v gotovini Leto LXXL, št. 213 LJubljana, petek 23. Din L— izhaja vsak dan popoldne, izvzema nedelje in praznike. — InacraU do 80 peUt vrst a Din 2, do 100 vrat a Din 2.50, od 100 do 300 vrat a Din 3. većji inserati petit vrata Din 4.—* Popust po dogovoru, lnseratnl davek posebej. — >Slovenaki Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12._. za inozemstvo Din 25.— Rokopisi ss ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UFRA VNISTVO LJUBLJANA. Knafljeva oUca tter. 6 Telefon: 81-22, 31-23, 31-24, 31-25 in tl-9S Podružnice: MAWran**, trg *n 7 — NOVO MESTO. I.mhllanjufs cesta, telefon st- 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strosamaverjeva ulica 1, telefon s t- 65; podružnica uprave; Kocenova uL 2, telefon st. 190 — JESENICE; Ob kolodvoru 101« hranilnica v LJubljani st. 10.351 f V pričakovan]« godesberikih rezultatov O sudetskih Nemcih še ni izrečena zadnja beseda Vlada narodne solidarnosti pod vodstvom tični položaj na ćežfcoslovaikem popularnega generala Sirovega le utrdila notranjepoli Praga, 23. sept br. Razvoj dogodkov, ki so v zvezi s češkoslovaškim vprašanjem, prehaja, kakor vse kaže v odločilno fazo. Včerajšnji dogodki so bili v tem pogledu prav značilni ne samo za notra-nje-politični položaj na Češkoslovaškem, temveč tudi za občo mednarodno politično situacijo. Ogromne patriotične manifestacije, ki so jim nasprotniki zaman poskušali dati značaj komunističnega rovarjenja in razsula javnega reda na Češkoslovaškem, so pokazale baš nasprotno, kako mogočno je razvit državljanski čut med češkoslovaškim ljudstvom, ki se je kljub katastrofi disciplinirano tesno navezalo na stvar republike, na prezidenta dr. Beneša in na svojo narodno vojsko. Konsolidacija narodnih sil Kriza vlade, ki se je rešila v nekaj urah na način, ki kaže, da dogodki odgovornih politikov niso pognali v ekstreme, priča, kako so najvišje oblasti na Češkoslovaškem ohranile do skrajnosti mirno kri in razsodnost, česar v kaki drugi državi v nobenem primeru ne bi bilo pričakovati. Češkoslovaška je dobila vlado močne roke, kar je bilo v danih primerih nujno potrebno, a hkratu delovno vlado, M si je zagotovila podporo nele vseh političnih strank na Češkoslovaškem, nego tudi vseh ostalih velikih organizacij in korporacij, katerih vlo^a postane v državi baš v takih trenutkih odločilnega pomena Hkratu ima vlada značaj kabineta strokovnjakov, ki dajejo vsa jamstva, da si bodo država, njena uprava in njeni organi kmalu spet opomogli in se reorganizirali v skladu z novimi razmerami. Tudi v obmejnih nemških krajih se je včeraj spočetka pojavilo pomirjenje, spričo katerega so se vojaštvo, policija in orožniki skoraj že povsod umaknili s cest- Toda že so se v teh krajih spet pojavili sudetsko-nemški reditelji, obenem pa protidržavne demonstracije in nemške narodno-socialistične zastave. Oblasti so vse to tolerirale, dokler niso nemški reditelji v popoldanskih urah začeli raz-oroževati orožnikov in policijskih organov Zaradi absolutne nujnosti, da se ohrani pravni red, vse dokler se z mednarodnim sporazumom definitivno ne reši ves problem, je morala zopet intervenirati vojska, ki pa nikjer ni nastopila agresivno. Nemške radijske postaje poročajo že o 50 človeških žrtvah neštetih izmišljenih spopadov. V resnici je le v bližini Cheba oddelek narodno-sociali- stičnih rediteljev z orožjem napadel motorizirano četo vojaštva, ki je bila prisiljena braniti se z orožjem. Pri tem spopadu so bili štirje reditelji ubiti. Nov moment v razvoju notranje politične situacije je pritegnitev slovaške ljudske stranke v vlado. Zastopniki te stranke so bili snoči nujno pozvani v Prago. V novi vladi generala Sirovega jim je bilo rezervirano mesto ministra brez portfelja. Vsekakor je pričakovati v smislu zadnjega komunikeja predsedstva stranke, da se bodo pogajanja za ureditev slovaškega vprašanja najkasneje priČet-kom prihodnjega tedna dokončno in uspešno zaključila. Pesimizem v Godesbergu V zunanje-političnem pogledu je odločilnega pomena vsekakor godesberški sestanek Chamberlaina in Hitlerja Ze včeraj sta državnika meritorno razpravljala o sudetsko-nemškem problemu. Zvečer so se pojavile govorice, da je bil o tem vprašanju že dosežen sporazum. Toda Chamberlain je odklonil nove Hitlerjeve zahteve, ki jih je stavil kancelar v imenu Poljakov in Madžarov, da bi se tudi vprašanje poljske in madžarske manjšine na Češkoslovaškem uredilo na podoben način kakor sudetsko-nemško, torej brez plebiscita, z enostavno aneksijo. Rečeno je bilo, da se bodo razgovori danes nadaljevan' in da se bodo nanašali na druge probleme, kakor na konferenco štirih velesil, ki naj bi omogočila novo ureditev položaja interesov v Evropi in dodobra zagotovila mir. Poročila, ki so davi prispela iz Kolna, pa kažejo, da stvar nikakor ni stekla tako gladko. Položaj je izredno napet. V Godesbergu niti o sudetsko-nemškem vprašanju še ni bila izrečena zadnja beseda. V krogih angleške delegacije je zavladal pesimizem. Nihče ne ve, ali se v zadnjem hipu ves položaj spet ne bo postavil na glavo. Jasno je, da je bil glede na to nastop češkoslovaških oboroženih sil v obmejnih krajih snoči tudi s tega vidika popolnoma utemeljen. Vsekakor se lahko reče, da je vlada generala Sirovega v Pragi in po vsej Češkoslovaški gospodar položaja. Prvi po-plah, ki je nastal po usodni odločitvi vlade dr. Milana Hodže, je v 24 urah izginil. V takih okoliščinah lahko češkoslovaški narod, ki je pokazal pripravljenost doprinesti velike žrtve za ohranitev evropskega miru, mirno gleda v bodočnost in čaka na godesberške rezultate. Vlada generala Sirovega Delovni kabinet strokovnjakov, ki se bo opiral na vse stranke, vojsko in narodne organizacije Praga, 23. septembra, br. Vlada dr. Milana Hodže je včeraj dopoldne podala osta.vko. Predsednik republike se je tedaj odločil, da glede na dani položaj poveri mandat za sestavo novega kabineta generalnemu inšpektorju češkoslovške vojske generalu Sirovemu, ki naj bi sestavil vlado strokovnjakov, katero bi podpirale vse stranke in vojska, da bi bila v vsakem primeru kos ogromnim nalogam v sedanjem kritičnem trenutku. Ze .v popoldanskih urah je bila vlada sestavljena. V njej so: general Jan Sirovy predsednik vlade in minister za narodno obrambo, dr. Kanui Krof ta zunanji minister, dr. Jan Cer-ny notranji, dr. Kalfus finančni, E. Su-bert prosvetni, dr. Fajnor pravosodni, Ja- naček trgovinski, dr. Kaminskv železniški minister, general Nosal minister za javna dela, ini. dr. Reich za kmetijstvo, dr. Horak za socialno skrbstvo, dr. Men ti za zdravstvo, dr. Dunovskv za pošte, dr. Josip Frits za unifikacijo, starosta COS dr. Stanislav Bukovsky, praški primator dr. Peter ZenkI in dosedanji minister Hugo Vavrečka pa ministri brez portfelja. Naknadno bo imenovan Še en minister brez portfelja iz vrst slovaške ljudske stranke. Nova vlada je imela že snoči takoj po zaprisegi svojo prvo delovno sejo. Eno njenih prvih dejanj je bilo, da je potrdila pristanek prejšnje vlade na angleške in francoske načrte. Proglas prezidenta republike Govor po radia — Poziv k dlfipHirt . PRAGA, 23. sept d. Prezident dr. Be-oes je imel snoči po radiu govor, za katerega je vladalo v javnosti ogromno zanimanje in ki je učinkoval na razgibane mnofioe v Pragi in drugih češkoslovaških mestih v smislu dokončnega pomirjenja. Dr. Ben s je v svojem govoru med drugim poudaril, da se bo moralo v Srednji Evropi urediti Se marsikatero vprašanje, preden se bo dosegel pravi mir. v vsakem primeru je sedaj treba ohraniti hladno kri in slogo naroda. Ko bi nas premagala strast, bi pokazali, da nismo dorasli dogodkom. Kmalu se bo videlo, kaj se bo zgodilo v bližnji bodočnosti. Na razvoj gledam trdno in brez bojazni. Pripravljen imam načrt- za vse primere in nič mi ne more pomagati, želim sporazum, ki ee pri. pravlja med največjimi narodi sveta. Ker bo po svoji s:danji zasnovi pomenil pomirjenje vsega sveta, želim, da obranimo nase sodelovanje z vsemi državami, a posebno z državami v Srednji Evropi. Po_ stopali smo častno. Ne Izgubite optimiz- ma in zdravega smisla za življenje, ki je za češkoslovaško tako značilen. Naši sovražniki čakajo na naše razsulo. Zato je prav v trenutku mednarodnih pogajanj potreben mir, je potrebno, da si prihranimo svoje sile. ker jih bomo še rabili. Gasi so bili že slavni in mi smo v kratkih dneh ponovno doživeli te slavne čase. Ne bojte se za narod in državo. Naš narod ne bo propadel nego bo slavno premagal vse težave. Varnostni okrepi okrog Praga, 23. sept br. (Reuter) Nova vlada se je danes z vso silo posvetila organizaciji češkoslovaške voune pripravljenosti. Okrog Prage so pričela razpostavtljati protiletalske topove. Vojska se na novo razmešča, Na poziv britanskega poslanika so danes svojci britanskih diplomatskih uradnikov odpotovali iz Prage. V ostalem pa vlada popoln red. Prebivalstvo se disciplinirano posveča svojim _ Nove Hitlerjeve zahteve Poleg radetsko-netnikega vprašanja naj bi se na enak način uredili tod! vprašanji poljske in in obči evropski položaj Beograd, 23. sept. e. Posebni poročevalec »Politike« javlja zanimivo podrobnost iz Godesberga o prihodu Chamberlaina v Koln. Novinarji so takoj po prihodu opazili, da je bil Chamberlain precej razburjen, celo tako, da je svoj neizogibni dežnik pozabil v letalu. Podrobnejših podatkov o današnjem posvetovanju med Chamberlainom in Hitlerjem še ni in bodo znani šele po Chamberlaino-vem povratku v London. To bo, kakor se predvideva kmalu, ker je rok, ki ga je Hitler postavil svetovni diplomaciji, da reši češkoslovaško vprašanje, zelo kratek Seveda pa to vprašanje Še ni popolnoma rešeno z odstopom sudetsko-nemškib krajev niti z odstopom češkoslovaške vlade. Pojavili so se novi elementi, ki otežkoča-jo rešitev vprašanja. To so predvsem .madžarske in poljske zahteve, ki jih nemški tisk postavlja zmerom bolj v ospredje. V svojih inspiriranih člankih zahtevajo, da se reši vprašanje poljske in madžarske manjšine na enak način, kakor vprašanje sudetskih Nemcev. FAvijo, da je Hitler te zahteve predložil Chamber-lainu že včeraj popoldne. Poleg tega je ponudil jamstvo za 2$letni pakt o nenapadanju, Če bodo obenem ugodno rešena še nekatera, odprta vprašanja med Anglijo in Nemčijo, tako zlasti problem surovin. Vse to bo, kakor računajo, rešeno v najkrajšem času. Morda bo Chamberlain že davi zaključil svoj drugi sestanek in se jutri vrnil v London, da bi si izpostava! pristanek in soglasje vlade za nove predloge za ohranitev miru v Evropi. Hitlerjev posvet s sodelavci Godesberg, 23. sept. AA. (DNB). Razgovori med Chamberlainom in Hitlerjem se nadaljujejo danes dopoldne ob 11. Razgovori so zopet v hotelu »Dresden« v Godesbergu. Snoči se je Hitler na terasi hotela »Dresden« dolgo pogovarjal z vodilnimi osebnostmi stranke in državnega upravnega življenja, ki so v Godesbergu. Hitler se je z njimi pogovarjal več ur. Chamberlainovi Dr. Stanislav Bok»yaky predlogi Lonaon, 23. sept. br. Današnji listi poročajo, da je Chamberlain na včerajšnjem prvem sestanku Hitlerju stavil naslednjih šest predlogov: 1. češke oblasti naj zapuste sudetsko-nemško ozemlje, katerega naj prevzamejo sudetsko-nemški reditelji. 2. V mešanih pokrajinah naj se izmenja čeftkoslovaško-nemAko prebivalstvo. 3. Posebna mednarodna komisija naj določi nove česKostovaJke meje ter po možnosti vpo števa tudi poljske in madžarske zahteve. 4. Generalna demobilizacija vseh evropskih sil. 5. Jamstva za nove češkoslovaške meje. 6. Obči sklep o mirnem sodelovanju evropskih držav. V Londona računajo s preobratom položaja Odločna odklonitev poljskih zahtev — Nujne posledice event. Chamberlainovega neuspeha London, 23. sept. e. V Foreign Officeu je bila moči konferenca članov vlade. Na konferenci so proučevali situacijo, nastalo po prvem razgovoru med Chamberlainom in Hitlerjem. Po seji je imel lord Halifax dolg telefonski razgovor s Chamberlainom. O dosedanjih pogajanjih v Godesbergu ni bilo izdano nikako službeno obvestilo in ga tudi ne pričakujejo, dokler pogajanja ne bodo zaključena. V Foreign Officeu so bili danes ves dan sproti obveščeni po posebnih angleških opazovalcih o položaju v sudetsko-nemških m drugih obmejnih krnjih Češkoslovaške. Kolikor je bilo mogoče ugotoviti, so na včerajšnjem sestanku v Godesbergu razpravljali samo o sudetsko-nemškem vprašanju. Današnja konferenca bo odločilnega pomena za uspeh ali neuspeh angleško-francoskega načrta. Ni izključeno, ds se bo ns današnji konferenci ponovno obravnavalo tudi poljsko in madžarsko manjšinsko vprašanje. Kakor znano, je bil poljski poslanik v Foreign Officeu obveščen, da angleška vlada ne more dovoliti, da bi zahteve Poljske in Madžarske v tem trenu A u komplicirale sudetsko-nemški problem, in da se bo o teh zahtevah moralo eveatuemo pozneje razpravljati. Poljski poslanik je bil tudi opozorjen na to, da polaga Anglija veliko važnost, da na rx>ljsko-českoslovaSki meji ne pride do incidentov, ki bi lahko otežkočili pogajanja v Godesberga. Angleški apel na Poljsko ni ostal brez odmeva. Snoči je bilo objavljeno, da je poljski minister notranjih del izdal strog ukaz, da se na meji ohrani popoln mir. Po službenih vesteh iz Varšave je meja od snoči dalje praktično zaprta. Stališče poljske vlade je izzvalo ogorčenje v angleškem tisku. Listi opozarjajo na manjšinske razmere v Poljski in naglašajo, da se nekega dne, ko pride ona na vrsto, ne bo mogla sklicevati na naklonjenost angleške javnosti. Pričakuje ss, ds bo parlament sklican takoj po Chamberlainovi vrnitvi iz Godesberga. Razpoloženje je še vedno precej pesimistično. Smatrajo, da je današnji dan odločilen za rešitev krize. Če Hitler ne sprejme načrta, potem je računati, ds bodo nemške čete ali dobrovoljski odredi že danes vkorakali na češkoslovaško. V takem primeru predvidevajo, da bo prišlo do energičnega odpora od češkoslovaške strani. V celoti pa bo položaj potem odvisen od stališča francoske m angleške vlade. Tu prevladuje vrisk, ds bo Francija priskočila Češkoslovaški na pomoč, če pride do odkritih sovražnosti in da tudi Anglija ne bo stala ob strani. Po vsem tem, kar se je dogodilo, bi odklonitev predloženega načrta m napad na Češkoslovaško izzval v angleški javnosti vihar ogorčenja, da tudi vlada ne bi mogla ustaviti tega razpoloženja. To je bil tudi glavni Chamberlainov argument v razgovoru s Hitlerjem. Demonstracije v Londona London, 22. sept AA. (Reuter) Snoči se je okoli predsedstva vlade zbralo mnogo ljudi, da bi protestirali proti angleškemu in francoskemu načrtu o odcepitvi sudetskih nemških pokrajin Nemčiji. Ogromna množica ljudi je vzklikala glasno »Bodimo ob strani Češkoslovaške! Chamberlain naj gre!« Deputacija bi morala izročiti v zunanjem uradu resolucijo, ki protestira proti angleškemu in francoskemu načrtu. Močni kordoni policije so ji preprečili vbod v poslopje. Množica, ki je tedaj štela nad 10.000 ljudi, je zopet začela vzklikati »Bodimo s Ceni! Sklicati je treba parlament!« Naval množice je postal tolik, da se je zdelo, da policija ne bo mogla vzdržati pritiska in da bo morala poklicati pomoč. -Nazadnje so vendarle dovolili deputaciji, da je izročila svojo resolucijo proti sklepom, ki sta jih Francija in Anglija vsilili - - - - - 20. sept. br. Davi so se demonstracije v Londonu in zlasti v Whitehallu ponovile. Zavzele so ogromen obseg. Položaj je bil davi splošno tako napet in negotov, da so angleške oblasti izdale obsežne varnostne ukrepe. pel kralju 23. sept br. Angleški kralj je po seji vladnega odbora za narodno obrambo sprejel v avdienco letalskega ministra Wooda, Id mu je podrobno poročal o novi pospešeni organizaciji angleških letalskih SIL Sirite »Slovenski Narod«! načelnik češkoslovaškega sokolstva, je kot zastopnik nacionalnih In patriotičnih organizacij vstopil v vlado generala Sirovega Olajšanje v Rumuniji BUKAREŠTA, 23. eop*. e. Ve^t, da j« češkoslovaška vlada sprejela francosko-angleške predloge, je izzvala v tukajšnji javnosti vidno olaj&anje, kj prihaja do izraza v listih. Smatrajo, da je aairoijubnost Češkoslovaška preprečila evropsko katastrofo. Obenem pa izražajo avoje presenečenje zaradi stališča Poljake in Madžarske. Res je sictr, da Madžarska s tem Se ni kršila svojih obvez, ki jih je »prejela na Bledu, toda rezultat njene sedanje politike lahko škoduj r tudi drugim članicam Male antante. Listi tudi podčrtava jo, da bi bila suvereniteta Češkoslovaške lahko ohranjena, če bi se za/vezniki bolj energično zavzeli za. njo. V rumunskin krogih prevladuje mišljenje, da bo Češkoslovaška zdaj, ko ima skušnjo za seboj, imela realnejše pojme o tuji pomoči, kakor ga je imela U ta 1914 Srbija in leta 1917 Rumu-nija. Obnova pogajanj z Italijo London, 23. sept. AA. (Štefani), »llailj Mali« zatrjuje, da so se po povratku angleškega veleposlanika lorda Pertha v Rim nadaljevala angleško italijanska pogajanja in sicer z novim pospešenim tempom. Na ta način se bo začela diplomatska akcija, ki naj bi dovedla do sporazuma med Italijo in zapadnim! državami. Henleinovci zapirajo svoje nasprotnike CHEB, 23. septembra. AA. (Reuter) Snoči so patrolni oddelki audetake nemške stranke v ASu aretirali vse nasprotnike narodno socialistične ideologije. Brzojavni in telefonski promet a Prago je skoraj popolnoma nemogoč. Vsi vlaki, ki so včeraj odhajali v notranjost CSR so bih" polni čeških družin. Včeraj so ee vee dan vra-. čali sudetaki Nemci, ki ao bdH pred dnevi zbežali v Nemčijo. Na tisoče sudetskih Nemcev je že včeraj čakalo prihoda nemških čet. Ljudstvo je prepričano, da so nemške čete že pripravljene na meji, da bi vkorakale v kraje, kjer žive eudetskl Nemci. Bolgarski kralj Berlina SOFIJA, 23. sept. e. Bolgarska telegrafska agencija javlja: Včeraj j©, pliapel v Berlin bolgarski kralj Boris d. na poti iz Švice, ko je mimogrede posetil tudi svojega, očeta kralja Ferdinanda v "Koburgu. Na železniški postaji so bolgarskega kralja sprejeli državni tajnik W€ ruei, generalni konzul Press, bolgars&i poslanik Draganov, konzul Brandenotein. predsednik kabineta nemškega ministrstva zunanjih del Schubert, predsednik nemško-bolgarskega društva vem Masov In predstavniki bolgarske kolonije. New York, 23. sept br. Vihar na vzhodni obali Zedinjenih držav je povzročil strašno razdejanje. Samo v Coonecticutu je poru-5*1 okrog tisoč hiš. Ves železniški promet je prekinjen. Vse telefonske in brzojavne zveze so razdejane. Orkan je po dosedanjih podatkih zahteval 440 človeških žrtev. .--,- 4 Sorzna poročila. Curih, 23. septembra. Beograd 10, Pariz 11-895, London 21.25, New York 441.375 Bruselj 74.40, Milan 23.25, Amsterdam 238.15, Berlin 176.15, Praga 1&15, Varšava 83, Bukarjtfta 3-25. Stian 2 »SLOVENSKI NAROD«, petek* 38. septembra 1838. Stev 213 „Bđitno, sv. Vaclnv" »Udov* listy«t gLisilo češke katoliške stranke in ministra monsig, dr. Srame k a. ki se je udeležil katoliškega fantovskega tabora v Ljubljani, priobčujejo na uvodnem mestu to-le rodoljubno molitev: »Bdimo* sv. Vaclav! V teh dneh. ko padajo sence na našo usodo, bdimo in molimo k tebi, kralj Vaclav, sveti češki patron! Situacija, v kateri si ti pred tisoč leti snoval svoje ukrepe in odločitve, se je zopet zavrtela v koloteku zgodovine, se povrnila in sedaj stojimo pred isto odločitvijo — da hočemo živeti častno v popotni neodvisnosti. Tako, kakor ti, smo tudi mi paziti na vse, na notranjo svojo silo, na mir m red v čeških zemljah, na močne utrdbe na mejah in vzidali smo tam beton in jeklo, da bi bili naši stari očetje, naše matere, naše žene in otroci za\rarovani. Sveta vera v državi, nad katero držiš svojo močno roko, je bila svobodna, gradili smo nove božje hrame in molili smo za odpuščanje onih grehov, ki smo jih morda zakrivili v burnem valu prvih let. A vendar verujemo v tebe, kralj Vaclav, sveti češki patron, in krepko zaupamo, da bo sloga, mir in red med češkoslovaškim plemenom in* da bo odločitev o naši usodi trdno in neomajno v rokah nas, ki te, sv. Vaclav, kličemo na pomočim: — Na isti strani objavljajo »Udove Hsty« še ta-le poziv: »Velečastiti duhovščini! V teh dneh se bo odločevalo o celotnosti češkoslovaške republike in o miru. O življenjskem vprašanju našega naroda! Odredimo z jutrišnjim dnem po cerkvah molitve k sv. Vaclavu. Češkoslovaška duhovščina je bila od nekdaj globoko rodoljubna in današnji časi so tako bolestno težki!* — Tako patriotska je češka duhovščina! O ham gre tvoja pot? Rene Pinon piše v znani francoski reviji »Revue de deux mondes* o sedanjem mednarodnem položaju in izvaja glede Poljske med drugim: »Poljska je hotela organizirati nekako zvezo nevtralcev. Toda kaj pomaga v velikem spopadu skupina, katere člani niso oboroženi? Samo Poljska s svojo dobro armado, s svojim narodnim dina-m i zrno m in s svojo zemljepisno lego bi lahko igrala odločilno vlogo. Boli pra\>očasno razumela, da je obstoj in odpor češkoslovaškega bastiona pogoj njene lastne neodvisnosti? Trenutek ni prikladen za malenkostne prepirčke in za izbalansirano skopost. Po taki poti stopa Evropa v vojno, Poljska pa k četrti delitvif« • SvetovuclavsUe Uratfevshe insignije Praška »Samostalnost* piše: »Sedaj zares je zopet prišel čas, ko bi bilo potreba postaviti našemu narodu znova pred oči svetovaclavsko krono, da bi vžgala vsa srca in misel in zavest vsega naroda dvignila na višino situacije, ki se bliža po svoji veličini onim usodnim trenutkom, ko je cesar Žiga sklical državni zbor v Vratislavo in grozil s papežem Martinom V. s splošno križarsko vojno proti Čehom (4. februarja 1420.), ako se ne odpovedo krivim naukom in ne priznajo njega za svojega kralja.* „Samouprava" izhaja dvakrat dnevno »Samouprava«, glavno glasilo JRZ, objavlja, da bo odslej izhajala dvakrat na dan in sicer ob 9. dopoldne in ob 16. popoldne. Pripominja, da bo tako edini list v Beogradu, ki bo izhajal tudi popoldne. Preje je v Beogradu izhajala popoldne »Pravda«, katere izhajanje pa je bilo, kakor je znano, oblastveno ustavljeno. Na njeno mesto stopi sedaj »Samouprava«. Propadanje naše industrije Tovarna »Indus«, ki je bila last »Mestne hranilnice ljubljanske«, je bila prodana tovarnarju Adolfu Mergenthalerju v Mostah. »Delavska politika« razpravlja o tej prodaji in pravi: »Imamo ustanove, med prvimi Mestno hranilnico ljubljansko, ki je zbrala za naše razmere razmeroma mnogo kapitala. Imamo koncem koncev Banovinsko hranilnico, imamo tu socialne ustanove, kakor na primer Pokojninski zavod za nameščence, ki so zbrale ogromne, direktno ogromne socialne fonde, ki bi s primernim, če še tako opreznim posegom v gospodarstvo, lahko pospešile njegov napredek in procvit... A te tovarne in gospodarske ustanove propadajo ali pa prehajajo v last tujega kapitala. Kje so gospodarski strokovnjaki, ki bi izdelali načrt in posegli z energično roko v ta labirint opotekajočega ta\*anja in postavili vse na svoje mesto?« — Izvajanja »Delavske politike« so prav umestna in vsega uvaževanja vredna. Jugoslovensko bolgarska liga v Kranju Pobudo za ustanovitev je dal obisk bolgarski!, pevcev — Velika udelefba na Kranj, 23. septembra Kranjskemu meščanstvu je gotovo še v spominu impozanten sprejem in koncert bolgarskih pevcev iz Plovdiv« v Kranju meseca maja. Morda se je po odkritju spomenika kralju Petru I. Osvoboditelju v Kranju prvič dogodilo, da je pri tej lepi, narodni, šarjenju slovanske ideje služeči prireditvi zbral res ves Kranj ne glede na politično prepričanje, da manifestira za ideale slovanskega bratstva. Spominjamo se se, ■da je občinstvo na koncei tu plovdivskih pevcev v veliki nabito polni dvorani Narodnega doma vzvalovilo v naravnost fanatičnem navdušenju, ko je bilo pobratimstvo med našimi in bolgarskimi predstavniki zapečateno s poljubom. Takega sprejema v Kranju ni še nihče doživel m Bolgari sami so bili vzfcičeni nad spontanim in oduševljenim izrazom bratstva in ljubezni našega kremenitega gorenjskega ljudstva Za vse, katerim srce utriplje v pravi slovanski ljubezni, vzajemnosti in bratstvu, je bil to resnično najlepši dan zadnjih let po osvobojen ju, obenem pa znanilec nove, lepše, slovanskemu zbližan ju in slogi posvečene bodočnosti. Te reminiscence so se nam zdele potrebne poudarka, ko motrimo nov važen dogodek v naznačeni smeri, to je ustanovitev »Jugoslovonsko-boAgarske lige v Kranju«. Povod za ustanovitev je dal obisk bolgarskih pevcev in so vse priprave v poletnih mesecih toliko dozorele, da se je snoči mogel vršiti ustanovni občni zbor društva. Gimnazijsko telovadnico je napolnilo prav lepo število udeležencev zlasti iz vrst mladine, skupno nad 50, precei meščanov se je pa že prej vpisalo v ligo. Ustanovni občni zbor je orvonl v imenu pripravljalnega odbora gimn. ravnatelj g. dr. Dolar, ki je prisrčno pozdravil navzoče, posebej pa g. Rasta Pustoši em šik a. predsednika JB-lige v Ljubljani. G. Pustoslem- šek je v svojem predavanju pod naslovom: »V znamenju bratstva in sloge« orisal borbe slovanskih narodov na Balkanu za osvoboditev izpod jarma suženjstva in ugotovil, da le takrat so narodi dosezali uspehe, kadar so bih složni. Predavatelju g. Pusto-siemšku se je zahvali g. mm dr. Dolar, navzoči pa so ga nagradili s toplim aplavzom. Potem je g. ravn. dr. Dolar poročal, da je ustanovitev društva dovoljena z odlokom kr. banske uprave z dne 30. avgusta m preči tal pravila. Društvo se bo imenovalo: »Jugosl ovensko-bolgarska liga v Kranj««, področje obsega srez Kranj. Imelo bo tudi svoje odseke. Član je lahko vsak Slovan, bivajoč v Jugoslaviji Članarina bo znašala letno din 12. V primeru razpusta preide imovina v hrambo JČ-lige. JB-liga se bo včlanila v Savez lig v Beogradu. Vodji plodivskih pevcev se pošlje brzojavni pozdrav. Pri volitvah je bil izvoljen sledeči odbor: g. inž. G ros predsednik, g. Sire podpreds., g. Čolnar tajnik, g. Malovrh blagajnik, odborniki pa gg. Kern in Valenčič ter gdč. Majdičeva. Namestnika gg. Luznar in Gre-gorc. Nadzorni odbor: gg. dr, J are. dr. Dolar in dr. Demšar. V času, ko se nad težko priborjeno slovansko svobodo spet zgrinjajo temne sovražne sence, pomeni včerajšnji večer važen dogodek v znamenju utrjevanja slovanske sloge in moči Naj gre ta vzvišena, sveta ideja od vasi do vasi, od mesta do mesta in naj utrdi nrišo plamenečo vero v vstajenje in svetovno poslanstvo slo van -stva. da bo Slovan Slovanu brat, da bo zavzel med e\Topskimi narodi mesto, ki mu po moči in božji pravici pripada. Prosimo kranjsko meščanstvo, še prav posebej pa mladino, da pristopa v čim večjem številu v novoustanovljeno: »Jugoslovensko-bolgar-sko ligo.« loo% smeha in zabave Vam jamčijo danes ant ondra, v sijajni komediji, polni veselega PAUL HORBIGER ln kompozicije J. Beneša umor a VESELA ZAPELJIVKA KINO UNION — Tel. 22-21_ Danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri Vzrok za ločitev — in flagranti. Razbojnika Leopolda Zavrla iščejo ?osebno mnogo vlomov in tatvin je zagrešil na Dolenjskem Ljubljana, 23. septembra Po dolenjskih gozdovih in zaselkih se skrivajo nevarni razbojniki, ki vdirajo v hiše, napadajo ljudj na* cesti in v stanovanjih odnašajo denar in vse, kar jim pride pod roko. Spretno se pa umikajo orožnikom, ki imajo prevelike okoliše. V okolici Trebnjega ter v Mirenski dolini je že dolge mesece na delu izredno nevaren tolovaj, 27-letni Polde Zavrl, rojen v Kočevju, pristojen pa v občino Sv. Križ pri Litiji. Zavrl je 26. junija letos pobegnil iz kaznilnice v Mariboru, kjer bi moral prestati 7 let robije zaradi raznih razboj-ništev. .Kako se mu je posrečilo pobegniti iz kaznilnice, ni znano, ve se pa, da se je oblečen v kaznilniško obleko zatekel ponoči nekam v okolico, kjer je vdrl v kmečko hišo, ukradel gospodarju sivo obleko, nakar se je preoblekel in večinoma ponoči nadaljeval pot na Dolenjsko. Seveda se je tudi spotoma preživljal z vlomi in tatvinami, na Dolenjskem je pa postal strah ln trepet tamošnjih krajev in ljudLNajprej se je previdno skrival, dokler si ni poiskal v okolici Mirne dupline v gozdu, iz katere je hodil krast. Njegova stroka so bili spočetka vlomi v zidanice, kasneje pa je postajal vedno bolj predrzen in je pričel zlasti v zgodnjih jutranjih urah, ko so ljudje še spali zahajati v vasi. Precej plena si je nabral v Mirni, dalje na Rakovniku, po nekaj tednih pa se je moral umakniti, ker so njegovo skrivališče po dolgem prizadevanju orožniki vendarle odkrili. Poiskal si je drugo skrivališče in se že čez nekaj dni pojavil na Stanu pri Mirni, kjer je v odsotnosti domačih, ki so bili najbrž na polju, vlomil v hišo posestnika Leopolda Ko-vačiča. Tam je ukradel 1300 din, zlato moško uro z verižico, vredno 1000 din, sivo moško obleko, nekaj perila ter odnesel tudi 1000 din vreden gramofon z 12 ploščami. V začetku preteklega tedna je vdrl v hi- šo posetnika Franca Janežiča v Gor. Jesenicah pri št. Rupertu, kjer je bila doma samo Janežičeva mati. Tej je tolovaj grozil z nožem toliko časa, da mu je pokazala, kje hrani 2000 din, nato pa se je ropar polastil tudi srebrne moške ure z verižico, zlate verižice, vzel nekaj amerikanskih dolarjev in vtaknil v žep tudi dve hranilni knjižici, ki pa zanj nimata vrednosti. Iz hiše Rudolfa Pavlina v Drenovcu pri g t. Rupertu je odnesel razbojnik novo temno obleko, črn klobuk, športne hlače ter suknjič in precej perila. V Pavlinovi hiši je Zavrl stikal tudi za denarjem, ki ga pa ni našel, zato se je zadovoljil samo s prazno denarnico. Pred dnevi pa je Zavrl obiskal še hišo posestnika Franca Bevca na Trsteniku pri št. Rupertu, kjer je ukradel moško kolo znamke »Viktorija«, vredno 1000 din, črno moško obleko, več suknjičev in nekaj parov hlač, nalivno pero, dve usnjati denarnici in 500 din. Ker je bik) v tamošnji okolici izvršenih tudi več roparskih napadov na posameznike, zlasti na samotnih potih, so orožniki prepričani, da ima tudi te na vesti razbojnik Zavrl. Zasledovani tolovaj je srednje postave, podolgovatega obraza, svetlorjavih las, rjavih oči in je ponavadi gladko obrit. Zavrl ima navado .da se zelo rad preoblači in odhaja na svoje pohode vedno v drugi obleki. Kakor domnevajo varnostni organi, je Zavrl v zadnjem času zbral okrog sebe tudi nekaj pajdašev, s katerimi je zagrešil več vlomov po vaseh okrog Trebnjega. Oni dan je bilo vlomljeno v trgovino Kotar v Dolenji vasi, po tem vlomu pa so vdrli vlomilci še v Bregarjevo trgovino v it. Lovrencu. V obeh trgovinah so pokradli vlomilci za okrog 25.000 din najrazličnejšega blaga. Zasledovani Zavrl je seveda oborožen in ima pri sebi vedno po dva samokresa, ter najrazličnejše vlomilsko orodje. Ravnatelj dr. M. Kovaču: upokojen Ptuj. 22. septembra Leta 1933 je bil imenovan za gimnazijskega ravnatelja v Ptuju dr. Maks Kova-čič. Takoj ob prevzemu tega na polju vzgoje tako pomembnega zavoda in ker je bila v Ptuju pri nekaterih narodna zavest zelo mlačna, je posvetil vso skrb zaupani mu mladini. Odločno je zahteval, da se mladina vzgajaj v nacionalnem in domoljubnem duhu. Izven službe pa se je agilno udejstvo-val na društvenem polju, zlasti je bil nenadomestljiv delavec v vrstah ptujskega Sokola. *f |.1 t i j—i i 1. n.*i,o »j .^ \% \ i v ■ »S x % \ t"./ • * . L - i, \ j / i\> \i v,\ 4_i_ et X'% T ""O m i £ e * V j "t* « i \* » J t ( '( 1 * i «,* i V / . *. A j ,r a " i i G. ravnatelj dr. Kovačič ima 19 let aružbe. ki jih je posvetil vzgoji nase mladine. V teh letih smo Ptujčani spoznali njegov k remeni t značaj in cenimo njegovo veliko vzgojno delo. Zato uživa in bo užival v vseh nacionalnih krogih splošno priljubljenost. Tudi v bodoče želimo, da bi se naša mladina vzgajala strogo v narodnem in patrio-tičnem duhu, po vzorih upokojenega sedanjega ravnatelja. Ml hočemo in rabimo odločnih, kremenitih značajev, ki bodo vedno m? 11 ceniti to. da je naša država ustvarjena na kosteh Dadlih naših očetov in dedov. Nase gledališče drama Začetek ob 20. uri 23. septembra, petek: zaprto. 24. septembra, sobota: Veriga. Premiera. Premierski abonma. 25. septembra, nedelja: Car Fjodor. Izven- 26. septembra, ponedeljek: zaprto. 27. septembra, torek: Zene na Niskavuo-riju. Premiera. Premierski abonma. ★ Ciklus slovenskih del, ki jih bo vprizorila drama v tekoči sezoni, ho otvorila Finžgar-jeva igra »Veriga« v režiji Milana Skrbin-ška. To domače delo osvaja gledalca s svojo prvobitnostjo, z naravno in prepričujoče preprostostjo, s katero je zasnovano ter nam približa življenje našega kmeta. V glavnih vlogah: Cesar, Potokar in Bratina. V tragediji »Car Fjodor« je razkril pisatelj A. Tolstoj dramo pravičnega, dobrega, nedejavnega vladarja, ki nima moči in odločnosti, da bi uveljavil svojo voljo, ter zajezil delovanje dveh nasprotnih si državnikov: regenta Borisa Godimova in kneza šujskega. Ta tragedija predstavlja pred-zgodovino k operi »Boris Godunovc ter razjasnjuie, pod kakšnimi okoliščinami je nastopil Godunov mesto carja. V glavnih vlogah: Kralj, Le var in Cesar. Režiser: Dobe vec. Predstava je izven abonmana. HeUe Wuolijokl Igra »žene na Nlskavoo-riju«, nudi sliko iz življenja v Tavastlandu. Zanimivo označeno obeležje, udarno zajeti konflikt med dolžnostjo m ljubeznijo m ustvarjajo izredno učinkovito odrsko celoto. Glavne vloge: niskavuorska mati — Maria Vera, njen sin Arne — Jan, njegova žena Marta — Vida Juvanova, učiteljica IIona — Mira Danilova. Režiser: Bratko Kreft Iz Celja —c Regulacija Savinje v četrti etapi je oedaj v polnem teku. Ta etapa sega do Kranjčeve gostilne na Polulah pri Celju. Pri regulaciji je sedaj zaposlenih okrog 180 delavcev. Dela v "tej etapi bodo dovršena predvidoma do avgusta prihodnjega leta.. Banov kasten cesto v tem predelu in še dalje do Brega nameravajo dvigniti in omiliti ovinke. Peta etapa bo segala do drugega žeisssoJSkega mostu, nato pa bo prišla na vrsto šesta, glavna etapa, v kateri bodo preložili strugo Savinje pod Starim gradom, premestili ftrteznttfco progo in odstranili Oba železniška mostova. —e tZ let se bo po**« v Je«. Pred ve-likim senatom okrožnega sodišča ▼ Ost ju se je zagovarjal ▼ četrtek 48 letni Rudolf Oernevsest, artist brez posla in stalnega bivališča, ki je izvršil v lsJKem m gornje, grajskem sreza več goljufij in v noči od 13. na 14. juBja umoril v Velikem ftirju nad Zidanim mostom uosfot Tiska Zajca. Kakor smo I asu J po H, je prišel Oss—stsH, » * predtosmovan, n. to** k po* Zajca v VeUkem Sfcrju to m i js nato^zposodn dsa ^hantopca^ pr^ 300 dL dejal, da potrebuje bankovca kot vzorec za ponarejanje denarja. Cern-vSek je nekaj risal na papir, potem pa je nesel oba bankovca in papir v Zajoavem spremstvu v Zajčevo stiskalnico m izjavil, da mora ostati denar najmanj lest ur v stiskalnica. Pozneje pa je Oernev*ak ukradel oba bankovca iz stiskalnice in izgmU. Zaje je začel sumiti, da ni vse v redu, ter js vstal in stopil t stiskalnico. Ugotovil je, da je denar nsrmil, s njim pa tudi Ceruevšek, Zaje je takoj pohitel za Ceraevskam in ga kmalu dohitel na nekem travniku ob cesti bazu cerkve v Sirju. Cemevšek je Zajca napadel ter ga z noten zabodel dvakrat v vrat in enkrat v pral, nato pa pobe^zil. Ko so Zajca drugo jutro naJtt, je bil že mrtev. Cemevšek je bil obsojen na 12 let robije in na trajno '^'»h« častnih pravic. —e Usoden padeo z motor nega kolesa. V srćdo se je ponesrečil 19 letat mehanik Freita*; s Sp. Hudinje pri Celju, Ko se je peljal z motornim kolesom po cesti na Zg. Hudtnji, mu je odpovedal motor. Motorno kolo se je prevrnilo. Pri padcu Se jo Frei_ tag hudo poškodoval po glavi in rokah. Zdravi se v celjski bolnici. —e Obveznike obvezne telesne ▼»goje, njih starše in vse. ki se »a ni majo sa telesno vzgojo, vabi mestno poglarvarstvo, da se udeleže strokovutur« predavanja, ki bo v torek 27. t m. ob 20. v te^ovatmici okoliške narodne £o4e. Velik požar v kamniški okolici Premožna 7 članska družina na beraški palici — Zgorelo |e tudi 4S«000 din v gotovini KftmP'^, 22. septembra Danes okrog poldne se je raznesla po Kamniku vest, da je izbruhnil v Tunjski mlaki pri Kamniku silovit požar. Rdeči petelin, je zapel na gospodarskih in stanovanjskih poslopjih posestnika Kosirnika Janeza, delavca v kamniški smodnisnici. Na dosedaj še neugotovljen način je požar izbruhnil na podstrešju živinskega hleva. Poleg hleva je stala lična stanovanjska hišica, skedenj, drvarnice in šupa za poljske pridelke, vse skupaj pod isto streho. Ogenj je z bliskovito naglico zajel vsa poslopja in v nekaj minutah je že bilo vse v plamenih. Ob izbruhu požaru so bili domači na bližnji njivi in so prihiteli takoj, ko so zagledali ogenj in skušali rešiti, kar se je pač dalo. Rešili so lahko samo živino iz hleva, iz pritličja stanovanjske hiše pa nekaj pohištva. Vse drugo so morali prepustiti uničujočemu ognju, ki je bil medtem že objel vsa poslopja. S kakšno naglico se je požar razširil, nam dokazuje dejstvo, da niso mogli rešiti iz podstrešne sobice denarja, v znesku okrog 45.000 din, katerega so imeli 4 sinovi in 1 hčerka prihranjenega in spravljenega v omari. Prihiteli so sosedje, ki so skušali požar omejiti m so nosili v škafih vodo iz okrog 200 m oddaljenega potoka Tunjščice. Pri- Oče in sin sta se spoprijela Maribor, 23. septembra 561etni kočar Josip Terglavčnik iz Oglen-ščaka pri Zgornji Polskavi se že del j časa ni razumel s svojim 321etnim sinom Francem, ki je bil nedavno zaradi neke tatvine obsojen na 4 mesece zapora. Tedaj se je oče odločil, da ne pusti več sina domov. Sedaj pa se je sin vrnil iz slovenj ebistriških zaporov. Pred tem je stari Terglavčnik bil pri polskavskih orožnikih in jih vprašal, kaj naj napravi, če se sin vrne. Orožniki so mu svetovali, naj po možnosti prepreči vsak spor, a stari je odgovoril, da se bo pač branil, če ga bo sin napadel. Res sta se oče in sin kmalu po sinovi vrnitvi iz zaporov spoprijela. Sin je zgrabil nož, oče pa je zbežal iz hiše. Ko ga je sin dohitel, pa je stari Terglavčnik dvakrat ustrelil iz samokresa kalibra 9 mm, vendar pa prva dva strela nista zadela. Nato je še tretjič ustrelil in zadel sina v levo rame, tako da se je sin France ves okrvavljen zgrudil. Orožniki so očeta in sina aretirali ter ju prepeljali v slovenj bistriške sodne zapore. Iz Zagorja — Začela se je smrtna žetev. Vsem ob-eaaom je bila znana markantna pojava upokojenega radniškecra znviraea invalida Ivana Hribarja, stanujočega v hišici na bre-eu poleS opuščenih Birollovjh apnenic V soboto okros pol 14. ure si je bil naložb aa rame pol železniškega praga, da bi ga odnesel domov za zimo. Nenadno pa je omahnil zadet od kapi in umrl. Z malo^ pokojnd-no Je težko preživljal svojo družinico, k\ bridko občuti izgubo krušnega očeta. Pokojnika, ki je bil star šele 49 let. so ob lepi udeležbi pokopali v ponedeljek popoldne. — Na Švepovni pa je po večmesečnem trpljenju izdihntla v torek 61 let stara žena rudniškega upokojenca gu Jožefa RaKova. Za priljubljeno gospo žalujeta mož m hčerka Justo ter številni prijatelji m znanci pokoine trpenke. Obema prermnulirna ohranimo lep spomin, žalujočim izrekamo nase sožalie. — Nogomet je spet oživel Po daljšem presledku je prišlo na pobudo Igralcev raznih nekdanjih klubov naše doline do ustanovitve odnosno oživitve kluba Svobode, ln ima svoje igrišče na W*W*J 5?" dedjo so imeli v gosteh SK Dobrno iz Trbovelj in častno izgubili z 2:3. Pričakujemo, da bo novi khib upošteval slabe rfcuš-nje prejšnjih let ter uvedel v svoje delo-vanje pravi sportski duh kri ga te prejšnjim klubom manjkaso in so zaradi tega razpadli- __ . — . — Fond sa gradnje me&mn** , / znesku 120.640 din je bfl potrošen te issa 1934 in se pozneje ni dopomaL *e*& Hne_ la občina druge obveznosti. Obemska ^prava pa stoji kijub temu na ****** JJ° s prlčetkom sledečega proračunskega leta začela novo stavbo graditi m sicer na-prostoru, kjer so zdaj občinske n^JJ8^ sa stavbo so biH izgotovljeni ze pred yq in so gradbeni stroški označeni s postavko nekako tri miKjone. Tremitoom mogočo reči si* ostane pri pivem nsfcte, toda šola se bo gradila ter bodo stroški WO s ss-rednhni dohodki. _ _ _ _ Sokolska tombola J> proti vsema pr4-čakovanju izvrstno uspela. Radi števila* podobnih prireditev v našem zaledju yt> bil dotok gostov manj«, s zatoso se ****** domačini ter so vat |S*vm domtfa osšsMv kraju. Prvo tombolo v denarju in »cer 2000 din 'je zadel brezposelni ctojenec g. Albin Zmrslak s Lok« moSko kolo m loto aparat pa dijaka rneščanske šole Kenda m Gri-ear. — Nekolike atatMfke. Kotessrfe* je v str močju otčtoe okrog 800 brezposebdh pa ofcme 100, torej za f*0 manj kot pozimi. _ Lfeeaeeran je bikov pojde po Bom razporeda* Iztoke ». t m. ot> H m. Lsnbsja m t srn. R hiteli so tudi gasilci iz Tunjic s svojo ročno brizgal no. vendar vsi skupaj niso opravili ničesar. Razbesneli ogenj je že objel vsa poslopja in le močne gasilske čete z motornimi brizgalnami bi tu lahko koristno posredovale. Teh pa na žalest iz nerazumljivih razlogov ni bilo. Morda se da ta njihov izostanek opravičiti s tem. da so Tunjice na glasu, da tam nikjer ni vode in z motornimi brizgalnami ni vredno hiteti na pomoč. V tem primeru pa je gorelo kot rečeno kakih 200 m od potoka Tunjščice, tako da ta Izgovor ne bo držal. Skoda, katero je požar povzročil, znaša nad 100.000 din. zavarovan pa Je bil posestnik samo za 20.000 din pri Vzajemni zavarovalnic v Ljubljani. Ubogi 7-članski družini, ki je bila sicer premožna, danes ni ostalo nič drugega, nego obleka, katero nosijo na sebi. živina, katere nima kam postaviti in s čim prehraniti, od težko prisluženega in prihranjenega denarja pa le kepa kovine, ki ne predstavlja nobene vrednosti. Kako je požar nastal, se še ni moglo ugotoviti. Ali ga je zanetila zlobna roka iz maščevanja oziroma zlobnosti. ali Je ogenj izbruhnil radi neprevidnosti, to bo ugotovila preiskava, o katere izidu bomo še poročali. pred Vrtacnikom. i<*tega dne popoldne pa na aejmi^ču v Zagorju ob 15. uri. Prigon merjascev, ki so bili subvencionirani od Ninske uprave je na te preglede obvezen. KOLEDAR Dane«: Petek, 23. septembra katoličani: Tekla DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Grofica Walewska Kino Slpgu: 2ena vampir Kino Union: Vesela zapeljivka Kino Moste: Ladja sužnjev in Materinstvo Razstava kiparja Borisa Kalina v Jakopičevem paviljonu DE2URNE LEKARNE Danes: Dr. Piccoli, Tvrševa cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 62. Gartus, Moste — Zaloška cesta. Ji še eno društvo smo dobili, ki mu bo naloga gojiti slo\ansko vzajemnost, delati za zbližan je med slo im visokih ciljev imajo vsa ta društva, koliko se govori in piše o potrebi zbližan ja med slovanskimi narodi f A kaj vidimo? Slovanski narodi smo si vedno bolj tuji, vse lepe besede ostanejo samo na papirju, izgovorjene v prazno, ker jim ne slede dejanja. Neko usodno prokletstvo teži na nas, tlači nas kakor mora. igrača smo v rokah drugih, nam sovražnih narodov in čeprav smo veliki, rnočrri, tako močni, da bi si z lahkoto priborili svoje pravice, če bi bih složni, smo brez moči, prepuščeni valovom usode, da nas premetavajo po razburkanem morju naših dni kakor orehovo lupino. Apatični smo, brezbrižni «n prekrižanih rok čakamo, kdaj nas bodo valovi pogoltniti. Svoje nesreče bomo krM sami. Iz Trbovelj Sestanek jug"oakxv«nf»k- naoionam« t V soboto 24. t. m. ob 20. bo v dvorani gostilne Porte na Vodah sestan°k članstva tukajšnje krajevne JNS, na katere©! bosta poročala senatorja gg. dr. Kramer, tukajšnji dornjačiri in Ivan Pu-cerj. Vatop na sestanek je dovoljen samo prott vabilu, ©e kdo izmed pristašev JNS pomotoma nI dofcfl vatoOa, naj se zglasi v tutearjsnjl podružnici >Jutra«. — Ekskurzija strojnikov, v nedeljo 25. septembra zjutraj se pripelje v Trbovlje cfcrog 60 strojnikov, članov Zvene strojnikov J)o^jevme Jrgoslavrje. Ogledati si bodo novo rudmoko elektrarno ob Savi in druge naprave. Ekakurzisti bodo gostje rodnJha. Popoldne pa bodo irnefl tx>varišM oasJhsiMfc s tntejsnjhnl rucmifflcmii strojmi- nadaijevama ftofta v Trbovljah bo začela z rednim poukom 1. okto-v\Sauvaixje ▼ L te H. totaik pa bo v 29. te v petek 30, t m. od 15-30 do 17.30 v ljudnkl aoH v Trbovljah. Pouk Je breszflaften, tstoostoo bod učOa, Oni, ki »8LOVEN8R1 NAROD«, petek, 23. septembra 1938. Strmo I TOMBOLA v KRANJU 2. oktobra DVA AVTOMOBILA DVE MOTORNI KOLESI DNEVNE VESTI — b.itou jesenska turistična sezona. Izsledi za letošnjo jesensko turistično sezono 9C biAi na na£em Jadranu zelo dobri in po prijavah sodeč je kazalo, da bo boljša od lanske. Ze v začetku jeseni so prihajali novi letovjščarji. Za. drugo polovico septembra in oktober so bile pa prijavljene tudi m nose skupine iz inozemstva. Dogodki so se pa zadnje čase zasukali tako, da so se jeli inozemski letovišcarji vračati, obenem pa ie prijavljeni odpovedujejo prihod. Posebno mnogo odpovedi prihaja iz Nemčije, bivše Avstrije Švioe. Češkoslovaške :ii An-clije. — Posebne sokolske cigarete. Uprava Saveza SKJ je objavila včeraj proglas na vse župe. v katerem opozarja sokolstvo. da ie uprava državnih monopolov ugodila prošnji savezne uprave, da bi se skozi vso sokolsko Petrovo petletko prodajafle posebne cigarete z označbo petletke in sicer Ibar, Zeta, Morava Drina in Vardar. Te cigarete lahko naroči vsaka župa in vsako sokolsko društvo v večjih krajih ob večjih sokolskih prireditvah, da pridejo tako v svrho propa-Trojica«, ki jo tvorijo slikarji Gojmir Anton Kos, Miha Maleš in kipar France Gorše, priredi v okltobru tekočega leta na povabilo Cvijete Zuzorič, društva prijateljev umetnosti v Beogradu veliko razstavo svojih del. Razstava bo v društvenem paviljonu na Malem Kalemegdanu. — Telefonski imenik. Ravnateljstvo pošte in brzojava v Ljubljani razglaša: Ne_ ka neupravičena oseba prodaja pod imenom .izmišljenega poštnega uslužbenca telefonske imenike za dravsko banovino, ki jih je izdala direkcija pošte v Ljubljaai, za višjo ceno, kakor jih prodaja poštna uprava. Uradna cena imenika je določena na 10 din, medtem ko imenike prodaja nepoklicana oseba po 25 din. V imeniku je natisnjena cena 10 din izbrisana m nadomeščena z ročno kavčuk štampiljko s »25« v vijoJičađU baorvi. Imenik ima na dean m robu tudi abecedo. Prosimo javnost, da izvoli tako osebo prijaviti direkciji pošte. Uradnega imenika je še dovolj na razpolago in ga dobijo interes:nti na glavni pošt? i. Direkcija pošte in telegrafa. Kino Sloga, tel. 27-30 Danes poslednjič! Žena vampir Fantastičen film izredno napete vsebine. — Grozen zločin duševno bolnega. V Vinkovcib je bil storjen v sredo zvečer crozen zločin, kakršnega niti najstarejši ljudje v meotu ne pomnijo. Seksualno patološki tip delavec Josip Pšenica iz Vinkov-cev, star 28 let je zaklal 121etno učenko 3. razreda realne gimnazije Brigito Oreš-kovič, potem si je pa trikrat zasadil nož v prsi. Zadel se je v srce in bil je takoj mrtev. Bricrita je šla s sošotikamj iz šole in naenkrat se Ji je približal Pšenica, Zamahnil* je z velikim kuhinjskim nožem proti nji in zaklical: >Ti si kriva moje ljubezni.« Potem je pa zgrabil prestrašeno deklico za vrat in jo del obdelavati z nožem. Zadel jo je Štirikrat tako močno, da ji je prebodel vse telo. Po zločinu je sloočtH na drugo stran ulice, kjer si je končal življenje. Zločinec je zapustil več poslovilnih pisem, iz katerih ja razvidno, da je zasnoval načrt ie — Zopet samomor v Zagrebu, Včeratj ponoči se je zastrupila v Zagrebu z oetovo kolino 38ietna hišnica Ivana Laua. Sosedje so bitno poklicali reševalce, da so jo prepeljali v bolnico, kjer je pa kmalu v silnih mukah izdihnila. Kaj jo je pognalo v smrt, ni znano. — soseda je ustrelil % lovsko paško. V vasi Kudič blizu Cazina je v sredo ponoči med lickanjem koruze bogati posestnik Su-lejman Kudič z lovsko pudko ustrelil svojega soseda Derviša Muskiča. Soseda sta se že dolgo prepirala zaradi neznatne škode na polju odnosno zemljišča. V sredo zvečer sta ličkala koruzo pri sosedu MaJtičuu kjer sta se znova sprla. Kudič je streljal na Muskiča dvakrat in ga obakrat zadel v srce. — Vlak povozil otroka. Na postaji Dre-teJ v Bosni se je pripetila včeraj težka nesreča. 7!ietni Mesud Maksič je hotel čez železniško progo, pa je pri vozil brzovlak, k! ga je zgrabil in mu odrezal glavo in desno roko. Iz LJubljane U— Brat Andrej Knez na mrtvaškem odru. Priljubljeni in spoštovani nacionalni delavec brat Andrej Knez leži spokojno na svojem domu, kamor ga hodijo kropit množice domačinov, da se za vedno poslove od bivšega župana, prijatelja in Sokola. Soba, ki v njej počiva dragi pokojnik, je preobložena s krasnimi venci, ki so jih pokojniku poklonili prijatelji in razne korporacije. Med številnimi venci so venec Sokola Vič, gasilske čete, dalje Barjanov dolgoletnemu načelniku in uradništva ljubljanske tobačne tovarne. Pogreb dragega pokojnika bo danes ob 17. na viško pokopališče. Krsto bodo nosili gasilci s častnim spremstvom, seveda se bo pogreba udeležil polnoštevil-no tudi viški Sokol. Ob grobu se bo poslovil od soustanovitelja Sokola starosta br. Pavle Borštnik. Uprava Sokola Vič ponovno vabi svoje članstvo in naraščaj, da se udeleži pogreba v polnem številu. Zbor ob 16.30 na vrtu Sokolskega doma. članstvo v kroju obvezno. —lj Prela« čez železnico na Zaloški cesti bo razširjan v najkrajšem času, saj je mestna občina že pred več kakor pol leta upravi državnih železnic plačala za razširitev tega prelaza potrebno vsoto, železnica bo ta dda napravila še pred Sano. Lopico za sadje. Id stoji čez regulačno črto ot> križišču ceste z železnico, bo lastnica s privoljenjem železniške uprave prestavila sa regutečno črto na železaiđki , svet. Robniki sa razširjenje Zaloške ©tate | so se pripravljeni in bodo pninssni lakoj, ko pade zid pred Leon iščem. Prestavitev tis ograje pa zadržuje pogoj, naj bi se ■ podiranjem pričelo šele, ko bo pospravljen vrt Upanje >?, da bo uvidevnost javne potrebe kmalu premagalo tudi to oviro in vsa Zašaskm cesta » pralasraii vred bo ob lepem vremenu se Istos razsh jena in urejena, napravljen bo pa tudi hodnik pri Ko. šaku. Ograja ob žekisniol vzdolž cesta na most bo toUtoo prestsvrjsna da bo čista Širina ceste pred mostom merila 12 m. S tem bo ustreženo vsemu prebivalstvu Most in Kodeljevega, a gotovo bo zadovoljen tudi davkoplačevalec A. T., ki je pred kratkim objavil v našem, listu opozorilo m prošnjo glede tega prav za pras že rešenega vprašanja. Kar a? pa tiče za-piranja In odpiranja železniških zapornic, je pa ta zadeva stvar železniške uprave in se seveda mestna uprava pridružuje splošni želji Mosčanov. —lj Vse kar je pr*T- Tujskoprometne gospodarska zadruga >Tourex-Slovenjja« dela reklamo za izlet, ki ga priredi v nedeljo 9. oktobra s posebnim vlakom v Trst. Načui-mamo proti prirejam ju izletov, nasprotno, pozdravljamo jih, pač bi pa želeli, da bi toke prireditve odpada© na dan. kakor je 9. oktober. Vee kar je prav! s— Posor laložniki. samozaložniki in izdajatelji revij! PošljHe svoje knjige v Trgovski dom. prvo nadstropje. Razstava bo imela več oddelkov, in sicer: bibliofilski oddelek. Čebelarstvo, dramatika, fflozotria. gospodarstvo, kmetijstvo, leksika m jezikoslovje literarna zgodovina, lovstvo, mladinska književnost, muzikolosrfja. pedagoška, planinstvo, politična veda. pravo, prevodna literatura, primorska koroška in ameriška toidievnost, pripovedništvo, prirodoslovne vede. revij* ribarstvo, sadjarstvo, slovenska dela v tujih prevodih, sociologija, tehnika, umetnostna zgodovina in umetnost zerodovina in zemljepis je zdravstvo. Poseben oddelek bo posvečen tudi v dobi od 1918 do 1908 umrlim slovenskim pisateljem. Pozivamo ponovno vse. ki imalo razstavno gradivo, da ga pravočasno dostavno DSK r Trg >vsk; dom. _lj Šentjakobski sledaHškf oder sprejema za sezono 1938-39 nove članice in člane, ki čutijo veselje in zmožnosti do igralske umetnosti. Letos namerava oder ustanoviti dramatsko šolo pod strokovnim vodstvom, zato prosi uprava vee one, ki so voljni sodelovati da se prva vi jo k odTu pismeno na naslov: Šentjakobsko gledališče. Mestni dom ali osebno vsak večer od 20. ure dalje v Mestnem domu. _lj Dolgi prsti povsod. Iz stanovanja na Reefloevd cesti 1 je neka ženska odnesla Kar* Rogelj dva para nizkih damskih čevljev, vrednih 250 din. Prod Zebalovo gostilno na Dolenjski cesti so se v sredo ustavili Franc A, Ivan J. in Brano L., ki so pustila svoje sukncBče zunaj na kolesih. Priliko pa je takoj izrabil nekdo, ki je ukradel vse tri suknjiče in v enem izmed njih našel povrh se 1800 din. Z vrta Ivana Brodarja v Prisojni ulici je nekdo okradel za 250 din breskev in grozdja. Na živalskem trgu pa ie neki že par ukradel Mariji L. iz ročne torbice usnjato đemrnieo, v kateri je imela okrog 200 din. _lj Tatvine koles. Z dvorišča hiše Št. 8 na Bregu je nekdo odpeljal FercBnandn Logarju 1000 din vredno, črno pieskeno kolo znamke >Turnir<. Moško kolo znamke >Paxc vredno 750 din je bilo ukradeno GabrovSku Stanetu v Židovski UHci. Dalje je bflo odpeljano 500 din vredno kolo znamke >Puob« Francu Čučniku na Ambroževem trgu. Izpred hiše št 80 na Zaloški cesta pa je bik) ukradeno 1600 d«n vredno kolo znamke >Gčričke« Antonu Karpetu. —D.J V tramvaj se Je »letel. Včeraj popoldne je prišlo v Gradišču zopet do hujše prometne nesreče. 26?etni zfrdar Ernest Ko-govšek se je pripeljal s kolesom po Gradišču in nameraval zaviti v Gregorčičevo ulico. Skušal je prehiteti tramvaj, ki je prihajal s Ceste 29. oktobra, pa Je bil tramvajski voz hitrejši in se je Kogovšek zeietel naravnost vainj. Kolesar je odletel po tleh, in se je težje poškodoval po glavi in po životu. Ponj so prišli reševalci, ki so ga odpeljali v bolnico. Tja so prepeljali danes tudi 1 Hotnega sinčka delavca Ivana Bajžlja iz Predoselj, ki je doma pred hišo padel in si zlomil desno roko. _lj Novodosle državne sreča* P*°deja menjalnica Reieher *• Tark. Iz Maribora — Krasno aspela počastitev Miška Cislja. V zadevno notico o počastitvi Miška Cizlja v torek zvečer v nabito podnih restavracijskih prostorih Narodnega doma so se vrinile pri teldoničnem prenosu nekatere napake in se poročilo glasi pravilno: Tople čestitke so izrekli slavijefneu starosta matičnega Sokola br. dr. Slavko Fornazarič, starosta Sokola Maribor lil. br. L. Struna, star. studensk. Sokola br. Hočevar, g.We£xl za Staribor, kaznilniski uradnik Jakae za kaznilniško osebje, br. Andrej Zmavc sa staro sokolsko gardo, takisto br. Oren, ki je izročjl popularnemu sla vijencu krasen šopek nageljnov in lepo spominsko darBo. — Nevarno poškodovanega na desnem očesu so prepeljali v bolnico 1 Dietnega Alfreda Offenheimerj a iz Gradca. V Fra-mu, kjer je bil na počitnicah, so pri vaškem ribniku streljali s slepimi naboji. Puškino kopito je s takšno silo po licu in očesu, da so ga morali prepeljati v bolnico. — Z dieveae Je padel pri obiranju sadja 59letni vini čar Franc Weingeri iz Sv. Jakoba v Slov. goricah. Pri padcu si je stri levo ključno kost. Prepeljali so ga v bolnico. — Desno nego si je stri 501etni čevljarski mojster Jakob Bračko iz Sv. Marjete pri Pesnici Ko se je na svojem dvo-kolesu peljal proti domu, je z nahrbtnikom vred treščil s kolesa na obcestni gramoz. Mariborski reševalci so ga prepeljali v bolnico. — Clgavl ste kolesi? Brivski mojster Franc Knez je pred svojo brrvndco v Sodni ulici našel prislonjeno črno pleskano kolo neznanega lastnika. — Pred avtomatskim bifejem v Slov. uHci pa je našel službujoči stražnik drago moško kolo. Obe kolesi sta shranjeni na ponetji, kjer čakata na lastnika. — S skednja Je padel lOletni posestnikov sin Oto Glazer Iz Selnice ob Dravi. Ko se je zvečer odpravljal k počitku, je po nesrečnem naključju padel in si zlomil desno roko. Zdravi se v bolnici. ;—■--i HBEt — Povejte mi, kje jemtjets stoj ni mir. Jas M znorel od tagm. — Veste, to is vse trening, let sem oženjen, psa in en Zopet dve žrtvi fnnakov noža V Vukova* em dola v Slov. goricah je prišlo suoči buitovflfcega pretepa Maribor, 23. septembra Pri posestnici Mariji Smjevi v Vukov- _ dohi pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah so snoči kožuha li. V njenem sadovnjaku so se zbrali fantje ta dekleta, med njimi rodi 18 letni raznašalec kruha France Vogrta iz Zgor. Voličme 44 ter 17 letini France Žemljic iz Kosakov pri Mariboru. Oba sta bila uslužbena pri pekovskem mojstru Pečovniku v Košakih. H kožuhanju so priili tudi fantje od Sv. Marjete pri Pesnici. Mešana družba fantov in deklet je kožuhala in prepevala, pozneje so pa tudi plesali. Prav ples jc bil povod, da so se fantje med seboj pozneje sprli in spopadli. Razdelili so se v dve skupini rn nastal je strahovit pretep. - V fantovski bitki je spet igral žalostno vlogo nož. V gneči sta se zgrudila v mlaki krvi raznašalec France Žemljic, ki mu je nekdo porinil oster m dolg nož v levo ramo in sicer tako globoko, da je konica prodrla v pljuča. Druga žrtev tega pretepa, ki je tudi obležala na bojiSču, je pa postal France Vogrin. Dobil je sedem sunkov z nožem v obe nogi pod kolenom, enega skozi škorenj s tako silo, da je konica prodrla do kosti. Na pomoč so bili pozvani reševalci iz Maribora, ki so bili ob prihodu v Vukov- ski dol priče strašnega prizora fantovskega divjanja. Na tleh sta ležati v mlaki krvi obe žrtvi, a blizu je bilo polno drugai po-tolčenih in ranjenih fantov, ki pa se niso iz strahu pustili obvezati. Napadalci so seveda pobegnili. Ko so reševalci dvignili Zemljica, da ga nalože v rešilni voz, jim je ta v rokah umrl. Drugega ranjenca Vo> grina so pa takoj prepeljali v mariborsko bolnico. Njegove poškodbe so tako hude, da zdravniki nimajo nobenega upanja, da bi ostal živ. Orožniki so ugotovili, da so ss fantje od Sv. Marjete za ta napad najbrž pripravljali in da so imeli s seboj posebno dolge in ostre nože, s katerimi so družbo najprej ustrahovali in jo razgnali. Za napadalci, ki so večinoma znani, poizvedujejo. V Vu-kovski dol je prispela sodna komisija, da ugotovi vzrok smrti nesrečnega Franca Zemljica, kri je padel kot nedolžna žrtev fantovske podivjanosti. Oprezen vodnik Turist vpraša oskrbnika planinska koče: — Ali je ta vodnik v gorah oprezen? Oskrbnik: — Pa se kako! Ze deset turistov se mu je v gorah smrtno ponesrečilo, on se je pa vedno rešil. En sam dinar Vam lahko včasih reši vse imetje _ če porabite ob pravem času en dinar vec, da si ohranite nekaj tako dragocenega kot je Vase perilo. Ne varčujte pri milu, ker samo izdatno in blago milo temeljito odpravi nesnago in varuje Vase dragoceno perilo. SCHICHT™0 TERPENTIN0V0 MILO pere bleščeče belo raz no Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Dio MALINOVEC pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan — se dobi na malo in veliko v lekarni dr. G. PICCOLI, Ljubljana, nasproti >Nebotičnika*. KLIŠEJE ENO VECBABVME JUG0G6AFIKA SV. PENA NASIPA KUPIM 60 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din ZLHT0 najbolje plačam. B. RANGUS, POZOB! Kupujem in prodajam rabljene Sevlje. Rabim večjo množino moaklh čevljev. — KLAVZER, Vosn jakova nt 4. 2244 POUK Strojepisni pouk Večerm^te^ji, oddelki od ure zvečer sa začetnike in Vpisovanje dnevno od 6. do 8. ara svečar. Največja strojopis nca, najrazličnejši pisalni stroji Pričetak pouka dnevno, domina salo niska. — Christofov učni savod, Domobranska cesta 15. Lepe starke Poskusite ta enostaven lahek način, da boste izgledati sveta in mlada Ometana mlaka ln olivno olje. oboje pre- ciščeno — m psstsrlzlrano— *© s drugimi dragocenimi tajnimi nami po slovitem receptu, po kateri dvajset lat izdeluje bela nemastne ki Tokalon. Ona hitro hreni ta pomlajuje Vsio Odstranjuje gobe ln pose ■ tona. Od kose svete In mlada občutak in vonj. Dlačice Trancodnje ss kot celota smatrajo •pse. kakor so bflo pred Isti strokovnjaki pravijo, da ss do milijona tab, i le Ml Vem Je" potreb? uporabljati, ps Je ss Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, petek. 23. septembra 1938. Štev. 213 Prvi dobro Vodnikove družbe Fran Seršen si je postavil nalepil V Zagrebu, kamor je Sel iskat zdravja, je 16. julija t. 1. umrl g. Fran Seršen, trgovec In posestnik v Ljutomeru. BO je eden izmed najkrepkejših stebrov nacionalnega življenja v Ljutomeru. Udejstvoval ae je z velikim uspehom na gospodarskem polju, živahno delaven pa je bil tudi na kulturnem poprišču. Vzgojen v krepkem narodnem duhu. se je od mladih nog z vso ljubeznijo oklepal nacionalnih organizacij, zlasti pa mu je bil pri srcu Sokol, o katerem je hO prepričan, da je najidealnejaa narodna ustanova. Sokolu je posvetu dober del svojega dela in skrbi. Da je dobil Sokol svoj krov in si ga lahko primerno uredil, pripada v veliki meri zasluga tudi pokojnemu Sersenu. Vnet za vse dobro in lepo. je bil tudi velik ljubitelj lepe knjige. Po skrbi in truda polnem delu je rad posegal po lepih knjigah, v katerih je našel razvedrila in cesto tudi utehe. Ko je bila ustanovljena Vodnikova družba, jo je pozdravil z odkritosrčnim veseljem, saj je bil prepričan, da je bila s to ustanovitvijo izpopolnjena velika vrzel v našem narodnem življenju. Postal je njen zvest član in knjige Vodnikove družbe, lepo vezane, so bile vedno na odličnem mestu v njegovi knjižnici. In kako je vzljubil Vodnikovo družbo, kako je bil prepričan o njenem blagoslovljenem, narodu posvečenem delovanju, je dokazal s tem, da se je je v svoji oporoki spomnil z izdatnim volilom v znesku 25.000 din. S tem je postal pokojni Fran Ser sen prvi dobrotnik Vodnikove družbe. Sporočamo to slovenski javnosti, nadevajoč se, da bo plemeniti zgled idealnega rodoljuba našel mnogo prav tako idealnih posnemovalcev. Franu Sersenu slava, ohranimo ga v trajnem in hvaležnem spominu! V Ljubljani, 21. septembra 1938. VODNIKOVA DRUŽBA Zavod za adoptiranje v Parizu Brezvestno izkoriščanje v bedi živečih francoskih aristokratov Pariški listi so poročali nedavno o zavodu, ki je gotovo edinstven na svetu, namreč o uradu za ugotovitev porekla in očetovstva. — Office de Filation et de Paternite. Neki pariški novinar si je ogledal ta zavod in ne da bi povedal ravnatelju svoje ime in namen prihoda, je ugotovil presenetljive okolnosti, govoreče o sumljivem značaju tega podjetja. Pri ravnatelju posredovalnice »Office de Filation et de Paternite« se je zglasil nekega dne mladenič, plaho in v zadregi si je popravil velike naočnike in v začetku ni vedel, kako bi začel. — Kar povejte odkrito, kaj hočete, mu je prigovarjal ravnatelj bivši plemiški veleposestnik iz Normandije. Pri tem se Je poigraval z monoklom in motril gosta Mladenič je končno z jecljajočim glasom spravil iz sebe, da prihaja v zadevi nekega dekleta iz Lyona, ki njena ljubezen s pariškim don Juanom ni ostala brez posledic. — Aha, že razumem, — je dejal ravnatelj, — ta podlež mora biti kaznovan in prisiljen k plačevanju ali-mentov. To je za nas malenkost. Takoj bo vse urejeno. Samo vaše naročilo mi je potrebno. — Ne, — je ugovarjal mladenič, — niste me prav razumeli, kaj sem hotel reči. Za to dekle mi sploh ne gre, prihajam k vam v imenu moža, ki bi se rad rešil svojih očetovskih dolžnosti. — Tako, tako, torej noče plačevati ali-mentov, — je menil ravnatelj. — No. kar naj se zanese na nas. Saj bomo lahko preskrbeli dokaze, da to dekle ni na najboljšem glasu in da je sploh moralno pokvarjeno. Tudi to lahko uredimo Gost začuti gnus pred cinizmom in trgovsko spretnostjo moža, ki brez pomisleka potepta v blato čast svojega bližnjega, samo če mu. to kdo dobro plača. Toda rad bi zvedel Še več o delovanju te posredovalnice. Zato pravi, da oče sicer sam noče skrbeti za otroka, da bi mu pa rad dal ime, seveda ne svojega lastnega. Tega pa najbrž ne boste mogli urediti, kaj ne? — Kaj pa mislite o našem podjetju, gospod? Da bi tudi tega ne mogli urediti? Smešno! Saj sem vam že povedal, da lahko uredimo vse. Otrok lahko dobi ime najstarejšega in najuglednejšega plemiškega rodu vse Francije, če vaš znanec to želi. Saj je adoptiranje naša specijaliteta. In ravnatelj začne gostu vneto razlagati, kaj vse lahko stori njegova posredovalnica. Skoraj užaljen je, da. se gost informira o možnosti adoptiranja. i — Imam najboljše stike s francoskim | plemstvom Bila bi mi malenkost preskrbeti temu otroku eno izmed visokih imen. — Torej gre zgolj za formalnost na zakoniti podlagi? — poizveduje radovedno novinar. — Seveda, mene ščiti zakon. — Kaj pa honorar. Koliko bo to stalo? — Z napitnino se seveda ne morem zadovoljiti, odgovori ravnatelj in pripomni, da stane običajni plemiški adoptivni oče 2.000 do 8.000 frankov, visok aristokrat pa svojega imena ne proda izpod 10.000 frankov. Tako ime tudi mnogo več pomeni, pripomni smeje. — Ali bi mi mogli povedati nekaj takih imen? — nadaljuje novinar. Strokovnjak za naglo ureditev očetovskih zadev pomoli prišlecu katalog z mnogimi aristokratskimi imeni, toda brez naslovov. Gost bi rad govoril z enim. izmed njih, kajti človek mora vsaj videti ljudi, čijih ime naj nosi otrok vse življenje. Te želje pa ravnatelj ne razume Gotovo boste sami uvideli, pravi, da nosilci tako odličnih imen ne morejo sprejemati takih posetov. Mar vam ne zadostuje moje zagotovilo, da morem pri svojih stikih z najuglednejšimi aristokratskimi rodbinami zadevo gladko urediti? Dober glas mojega podjetja... Ta čas zapoje v sosedni sobi telefon. — Oprostite, samo trenutek. Ta čas, ko ravnatelj govori, si novinar, ki je bil že davno odkril kartoteko z naslovi., hitro zabeleži iz nje nekaj naslovov Najprej se zglasi pri markizu Henry de la Cha-teaucher de Clavignv, ki stanuje v Rue de Dijon. Stara zelo zanemarjena hiša, umazana soba z raztrganimi tapetami. Njen stanovalec je zanemarjen star mož. Rad bi govoril z gospodom markizom — Z markizom? To sem jaz. — To vendar ni mogoče, se začudi novinar in pove starcu, kaj ga je privedlo k njemu. — Prosim, tu je nioj krstni list, — pravi markiz in novinar se prepriča,, da je listina v redu. Markiz je bil pred 40 leti radi burnega življenja izključen iz rodbine in zapadel je bedi Podobno je bilo pri dveh skrahiranih grofih, kjer se je novinar tudi zglasil. Končno je hotel še vedeti, koliko dobe gospodje za izposojena imena. 200, 300 frankov, največ 500 se je glasil odgovor Posredovalec torej zasluži lepe denarce, v enem primeru desetkratni, v drugem celo dvajsetkratni znesek. Pa tudi ureditev zadev glede alimentov si podjetni ravnatelj gotovo mastno zaračuna/ Drevo krvnik V afriških pragozdovih raste eksotično drevo, ki ga imenujejo domačini »drevo smrti«. To je dre* o, ki zraet* zelo visoko in je vedno polno belih močno duhtečih cvetov. V začetku je njihov ctnssnni vonj prijeten, pozne j. pa poe sne človeku po nJem slabo m končno nastopi smrt. Angleška znanstvena ekspedicija, ki se je napotila iz Londona znova v centralno Afriko, hoče preiskati to čudno- drevo in odkriti nj govo a jao Naravoslrvci namreč domnevajo, da je to drevo zelo ; strupeno in upajo da se. jim bo posrečilo dobiti nekaj tega s rupa za znanstvene po. skuse. Domačinom služi to dr vo za krv-niđke posle. Na smrt obsojenega zločinca kratkomalo pri ve že ?o k deblu in ga prepuste njegovi usodi Smrt nas opi čez dve uri in sicer po za tri ran ju domač'nov brez vsakršnih bolečin Zlclinec se nadiha strupenega vonja in že čez nekaj minut se onesvesti. Izrek! Vedno se najde kje glas, ki vam pove resnico, samo hoteh morate poslušati ga. Najboljše sredstvo proti žalitvam je pozabiti jih. Edino poslušnost daje človeku pravico ukazovati drugim. Ideje so močnejše od sile pesti. Predsodek škili, kadar gleda, in^laie, kadar govori. in late, kaki zhe-^pre- Najmočnejši človek je tisti magati samega sebe. Samo tisti so resnično veliki, ki so resni- čnp dobri._ SPOZNA SE — Ce ne bos takoj priden, pravi oče svojemu najmlajšemu sinčku, te podijem v Kamerun k divjakom, da te pczro. — Ah. odgovori deček samozav stno, tega pa že ne bos storil. Kdor hoče v Kamerun, mora imeti 500 dolarjev, a ti mi jih gotovo ne -bos dal. Strašna obsodba električnega stola Ameriški novinar Potter je razburil vso Javnost z opi* usmrtitve v Sing-Singu V ameriškem tisku se je vnela živahna polem.ka, ki je razdelila čitatelje v tri ostro nasprotujoče si tabore. Strupeni plini! — kličejo iz enega tabora —. Nazaj k sekiri! — je geslo drugega tabora, tretja in najmanjša skupina pa zagovarja električni stol. Tudi v Ameriki so se torej duhovi zopet enkrat razburili okrog vprašanja smrtne kazni. Javno diskusijo o tem vprašanju in klice po reformi je izzval pretresljiv članek ki ga je objavil ameriški novinar Charles Frahcis Potter v listu >The Commentator«. članek je izšel pod naslovom >I saw a man electrocuted«, kar pomeni v našem jeziku: Videl sem na električnem stolu usmrčenega moža«. Za Ameriko to ni posebna senzacija, kajti ameriški listi pogosto priobčujejo Članke svojih poročevalcev, prisostvujočih usmrtitvam- članek je pa vzbudil senzacijo zaradi piščeve izjave, da je ameriško občinstvo vajeno čitati v listih podrobnosti o usmrtitvah notoričnih zločincev. Se noben list pa ni napisal vsega o taki usmrtitvi. In Potter pravi, naj javnost od njega izve to. Njegovo opisovanje usmrtitve na električnem stolu se odlikuje naravnost s kruto iskrenostjo, upravičeno samo po vodilnem motivu, zaradi katerega je novinar članek napisal. To je strašna obsodba električnega stola. Potter opisuje usmrtitev tolovaja, znanega v Ameriki pod imenom Two Gun Crowley«. Usmrtitev je bila določena na 11. uro dopoldne. Novinarjem je bilo naročeno, naj pridejo kot priče že ob devetih. Imeli so torej polni dve uri časa, da bi se pripravili. Njihova »priprava« obstoja v tem, da se pošteno napije jo opojnih pijač. Tudi ti moraš piti, — je dejal eden izmed tovarišev Potterju. Nihče- ne more gledati usmrtitve na električnem stolu, ne da bi se poprej pošteno napil ker le tako ne vidi dovolj jasno vseh podrobnosti. Ce se ne na- pijeS, bo8 omedlel. — Potter pa pijače niti pokusi ti ni hotel, da bi videl usmrtitev do najmanjših podrobnosti. Njegovo poročalo je porazno. — Nikoli ne bom pozabil celice smrti v Sing-Singu, piše v svojem članku. — Prvi hip se mi je zdelo, da je v celici en sam predmet — elek trični stol. Žice električnega voda se zlovešče svetijo, človek ne vidi nič drugega, čeprav stoji v celici še 50 drugih stolov, kakor samo to strašno napravo. Privedli so obsojenca. Celo nasmehnil se je nam in iz-pregovoril nekaj besed, potem je pa sedel. Nepričakovano naglo je bil dan znak za usmrtitev. Vključili so tok. V naslednjem trenutku se je zdelo, da se vsaka celica zvezanega telesa upira električnemu toku. Obsojenčevo telo se je tako močno, tako strašno streslo, da je nas vse gledalce vrglo nazaj na stole. Vedno znova, ko je prešinil električni tok telo se je vse krčevito streslo in napelo. Dejali so nam. da obsojenec ničesar ne čuti, da ga je ubil že prvi udarec električnega toka. Hoteli smo verjeti to. pa nismo mogli, ker smo videli obupen boj, ki ga je bilo človeško telo z električnim tokom. Potter opisuje dalje zadnji, najstrahotnejši del usmrtitve, namreč trenutek, ko postane koža obsojenčevega telesa vodič električnega toka in ko začne tleti. Zdaj razumem, pravi, zakaj se gledalci najprej napijejo. Trezen človek namreč ne more gledati tega strahotnega prizora, ker je preveč pretresljiv. Toda o tem javnost doslej ni še ničesar vedela. Jaz sem pa opisal vse tako točno, ker hočem začeti boj proti električnemu stolu, proti temu najhujšemu mučilnemu orodju. Potterjev članek je vzbudil po vsej Ameriki veliko pozornost. Javnost je zdramil iz njene brezbrižnosti. Toda kaj potem, če bi se pristoine oblasti, ki tega poročila niso ovrgle, odločile za od stran; te v električnega stola? Ali bi uvedle potem namesto njega celico smrti, kakršna se rabi v nekaterih evronskih državah in namestu električnega toka strupene plme? Kdo more jamčiti za to. da je ta način usmrtitve »humaneiii«? Tudi zagovornikov sekire 1e v Ameriki čim dalje več. Zaenkrat se is ne da reči. kam privede pokret, ki je nastal po Potterjevem članku. Ali bo Amerika odstranila električni stol in se vrnila v imenu humanosti h krvniški sekiri? To je vprašanje- o katerem se prerekajo zdaj milijoni Američanov. Nova miss Evropa V ožji konkurenci, ki je biLa nedavno v Kodanju in ki se je je udeležilo 41 evropskih lepotic, je zmagala 20 letna svetlolasa Finka Sirkha Sadonfn iz Perasconafoki, hči podeželskega učitelja. Tudi sama se pripravlja na učiteljski poklic. Priborila si je naslov Miss Evropa 1938 za las, ker sta imeli do zadnjega trenutka enake izglede tudi zastopnica Belgije in Rusije. Komisija, obstoječa iz umetnikov, je končno odločila med njimi v najožji konkurenci. Finska lepotica rjavih oči niti verjeti ni hotela, da je zmagala ona, podeželsko dekle brez vsake pomoči salonov lepote. Sama niti dobro vedela ni, kako je prišla tako daleč. Udeležila se je domače konkurence na vasi. od koder So jo poslali v mesto. Finska je s tflkmo lepih deklet sele prišla na misel Udeležiti Se svetovne lepotne konkurence in tako konkurenco smatra za neke vrsto sport za dekleta. Do Kodanja je spremila finsko lepotico neka finska novinarka; In kakor so že Finci poseben narod, nova Mias Evropa ni zahrepenela po filmski karijeri in podobnih stvari, niti se noče udeležiti običaj- nega cirkusa z razkazovanjem zmagovalk po raznih mestih. Prišla je ssiuo na družabni večer danskih novinarjev in poteg, nila nekaj srečnih srečk tombole, čez dva dni Se je pa zopet odpeljala na Finsko, kjer se bo pripravljala na učiteljski stan. Odkod izraz »silhueta« Okrog leta 1750 so bile v Parizu zelo priljubljene senčne slike človeških glav in celih figur. To so samo obrisi, zapolnjeni s črno barvo. Takrat je bil francoski generalni kontrolor in pozneje finančni minister Etienne de Silhouette (1709 do 17*9). čigar gospodarsko načelo je bilo delati vse čim enostavneje in čim ceneje na račun kakovosti. Ljudska duhovitost je obrnila to njegovo prizadevanje v šalo in označila senčne slike z njegovim imenom >portraits a la Silhouette«. Tudi kratke hlače brez žepov so nazivali »cullotes a la Silhouette.c Kmalu se je to ime razširilo in udomačilo tudi drugod, ne samo v Parizu. Silhouette niso imele nikoli večjega umet niškega pomena. Za nje so' se zanimali-večinoma fizionomiki zaradi dobro zadetih obrisov obraza, izslriženih navadno zelo spretno iz črnega papirja. Med nemškimi silhouetarji se je odlikoval zlasti Konevvka s svojimi podobami h Goethejevemu >Fau-stu* Strockel pa z veselimi prizori iz alpskega Živlienja. še zdaj vidimo pogosto take umetnike, kako strižejo iz črnega papirja glave v profilu ali cele figure kar mimogrede, da človeku ni treba dolgo stati pred njimi. Jubilej »Učiteljske samopomoči« Ljubljana, 23 sptembra Naše učiteljstvo ni dobivalo nobenih darov. Za vsako drobtino svojega napredka se je moralo boriti. Tako rekoč iz nič je moralo ustvarjati tudi na socialnem področju. Iz tega vidika moramo motriti jubilej, ki ga proslavlja te dni * Učiteljska samopomoč«, najpomembnejša humana u-stanova našega učiteljstva. US ima 40 let socialnega dela za seboj in nad mero visoka je pomoč, ki jo je nudila svojemu članstvu. Danes šteje ^Samopomoč« 2635 zadružnikov, kar je najboljši dokaz, da se je naše učiteljstvo z velikim razumevanjem pa tudi z ljubeznijo oklenilo ustanove, ki pomeni krepko osamosvojitev in zrelost stanu. Toda naj govori nekaj številk: Na posmrtninah je bilo izplačanih 4 milijone 432.416.50 din. brezobrestnih posojil je bilo za 802.298 din. podporni sklad znaša okrosr 180.000 din, starostni podporni sklad 45.000 din, vsrh plačil je oproščenih 12 zadružnikov, nudijo pa se Članstvu še posebne ugodnosti tudi pri zdravljenju v fizikalnih zdraviliščih OUZD in pri pogrebu svojcev po Mestnem pogretem zavodu. Taka torej je slika US. ki bo imela še letos izredni občni zbor zaradi prilagoditve svojih pravil novemu zadružnemu zakonu. Trnieva je bila pot navzgor. Temelj*, tej prekoristni socialni ustanovi so bili položeni leta 1898. društvena Dravila ie sestavil takratni šolski upravitelj v Šenčurju g. Luka Jelene, toda število članstva se nikakor ni tako dvigalo, kakor bi bilo glede na pomen ustanove pričakovati. US j* štela vse do voinih let samo 256 članov. Pravi razmah pa je nastal po svetovni vojni, ko je Število pripadnikov skokoma raslo do današnje ugledne višine! Globoka izgraje-nost > Sam onom oči« postaja vse boli jasna tudi iz vidika učiteliev. ki so nudili ustanovi svojo prijateljsko pomoč. Predaleč M zašli z vsemi imeni, pač je pa treba omeniti sodelavce, ki se jih bo moralo učiteljstvo vedno s hvaležnostjo sponrnjati. Kot predsedniki so delovali gg. Kleč Avgust, Dimnik Jakob. Trošt Fran - Ksaver. emaj-dek Ivan. od decembra leta 1921 dalje pa Ivan Kocijančič. V vrstah »Samopomoči« pa najdemo kot zveste priiatelje tudi dvornega svetnika g. Enerelberta Gangla. profe-soria g. .Alberta Siča. centralnega predsed-sedn'ka JUU g- Ivana Dimnika in mnoge r«ruge znane osebnosti iz učiteljskega sveta. Ob svoji 40-letnici bo izdala US vsemu svojemu članstvu drobno brošurico. v vzpodbudo in spomin, hkrati sta bila obdarovana tudi oba Učiteljska domova. US ne potrebuje reklame. Delo samo jo hvali. Naj bi torej spregledali se oni. ki stoje izven njenih vrst Ln iščejo pomoči pri njej takrat — ko je vse zamujeno. Jubllantki iskreno čestitamo in želimo mnogo napredka tudi v bodoče! OSA TUDI Jelkiea je i-zbircna in že zopet noče jesti juhe. Mati pravi: Marsikateri siromašni otrok bi bil vesel. Če bi imel samo polovico tega, ker ima* ti. — Jaz tudi, — vzdihne Jelklca. GEOKGES OHNET: 57 s ergej ranin Romnn 1 Gospa Desvarennesova je obmolknila. Vse to je povedala z ono jasno dobrodušnostjo, ki jo je delala, tako močno. Pogledala je Mihelini naravnost v oči, rekoč: — Ali ti je bilo vse to znano, draga hči? — Ne, mati. — Kako je to mogoče? — je vzkliknila, — saj se vendar ne more nič zgoditi brez tvojega podpisa. — Dala sem ga, — je zašepetala Mihelina. — Ti si ga dala? — je ponovila gospa Desvarennesova srdito. — Kdaj pa? — Prvi dan po poroki. — Tvoj mož je bil tako nesramen, da ga je zahteval od tebe dan po poroki? Mihelina se je zasmeiala: — Ničesar ni zahteval od mene, mati, — je dejala nežno, — sama sem mu ga ponudila... Ti si me omožila z vezano doto. — Iz previdnosti! S takim človekom kakor je tvoj mož. — Tvoje nezaupanje ga je moralo boleti in jaz sem se sramovala tega... Ničesar ti nisem povedala, kajti pri svojem značaju bi bila morda nasprotovala najini zakonski zvezi, a jaz sem Sergeja ljubila. Podpisala sem torej pogodbo, ki si jo se- stavila ti. Toda naslednjega dne sem dala svojemu | možu pooblastilo. Jeza gospe Desvarennesove je ponehala. Pogledala je svoji hčeri naravnost v oči: hotela je spoznati globino prepada; kamor se je bila vrgla njena hči v slepem zaupanju. — No in kaj ti je rekel na to? — je vprašala. — Nič, — je odgovorila Mihelina kratko. — Solza se mu je zalesketala v očeh in poljubil me je. Videla sem, da je ta mala pozornost ganila njegovo srce in bila sem srečna. Beži nov mati, — je pripomnila mlada žena in oči so se ji zaiskrile ob spominu na veliko radost, — zapravi lahko vse. Če hoče, jaz sem že vnaprej bogato nagrajena. Gospa Desvarennesova je skomignila z rameni. — Draga hči, tebi se meša* v norišnico spadaš. Bože moj, le kako more ta človek zmešati glave vsem ženam? — Vsem? — je vzkliknila Mihelina in se plaho ozrla na mater. — To se tako govori, — je nadaljevala gospa Desvarennesova. — Menda boš razumela, draga hči, da se ne morem zadovoljiti s tem, kar si mi prav kar povedala. Solza in poljub! To vendar ni enako vredno tvoji doti. Mihelina je poskusila znova v napadu osvojiti to uporno srce. — Glej, mati, pusti mi vendar mojo srečo. • — Srečni smo lahko ne da bi delali neumnosti. Dirkalni konji niso potrebni. — O, on si je izbral tako krasne barve, — jo je • prekinila Mihelina smeje — Biserno siv suknjič I s srebrom in rdeča čepica, to je vendar prekrasna — Ali se ti zdi? Tebe je kaj lahko preslepiti, — je odgovorila gospa Desvarennesova zopet vsa razburjena. — Kaj pa ta krožek? In karte? Kaj porečeš na to? Mihelina je prebledela in odgovorila z neprisi-ljenostjo, dražečo njeno mater: I — Mar je treba dvigniti toliko prahu zaradi teh kart? Kaj mu je res treba tako zameriti, če je igral nekaj partij bouillota? Materi je šla na živce odločnost, s katero je hči vedno branila Sergeja. — Pusti me pri miru, — je nadaljevala srdito, — dobro sem poučenan o tem. Pušča te doma skoraj vsak veter, sam pa hodi kvartat z imenitnimi gospodi, ki znajo privabiti kralja s tako lahkoto, da bi jim zavidali vsi legitimisti. Ali hočeš, draga moja, da ti sestavim horoskop tvojega moža? Začel je s kartami, nadaljuje s konji, končal bo pa s predrzno, prebrisano ženščino. — Mati! — je vzkliknila Mihelina, zadeta v s™- . _ . — In s tvojim denarjem se to plačuje. Toda k sreči sem tu še jaz, da spravim tvoje gospodinjstvo na pravo pot. In jaz bom že znala tvojega gospoda voditi tako, da bo hodil v bodoče ravno pot, za to ti jamčim, Mihelina se je vzravnala pred materjo tako bleda, da se je le-ta ustrašila in dejala je z drhtečim glasom: — Mati, če rečeš le besedo mojemu možu, pazi se, nikoli več ine ne boš videla. Gospa Desvarennesova je stopila korak nazaj. To ni bila več tista slabotna Mihelina, ki je iskala vedno svojo moč v solzah. To je bila plamteča žena, pripravljen obupno braniti tistega, ki ga je ljubila. Ko je gospa Desvarennesova nepremično obstala, ne da bi si upala še kaj pripomniti, je povzela besedo Mihelina: — Mati, — je dejala z žalostjo, polno odločnosti, — to pojasnilo je bilo neizogibno. Trpela sem že prej, ker sem čutila, da pridem v položaj, v katerem bom morala izbirati med ljubeznijo do moža in spoštovanjem do tebe. — Vidim, — je dejala gospa Desvarennesova trpko, — da nisi oklevala, ko je prišlo do odločitve. — To je moja dolžnost. Tudi, če bi je ne izpolnila, bi ti s svojim zdravim smislom razumela, da sem ravnala prav. — O, Mihelina, saj sem morala pričakovati, da te najdem tako, — je vzkliknila obupana mati. — Kolika izprememba! To nisi ti, ki tako govoriš, to ni več moja hči. Znorela si. Kaj ne vidiš, kam se pustiš zavajati? Saj si sama pripravljaš nesrečo. Nikar ne misli, da mi narekuje moje besede ljubosumnost. Narekuje mi jih višje čustvo. In v tem trenutku se bojim, da mi pošilja moja materinska ljubezene slutnjo bodočnosti. Skrajni čas je, da te zadržim na strmem pobočju, po katerem drsiš. Mar misliš, da boš navezala svojega moža nase s plemenitostjo? Ti mu daješ proste roke s tem, da mu omogočaš tako življenje. Tam, kjer misliš, da doprinašaš dokaze ljubezni, vidi on samo dokaze slabosti. Ce boš popuščala, te bo jel preži- I rati. Ce mu padeš k nogam, pazi se, stopil bo nate. JJrejuje Josip Supančtt — ga —« Za upravo In del Usta Oton Oiristof — Vsi x UuUjajtf j