4. številka. Ljubljana, nedeljo 5. januarja. XII. leto, 1879. SLOVENSKI Izhaja VHiik dain, izvzeinfti ponedeljku in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejemati za a v h t r o - o ge, r s k o dežele za celo leto 1<"> tfld, za pol I ta 8 «1., ta četrt let« 4 gld. — Za Ljubljanu brez pofiiljunja na dom za celo leto 18 ^1-, *• eetrt leta :i gld. BO kr., za en mesec 1 tfld. 1<> kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 'M kr. za eetrt leta. — Za tujo deželo toliko već, kolikor poštnina iznaša. — Za gospođa učitelje na ljudskih Šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta i! ^Id. 50 kr., po posti prejemati za četrt leta 3 gld. — Za oznanila ho plačajo od čctmutopne potit-vrato C> kr., čo se oznanilo enkrat tiska, kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se tri- ali večkrat, tiska. Popisi nuj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Frane Koltmmovej hiši St. :t gledališka stolba". Opravnifttvo, na katero naj ho blagovolijo posijati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodnoj tiskarni" v Kolmanovej hifti. Zaradi jutršHjrtja praznika izide prihodnji list v sredo. Kako si sami škodo in sramoto delamo. Z zadovoljstvom včaai konstatujemo, koliko Hino v tom in onem o/.iru zadnja leta uže napredovali v narodnem pogledu valed lastnega svojega dela, in lastne svoje vstrajnosti brez višje podpore, da celo v ostrem protivnom boji. Alt, Če tožimo, da tso nam še zdaj nijso dale narodne šole, da če zdaj ne pišejo po naših uradih našega slovenskega jezika, če tarnamo, da naši narodni advokatje in notarji nečejo narodno uradovati, — zakuj mi drugi slovenski izobraženci v socijalneiii življenji, občevanji , in ineJBobnem govorjenji tako malo pazimo na narodni svoj jezik, na narodni princi p V zakaj toliko nemča-rimo? zakaj izključivo slovenski ne govorimo?! Jemljimo si vendar izgled na druzih narodih. Evo vam ga Magjara. Njegov azijatski rod je sam in brez sorcdia v Evropi, vgozdou uri. ili mej druge cisto mu tuje narode, o s umij en in brez brata mora Magjar tukaj umreti, kjer je, nikamor ne more, kakor tužno poje njegov velik jpesuik Vbibsmurtry. Iu vendar, kako spoštuje Magjar svoj narodni jezik 1 Nikdar Magjari mej soboj druzega jezika no govore, nego svojega, iu tujec, ki mej nje pride, mora se ga — nuučiti, če hoco ž njimi občevati. A mi Slovenci, mi, ki smo del in ud one velike slavjanske družine, ki je mej vsemi evropskimi narodi največja, — mi mej bo boj naj ruj A i tuje, nemški ali italijanski, govorimo! Kdor bo ne spo- štuje sum, kako hoče, da bi ga drugi spoštovali ? Kakor Mugjari, tako spoštujejo svoj rodni jezik, in ga govoio pred vsemi druzimi jo/.iki najrajši, mej soboj pa izključivo vsi zavedni narod'. Čo greš v Prago, mej uaroduimi Čehi ne boš niti besede nemške slišal. Na naših (balah mej obmorskimi Italijani, ki bo vendar trgovinsko vezani na Slovanstvo in NeniAtvo zadaj, ne boš nikdar v govoru nobeno koncesije slišal, dosledno govore svojo italijanščino. Celo A lb an ec, ta Se na pol divji potomec izumrlih staroilirskdi baibarov, vpije zdaj v svet: Turčija se podira, čuvaj se, da pod vladarja ne prideš, ki ti bo tvoj jezik jemal. Tedaj vsak narod, omikan in ne omikan, velik in majhen, svoj jezik v čislih ima, in ga rad govori. Ali nas nij sram, da ga mi no? Ali je prav, da nemškujemo celć mej sobi'j V Gotovo to nij rodoljubno, nij zna čajno. Ztitorej naj bede tutli v tem drugače Govorimo s trdim Nemcem, ki druzega ne zna, nemško, z Lahom laško, a h Slovencem samo slouMisko. Ljubši mi je domače, slabo in pomanjkljivo govoreč, kakor nemškujoč do mačin. Nun tlimo si načelo, in z dobrim izgledom in dejansko vsakdanjo rabo je ši rimo mej našo mladino in starino, zlasti javnih družbah, da se izruje narodno nečastna navada, tuj jezik govoriti ali mešati. Agiti rajmo v tom ozm povsod. Če pa nam prid kak lohkoživec z ugovorom, da je „ vse jedno, da nnema nič v sebi, če se govori tako ali tuko," da je „treba, da se tudi tujegu jezika ne odvadim" — zavrnimo tako lehkomišljavo šalobardo odločno, du je on pač vse lehko samo patrijota in narodnjaka naj se ne zove Politični razgled. V L j ubijan 1. januarja. 4'viki listi še vedno govore o spravi z nemškimi ustavoverci. Vidi bo, da bi Čehi, ko ko jim glede narodnosti pravične terjatve lovolijo, sprijaznili se z ustavo. Z nekim zadovoljstvom „Narodni ListyM zapisujejo in na nanje jemljo, da „N. Fr. Pr.u pravi: „Mogoče je na podlogi ustave take razmere uBtvariti, da se ne hode niČeh ni Nemec potlačenega čutil." Res je to mogoče. „ Politik" pove, kako. »Izpolnite iu v resnici izvedite paragruf 19. osnovnih ustavnih postav o ravnopravnosti vseh narodnosti), pa je sprava mogoča." Tako je resi Ali pa bo avstrijski nemški ustavoverci še zmožni Slovanom nasproti pravični biti? Nas Slovence — skušnja uči sumnje in nevere. Naj nas naši Nemci in nemškutarji o-rumoto s tem, du pi stanejo pravični vsem. Iz i£i?7/»-«-#>>f ima novoletnega dne „Politik" dopis, ki obravnava razimro nSrbov in Hrvatov v očigled okupacije", ter na konci graja tendenco onih Hrvatov, ki pri vsakej priliki pokazujejo nekovo sovražuost zoper Srbe. S tem se tudi mi strinjamo Hrvatje nemajo zanesljivejših političnu prijateljev, nego smo Slovenci, a o kakuj hegemonij Hrvatstva nad Sibstvom ne bomo nikdar nič vedeti hoteli, lles je, britko baš nas Slovane u i zgodovina, kako so mejsobojne borbo /.a prvenstvo nam samim škodovale, a le skupu m uašun vnanjim protivnikom na korist bilo. IfMn«//«•#•# so visokonosati ljudje od nekdaj. Tako so tudi njih ministri zadnja leta ob novem letu odgovarjali kacim političnim česti-talcem svoje stranke v ošabnem tonu, kakor da bi gledala cela Evropa na zapuščeni hunski narod, ki se je v meso evropskega Slo-vitnstva kakor trn lapffill. Leto* pak je Tisza le nekaj uičevih fraz našel, kakor: da je preteklo leto bilo leto nesebičnega izpolnjevanja dolžnosti, in upanje izrekel, da bode to nastopajoče leto bolje. Sanje in življenje. „ Ljubezen zvesto najti, kratko sanjo!" Čudno, nepopisljivo brepeuenje sem imel, neznane želje so se me polotile, hrepenenje in želje, katere bo mučile uže mnozega, ki se je Bpustil v premišljevanje človeškega življenja iu namena. Človek je in ostane nerešljiva za Btavica. Človek — pravijo — ima um iu srce. Zakaj Brce ne želi vselej, kar um spozna za dobro? Zakaj um mnogokrat ovrže, kar si grče želi? Zakaj srce no harmonira z umom? Zakaj Brce le redko um posluša? (Jemu je Bploh srca treba? Človeka nuj bi Bam um vodil, in vao bi lepše šlo. So ve da, zaljubljeni me bodo čuduo pogledali; ti mislijo, da je srce potrebnejše, nego um; bo pa tudi, ki menijo, da Brca za ljubezen nij neogibno po- treba nij?" — Zakaj nijsino tako ustvarjeni, da bi si le to fteli li, kar je za nas najboljše, kar umu no nasprotuje? Zakaj se mora človek bojevati sum BOboj, — ne bi li bil dovolj boj z naravnimi potrebami in silami? In ravno taka premišljevanja, ki iščejo poravnave in vzajemnosti mej srcem in umom, rode novo nasprotje. Srce Bi želi velikanskih (sprememb, um se trudi in ubija, na žudnje pa se prepriča, da tej nalogi nij kos, da zaželeno izpreinenibe nijso mogoče, da si človek več želi in viš.e spenjn, kakor mu jo doseči mogoče, iu da se svet in življenje na njem preobrniti ne da. Klor hoče na svetu živeti, mora s svetom računati, kukoršen je, ne kakor bi si ga želel. Tako nekako se mi je zdelo, da se meni godi. Sprevidel sem, da bo zastonj take želje, zastouj ves trud uresničiti jih, da so človeku odmerjene meje, katerih ne more nikdar pre treba, vsaj Boris Miran poje: „Srca k temu | koračiti, — in vendar nij mi bilo mogočo *a- treti kali brezumnemu hrepenenju. Nasledek je bil, da se je vnela v meni nemirnost, ki me je motila v vsem delovanji. „Veselje, mir zbežala sta od mene." Kaj mi je bilo početi? Tako nij smelo ostati. Ali kako pregnati misli, ki človeka vodijo vedno dalje po brezinermj planjavi, pa mu nič ne odkrijejo, kar mu je večno skrito, nič ne razjasnijo, kar jo zagr-ueno s temo? Namesto določnosti nastopa moreča dvomba, na mesto svitlih pojmov temna negotovost. — Kako končati prepir mej umom in srcem V Kako ustreči umu kuko ugasiti srčni pluni ? Kako znebiti se pogibeljne no-miinostiV Kako „noč temno ra/jasnit, ki tare duha V Kako „kragulja odgnati, ki kljuje Brce?" Nij li tu najboljši pripomoček potovanje V Vedno novi vtisi ne puste duhu, da bi se oklepal zuiirom istega vprašanja, hote priti mu na konec; vedno novi dogodjaji, nove skušnje dajejo srcu opravila dovolj, ter zatirajo želje, ki nijso v zvezi z njimi. Gotlieja Tem ošabneje se je pa obnašal magjarsk jud, bivši Nemec, urednik Falk, ki je bi govornik deputacije poslancev, katera je Čestitala predsedniku zbornice Ghyczyju. Magjarsk jud je zažugal, da, če Be ustavoverci takraj Lit a ve s Čehi združijo zoper Mag j are, ali, če se od juga, iz Bosne in Hrvatske začne kaka slovanska premena, ki bi Škodovala ^opravičenemu stanji," t. j. hegemoniji m a-gjarskega elementa, — bodo vse magjarske stranke zoper to združile se v bran. Tedaj Magjari Juga jo, in zopet sovraštvo do Slovan-stva razkazujejo. V u nuje ti rž ti ve. imajo od starega leta telegram iz PeSavera, ki pravi: Afganska četa iz gora, jo zasedla pozicijo v Kyberskej soteski, katero so bili Angleži popustili, prerezala telegraf in zaprla zvezo z Ali - Musjidom. Vojna kolona iz Džumruda je zvezo zopet naredila celo. — Ta vest kaže, da Angleži Afganistana še nikakor nemajo. Dopisi. las &t. Vitlu pri Zatičini na Dolenjskem 2. jan. [Izv. dop.] Novega leta dan ib 9. zvečer je začelo goreti v hlevu I/, t>et<>ti>urf/<$ se oficijalno poroča j tukajšnjega mesarja in gostilničarja Klemen-1. januarja: Včeraj je bila v preobraženskej čiča, po domače O belca na. Ker nij bilo cerkvi b žja službi v slavo lanskega prehoda Balkana. N&vzočni bo bili car, cesarjevič naslednik, u lje carske rod bine, generali in gardni oficiri. Zvečer je bila v carskej palači večerja, kjer je car zopet pohvalil hrabrost ruske vojske, in jej izrekel srčno hvalo. Rusom neprijazen dopis t „Orijentu" piše, da so volitve za bnlynr*1cn skupščino uže gotove, in da se ta zbor uže ta mesec Bnide. Oa pravi, da je mej 230 udi IGO uradnikov (ali ti so Bolgari) in ti bodo vse po trdili, kar jim Rusi predlože. (Če so jih Rusi s krvjo osvobodili, jim pač imajo pravico svetovati.) V Italiji žive v provincijali Otranto in Caltanisetta pravi .illmnc*, ki so se iz Albanije tja naselili. Le ti zdaj hodijo kot italijanski izposlaniki k svojim rujakoui v turško Albanijo, in jih hujskajo, naj delajo na to, da pridejo pod Italijo, ali še bolj za neodvisnost Albanije, češ, da Turčija je dobila le še malo časa življenja, potlej se bodo njene zemlje delile, in Albanci naj gledajo, da ne pridejo pod tujca, ki jim bo jezik zatrl. Iz Ititmt bo porota, da je papež po trdil nasvete Strosmajerjeve glede uravnavo katoliške cerkve v I? »sni. Nuncij Jacobini na Dunaji ima v tem smislu z avstrijsko vlado dogovarjati se. Na M^t'itnt'usl<>t)» bedo jutri volitve V senat. Ali še pred volilnim dnevom i?o kon aervativci nov udarec dobili; „konservativna unija" je razpadla; valed tega se Orlea nisti republikancem približujejo... Monarhifcne stranke bo bile torej nezmožne na razvalinah od 1. 1871. kaj zidati, le republika seje utrdila Iz Jlfaelj i ti tt se javlja, da je bil tisti Moncasi, ki je ondan hotel španjskega kralja usmrtiti, 3. januarja ob glavo deian, da si so baje Bodniki prosili za njegovo življenje Angleške zmage v . J/V/« tfftffitflSf ne kako v vodo padajo. Angleško poročilo, da je eniirov sin Jakub - kan k Angležem v tabor prišel, — preklic nje se kot neresnično Angleži so se dalje ustili, da bodo o božiči uže v Kabulu, a minilo je novo leto in še zmirom bo daleč proč, r a Afgani v Kabulu se na bran pripravljajo. Že več. „B\iily Ntvva" naglo pomoči, in je pihal močan veter, Be je ogenj razširil, in pogorelo je pet gospo arskih poslopij, ter mnogo živinske kr me. Pozneje so prihiteli ljudje, ter delali na vso moč, da ogenj nij segal naprej. Škode je pogorelcu nad 3O0O gold. Zavarovan je bil za malo svoto pri peštanskej zavarovalnici Neprevidni hlapci, ki so s svečo si spat sve tili, namesto z laterno, bo zakrivili nesrečo. Iz Škofje Loke 2. jan. Izv. dop.] Novega leta dan smo imeli v našem prijaznem mestici jako zabaven večer. Loška požarna straža je napravila v svojo korist loterijo Dobitkov, katere so jej meščanje podarili, bilo i žico na roke „kovaču", rekoč, da naj „moli na ta molek, ker advent je čas molitve.'* Trditi pa ne moremo nikakor, da bi bil mož brez proroškega duha. Rekel je namreč, ko sta ga uklenila žandarma, s patosom, da bo kmalu se vrnil, ker je nedolžen. In res, črez par dnij pride v ravno isto hišo, kjer je bil uklenen, če*, da ne bodo mislili, I Jug ve, kakov lopov je. Pravega ptička so imeli uže T I /ubijani ujetega ; ta je pa imel ravno tako ime, kot pravi zločinec, ki se je baje z nekom stepel in deževnik odnesel. To je bilo pred in o praznikih. Kar se letine tiče, če ho sme tako pozao še o njej poročati, bila je boljša od lanske. Sadja je bilo več ; presnega vendar nijsmo ni8 prodali, ker nij bilo kupcev. Zarad prezgodnje zime nijso vsi posestniki praproti spravili do» mov; ječmena tudi nij bilo moči sejati. Kar se duševnega življenja tiče, smo Št Joščanie veliki reveži. Šole nemarno, kjer bi se ljud izobraževal. Pri na^ih razmerah jo bode teško napraviti, vendar brez nje ne bode mogoče ostati. Razen ŽaloRtno malega broja časnikov, ki prihajajo, ne dobivamo nič. Nij ga v cele j soseski moža izobraženega, ki bi mu res prištevalo županovo mesto. Z Vrhnike nam se, kar je, bi rekel, uže baiiid ob sebi razumljivo — pošiljajo le nemški do- e nad 50, in sicer jako lepih in prilično bo gat h. Ljudij se je udeležilo toliko, da se jelpis', ki toliko umemo nemščino, ko zajec na se trlo. Čisti dohodek znesel je 90 gold Gotovo dosto za malo mestice. Odbor požarne straže zahvaljuje se pa iskreno vsem častitira udeleževalcem za izdatno podporo. Po loteriji imeli smo godbo in ples, ter bili veseli do trde noči. boben. Revščina se, kakor drugod po Slovenskem, pri nas bolj in bolj širi. Razen velikih davkov Brno dali pretočena leta veliko cerkvi; zraven druzega mnozega pmo kupili nove orglle. No pri vsem tem se mi bolje obnašamo. O«! fet. Joni ta nad P o l h o v i m j ko naši sosedje Podlipčanje, ki na Vrhniki gradcem 2. jan. [Izv. dop.] Najprej vam j P" občinskih volitvah nemš ku tarij o, —ii bodem poročal o nekej zmoti. K tukajšnjemu \ sovraštva do Žažerčanov, ki stoje na strani posestniku pride v hišo čedno opravljen človek. Ponuja se gospodarju za kovača. Ko izve, da nij nič dela, začne prerokovat', kako bodo ljudje gorje vpili 1. 1888, kake nadloge bodo po vsem svetu, kedaj bode takrat sv. Anton itd. Pri tej priči vstopita v hišo dva žandarja, ki sta ga uže prej zasledovala, pa ga nijsta mogla dobiti. Nekaj časa hodita po hiši, kar se jeden izmej njiju obrne k prorokovalo!, ki je seveda pri vstopu žandarjev nehal govoriti, ter pravi: „Aha ptiček, smo skup! uže 2 leti te iščemo po planinah in dolinah." Mož je začel premišljevati, kaj zlega je pač učinil pred 2 letoma, in nehote se je ustrašil. Na to sta žandarja nataknila veri narodnjakov. Zdravi smo letos. Le vratna bolezen je pri nekej hiši razsajala. Pobrala je jednega odraslega Bina, potem očeta; zdaj je še drugi sin bolan na tej bolezni. Če še ta umrje, po* tem hiša s posestvom vred ne pride v domače roke. Iz tržnftk« okolic« 31. dec [Izv. dop.] Bralno društvo na Prošeku je zopet na sv. Štefana dan pokazalo, da je kos Bvojej nalogi, namreč buditi narod. Beseda na Štefanov dan bila je pri vsem neugodnem vremenu dobro obiskana, počastili so je celo iz Gorice g. Klavžar, iz Rifenberka g. Ličen in tamošn i učitelj. Proneški pevci, katerim pravijo, da je potovanje v klasično Italijo »vedrilo, prečistilo, ozdravilo in prerodilo. Na potu je treba marsikaj potrpeti, pa kaj je to glede koristi in veselja, ki nam ju napravlja potovanje, kaj je to glede tega, kar sem jaz pričakoval od potovanja. Pa tudi bitnosti in trpljenje potnikovo dajo se precej polajšati, ako je dovolj „okroglega" v žepu, in tega sem imel. Torej — haj d na pot! Ne vem, je li bilo krivo ne preveč ugodno vreme, ali je bilo potovanje še prekratko, da bi se mogel uže poznati njegov vspeh, — nemir me nij zapustil. Tak, kakor sem šel na pot, dojdem v mesto B., kjer sem skleuil ostati nekoliko dnij. Odpeljem bo v jako obi skovan hotel. Zunaj je curkoma dež lil, torej nij kazalo iti izpod strehe. Ostal sem v od kazanej mi sobi. Nemiren ter nezadovolj n Bam b soboj in s celim svetom, korakal sem gori in doli. Kakor bi imel postati kak redenik sveta, nijsem se mogel znebiti misli, kako bi Be dal svet preobraziti in človeštvo | preroditi. Da bi odpodil to neplodno razmišlje vanje, potegnem knjigo iz potne skrinjice. Zastonj! Zrl sem v knjigo, a moje misli so se trdovratno sukale o uzroku Človeškega trpljenja. Jezno sem vrgel knjigo od sebe, ter bežal po stopnjicah doli v gostilnične prostore, z namenom, poiskati veselo ali vsaj zgovorno družbo, in v najneugodnejšem slučaji iskati zdravila v vinu. Prišedšemu do neke mize obstane mi noga, strmeč Be vsedem. Zagledal sem bil nebeško prikazen. Za mizo je sedela deva božanske lepote, ne človeške. Najživejša domišljija si ne more ustvariti take lepote. Svetnice v svojej slavi ne morejo biti lepše Nij čuda, če sem se vprašal: spada-li to bitje mej rajske ali mej tužne zemeljske prebivalce? Te prijazne, čiste, mirne oči, to jasno čelo ta presrčni obrazek, s katerega je sijala brez senčna zadovoljnost! Tako sem bil zamaknen I v to rajsko podobo, da niJBem precej opazil da nij sama pri mizi, da ima tovariša. In kaj je bila moja prva misel, ko sem zagledal njenega druga? Zavist. O slabosti človeške 1 Kako pravico sem imel do tega neplemenitoga čuta, vsaj še vedel nijsem, v kakej razmeri sta mej soboj I Sramoval Bera Be te slabosti, ko sem se zavedel; sramoval sem se tem bolj, ker se je on kmalu prijazno začel razgovar-jati z menoj. Razgovor, katerega se je udeleževala tudi ona, je mej tujci, kateri se prvikrat vidijo, redko kdaj tako mičen, ali jaz niJHem mogel tako prostodušno govoriti, kakor bi bil rad. Dolgo po njunem odhodu sem še zamišljeno sedel pri mizi, kakor bi se ne mogel ločiti od kraja, kjer se mi je prikazala ta krasna podoba, katera mi nij šla iz misli. Kdo mi se bo čudil, ako se me je lotila radovednost. Kdo je ona, kdo on? Od kod sta Bosta li še prišla? Bom li še tako srečen, videti jo in govoriti z njo? (Koneo prih.) so pomagali vrli pripravniki, peli so na odru več lepih melodij, deklamacije mlade deklice in ona g. Gorjupa so naredile dober vtis. — Igra „Uskok" se je igrala prav dobro, vsaj ima Prosek za igranje tudi jako dobre moči. Gospa Urišerjeva, uže poznana diletantinja, je kot Metika umela posebno dovršeno igrati *vojo rolo, enako g. Urišar. Gosp. B »lanc kot stari vitez znal je starca izvrstno predstavljati. Oospoda Gorjupova bila sta na svojem mestu. Proseški oder je lep izgled vsem kmetskim narodnim društvom. Vselej Be izvrstno igra in lepi čiati Blovenski jezik govori, s čemer Be kaže, da je omika pri igralcih namen v prvej vrsti. Po beBedi posedalo je občinstvo okrog miz pri prošeškej slavnej kapljici. Oglasi se znameniti četverospev starih Ilajdrihovih prijateljev, in milo so se glasovi zlivali v srca oh činstvu. Zitim Be oglasi kvartet pripravnikov in Čudili smo se njih spretnosti. Dokler bode narod imel tak naraščaj v narodnem učitelj. »tvu, bode naš rod vedno napredoval. G. Na-bergojevi prostori v novom poslopji bo prav pripravni za take veselice, posebno pa je hvalevredna točna postrežb* in izvrstno vino kakor jedilo. Upamo, da nam bodo vrli Prose čani še večkrat naredili tak veael večer. Ži velo proseško bralno društvo. lae l|iit«»iii<*r«k<* okolico 31. dec. flzv. dop.] Da se Slovencem ne godi tako, kakor si želimo, in kakor Rinemo po vseh na-turnih in državnih zakonih zahtevati, temu so večkrat krivi tudi (Sni odlični, omikani in vplivni narodni možje naši, katerim se popustljivost, toleranca in malomarnost v narodnih rečeh žalibog očitati sme. Naj to svojo trditev z enačim konkretnim Blučajera dokažem. Vsled preselitve bivšega nadučitelja v Ljutomeru, g. Lapa j na bila je naglo njegova služba razpisana, hitro se je sklicala seja krajnega in okrajnega šolskega svetovalstva, da sta sta vila predloge deželnemu šolskemu svetu. Nečem očitati predsednikoma teh svetovalstev tega, da bi s svojo hitrostjo bila nameravala nenarodnjake v „temo" spraviti, dasiravno je to gotovo njuna tiha želja bila, a očitati moram narodnjakom neopreznosti, da nijso pazili zanjk, v katere sta jih s to prenagljenostjo vendar le zvabiti hotela in zlasti, da nijso poslušali svetov zanesljivih druzih mož, Mej prosilci je bilo več dobrih, narodnih učiteljev, da 3 so bili pravi prvaki mej slo venskim učiteljstvom, in jeden ce!6 takov mož, kakoršnih spodnji Štajer malo, malo Šttje. Ali naši krajni in okrajni šolski svetovalci nijso poslušali Bvojih starih prijateljev. O tistem „polunarodnem" možu še ne govorim, kateri daje mnogim drugim čednostim pred nost in „narodnost" „naroduo značajnost" no kako v zadnjo vrsto stavi. 01 tega moža nij bilo torej Bkoro druzega pričakovati, kukor to, da je poleg enega narodnjaka tudi dva nemškutarja nasvetoval. Čudim se pa onemu Bpoštovanemu narodnjaku, kateri je videl (??) pri enem najboljših kompetentov slaba spričevala. Temu bi bilo treba očal. Tako Be je godilo pri seji krajnega šolskega svetovalstva, katero uema na imenovanje sicer nobenega veljavnega vpljiva. Drugače pa je s pred logom okrajnega šolskega svetovalstva (ta kor poracija ima pri nas veliko narodno vučino) na kateri se mora deželno š. svetovalstvo o/i rati, in izmej treh nasvetovanih enega iineno vati. Stari prijatelji bo tem možem, okraj nim š. Bvetovalcem svetovali: Postavite v terno iri dobre učitelje, tri značajne Slovence,,n pr. A, B, C, ali B, A, C, kateri ao taki možje, da boste z vsakim zadovoljni, na vsakega ponosni. Izmej teh so pa možje le enega akceptirali, in sprejeli druga dva, katera sta sicer tudi dobra moža, a ne odlična. Kako pa to? Voditelja je manjkalo. Naš prvak ljutomerski, naš deželni poslanec, naš načelnik okrajnega zastopa, okraine posojilmce nij Šel k seji. nij se zanimal kdo bode vodja ljutomerske šole. Tako se je zgodilo, da je bil drucd v ternu tik mož, na katerega gra ški gospodje nijso nevoljni, kaiti v narodnem obziru Be nij še odl'koval. Ta novo imenovani gospod je sicer tudi dober učitelj, mirna duša, ne pripada v kategorijo nemškutarskih učiteljev, ali nam narodnjakom bi bilo bolj vstre-ženo z gospodom Krylom, kakor z g. Hrova-tom, (aedaj učitelj šturbanski pri Ptuju). Kdo pa jo gOBp. Kryl? Rodom Čeh, učil se je v Pragi, dovršil 8 latinskih šol in tečaj za uči telje spodnjih realk ter dobil učiteljsko sposobnost za te šole. Uči u>,e več let na realki v Liutomeru, kjer je pa slabo plačan za svoj velik trul. Naučil Be je perfektno s'ovenščine, ter je izprašan iz češkega, nemškega in slo venskega jezika za meščanske šole. Ker si ie v I/utomeru ustanovil domače ognjišče, zato bi rad tudi v Liutomeru ostal. Pridobil si je mož vse zaupanje in spoštovanje v tem kraju. On zastopa učiteljstvo v okrajnem šolskem svetu, je predsednik »Učiteljskega društva", kmptijske podružnice, po'predsednik posojilnice itd. Pri vseh zborih pa je mož slovenski ad govoril in potegoval ho zA naš materinski jezik. Vsled teh njegovih lastnostij in največ pa vsled njegovega izsvrstnega učenja v šoli bil je enoglasno prvi nasvetovan za naduči teljsko mesto v Ljutomeru, pr v i od krajnega, prvi od okrajnega šolskega Bveta. A v Gradcu pa nijso njega imenovali, ampak druzega v ternu, uže omenjenega ljudskega učitelja go spod Ilrovata. Jaz v tej reči nečem graškim gospodom n'česa očitati, oni imajo pravico, izbrati si iz treh tistega, kateri je njim najbolj všečen. V tem slučaju jim je bil go spod Ilrovat. Ali gospodje narodnjaki v Ljutomeru! Vi položite roko na srce in prašajte se, ali ste bili svojo dolžnost storili ko Bte samo enega pravega moža nasvetovali, in b tem še temu Škodovali. Ako bi bili k gospod Krylu pridružili še ona druga dva učitelja, katera bo vam zanesljivi prijatelji na svetovali — gotovo ne bi Vas vest pekla, da ste za enega zaslužnega moža tako slabo Bkrbeli, in da nijsto šoli na čelo še boljšega postavili, kar je bilo v Vašej moči. I k Ztlffrclna 2. jan. [Izv. dop.] Te dni so pri nas pokopali moža, ki zasluži, da se za izglel in uzor stavi ne le hrvatskim, temveč i slovenskim mladeničem in možem, in sicer ne le s tem, kako je živel in delal, ter znal pridobiti in prištediti, temuč tudi b tem, da tudi ob smrti nij pozabil domovine in naroda svojega. Kakor poročajo naši listi, zapustil je umrli imnogozaslužni narodnjak premoženje kacih 70.000 gld., in o tem oporoko, katero je naredil 20. septembra 1874; v njej bo Bledeča določila: njegov kip mora izdelati od belega marmorja hrvatski kipar Itendič in ga po staviti, kakor bode predsedništvo Jugoslaven ske akademije ukazalo, ali v njenej sobani, ali pa v narodnem muzeji; po izplačanji ne katerih darov cerkvi, iuložiti Be mora vse drugo premoženje v obligacijah brv. slav. zem Ijiščne odveze. Oi teh je zapustil Jakič 20 000 gld. jugoslavenske) akademiji zn&nostij in umetnostij, a s tem omejeniem, da bode njegova vdova dokler živi obrestii uživala kot l«tni dohodek; po njenej amrti dobivala bode zmirom vse obresti akademija. „Matici hrvatskej" zapustil je umrli 2000 gl. a izdati bode ona imela „Moja spominjanja" katera se nahajajo v niegovei literarnoj zapuščini. Nadalje je zapustil Jakić 4000 gold., da 80 ustanovi jeden Rtipendij za študenta na zagrebške] universiteti. 2000 gold. za ustanovljenje jednega st:pendiia na gozdarske) šoli pri Križi in za jeden štipendij na trgovskej akademiji, ki ho ima napraviti v Zagrebu 1000 gl«, nadalje 500 gl. za pospeševanje konjske reje itd. Oporoka bode imela pravico izvrševati predsedništvo južnoslavenske akademije. Da bi nam dal Rog mnogo tacih narodnjakov, ki narodnih kulturnih zavodov tudi v testamentih ne pozabljajo! Domače stvari. — („Slovenski Narod".) Včeraj nam je Blavnoznani prijatelj našega lista, g. c. kr. državni pravdnik, poslal za novo leto voščit, to se vo, po Bvoje: — konfisc:rat nas dal. Uzrok konfiskacije lista mu ie bilo VI. nadaljevanje člankov „Beda ali reva Blovenskega naroda, in njegova boljša bodočnost." Članek razpravlja vprašanje, ali ne bi bile slovenske ljudske šolo narodu bolj koristne, nego zdanje nemške. — (Politična pravda.) Državni pravdnik toži urednika dalmat. „Narodnoga lista* Biankinija zarad njegovega govora pri Blei-vveisovej svečanosti na banketu pri Tavčarji v Ljubljani. G B 'zenšek iz Zagreba je baje ta govor na banketu stenografiral. stenogram je prinesla potem zagrebška „Kroat. Post", iz tega je posnel „Laib. Tagbl." iu iz „Tagbl." ga je g. državni pravdnik bral, ter se odločil preiskavo urgirat'. Zaslišan je bil uže v Zagrebu g. Bezenšek, in tudi tukaj v Ljubljani bo dva klicali na izpraševanje« Mi gremo — glavo staviti, da iz te tožbe ne bo nič. — — (Tiskarsko izobraževalno društvo) ima drevi v hotelu „pri Tavčarji" koncertno besedo s šaljivo loterijo in plesom. — (Silvestrov večer v ljubljanske] čitalnici) je bil, kakor vsako leto tudi letos zbral v čitalnično veliko dvorano toliko dobrovoljnih praznovalcev minolega in nastopajočega leta, kolikor jih je okolo okroglih miz v krčmo izpremenjenega plesišča ob-seči moglo. Občinstvo je pevske, zlasti komične produkcije z aplavzom sprejemalo. Tudi tombole se je živahno udeležilo. Ko je bilo s polnočno uro isteklo staro leto, vzdigne dr. Zar-n i k čašo in naglasa, da se o minolem letu nemarno pritoževati, ker od lani osovrej je Slovanstvo v Evropi veliko napredovalo, osvobojeni so Bolgari, neodvisni Srbi, in Črnogorci in tudi za nas avstrijske Slovane vse kaže, da smo uže najhujše čase duševne borbe za ohranjenje narodnega bitja prebili, ter da se boljšim časom bližamo. Viharno je zbrano občinstvo Zarnikovo napitnico novemu letu z „živio"-klici odobravalo. — Potem so se v glavnem delu sobane na brzo roko mize in stoli s srede razmeknili in mladina je plesala skoro do belega dne. — (Bizoviška čitalnica) ima bvoj letni občni zbor G. januarja na svetih treh kraljev dan, in so udje povabljeni, da se ga mogobrojno udeleže. — (Iz Št. Hupe rt a na DolenJBkem) Be nam piSe: V listu od 31. dec. 1878 št. 300 „Slov. Naroda" vrinila se je pomota, ker naj 86 glasi namesto dne .>. januurja 1870, dne 6. januarja 1S79 ob 5. uri na večer se bode igrala tombola s petiem itd. Naj bode pomota s tem popravljena. — (Iz Maribora) so nam pošilja: Va bilo k reduemu občnemu zboru „uarodno slo vau.-ke čitalnice v Mariboru" dne 8. t. m. zve čer ob 7. uri. Dnevni red je: 1. nagovor predsednikov; 2. poročilo tajmkovo; 3. poročilo blagajnikovo; 4. volitev novega predsednika; 5. volitev novega tajnika; G. volitev novega blagajnika; 7. volitev 8 odboruikov iu 8. razni predlogi. — (Zakaj nij v TrBtu letos polnočne maše bilo) pove dopis „Danice" ki Trsta rekoč: Temu je kriva brezbužuost iu zloba mnogih, kriva pa je tudi tukujšuja na vada o božičnem večeru. Navada je namreč tukaj, kakor sploh na Laškem, da se ljudje celi predbožični dan postijo, kar bi bilo prav, — toila zvečer pa Be preobilno jo in fte pre obiluejše pije, vse krčme, vse kavarne, vse „kuajpeu so polne do pozne ure; ko so se ljudje najedli in preveč napili pa hajd v cer ktv, posebno v stolno k sv. Justu; v kakem btauu, si vsaki lahko misli; — od tod nered in grda nespudobnost. O prejšnjih časih so tudi hudobni ljudje imeli še nekoliko strahii, ah božjega, ali človeškega, ne vem, in nij bilo toliko nereda; ali zdaj bo nekateri božični večer v cerkev hodili nalašč le za nagajanje in poćenjanje hudobij. S takimi ljudmi nij bilo nič opraviti; straž je bilo dosti, ali nij bilo mogoče nerednosti zabraniti, kajti z ljudmi neke buže se ne more modrovati, in cerkev nij kraj Bilo delati; nastal bi še večji „skandal" in hujši nered; vprašati pa tuui poprej ne more, iz kakega namena vsakdo v cer kev gid. — (D u ho venske spremembe v tr-žaškej škofiji): Matija Dubruvić, dozdaj župnik pri hv. Jakobu v Trstu, je dobil faro M. B« Pomočnice (pri starem bv. Antonu) v Trstu. — Ivan Štefan, novopoav., imenovan je duh. pom. v Beršeou. — Jože Škrl duh. pom. pn bv. Jakobu v Trstu - na mesto Streklja, ki gre v Mile. — Andrej Ilrovat, duh. pom. v Munah, gre začasuo v pokoj. — Umrli so: Angel (jrožic, korar v Piranu; Fr. Gregorič, župnik v Tinjauu; in O. I lenim gora Roina v Pazinu, starosta frančiškanov te provincije. Tužnega Brca naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da jo proljubljeni soprog, oziroma oči in svak, gospod Edvard Valenta, C. k. okr.ijue Hodnije pnsi.iv v pokoji, daaei zjutraj ob B, ari po kratke] bolesni, v i>2. letu svoja starosti, mimo v Boga zaspal. Pogreb bode v ponedellek t. m., ob 3. uri popolndne, d hišo št. t nova, v atari- nartkej ste/.i. Nepoznbljivoga ranjcega srčno priporočamo v blag spomin in uiolitov sorodnikom in prijateljttm. V Ljubljani, dno 4. januarja 1870. Za mlinarje! Proda so po niskej ceni mliiiar-olrc oredje mline, ki jo tekel m pel kameno? komaj ritn leta. kakor 1 iniiio.Nki, iu 4 kruijski kameni, sita, čistilnik, cn velik cilinder, stanco itd. Vič ho izve v tesarskih u icah v parnem ui.imi, karlovsko predmestje v i-j ubijani. ^i».>—.) Žalujoča rodbina. i Olje za sluh si alineju n adi cen i ka dr. Schinidl-a, zdravi vsako gluhost, ako nij prirojena (ako kdo teško sliči, ali mu v učečih šumi, so takoj ozdravi). ('ena jrdnej nlcfrniri z nanulom kako se radi 2 gold; v provincije razpošilja .sv; francoproti jioštncj nakaznici z L' ) Julius Steinberg, Fttratenvratde. matu* = Wir gmprehlon= tticMUt. nls llestes und PreisMuirdiflstes_ Die Regenmantel Wagendeoken (PUchtn), BtllfinUiea, Mtoulfe _- <1im- k. k. |ir. Kabrik von M. J. Elsinger & Sohne in VVien, Neubau, Zollergasan 2, Ulef3 'S 'bM.i k zdravju pri- "~ 9» pomogla. Steklenica j s podukom o rabi vred velja 10 kr. B« !»••- NoniMiv« »dravilo eoper mrallooI pomaga pri tej bolezni neizinotljivo, steklenica | velja HO kr. 3. tiuiliM-ni Hok (Iliinbeorabgusfl) iz do- [ mačih, gorskih malin, v steklenicah, ki drže 1 kilo j po hO kr. — Temu, ki več kupi, fie conejo 4. Aiiiiierluliiia un(iim vo«I», steklenica veljai 60 kr., iu sobni |»mli, škatljica po 40 kr. 1'inli za pokončanje bolh, ščurkov in druzega mrčesa iz pravih dalmatinskih rož, paket po 10 kr. it. Iloiiieopaliiiia upoM-Ku, popolnotn uredjona po prof. ILingor-ju. 1 steklenica jagodic volja 10 kr. 1 steklenica tinkture velja 20 kr. Vsako zdravi o se natanko po naročilu pripravi v zahtevano) stopni uiočuo. 7. I>«>r*«li — rila jo «IJ«s so rabi zoper škrofelju, skrofelnastno ko.stno bolezni, sušico, kašelj i. t. d., steklenica velja <>0 kr., z železo-jodiirom 1 gld. Gospod O. Piccoli, lokurničar v Ljubljani. Kašelj iu tenka sapa sta me hudo nadlogo-vala, zato sem po zdravnikovem naHvotu tri me-Hceo zav/.ival Vašo Dorschevo ribje oljo z želozo-jodiirom. — Uže po zavžitji nekoliko stoklonic nem čutil veliko olajšanje, — zdaj pa so imam samo livrstnej idravilnej moči tega olja zahvaliti, da sem kašelj čisto odpravil, in svojo zdravju /.oprt zadobil. Zato morem to zdravilo očitno najgorkeje priporočiti. V IJiibljani, dno 9. septembra 1878. Janez Kilar, trnovski kaplan. Pismena naročila z naslovom: («. l*l«voll, lekarna v Ljubljani, so točno izvršujejo proti poštnemu povzetju. (11:47—tlfi) S 3- i H a. i. S5 a. Ilergerjeve jKtstih od umole ho isto tako skušeuo, kakor priljubljeno in jako ceno zdravilo in sredstvo zoper hripavost, kaftelj, zuslizonje, katar v dušniku, j O f v glotki (kehlkopf), in v obče zoper katar v vseh oigunih za Hopenje, zato morale hi biti pri vsakem gospodinjstvu. — Dnevni stroški zdravljenja 6 do 10 kr. Cena jednej puški od ko.sitara I navodom, kako se rabi, f>0 kr. — Glavna zaloga v Ljubljani pri g. .Si« ulnulti, lekarnarju. (.'18,'l—4) i-^jbIiu borsa 4 jauuurja [■V rno talegrafiČno p. Enotni drž. dolg v bankovcih . . fi'2 gld. 15 Enotni drž..dolg v srebru . . . 63 • 4-r> n BO 18H0 drž. posojilo..... . 114 , »0 Akcij« n.-m..! 1,1. banke . . . . 78t» Kreditno hkcijo...... . l224 " 80 London ......... . 1DJ n 8B 0. kr (kini....... n 88 »/i 5 - 54 Brebro......... . 100 Državi..• .nji-k" . 57 I «0 kr. E pilepsijo (božjast) in vbc bolezni v čutnicah Edravi pismeno specijalni /dravuik dr. Killisch v Dren den-u (Neustadt). Zdravil je uže v črez 11 000 Blurajih. -M7H—7) b * i. i s* b s' a I ^ o ^ ^ §. 9 3 S ^ I T B e A H g S, 1» n Bi 1 2.1 m m r • W*% (43^—12) 5?! ro Originalni Howe-je7i in (4! Originalni gi»g;er-jovi WC Šivalni stroji poleg ilnizih skušenih sistemov najboljše kakovosti, po fabriških cenah in s petletnim jamstvom iMT v glavni j zalogi z,a Kranjsko tk? pri Franc Detterju v Ljubljani, pod Traučo. . . Nit. •l«*