Štev. 121.
V LJnManl, v soboto, 27. mala 1911.
Leto XXXIX.
2= Velja po pošti: =
Za oelo leto naprej .K JB*— za pol leta „ . „ 13'— za četrt lota „ . „ 6*50 za en meseo „ . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno „ 29'— za ostalo Inozemstvo „ 35'—
V	Ljnbljanl na dom:
Za celo leto naprej . K 24'— za pol leta „ . „ 12'— za četrt leta „ . „ 6-— za en meseo „ . „ 2 —
V	upravi prejeman mescCno K 1*E0
: Inserat!:
Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 i za dvakrat . . . . „ 13 „ za trikrat . . . . „ 10 „ sa večkrat primeren popuat
Poslano ln reki. notice:
enostolpna petitvrsta (72 mm) 30 vinarjev.
=Izhaja:;
vsak dan, izvzemšl nedelje la praznike, ob 5. ari popoldne.
oar Uredništvo le v Kopitarjevi nllol štev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telelona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 6. to Avstr. poštne hran. račnn št. 24.797. Ogrske poštna bran. račun št. 26.511. — Opravnlšhega telefona št. 188.
Današnja številka obsega 18 strani.
Mii mmm
Hrvaški dalmatinski liberalci so izdali na svoje volilce ta teden volilni oklic, katerega so podpisali razni strankarski politiki, med katerimi se sveti tudi ime dalmatinskega duhovnika, znanega političnega frazerja Jurija Biankinija.
Ta oklic, s katerim se je takozva-na »hrvatska stranka« upregla v svobodomiselni voz brezverskega liberalizma, pomeni tako n e č u v e n o ž a-1 j e n j e S. L. S., kateri pripada po ogromni večini vse slovensko ljudstvo, da najodločneje protestiramo in zavračamo neos-novane in neutemeljene laži, ki jih prinaša ta oklic. Oklic, ki so ga označili dalmatinski katoliški listi za »vrhunec brezstidnosti in najgrji inzult verskih svetinj Hrvatov in Slovencev«, se glasi na onem mestu, ki govori o Slovencih, tako-le: »Zato moramo vsi, ki verjemo v boljšo bodočnost našega naroda in ki mu jo tudi zagotoviti želimo, v tesnih vrstah odbiti drzen poskus, ki meri na to, d a na p r a v i našo zavedno D a1 m a c j d za hlapca one temne organizacije, ki je okužila in zasužnjila naš bratski /slovenski narod. To zahteva korist naroda in njegova čast.«.Tak infamen oklic si je drznil podpisati katoliški duhovnik Jurij Biankini, mož, o katerem ne vemo druzega, kakor da govori kilometre dolge govore v dunajski zbornici in da se vedno brati s slovenskimi liberalci. Duhovnik, ki je to podpisal, ni vreden, da nosi to ime in narodova čast in korist zahtevata, da čim prej ko mogoče izgine iz političnega, življenja. Podpis Biankinijev na tem oklicu pomeni izdajstvo interesov katoliške cerkve in obenem tudi konec Biankinijevega političnega pustolovstva.
Mi smo okužili slovenski narod? Na kak način? Ali ni bil vedno naš prvi in zadnji namen, ki nas je vodil slovenski narod veren ohraniti in ga braniti proti mednarodnemu brezvor-stvu in svobodomiselstvu, katerega so slovenski liberalci med ljudstvo zanesli? Kako lepo cveto med nami versko življenje, raste katoliška zavest in se širijo verske organizacije. Seveda duhovnik Juraj Biankini nima za p r o s p e h verskega
in nravnega življenja nobenega smisla, on se raje brati s slovenskimi liberalci, ki pišejo, da je krščanstvo »strup iz Judeje«, njegovo srce g o r k o bije za 1 j u d i, k i s o pisali, da j e b i -la portugalska revolucija »luč iz z a p a d a,« i n k i pravijo, da j e m i s e 1 na posmrtno življenje bedarija. Ni ga nauka katoliške cerkve, ki bi ga slovenski liberalci ne umazali in verske resnice, ki bi jc ne tajili. In tem ljudem, ki so že toliko nevere in nenrav-nosti s svojimi časopisi med naše ljudstvo zanesli, Biankini simpatizira, našo borbo proti tem ljudem pa imenuje kugo in zasužnjenje. To je tak cinizem, da ga jc težko označiti. In to podpiše duhovnik, nekak voditelj dalmatinskih Hrvatov, ki bi mu morala biti ohranitev verskega in nravnega čuta hrvaškega ljudstva najsvetejša dolžnost. Ta zveza Biankinijeva s slovenskimi in hrvatskimi liberalci ima tako očividen protikatoliški temelj in značaj, cla ga ne more nihče utajiti. Mi smo torej okuženi, z nami torej nobenega stika, ker kuga je nevarna bolezen; vse nekaj druzega je pa dr. Smodlaka, Ivan Hribar ali celo dr. Masaryk, kateremu hrvaški liberalci doli v Dubrovniku seclaj podoknice na-pravljajo. Ti možje so uzor in ideal, pred katerimi Juraj Binakini svoje kadilo zažiga.
Mi smo narod zasužnili? To frazo je pobral Juraj iz naših liberalnih listov, ker on našega naroda itak drugače ne pozna, kakor iz teh dokumentov. Mi smo narod osvobodili liberalnega terorizma in oderuštva! S ponosom lahko rečemo, da je naš narod na jugu upoštevaje njegovo majhno število in majhne gospodarske sile najbolj napreden in najbolj izobražen med vsemi drugimi! In to je naše delo! Naš narod šteje na stotine gospodarskih zadrug, ki so ga osvobodile gospodarskega suženjstva in ga oprostile vezij, v katere so ga okovali liberalni magnat-je. Kar se pa tiče izobraževalnega dela in društev, ki goje prosvetno omiko in izobrazbo, se pa lahko kosamo z vsemi narodi v Avstriji.
Da, mi smo svobodni, ker smo se otresli liberalnega terorizma in ker nočemo biti hlapci jalovega svobodomiselstva, v katerega hoče Juraj Biankini upreči hrvaški narod v Dalmaciji. Na naš narod ni legla tema; k nam hodijo pametni ljudje, da se kaj na-
uče, pač pa je legla tema na Biankini-jeve oči, da luč s temo in dan z nočjo zamenjava. Pač pa so bili liberalci tisti, ki so dosledno vsakemu našemu delu nasprotovali in ga razdirali. Zato je ono namigavanje o temni organizaciji samo škandalozna nevednost, katera diči može, ki so tisti ničvredni oklic izdali.
Juraj Biankini, katerega je njegov škof Pulišič zaradi njegovih izpadov v oklicu na katoliško politiko suspendiral, se sklicuje v zadnji številki »Novega Lista«, na znanega škofa Bona-mellija, češ, cla je treba cerkev in politiko ločiti. Škof Bonamelli jc pameten mož in ko bi Juraj Biankini njegove spise pridno študiral, bi tistega famoz-nega oklica nikdar ne podpisal. Škafa Bonamellija je treba samo prav razumeti in tolmačiti, pa ne tako, kakor ga naši liberalci in pa Juraj Biankini. Stanje katoliške cerkve v vseh evropskih državah nas uči, da kjer niso katoličani politično organizirani, kjer ni nobene politično - katoliške organizacijo, tam nima tucli cerkev nobenih pravic in je prava mržnja brezverstva in svobodomiselstva. Tako je na Francoskem, na Portugalskem, v Španiji in tucli v Italiji. Cerkev se danes ne more več naslanjati ne na vladarje, ne na svojo diplomacijo, ampak na Boga in na katoliško organizirano ljudstvo, čimveč zastopnikov ima katol. ljudstvo v merodajnih zastopih, tem večjo garancijo ima tudi cerkev, da bo svoje pravice in delovanje nemoteno vršila. Ti motivi so tudi bili, ki so vodili naše cerkvene kneze, da so našo politično organizacijo vedno podpirali in slovensko ljudstvo nanjo opozarjali. In to politiko, katera se jc vedno izkazala v korist in blagor naroda, imenuje Biankini »okuženje naroda«!
Prav je, da se je enkrat v Dalmaciji zjasnilo. Upamo, da bo ta oklic, kateri naj bi kot vodilno geslo zbral ves hrvaški liberalizem in ga v letošnjih volitvah k zmagi dovedel, postal grobokop dalmatinskega liberalizma in svobodomiselstva. Tako kruto žalje-nje in blatenje katoliške misli med Slovenci in Hrvati ne sme ostati brez odmeva v naši politični javnosti! Mi smo z našimi liberalci že obračunali, isto naj store naši prijatelji z dalmatinskimi liberalci v prvi vrsti zJurajem Biankinijem! Vsa katoliška javnost v Dalmaciji mora v očigled take predrznosti enoglasno vzklikniti: Juraj Biankini proč!
VzflržBma navzdol.
(Iz učiteljskih krogov.)
Odkar so proglasili liberalni učiteljski kolovodje Zaveze avstrijskih jugoslovanskih društev za strankarsko organizacijo, pada nje ugled leto za letom. Z imenovanjem Hribarja in dr. Tavčarja častnim članom, so menili Dimnikarji in Jelenčevci zainteresirati slovensko javnost za sveto učiteljsko stvar. A se jim ni posrečilo. Par prote-i žejev je sicer uživalo naklonjenost visokih gospodov, a učiteljsko vprašanje se ni pomaknilo za liberalne ere niti za korak začrtanem cilju. To prizna danes najzagrizenejši učiteljski jutrovec.
Z liberalno stranko vred pozabilo je učiteljstvo na mase naroda. Liberalno učiteljstvo ni hotelo poznati ljudstva, omalovaževal ga je v šoli in izven nje, sploh pri vsaki priliki. Liberalno učiteljstvo je nasprotovalo našim po vsej deželi zrastlim zadrugam. Hotelo je v svoji brezmejni kratkovidnosti gospodarsko z vso silo preprečiti osamosvojitev malega kmeta, ne sluteč, da izgublja tako zadnjo trohico simpatije poštene slovenske kmetske duše. Nahujskano po liberalnih mogotcih je oblivalo duhovski stan z gnojnico. In uspeh? Danes stoji slovensko liberalno učiteljstvo brez vsake moči in vpliva, umazano samo od nog do glave na kupu gnoja s svojim »Jutrom« vred in s strahom v srcu pričakuje ljudske sodbe in obsodbe. Kako dolgo še ne bo spoznalo slovensko liberalno učiteljstvo, da je izšlo iz krščanskega ljudstva in zanj. Kako dolgo bo s svojim bedastim delovanjem poglabljalo že itak široko zevajoč propad, ki ga loči od ljudstva? Kako dolgo se bo, zastrupljeno pod krinko stanovsko organizacije po brezvestnem časopisju odtujevalo veri svojih očetov?
Z vsako glavno skupščino sc libe-i ralno učiteljstvo oddaljuje masi naroda za kilometre. Tucli letos ne kaže boljše. Zborovali bodo v Trstu. Z ladjo se bodo vozili o Binkoštih zavezarski skupščinarji po morju, pa pili bodo in se nekoliko zavrteli. Na programu letošnje skupščine so dali namreč tudi ples. C. kr. ravnatelj Schreiner je čutil potrebo, cla podpira liberalna učiteljska stremljenja. Zavezarija ne bo rešena z njegovim referatom, istotako ne vprašanje o »šolah delavnicah«. Liberalno učiteljstvo ne bo imelo pri ureditvi šolskega vprašanja na Slovenskem nobene besede. Vsi »učeni« referati Zaveza rjev so p 1 j u-
L. F. čerskij:
Mali pasi.
Osetinska legenda. — Prevedel V. F.
I.
Žarko jesensko solnce jc plavalo visoko na temnosinjem nebu in radodarno oblivalo z navpičnimi žarki gorske hrbte Kavkaza. Po ozki stezici, ki se je v čudovitih serpentinah vila po nepravilnih pomolih strmega globokega pobočja, jc bodro in veselo šel pastirček Beso s čredo črnih, belih in temnordečih koz. Bil je črnook, silno zagorel deček okoli dvanajstih let, močan in prebrisan, pravi sin veličastnih, druga na drugo naslanjajočih se gora, ki so ga obdajale od vseh strani. Bil je najmlajši v družini in prejšnji večer so mu starejši zapovedali zjutraj oditi v gore koze past. Neposlušen jim ni mogel biti in zato je vstal zarana, se umil, oblekel, vzel s sa.lx> v vrečici nekoliko svežih gibanic, ki mu jih je še prejšnji večer pripravila skrbna mati, košček sira ter jo mahnil po znani poti, ki se jc pričela tik sela ter se večino višje in višje vila v gore. V gibčnosti se je skušal s kozami, skakal preko prepadov ter včasih splezal celo na skoro čisto
navpične stene. Slaba volja, s katero je odšel ocl doma, ga jc skoro popolnoma minila . . . Ljubil jo svoje gore in radostno mu je bilo pri srcu, ko je skakal in so plazil po pečinah, veselo mu je bilo prepevati zvonke pesmi, katerim je mirno odgovarjal gorski jok.
On ni čutil utrujenosti in tudi nc znoja, tembolj, ker je bilo na tej viso-čini, na katero je sedaj dospel s svojo čredo, mnogo hladnejše nego doli pod vznožjem gora. Čisti, prozorni zrak je vzbujal njegovo veselost; zdajinzdaj jc z daljnih snežnih vrhov, Idi niso nikdar odložili svojo ledene praznične obleke, zavelo z mehko svežostjo. Nad stezo, po kateri je šel Beso, jc med sočno travo žarko rdečel purpurni poljski mak, na gibkih bilkah so so. zibali beli in rumeni zvončki in prijetno so duhtele pisane gorske cvetke. Višje je vsa obrizgana od jutranje rose razpenjala dobroletovina po grmovih rdeče grozde, a v senci širokih listov se je ko-ketno skrivala krasna mušnica. Še višje so ponosno pošumevale s krepkimi vejami in gostim listjem platane in bori in nad njimi jc kot. ozka, lazuma ploskev ležalo globoko, sinjemodro nebo.
Stezica, po kateri je stopal Beso, se je obrnila v globoko sotesko, spustila sc k potoku, zvijala se po debelem kamenju in pripeljala dečka v čisto neznan kraj med divjimi in golimi grma-
dami, ovenčanimi že ne več z gozdovi, temveč z zobčastimi vrhovi.
Približal se jo večer. Ker Beso ni še ničesar jedel ocl jutra, je začutil glad in se sklenil oddahniti. Sedel je k zvon-korau potočku, ki je veselo žuborel med kamenjem, napil se njegove hladne vode, sklical malo čredo okrog sebe in si marlijvo pričel tolažiti glad, pri tem pa si je zamakal grižljaje z vodo.
Ko so jc najedel in oddahnil, je postal še bolj vesel in dobre volje. S posebno zadovoljnost.jo jc pogledal na svoje noge, obute v popolnoma nove ka-labane \ ki mu jih je pred kratkim podaril očka. Dolgo se je radoval deček krasnih kalabanov, nato pa je vzpel od njih pogled dalje in višje ter začel razgledovati široko sliko obkrožujočih ga gora.
A med tem se je naglo bližala noč. Celo nebo se je iskrilo in blestelo žarkih zvezd. Kot blccla, v neizkončnost razlita preproga, se je vlekla rimska cesta in z blestečim, trepetajočim ognjem so gorelo tri zvezde — Orijonov pas. Naokrog je bilo vse tiho. Lc ocl časa do časa jc zavaloval lahen veterček, božal liro dečkovo z nožnim laskanjem in komaj slišno je blizu žuborel potoček. Koze so mirno spale.
') Mehko obuvalo, narejeno iz ee-i lega kosa st rojene kožo.
Tudi,Beso je krepko zasnival . . .
II.
Prvi solnčni žarki so, pekoče polju-bovaje Besova lica in vrat, zbudili dečka iz sladkega spanja. V čistem gorskem zraku mine zaspanost naglo. Beso se je veselo dvignil s samotnega ležišča, ozrl se na vse strani in ko jc zagledal svoje koze, ki so odšle žc daleč naprej, je hitel po drobni, vijugasti stezi, ki se jc vedno bolj zožala. Šel je dolgo, in vedno bližje sc jc blesketala pred njim ledena čepica Eljbrusa, toda koze so bile še daleč. Boso se jc ozrl. Šele sedaj je spoznal, da je zablodil v popolnoma neznano okolico. Z vseh strani so se kakor velikani na. straži dvigale v neprodirni steni skale, silne pečine, globoke soteske. Deček je dobro poznal svoje gore, a tu ga ni bilo šc nikoli. Postalo ga jc .groza.
»Kam sem zablodil?« mu jo sprele-telo po glavi. »Kako najdem pot domov?«
Beso jo. obstal in začel prisluško-vati. Globoka tišina jc kraljevala v gorah. i'oda glej, neki čudni šum, nato lahen šepet sc jc dotaknil njegovega sluha. Zatrepetal jo in sc podal naprej. Minuta ji pretekla v mučnem pričakovanju; naenkrat je razločno zaslišal presunljiv krik, težko človeško stoku-nje, zopet in zopet iznova . , .
nek v morje, toje treba povedati, da si ne bo kdo kaj d o m i š 1 j e v a 1 v T r s t u.
Slovensko ljudstvo si bo v sporazumu s krščansko mislečim učitelj-stvom napravilo izvrstno šolo. Zavo-zarji naj le urejujejo šolsko vprašanje tam ob bregovih Jadranskega morja magari do sodnega dne. Slovensko Jjudstvo jih bo lahko pogrešalo vsaki Čas brez najmanjše škode.
Volivci v Školjeloškem okraju.
Dne 13. junija t. 1. se vrši volitev poslanca v državni zbor. Ker je za to volitev zapovedana volivna dolžnost, bo moral vsak osebno voliti!
Ta volitev je velikega pomena. Zatorej oddajte, volivci, svoj glas le takemu možu, ki bode tudi z vso vnemo in neustrašeno zastopal Vaše koristi.
Volivci! S katero stranko bomo volili dne 13. junija? Ali s krščansko, ali z brezversko?
Ne gre sc za osebo, gre se za stranko! Kot vedno, so tucli to pot liberalci postavili t a k o i m e n o v a -nega samostojnega, neodvisnega kandidata. Kot stranka si ga ne upajo postaviti, ker dobro vedo, da noben zaveden krščanko misleči kmet ne more z brezversko stranko voliti. Ampak čudno je, da bodo tega samostojnega neodvisnega kmeta vsi liberalci volili!
Volivci, volite od liberalcev neodvisnega kmeta, ki Vam ga je postavila Slovenska Ljudska Stranka! Ne dajte se motiti! Zviti in zapeljivi liberalci so postavili za kandidata istega imena, kakor krščanska stranka, da bi Vas zmotili. Naš kandidat je
Franc Demšar,
deželni poslanec na Češnjici.
On je doslej pokazal v parlamentu in v odsekih, da je delaven, priden in vesten kmečki zastopnik. Kot kmečki zastopnik uživa u g 1 e d v zbornici. Kot član moč nc stranke bo za svoje volivce lahko mnogo storil, med tem ko bi bil liberalec brez moči.
N e volite liberalca, ki se n i t i n e upa pokazati na shodu, ne kupite mačka v žaklju! Vsak glas, ki ga dobi brez verska stranka, je največja sramot a za slovenskega kmeta! Kateri kmet bo volil s stranko, ki mu je največja nasprotnica, ki ga z a n ič u j e in sovraži vse, kar je ljudstvu slovenskemu sveto, kateri kristjan more voliti s stranko, ki blati, psu je in zasmehuje vse, kar je v zvezi s sveto vero, kateri Slovenec more držati s stranko, ki je bila deset let zvezana z Nemci, da je teptala pravice našega kmeta?
Volivci, dne 13. junija vsi na volišče in vrzite ob tla stranko, ki je največja š k o d 1 j i v k a in s r a m o-ti 1 k a slovenskega ljudstva!
Z Bogom za slovensko ljudstvo! Katoliško politično društvo za škoije-loški okraj.
Pismo iz Prage.
Jubilej »Hlahola«. — Iv. Vojteh. — Odkritje Smetanove spominske plošče. — Ljubljanski »Slavec«.
V dnevih od 13. do 17. maja je slavil češki > Hlahol« svojo petdesetletni-
co. Z imenom tega praškega druilva j je združen kos narodne češke zgodtfvi- ' ne. Porodil so je v šestdesetih letih za 1 preporoda češkega naroda »Hlahol«.! Umetniška beseda in druga narodna društva nas spominjajo živo na to do-. bo. Popisovati pomen »Hlahola« bi »vedlo predaleč. Ni bilo nobenega podjetja v Pragi, nobenega važnega dogodka, kjer bi manjkal »Hlahol«. Naj je bil vesel ali žalosten dogodek, povsod so zvenele pesmi jubilanta »Hlahola«.
»Hlahol« je dajal s svojim velikim osobjem skladateljem priliko k velikim zbornim skladbam in njihovemu proizvajanju. Umrlemu Knittlu se je posrečilo, združiti z moškim zborom tudi ženski in le tako je bilo možno proizvajati prva dela zborne literature, da omenim samb Beethovenovo »Missa solemnis«, Berliozov »Requiem«, Lisz-tovega »Kristusa« ali domača češka dela Dvoraka, Tibicha, Bendla, Klič-ka itd.
V tej smeri si je pridobil »Hlahol« neizmernih zaslug in želeti je, da poj-de po tej poti vedno višje.
»Hlaholj evo« geslo ima posebno danes važni pomen. »S pesmijo k srcu, s srcem k domovini,« to je potrebno danes ravno tako, kot pred petdesetimi leti. Jubilej se jc začel v soboto s slavnostno predstavo Smetanove »Li-buše« v Narodnem gledališču, pri kateri je prišlo pod vodstvom šefa opere K. Kovafovica to slavno delo do popolne veljave. Bilo je navzočih mnogo slovanskih gostov.
Nedelja je bila posvečena jubilejnemu koncertu, v katerem se je proizvajalo s ceno obdarovano delo .sedanjega »Hlaholovega« zborovodjajAdol-fa Pisk&čka, »Iv. Vojteh«, dramatska legenda v petih delih na besede Jaro-slava Vrhlickega. Ta široko zasnovana skladba obsega mnogo lepe godbe, zlasti zborovi deli so izvedeni z marljivostjo in ljubeznijo. Zbor se je zavedal svoje naloge ter pel z navdušenjem, ravnotako so se odlikovali solisti.
Glavni slavnostni dan je bil v torek, na praznik svetega Janeza Nepo-muka.. Dopoldne se je vršil občni zbor »Hlahola«, ki se ga je udeležilo mnogo gostov in delegatov. Nato se je vršil impozantni obhod pevcev k hlaholske-mu domu na Rirgrovem obrežju, kjer se je odkrila spominska plošča B. Smetane, enega izmed prvih zborovodjev »Hlahola«.
Po tej slavnosti se je vil obhod s številnimi prapori na čelu na Star6-mestni trg. Dr. Groš je govoril o pomenu in delu »Hlahola« ter mu izročil častni plaket Suchardov v trajni spomin. Nato so zapeli vsi pevci »Kje dom je moj«.
Popoldne in zvečer je bila zabava na Žofinu.
O tem jubileju pišem obširneje zato, ker so bili zastopani razven drugih slovanskih narodnosti tudi Slovenci po »S la v c u«. Kako da je reprezenti-ral ravno »Slavec« slovenske pevce, je drugo vprašanje, ko je vendar povdarjal dr. Motejl v svojem govoru pred rotovžem, da hoče združiti »Hlahol« brez političnih ciljev vse vrste brez ogleda na prepričanje. Sicer pa »Slav-čevega« nastopa ne moremo imenovati srečnega. Dasi piše »Slovenski Narod« o velikih zaslugah, ki so si jih pridobili ljubljanski »Slavčki« s svojim izle-
tom v Prago, je prišel nepristranski poslušalec do drugačnega prepričanja. Najsrečnejši nastop so imeli »Slavci« brezdvonmo na kolodvoru pri sprejemu. Od tedaj pa so padali njihovi uspehi dan za dnem. V nedeljo so peli že samo srednje dobro in ko so se o-la sili za njimi Poljaki in Hrvatje, je bilo opažati veliko razliko posebno naspro i Poljakom, ki so naravnost čarali s svojo eksaktnostjo. V torek pa so naravnost djskreditirali slovensko pesem pred češko javnostjo, to je bila splošna sodba navzočega slovenskega občinstva. Noftotc se vprašamo, kaj je krivo tega poraza, kako je možno, da so po dolgi vožnji peli prej bolje ko pozneje? Odgovor je lahek in popolnoma umljiv, samoposebi umljiv poznavalcu praških razmer, za poznavalca praških pivo-varov. Spomin na praško pivo bo menda najlepši spomin naših »Slavčkov«. ki niso hoteli pokazati samo, da so »mojstri« v petju, temveč tudi v pitju. Mesto lovorjevega venca so ponesli domov ogromnega mačka in zavest, da so vezi, ki jih vežejo s češkimi pevci, posebno trdne, odkar so jih vezali skoraj celo noč pri »Fleku«.
Liberalna mm na Del«eni.
-f Ribnikarjev shod v Doherniču.
Liberalci dobro poznajo terdnjavo S. L. S. v Doberniču. In vendar se je ta pomaratičar Ribnikar predrznil priti tudi med naše zavedne, katoliške kmete. Hoteli so izrabiti nevesele domače razmere, pa je hotel Ribnikar ribariti v kalnem. Pa ni šlo! Tako strahovitega poraza' menda še noben kandidat na vesoljnem svetu ni doživel. Menda ne bo nikdar več prišel v katoliški Dober-nič ne ta, ne drugi. Že Tavčar je enkrat prišel samo do Malevasi in se je tam obrnil, ta Ribnikar bo odslej ostal pa samo še pri Šlajpahu. Na tihem so se liberalci (jih ni dosti: graščak Trco, kateremu je vsake kvatre zarubljeno. veleposestnik Šenica, učitelj gospod Jože Kresal, občinski berič Škarpar in še par drugih) pripravljati na shod. Katoliška občina pa plačuje zato Škarpar ja, da pete brusi za liberalce! Naši niso mnogo vedeli o njem. V četrtek po prvi maši pa ta predrznež ki če da pride n a š poslanec poročat. Naš je pa Hladnik, zato so naši v precejšnjem številu ostali,"'sicer b&> sploh shoda nc bilo. Ob 7. se pripelje njegova milost Ribnikar v spremstvu Treota, saj gliha skup štriha. škarparjevi škarpje so silno trpeli, da je ljudi skupaj sklical, mislil je, da so Ribnikarjevi. Zbrali so se v šoli. Župan je na svojo pest dal ta prostor! Občinski odbor, kje si, ali spiš?! Sami sicer zvolijo predsedstvo v g. šeriici. Ribnikar začne prvo dejanje. Nastop . . . Nekaj besedi vmes ime šusteršič! In sedaj je tudi konec vseh dejanj. Živijo na naše poslance: Šu-steršiča, Lampeta, zlasti II1 a d n i k a nepopisno! Odslej se sploh ne da več poročati. Liberalci so bili plavi še bolj kot Pepetov pav. Zunaj se je sicer slini! mlečnozobi učitelj, pa vse zastonj! Šlajpali, ki je imel še lani toliko govoriti o škofovi brošuri, je molčal. In ko na vprašanje priprostega kmeta Kranjčana »poslanec« ni vedel, koliko jih je na Dunaju, se je ta živa kopica iz šole zvalila na cesto, iz ceste v županovo gostilno, od tam na voz in ob tričetrt
na devet ni živa duša več vn'>'r> l !e je Ribnikar ... \ ce ne moic .i por. i i, ker se sploh ne da. io je naredila j.luska zavest brez hujskanja bnz agitacije, ker ve, kje je S. L. S. Tu n bdo nobenih »farških ag acij« uospou j-a-plan je bil e tnalo časti zrave i, gos; o-da župnika radi bolezni nič B lo je !e en del ljudstva, pa tak grozen beg! Ce bi ljudje vedeli za siiod potem bi Ribnikar niti no vedel, kje je doberniš1 a šola. Ali si bos e zdaj enkrat zapomniii liberalci, kje leži doberniška »klerikalna« trdnjava?!? Upajmo!
+ Cirkus v Velikih Laščah. Na Vnebohodovo zjutraj je imel naš »neodvisni (!) kandidat« Pucelj svoj shod. Veliki lepaki so nas vabili v Padarjevo gostilno, šli smo tudi mi tja, da si od blizu ogledamo vse »neodv.sne kmete«. Velikolaška gospoda že dolgo ni na praznik tako zgodaj vstala, kakor danes. V tesnih prosionh Padarjeve gostilne se je drenjala gospoda iz veliko-laških kanclij, šole in trgovin. Vsi ti^ »neodvisni kmetje« so prišli, da s svojo navzočnosljo postavijo na laž kandidatovo trditev, da so ga postavili kmetje. Da so ti kmetje ta dan že izdatno »fruštkali«, je razodeval ostri duh sli-vovke in rozolije. Najprvo je direktor pripeljal nekega medveda iz Ponikev in je rekel: ta bo naš predsednik in potem ga je učil govoriti. Potem se je pa produciral direktor sam. Vsako kretnjo in z gledališkim patosom izrečeni stavek so dresirani »neodvisni kmetje« spremljali z živahnim ploskanjem, aparat je izborno funkcijoniral. Kandidat, pravi čudodelnik, bo vse, kar je slabega podrl, dobro pa postavil na zdrav temelj, rezal bo kmetom vsakdanji kruh, plačal dolgove, odpravil konkurenco pri posojilništvu, ogledne liste in gorje itd. Če njega volijo, bodo vojaki služili samo dve leti, nosili lesene sablje in vozili bezgove topove, na morju bo naša država seveda imela ladje iz papirja itd. »Mi podpisani Ivan Pucelj smo praktičen katolik in cestninar! Kaj ne, gospod župnik? « Tako se je naš »neodvisni« pokazal. ne samo kot rešitelja kmetov, ampak tudi kot gorečega katoličana vse po receptu »Slovenskega Naroda«. Ko smo ga gledali, kako teatralično se predstavlja, kako motovili z rokami in se trka na prsi, smo si rekli: Čedni mo-žiČek je pač zgrešil svoj poklic! Na njegov lim jih ne pojde kaj prida!
Tedenski pregled.
Volilne shode je imela S. L. S. v D. M. v Polju, Ihanu, v Idriji na Savi pri Jesenicah in v Šmarju pri Ljubljani. — V Idriji so čutili potres. — Umrl je na Vrhniki tovarnar in veleposestnik Karol Jelovšek. — V pravdi Dicen-ta-knezoškof je Dicenta tudi v drugi instanci pri graškem nadsodišču propadel. — Plut, sourednik »Jutra«, je obsojen, da mora »Učiteljski tiskarni« plačati 26 333 K 69 h, in poravnati tož-bene stroške. — Umrl je kamnoseški mojster Ignacij Čamernik. — Na Ogrskem so Košutovci umorili kmečkega poslanca Achima. — V Belikrajini je S. L. S. imela shod v Valti vasi in Brusnicah. S. L. S. je imela volilne shode v Višnjigori. v Dobrepoljah, v Škofji Loki in v Cerkljah. — Doktorjem prava je promoviran g. Janko Šiška. — Iiospic
Bes-o je bil blag deček. Pomislil je, da je to bržkone kak človek, ki jc za-blodil v gorah, zgrešil pravo stopinjo in strmoglavil z visočine ter sioka. Prisluškoval je in se je prepričal, da ječanje prihaja iz sosedne skale. Nato je brž pohitel na pomoč ter se previdno izogibal pečin, da ne bi zdrsnil v prepad.
Glej, tu je skala, a v njej globoka razpoka. Tam je temno kakor noč in iz tega mraka prihajajo kriki in ječanje.
Boso ni dolgo premišljeval, ampak se je spustil na kolena in sc skril v razpoki. Nekoliko minut se je plazil po temi, naposled pa se je začutil v obširni jami. ki je bila na vrhu razsvetljena.
Komaj je prestopil njen prag, ko se mu je nehote iztrgal iz prsi krik globokega osupnjenja. Sredi jame, ravno pod odprtino, odkoder se je razlival vanjo svit, je ležal, prikovan na velikanski pkaii, prekrasen mladenič. V njegovih jasnih, modrih očeh se je izražal obup; odmev njegovega ječanja in ihtenja se je tužno razlegal po celi jami; svilnato-zlati kodri so triu v neredu padali po mogočnih plečah; robovi purpurnega, z zlatimi slikami obšitega plašča so pokrivali telo. Napenjal je vse sile, da bi raztrgal verige; toda te so le zamolklo zvenele in se niso hotele udati.
Boso ie stal vznemirjen ter gledal na čudovitega jetnika, ko se jc hipoma ! začul nad odprtino strašen šum, kakor od težkih peruti, in prikazal so je velikanski kragulj. Zletel je s silno težo v jamo, vrgel se mladeniču naravnost na
prsi in začel trgati njegovo belo, nežno telo s svojim orjaškim kljunom. Svetla kri je pordečila tla; obupni kriki so napolnili jamo.
Beso se ni mogel vzdržati, planil je na kragulja in ga začel odganjati od mladeniča. Kragulj je obrnil glavo, začudeno pogledal na dečka s svojimi zlimi očmi, — ter zamahnil s perutnicami, počasi splaval na vrh in odletel iz jame.
III.
Beso se je zavedel. Prekrasni mladenič jc z blagim pogledom zrl nanj in žarek nade in sreče se je iskril v njegovih čudovitih očeh. Sedaj žc ni več ječal, nehal se je premetavati in zdelo se je, da z napeto pozornostjo in radostjo zre v pošteni obraz prišlccev.
»Bog te blagoslovi, dobri deček,« jc izprcgovoril in zvok tega glasu jc segel Besu globoko v srce: »tvoj prihod mo jc kot na mig rešil rriuk in mi prinesel nado. Ako mi želiš dobro, me moreš odrešiti brezkončnega trpljenja; zato ti podarim vse, kar vidiš tukaj.«
In ko je Beso obrnil pogled na zemljo, je zapazil, da so* bila tla posuta z zlatom, srebrom in raznimi dragocenimi stvarmi.
»S čini ti morem pomagati, balo-no?«' je vprašal Beso čigar srce sc je
') Batono --- gospod. Ta naslov imajo tudi carji in vladarji. Bafonb-švili je carski brat ali sploh carski p6-tonjec.
stiskalo od žalosti: »Zapovej in jaz izpolnim vse, kar je v mojih močeh. Toda kaj premorem jaz? Jaz bedni deček-pa-stirček, jaz nimam ničesar, ne znam ničesar . . . Razumem le pasti koze in peti pesmi . . .«
Pogledal je na noge, zamislil se je nekoliko časa, nato pa je pogumno dejal:
»Imam nove kalaba.no. Očka mi jih jc podaril in meni ugajajo silno. Toda, če ti je ljubo, vzemi jih; z radostjo dam jih tebi, samo da ti napravim veselje «
Na hip je ožaril svetel nasmešek prekrasni trpeči obraz mladega jetnika; dolgo, z nerazjasljivo nežnostjo je gledal na Besa ter naposled izprcgovoril:
»Ne, mili deček, meni ni potreba tvojih kalabanov. Potrudi se samo in mi podaj konec te verige, ki visi pred menoj. Prikovan sem krepko in ne morem sam tega storiti. Toda če se mi posreči, da primem zanjo, se bodo tudi moje muke končale . . .
Radostno sc je vrgel Beso k verigi, s trudom jo dvignil od tal in hotel podati konec mladeniču; toda bila jc prekratka.
Obupen krik sc je iztrgal iz jetni-kovih prsi, in nekoliko minut se jo metal v onemoglem srdu. Naposled se je pomiril ter se je. znova obrnil k Besu:
»Poslušaj me, dobri deček, in zapomni si natančno vse, kar ti bom povedal. Vedi, ako dosežem konoo te verige in zgrabim zanjo, bodo Isti hip raz-
padli okovi in jaz bom uničil hudobnega kragulja, ki trga moje prsi. Toda cela veriga, kakor tudi ta konec, mora biti enaka, mora biti kovana iz starega železa. Naberi toliko starega železa, kolikor ga je treba za pol aršina 1 verige, skuj ravno tako verigo in jo prinesi semkaj. Tedaj bo vse to zlato, srebro, dragocenosti in vse, kar vidiš tukaj, vse to bo tvoje, jaz sam ti bom pomagal nesti v tvojo rodno hišo. Toda vedi eno: do mojega osvobojenja ne sme nihče, niti eno človeško oko, videti ne samo mene, ampak tudi ne te jame «
Pozorno je poslušal Beso vse, kar mu je govoril mladenič ter si natančno zapomnil njegove besede. Nizko se je priklonil jetniku, obljubil mu, da se povrne z verigo ter naglo odšel iz jame.
Vse naokrog je bilo tiho, pogreznjeno v molk Žarko južno solnce jc veselo sipalo svoje žgoče žarke na zemljo. Neprijazno so se kupičile sive grmade skal in visoko nad njimi se je, kakor ves pozlačen blestel Eljbrus.
Beso je kmalu našel čredo koz in jo pognal nazaj. Ko jc pretaval nekaj ur, je končno našel znano s!ezo in tretji dan se je vrnil v selo, kjer so ga sprejeli s karanjem in žuganjem zaradi tako dolge odsotnosti. Toda on ,ii niti z eno besedo izdal svojega dogod' a v gori in je začel premišljevati spt> o tem, kako bi najhitreje moge' :
') Aršin — 71*11 cm.
pri Sv. Duhu ob Bohinjskem jezeru je otvorjen. — Kmetijska šola na Grmu priredi 29. maja dvadnevni tečaj za pridelovanje krme. r- Deželnozborska volitev v Ljubljani je tako izpadla, da je profesor Reisner izvoljen s 55 glasovi absolutne večine. Dr. Vinko Gregorič je dobil 933 glasov. — Zeppelinov zrakoplov je zopet uničen. — V Kirinu je velik požar uničil 8385 hiš. 45.000 ljudi je brez strehe. Škode je 40 milijonov rubljev. — Deželni odbor bo uvedel nadzorstvo nad gasilnimi društvi. — Vojaški škof dr. Belopotocky je stopil v pokoj. Naslednik mu je Emerik Bjelik. — Pruska zbornica je sprejela postavo o sežiganju mrličev. — Zoper zadnjo deželnozborsko volitev v Ljubljani, kjer je bil izvoljen prof. Reisner, so vložili protest na deželni odbor. — Na Štajerskem je volilni boj v polnem razvoju. Ob Dravi na levem in desnem bregu se mora boriti proti nemškuta-riji, ob Savi (v Trbovljah) pa proti socialnim demokratom. — Društvo prijateljev Jugoslovanov v Krakovu je imelo občni zbor. Društvo jc ustanovilo tri odseke: gospodarski, časnikarski in za kurze slovenskega jezika. — Na letališču issyškem v Franciji se je dogodila pri letanju zrakoplovov velikanska katastrofa, kakršne dosedanja zgodovina aviatike še ni doživela. Strašno ranjen je bil vojni minister Berto. Odrezana mu je bila roka. Kmalu nato je umrl. Nevarno je bil poškodovan tudi ministrski predsednik in njegov sin. Predsedniku sc jc obrnilo že na bolj-— Socialnodemokraški shod je bil v nedeljo v »Mestnem domu« v Ljubljani. Udeležilo se ga je 500 oseb. — V velikem delu Moravske so nastopile zadnje dni povodnji. Povodenj je napravila velika opustošenja. — Veliko škodo je napravilo deževje na Nižjem Avstrijskem in Češkem. Toča je ležala na polju ^0 cm visoko. — Volilni shodi so bili v nedeljo v Mostah pri Ljubljani in v Preski. — Okrajna gasilska zveza št. 3 Št. Vidsko-Podšmarnogorska se je ustanovila v Št. Vidu. Načelnik Belec. — Liberalni kandidat za ljubljansko okolico je nastopil v osebi Tribuča na Viču. — Gasilska zveza št. 2 za Šiško in okolico se je ustanovila v Spod. Šiški. — Dne 17. maja so zažarele v Kranju na cesti mimo Zvezde proti pokopališču električne žarnice. — Za svoje olikano obnašanje ob vozu šolskih sester je dobil liberalni akademik Milko Naglič 48 ur zapora. — V Št. Lenartu na Štajerskem skušajo Nemci nemško šolo zagotoviti s tem, da so si naročili iz dunajske najdenišnice petdeset otrok v Št. Lenart. — Na južnem Kitajskem se revolucija grozno hitro širi. Geslo vseh nezadovoljnežev je: proglasitev republike s sedežem v Kvantun-gu. — V Kamniku je odstopilo 12 občinskih odbornikov in 5 namestnikov. Občinski odbor ni več sklepčen. — Shodi S. L. S. so se vršili: v Hinjah, v Žužemberku, v Belikrajini, v Starem trgu, na Vrhu pri Vinici, na Vinici. — V prvih dneh meseca junija se bodo z manipulacijami Glavne posojilnice ba-vili ljubljanski porotniki. Pred porotnike pride osem obtožencev. — Ogrski zbornici je predložena nova brambna postava in nov kazenski vojaški red. Službena doba pri pešpolkih je določena na dve leti. — Posle zunanjega ministrstva je zopet prevzel Aehrenthal.
— Na Dunaju je 6000 krojaških pomočnikov brez dela. Mojstri so jim ustavili delo, ker še niso v vseh delavnicah pomočniki prenehali s štrajkom. — V severni Rusiji so divjali veliki viharji z dežjem in snegom. — V Kavšiku na Ruskem se je zgodila velika nesreča pri zrakoplovu. 140 oseb je ranjenih, šest oseb pa ubitih. — V Ameriki v vzhodnih državah je zadela zadnje dni solnčarica 400 oseb. 30 jih je umrlo. — Na Štajerskem gre v volilnem boju glavni naval liberalizma proti dr. Ko-roščevemu mandatu. — Zgradba belokranjske železnice so bo to jesen razpisala.— Shodi S. L. S. so bili: v Motni-ku, v Špitaliču, na Selah, na Vačah in na Koroški Beli. — V Nevljah pri Kamniku se je ustanovilo katol. slovensko izobraževalno društvo. — Umrl je na Šmarni gori vpokojeni duhovnik Peter Piacentini, star 87 let. Na Šmarni gori je preživel 11 let.
Godovi prihodnjega tedna:
£8. maja, nedelja: 6. pobink.; Avguštin škof.
29.	maja, ponedeljek: Maksim šk., Teodozija muč.
30.	maja, torek: Ferdinand kralj, Feliks I., papež.
31.	maja, sreda: Angela dev., Kan-cijan in tov., muč.
1.	junija, četrtek: Juvencij muč., Gracijan muč.
2.	junija, petek: Marcelin muč., Erazem muč.
3.	junija, sobota: Klotilda kraljica, Oliva devica.
odJkritju spomenika rajni cesarici 4. junija na Dunaju, ga bo zastopal nadvojvoda Ferdinand Karol, pri slavnostih v Trstu, ko izpuste v morje prvi naš drc-adnought »Viribus unitis« pa nadvojvoda prestolonaslednik Franc Ferdinand.
Izprememba vremena ngodno učinkovala na cesarjevo zdravje.
Hladno vreme je povzročilo, da cesar ni zapustil gradu. Dno 26. t. m. jo nastopilo lepše vreme. Cesar se je zato izpreliajal po prostem in se popoldne vozil nad dve uri v kočiji. To je cesarja zelo poživilo.
Idrijske novice.
Cesarjevo zdravstveno stonje.
Cesarjevo stanovanje kurijo z električnimi pečmi.
Dne 25. t, m. zjutraj je preiskal cesarjev osebni zdravnik, dvornik svetnik dr. Kerzl, cesarja in je naročil, naj se kurijo zaradi hladnega vremena cesarjeve sobe z električnimi pečmi. Takoj so pozvali iz Budimpešte monterje, da jih postavijo. Cesar se dne 25. t. m. ni izprehajal po prostem.
Cesar potrt.
»Zeit« poroča, da cesarjevo bivanje v Godollu ni izpolnilo upov, ki šo jih imeli dvorni krogi. Cesar se je le malo poživil. Fizično cesar ni slabši, kakor je bil zadnje čase v Schonbrunnu, a njegovo dušno stanje resno skrbi dvorjane. Depresija se je prej povečala nego zmanjšala. Godollo vzbuja cesarju spomine, ki ga ne razveseljujejo. Zgolj delo cesarja zadovoljuje in pomirjuje. Ministri potujojo v Godollo na izrecno cesarjevo željo.
Profesor Neusser.
Dunajski vseučiliški profesor, dvorni svetnik Neusser, ki mu cesar zelo zaupa, šc vedno biva v Budimpešti, da lahko takoj odpotuje v Godollo, če ga bodo pozvali.
Kdaj se cesar povrne na Dnnaj?
Ni še gotovo, kdaj zapusti cesar Godollo. Izključeno ni, da šele 1. ali 2. junija, kakor se je določilo prvotno. V Wallsee cesar o Binkoštih najbrže ne bo potoval. Izključeno tudi ni, da odgo-dijo na bodoče leto birmo nadvojvodi-nje I-Iedvike, hčerke nadvojvoda Franc Salvatorja. Cesar je že določil svoje zastopnike pri raznih slavnostih. Pri
i Občinska volitev bo v nedeljo 28. maja, od 6. ure zjutraj do 6. ure zvečer v občinski pisarni. Dne 17. maja je bilo poslano na glavarstvo obvestilo, kako sc urejujejo volitve. Rešitev vloge je prišla v roke vlagatelju petek popoldne dne 26. maja z naslednjim besedilom: »Vsled vašo vlogo v zadevi odreditve volitve občinskega odbora mestne občine Idrija na dan 28. t. m., c. kr okrajno glavarstvo, kot nadzoroval na oblast nima povoda kaj ukreniti.« Zadovoljni smo, da smo dobili vsaj odgovor. Samo to je nekaj čudnega, da jo županstvo dostavilo zadnje rešitve pri-tožiteijem ponoči tistega dneva, ko jc bila zjutraj razsodba izdana. Dne 19. maja zjutraj namreč je g. glavar podpisal odlok in ponoči od 19. na 20. maja so ga skušali dostaviti. Zgoraj navedeno obvestilo pa je podpisano od g*, okr. glavarja 24. maja, dostavilo pa se je šele 26. maja. Tu je bila pot bolj počasna, pa nas ni nič presenetila. Smo bili vseeno pripravljeni. Zvedelo se jc postrani* kaka bo rešitev vlog. Zato pa je bil imenitno obiskan volilen shod Kat. pol. društva, na katerem se je tudi naznanilo, da odpade izlet Katol. delav. družbe na Vojsko radi volitev.
Gospodarstvo.
valo pa jc najbolj število govede. potem število ovac in koz ter konočno število oslov.
Pri posameznih vrstah živali kažejo številke prav zanimivo uspehe, katero hočemo v premislek na kratko navesti.
Pri konjih jo število žrebet pod in nad enim letom starih padlo, istotako tudi število zaskočenih kobil in kobil z žrebeti pri sescu, število drugih kobil pa sc jc zvečalo za 394 glav, pomnožilo se je tudi število žrebcev iu skopljencev.
Pri govedi se je povečalo le število junčkov in telic, pod enim letom starih ter število bikov nad enim letom starih. Število vse druge goveje živine pa se je znatno zmanjšalo, najbolj število volov, in sicer za 1739 repov, pa tudi število krav jo padlo zadnjih 10 let za cclih 856 glav, tako, da se je skupaj pri zadnjem štetju naštelo 1 6 9 6 manj govede kot leta 1900.
Tudi število ovac je zelo padlo. Dočim je bilo leta 1900 še skupno 1912 ovac, našteli so jih sedaj le še 1204.
Ravnotako zginevajo tudi koze, katerih je sedaj skupno 143, pred desetimi leti je znašalo število istih še 181.
Splošen napredek v vseh številkah kažejo edinole prašiči, katerih se je naštelo pri zadnjem štetju 14.759, dočim jih je bilo v istem času leta 1900 samo 8978, in so se torej pomnožili za 5781 glav.
Število panjev b u č e 1 se je tudi nekoliko pomnožilo, in sicer za 114 panjev, katerih je sedaj 5156.
Perutnina izkazuje sledeče številke: domačih kokoši j se je naštelo 63.682, torej 17.585 več ko leta 1900, rac 546 (torej + 312), gosi j pa le 75 (torej — 38), druge perotnine je bilo 2977, torej 1668 več kot pri štetju leta 1900.
Želelo bi se, da so objavijo v kratkem primerjalni podatki zadnjega in predzadnjega štetja domačih koristnih živalij za vso Kranjsko, da se tako | omogoči splošna bilanca, na katere ! podlagi bo treba delovati potem za po-i vzdigo domače živinoreje.
Podatki o uradnem štetju domačih ko- j ristnih živali v političnem okraju Ljubljanska okolica 1910.
Po uradnem štetju je bilo stanje domačih koristnih živali dne 31. decembra leta 1910 v ljubljanskem okrajnem glavarstvu sledeče: konjev je bilo 4583, govedi 29.262, mul 1, oslov 20, koz 143, ovac 1204, prašičev 14.759, bučelnih panjev 5156, domačih kokošij 63.682, gosi 75, rac 546 in druge perutnine 2977 glav.
Ako primerjamo tc številke s številkami štetja domačih koristnih živali pred desetimi leti, vidimo, da je pri zadnjem štetju leta 1910 število konj za 486 večje, število govedi za 1696 manjše, število oslov za 6 manj-š e, število koza za 38 manjše, število ovac za 708 manjše, število prašičev za 5781 večje, število bučelnih panjev za 114 večje, število domačih kokoši za 17.585 večje, število gosi za 38 manjše, število rac za 312 večje in število druge perutnine za 1668 kosov večje.
Napredek po številu je torej pri konjereji, pri prašičereji, pri čebelarstvu in perutninarstvu. Najbolj so se pomnožili prašiči in perutnina, potem konji, naposled bučelni panji; nazado-
* Spomin na prvo sveto obhajilo.
Ravnokar so izšle krasno izvršene slike v spomin prvega sv. obhajila s posebno primernim passepartout-okvir-jem in slovenskim napisom; opremljene so tudi s posebnim prostorom, kamor se napiše obhajančevo ime, tako da ima v njih trajen spomin tega, za celo življenje velepomembnega, srečnega dne. Vsak obhajanec bo srčno vesel umetniško izvedene podobe, ki napravi vkljub nizke cene vtis dragocenega darila. Spominke jc založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani in jih prodaja po nizki ceni, samo 40 vinarjev izvod.
Uvažujte! Ponovno prosimo vse podružnice „Slovenske Straže" in vse somišljenike, naj skrbe v svojih krajih, da se povsod razširijo naše vžigalice v korist obmejnim Slovencem. Rabite povsod naše vžigalice. Opominjajte znance na rabo naših vžigalic, odločno zahtevajte od trgovcev, naj jih naročajo pri tvrdki Menardi v Ljubljani. Če bi vsak naš somišljenik v tem oziru kaj storil, bi bil dobiček iz vžigalic velik.
svojo obljubo, dp.no nesrečnemu mladeniču in ga rešiti težke sužnosti.
IV.
Mnogo časa je preteklo od tega dogodka. Ubogemu dečku jc bilo težko nabirati in kovati železo. Zbiral ga jc po koščkih, kjerkoli mu je lc bilo mogoče: včasih je poruval zarjavele žreb-Ije, ki so bili poredkem nabiti po steni, drugič jc zopet pobiral odlomke starih podkev po osentinskih stezah. Mesec je prešel za mesecem, a starega železa še zdaleč ni bilo dovolj za pol aršina debelo verige. Ko pa so je nekoč Boso potikal okrog sela, je našel v prsti velik kos starega železa, ki jc bil tako težak, da je bilo samo iz njega žc mogoče skovati celo tako neobhodno potrebno verigo.
Šo isti dan sc je odpravil Bcso v kovačnico. Kovati jc sicer že sam davno umol, a vendar mu delo ni šlo dovolj gladko in urno od rok. Kmalu je bila veriga skovana. Zdaj jo je bilo treba samo šc. naprtiti na hrbet in jo nesti v znano jamo, k onemu prekrasnemu mladeniču, ki je tako strastno hrepenel po svobodi.
Brž ko jc legla hladna noč na zemljo, se je Boso tiho splazil iz sela in odšel v gore. Bil je prepričan, da nihče nc ve njegove tajnosti in ga no more i potiti.
Toda zmotil se je. Niso bili vsi Be-sovi sovaščani tako dobri in blagi, kakor on; nekateri izmed njih so žc davno
opazili čudno obnašanje malega pastirja, videli so, da nabira železo in naposled so bili uverjeni, da je očividno Beso odkril v gorah zlato . . .
Pet mož se je dogovorilo, da bodo sledili za njim in ga nikoli pustili izpred oči in ko bo odšel v gore po zlato, da bodo šli za njim in mu zapovedali, da naj jim pove, kje se nahaja najdeni zaklad.
Sklonjen pod težkim bremenom, jc šel Beso po znani poti, a za njim so se plazili zviti Osetinci. Ko se je na vzhodu zazorilo, je Beso dospel na stezico, ki je peljala k jami. Ko se je ozrl navzgor, jc radostno vzkliknil. Nekoliko korakov pred njim, se je kakor pozlačen v prvih žarkih vzhajajočega solnca kopal v svetlordečem soju vrh E1 j brusa; okrog njega so sc kopičile sive, mračne, tako dobro poznane mu skale.
Besovo srce jc utripalo močneje: šc nekoliko korakov in bode v jami.
Toda isti hip so zlobni Osetinci obkrožili dečka in z grožnjami začeli zahtevati, da naj jim takoj pokaže zaklad.
Boso se jc silno prestrašil. Spomnil se je besed jetnikovili, da nihče nc sme poznati skrivnostne jamo in sedaj ni vedel, kaj mu jc storiti. Uverjal je Ose-tince, da nc pozna nikakega zaklada, prosil jih je, naj ga puste pri miru, toda oni so trdovratno ostali pri svoji zahtevi.
»Pokaži, kje jo zaklad! . . .« so kričali Osctinci, obstopivši bednega de-
čka: »Čc ne, opravimo s teboj po svojem! . . .«
Besu se jc zvrtelo v glavi.
»Ostavite me, ne sledite za menoj! Dam va.m zlata, mnogo zlata . . .« je blebetal v silnem strahu, skoro ne ve-doč kaj govori.
»Aha, priznal je! Govori, kje jc zlato? Kam si ga skril? Pel ji nas k njemu! . . .«
In Osentinci so zgrabili malega pastirja ter ga silili iti naprej.
Beso je grenko zaplakal. Grozna slutnja je bolestno stiskala njegovo srce. Kaj more storiti on sam proti tem silnim možem? Mehanično se je premikal naprej ter se bližal tajnostni jami. dokler mu naposled znana skala, v kateri je trpel jetnik grozne muke ni za-gradila poti. Še minuto in zagledal bo prikovanega mladeniča.
Tu pa se je nenadoma zaslišal strašen tresk; velikanska skala se. je zamajala in sc zrušila v neizmerno globoki prepad; tisočglasni odmev sc jc raznesel po gorah in dolgo se je ponavljal peklenski krohot.
Beso je divje zakričal in brez Čustev padel na zemljo.
Od tedaj blodi po gorskih stezah in beži pred ljudmi ves bled, shujšan, z razmršenimi lasmi in v raztrgani obleki. Hrani sc kakor zver od tega, kar mu ravno pride v roke. Nc spominja sc ničesar, no ve ničesar in samo, kadar pogleda na svoje ranjene noge, se začne
divje krohotati in od radosti ploskati v dlani. Vse se mu čudi, da so na njegovih nogah novi kalabani.
»O serbus, gespud placrešpehtarl Kod pa hodeš za božja vola, de te ni neker nč več za videt? A se ženeš, al kua?«
»Mouč pa tih l>od, Pepe! Zdej jest nism placrešpehtar, ampak žvinsk dohtar. Za brajnuke sekerat pu plač, sa druh dobr, mi pa ageterama pu Dulejn-skem.« Udrezu sc je Dolfi in tku mošk prsa vn vrgu, kokr de b biu na šteleng.
»A se t ni škoda zdel prepestet drugem placrešpehtarsk Ion, ke je tku lep?«
PRED IZBRUHOM TURŠKE • ČRNOGORSKE VOJSKE?
Turčija zagrozila Črnigori. ™
lz Carigrada se poroča, da je Turčija poslala Črnigori dopis, ki izvaja: Ker se vtaši Malisori na poziv Tor-gut paše niso udali in so umaknili proti črnogorski moji, jih ho Torgut paša zdaj najstrožje zasledoval. Če bi pri tej operaciji sc razširil ogenj turških vojakov čez mejo, se to ne sme smatrati za sovražen čin proti Črnigori in Črnogorci ne smejo streljati nazaj. Če bi črnogorski vojaki na streljanje turških vojakov odgovarjali, bi turška vlada tudi proti tem brezobzirno postopala, zakar vlada ne prevzame nobene odgovornosti. — Če je to poročilo isti-nito, stojimo pred turško - črnogorsko vojsko, ker se na tako izzivanje odgovori s puškami, topovi in s handžnrji.
Tnrška armada udere v Črnogoro.
V Carigradu so turški krogi na Rusijo zaradi njenega posredovanja v prilog Črnigori zelo vznemirjeni. Vojaški krogi odkrito izjavljajo, da bodo turški vojaki brezpogojno udrli v Črnogoro, če se črnogorski vojaki udeleže bojev ob črnogorski meji. Turški vojaki imajo že tozadevne ukaze. — Neko cari-grajsko poročilo naglaša, da sta Nemčija in Avstrija odklonila, da posredujeta pri Turčiji zaradi dogodkov ob črnogorski meji.
NEMŠKO IN FRANCOSKO SPORAZ-UMLJENJE V MAROKU.
Nemčija in Francoska sta sklenili glede na Maroko pogodbo, ki zagotavlja Nemčiji važne gospodarske koristi, vsled česar lahko Francoska v Maroku popolnoma svobodno postopa.
ToriD.
Ne bi se nam zdelo vredno napisati teh vrstic, ako se ne bi našlo v teh dneh, ko so se vrnili slovenski Sokoli od mednarodne tekme v Turinu, časopisje. ki se na jako neokusen način zaganja v naše Orle.
Izzvali ste sami odgovor! Želimo, da vas nekoliko strezni iz vašega umetno vzbujenega navdušenja za stvar, katero v večini prav malo razumete.
Prvič: razžaljenje za nas in zelo slabo spričevalo za vas je, ako primerjate svoje vrste z vrstami naših Orlov. Naši Orli nimajo in tudi sami nočejo imeti z vami nič opraviti. Vi sami pravite in ste te dni prav odločno povedali, da je vaš namen in cilj samo — telesna izobrazba. Orlu pa je telesna izobrazba samo sredstvo za dosego višjega cilja. Orel polaga predvsem važnost na duševno izobrazbo. Zato je tudi njegovo orgariizatorično delo tako dosledno, natančno in lepo izpeljano, kakor pri ma-lokateri drugi organizaciji. Če je vaš cilj boljši od Orlovega, bo pokazala bodočnost. Do sedaj nas uči zgodovina razvitka sokolske in orlovske organizacije na Slovenskem to-le: Sokol obstoji že skoraj 50 let, Orel samo 5 let. O Sokolu vemo, da se jo udinjal liberalizmu in da je danes privesek liberalne stranke. Od takrat je jadral, da je prijadral v to razrukano pristanišče. Na tej dolgi, žalostni poti je neštetokrat omadeževal slovensko trobojnico. Najhujše s tem, da je imel na čelu dvo starosti: Ivana Hribarja in Ivana Tavčarja, ki sta kot Sokola podpisala pogodbo z Nemci.
In Orli? To je garda mladih fantov, ki sc vztrajno in dosledno večer za
večerom v svojih tolovadnicah pripravlja za politično, gospodarsko in izobraževalno delo med slovenskim ljudstvom.
Kaj pa ste storili vi za slovensko ljudstvo? Postali samo sužnji liberalne! stranke na Slovenskem. Stranke, ki tepta in zaničuje ljudstvo.
Drugič: Telovadba. Dobro! Skoraj' petdeset let ste imeli časa, pa niste mogli (ker niste znali) zanesti misel za telovadbo med kmečko mladino. V vsej svoji organizaciji nimate toliko pravih kmečkih fantov, kolikor jih ima najslabši orlovski odsek. Pojdite na deželo in poglejte si te prave ljudske telovadnice. Nad 100 drogov in bradelj in dragega telovadnega orodja, na deželi, je sedaj last naših fantov. In na tem orodju se telovadi večer za večerom. Zakaj niste storili vi tega. Ker ste bili ravno vsled vaše sužnosti liberalizmu tuji našemu ljudstvu. Uradnik in trgovski pomočnik to jc sedaj in od nekdaj vaše polje. Slovenski fant pa je potreboval drugačnih vzgojiteljev. Našel jih jo v Orlih in jim je hvaležen.
Tretjič: Turin. Ta pa ima s slovenskim Sokolstvom jako malo opraviti. Tudi brez slovenskih Sokolov bi zbral in izvežbal lahko dr. Viktor Mumik nekaj telovadcev in jih vodil od tekme do tekme. Pa tudi uspehe lahko doseže. Čo bi se po vseh vaših telovadnicah tako delalo, kot se je pripravljala. turinska vrsta za tekmo, potem bi se reklo lahko, da slovenski Sokol razumeva sokolski cilj — telesno izobrazbo. Če bi temu cilju pristavili še drugega — dušno izobrazbo — potem bi sc pa najprvo morali ločiti ocl slovenske liberalne stranke. Tedaj bi se približali slovenskim Orlom in bi se lahko ž njimi — primerjali. Toda ta pot je še tako daleč.
Za uspehe vam nismo zavidljivi. To niso vaši — sokolski — uspehi, temveč uspehi so dela dr. V. Murnika in par njegovih telovadcev. Pa prav nič drugega.
+ * *
Liberalci v Ljubljani so potrebovali zopet nekoliko demonstracij, brez katerih sploh nc morejo živeti. Zato so z demonstracijo sprejeli iz Turina se vrnivše Sokole. Ljudje, ki so pred tedni psovali in pljuvali na slovenske žene, so klicali slovenskim Sokolom: Na zdar! Tisti, ki ob vsaki priliki-z psovkami in tudi dejansko napadajo naše organizirane fante, so se navduševali za Sokole. Bila je to prava slika cestnega navdušenja, umetno vzbujenega. Gnečo dijaštva in nedorastlili deklet so barvale rdeče sokolske srajce. V prvi ekvipaži sta sedela dr. V. Murnik in — dr. Ivan Oražen. Dr. Ivan Tavčar pa je prejšnji večer podpisal oklic za tekmovalni sklad Sokolov, tistih Sokolov, ki so ga enkrat vrgli iz svoje srede. In
njegova žena jim je poklonila venec. ————_______—______________
Dnevne novice.
-r Državnozborske volitve in mariborski knezoškof. Mariborski knezo-škof Mihael Napotnik je izdal pred kratkem v zadevi državnozborskih volitev pastirski list, iz katerega povzamemo sledeče: »Volite značajne može, ki spravljajo katoliška načela povsod v veljavo, ki nikakor ne trpijo, da bi se izpodkopavala verskonravna vzgoja otrok, enotnost in nerazdružljivost katoliškega zakona, edinost in neoskru-njenost katoliške vere med katoliškimi
škofljani!« Katoliškim volilcem so primerni le katoliški kandidati. Kandidatom, katerih svetovno naziranje se ne vjema z verskonravnim mišljenjem škofljanov, niti enega glasu, niti ene besede priznanja. Nikar se ne dajte pri volitvah premotiti po praznem govorjenju, Češ, da na primer politika nima nič opraviti z vero. »Ko bi tako ugovarjanje le ne bilo lažnjivo in zvijačno,« pripazujejo avstrijski škofje v svojem volilnem pastirskem listu z dne 15. svečana 1891. Pa saj sami vidite slednji dan, kolikokrat sc državni zbori pečajo z zadevami, ki so v najtesnejši zvezi z vero in cerkvijo. More li ono govorjenje biti pošteno? Prav tisti, ki tako govore, bi verne katoliške može na vso moč radi odpravili iz državnih zbornic, da bi svoje verske, to je, veri in krščanstvu sovražne nazore tem brezobzirneje do veljave spravili v vseh državnih zadevah. Odkar si državne zbornice le premnogokrat pripisujejo pravice cerkvenih zborov, so katoličani prav posebno dolžni, za svoje zastopnike pošiljati v nje take može, kateri so v cerkvenih rečeh dobro izvedeni in imajo srce in se zanimajo za svojo cerkev — brez ozira na to, da nas mora krščanska resnica voditi v vseh človeških zadevali.«
-j- Blamaža socialne demokracije v ljubljanski okolici. Kar je dostojnega v ljubljanski okolici, se dviga proti so-cialnodemokratičnemu kandidatu in proti usiljivosti liberalne stranke, ki se je vedno pokazala kot Škodljivko ljudstva. Strahovit poraz je socialna demokracija doživela na Dobrovi, kjer so volilci social. demokraciji posvetili, da bode pomnila. Dne 25. t. m., dopoldne je pa priredil socialnodcmokraški kandidat Anton Kristan shod pri Nov-ljanu v Medvodah. Pripeljal je 9 svojih zvestih. Dva sta prišla iz Jesenic, eden iz Tržiča, neki delavec iz goriške fabri-ke in znani Fric, ki les meri v goriški fabriki, neki SuŠnik in neki Pavlin. Če se to šteje skupaj, pride številka 16. Druge nesreče ni bilo. Čujc sc pa, da bo sedaj zabavljal na vse. Sedaj bo Nov-ljan prodajal žemlje po en vinar, liter vina po 10 vin. Bo vse ceno. V sosedni sobi so bili naši somišljeniki, ki so z živio-klici na dr. ŠusterŠiča pokazali Kristanu pot nazaj v Ljubljano. Popoldne, na p r a z n i k , 25. t. mcs., se je Anton Kristan pripeljal na »shod« k Devici Mariji v Polje. Dobil je na shodu tri socialne demokrate, nakar jc pričel pošiljati po »somišljenike«. Na-krat se je zbralo okolu Kristana mnogo delavcev in Kristan je že mislil, da bo lahko pričel s »shodom«. Pa se je kmalu prepričal, da je med zavodnim ta-mošnjim delavstvom socialni demo-kraciji odklenkalo. Navzoči so ga pričeli neusmiljeno vleči, Kristan je otepal okolu sebe, kakor bi kdo nanj zlil škaf vode, vedno silnejše so naraščali glasovi, da naj Kristan pobere svoja kopita. Nakrat pa se pojavi med delavci — dr. šusteršič, ki se je vračal s shoda v Sostrem. Živo dr. Šusteršič je odmevalo po vrtu. Kristan jc odpiral usta, bulil z očmi in jecljal, da danes ne bo shoda, ker danes vse dela(!!) in da bo shod drugič, da se pomenimo, da je treba v občini precejšnjega preobrata. »Ti se boš prevrnil«, so Kristanu klicali delavci, »pomenimo se že dne 13. junija. Ti vsako nedeljo sproti dvakrat propadeš!« »Kaj boš ti poslanec, ki se še med nami obnašati ne znaš?!« »Zivio dr. šusteršič!« Kristan je nekaj časa stal in ni vedel, kaj bi
počel. Predenj se je vstopil bivši social-ni demokrat in se mu globoko priklo-nil: »Tudi dne 13. junija ti pokažemo, da takih voditeljev ne maramo, poznam te še iz pomočniških let, ko si me oškodoval.« Dr. šusteršič je gledal ta zasluženi obračun s socialno demo-kraškim kandidatom in ko je odhajal doneli so mu nasproti klici nepopisnega navdušenja za Slovensko Ljudsko Stranko. Delavci pa so Kristana dalje vlekli in se zabavali z njim. Kunčičev shod v Ljubljani naj se skrije pred tem socialno demokraškim »shodom«. Tako socialna demokracija povsod v naši okolici doživlja blamažo za bla-mažo. Okoličanski volivci se zbirajo okolu svojega dr. Ivana ŠusterŠiča, k.aterega dobro poznajo, da se nikdar ni skrival, kadar se je šlo ljudstvu priboriti pravico in da je v boju za ljudske pravice vedno stal v prvih vrstah ter ga zato vsi sovražniki ljudstva takc> sovražijo. Ljubljanska okolica je ponosna na to, da v njej kandidira voditelj velike in mogočne Vseslovenske Ljudske Stranke, ljubljanska okolica smatra to za posebno počaščenje pred celim slovenskim svetom in bo dne 13. junija Sloveniji podala sijajen dokaz o svoji zavednosti. Ljubljanska okolica bo pokazala, da s ponosom zasleduje delovanje dr. Ivana ŠusterŠiča in da ceni njegovo delovanje, da je ponosna, da je dr. Ivan Šusteršič njen in da ona hoče biti njegova!
-f- Kandidat Ziherl in njegove zasluge. Iz Logatca: Kakor da bi podrezal v sršenovo gnezdo, tako je zbodla naše liberalce sobotna »Slovenčeva« notica o liberalnem zaupnem shodu pri Kramarju. Našim liberalcem nikakor ne gre v glavo, da vemo mi tako natančno, kaj se je govorilo na njihovem shodu. Utajiti hočejo sedaj, da. ni res, da bi sc govorilo o idrijski železnici. Mi pa še enkrat trdimo z vso odločnostjo in tudi lahko dokažemo s pričami, da je njih govornik na zaupnem shodu naložil nalogo glede idrijske železnice visokemu Zicherlu na rame. Je pač smola, ker pride vse tako hitro na dan. Nadalje fantazira liberalna glava o zaslugah, katere si je pridobil Sicherl pri vodovodu. Ta pa ta! Petnajst let je že, kar obstoji vodovodni odsek, katerega načelnik je Sicherl. V teku tega časa je imel odsek samo eno odsekovo sejo. Skozi 15 let so bili šele komaj letos predloženi računi. In ko bi imel g. Sicherl res kaj soli v glavi, bi se vsaj malo potrudil kot voditelj dolenjelogaške liberalne občine in pravočasno predlagal naklade na vodovod, ne bi imeli sedaj na vodovodu 98.000 kron dolga. Res je to, da občani dosedaj niso plačevali za vodovod, ki je neprecenljive vrednosti za Logatec, nikakoršnih naklad. Toda kakor rečeno, ko bi se pričelo takoj iz začetka z majhnimi nakladami, bi danes bil naš vodovod brez dolga in marsikateremu občanu bi sc lahko ustreglo, da bi se mu napeljala voda. Mi kmetje gospodarji poznamo predobro tiste velikanske Sicherlove »zasluge za občili blagor«. Pri vsakem vozu, katerega si mora voznik sam naložiti in razložit, ki mu ga peljejo Logatčani in okoličani v Idrijo, zasluži najmanj i do 5 kron. In to brez vsakega posebnega truda, samo da listek naredi. Pomislite, ubogi voznik pa pride zjutraj na kolodvor in tam mu da, kar pač je, premog ali žito za rudnik. Naloži približno 2000 kilogramov. In ta voz vozi celih osem ur do Idrije (v slabem vremenu še več),
»Kašn Ion? Lon tku še zmeri jest ulečem; jest sm sam dinst drugem pre-pustu. Kaj misleš, de sm tku rmen?«
»No, pa t it 1 b tud še lohka ubdržu, Če s že lon ubdržu.«
»Pena. z luč! Na Dulejnskem jm jc tulk za placrešpehtarja, kot za lansk sneg. Žvinsk dohtar pa uleče kulkr tulk, pusebn, ke jm ublebujem, de jm um zastoju prešiče in druge dumače zvali na un svet spraulu, če jm u kej falil; pr krajnsk kmetisk družb me že tku puznaja in veja, do se zastopm na t.u in de sm še pusebn špecjalist u cep-lejn prešiču.«
»Tu je že use res; al jest pa še use en cviblam, do b vi zmagal, če še tku ageterato in Idi ulečete.«
»Kuku je iu, do na uma zmagal? Kdu prau, de na uma zmagal?« hitu se je repenčet gespud placrešpehtar — prdon — žvinsk dohtar. »Za kua pa, de b mi na zmagal?«
»K, jest mislem, de zatu. ke ute mel premal vuliucu?«
»Kua nas brigaja vuliuci. Mi na nucama dost vuliucu. De jh mama le neki na naš plat, pa nam je zmaga za-gvišana.«
»Na zamer, Dolfi; tega pa jest na zastopom! Jest. mislem, de je za usaka zmaga treba u ta peru vrst vuliucu!« »Migi se prau nč vedet. A zastopi,
Pepe! Za zmaga je treba u ta peru vrst kandedatu. Če maš meljon vuliucu, pa nimaš kandedata, pa na morš zmagat. A ni res? A nism prou puvedu?«
»Tu je že res; al kandedate maja tud klerekalci, kokr jm praute. A ne?«
»Maja, maja; sevede jh maja zdej; ampak douh jh na uja mol, tu je treba pumislt.«
»Kuku je tu, de jh na uja, mel?«
»Zatu, ke uma pusti mi use klere-kalne kandedate pučas, kola du vulitu zaprt; nahtere bi ta navarne pa še clu ubest na gaugo. Ta peru uta šla u lukna gespud Kregar pa gespud štefe; pol pa pu vrst gespud dohtar Lampe, dohtar Krek, dohtar šuštaršič in tku naprej, dokler na uja usi klerekalci za nas na varnom. Viš, Pepe; pol u pa nam ušenica cvetela in vuliuci uja mogl nas volt, ke drugeh na uja mel.«
»Ti, Dolfe; tu je pa ena fifik misu! Te pa gvišn ni pugruntu Rožnkauken Miha ali pa Amba. Ta dva znata sam pu dvakrajerska. pulitka ugajnat; zdej, ke sta »Jutr« na tri krajerje puštaj-grala, sta pa že u lobet. in sta s mogla začet iz vicem usakdajn krh služt.«
»Mislem, de ne! Ta miti preko, klo-rekalcem sm jest pugruntu in s ga um pustu tud putentirat. Kar se pa Rožn-kaukneh in Amhatuveh vicu nrn tiče, sa pa tud tak, de b me mogu edn iz
grablarn zgačkat, de b se jm smejau. Če b mou Rožnkauken Miha zakej vice, b mu jh že zdauni kašna kelnarca za-rebila, le men verjem, Pepe.«
»O sej rad verjamem; sej ga pu-znam, kuku stuj i. Tc Idi sama žlcht-noba še mal skp drži. Ta nar bulš vic je šc Rožnkauken Miha unkat naredu, ke je pustu u »Jutre« soja zverižena kumara putretirat. — Ja, kua sm že tou rečt?! Aha, že vem!---
»Pst! Če ud vouka guvariš, pa vouk pride,« dregne me gespud placrešpehtar pud rebra in ke se ubrnem, že zagledam za sojem hrbtani Rožnkau-kenga Mihata:
»Oh, Dolfe; a imaš kašn čik? Dva dni se m že ni pud nusam kadil, tku sm na suhem,« zajamru je Miha.
»Ubžalujem! čike jest preč mečem,« udrezu se jo placrešpehtar.
»Eh, tlela maš dva solda, pa s kup šport,« punudu sm jest Mihat in Miha je tku zagrabu tista dva. solda, de b m hmal prst zraun udtrgu in skoču hitr čez cesta u trafika pu šport cigarete. »Buli t Ioni tauženkat, Pope!« zaupou je še sm čez cesta, ko sma stala iz plac-rešpehtarjam, in dni se jo začeu valet iz negauga nusa, kokr iz kašngn lastn-cuguga rajfenku.
Ko je enkat Rožnkauken Mih« zgi-
nu za voglarn, ubrnu se jc placrešpehtar spet h men: »Kua s tou preh rečt?«
»Ja, ud vulitu sma sc menila, ke ne?«
»Ud vulitu ja, in ti sme tou glih neki prašat, pa naj je ta Rožnkauken Miha zmotu.«
»Aha, že vem! Kar se uremena na dan vulitu am tiče, sm to tou prašat. Jest. sm unkat naše pratke štederu in pr te prložnast sm zamerku, de kaže ta trinajstga junja — tu je na dan vulitu — nemškutarska pratka, ke se pr Bam-berge tiska, n c s t a n u v i t n urome; leberalna pratka, ko se pr Blaznike tiska, kaže ta dan toča; klerekalna pratka iz Katolške tiskarne pa u r u-čina. Ti uš murde vedu, kua tu pumen. Men se čudu zdi, do glih leberalna pratka kaže ta dan toča. A ni tu tku, kokr de b tu pumenil, de u vs lebe-raln trošt na zmaga toča pubila, kaj?«
»Ja, prjatu Pope; na uremc se pa jest na zastopom. Tu um mogu pa že našga Pirca prašat. Ta ma pr nas ureme čez.«
»Ud tega na uš nč zvedu. A še na veš, de mu je tista žaba, ke ja je mou, dc mu je ureme prerukvala, krepala?«
»Kaj m na. puveš! Kuku pa tu?«
»Futra jirna je janankat. En čas ja je iz ublubam redju; ke mu pa Lampret
mora mod potom krmiti, potom v Idriji prenočiti in drugi dan šele opoldne pride zopet nazaj v Logatec. Plačila dobi za to približno 12 do li kron. Če sedaj računamo stroške, ki jih je imel med potom, krmlenje, prenočišče, hrana itd., znašajo najmanj G do 7 '.ion. Tako mu ostane čistega okrog 6 kron, za kar se je moral krvavo mučiti ter imeti neprestano skrb za blago, katero je vozil. In g. Sicherl, ki naredi pa samo listek zasluži celih pet kron. In sedaj pa presodite to »žrtev za svoj žep«. Zato možje Logatčani, ki ste katoliškega prepričanja, s ponosom v boj zoper kandidata, ki.ga nikoli ne vidimo v cerkvi pri službi Božji, tak človek ni za nas! Šli bomo v boj za našo nepremagljivo Slovensko Ljudsko Stranko in njena katoliška načela, volili bo-demo zopet našega vrlega moža in bivšega poslanca gospoda Josipa Go-stinčarja. On je mož dela, pokazal je svoje srce za svoje volivce, potrudil se je vsakemu ustreči, pridobil nepobit-nih zaslug za svoj volivni okraj, delal kakor marljiva čebelica za naše koristi ter si pridobil v naših vrstah neo-majano zaupanje.
+ Petra Majerleta, posestnika, ti govca in mesarja v Predgradu pri Sta rem trgu kandidira liberalna stranka v Belikrajini. Po težkem truclu so liberalci dobili človeka, ki se jim je dal izrabiti in bo šel zanje po blamažo. Be-lokranjci bodo volili s Slovensko Ljudsko Stranko, ki zanje dela, ne pa Petra Majerleta, o katerem se ve, cla ne bi mogel nič doseči.
-f- Volilni shodi v 10. volilnem okraja so se vršili minoli četrtek v Strugah, na R o 1) u in v P o n i k -v a h. Deželni poslanec Jaklič je poročal o državnem zboru. Iz stenografič-nih zapisnikov je dokazal, kak nasprotnik kmetskih interesov je kandidat Višnikar. Kandidatura «neodvisne-ga kmeta« Puclja je navadno volilno sleparstvo liberalne stranke. Kandidira v dogoVoru z vodstvom liberalne stranke, ker pa z liberalizmom ne more nikamor, si je nadel krinko »neodvisnega kmeta«. Zanj se peha nekaj postopačev v gosposki in kmečki kami-žoli, ki so vse kaj drugega kakor »neodvisni kmetje«. Na shodu v Robu je g. Ramovš osvetlil šlagerje »neodvisnega kmeta«, s katerimi sc jc zjutraj osmešil na shodis v Laščah.
— Deželni poslanec župnik Hlad-nik si je ogledal po toči poškodovane vinograde in njive v krški in leskovski J fari in se tako prepričal o veliki škodi, pa tudi o veliki revščini dotičnih krajev. Spremili so poslanca po tej žalostni poti voditelj okr. glavarstva dr. Mathias, dekan Schweiger, župni upravitelj Kurent in zastopnik občine odbornik Cencr. — V četrtek je nadzornik Skalicki na Gori podučil vinogradnike kaj storiti z vinogradi, ki so po toči poškodovani. Videli srno vinograde, v katerih ni tudi enega lista na trtah, zlasti na Dunaju in v Mladevinah, po mnogih njivah ni enega klasa pšenice, rži, ječmena — vse zbito. Ubogo ljudstvo!
+ Petintrideset let socialnega dela. Povodom zadnjega letnega poročila Vincencijeve družbe za Kranjsko jc prejel njen predsednik dr. Gruden od generalnega društvenega sveta iz Pa-
i7 Krajna le ni tou za tista brušura nč plačat, ja je pa. zvil.«
»Jcmcne, jemene! Kua uj& pa zdej pr »Jutre« naredi. Ure me Je še ta nar bi uleku.«
»Jest mislem, de b s lohka še iz Ambatam puniagal. Ta b žo murde zalogu za ena žaba.«
-Lej no; tu b pa murde na blu fa-lcn. Pa Rožnkaukcnga Mihata nus, prauja, ma tud taka lastnust, de se u suš u lft zaviha, u deže sc pa dol puhes. če se na motni, se je tud Pire večkat Pu Mihatum nuse rihtu, kedr ni mou žabe pr rukah.«
»Sej rnende res! Zatu pa ma zmeri nus gor prvihan, ke je zmeri suša pr nem. Rožnkaukenga. Mihata nus jo na to viža, kokr tista roža, ke ji prauma lieža!«
»Ja, čak; šc neki sm te tou prašat. »Jutr« je unkat pisu, de sa Boltatum Pepet iz Hribarjuve tiskarne ene pu-dobe zarebil. Kaj misleš, a je tu res in al u na tu kej udguvoru?«
»Kulkr jest p u znam tistga Pepeta iz Hribarjuve tiskarne, je tu mož, kc »ima navade delat dougou in na stroške bogeh kelnarc. dobr žiut, ampak soje putrebe iz gutovem gnarjam plačuje; zatu mislem, de takmu falote, ke u »Jutr« take rči piše, na u udguvarju; scer pa pu pravic puvedan, »Jutruve« brauce tud na zanimaja take rči, bi pa-fnetn b blu, če b tist falot puveclu »Ju-truvem« brauccm, lculk mescu je on že presedou zaule golufije. Tu h znal in-tereserat še clu
Boltatuga Pepeta iz Kudeluga,
riza sledečo pismo: »Prečastni gospod in dragi brat! Z zanimanjem srno či-tali poročilo centralnega sveta ljubljanskega za leto 1910. in iz njega spoznali, da se naše društvo v deželi Kranjski veselo razvija in da sc naši bratje s vzpodbudno vnemo posvečajo službi siromakov, moralni in verski obnovi delavskih stanov. Prosimo vas, da jim sporočite naše iskrene čestitke k napredku njihovih podjetij in lepim uspehom njihovega delovanja. — Posebno nas je razveselila ustanovitev »I* a t r o n a t a za mladi n o« in z zanimanjem bodemo zasledovali njegov daljni razvoj. Uspeh tega dela bode pridobil našemu društvu novih simpatij. Sprejmite prečastni gospod in dragi brat zagotovilo moje odkritosrčne naklonjenosti. Pariz, 4. maja 1911. Calon, generalni predsednik.«
-j- Shod na Ježici. V nedeljo je S. L. S. priredila volilni shod v društvenem domu na Ježici. Predsedoval je g. A h lin, poročala sta pa deželna poslanca dr. Pegan in Dimnik. Dvorana je bila polna; nad 400 poslušalcev je vstrajalo do konca pri shodu ter odobravalo poročila. S posebnim zadovoljstvom se je vzel na znanje sklep izvršilnega odbora strankeo političnem bojkotu liberalcev. — Z navdušenjem so zborovalci vzeli na znanje, da kandidira za državni zbor v ljubljanski okolici načelnik stranke dr. Šusteršič. Oglašali so se, da pokažejo vsakomur vrata, ki bi agitiral proti dr. Šusteršiču in proti S. L. S.
-f- Liberalci larbajo v današnjem ,.Jutru", da bo proti proti dr. Šusteršiču nastopil kotsomostojen kandidat župan g. Vilfan na Ježici. To je liberalna izmišljotina in podlo izrabljevanje uglednega našega somišljenika, kar g. Vilfan najodločnejše obsoja. G.Vilfan je v četrtek povedal ljudem, ki mažejo laži po „Jutru" in delajo zgago na Ježici, tako gorke, da jih bodo pomnili. Vsi zavedni možje lepe Ježice pa bodo dne 13. junija pokazali, da dobro vedo za zasluge častnega svojega občana dr. Ivana šusteršiča ter bodo z navdušenjem volili s Slov. Ljudsko Stranko.
Liberalni kandidat Reisner je imel na praznik po sv. maši volilni shod v Litiji. Udeležba je bila kaj pičla. Uspeh shoda pa tak, da so na shodu navzoči kmetje sklenili, da tega ne bodo volili, ki še pojma nima o kmečkih zadevah, kajti če kan-rihdat kmetom govori, da se mora meja na Balkanu odpreti, da bodo kmetje ceneje živino kupovali, no potem se je lepo priporočil. Volili bodo Povšeta, ki ga poznajo, da je resnični kmečki prijatelj. Pravijo, da je veleagrarec župan Slane bil istih misli s kmeti in da je profesorju priporočil naj lepo ostane tam kamor spada. Na Dunaj pa ne pojde.
Kandidat Pepe Tritouč in reveži. Iz Viča: Sprva smo mislili, da g. Pepe Tribuč le za „špas" poskuša s kandidaturo, a vse kaže, da mu poslanska čast le diši. Sredo večer so se zbrali v Oblakovi gostilni na Glincah povabljeni zaupniki, da so se o tej zadevi resno posvetovali. Povabljeni so bili na ta zaupni shod in se mu tudi odzvali možje, o katerih se do zdaj ni mislilo, da bi bili Tribučevega kalibra. Njih imena za enkrat javnosti zamolčimo. Nam je to tudi prav. Le na dan z barvo, da se spoznamo. Samo v prihodnje ne igrajte več kameleona. Da g. Pepe Tribuč še ni zrel za poslanca za državni zbor, navedemo za danes le en dokaz. Pri nas se je pred dobrim mesecem ustanovila Vincencijeva družba. Blagi namen te družbe je obče znan. Ona podpira uboge ne glede nato katere stranke da so. Pri nas bo imela vrhu tega še skrbeti za zavetišče ubogih delavskih olrok, ki se bo otvorilo v mesecu juliju. Razume se, da s početka nima družba sredstev, da bi ustrezala svojemu plemenitemu namenu. Vsled tega se je sestavil odbor več sotrudnic, ki po župniji marljivo nabirajo prostovoljnih darov za družbo. Iz izkazov se razvidi, da so med dobrotniki ljudje vseh strank, ki so prispevali po svojih močeh za plemeniti družbin namen. Izjemo dela hiša bogatina Tribuča. Prva hiša, v kateri je morala sotru-dnica precej grenkih slišati in oditi praznih rok, je hiša — kandidata Tribuča. Ubogi delavci, mej njimi mnogi socialdemokrati, vedo ceniti prepo-trebno napravo Vincencijeve družbe, a bogati kandidat Tribuč, tega ne spozna. Sotrudnico je odslovil rekoč: Za naše sokole tudi nihče ni dal! Torej sokole primerja s karitativnim delom za uboge in podpore in nadzorstva potrebne delavske otročiče. Vprašamo, ali ima tak človek lastnosti in sposobnosti za ljudskega zastopnika? Ako nima srca za uboge in za nedolžno mladino, kako bo imel srce in skrb za druge zadeve ljudske. G. Pepe, le počakajte še s kandidaturo, pa lepo ostanite pri svoji cementariji, pa čuvajte svoje zaklade.
-]- Iz Moravč. Na Vneboliod jo imel pri nas dr. Krek v naši novi društveni
dvorani dobro obiskan voliven shod. Pojasnil je namene in delovanje S. L. S. Soglasno se jo odobrila njegova kandidatura in izreklo zaupanje njemu in stranki. — Popoldne so naši fantje ob nabiti dvorani vprizorili tri dramatične predstave. Začetkom je dr. Krek opisal važnost mladinske organizacije.
-j- Bohinjska Srednja vas. Na bin-koštni ponedeljek bo pri Sv. Dulm ob jezeru takoj po cerkvenem opravilu javen volilni shod za cel Bohinj. Govorila bosta naša poslanca gg. Pogačnik in Piber. Bohinjci iz vseh treh župnij, udeležite se shoda v polnem številu!
i- Avstrijsko mornariško društvo — važno za napredek naših dežel. Dne 19. t, m. se je vršil na Dunaju občni zbor avstrijskega mornariškega društva. Občni zbor je med drugim sklenil vložiti peticijo za izpopolnitev železniških zvez na obrežju Adrije. To vele-ugledno društvo, ki ima velik vpliv v višjih krogih, tako nastopa v k oris' razvoja naših dežel, da so bili napadi na ljubljansko podružnico od izvestn" strani popolnoma neutemeljeni.
—	Velike Lašče. — Kdo agitira za Puclja vulgo Fortuna? 1. Ratiški kralj, kateremu so krono vzeli takrat, ko so ga bacnili iz železniške službe. 2. Lenč-kov Johan ali falirani študent. 3. Poni-kovski Plah, o katerem je znan dogodek s fPnto. Družba pa. taka!
—	Dobrepolje. Dne 6. junija bodo v Dobrcpoljah zborovala dolenjska podružnica »Slomškove zveze«. Tovariše opozarjamo in vabimo, da sc tega zborovanja prav gotovo udeleže. Na. dnevnem redu jc predavanje tovarjša nadučitclja Fortunata Lužarja: Zadružništvo in ljudska šola.
—	Z žirovskih hribov. Poštna uprava na Vrhu je naravnost smešna. Fante, staro deset let, odnaša in prinaša na pošto v Rovte, in to zvečine-^po samoti dobro uro daleč. Ali naj se "takemu fantičku zaupajo poštne nakaznice in veljavna pisma? Pravijo, da gospodar nima časa, ker mora agitirati za »Slovenski Dom« in sploh za liberalno stranko. Čudno, da se dobe kmetje, ki vlečejo z liberalci. To so možje, katere je imel v mislih general liberalcev, dr. Tavčar, ko jih je nazival po shodih in v državnem zboru »zagovedeno maso«. — Po žirovskih gričih smo posestniki zvečine udje Kmetijskega društva v Rovtali. Že več let sc je nam tam do-
, bro postreglo in poceni. Posebno do umetnih gnojil, orodja in vseh kmetskih potrebščin smo prišli po jako primernih cenah, nižjih kakor v Ljubljani. Društvo je sezidalo novo trclno in prostorno stavbo z velikim skladiščem. Ljudje so veseli svojega doma, ki ima namen koristiti občinstvu. Našel se je na človek, ki skuša društvo razdreti. Najhujše jc to. da se je ta oseba podprla in izurila v društvu. Zaveden kmet je pa dejal: »Ne boš. Tone, ne cu-kerberk, ne sladke besede, tucli če jc pri tebi vse zastonj, mi držimo z društvom.«
-r Zlati zaslužni križec s krono je
podelil cesar ministerialnima koncipi-stoma trgovskega ministrstva clr. Frančišku Žižek in dr. Ivanu Pavlu pl. Inama-Sternegg.
—	Stari trg pri Ložu. Dne 25. t. m. je imelo tukajšnje Katoliško slovensko izobraževalno društvo dobro obiskano predavanje. Zelo zanimivo nam je opisal zgodovino Križne gore in božje poti na Križno goro po zgodovinskih virih gosp. Turk iz Loža.
—	Novice s Save. V nedeljo dne 21. maja sc je na Savi v litijski dekani ji ustanovila družba treznosti. Govoril jc g. Janez Kalan, ki je v živih besedah govoril o alkoholizmu in njegovih žalostnih nasledkih. Obenem nam je kazal v podobah, koliko škoduje nesrečno pijančevanje zdravju, družinskemu življenju in imetju. Koj po govoru je pristopilo pet odraslih uclov k popolni zdržnosti, drugi se pa šc vedno oglašajo. — V nedeljo 28. t. m. bo tukaj volilni shod. Govoril bode državni poslanec gosp. Povše. Možje S. L. S. vsi na shod! — Nekega utopljenca moškega spola so minoli teden potegnili iz reke Save in na tukajšnem pokopališču pokopali. — V nedeljo 11. junija se pripelje k nam gosp. knezoškof delit zakrament sv. birme. — Pokopališčni zid se jc prenovil in jc dobil novo betonsko streho. — Letino kaže dobro. Tudi sadno drevje je bujno cvetelo. Bog nas varuj uime!
—	Slovenci v Trstu so za državno-zborsko volitev vložili do 3000 reklamacij.
—	Nov oddelek c. kr. finančne straže se 1. junija ustanovi v Moravčah. Novemu oddelku se. prideli sodni
1 Okraj Brdo razven občin Rova, Dob in ! 'Področje, ki je bil dozdaj prideljen oddelku v Mengšu in občini Kanderše in Kolovrat, ki sta bili dozdaj pridcljeni c. kr. finančni straži v Litiji.
—	Breznlca. Prihodnji ponedeljek,
to jc dne 29. maja ob obletnici pokopa t nepozabnega gošpoda svetnika in župnika Tomaža Potočnika sc bo odkril predragemu rajniku nagrobni spomenik. Slovesnost sc prične ob 10. uri dopoldne. Rajnikovi vlč. gospodje sošolci in duhovni sobratje dobrodošli!
— Katoliško slovensko izobraževalno društvo v šmartnem ob Savi priredi v nedeljo dne 28. maja v prostorih v zeljarni igro »Za križ in svobodo«, igrokaz v petih dejanjih. Na sporedu je tudi petje društvenega mešanega zbora deklamacijc in govori. Začetek ob tričetrt na pet popoldne po Smernicah. Začetek Šmarnic ob i. uri popoldne. Cena prostorom pri igri: 1. prostor 80 vin., 2. prostor 60 vin., stojišča po 30 vin. Za otroke do desetega leta 20 vin. Dragi sosedje okoličani: Udeležite se predstave!
—	Vaje v brzojavljcnju, telefoniranju in v oddaji signalov. Letos se bo vadilo v bojnem brzojavljcnju, telefoniranju in oddaji signalov od 6. do 25. junija. Udeležniki 25. pehotne divizije in dragonskega polka št. 5 se zberejo dne 5. junija v Gorici, kjer vadijo pod poveljstvom poročnika Adolfa \Vun-scha, 27. pešpolk, razdeljen v divizij-ski telefonski in kavalerijski telefonski oddelek do 15. junija, ko se odpelje oddelek z Gorice v Celovec, kjer vodi s celovško skupino med Celovcem in Beljakom pod poveljstvom majorja Alfred Putscher, šefa generalnega štaba 28 pehotne divizije.
—	Sejmarski tatovi zopet denar ukradli! Iz Gorice, 26. maja. Danes okrog tričetrt na 11. uri dopoldne je pri starem pokopališču na cesti proti Rožni dolini neznan mož ustavil 831etnega kmeta Janeza Brankoviča iz Šempasa št. 160. Domenila sta se, da Brankovič kupi od neznanca kravo. Poprej pa sta šla za mojo štet Bran-kovičev denar. Medtem pribiti poleg drugi neznanec in zavpije, da sta mu ona dva ukradla 4000 goldinarjev. Zahteval je od Brankoviča, naj mu pokažo denar. Ta mu ga pokaže, oni ga vzame in oba neznanca izgineta. Seboj sta nesla 240 kron, s katerimi jo ubožec hotel kupiti kravo. En lump je star okrog 50 let in majhen, drugi pa črn okrog 60 let in velik. Policija ju išče. —
—	Letos zopet na Križno goro pri
Ložu, kjer bo Binkoštno nedeljo dne 4. junija lepa slovesnost s sledečim sporedom: Ob devetih služba božja v romarski cerkvi. Nato javen ljudski shod na prostem poleg cerkve. Nastopijo razni govorniki. Po kosilu občni zbor cerkniškega okrožja Orlov. Za sklep pete litanije v cerkvi. Ljudstvo se vljudno vabi k obilni udeležbi! Ako si kaka večja družba želi zagotoviti kosilo, naj to naznani Orlu v Starem trgu do 1. junija. Za Orle našega okrožja je udeležba obvezna v vsakem vremenu. Predsedstvo cerkniškega okrožja.
—	Tujski promet v Bohinju. — Iz Bohinjske Srednje vasi se nam poroča: V
i kratkem se otvori med bistriško postajo in .jezerom promet z o m ni b usi. Na jezeru se obeta celo mal parnik. Izletnikov prihaja že precej, posebno mnogo prihaja raznih šolskih zavodov na majnikov izlet k Savici; bili so tu višjegimnazijci iz zavoda sv. Stanislava, neki zavod iz Zagreba in 22. t. m. celo učenci neke šole iz Bosne. Slap Savice je ob tem času vsled deževja izredno velik in lep.
-f- Pojasnilo. V ..Slovencu" z dne 20. t. m. je bilo v dopisi? iz Dobropolj omenjeno, da g. trgovec Josip Šteh Fa-tonu plačuje ..Jutro". G. Štihu se je s to neresnično vestjo zgodila huda krivica, kajti on je, kakor se nam zdaj poroča, zvest in zanesljiv pristaš S. L. S., ki je za stranko žrtvoval več nego vsakdo drugi v Dobrepoljah: na lastne stroške je sezidal krasno društveno dvorano in jo dal stranki na razpolago. Čast takemu možu! Nikomur nočemo biti krivični, najmanj pa lastnemu in še tako vzornemu somišljeniku. Bodi mu s tem dano popolno zadoščenje!
—	Kako se argentinsko meso na Dunaju prodaja. Trgovinski minister dr. VVeiskircliner je dne 22. maja na nekem shodu na Dunaju govoril o argentinskem mesu. Prišel je v svojm govoru na obdolžitve, da je on kriv, da se ni večji uvoz argentinskega mesa od vlade dovolil. Minister je rekel, da se je na njegov predlog dovolil uvoz 10.000 ton argntinskega mesa. Dosedaj se ga je uvozilo žc 3000 ton; 25. maja pa pride v Trst 750 ton in li. junija 600 ton. Zripomnil pa je, da se meso slabo prodaja in da leži skoro vse v dunajskih hladilnicah. Po naročil umagisratnega svetnika dr. Majerja sta pripeljale začetkom aprila dve ladji v Trst 1500 ton argentinskega mesa. Od te množine ga jc vzelo mesto Dunaj 1000 ton (torej 1 milijon kilogramov). In od te velike množine sc je prodalo v dveh mesecih komaj 200.000 kg, med tem po leži £00.000 kg v dunajskih ledenicah. Me-
so se sicer da še nekaj mesecev brez škode ohraniti, pa če bi tudi cena domačega mesa v tem času poskočila, je silno težko verjeti, da se bo meso v denar spravilo, ker so zopet nove pošiljatve v Trstu. Adolf Ribnikar je zlagal cele himne na argentinsko meso, češ, da bo silno vplivalo ha znižanje cene našega domačega mesa, pa je ravno narobe. Argentinskega mesa je toliko, da ne vedo kam z njim, mesarji pa dvigajo cene domačega mesa. In Adolf Ribnikar je še tako naiven, da v »Slovenskem Domu« trdi, cla je krivo mesne draginje samo pomanjkanje argentinskega mesa in pošilja k svetniku Lasehanu deputacije za uvoz argentinskega mesa, ki ni doslej popolnoma nič vplivalo na znižanje cen mesa, ampak je samo nekoliko mestne kase olajšalo, ker v Ljubljani prodano argentinsko meso — mestni blagajni še ni plačano. No, pa Adolf itak ni bil nikoli posebno brihtne glave.
—	Blagoslovljenje in otvoritev društvenega doma v Mekinjah se bo izvršilo clne 11. junija (na kvaterno nedeljo). Začetek ob 9. uri. Društva, ki se nameravajo udeležiti, naj to prijavijo izobraževalnemu društvu v Mekinjah, posebno naj še javi število gostov, ki žele kosila. Natančnejši spored sledi.
—	Shod pri Sv. Hieronimu na Na-nosu bo binkoštni ponedeljek ob 10. uri dopoldne. Vabijo se vsi častilci sv. Hie-ronima iz Vipavske doline in iPivke ter tudi vsi verni hribolazci, cla sc udeležite te cerkvene slovesnosti. Prav vl judno ste tudi vsi naprošeni, da vsakdo po svoji moči žrtvuje za popravo cerkve, ker je precej zapuščena in bo treba izvršiti precej popravil. Škoda bi bilo kamenitih oltarjev, ako bi se cerkev ne ohranila v dobrem stanu. Torej bo vsak milodar dobrodošel v čast sv. Hieronimu.
—	Usmiljeni bratje graške provin-cije, kateri pripada tucli konvent in bolnišnica v Kandiji, bodo imeli te dni volitve za predstojnike. Za generala tega reda je pa imenoval sveti oče p. Benedikta Menni, ki je rodom Lah in prvi redovni general usmiljenih bratov, ki ni bil izvoljen od redovnih so-bratov.
—	Ponesrečil se je 24. t. m. Janez Miklič, posestnik v Trebnjem, kateremu je slamoreznica odrezala tri prste na levi roki.
—	Druga številka »Krščanskega Detoljuba« je izšla. Gg. poverjenike na deželi prosimo, cla blagovole list razdeliti med deležnike »Patronata« in o pravem času vposlati nabrane prispevke.
—	Požar. Velika nesreča je zadela v ''agorju ob Savi Janeza Hrastelja. Včeraj ob 2. pop. je začela goreti visoko gori nad Zagorjem ob Savi (600 m), pri Kon-:anu. Kdo naj gasi ? Blizu ni nikakih sosedov razun enega. Užgal se je hram, komaj 4 metre oddaljen od hiše, ki na koncu nima požarnih zidov in je bila v nevarnosti, da se užge. Bližnji kozolec s sedmimi stolpiči je bil takoj v ognju. Pogorel je popolnoma kozolec in hram z vsem, kar je bilo notri. Zažgal je petleten otrok. Pohvaliti moramo zagorsko požarno brambo, ki je pokazala, koliko je vredna združena moč. Kakor hitro je zapiskal rudniški železniški stroj, so bili ognjegasci precej na mestu in v kratkem so hiteli v strmi hrib. Slišali smo moža, ki je služil pri artiljeriji in je rekel, da ni videl, da bi bili tako točno napravili kako vajo, kakor jo je videl sedaj. Kar je bilo storiti, storili so v polni meri. Bodi jim zato vsa čast. Pogoreica Janeza Hrastelja pa priporočamo vsem dob rim srcem. Škoda znaša najmanj 6000 K, zavarovan je bil za 600 K.
—	Dva milijona in pol primanjkljaja izkazuje bilanca znane »Banke Popolare« v Gorici. Porotna razprava o tej aferi prične v Gorici clne 24. junija in bo trajala več dni.
—	Socialno-demokraškl dnevnik »Zarja« prične v kratkem izhajati. »Rdeči Prapor« baje preneha.
—	Nadvojvoda Fran Salvator, generalni topničarski nadzornik, je prišel včeraj v Pulj, cla nadzoruje tukajšnjo topničarstvo.
—	Pet samoumorov v Pulju v enem tednu. V petek se je v Pulju na vojni ladji »Budapest« ustrelil podčastnik B e n d a. Imel je nekaj pregreškov na vesti in ga je najbrže to gnalo v smrt. Tako je bil pretečeni teden v Pulju v znamenju samoumorov. Usmrtilo se je od zadnje sobote pet ljudi. Žalostno!
NOVI FRANCOSKI VOJNI MINISTER.
Poveljnik 6. armadnega zbora, general Goirand, je sprejel ponudbo ministrskega predsednika Monisa, da prevzame vojno ministrstvo.
POVIŠANJE ŠTEVILA MORNARIŠKIH ČASTNIKOV.
Vojna uprava namerava povišati 7. novim letoin število mornariških častnikov. Sedaj služi v naši vojni mor-
narici 817 častnikov, 598 uradnikov, U duhovnikov, 15 avditorjev in 82 zdravi-nikov. Povišati nameravajo število častnikov za eno tretjino. Reforma bi se izvedla tekom več let.
Ljubljanske novice.
LJUBLJANSKI DRŽAVNOZBORSKI VOLILCI!
Kandidat Vseslovenske Ljudske Stranke za mesto Ljubljano je gospod
DR. VINKO GREGORIČ, zdravnik v Ljubljani.
Shod ljubljanskih zaupnikov V. L. S. je včeraj postavil to kandidaturo soglasno med velikanskim navdušenjem.
lclimo z istim navdušenjem na delo za našega kandidata!
V Ljubljani, dne 27. maja 1911.
Cen' 'ni z vršil ni odbor Vseslovenske Ljudske Stranke.
D r. I v a n šusteršič, t. č. predsednik.
LJUBLJANSKE KANDIDATURE.
Včeraj zvečer sta obe slovenski narodni stranki enočasno, skoraj ob isti minuti, na svojih zaupnih shodih proglasili kandidata za mesto Ljubljano.
Na drugem mestu poročamo o shodu zaupnikov S. L. S., ki se je razvil spontanno v uprav veličastno manifestacijo za Vseslovensko Ljudsko Stranko in velikansko ovacijo za njenega kandidata d r. V. G r e g o r i č a. Ta shod v »Ljudskem domu« ostane v neizbrisnem spominu vsem, ki so se ga udeležili.
Istodobno so zborovali v »Mestnem domu« liberalni zaupniki in proglasili svojim kandidatom odvetnika g-ed r. Vlad. Ravnih a r j a , ki je kandidaturo sprejel. Odkrito priznavamo, da so imeli liberalci topot pri izberi svojega kandidata srečnejšo roko kakor sicer. Izbrali so mirnega, osebno nedotakljivega moža, kateremu nihče ne more odrekati sposobnosti, nastopati v dostojni obliki za svoja načela in ki brez dvoma odklanja tudi v političnem boju vsako nedostojno sredstvo.
Seveda, kot kandidat liberalne stranke, ki jo smatramo kot največjega škodljivca našega naroda, najde naše najodločneje nasprotovanje, in storili bodemo vse, kar je v naši moči, da ga vržemo. Kajti, če pade dne 13. junija dr. Ravnihar, ne pade on osebno, temuč pade liberalna stranka. In za to se gre!
Zakaj pa vendar povdarjamo osebne dobre lastnosti nasprotnega kandidata? Zato, ker nas to veseli. In veseli nas radi tega, ker imamo prvikrat una-nje, da se bo zvršil v Ljubljani volilen boj, kakršnega si mora želeti vsak pošten Slovenec, komur je resnično mar blagor in napredek naroda: Dostojen boj za načela z uma svitlim mečem I Pa še nekaj je pričakovati, česar doslej v Ljubljani ni bilo mnogo opažati: Trezno razmotrivanje resničnih interesov ljubljanskega mesta — središča Slovenije
Če se volilni boj v Ljubljani vrši na ta način, bode iz tega boja, iz tega križanja mečev vzrastel na vsak način hvalevreden napredek. Ljubljana naredi korak v smeri politične dostojnosti.
Bog da j, cla se naše nade uresničijo!
SHOD ZAUPNIKOV S. L. S.
se je vršil sinoči v »Ljudskem Domu«. Otvori ga g. dr. Dolšak in da besedo dr. Šusteršiču. Burno pozdravljen izvaja govornik: Naš boj je boj armade, ki oblega posadko v trdnjavi. V tem najtežjem boju se je treba biti za vsako ped zemlje, graditi lastne utrdbe, počasi napredovati od clne. do dne, ocl meseca clo meseca. Trdnjava je liberalna postojanka v Ljubljani, oblegamo jo mi. Zadnji volivni boji so naš napredek sijajno dokazali. Da pade ta trdnjava, vemo vsi, kdaj pade, je le vprašanje doglednega časa. Sklenili smo, da trdnjavo izstradamo (burno pritrjevanje), pri vsakem naskoku napredujemo, zato pojdimo z navdušenjem v boj! Izvršilni oclbor S. L. S. predlaga, da kandidira v Ljubljani g. d r. Vinko Gregorič (viharen plosk, odobravanje, navdušenje se noče poleči). Dr. Vinko Gregorič je v tem trenotku proglašen za kandidata S. L. S. (isti vihar, pritrjevanje in vzneše-no navdušenje). D r. Vinko Gregorič: Pred nekaj dnevi deželnozbor-ski kandidat se predstavljam kot kandidat Vseslovenske Ljudske Stranke. V. L. S. iina pod svojo zaščito ves slovenski narod, zato sem s ponosom njen kandidat. Mislili so, da nam korajže zmanjka, sedaj pr< ravno ne. Vajen sem javnemu življenju in napadom — a zal-upanje imam uri vas; čc človek clesot-
«krat pade, pa zopet vstane, zmaga je pa ? vendar vedno bližja. Moj progam po-rznate. Prva skrb ljudskega zastopnika »mora zadevati gmotno stanje ljudstva,
•	eno najbolj perečih vprašanj je davčno vprašanje, ki se mora položiti na
'moderno podlago in odgovarjati spre-
•	menjenim zahtevani našega časa, omenim naj le hišni davek. Danes se le zahvaljujem Vam in izvršilnemu odboru S. L. S., da mi je izkazano to zaupanje, ker v ponos mora biti vsakemu državljanu, da zastopa ljudstvo. Ohranite mi to zaupanje še nadalje in skupaj kora-kajmo do zmage!
Dr. Šusteršič: Danes je slovesen trenutek: prvič nastopa v Ljubljani k a n d i d a t V. L. S. Na eni strani štiri petine slovenskega ljudstva, na drugi strani družbica nekaj ljudi! Pred nami plapola slovenska trobojnica — zanjo vsi z navdušenjem na podrobno delo, potem je zmaga naša. Med navdušenimi ovacijami kandidatu S. L. S. se zborovalci razidejo.
lj Reklamacije za državnozborske volitve v Ljubljani so rešene in volivni imeniki so že popravljeni. Vse štiri politične stranke so vložile malone 1200 reklamacij. Nekateri volivci so bili celo reklamirani po dvakrat, trikrat in štirikrat. Vpisanih je 190 volivcev, 35 volivcev sc je preneslo iz enega v drugi okraj, ker so se mecl tem preselili, 545 volivcev je bilo črtanih, ker nimajo več volivne pravice. Poklici in adrese so se korigirale v 46 slučajih. Reklamacijsko postopanje je znižalo število državno-zborskih volivcev v Ljubljani za 355 in je zdaj vpisanih v Ljubljani 6824 dr-žavnozborskih volivcev, ki so razdeljeni v 11 volivnih komisij.
]j Učitelj na ljubljanski umetno-obrtnl šoli v IX. čin. razredu je postal strojni adjunkt avstrijskih državnih železnic Milan pl. Šuklje.
lj Deško zavetišče sv. Jožefa v Rokodelskem domu šteje že čez 30 varovancev. Vsi se v novem domu prav dobro počutijo, ker je poleg pouka preskrbljeno tucli za zabavo. Petje in telovadbo poučujeta gg. učitelja Janežič in Labernik.
— Sentpeterska moš^a Marijina družba praznuje jutri svoj glavni praznik. Ob sedmih ima sveto mašo s skupnim sv. obhajilom. Nato ponovitev posvečen ja." Potem shod v svojih prostorih. Na binkoštno nedeljo, ponedeljek in torek ob devetih pa ima male duhovne vaje. Vselej ob petih zjutraj govor v družbeni sobi. Vaje vocli gospod Janez Kalan. Vabljeni so tudi drugi možje in mladeniči ljubljanski. Lurški romarji iz leta 1908 imajo v ponedeljek ob petih zjutraj sveto mašo na Rožniku. Pridite gotovo vsi!
lj Tekmovalno streljanje častnikov III. armadnega zbora se prične na ljubljanskem vojaškem strelišču 31. majnika ob 7. uri zjutraj in bo trajalo naj-dalje do 2. junija. Streljalo se bo vsak dan od 7. zjutraj do 12. opoldne in od 2. popoldne do 7. zvečer. Častniki, 200, bodo stanovali v domobranski vojašnici in po hotelih.
lj Napad na Rožniku. Včeraj okoli 4. ure popoldne je neznanec napadel pod Rožnikom dve gospodični, ki sta šle na Rožnik na izprehocl ter zahteval ocl njiju denar. K sreči je prišel mimo neki gospod, ki ju jc rešil iz mučnega položaja. Neznanec je potem še hodil za njima, vendar se ju ni upal nadlegovati. Star je bil okoli 60 let., imel je žc nekoliko sive lase, slamnik s črnim trakom, obleko pa črnotemno.
lj Sudance na bivšem dirkališču v Tivoliju je obiskalo pretekli četrtek 1300 odraslih in 336 otrok. Vredno je pogledati to zanimivo družbo, njene šege in navade.
lj Godba tržaških Salezijancev ki je sodelovala pri nedeljski slavnosti na Rakovniku, se je vrnila včeraj ob 3. popoldan nazaj v Trst. Gredoč skozi mesto je igrala več koračnic. Oodcev-gojencev je okolu 40.
lj Porotne razprave pred tukajšnjim porotnim sodiščem. Dne 29. t. m.
Frančiška Košak, posestnika žena v Škofeljci, zaradi hudodelstva detomo-ra; Janez Hrovat iz Ovšiša, zaradi hudodelstva uboja. Dne 30. t. m. Franc Košnik, dninar iz Predoselj, zaradi hudodelstva požiga. Dne 31. t. m. Anton pri Starem trgu. Oba zaradi hudodel-Jenko, hlapec v Podrečah, zaradi hudodelstva uboja in Valentin Dovč, vodovodni monter v Ljubljani, zaradi hudodelstva tatvine. Dne 1. junija Anton Marn, posestnika sin iz Velike Štange in Janez Gale, Žagar iz Vrhnike pri Starem trgu. Oba zaradi hudodelstva uboja. Dne 2. junija t. 1. Janez Pre-šern, posestnik na Bregu, zaradi hudodelstva goljufije, storjene vsled zane-tenja požara pri svoji opekarni. 3. junija t. 1. tiskovna pravda Ivana štefeta. Med te razprave se bode še uvrstila na do danes še ne določen dan obravnava
proti Pavlu Petcrnelu, poffm' n v Lajšah, zaradi hudoi.els va nI - . 6. junija t. 1. na več dni določi i, prava proti dr. Matiji HudniUu. Leonu Rogeljnu, Franju Knificu in i'ran ju Joštu zaradi hudodelstva goljufije in nezvestobe. Dalje proti Jožefu Mačeku, Jožefu Turku, Jožefu Čadu in Antonu Putrichu, zaradi pregreška konkurza.
lj Urezali so se! Današnji list mla-dinov poroča o neki tiskovni tožbi, »da je Štefe nakrat postal »uradno« za-držan na Dunaju«. Menda je to izvest-na gospoda res želela. Štefe pa je bil v sredo v Ljubljani, v četrtek je bil na shodih, včeraj pa je dobil pozivnico ne v »postelji«, kakor se laže list mladinov in ne da bi se bil komu skrival. Kakor se vidi, bi mladini radi upili, pa so se urezali.
lj Tri mesta jetnlških paznikov so
razpisana pri ljubljanskem deželnem sodišču. Prošnje do 27. junija 1911.
lj V Ameriko se Je hotel včeraj odpeljati 18»9. I. v Koprivniku pri Kočevju rojeni Ivan Tschinkel ter se hotel s tem odtegniti vojaški dolžnosti. Stražnik mu je pot preprečil s tem, da ga je aretoval. Oddali so ga deželnemu sodišču.
lj Zaradi prepovedanega povratka je bil včeraj aretovan 1876. I. na Polici pri Grosupljem rojeni Ivan Knez. Oddali so ga okrajnemu sodišču.
lj Povodom nedeljske slavnosti na Rakovniku so gospo.larjt hiš koder je šla mimo procesija razobesili zastave in raz-svetl li okna. Na zočih je bilo 10.000 ljudi.
lj Mladina šentjakobske dekliške šole bo imela začetkom junija m a j e v e izlete v okolico in na Gorenjsko pod nadzorstvom učiteljskega osobja.
lj Na Rožniku bo jutri 28. t. m. ob 8. uri imelo delavstvo TOnniesove tovarne sveto mašo, k kateri se vabijo vsi prijatelji delavstva.
lj Vojaški begun prijet. Včeraj je policija prijHa Antona Ivančeviča, kateri je pobegnil od 78 pešpolka v Oseku. Oddali so ga vojaški oblasti.
lj Nesreča. Včeraj pop. se jesplašil hlapcu Jakobu Degajnarju na Emonski cesti konj ter dirjal proti Trnovskem mostu. Tam je zadel v 62 letnega delavca Jakoba Orleta iz Tarcenta pri Vidmu v Italiji ter ga na glavi in po životi tako poškodoval, da so ga mo-reli z rešilnim vozom prepeljati v deželno bolnišnico.
lj Čegavo je kolo ? Dne 16 t. m. je pri prodajalki kruha na Tržaški cesti štv. 1. Mariji Tihelj nek neznan moški dal spravit kolo ter rekel, da gre v tobačno tovarno. Ker pa dotičnika še sedaj ni po kolo se sumi, da je bilo kolo kje ukradeno. Kdor ga pogreša naj se zglasi zanj pri policiji.
lj Pobegnil je od dela v Javorniku 42 letni prisiljenec Anton Zlobec, katerega poznajo varnostna Oblastva za zelo nevarnega tatu in nasilnega postopača.
lj Pet koles ukradenih je bilo te
dni v Celji in -sicer znamke Styria. Neumann, Puch, VVaffenrad Steyr in Luksus. Tatvine je sumljiv nek okoli 30 let star neznanec, ki je imel plave brke, oblečen pa v črn salonski suknjič ter bil podoben kakemu natakarju. Pozor pred nakupom.
Štajerske novice.
š Liberalci in mladina. Iz Žalca nam pišejo: Na dr. Korošcev shod v Petrovčah zadnji četrtek, je poslala Roblekova stranka nedoraslo mladino v boj proti kmečki stranki. Pod vodstvom nekaterih rogoviležev je primar-širalo kakih sto šolarjev in mladoletnih fantov pred naše zborovališče, ki so tamkaj piskali, žvižgali in psovali. Žalostno je bilo gledati, da so zapeljani mladeniči že prej dobili dovolj pijače za izvajanja dobljenih povelj. Mnogi gotovo niso vedeli, zakaj se gre in so klicali le to, kar so jih temni elementi naučili. Nastane pa vprašanje, ali bo slovenska javnost in osobito slovenski stariši mirno gledali, kako se jim navajajo njih nedolžni otroci za nizke poulične nastope. Pred kratkim so še liberalci psovali naše mladeniče s svinjami, kar je dokaz, cla sploh slovenske mladine ne ljubijo, še jasneje kažejo, kaki sovražniki slovenske mladine so, seclaj v volilnem boju, ko jo izrabljajo za svoje nečedne politične namene. Odrasle može, ki so še pri liberalni stranki, postaja sram, delati izgrede in izvrševati delo pouličnjakov. Za to zapeljujejo seclaj mladino in jo navajajo k surovostim. Stranka, ki tako grdo vz-gojuje našo mladino, nima nobene opravičenosti več med slovenskim narodom. Tako stranko moramo poraziti že iz ljubezni do slovenske mladine. Odpirajmo oči starišem in razkrinkaj-mo liberalne zapeljivce mladine. Pojdimo od hiše do hiše. Če bi ne bilo drugega agitacijskcga sredstva proti Rob-leku, nositelju te liberalno kultni e, za peljevanje šolarjev in nedoraslih m»A*
deničev jo dovolj, da lahko stopimo pred vsakega poštenega človeka z odkritim obrazom. Vsi z novimi močmi proti liberalnim sovražnikom naše bodočnosti.
š Rcble'-ov shod v Dramljah se je docela ponesrečil, kar pa ni čuda. Revež se da od peščice pristašev zvabiti in si prižene za beračenje glasov in za »živio«-kliee vso fakinažo z vseh štirih vetrov seboj. Nepotreben je bil torej ta shod, ker smo si že na prvem sijajnem shodu izbrali vrlega kandidata dr. Antona Korošca! Ne vemo, g. Roblek, če ni vaš žep, v katerem ste rekli, da imate svojo izvolitev — raztrgan.
š Rebekova kandidatura. V očigled liberalnih spletk proti kandidaturi gospoda Rebeka v spodnještajerskih mestih in trgih je potrebno, da izprego-vorimo rosno besedo. Konštatiramo samo sledeča dejstva. 1. Liberalci so po nekaterih krajih izjavili, da nočejo g. Rebeka voliti, ker je preveč »klerikalen«. 2. Nekateri meščani-Slovenci brez posebnega telesnega dela pravijo, da nc bodo volili Rebeka, ker je obrtnik. 3. Liberalci trosijo laž, da g. dr. Benkovič ne agitira za Rebeka, da bi s tem dobil nemške glasove. 4. Nekateri liberalci hočejo voliti namesto Rebeka socialdemokrata Ilorvateka, da bi tako Hor-vatek prišel v ožjo volitev. V zahvalo za to bi socialni demokrati volili v ožji volitvi dr. Kukovca. Pribijemo ta suha dejstva, da se javnost nc bo čudila, če radi teh liberalnih spletkarij Rcbek res dobi manj glasov kakor bi se lahko pričakovalo, in če ponekod volilci res ne bodo šli z veseljem na agitacijo ali pa sploh na volišče. Kdo pa naj liberalcem prav stori? Enkrat jim je Rebek dober, drugikrat zopet nc!
š FranzI Roblek je že izgubljen. Za dr. Koroščev shod v Št. Petru v Sav. dol. zadnjo nedeljo je bila parola liberalcev: dr. Korošcu shod razbiti na vsak način. Zato je bilo tako grozno divjanje liberalcev proti zborovalcem SI. Km. Zveze. Ta namera se jim pa ni posrečila. Strašno pobiti so prišli Roblekovi razgrajači domov v Žalec. Ko je Roblekova sestra izvedla, da shoda niso razbili, je klicala po vrtu: „Der Franzi ist schon verloren!" Da, da FranzI je že izgubljen. Tudi shoda v Petrovčah, ki ga je imel dr. Korošec na Vnebohod G. libcralci niso razbili. Tudi piskanje je bilo že bolj slabo. Bilo je samo nekako čiv-kanje šolske mladine, ki se je pijana po-slanjala po plotu. Kdo je dal tej mladini pijačo? Mi poživljamo krajni, okrajni in deželni šolski svet, da izve resnico. Od dež. šolskega sveta je prišel ukaz, naj šola deluje pri otrocih proti alkoholu. Tu se je Da šolsko mladino nalašč upijanilo I
š Krasna posest je naprodaj na
Štajerskem v zelo lepem kraju s kolodvorom, ccrkvijo in šestrazredno šolo. Obstoji iz sto oralov gozda, krog 45 oralov njiv in travnikov in 10 oralov deloma izvrstnih vinogradov. V kraju žari električna luč in se razvija zlasti poleti kaj živahen promet med kolodvorom in bližnjim zdraviliščem. Ker je krog veličastne glavne stavbe — ho-til in gostilna — šc več drugih poslopij, kakor mesarija, kovačnica, mlin, pekarna, ciglarna, vaga in kolarnica za poštne vozove, lahko kupec vse posestvo plodonosno razkosa (z dobičkom 50.000 do 70.000 kron) tem bolj, ker vse leži sredi kraja, nad katerim gospoduje. Poštne vožnje same vržejo na leto 3100 kron. Vse skupaj pa — kakor leži in stoji — se takoj proda radi rodovinskili razmer za zadnjo ceno 260.000 kron, ki jih je treba takoj položiti. Pripomniti je, da zvedenci že sani inventar (živino, vozove, orodje, posodo itd.) cenijo na <0.000 kron, vsled česar postane cena znatno nižja. Kraj je zelo gozdovit, lega ravna, suša redka. V omenjeni kraj silijo Nemci s šulferajnom. Če dobijo to posestvo, je slovenstvo propadlo za vedno, če se pa reši ta last, je pa tuji naval za vedno onemogočen. Nevarnost je velika, sila huda. Denarni zavodi in zasebniki, ki razpolagate z gotovino, naj so oglase nemudoma, zlasti, ker jim pride vse z ozirom na razkosanje in razprodajo inventarja le na nekako 140.000 kron, kar je smešno nizka cena. Vprašanja resnih kupcev z denarjem, opremljena z znamko za odgovor pod »Previdno in ti h o« na uredništvo »Slovenca«.
š Zmaga nemških krščanskih socialcev. Pri dopolnilni deželnozborski volitvi v okrajih Bruck, Miirzuschlag, Marijino Celje, Aflenz, Kindberg na mestu umrlega nemškonacionalnega poslanca Piererja so zmagali nemški krščanski socialci s svojim kandidatom posestnikom Wol80in s 1055 glasovi, nemškonacionalni kandidat Jožef Hainzl je dobil 1039 glasov.
š Neprevidnost z orožjem. V Goricah pri Velikem Pirešču so pili pred dnevi na vse zgodaj v stanovanju posestnika Puharca naborniki. Navzoči posestnikov siu Ivan Cokan se j.e do-
brega domačega vina precej nalezel in je postal zelo dobre volje. Menda se jo hotel izuriti v orožju, še predno bi prišel k vojakom, da je začel streljati pred hišo z revolverjem. Ravnal pa je zelo neprevidno. En strel je namreč zadel posestnikovo hčer Frančiško Puharc v ledja. Prepeljali so jo v bolnišnico v Celje, neprevidni strelec se bo moral zagovarjati pred sodiščem. Ni veselja brez žalosti!
Razne stvari.
251etni škofijski jubilej kardinala Puszine. Tc dni je slavil 251etnico svojega škofovanja krakovski knez nadškof, kardinal Puszina. Ob tej priliki mu je čestital tudi papež, in čestitko so priobčila »Acta Apostolicac Sediš«. Kardinal Puszina jc igral leta 1903 veliko vlogo v konklavu. Bil je prvi, ki je dne 2. avgusta 1903 na predlog cesarja Franca Josipa vložil svoj veto proti kandidaturi kardinala Rampolle, nakar je bil izvoljen za papeža beneški patriarh, kardinal Sarto.
Velik požar na japonskem otoku. Na japonskem otoku Jedo je izbruhnil požar, ki seje razširil čez stotine kvadratnih kilometrov v obsegu. Mesta Otoru, Saharo in bližnji gozdovi so v plamenu. V nevarnosti je tudi kraj Sakodatki. V provinci Kumamoto se je vsled vulkanskih vplivov razpočila zemlja ter so je pogreznilo v razpoko nad 100 hiš s prebivalci vred.
Vsled maščevanja umorili soseda. V vasi Suhavola pri Lvovu so napadli 25. t. m. trije kmetje soseda Kochaj-ciewicza ter ga ubili s sekirami. Morilci pa so zvečer izdali v pijanosti svoj čin v gostilni. Gostilničar jih je nato ovadil orožnikom, ki so morilce nato aretirali. Soseda so umorili, da so se nad njim maščevali zaradi neke tožbe.
Dva otroka, ki bi rada videla železniško nesrečo. S tira jc bil skočil vlak iz Bresta v Nantes pri postaji Ouimperle, in sicer radi tega, ker sta dva otroka, osemletna Nescot in Cal-vet položila kamne na šine, da bi videla, kako se prevrne vlak. Nesreče ni bilo nobene, kar jc zasluga mašinista, ki jc o pravem času vstavil vlak. Malo dalje bi bil vlak padel čez škarpo. Oba dečka je prijela sodna oblast.
Krvavo cerkveno žegnanje. V Kroisbachu so se ob žegnanju ljudje stepli. Posredovala je žendarmarija. Neki vojak se je orožnikom uprl, ki so ga zato aretirali. Šest oseb jo hotelo vojaka iztrgati orožnikom in so napadli orožnike, ki so potegnili bajonete. Napadalci so pričeli metati na žen-darje vrčke in kamna. Orožniki so nato ustrelili. Mrtva sta se zgrudila popolnoma neprizadeta posestnik Ginzky in neka 141etna deklica, več oseb je ranjenih.
Goreč petrolejski vrelec. Petrolej-ski vrelec družbe Konkordia v Bušte-nariju se je vnel. Šest oseb je mrtvih, pet pa nevarno ranjenih.
Ogoljufana bolniška blagajna. Delavska boniška blagajna v Velikem Becskereku je zasledila veliko goljufijo z recepti. Več vajencev je simuliralo bolezni, zdravniki so jim seveda napravili recepte, ki so jih za mal denar prodajali lekarnarjem. Dva lekarnarja sta močno kompromitirana.
Proti izseljevanju v Ameriko. Senator Goro iz Oklahome jc predlagal v vvashingtonskem zakonodajnem zasto-pu, naj sc sklene zakon, da morajo v prihodnjo vsi v Ameriki izkrcavajoči se priseljenci rabiti za prevožnjo ameriške ladje! — Ker pa znaša število v Ameriki izkrcavajočih se priseljencev vsako leto okoli pol milijona, in ker se ti v pretežnih večinah izkrcavajo v ladjah tujih narodov, ker amer. ladij ni na razpolaganje, zato bi izvedba take določbe ovirala priseljevanje začasno gotovo, in morda tudi trajno. Kajti, če tudi bi tak zakon utegnil pospeševati gradnjo ameriških izseljeniških ladij, vendar bi preteklo nekaj let, preden bi bilo tovrstnih ladij dovolj za prevažanje priseljencev v tolikem obsegu, kakor je sedaj oskrbujejo tuje proge. Od vseh priseljencev v zadnjem letu so jo izkrcala ogromna večina v Ne\v Yorku, 18.966 v Baltimoru, 36.318 v Bostonu, 14.294 v Philadelphiji, 3103 v San Franciscu in 32.233 v drugih lu-kah; čez kanadske lukc jc prišlo v Ameriko 66.265 priseljencev. Od izkrca-nih v New Yorku je bilo pripeljanih več nego tri četrtine v tujih ladjah Ako bi se predloga senatorja Gore sprejela, bi postalo medkrovje vseh teli tujih parnikov za prevažanje oseb brezko-ristno in bi se moglo rabiti samo še v nakladne svrho; niti 50.000 priseljencev se ne bi potem izkrcalo na leto v New Vorku, Izdatnejšega sredstva za »omejitev tujega priseljevanja« ne bi bilo, nogo ta predloga.
1 Zgodovinska iala. Ko je angleški ;kancelar Fox leta 1792 zahteval od poslanske zbornice, da ima novi franco-iski vladi izreči neomajno zaupanje, se je dvignil raz svojega stola poslanec .Borke, vrgel silovito razburjen s strašnim glasom svoj moč na sredo zbornice in zahteval, da se prične s Francijo ta-, ka vojska, da se vse pokolje. Vsi člani zbornice so onemeli na svojih stolih in sam Fox je prebledel, kakor platno. Nevarnost, da se izzove vojska, je bila nepopisna, V trenotku pa skoči na govorniški oder Scheridan in pravi govorniku: Poslanec Borko nam je dal nož, da požremo Francoze, ali pozabil nam je dati vilice. Po vsej zbornici se je vzdignil velikansk smeh in tako sc je preteči vihar razblinil v nedolžni smeh.
Svetovna zveza godbenikov. V At-
lanli. Ga., jc zboroval konvent American Federation of Musicians. Na tem konventu se je sprožila misel, da se ustanovi svetovna unija godbenikov. Angleška unija godbenikov je bila zastopana na konventu po Josepli B. Wiliamsu, ki dela na to, da sc sklene zveza med evropejskimi in amerikan-skimi organizacijami godbenikov.
Železnične lokomotive. Amerikan-ska lokomotiva prepelje vsako leto 36.000 km, angleška 27.000, francoska 24.000, ravno isto pot italijanska, za temi pride belgijska z 20.000 km; najmanj prevozi nemška in avstrijska lokomotiva. Nemška prevozi namreč 19.000 km, avstrijska pa še nekaj km manj; zato pa avstrijska lokomotiva tudi najbolj počasi vozi, kar pa ima tudi svojo dobro stran, cla se namreč veliko manj nesreč zgodi, kakor v Ameriki.
Poljaki v Nemčiji. Akoravno je bilo v nemškem državnem zboru leta 1898. dovoljenih 100 milijonov mark za ponemčenje Poljakov, in leta 1902, še 250 milijonov mark, vendar so Poljaki umeli kljub vsem nevarnostim, ohraniti rodno zemljo v svojih rokah. Resnica je, da so nekateri Poljaki prodali svoja posestva, toda nemška koloniza-torska komisija je delovala bolj birokratsko kot trgovsko, kupovala je posestva in zemljo, ki nima posebnega gospodarskega pomena, in boljša ta posestva so potem zopet prešla v roke onih Poljakov, ki jih znajo bolje varovati in izrabiti. Zavedni poljski posestniki so se združili in razvili največjo energijo in opreznost. Kakor hitro je bila ustanovljena nemška kolonizacij-ska komisija, tako hitro je bila ustanovljena poljska agrarna banka. Ta jc imela nalogo, da kupuje velika poljska posestva, ' jih parcelira in dajo v last na odplačilo malim posestnikom, Poljakom. Ti mali posestniki so mogli s svojim delom in razumno štedljivost-jo lahko prihraniti novce, da so odplačevali kupnino agrarni banki. Poljaki v Nemčiji že davno izvajajo takozvani sistem »notranje emigracije«. Na delo hodijo na Vestfalsko in v renske pokrajine, kjer dobivajo boljšo plačo za svojo delo, a doma jim opravljajo težaške posle ljudje, ki prihajajo iz Rusije. Na ta način so mogli Poljaki obdržati svojo zemljo v posesti in množiti lastno blagostanje. Vsak košček zemlje, ki ga je prodajala agrarna banka, je takoj našel kupca, Uspeh tega je bil, da je agrarna banka cvetela, bila so leta, ko je dajala 25 odstotne dividende, in poljska posestva so začela naraščati v nekaterih krajih. Uradne številke nemške kolonizaeijskc komisije potrjujejo, da so številne občine, ki so v delokrogu njene akcije in ki so bile do lota 1886. nemške, sedaj postalo poljske. Poleg 244 občin, ki se niso mogle obvarovati germanizaciji, je 329 takih, ki so prešle v poljske roke. V teh razmerah je pruska vlada leta 1907. predložila zakonsko predlogo o prisilnem odkupu poljske zemlje. Umevno je, da ni mogel ostati tak korak nasilja brez odziva v javnem mnenju. In justični minister je bil takrat prisiljen izjaviti, da se zakonska predloga ne more utemeljiti z juridičnega stališča, pač pa z »ekonomskega in političnega«. In ko so sc Poljaki. sklicevali na ustavne garancije, ki dajejo pravico samostojnosti vsakemu nemškemu podaniku, je odgovoril, da se ta samostojnost garantuje le v toliko, v kolikor ni posebnih omejitev in zaprek. Kljub vsem takim teorijam pruska vlada so ni upala izvajati omenjenega nečuvenega zakona v polni meri. Dejstvo pa je, da drži pruska vlada neprestano Damoklcjev meč nad glavami poljskih posestnikov.
V UVAŽEVANJE! Zlata repata zvezda jc znak raznih tkanin, katere naj imajo trgovci v za-
logi, naši ljudje pa kupujejo Za dobro, fino blago in postrežbo zagotovlja tovarniška zaloga Ilermes. I.jubjana, šelenburgova ulica.
Snmo enkrat poskusi'e pralno milo z znamko Slovenska Straža iz glavne zaloge C. Menardi v 1 jubljani! V Ljubljani se dobiva po vsoh trgovinah. Zahtevajte in poskusite!
Izvršinega umetnika in strokovnjaka za slikanje cerkvenih oken in umetnega steklarstva smo dobili. ČČ. župno urade in stavbenike prosimo, da se v vseh teh delih obračajo na Slovensko Stražo.
cdsiilo za fievljo! Nedosežno! Kje? Kregar in Seljak, Ljubljana, Sa. Petra cesta.
Naša druMva opozarjamo, naj kupujejo skiop'"'v.one iu naročajo skiop-tične serije r; posodo le potem Slovenske Straže. Prihranijo si mnogo sitnosti, razočaranj in stroškov.
TelelonsKa in Brzojavna porodila.
BLAMAŽA RGBLKKOVA.
Roblek pogorel. Maribor, 27. maja. Liberalci so v lažeh napravili rekord. V nemških graških listih čitamo poročilo, da je imel dr. Korošec dne 25. t. m. v Dramljah shod, katerega so mu Roblekovi pristaši razbili, da se je clr. Korošcu tako slaba godila, da je moral bežati. To je navadna laž. Liberalci se tako ostudno lažejo, cla jim nihče več ne verjame. Dr. Korošec je 25. t. m. imel krasno uspelo zborovanje v St. Juriju ob Taboru, popoldne pa v Petrovčah. Shod v Dramljah je imel liberalec Roblek; v tej nekdaj liberalni trdnjavi se je Rob-leku tako slaba godila, cla na zborovanju, ki je trajalo dve in pol uri, niti govoril ni ter je poražen s svojo divjo druhaljo odšel. Da bi liberalci to svojo veliko blamažo zakrili, zamenjali sc imeni dr. Korošec in Roblek ter tako laž poročali v nemške liberalne liste. Tudi laž Robleku ne l>o pomagala. Ljudstvo se s studom obrača od stranke laži.
OBRAVNAVA PROTI DR.. HINKOVIČU.
Zagreb, 27. maja. Tu se vrši obravnava proti dr. Ilinko Hinkoviču, ki ga dolže zločina potvore in hujskanja, ker je postopanje sodišča v veleizdajniŠkem procesu v ostrih člankih kritiziral. Dr. Ilinkoviča brani 40 odvetnikov.
CESARJEVO ZDRAVJE. GtfdSllfi, 27. maja. Cesarjevo zdravje je zadovoljivo in ni povoda se bati za cesarja. Cesar je zopet šel na izpre-hod. Danes je lepo, toplo poletno vreme, Dopoldne jo cesar rešil svoja pisarniška dela — bil je pri najboljši volji —; opoldne je pa napravil daljši izprehod. P9Poldne se pa peljal tudi na izprehod,
ŽELEZNIŠKI MINISTER GLOBINSKI, Dunaj, 27. maja. Danes je železniški minister Globinski zopet prevzel svoje posle.
NAJVEČJA OKLOPNICA. Filadelfija, 27. maja. Včeraj so spustili v morje linijsko ladjo »Wioming«, ki ima 26.000 ton in je tako največja taka ladja na svetu.
NESREČA PRI KOLESARSKI DIRKI.
Milan, 27. maja. Velika kolesarska dirka je končana ter so razdeljene nagrade. Pri dirki se je dogodilo več nesreč. Biciklist Henrik Brigato je umrl vsled padca. Nevarno je ranjen tudi biciklist Mingoia. Skupno je ranjenih 33 kolesarjev.
ŠPANSKI MINISTER ZA JAVNA DELA PONESREČIL. Madrid, 27. maja. Ko se jo peljal španski minister za javna dela Gasset s svojima stričnikoma na letališče za letalne stroje z avtomobilom, se je avtomobil zadel v obcestni kamen in se močno poškodoval. Minister je padel iz voza in se ranil na glavi. Njegova stričnika sta lahko ranjena.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Logatec: Dopis o dr. Krautu došel brez čitljivega podpisa. Prosimo za ime.
»KATOLIŠKA BUKVARNA« V LJUB-LJANI
priporoča za mcscc majnik: Dicssel. Maria, der Chrlsten Hort. Pre-digten iiber die hochgcbenedeite Muttcr des Herrn und ftir alle Mut-tergottesfeste im Laufc des Jahres. Dva zvezka vez. 13 K 68 vin. P. Franz, Maria hilft immer und ttber-ali I Dargestellt in einem Cyklus von Zeitprediglen zu Ehrcn der Mutter von der immcnvahrenden Hilfe. 2 K 40 vin. P. Freund, Die Marien-Verehrung. Mai-
monatspredigten. Vez. 3 K 60 vin. Grignon ,von Montforl, Die wahre An-
daeht zur seligsten Jungfrau Maria. Vez. 3 K 12 vin. Hammer, Marien-Predigten. 3 K 24 vin. H&ttenschvviller, Die unbefleckte Em-
pfMngnls. Lesungen und Gebete fiir eine Novene oder Monatsandaclit zu Ehren der makellosen Jungfrau Maria. Voz. 3 K. Hattler, Der Mal-Monat. Vez. 2 K 64 vin. Herzig, Mai-Andacht. 32 Betrachtungen zum Vorlesen fiir den Mai-monat. 2 K. Hurter, Entwiirfe zu Marienpredlgten. Erster Zyklus fiir den Maimonat. 80 vin.
Schvvester Maria Angela, Leitsterne fflr Marienkinder. Belehrungen und Ratschlage fiir Marienkinder. Vezano 2 K 04 vin. Morzinger, Das Blumenreich im Dien-ste der Gottesmutter. 32 Maivor-.trage, gelialten in der Kirche zu den heil. Schutzengeln in Wien. 2 K. Patiss, tiber die Leiden Maria, der Ko-nigin der Martyrer. Dreissig Pre-digten. 6 K 48 vin. Vogele, GriiDet Maria! Funf Maipre-
digten. 78 vin. Widmer, Bei der Mutter. Lesungen fur alle Tage des Monats Mai. Vez. 3 K 12 vin.
Winkler, Der Unbefleckten Bild und Verehrung in der katholischen Kirche. Vortrage gelialten in der Kirche Maria am Gestade in Wien. 2 K 64 vin.
* Pevskim cerkvenim zborom priporoča Katoliška bukvama v Ljubljani za šmarnlce v majniku in druge prilike sledeče skladbe:
Foerster Anton: 12 Marijinih pesmi za mešani zbor in orgle; (druga popravljena izdaja). Part. 1 K 80 v, glasovi po 40 vinarjev.
Sattner P. Hugolin: Marijine pesmi za mešani zbor in orgle. Part. 1 K 80 v, glasovi po 50 v.
Premrl St.: 12 Marijinih pesmi za mešani zbor in orgle. Part. 1 K 80 vin., glasovi po 40 v.
Kimovec Fr.: Rihar renatus. Part. 3 K, glasovi po 40 v. Obsega več raznih, lepo harmoniziranih Riharjevili nape-vov.
Foerster Ant.: 6 Marijinih pesmi za tri ženske ali moške glasove z orglami. Part. 1 K 80 v, glasovi po 40 v. Cerkvene zbore, kateri razpolagajo samo z ženskimi ali moškimi glasovi, opozarjamo še posebno na te lepe napeve.
Grum Ant.: V ponižnosti klečimo in pet, Marijinih pesmi za mešani zbor in orgle. Part. 1 K.
Foerster Ant.: Te Deum (po motivih Haydnove zahvalnice), za mešani zbor ali enoglasno z orglami. Partitura 50 vin.
Laharnar Ivan: Šmarnične pesmi za mešani zbor in orgle. Part. 1 K 30 v.
Leban Janko: Zbirka cerkvenih pesmi. Part. 1 Iv. Obsega razne napeve, med temi tudi več Marijinih.
Foerster Ant: Lavretanske litanije Matere božje, za moški, ženski ali mešani zbor. Part. 40 v.
Sattner P. Hugolin: Missa Sera-pliica, za mešan zbor, orgle in orkester. Part. 3 Iv 20 v, glasovi po 50 v, (dobijo se tudi instrumentalni glasovi).
Grum Ant.: Cerkvena pesmarica za Marijino družbo, I. del za štiri enake (ženske ali moške) glasove, 2 K.
Pogačnik Ivan, Missa in hon. St. Josehpi za mešani zbor in orgle. Part. 1 K 60 v, glasovi po 40 v.
Foerster Ant.: Pange lingua — Tantum ergo — Gcnitori, za mešani zbor in orgle. Partitura 1 K 80 v, glasovi po 50 v.
Foerster Ant.: Ave Marija, za sed-meroglasni mešani zbor (tudi za štiri-glasni moški zbor). Part. 50 v, glasovi po 20 v.
Kimovec Franc: Ave Marija in Če-ščena Marija za tri moške ali ženske glasove z orglami. Part. 50 v.
Chlondovvski dr. Ant. Tantum ergo, za troglasni moški ali ženski zbor z orglami. Part. 50 v, glasovi po 10 v.
Foerster Ant.: Cantica saera, I. del, cerkvena pesmarica za iglasne moške ali ženske zbore. II. popravljeni in pomnoženi natis. 2 K 40 v.
Chlondowski dr. Ant.: Missa in Tion. s. Stanislai Kostkae, za mešani zbor in orgle. Part. 1 K 80 v, glasovi po 40 vin.
Vse tc navedene, kakor tudi druge razne skladbe se dobivajo in naročajo v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
ANTIKVARIJAT »KAT. BUKVARNE«
ima na razpolago: Rimski Katolik (Mahnič), I. tečaj (1889) 4 K, II. do VIII. tečaj (1890-1896) samo po 2 K in 1 K 80 h. Voditelj v bogoslovnih vedah. Letnik I. ,(1898) do XII. (1909) mesto po 5 K samo 1 li 80 h. Kntoiiški Obzornik. Letnik 1. (1897) do X. (1906) samo po 2 K 20 h.
Cas. Letnik I. (1897) do X. (1906) samo po 2 K 50 h.
Navedeni letniki so deloma tudi vezani v zalogi; za vsako dobro ohranjeno vezavo računamo posebej samo 50 h.
Od vseh zgoraj navedenih listov so na razpolago tudi posamezne številke v našem antikvarijatu. Schmid: Historischer Katechismus
oder der ganze Katechismus in hi-storiseh \vahren Excmpeln fur Kirche, Schulc und Haus, trije zvezki
2	K 80 h.
Schmid, Katholische Sonn- und Fest-tagspredigten. Erster Jahrgang. Vez. mesto 9 K 60 h samo 3 K 20 h, isto zweiter Jahrgang mesto 8 K 94 h samo 3 K 60 h. Kardinal Rausclier: Hirtenbriefe, Pre-digten, Anreden, vez., samo 2 K 20 h. Kardinal Rauscher, Hirtenbriefe, Reden, Zuschriften. Neue Folge. 2 zv. vezana samo 4 Iv. Marti: Kurze und vertrauliche Altar-tarreden an Pfarrkinder fiir die ver-schiedenen Feste des Herrn in 81 ■Reden. 4 zv. vez. samo 2 K 50 h. Portmann, Das System der theologi-schen Summe des hI. Thoinas von Aquin. Zweite Aufl. 1903. Vez. mesto 6 K 96 h samo 4 K. Schieler, Die Verwaltung des BuOsa-kramentes. Eine theoretiseh-prakti-sche Untervveisung fiir die Beicht-vater. Vez. mosto 8 K 64 h samo 3 K 60 h.
Haas, Falsche Ideen der modernen Gesellschaft lm Lichte derWahrheit.
Ein neuer Beitrag zum Komodian-tentlium unserer Zeit. Broš. samo 1 K.
»KATOLIŠKA BUKVARNA« v Ljubljani
priporoča za svete birme in kanonične vizitacijc našim cerkvenim zborom sledeče skladbe: Foerster Anton: Ecce sacerdos magnus za štiriglasni mešani zbor in orgije. Op. 33. Part, in štiri glasovi 1 K 60 h, posamezni glasovi po 18 h. Mihclčič Alojzij: Ecce sacerdos magnus za štiriglasni moški zbor. Op. 3. Part. 80 h. Illadnik Ignacij: Ecce sacerdos magnus za mešan zbor orgije in orkester. Op. 37. Part. 1 K. Foerster Anton: Ecce sacerdos magnus za štiriglasni mešani zbor in orgije. Op. 69. Part. 40 h. Kimovec Franc: Ecce sacerdos magnus za štiriglasni moški zbor. Part. 40 h.
»KATOLIŠKA BUKVARNA« v Ljubljani
priporoča za praznik presv. Rešnjega Telesa in njega osmino našim cerkvenim zborom sledeče skladbe: Kimovec Fran: Rihar renatus. Part,
3	K, posamezni glasovi po 40 h. Obsega več. raznih napevov, med temi tudi sedem evharističnih himen z latinskim in slovenskim besedilom. Te zelo lepo harmonizirane Riharjeve himne izborno služijo pri štirih postajah med procesijo na praznik pre-svetega Rešnjega Telesa.
Foerster Anton: Pange lingua — Tantum ergo za mešan zbor. Part. 1 K 80 h. glasovi po 50 h. Mihelčič Alojzij: Laudes lingua et IV. hvmni acl processionem in festo S. Corporis Christi ad IV. voces inse-cjuales. Part. 50 h. Goller Vincenc: 12 Pange lingua za mešani zbor. Part. 2 K 04 h, pos. glasovi a 24 h. Illadnik Ignacij: Laudes Eucharisticae.
5 evharističnih himen. Part. 1 K. Foerster Anton: 10 evharističnih pesmi za mešani zbor. Part. in 4 glasovi 3 K 50 h, pos. glasovi a 40 h. Hribar P. Angelik: Obhajilne pesmi. Part. in i glasovi 3 K 60 h, posamezni glasovi a 40 h. Grum Anton: Cerkvena pesmarica za Marijine družbe. I del za štiriglasni moški ali ženski zbor. Part. 2 K. Foerster Anton: Cantica saera I. del. Drugi popravljeni natis za štiriglasni moški ali ženski zbor. Part. 2 K 40 h.
Chlondowski dr. Anton: Tantum ergo za triglasmi moški ali ženski zbor z orglami. Part. 50 h, pos. glasovi a 10 h.
Vse tc navedene kakor tudi druge skladbe se dobivajo in naročajo v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
TltZNi: ClOIM-j.
Cene veljajo za *50 kg.
Budimpešta, 27. maja.
Pšenica za maj 1011......12 39
Pšenica za oktober 1911 . . . .	11 28
Rž za maj 1011.......0 36
Oves za oktober 1911.....7fil)
Koruza za maj 1911......0 49
Koruza za julij 1011............6 64
! E	Cm opazovanja	Stanje barometra » mm	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	il E > 3 S ->
26	9. zveC.	7360	13-6 si. szah.		jasno	00
27	7. zjutr. 2. pop.	7362 735 2	9.4 234	sl. svzh. sr jzah.	jasno 9	
Meteorologicno poročilo.
Višina n. morjem 306-2 m, sred. zraCni tlak 736-0 mm
Srednja včerajšnja temp. 14 5° norm. 15 4°.
Kurzi efektov in menjic.
dne 26. maja 1911.
Skupna 4% konv. renta, maj—no-	
vember ...........	92-25
Skupna 4% konv. ronta, januvar	
—julij..........	92-25
Skupna 4-20/c, papirna renta, fe-	
bruar—avgust........	96-25
Skupna 4-2°,'0 srebrna renta, april	
—oktober.........	96-20
Avstrijska zlata renta ...	116-60
Avstrijska kronska renta 4°/0 . .	92-70
Avstrijska investic. renta 31/2% .	81-30
Ogrska zlata ronta 4% ....	111-90
Ogrska kronska renta 4% . . .	91-10
Ogrska investicijska renta 3 1/2 %	79-80
Delnice avstrijsko-ogrske banke	19-29
Kreditne delnice.......	638-50
London vista........	239-95
Nemški drž. bankovci za 100 mark	117-321/2
20 mark..........	23-48
20 frankov.........	19-01
Italijanski bankovci......	94-40
	2-53 V,
prej monteur Išče službe strojnika. Ponudbe na naslov Emil Pramperg, Brod ob Savi Jagergasse štev. 5, Slavonija. 1730
o panov lepe
mrue^
je v košnji po ceni za oddati in sicer poleg dolenjskega kolodvora. Več pri
I. Perdanu v Ljubljani.	1731
Blnkoiti se bližajo. Veselo praznično razpoloženje so zbuja povsod in vprašanje po elegantni toaleti je postalo aktualno. Pri tem pa je ravno obutev eden najvarnejših momentov ter stopa želja po modernih in vendar conih čevljih v ospredje. Kot prvi tu v poštev prihajajoči nakupni vir priporočamo najtoplejo tvr-dko Alfred Frankol, kom dr., ki si jo pridobila svetovni sloves. Čevlji te firmo se priznavajo kot Izdelek piva vrste so elegantni in ceneni. Prodajalnica za Ljubljano je v Stri-tarjevi ulici št. 9. Poleg tega se 1 l-anl 'ovl čevlji prodajajo še v 130 lastnih prodajalnicah tu- in inozemstva.
RUTOMOBILI
| RURIM
&
I^LEMEMT
prvovrstni.
Laurin & Klement, a. dr.
Mhda' Boleslav
Zastopnika: M.kodem & Wetzka,
Gradec, Štaj.	896
oo ooooooooo oo
o o 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
hajcenejši nakup :il
kakor; zlatih in srebrnih ur, verižic, uhanov, zapestnic, prstanov, obeskov itd.,
je edino le pri
Lud. Čeme
zlatarju in trgovcu
Ljubljana; Wolfova ul. 3.
oo oooooooo ooo
o o 0 0 0 0 0 0 0 0 o o
o o
Slavnemu občinstvo, cenj. trgovcem, slavnim šolskim vodstvom ter uradom si usojam vljudno naznanjati, da sem prevzel splošno znano in dobro vpeljano
Jernej

trgovino s papirjem, pisalnimi In risalnimi po-treMlmami, razglednimi i 1.d.
katero bom v polnem obsegu in spopolnjeno vodil v dosedanjih prostorih na vogalu Marijinega trga in sv. Petra cesta. — V zalogi je velika množina vsakovrstnega pisarniškega in pisemskega papirja, najnovejših šolskih zvezkov, kakor tudi sploh vseh šolskih potrebščin, različnega črnila in rudečila v vseh količinah, dalje razne tiskovine: pooblastila, troškovnik, kupne pogodbe, dolžna pisma itd. za slavna društva vse potrebščine za veselice kakor: korijandoli, bloke, listke s kuvertemi za srečolove, papirne balončke in druge dekoracije, katero dajem v komisijo; sploh vse v veliko in dobro vpeljano trgovino te stroke spadajoče stvari.
Ker bo trgovino vodila v nadalje dosedanja, iz-vežbana poslovodkinja, lahko zagotavljam najboljšo in točno postrežbo.
V mnogobrojen obisk se najvljudneje priporočam
odličnim spoštovanjem
1734	Jakob Gajšek
trgovec,
nasl. Jernej Bahovčevih dedičev.
V Ljubljani, 26. maja 1911,
IZ
— Iz Scla. Dne 12. maja je bil komisijski ogled za prostor, kjer bo stala nova šola. Vsi zastopniki so se izrazili, da je prostor pripraven in na pravem mestu. Vse je bilo za to, da se šola razširi z novim poslopjem, ki naj se koj sezida. Prišla so nasprotstva med zastopniki moščanske občine, podobčine Šmartno in občine Ježica. Ti hočejo imeti razširjeno šolo, plačati pa niso voljni. Zelo so se trudili socialni demo-kratje, da bi to najbolj potrebno zadevo onemogočili ali pa vsaj zavlekli, in pripeljali so vso zadevo tako daleč, da bi se šola na tem prostoru sploh nikdar ne zidala. To so tisti ljudje, ki so vedno vpili in zabavljali čez šolo na polju. Sedaj so se pa naenkrat spremenili, kakor je navada pri socialnih demokratih, ter zahtevajo, da se mora prej toliko obrekovana šola na polju razširiti. Tudi grozijo, da bo nemški šulfe-rajn napravil šolo, katero bi morala občina čez pet let prevzeti v lastno režijo. Pa njih nade se ne bodo uresničile, ker nas je že toliko v Mostah zavednih, da tega ne bomo pustili. Kar se tiče g. župnika Pavliča se je bil popolnoma strinjal s prostorom in tudi s tem, da se stavba začne takoj delati. Glede prispevkov se je pa izrazil tako, da naj se občine med seboj pobotajo. Ako se bo zidanje šole zavleklo, ne bo nobeden drug vzrok kot socialni demo-kratje in šmarski kameleon. — V »Narodu« beremo, da če se ne bo šola takoj letos začela zidati, da se sploh ne bo zidala. Na to rečemo mi, da smo že mi klerikalci poskrbeli in vse zagotovili, da se bo šola gotovo zgradila. Glede ! poslanca Dimnika pa to-le: Socialni demokratje so vpili, da sedanji občinski odbor ni upravičen odločevati o šoli, ker da ni bil nikoli izvoljen. Poslanec Dimnik je kričačem odgovoril, naj bodo tiho, ker so kaznovani, ako gredo odborniki tožit zaradi tega govorjenja. Dimnik se je potegnil za moščanske odbornike, ker ve. da so b li ti odborniki po zakonu izvoljeni. — Predzadnji torek je Zelena jama napovedala shod, pri katerem je bilo na [programu tudi šolsko vprašanje. Glede šole niso nič omenili na shodu. Zbali so se Oražma in drugih naših na shodu navzočih. Na shodu sc govorili samo o državnih potrebščinah, o barkah, topovih in sabljah in o dr. Šusteršiču. Tega moramo ob tla vreči, tako so vpili in ga nagnali s pfuj-klici. Mesarili so tistega dr. šusteršiča, katerega so šli pred štirinajstimi dnevi pod vodstvom župana Oražma prosit, naj vendar on, kot najbolj vplivna oseba, izposluje pri deželni vladi oziroma magistratu, da se odstrani tista smrdljiva voda od to-| varne za lep po kanalu, ki ga je dolžna zidati mestna občina. — To so značaji, kaj ne! Trezno misleč, za pravi, resnični blagor ljudstva vneti človek ne more imeti do teh ljudi nobenega zaupanja.
Vrinile novice.
Minuli teden smo imeli na Vrhniki prav obilo izletnikov. V ponedeljek so prihiteli štirje razredi I. državne ljubljanske gimnazije ter II. oddelek ljubljanske trgovske šole. V sredo so nas obiskali učitelji in učenci spodnještajerske kmetijske šole iz Št,. Jurja ob j. žel. ter par oddelkov II. ljubljanske državne gimnazije. V četrtek popoldne i pa so imeli majnikov izlet, na Vrhniko nekateri dijaki idrijske realke.
Gad je pičil pred par dnevi nekega tukajšnjega šolskega učenca v gozdu, ko je nabiral drva.
Na oglede je bil prišel v četrtek li-jben.lni kandidat za državni zbor, gosp. Sichcrl iz Logatca. Obiskal je več tukajšnjih liberalnih gostiln ter poizve-
M

Zaščitna znamka Sidro"
Unlment Capsicicomp.
i Nadomestek za Sidro - Pain - Eipehr
jc splošno priznano kot Izvrstno bol blažujoCe in odvodno mazilo pri preltlajenju itd.; cena HO v., K 1 "40 in K 2 — se dobiva v vseli lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domaČega sredstva, naj se jemljejo le originalne steklenice v škatljah z našo zaščitno znamko „Sidro" potem se je gotovo prejel orig. izdelek. Dr. Bichlerjeva lekarna pri ..zlatem levu" v Pragi. Ellzabetna cesta tev. 5 nova.
i v
doval, si bo li kaj močno opekel prste, ko bo 13. junija šel v ogenj po kostanj za komodne liberalce. Ne znamo, kako so ga potrdili njegovi »verni« v veri do zmage, znamo pa, da g. Sicherl ne bo naš državni poslanec. Sicherl je liberalec in kandidat proslule kranjske liberalne stranke — pa se revica na volilni oklic za Sicherla niti podpisati ni upala!! — pa — basta! Gospod kandidat jc baje izjavil, da bi bil rad izvoljen in sc baje zanaša na zavedne volilce. Pametna misel! Pavliha je rekel, da se upa razdaljo med zemljo in solncem premeriti z enim samim mačjim repom, če jo ta zadosti dolg. Zakaj pa ne bi zmagal Sicherl, če ima ob strani dosti »zavednih« volilcev?
Anton Kristan, ki bi bil menda tudi rad poslanec, bo jutri v gostilni »Mantua« razvijal, »kakega pomena je državnozborska volitev v sedanjem času draginje«. Njemu mencla ni toliko za »zavedne« volilce, temveč veliko bolj za groše, ki jih zanj zlagajo nezavedni sodrugi.
»Jutrov« vrhniški dopisnik se je
spravil nad svoje tovariše liberalce češ, da znajo po gostilnah zabavljati čez farje in klerikalce, kadar pa je treba kaj storiti, ni pa nič ž njimi. Zdaj je čas, da vržejo Gostinčarja ob tla! V marsičem ima dopisnik prav. Res je pa tudi, da je veliko lažje ;x> časopisih vpiti, kakor pa javno delati. Če se ne motimo, je uprav »Jutrov« dopisnik pred dobrim letom prorokoval, kako se bo izpremenilo obličje »hiperklerikal-ne« Vrhnike, ko nastopi na Vrhniki na izobraževalnem polju »Sokol« v objemu z ljubljansko »Akademijo«. Takrat smo jim zaklicali: »Lasciate ogni speran-za!« Smo se bili kaj zmotili?
V nedeljo, t. j. 28. t. m., priredi naš Orel izlet na Blatno Brezovico, Tam bomo pa še katero rekli o volitvah.
Po sveln.
Nemški državnozborski kandidati.
V23 državnozborskili nemških volivnih okrajih nastopa 686 nemških kandidatov. Teh kandidatov je večina pristašev nemške socialne demokracije, ki je doslej imela 49 mandatov in je postavila sedaj skoro po vseh nemških volivnih okrajih kandidate. Kot ofi-cielni krščanski socialci, ki so imeli doslej 96 mandatov, kandidira 175 pristašev nemške krščansko socialne stranke; nemški svobodomiselci, ki so imeli doslej 78 mandatov, pa so postavili 217 kandidatov. Od teh jih odpade 30 na nemške naprednjake, na nemške nacionalce raznih struj 77, na nemške agrarce 50, na nemške radikalce 35, na nemško delavsko stranko raznih struj 25, Vsenemci so postavili 11 kandidatov, razen Schonererja, ki je imenovan kot števni kandidat. Poleg teh kandidira še 10 krščanskih socialcev, ki niso uvrščeni v oficielni listini, 12 konservativcev, 5 pristašev Rokitan-skyja, 20 pod raznimi imeni priglašeni gospodarski kandidati, kateri vsi razen dveh kandidirajo na Dunaju, 4 židovski nacionalci in 2 svobodna socialista.
Francoski redovniki odlikovani.
Znano jc, da francoska akademija vsako leto odredi stalno vsoto, da se nagrade izredno odlična dela bodisi na polju umetnosti, znanosti ali človekoljubja. Vsako leto odlikuje ta akademija tudi lepo število članov francoskega klera. Ker je bilo letos med ocl-likanci precejšnje število rodovniških oseb, seveda tožijo francoski listi, da, podpira francoska akademija »klerika-lizem«. Najodličnejši odlikovanci so ravno iz redovniškega stanu. Premijo
po 2000 frankov so dobili C, Adam, prednica zavoda Sv. Jožefa v St. Die; pater Dillange, superior lazaristov v Akbi (Mali Aziji); p. Labardin, superior trapistov v Chekdokheli (Mali Aziji); ga. Malaval, prednica lyonskih jožefin-skih sester v Adami; maristični pater Ressicaud v Adami in neki jezuit. Še večjo nagrado, 5000 frankov je dobila prednica redovnic v Ambafolampi na Madagaskaru, A. Thomas. Taka objektivnost je gotovo v čast francoski akademiji.
Potovanje okoli sveta. Iz New
Yorka poročajo dne 11. maja, da je dospel tja 281etni Julij Rath, ki potuje za stavo po svetu. Neki klub v St. Louisu, Mo., ga je poslal na potovanje pred štirinajstimi leti, ko je bil takrat ravno štirinajst let star. Na potovanje je odšel leta 1897. Klub je stavil pogoj, da mora dečko v teku 18 let prepotovati 500.000 milj ali 850.000 kilometrov in ko se vrne domov v St Louis, mora prinesti s seboj 1000 dolarjev ter mora priti s psom. Za to delo dobi od kluba svoto 30.000 dolarjev. Dečko je sedaj potoval že 14 let in prehodil 475.000 milj. Ostane mu še 25.000 milj, katere bo lahko prehodil v teku štirih let. Pogoj potovanja je, da ne sme na potu beračiti, da se mora sam preživljati in zaslužiti si sme denar samo s predavanjem in s prodajanjem svojih kart. Na pot je odšel brez denarja. Tekom svojega potovanja v štirinajstih letih je prišel že trikrat okoli sveta in je bil že povsod, v vsakem kotu zemlje. Odšel je iz St. Louisa potem v Mehiko, Honduras, Brazilijo in na Angleško. Kadar se vozi na ladji, mora po pogodbi vsak dan 12 ur hoditi po ladji. Bil je v Sibiriji, v Palestini, v Avstraliji, na Novo-gvineških otokih, na Tahitih, v Turčiji in v sredini Afrike. Tu bi ga ljudožrci kmalu nekoč pojedli, le čudnemu slučaju ima pripisati, da se je rešil. Nekoč so ga roparji napadli in ležal je ranjen v bolnišnici štiri mcsece. Rath pravi, da je porabil že 433 parov čevljev tekom potovanja, za kar je plačal 1156 dolarjev. Sedaj ima nahranjenega 40 dolarjev in v St Louis mora prinesti 1000 dolarjev. Ko je šel na pot, je imel tri pse s seboj, a dva sta mu že poginila, do-čim tretji še vedno hodi z njim. Dosedaj je poslal že 250 debelih knjig samih podpisov od županov in drugih oblasti, da se je resnično mudil po raznih mestih. Dne 10. t. m. je prišel na Govemors Island v New York. da mu je tamošnji vojaški poveljnik izpričal, da se mudi v New Yorku.
Prvi pomladanski tedni so navadno čas, v katerih «e iSite. da se popravijo motenja v telesnih funkcijah, katera je provzroftil uaitin ziuiskeira življenja v t» nam»n opozariamo nn
naravna
alkalična kislina
To ki^ll to zdravniki posebno priporočajo za popolno domaže zdravljenje, zlasti pa tudi za
predzdravljenje za toplice Karlovi vari, (VI.) Marijine in Hrančiškove kopeli. 38 19
Izvirek: Gfesshubi Sauerbnmn,
telez. postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varili Prospekti Mastonj in franko.
V Ljubljani so dobiva v vseh lekarnah, vežjib Špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinam in vinom.
Zal-ge pri Mihael Kasiner ;u, Peter Lassniku in Andrej Sarabonu, L|ub!jana.	Vi462-—19
Gg. botrom in botricam
priporočam sooja :
Nikelnasta moška nra	z	verižico	K	4-50	napr.
Prava srebr. » »	»	»	»	9-70	»
14-kar. zlata » »		• • ■ ■	»	44-—	»
Nikelnasta damska »	z	verižico	»	8-50	1»
Prava srebr. » »	»	»	»	9-50	»
14-kar. zlata » »			»	20- —	9
Uhani, zlato na srebro			»	1-80	»
14-kar. zlati uhani . .		• • •	»	4-50	>
Največja in najsolidnejša tvrdka
IS. SliTTNER
Unblfcna, mestni trg
(nasproti rotovža)
So. Petra cesta šieu.8
Lastna tovarna nr v ŠVICI. Tovarniška znamka »I K O«.
I Wm IZPELJAVA _
mli poslovnih transakcij. - Izdajanje čekov, nakaznic in KREDIT MIH PISEM
vsa r lavna m strau. esta tu- in inozemstva.
se proda takoj pod zelo ugodnimi pogoji. Obsega nad 1000 m2. Pojasnila daje upravništvo „Slovenca".	1726
Dirka Moskva-Orel
Zastopnika: Nikodem & Wetzka, Gradec.
I6'5
VHmeriko
in Kanado
zložna, cena in varna
vožnjaS cunard Line =
H 641 52	Bližnji odhod:
iz Trsta domačega pristanišča: Saxonia 6. junija, Pantionia 20. junija, Carpatliia 1. julija 1911. iz Liverpoola: Lusitanija, največji in najlepši parnik, 10./6., 8./7., 2?./7., 19./8., 9./9., 7./10. 1911. Mau-retania, 3./6., 24./6„ 22.17., 12./8., 2./9„ 23./9. 1011.
Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul. 25, bi. cerkve Srca Jezusovega.
Cena vožnji Trst-New-Jork III. razr. K 170"— za odraslo osebo vštevši davek iti K 100-— za otroka pod deset let vštevši ciavek.
oo ooooooooo on
o
Hs sliv. iirliti, prejšnjem iialiscii
„lalsirinnannau drevored"
samo kratek čas
0 o o o o o o o o o o o o
o______
oo ooooooooo oo
Predstave od 3. ure popoldne nu pa do noči.
Vstopnina: Sedež 60 v., stojišče 40 v., vojaki In otroci polovico.
Šole pod vodstvom gg. učite-teljev imajo znižane cene!
0 o o o o o o o o o o o o
Odpošiljam vsaki dan sveže lepe
v plctenicah po 5 kg proti povzetju K 2. Hinko Gabrijan v Vipavi, Kranjsko. 1727
C. KR. PRIVIL. BANČNA IN MENJALNlCNA DELNIŠKA DRUŽBA
Akc. kapital: <0,000.000 kron.	i S. Rezervni zakladi: 17,000.000 kron.
TBm i t Osrednja menjalnica:
DUNAJ I., WOLLZEILE 1.
leheov, tiabionza, N, Graslitz, Krakov, Lilomerice, Ptfen, Prana, tjuerco. Dtmaisko Novomesto, Cvltava,
.,flEl«<JU
Pnrinižnirp Bade,'• CoSha Kamn'ca- češka Lipa, Brno, DSchcov, tiabionza, N. Graslitz. Krakov, Litomsrice, 1 uui uz.iiibc, Moravski Zumocrq. MOdling, Mcran, Novi Jlftln," ' -- ••• .......
NAKU** IN PRODAJA
vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, sreči i. t. d., i. t d'
s Zavaravama siroti m pri žmafi sreči ia man papirjev
ProspeKte in cenike premij zastonj in franko.
SJ
=! G. Rumpel,
k y
Fflljalha Ljubljana, 5')s Zastopnik ing.
ng., Dunaj | Vodovodi, centralne kor
jave, kanalizacije
HiiSerieoa ul. št. 7. R. Ps^kralek
M/JSB
za S0Q tapetnih sob
vedno V 23-
r: im.
Vpogled prosi! Reelno jamstvo! Ku-lantni pogoji! Prečastiti duhovščini iti rasprodajalcem popust.
Vabilo
Glavna trgovina: Dunaj IX H, Wahrin-gergurtel, Stadtbahnviadukt 142—155
blizu jubilejnega gledišča. Podružnica: Dunaj XVIII, IVabringer-
strasse 109 (vogal Martinstrasse). Tovarna: Dunaj XVIII, Edelhofergasse.
Dobavitelj dolenjeavstrijskih deželnih železnic, mnogih društev In samostanov.
Mnoga priporočila prečastite duhovščine.
Tvrdka obstoji od 1.1883.
3622 i	Najnovejši ceniki.
Ceniki proti poslatvi K !■— v znamkah.
Odda se
1723
Kmetijskega društva v leskovici
registrovane zadruge z omejeno zavezo
ki se bo vršil
11. junija 1.1. ob 3. uri popol. v hiši št. 7.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva, nadzorstva in razsodišča.
2.	Pregled in potrditev računov za I. 1910. i}. Razdružba in likvidacija zadruge.
4. Slučajnosti.
1725	Načelstvo.
G. F Jura s ek Knjigovodja
ii .fi
prof m edini siouen-, ski uglaSeualec in
J trgovec slasovirjsv
n Sc«!
Poljanska cesta 1311
Prodajam in posojujem glasovirje, pianine in harmonije izključno lc iz najslovitejših tovaren neprekosljivi po kakovosti glasu. Solidne cene! Tudi na delna odplačila in brez zadatja! Za vsak pri meni kupljen instrument jamčim pism. 10 let. Stare glasovirje vzamem v račun po najvišjih cenah. Uglaševanja izvršujem šper. sam osebno, brez pomagača ali posredovalca, ter vsa popravila te stroke. Glasbeni Matici in drugim slovenskim zavodom uglašuje glasovirje edino le
koBicesioiiiragBa čartitea isarasežiž.
Razpisuje se služba
takoj iz proste roke v najem, pripravna tudi za trgovino, ležeča pri farni cerkvi v lepem kraju Belokrajine; na razpolago je vse gostilniško pohištvo, nova hiša z lastno vodo, hlev, klet, vrt in ako najemnika veseli zemljišče, dobi se tudi pol grunta v najem. V hiši je tudi pošla. Cena po dogovoru. Vpraša naj se pri Mate Balkovcu v Preloki štev. 19, p. Vinica. Bela-Krajina.
3 gospodi ali
3 gospodične
se sprejmejo s 1. junijem na stanovanje na ' sv. Petra cesti št. 62 a/III. nadstropje. 1721 l
v Domžalah je na prodaj. Natančneje se izve pri upravi „Slov."
prošnje je vlagati takoj: plača po dogovoru, nastop meseca junija t 1.	1717
Županstvo občine Žlri
dne 24. maja 1911.
popolnoma vešč sestavljati bilance, zmožen hrvaškega in nemškega jc-zika se išče. Nastop 1. julija. Ponudbe s zahtevo plače na tvrdko. H!nko Mayer i drug, Zagreb.	1700
Izvir zdravja so brezalkoholne
šumeče limonade
ki se napravljajo z
iz malin, ciiroti, jagod, črešenj, dišečih jagod, ki se prodajajo kot paslilje po 2 in 4 vinarje v patent vrečicah po i in 5 vin.
o a	o a 0)	
ca	S	O
O)	«1 H	X
d)		3
a	A >	a d
•iC M	O	N
PH	40	
Vsakoletna poraba S!) miljonov kosov
Edina izdelovalnica: l>63 10
Prva češka ahcijska družba za oriental. sladorne In čokoladno izdal ke Kralj. Vinogradi prej A. MARŠNER.
Zaloga: DUNAJ, XI., Theobaldgasse 4,
pisarna v Ljubljani
*
priporoča svojo izborno zp.rezano stresno (ialc) in zifliso
EuDjlii Gcmsljnih cc^slta sit« S
na stroj v vsaki množini.
iMiMiiiiimiiiiiiiMiHitiiiiMtiiitiMiiiHiiimnmniiiimuiimiHniiiMiiiMm
Dekle z
Povest iz Neronove dobe. 13. zvezek ljudske knjižnice. K 2-20, vezano K 3 20. — Navedena povest je istinito biserna povest, ki bo bravca privezala nase z neodoljivo silo in se mu po svoji krasni vsebini neizbrisno vtisnila v spomin.
Knjiga o lepem vedenju. Kl^Sj ZzŠSEnzSSi
točnega navodila za olikano in oglajeno vedenje v družbi, kajti ne le naše ljudstvo, temveč tudi izobraženec mora imeti vočkrat pri roki zanesljivega svetovalca, kako mu je pri tej in oni priliki v družabnem življenju nastopati, da se ne zameri in ne pride v zadrego. Tej potrebi bo ta knjiga v vsakem oziru odpomogla.
Sociologija.
Spisal dr. A. Ušeničnik. Iv 8-50, vezano K 10-80. — Celo veliki narodi nimajo dela, ki bi se moglo po znanstveni temeljitosti in obsežnosti ter po strokovni popolnosti meriti z navedenim delom našega domačega učenjaka. Dr. Ušeničnikovo sociologijo smemo s ponosom uvrstiti med najodličnejša dela svetovne znanstvene literature,
peezije

I. del K 3 80, elegantno vezano K 5"—; — II. del K 4-—, elegantno vezano K 5-40. Poezije Medvedove, ki je pač ena naših naj krep kej šili in najizrazitejših pesniških individualnosti, so v kras vsakemu slovenskemu domu. iHimiiiiitimMimmiuimnmiiiiinniminNiiiHiiiHiiimnmmiMMismimnuimm Leposlovna knjižnica:
1.	zvezek: Razporoka. Pavel Bourget. — Kalan. _ Roman. K 2-—, vezano K 3-—.
2."zvezek:	Stepni kralj Lear. Ivan Turgenjev Sergjejevič. Povest. Hiša ob Volgi. S. Step-lijak. — Josip Jurca. K 1-20, vezano K 2-20.
3.	zvezek: Siraža. Fran Virant. — Boleslav Prus. Povest. K 240, vezano K 3-40.
i. zvezek: Ponižani in razžaljeni F. M. Dosto-jevskij. — Vladimir Levstik. Roman v štirih delih in z epilogom. K 3-—, vezano I\ 4-20. 5. zvezek: Kobzar. Taras Sevčenko. — Josip Abram. Izbrane pesmi. Z zgodovinskim pregledom Ukrajine in pesnikovim življenjepisom. K 2 40. vezano K 3-60. fi. zvezek: Mož Simone. Champol. — V. Levstik. Roman. K I '00, vezano K 3-—.
7.	zvezek: Hajdamaki. Taras Sevčenko. — Josip Abram. Poem z zgodovinskim uvodom o haj-damaščini. (Kobzar II. del.) Broširano K P50. (VI. in VII. zvezek skupno K 3-40, vez. K 4-50.)
8.	zvezek: Dolina krvi. (Glenanaar.) A. Sheehan. — Fran Bregar. Povest iz irskega življenja. K 4-20, vezano K 5-80.
Kacijanar. Anton Medved. Tragedija v petih dejanjih. K 140, vezano I< 2 40. Roma. Sil vin Sardenko. Poezije. K2 —, vez. K3-20. Andrej Iloier, tirolski junak. Fran Rihar. Ljudska igra v potili dejanjih s predgovorom in sklepno sliko (18 moških, 4 ženske vloge). K —-80, deset izvodov K 5-—. Črna žena. Povest iz domače zgodovine. K 1-40, vezano K 2-—.
Ljudska knjižnica:
L zvezek: Znamenje štirih. Conan Doyle. Londonska povest. K —'00, skupaj vezan z II. zvez. K 1-80.
2. zvezek: Darovana. Alojzij Dostal. Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. K —-GO, skupaj vezan s I. zvezkom K 1-80.
3. zvezek: Jarnao-Zmagovač. Henrik Sienkie-wicz. — Fran Virant. Povest. — Mod plazovi. Artur Achleitner. Povest tirolskega gorskega župnika. K —•60, skupaj vezan s VI. zvezkom K 1-40.
4.	zvezek: Malo življenje. Dr. Fran Detela. Povest. K I-—, vezano K 1'00.
5.	zvezek: Zadnja kmečka vojska. Avgust Še-noa. Zgodovinska povest iz leta 1573. K 1-60., vezano K 2*60.
(i. zvezek: Gozdarjev sin. Fran S. Finžgar. Povest. K —'20, skupno vezano s III. zvezkom K 1-40.
7.	zvezek: Prlhajač. Dr. Fran Detela. Povest K —'90, vezano K 1-70,
Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tu slika v krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo resnobo in težavami ter nam predočujc ljudstvo resnično tako, kakršno jc.
8.	zvezek: Pasjeglavci. Alojzij Jirasek. Zgodovinska povest. — Kristusove legende. 1. Vodnjak modrih mož. — 2. Betlehemsko do(ece. — 3. Sveta noč. — 4. Beg v Egipet. — T>. V Nazuretu. — (i. V templju. — 7. Taščica. —
8. Naš gospod in sveti Peter. K 2-20, vezano K 3-20.
Velika zgodovinska povest kmečkega punta na Češkem.
9. zvezek: Alešovec, Kako sem sc jaz likal.
I. del. K 1-20, vezano K 2-—.
10.	zvezek: Isto II. del. K 120, vezano K 2-—.
11.	zvezek: Isto III. del. K 1-20, vezano K 2-—.
12.	zvezek: Dolžan, Iz dnevnika malega poreri-neža. K 1-40, vezano K 2-30.
13.	zvezek: Ilaggard, Dekle z biseri. K 2-—, vezano K 3-20.
Povesti slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo. Andrej Kalan. Nova zbirka. I. zvezek. K —-80.
Zadnji dnevi Jeruzalema (Lucij Flav.) J. Spill-maun J. D. Zgodovinski roman. 2 dela. K 3-80, vezano K 5-40.
Za križ in svobodo. Igrokaz v petih dejanjih (6 moških in 1 ženska vloga). K —-50, pet izvodov in več po K —-35.
Posebno za mladeniška društva pripravila igra polna navdušenja za krščanska načeln.
Slovanska apostola. Sardenko. Zgodovinska igra Ob 1025 letnici Metodove smrti (885—1910)" K 1-20.
Slomšek o sv. Cirilu iu Metodu. Ob 1025 letnici Metodove smrti (885—1910). K P—.
Krek. Turški križ. (Igra v štirih dejanjih.) — Tri sestre. (Igra v treh dejanjih.) K l-—, 10 izvodov K 8-—.
Vsebina obeh, za mešane vloge prirejenih iger, jc tako zanimiva ter za oder tako sijajno prirejena, da sc bodeta radi svoje lahke uprizorljivosti gotovo kmalu osvojili naše ljudske odre.
Zbirka ljudskih ig«; dosedaj 11 zv. po K —-80.
Ta zbirka je zlasti za naša izobraževalna društva, pa tudi za druge odre ljudskega in diletanškega značaja neobhodno potrebna; igre se dajo vso brez posebnih pripomočkov lahko uprizoriti.
Vsebina:
L zvezek so začasno ne dobi.
2.	zvezek: 1. Vedeževalka. Glurna v enem dejanju. (C moških vlog.) — 2. Kmet-Herod ali gorje mu, ki pride dijakom v roke! Burka s petjem v dveh dejanjih. (5 moških vlog.)
—	3. Zupan sardamski ali Car in tesar. Veseloigra v treh dejanjih. (10 moških vlog.)
—	4. Jeza nad petelinom in kes. Veseloigra v dveh dejanjih za dekleta. (5 ženskih vlog.) K —'80.
3.	zvezek: 1. Mlini pod zemljo ali zadnje uro poganstva v Rimu. Igra v petih dejanjih. (10 moških oseb.) — 2. Sanje. Igra s petjem v potih dejanjih. (11 moških vlog.) —3. Sveta Neža. Igrokaz v dveh dejanjih. (12 ženskih vlog.) K —-80.
4.	zvezek: 1. Dr. Vseznal in njegov sluga Štipko Tičok. Veseloigra v dveh dejanjih. (H moških vlog.) — 2. Vaški skopuh. Igrokaz v treh dejanjih. (5 moških vlog.) — 3. Novi zvon na Krtinah ali srečna sprava. Selška igra v treh dejanjih. (8 moških vlog.) — 4. Zakleta
10.
12.
13. 11.
15.
soba v gostilni pri ..zlati goski". Burka v enem dejanju. (6 ženskih vlog.) K —-80. in 6. zvezek: 1. Garcia Moreno. Žaloigra v petih dejanjih. (16 moških vlog.) — 2. Krč-mar pri zvitem rogu. Burka v enem dejanju. (5 moških vlog.) — 3. Kukavica modra ptica ali boj za doto. Veseloigra v štirih dejanjih. (8 ženskih vlog.) — 4. Sveta Cita. Slika iz njenega življenja v treh dejanjih. (9 ženskih vlog.) — 5. Pri gospodi. Saloigru v dveh dejanjih. (5 ženskih vlog.) — 6. Črev-ljar. Veseloigra v treh dejanjih. (6 moških vlog.) — 7. Kmet in fotograf. Komičen prizor. (3 moške vloge.) — 8. Kovačev študent Burka. (6 moških in 1 ženska vloga.) K 1-6Q in 8. zvezek: 1. Sinovo maščevanje ali spoštuj očeta. Igrokaz v treh dejanjih. (8 moških vlog.) — 2. Za letovišče. Burka enode-janka. (12 moških vlog in 2 otroka.) — 3. Občinski tepček. Veseloigra v treh dejanjih. (13 moških vlog.) — 4. Dve materi. Igroka! s petjem v štirih dejanjih. (12 ženskih vlog.)
—	5. Nežka z Bleda. Narodna igra v petili dejanjih. (19 ženskih vlog.) — 6. Najdena hči. Igra za ženske vloge v treh dejanjih (9 ženskih vlog.) K 1-60. zvezek: 1. Na Betlehemskih poljanah. Božična igra v treh dejanjih. (9 moških vlog.
—	2. Kazen ne izostane. Igra v štirih dejanjih. (5 moških vlog.) — 3. Očetova kletev. Igra v treh dejanjih. (16 moških vlog.) — 4. Čašica kave. Veseloigra v enem dejanju, (8 ženskih vlog in dva otroka.) K —-SO. zvezek: 1. Fcrnando strah Asturije ali iz-preobrnjenje roparja. Igrokaz v treh cleja njih. (11 moških vlog.) — 2. Rdeči nosovi Burka v enem dejanju. (7 moških vlog.) — 3. Zdaj gre sem, zdaj pa tja. Burka v enen) dejanju. (5 moških vlog.) — 4. Poštna skrivnost ali začarano pismo. Burka v enem dejanju. (7 moških vlog.) — 5. Strahovi. (3 ženske vloge.) K —-80. zvezek: L Večna mladost in večna lepota Igrokaz v treh dejanjih. (14 ženskih vlog.)
2. Ropoštev, duh v krkonoških gorah ali vsega je enkrat konec. Čarobna burka v potih dejanjih. (9 moških vlog.) — 3. Prc pirljivasosedaali boljša je kratka sprava kol dolga pravda. Burka v enem dejanju. (4 moško vloge.) K —'SO.
zvezek: (Za moške vloge: Izgubljen sin. V ječi. Pastirci in kralji. — Za ženske vloge Ljudmila. Planšarica.) Iv —-80. zvezek: (Za ženske vloge: Vestalka. Snin Marije Davice. Marijin otrok.) K —-80. zvezek: (Za ženske vloge: Junaška deklica Devica Orleanska. — Za moške vloge: Sv Boštjan. — Za otroške vloge: Materin blagoslov.) K —-80.
zvezek: (Za ženske vloge: Fabiola in Neza
—	Za moške vloge: Turki pred Dunajem-) K —-80.
Navedeno igre so si vsled lahko uprizorljivosti in krasno vsebine v najkrajšem i'»su osvojile vso naše domače odre.

Use h knii4e se ttofee u kmoJlskr Bukuarni v imirn, i Rnjiaarni JilriJti" u Srenju in l iirolcc nosi, u mm mestu,
Jeseniške novice.
j Liberalizma se morn na Jesenicah slabo goditi. Ker si ne vedo drugače pomagati, pa trosijo okrog, cla se volitve sploh ne bodo vršile. Poprej so tožili gospoda gerenta na vse instance, Češ, da prepočasi pripravlja za volitve. Seclaj, ko je vse pripravil, pa pravijo: »Volitve ne bo, ker smo mi: Humor, Pongratz, Andrej Klinar s Plavškega Rovta in še 23 drugih protestirali proti vsem pripravam za volitve!« Tako nam je pravil zaupnik liberalne stranke. In sedaj kličejo vlado na poiuoč, ki naj bi vse priprave z imeniki vred uničila jn postavila na občinske stroške vladnega komisarja, ki naj bi začel znova vse pripravljati. Tako želi jo oča llumer še v zadnjih trenutkih občino ob znatne svoto pripraviti. Ako potrebuje Hu-nier za svojo kratko pamet kakega komisarja, naj ga plača sam. Sicer pa smo mnenja, cla bodo liberalci imeli tem manj pristašev, čim dalje bodo skušali volitve zavleči. Mi hočemo voliti o pravem času, llumer pa lahko pride volit čez par let, ako bo takrat še na Jesenicah.
j Dobra kupčija! Na sestanku par parov liberalcev je llumer pridigal, da je napravil jako dobro kupčijo, ker je hotel izročiti vso jeseniško občino tujcem, Nemcem in socijem, samo cla on dobi v občinskem odboru en mandat. Sedaj naj pa Jeseničani tehtajo. Na eno stran naj denejo na tehtnico jeseniško občino, na drugo pa Hurara. Mi smo prepričani, da bo jeseniška občina potegnila svoj konec tako globoko, da bo Iiumer z drugega konca odletel čez Golico na Koroško. Tako bomo tehtali ob volitvah.
j Smrtna kosa. Pretekli ponedeljek je umrl jeseniški posestnik gosp. Jakob Mesar. Od novembra meseca preteklega leta sem je bil gospod Mesar bolan; neštetokrat je v svoji bolezni dejal svojim prijateljem: »Pad bi ozdravel, cla bi šel volit s S. L. S. Žalosten, cla sem sploh koda j spoznal Hurara in Sokole!« Toliko, da ne ho kdo g. Mesarja napačno sodil, ki jc umrl najlepše smrti. Počivaj mirno!
j Skioptično predavanje. Katoliško delavsko društvo priredi jutri, v nedeljo zvečer, v Delavskem domu predavanje o pasijonskih igrah v Oberammer-gau na Bavarskem. V 84 slikah pokaže predavatelj vas Oberammvrgau in okolico ter trpljenje in smrt Kristusovo, kakor to predstavljajo v Oberammer-gau-u, Predavatelj je sam videl te igre. Tvarina in slike so tako krasne, cla naj nihče ne zamudi te prilike. Vstopnina za sedeže je 50 h, za stojišča 30 h.
POZOR!

Priznano največja resnično domača že 25 let obstoječa tvrdka.
Zaradi oellke zaloge po znižanih cenah!!
Srebrne ure za damo K 7-— ; nikelnaste K {■ — Srebrne ure za dečke K 8- — ; zlate are K 22-—
Velikanska izbira nooosti, kakor zlate in srebrne uerlilce, uhani, prstani, Collie z britjanti itd. po najnižjih cenah.
Za vsako uro pismeno jamstvo.
Ceniki s koledarjem tudi po pošti prosto.
Vljudno vabim na ogled	637
v
FR.CUPEN, urar in trgovec
samo nasproti Frančiškanske cerkve v Ljubljani.
^ Bruse!Hn"Buenos HirerT^ToTTvclIkTTagrade^ J
Podružnica na Dunaju: III. Rm Heumarkt štev. 21
irotepfrni lokemobili
z brezventilnim preciznim upravljenjem. Originalno strojedelstvo Wolf 10 — 800 k. s. obratni stroji z najvišjo popolnostjo in dobičkom, za industrijo in poljedelstvo.
3329- 26
Dosedaj Izdelanih na 720.OOO k. s.
modni trgovini Pgfg]1 SFlC kiubllana, Stari trg 18
dobite
357G
firasn® novosti za pomladno sezijo
po že znano nujnižjih cenah.
Specijnlna trgovina najmodernejših bluz, jutranjih oblek, I" kakovosti moško, žensko in otroško perilo, velika izbira najmodernejših moških klobukov, slamnikov in čepic, dalje čepic za dame, deklice itd.
v hiši Zadružne zveze.
:esta 32 (nosgroii Bavarskemu dvoru v bližini milnice).
Hranilne vloge obrestuje po
brez odbitka.
v
Vložne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar. - Posojila na zemljišča daje po 434 °/0 in 5°o. - Daje posojila na amortizacijo na vsak poljuben načrt, dalje na menice in vrednostne papirje.
i\
Za varnost vloženega denarja jamči 21 kmečkih občin z vsem premoženjem in davčno močjo. Vsaka špekulacija z vloženim denarjem je po pravilih odobrenih od c. kr. dež. vlade izključena, zato je denar v hranilnici popolnoma varno naložen in se ni bati nobene izgube. 54
JI
Hranilne vloge obrestuje po
brez odbitka.
J
:S65 (35)
Svoj izdelek
stroi ne, zidne
WA
zgane
e strešne
Spremne tudi zastopnike n razprodajo zarezanih strešnikov.
t
0
JCeglji in kroglje
za kegljanje, tudi pristni
£ignum sanetum ® les, kroglje za ba-® lin, vrtne klopi in f	mize 1652
A za zlaganje, v veliki zalogi pri
m w
J Štefan Jtagu
£ £jubljana, Vodnikov trg št. 6.
Fr. P. Zajec
0Š9T Izprašan optik T5ŽU
Ljubljana, Stari trg 26
priporoča veliko zalogo očal. ščipalcer, toplomerjev, barometrov ter vse optične izdelke.
Očala ln ščipalci po zdravniškem rceptu.o
Popravila se izvršujejo dobro in ceno.
Ceniki brezplačno.	971
V najem se dajo takoj
sredi trga, z gospodarskim poslopjem napolnjeno ledenico, vrtom, kegljiščem in stanovanjem v večjem industrijskem kraju. Spalne sobe za tujce. Pismene ponudbe na upravništvo .,Slovenca" pod šifro 1238.	1673

ca ^
tfortland cement, štukatur, samo-kolnice, pristni poljski mavc, strešni klej in drugo. 1653
Se dobi v veliki zalogi pri
v
Štefan JCagij
£iubl|ana, Vodnikov trg 6.
S

reklame

izbire

S?




Pijte samo „Tolstovrško slatino"
ki je edino slovenska ter najboljša zdravilna in namizna kisla
voda. i47i Naroča se: Tolsti vrh, p. Gnštanl, Koroško.
so ncdosežne glede oblike, Ljubljana, Dvorni trg št. 3.	izvršitve in cone.
Telefon št. 291.
„Brikettid" luč je najprimernejša razsvetljava za stanovanja, vile, gostilne in hotele.
„Brikettid" luč je lepa, prijetna in svetla luč s svetlobno močjo 40—150 sveč za en plamen ter se lahko uvede zaradi svoje popolne varnosti v vsako sobo ozir. stanovanj o.
..Brikettid" luč je cena in jako krasna ter pod zelo ugodnimi pogoji na obroke plačljiva. Ceniki in razkazovanje zastonj po generalnem zastopstvu ZINAUER & Co., Sv. Jakob v Slov. gor. Telefon: Pesnica št. 181.
Posebno pripravna za skioptikone in kinematografe.	Zastopniki se iščejo.
za podobarsko in pozlatarsko obrt sprejme takoj tvrdka G6tzl & Lebar, Ljubljana, Turjaški trg 1.	1709
Ime:
R. Miklauc
Ljubljana
592
bodi vsakemu znano pri nakupu blaga
za obleko in perilo.
Najpripravnejša darila po nizkih 2714	cenah
zu Mrm®
dobite v veliki izberi pri tvrdki
1. Vecchfet
zlatar nasproti glaone poŠte
Ljubljana, Se!enDurgova ulica š!. 7
Razpis šolske stavbe.
Radi oddaje del za prizidavo in nazidavo I. nadstropja šole v Kovorju, ki bode razširjena na dvorazredno, se razpisuje
usfmena zmanjševalna dražba
ki se bode vršila dne
8. junija 1911
ob 9' 4. uri dopoldne v šolskem poslopju v Kovorju po podpisanem krajnem šolskem svetu.
Skupni stroški so proračunjeni na okroglo 17.500 kron in je treba predložiti pred dražbo vadij v znesku 900 kron, katere bode treba v svrho kavcije po sprejetju ponudbe popolniti na 10 odstotkov izdražene vsote.
Do pričetka dražbe se polože lahko tudi pismene ponudbe na krajni šolski svet v Kovorju, v katerih je navesti morebitni popust ali naplačilo v odstotkih od prora-čunjene vsote v številkah in besedah, ter priložiti varščino.
Zgradba se bo oddala le enemu podjetniku, ki ima dolžnost isto do konca avgusta 1. 1912. popolnoma izvršiti.
Načrti, troškovnik in pogoji so na vpogled pri krajnem šolskem svetu v Kovorju ali v stavbeni pisarni c. kr. okrajnega glavarstva v Kranju, soba št. 10.
Krajnemu šolskemu svetu pristoja s pridržkom potrdila od strani c. kr. okrajnega šolskega sveta pravica oddati zgradbo, kakor mu je volja, ne glede na visokost ponudbe.
Krajni šolski svet v Kovorju,
dne 18. majnika 1911.
1094
Fa H j višje povelje Njegovega ^ c. in kr. Hpostol. Veličanstva 1
28. c. kr. državna loterija
za skupne vojaške dobrodelne namene. Ta denarna loterija, edina v Avstriji zakonito dovoljena, vsebuje 21.135 dobitkov v gotovini v skupnem zneska 6Z0.000 kron.
Glavni dobitek znaša 200.000 krOtl
Srežkanie nepreklicno 22. junija 1911. Ena srečka stane 4 R.
Srečke se dobe pri oddelku za dfžavne loterije na Dunaju III., Vordere ZollamtstraBe 7, v loterijskih kolekturah, tobakarnah, davčnih, postnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd., igralni načrt za kupce brezplačno. — Srečke se pošiljajo poštnine prosto.
Od c. kr. loterijsHGsa ravnateljstva. lomiBiek za državne loterijo.)
1596 10
ftif* f/M,
/otogra/ski umetni zavod, Ljubljana, Sodna ulica št. 11
/4^1% I se priporoča za vsa fotografska !?	~ Y znani najboljši izvršitvi
so vsled rodbinskih razmer proda. — Trgovina se proda z blagom in opravo. Lokal je zasiguran, ker je prodajalec lastnik hiše, v kateri sc nahaja
trgovina.
Ponudbe pod imenom »št. 10« naj se blagovolijo poslati na upravništvo lista.	1703
Botri In bofrice!


Kd or potrebuje za spomlad
l ili travniško brano
naj si ogleda veliko zalogo raznih plugov in sicer lino izdelane štajerske pluge za lahko, in močnejše za težko zemljo, dvojne hribovske pluge, osipalnike, jeklene univerzalne pluge (Sackov sistem), vseh vrst travniških bran in sploh vseh strojev za poljedelstvo
po nizki ceni pri
Karol Kavšeka nasled.
Schneider & Verovšek
trgovina z železnino, Ljubljana, Dunajska cesta 16.
Zahtevajte brezplačni cenik.
605
RAZPIS.
Razpisuje se oddaja del za zgradbo pralnice in pripadajočih prostorov pri Cesarja Franc Jožefa I. okrožni bolnici v Postojni. Skupni stroški so proračunjeni na 6648 K 75 h.
Pismene ponudbe z napovedbo popusta ali doplačila pri posameznih enotnih cenah, opremljene s 5 °|o vadijem, je doposlati po pošti podpisanemu zastopu z napisom: »Ponudba za prevzetje stavbe pralnice"
do vštetega dne 3. junija 1911.
Proračun, načrti in stavbni pogoji so ob uradnih urah na ogled v občinski pisarni v Postojni.
Zastop zdravstvenega okrožja v Postojni
dne 20. maja 1911.
1693	Fr. flrko, načelnik.
Ustanovljeno v letu 18*2.
Brata Eberl
Trgovina oljnatih barv, laka in firneža
Črkoslikarija
likarja, pohištvena in stavbena pleskarja
Ljubljana, Miklošičeva cesla
nasproti hotela Union
Telefon 154. Telefon 154.
Jantarjevi laki in laščilo za sobna tla. Marx~emajl za pode, zid, železo in drugo.
Firnež iz pristnega lanenega olja.
Oljnate barve, najboljše
vrste fasadne barve, vremensko neizpremen-ljive (Kronsteinerja) barve, in raznovrstne vzorce za -	~ sobne slikarje.	—
Olje za stroje, prašno olje, karbolinej, čopiče za vsako obrt. - Vse potrebščine za umetnike, slikarje i. t. d.
--H Predmete in potrebščine
Lake angleške za kočije, lake ■ za žgalno in briljantno
za pohištvo in druge predmete S ___ ,,,
"I	■ slikanje.	1
11(30
Delavnica za črkoslikarska, likarska in pleskarska dela
Igriška ulica 6, Gradišče.
Trase novice.
t Shod S. L. S. na praznik Vnebo-lioda sc je prav dobro obnesel. Kandidat za naš okraj g. Josip Pogačnik je jv malone dve uri trajajočem govoru naslikal delovanje državnega zbora, povedal vzrok razpusta zbornice in nazadnje ocenil program, ki ga našim delavcem usiljuje socialnodemokraška stranka. Po tem govoru je gosp. župnik na zgledih pokazal, kako socialni demokrati razumejo svojo »ljubezen« do delavcev, na kar je navzočim volilcem predlagal kandidaturo g. Pogačnika, katero so vsi soglasno potrdili. S tem jc bil shod zaključen.
t Javen ljudski shod in igra. Jutri ob štirih popoldne jc javen ljudski shod v društvenih prostorih. Zvečer ob osmih pa se ponovi igra »Divji lovec«. Ker je igra že sama na sebi jako lepa, pisana v čistem narodnem duhu in je pri nas zadnjič izpadla v veliko zado-voljnost, je pričakovati zopet velike udeležbe. Vstopnina kakor navadno.
t S podukom v šivanju bo začel ženski oclsek društva sv. Jožefa. Zgla-siti se je do 1. junija pri odboru.
t Rdeča nestrpnost. Sodrug Jazbec jo nekemu delavcu pred kratkim hotel iztrgati svctinjico, ki jo je nosil na vratu. Vprašamo ga, če je dobil to pravico od svojih predstojnikov. Sicer pa bomo poskrbeli, da ga bo minula taka prav socialnodemokraška olika.
oblastveno potrjena potovalna pisarna
v novi hiSI „Kmetske posojilnice", nasproti „Flgovca"
zda ja voznih listov za vse razrede f rancos- prekmorske družbe
[{Mre - Hero Yorh
Uožnfa trap S29HIO 6 Cllil
Izdaja tudi vozne listke iz Amerike v staro domovino, prireja posebne vlake in preskrbi okrožne vozovnice (Rundreisebillets).
Večji mlin na Kranfskem
jprejme za takojšnji vstop izurjenega
knjigovodjo
oziraje sc le na zelo izvežbane moči, ter imajo isti. ki so v tej stroki že izvežbani, prednost. Ponudbe pod „M. N. 160" na upravništvo tega lista. 1676
1507
Hiša
podobna vili, enonadstropna, s šestimi sobami, z lepim vrtom v Rožni dolini št. 217, tik Ljubljane, ležeča naspr. peka
se proda.
Kupujte samo v naših prodajalnicah ali od njih agentov j
1322
Ilir Cs delu t šivalni stroji«
Liub'jana	Kranj	Kočevje
Sv. Petra cesta 4. Glavni trg 53. Glavni trg 79.
Novo mesto Veliki trg 88.
Na splošno vprašanje vsako zazoljono pojasnilo; vzorci za vozonje, krpanje in šivanja zastonj in franko.
16S9 (3)
za trgovino sprejme takoj
Hdolf Hauptmann
tovarna barv
LJUBJHNH.
Biografske aparate
in veliko zalogo vseh v to stroko spadajočih potrebščin priporoča
fotomanufaktura in drogerija
„Hdrija"
v Ljubljani, Šelenburgova ul 5
Zunanja naročila izvršuje z obratno pošto. Ceniki so na razpolago.

Srečen dom!
Gospodična Čednega vedenja in lope postave, iz dobre solidne hiše, najde potom tega inserata svojo bodočo srečo.
Resne ponudbe s prilogo slike ter natančno adreso se pošlje pod šifro 1569	50.000 O. 8090.
Haascnsteln & Vogler A. G., Dunaj I, Neumarkt Nr. 3, Bureau. Diskretnost se jamči.
vešč risanja stavbenih načrtov v vseh slogih, sestavljanja proračunov in knjigovodstva itd. išče službe pri kakem zidarskem mojstru. Tozadevna vprašanja in pisma na naslov: Vladimir Ravnikar, Kamnik, poštno ležeče Pisma najkasneje do 25. t, m.
-K:
E5«

K !
Oblastveno aulorizirani in zapriseženi
leometer Lisec *
LjuMjans. Sodna ulica šf. 3
prevzema vse
X zemljemerske zadeve S
pri najhitrejši izdelavi in pri najnižji ceni.	053
EXE
K

Zelofia Mina!
Podpisani imajo veliko zalogo izvrstnega vina lastnega pridelka. Naročila se izvršujejo na debelo in na drobno bodisi krčmarjem, društvom kakor tudi posameznim družinam. Vzorci na razpolago.	1461
Tenute: Corazza, Levade, Istra.
KONJAK
891
star, pristen destilat dalmatinskega vina je najboljše sredstvo za slabotne in rekonvalescente. - Dobi se edino pri tvrdki:
Br. Novakovič, Ljubljana.
se proda ali da v najem s trgovino z mešanim blagom in koncesijo. Več pove lastnik
Ivan Gašperliii, trgovec, Zelena jama pri Ljabljani št. 92. 1701 3


Proda se d St. lfidn
I
za pomladansko in poletno sezono 1911.
== Kupon =
3'10 metr. dolg, za kompletno moško obleko
suknjo, h!afe, telovnik zadostno,stane le
1	kupon	7 kron
1	kupon	10 kron
1	kupou	12 kron
1	kupon	15 kron
1	kupon	17 kron
1	kupon	18 kron
1	kupon	20 kron
Kupon za črno salonsko oble' o K 20'-, kakor tudi blago za površnike, turistovske obleke, svileni kamgarn itd., poSilja po tovarniški ceni kot reelna in sondna, dobroznana 467 (10)
zaloga tovarniškega sukna
Siegel-Imliof v Brnu
Vzorci zastonj in franko. Vsled direktnega naroČila blaga pri tvrdki Slegel-Imllof Iz tovarne imajo zasebniki mroRo prednosti. Vsled velikega blagovnega prometa vedno največja izoira povsem svežega blaga Stalne, nnjnltje cene. Tudi najmanjša naroČila se izvrSe najskrbneje, natančno po vzorca.
kj na|v nnji
V
0| Dva novo sellerl-Milena S
c«
<T3 K-i d
t-
CD
>H
OD
C/2
C8 >
O
H
«3 >
1247
Novo urejena
Su. Petra nasip št. 37
navadna vso
Z odličnim velespoštovanjem
Štefan IKliholič.
□l Dva nova Seileri - tiiljarfla
a
a>
ca
o <
Z/l CD
M
CD —1
er
IMl
a> —t CL
&a
0
[ascenejse
modne površne in spodnje jopice, spodnja krila, telovnike in vsakovrstne druge pletenine, samo iz pristne najfinejše volne, vsakovrstne in najtrpež-nejše nogavice, samo lastni izdelki, na drobno in debelo 35% pod navadno ceno, priporoča
1M
mehanična pletilna industrija
v Ljubljani,
I.....? Sodna ulica
(blizu just. palače).
[liček
nasproti cerkve s hišico in oralom sveta, s sadnim drevjem in gozdom. Cena 3800 K. Več se izve pri upravi »Slovenca«. 1321 1
prodam iz proste roke v
ftiovem Vodmafu hižo
z lepim sadnim vrtom.
Poizvo so v Novem Vodmatu št. 2J. 1605 6
1005
SO SI
spričo mnogih svojih prednosti pridobila svetovni sloves in so to priznano najboljši izdelek ob nedosežno nizkih cenah!
ALFRED FRANKEL, komanditna družba.
Prodajališče: LJUBLJANA, Stritarjeva ulica štev. 9.
Katalog gjratis in SranSio. -»a	ttar 130 lilialk tukaj in v inozemstvu.
1 I I

Moga vseh vrst sukna,
platna ter snanufakturnega M a g a.
tlanufaktiirnii trsouino
na debelo in drobno.
Ljubljana, Stritarjeva ul.

Modna trgovina fl
Ljubljana, Stritarjeva ulica št. 7,
Solidno blago.	Ellizke čeme. 264i Mzord
lana.
Novosti konfekcije za dame in deklice, bluze, modno blago za dame in gospode, delen, cefir, batist, kreton, platno, šifon, gradi, preproge, zavese, garniture, pleti, šerpe, rute in žepni robci.
uedne najiiiDuejSi
Oljnate Sirnežeue barve
za pleskarje, staobne in pohištvene mizarje, bte
domačo porabo
ter za
Diisseldorlsfce oljnata Imm
xa umetnike
Firnsži, olja in r^fuši
za umetniško slikanje
iiboiss
Telefon štev. 53.
Telefon štev. 53.
M
jr
v Spodnji Šiški pri Ljubljani
priporoča svoje izborno a
n
EniajSns ilazmre Msn urite čopičem

Lake za vrtno
Stedilno voščilo za pode
priznano najboljše
Jantarjeva glazura za tla
v
m
779
n
S Ig
i kemične, prstene m rudninske barve

IPJ..H	n.
SP
i C '	- .-V.....'
" ii,
priporoča
Haup
prva kranjska tovarna za oljnate barve, firneže, lake in steklarski klej.
Zahtevajte cenike!	ZaSiSeoslfe cessiEie!
Pozor! Birmanski botri in botrce! Pozor!
S
Telikost podob: j]
72 cm široke, cm visoke. |j
Gena komadu 8 p
priporoča svojo veliko zalogo a j

Tlajugodnejši nakup za birmanska darila
!!! Radi preselitve !!!
prodaja prva domača slovenska tvrdka
Fr.P.Zajec, Ljubljana
urar in optiker 5tari trg štev. 26
vsakovrstne zlatnine in srebrnine, kakor ure, verižice, prstane, uhane, zapestnice
pod tovarniško ceno
Naj ne zamudi nikdo to ugodno priliko in predno se obrne drugam naj si ugleda mojo bogato zalogo
=a
TCikelnaste moške ure K 3'SO. srebrne cyl.-rem, K 7'50, srebrne ure za dame K 6'50, zlate ure K 20'—, uhani zlato na srebro K 1*20. zlati uhani K 3'80	1571 1
Prepričajte se sami!
Cenike zastonj in poštnine prosto
R *
k.- • r k<W«M»«i	JU ŽihliA. .-ifctt-v.'Mfur-
velespoštovanjem	p (
Hlojzij Fauschln \\
zoIodo porcelana in slekla	j j
£jubljana	0'
"JAfolfova ulica štev. S.

TeMon interurb. št. (29.
skladišče: Venova ul. 6.
Telefon interurb. št. 129.
mofitsi rarslne ka-
Zastopstvo in zaloga v Sond: Peter Gruden Si Korap., Stolni trs 9.
KONGRESNI TRG 19
brez odbitka, tako, da dobi vlagatelj ocl vsakih vloženih 100 K O čistih 4 K 75 v na leto. Rent davek plačuje društvo samo. Druge hra-nilnične knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo. Daje tudi svojim članom predujme na osebni kredit, vračljive v 7'/2 letih (90 mesecih ali 390 tednih) v tedenskih, ozir. mesečnih obrokih, kakor tudi posojila na zadolžnice in menice
Kanonik I. SuSnik 1. r.,
podpredsednik.