oglašajte v najboljšem slovenskem časopisu ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine AKOP H U A 1.1 NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE AMERIKI advertise in the best slovene newspaper Commerical Printing of All Kinds XXXVII.—LETO XXXVII. CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), SEPTEMBER 30, 1954 ŠTEVILKA (NUMBER) 187 ''OSEPH CEBULJ glo danes zjutraj je na-preminil za srčno kapjo, Cebulj, ki je bil p. ЗЉ 30 let zaposlen v mesnici intar bratov. Star je bil 57 let stanoval na 19806 Muskoka Doma je bil iz vasi Trzin, kod^ na Gorenjskem, od- l92o'^ j® prišel v Ameriko leta it _■ je član društva Naprej J, . zapušča soprogo Anno, Stebe, doma od sv. Jako-Savi pri Ljubljani, hčer tg ■ •^'^ne Adams in dva vnuka Otit Louisa, v Sudbury, •' Canada, brata Valentina, Ma (loMiovini pa dve sestri, in Franciško Tav-^ši ^^^ta Antona. Pogreb se Vod ^ ^°boto iz pogrebnega za-jj, ^ Joseph Žele in sinovi, 458 ^•152 St. ^auk Dullesu! V ђак T ®^^"§tonu se nahaja Po-iz p Svjatlo, ki je pobegnil Tam je bil v poljski službi. Svjatlo je po-Žavg, mnenje, da je v dr- Voj. ^stelitskega bloka nezado-goč ^ ^ Rusi, da pa si ni mo-^^^^^^Bvljati kako oboro-ђђ b ker je sila oborože- Vojske pač prevelika. Uači iščejo ^ОТАР MHtVE je zajel v nedeljski topi* morski orkan. Med po-ladjami je bila tudi krov ladja "loya Maru." Na niltoy ^ je bilo 1,341 pot-tlaj članov posadke. Do se-Živij !^§®^ovili, da je ostalo pri ko le 173 potnikov. Koli-&o? ^ resnici mrtvih in kje U spj potniki, kakor izhaja ђојђ^ je bilo 62 tujcev, veči- ђд ameriških vojakov. ki jg Ugotovi usoda potnikov, ^Gznana, so se Japonci ^ ^ potapljačev. Ti se spu-iščejo^ ladje in po kabinah lijo_ potniki, o katerih mis-še v njih, ker morje ^'^^PGl še ni naplavilo. cjig® začetek nove dr. George Cameron iak, SESTAKEK KONRAD ADENAUER-PIERRE MENDES FRANCE LONDON, 29. septembra—Najvažnejši dogodek konference devetih zunanjih ministrov je bil sestanek med kanclerjem zapadnonemške vlade Konradom Adenauer-jem ter predsednikom in zunanjim ministrom Francije Pierre Mendes Francem. Ta sestanek se je vršil tudi na pobudo državnega tajnika John Foster Dullesa, ki v soglasju z britansko vlado priporoča, naj prizadete države same uredijo medsebojne spore, Združene države pa bodo imele vlogo posredovalca. Mendes France opozarja svet* na tale dejstva: Od leta 1870 dalje je bila Francija po Nemcih trikrat napadena in opustošena. Če naj se Nemčija zopet oboroži, naj bo njena vojaška moč pod tako mednarodno kontrolo, da bodo le mednarodne oblasti dovoljevale, kje sme Nemčija graditi svoje tovarne za orožje. Francoz Mendes France tudi zahteva, da naj se istočasno s svobodo Nemčije in njeno oborožitvijo reši tudi vprašanje Po-sarja. Kancler zapadnonemške vlade Konrad Adenauer se ne protivi mednarodni kontroli nad novo samostojno Nemčijo. Razlika med njegovim in francoskim stališčem pa je tale: Nemško stališče, da naj to kontrolo izvaja Severno atlantska zveza, ki ima do sedaj 14 članic, Nemčija pa naj postane 15. Francosko stališče je to, da naj bo Nemčija pod kontrolo ožjega kroga v bistvu samo evropskih držav. Iz dosedanjih pogajanj na konferenci v Londonu se lahko sklepa, da ima Zapadna Nemčija veliko oporo v Združenih državah in v Veliki Britaniji, in da lahko računa tudi na podporo Italije, Kanade, Belgije, Nizozemske in Luksenburga. Z drugimi besedami, da je Francija precej osamljena. Francija tudi zahteva, da se naj Nemčiji atomsko orožje sploh prepove, posebno pa se to, da ne sme staviti svojih vojnih tovarn v bližini njenih vzhodnih meja. Računajo, da bo konec tega tedna le prišlo do principielnega zaključka o nemški svobodi in oborožitvi. To je politična zrelost! LONDON, 29. septembra — "V Escarborough, Anglija, zaseda vodstvo britanske delavske stranke. Razprav se udeležuje na tisoče delegatov. Razpravljali so tudi o britanski zunanji politiki. Konkretno je šlo za po-novn, oborožitev Zapadne Nemčije. Podpredsednik stranke Herbert Morrison je opozoril delegate, da če ne dopustijo ponovne oborožitve Zapadne Nemčije, če se torej pokaže v tem vprašanju razdor med delegati, bo ta razdor vplival tudi na poslance v spodnji zbornici. Glede Nemčije same pa je povdaril, da bi z negativnim glasovanjem preprečili, da se Nemčija privede v družino narodov. Važno je bilo svarilo elementa Attleea. Labor Party je sicer v opoziciji, računati pa mora s tem, da bo prišla na vlado. Takrat bo imela tudi svojega zunanjega ministra. Kar se sklepa tu na tej konferenci, ne bo pozabljeno. Kakšna brezplodna in negativna debata s takimi sklepi bi bodočemu britanskemu delavskemu ministru veza^la roke! ..ОЈђ dne 15. oktobra k vo-Svojfj vojaški zdravnik, ^^^vatno prakso je izvr-g| krajih države Ohio. Villg cesti Ohio v Brace-^1 vjj. vračal domov in ho-pot ter uporabiti ^ '^ove ceste, kije šele ^a s / tem je prišlo do uda-I® bil avtomobilom, ki licu mesta na delu za ^ti. in odmetavanje pr- jg r^Gšen ^ prometa na cesti, ki še P'^sdana javnosti. Pre-fl^lepa, da gre za "slab tej g kombinira, koliko bo '^Gt Y še pobitih, ko bo pro-polnem razmahu. Iz je yjJ^^I^'^'Grlenville bolnišnice Mrs. Cecilija Župan- je i J. ^ bolnico v War-Žrtg^ ihnil. Gre za prvo smrt- počasi do državljanstva Emery Baksa, star 80 let, je končno dobil ameriško državljanstvo. Zaprisegel bo dne 11. novembra, ko bo v Clevelandu v Public Hali zaprisega 1,800 novih državljanov. Baksa je prišel v Ameriko leta 1903, tako vsaj trdi. Živi v Akro-nu. Za državljanstvo seje potegoval polnih 30 let. Deloma je na tem zavlačevanju bil sam kriv, ker ni dal na razpolago dovolj dokazov, kaj je z njim. Le to ve, daje prišel leta 1903 v New York, da je plačal za vožnjo $114. Na pomoč je poklical tudi ohijskega governerja Lau-scheta, kije dal vso zadevo preiskati. Končno seje njegov slučaj pojasnil in po 50 letih bivanja je postal državljan Združenih držav ameriških. ciČ ki se % vedno nahaja pod ysem za obiske, cvet- ^ _ oskrbo na domu na 1 ^ Najlepše se za- «ce i."' Vse Ptpj , Voščil; 1 ®jela tf A kartice, ki jih je obi§;;„^^^^^®4ice jo lahko se- '^^Oo na domu. V bolnišnici V St. Alexis bolnišnici se nahaja Mrs. Sylvia Banko, hčerka poznane Mrs. Albine Vesel iz 877 E. 185 St. Želimo ji, da bi se kmalu zdrava vrnila domov v krog svoje družine. Redna seja Jutri zvečer ob osmih se vrši redna seja dramskega ?bora Anton Verovšek v navadnih prostorih Slov. del. doma na Waterloo Rd. Prosi se vse člane, da se je gotovo udeleže, ker je več važnih stvari za rešiti. dobra produkcija! V mestu New York je postala mati komaj 14 let stara Beatrice Pierce, ki je rodila dve deklici. Njen mož je star 21 let in dela pri Addressograph Multigraph Co. Verjetno je ona najmlajša mati dvojčkov v zgodovini največjega ameriškega mesta. Druga vest o plodovitosti na tem področju prihaja iz kraja Argon-ne v državi Wisconsin. Tam je Clara Sanz porodila svojega šestega dečka, kar ni tako izredno, če bi ne bila že mati 12 deklic. Družina torej šteje poleg očeta in matere nič manj kot 18 članov! gori! V Californiji v hribovju San Bemadino je prejšnjo soboto nastal ogenj. Ogenj se je z vso naglico širil. V hribovju je polno letoviških krajev z letoviškimi hi-tami, katere je ta ogenj tudi že zasegel. Požar je do sedaj uničil pet tisoč akrov gozdov. Na enem samem mestu hočejo zaustaviti ta ogenj gasilci, 850 po številu Kdo bi bil povzročil te gozdne požare, za enkrat šele preiskujejo iščite tatu doma! NEW YORK, 29. septembra— John Siemer je bil blagajnik v banki National Bank and Trust Co. Na tem mestu je bil zaposlen več kot dve leti. V službo naenkrat ni prišel; banka je dobila telefonsko poročilo od ženske, ki se je predstavila kot njegova sestra in ki je banki natve-zala, da je Siemer zaspal in da se bo javil v službi kasneje. Tudi kasneje ga ni bilo. Banka je postala pozorna in je pregledala blagajno. Ugotovila je, da je John Siemer odšel iz banke z 82,000 dolarji, katere je poneve-ril. John Siemer je poročen in je oče treh otrok. Vsa družina je izginila. pojdimo po vzglede v kanado! Kanada se bavi z načrti, kako razviti industrijo, da bodo izpolnjene, kot pravimo, celo sanje. Srečno življenje za vsakega Kanadčana! —to jft program kanadske vlade. Zelo se dela na tem, da se praktično izvede St. Lawrence pomorska pot, ki bo preko Kanade družila Atlantik z Velikimi jezeri Združenih držav. Skoriščajo se ležišča železne rude na poljih Labrador, Quebec. Vlaki, ki imajo čez sto tovornih voz, vozijo to rudo tudi v Cleveland. V Kanadi so položili 2,200 milj novih cevi, ki naj dajo plin industrijskim središčem Kanade. Sicer so v Kanadi tudi brezposelni, vendar pa se dogajajo slučaji, s katerimi se Združene države ne ponaša^ jo. Kanada se s splošnim številom prebivalstva, s tem pa tudi ne s številom delavstva, ne more meriti z Združenimi državami. Upoštevajoč kanadske razmere je bilo za Kanado pohvalno, da je v razdobju treh mesecev vpo-klical nazaj na delo 335,000 brezposelnih delavcev. Tudi za Kanado je bilo lansko leto—leto prosperite-te. Vendar pa je letošnje leto tudi dobro. Brezposelnost znaša komaj dober procent tega, kar je bilo v lanskem letu zaposlenega. Kanadska vlada, katero sestavljajo liberalni elementi, govori celo o gospodarskih čudežih, ki se bodo izvršili v bodočnosti ravno v Kanadi. Nixon napoveduje zmago Lauscheta; republikance lahko reši le Eisenhower Špekulacija s kavo Cene kavi so se dvigale v letih 1953—1954. Špekulantje so trdili, da je pozeblo doli v Braziliji mnogo kavinih nasadov, pa jo vsled tega nastopilo po svetu, tudi v Združenih državah, pomanjkanje kave. V Ameriki so izvedli preiskavo kakšen je položaj s kavo na zalogi in na trgu. Preiskava je dognala, da je pet ameriških trgovskih družb, ki se pečajo s trgovino s kavo na debelo, povzročilo pomanjkanje kave na trgu. Te družbe so; General Foods, A 0 P, Standard Brands, E'olger & Company ter Hills Brothers. Te družbe so pokupile vso zalogo kave in je niso hotele vreči na trg. Na drugi strani so monopolistično diktirale cene kavi. Tudi braziljanski špekulantje s kavo so se pojavili na newyor-ški borzi za kavo. Tam so pokupili zaloge kave po 58 centov za funt in zalogo držali, dokler ni cena kavi narastla na 72 centov. Špekulacije s kavo so se nadaljevale, dokler ni funt kave stal v nekaterih krajih Amerike celo $1.50. Oblastveno razkrinkane družbe so se udale in to je tudi ozadje, da se za letošnjo jesen najav-Ija nadaljnji padec cen kavi. Kave je namreč dovolj. MXONA LE SKRBI PROBLEM NEZAPOSLENOSTI WASHINGTON, 29. septembra—Ameriški podpredsednik Richard Nixon je govoril na konferenci republikanskih prvakov. Nixon je delal propagando po enajstih državah ameriškega severozapada in zapada, pa je kot rezultat svoje agitacije povedal, da gre za velik vpliv, ki ga ima na volilstvo Eisenhower. Borba zoper domač komunizem je privlačna. Skrbi ga pa vprašanje nezaposlenosti in nezadovoljstva ameriških farmarjev. Pa tudi to nerazpo-loženje se zna pri volitvah odpraviti, samo da bodo vsi republikanci zbrani in na delu Značilna je bila Nixonova pri-' pomba o ohijskem governerju Franku Lauschetu in njegovemu tekmecu republikancu. Jamesu Rhodesu. Nixon je priznal, da v Ohio vodi Frank J. Lausche, da Rhodes caplja za njim, vendar pa da je izzval Lauscheta v tak volilni boj, kakršnega Lausche do sedaj V svoji politični karijeri še ni imel. James Rhodes v svoji volilni borbi pa da direktno pomaga kandidatu za ohijskega senatorja na republikanski strani Bender ju, kakor vsem drugim ohijskim republikanskim kandidatom. (Spričo Nixonovega ocenjevanja političnega položaja v Ohio, zlasti ko gre za mesto governerja, nam pride na misel tolažba lovca, ki je streljal na zajca, pa je udaril daleč proč od njega. Zajec je skočil in jo odkuril, lovec pa se je potolažil: "Zadel in ubil ga sicer nisem, dobro sem mu pa le podkuril.") McCarthy pozabljen! Tako Nixon, kakor tudi predsednik izvršilnega odbora republikanske stranke Leonard Hall sta najavila, da v tej volilni borbi ne bo šlo ne za McCarthya, ne za McCarthyzem. Agitiralc se bo z mirom in z uspehom sedanje republikanslK administracije. Republikanci da lahko računajo na svojo zmago le, če se premaga sedanja splošna apati-ja, če se zadovoljijo tudi krajev-, ni republikanski faktorji. Pravi uspehi republikancev Ameriško organizirano delavstvo se označuje takole: Računati je s štirirrli milijoni brezposelnih. Ti brezposelni so nevarni za splošno ameriško gospodarstvo. Poleg teh pravih brezposelnih je treba upoštevati tudi one, ki so le začasno brezposelni, ali delajo le nekaj dni v tednu. Od teh brezposelnih je odvisnih nadaljnjih šest milijonov družinskih članov. Brezposelnost povzroča pomanjkanje povpraševanja po blagu, kar zopet odseva v poslovnem svetu. V prvih petih mesecih republikanske federalne vlade je bilo 39 odstotkov več konkurzov, kot pa v istem času lanskega leta!! V zadnjih dvajsetih letih smo dosegli pod demokratsko administracijo višek našega standarda. šlo je za največjo industrijsko ekspanzijo, za največje dobičke v trgovini, za najvišji standard. Danes? Ameriški farmar dobiva za svoje produkte dvajset odstotkov manj kot je izkupil pred dvemi leti. Če se računa njegovo delo, ne dobiti niti 75 centov na uro. Eisenhower se je postavil na stališče, da se povrneiAo nazaj v čase, ko bo produkcija omejena, ko pa bodo rastli kapitalistični monopoli. Pojav brezposelnosti naj dobi značaj stalnosti. Splošni ameriški standard je po mnenju republikancev previsok in ga je treba znižati. Gospodarstvo samo naj gre izključno svoja pota, ne da bi se vanj vtikala javna oblast. Torej princip čistega gospodarskega liberalizma, kakor je vladal včasih pred nastopom Franklina Dela-lano Roosevelta. Naj še pripomnimo, da je politična razgibanost med organiziranim delavstvoin brez ozira na spol izredno velika in da gre v okviru delavskih unij za pravo politično organizirano propagando. # Pred sporazumom z Nemčijo LONDON, 30. septembra— Kancler zapadno nemške vlade Konrad Adeanuer je napovedal, da bo prišlo na konferenci deve- tih zunanjih ministrov danes zvečer do sporazuma. Pred tem je ameriški državni tajnik John Foster Dulles zagrozil, da če ne bo sporazuma, bodo ameriške čete odšle iz Evrope. Britanski zunanji minister pa je dal obljubo, da bo Velika Britanija imela v Evropi za nedoločen čas štiri divizije. Britanski levičar v delavski stranki Bevan je ponovno nastopil zoper oborožitev Nemčije. O bodoči vojni, je dejal, da ne bodo odločevali bankirji, marveč delavci po poljih, v tovarnah in po rudnikih. Zadnje vesti Soparno in vlažno vreme se bo nadaljevalo tudi danes. Najvišja temperatura dneva bo 85 stopinj, najnižja pa 68 stopinj. Pričakovati je se min tja tudi dež, kakor sploh vremenska napoved v Washingtonu napoveduje deževno vreme za ves ameriški severovzhod in severozapad. V Washingtonu so se ■ .:псо-ski in ameriški vojaški krogi na skupni konferenci dogovorili, da bo Amerika še nadalje podpirala Francoze v Indokini. Letna pomoč Amerike, ki jo bo dala v ta namen, bo znašala 700 milijonov dolarjev. Predsednik vlade v Pakistanu, Mohamed Ali je na poti v Washington. Potuje preko Londona. Njegov prihod je političnega in gospodarskega pomena. Kritika demokratov, da ima družba General Motors prednosti pri državnih dobavah, je zalegla. Vojaško poveljstvo je danes naročilo pri drugih avtomobilskih družbah tankov za 16 in pol milijona dolarjev. V Washingtonu se nahaja ameriški general Gruenther, ki je vrhovni poveljnik vojaških sil NATO v Evropi. Dejal je, da nima še dovolj moči na razpolago, da bi lahko branil zapadno Evropo. Če se računa v bližnji bodočnosti z nemško pomočjo, je treba tudi računati s tem, da bo ta pomoč Nemcev prišla praktično v poštev šele čez dve ali tri leta. Z ENAKOPRAVNOSTJO GRE POČASI stara, ker ni klepetala V Angliji je v kraju Barrow gospa Margareta Thomson praznovala stoletnico svojega rojstva. Visoki starosti se zahvaljuje dejstvu, da sama ni klepetala, na drugi strani pa se od drugih ni dala spraviti v zadrego. Ko se je začelo šolsko leto, so bili kraji, kjer je še obstojalo ločevanje po plemenih, torej deljeno posečanje in poučevanje otrok po belih in črnih, postavljeni pred težko preskušnjo. Ta preskušnja se še vedno prestaja. Med državami, ki imajo vprašanje ločevanja plemen, ko gre za šole, je tudi Delaware. Začelo se je v mestecu Milfordu, kjer je krajevni šolski svet naj prvo zaprl javne šole, ker se je bal nemirov. Splošno razpoloženje je bilo namreč proti temu, da bi se otroci brez razlike na pleme, šolali skupaj. Državni šolski svet je zapovedal drugače, krajevni šolski svet pa je odstopil. Dve tretjini belih otrok še vedno bojkotira šolo, ker ne mara sedeti skupaj v istih šolskih klopeh s črnimi otroci. Slučaj Milforda se širi kot nalezljiva bolezen tudi po ostalih občinah v Delaware. Tam, kjer so bile šole za bele otroke in je tudi nekaj črnih otrok, se šole ali bojkotirajo, ali pa se čaka, da bo razno glasovanje krajevnih interesantov zahtevalo vzpostavitev prejšnjega stanja. Ker gre za občo nervoznost in napetost, nastopa tudi policija. V prvi vrsti, da prepreči kake izgrede. Črnske otroke v krajih, kjer se poučujejo skupno z belimi, spremlja v šolskih avtobusih nazaj na njihove domove. V zapadni Virgin! j i je morala poseči oblast, ki je staršem, ki so začeli "piketirati" šole, da bi vanje ne vstopili črni otroci, odgnala s sodno zapovedjo v roki. So. zopet države ameriškega juga in jugozapada, ki so izglasovale državne postave, da se javno šolstvo ,torej šolstvo v državnih rokah, sploh ukine. Kdor bo hotel šolati svojega otroka, naj ga da v privatne šole, tem šolam pa pomaga sam do vzdrževanja. rojstvo in smrt v letalu V vojaškem letalu, kakih 500 milj od irske obale se je peljala Donald Pace, 19-letna žena ameriškega vojaka. Vojak Pace služi vojake v ameriški bazi v mestu Nanci v Franciji. Družina Pace je doma iz Colorada. Med vožnjo so Mrs. Donald Pace popadli porodni krči. Z letala so radijskim potom povpraševali po zdravniških nasvetih. Pace je porodila, toda otrok je kmalu po porodu Umrl. Ob pristanku letala so na materi ugotovili, da je njeno zdravstveno stanje dobro. špijoni v petroleju Iranske oblasti imajo opravka z veliko mrežo špijonov. Zadnjič so aretirale špijone med vojaštvom, sedaj se vrši aretacija v masah v petrolejskih rafinerijah. Se} a lovcev Zelo važna seja lovcev St. Clair Rifle kluba se vrši v petek zvečer ob osmih v Slov. domu na Holmes Ave. Vse člane se prosi, da se gotovo udeležijo. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST u ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HEnderson 1-5311 — HEhderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier ana Mail m Cleveland and Out of Town (ro'raznasalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesia): t or Une Vear—(Za eno leto)________________________________ t'uf bix Months—(,Za šest mesecev) t or 'ilTiree Months—(Za tri mesece) ..$10.00 . (j.UU - 4.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: iz,a ivanaao, jkvropo in druge inozemske države), t or une Jtear—(^а eno leto;__________________ tur feiix Months—(,/,8 jest mesecev) t or lliree Months—(Za tri mesece) _ 7.00 - 4.4)0 Entered as Sccoiia Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office ai Cieveiuua, Oiuo, uuucr me Act, of Congress of March a, lava. ALI SILA ALI PRAVICA? Zopet—nemško vprašanje! Zgodovina Slovencev v starem kraju je ozko povezana s tem vprašanjem. Borili smo se v prvi vrsti zoper Nemce, kasneje zoper Italijane. Danes je odpor zoper Italijane prvenstvenega pomena. To le trenotno. Nemško vprašanje ostane najglavnejše evropsko vprašanje, bistveno važno tudi za Slovence. Vsak velik dogodek v starem kraju odmeva tudi med nami Slovenci v Ameriki. Ko govorimo o nemškem vprašanju, moramo spričo novih pogajanj pokazati s prstom na eno nemško lastnost, ki se običajno pozablja, je pa za Nemce in Nemčijo najbolj karakteristična. Ta lastnost pa je SI A, po znanem izreku, ki je prav nemškega izvora, da gre sili večja veljava, kot pa pravici. Britanski zunanji minister Anthony Eden je stopil v zunanjepolitično službo kot dober trideset letnik. V britanski zunanji politiki torej razmeroma kot mlad človek. Vodil je zunanjo pohtiko Anglije v dobi druge svetovne vojne, vodi jo sedaj. Eden je izrazil svojo zaskrbljenost, da če ne bo sporazuma z Zapadno Nemčijo, bodo Nemci svojo bodočnost začrtali sami. Ta okolnost je važna, četudi ji neinformirano časopisje ne posveča dovolj pozornosti. Ko nadalje govorimo o nemškem vprašanju, ne gre za usodo vseh evropskih Nemcev, marveč izključno za Nemce, ki so državljani Nemčije kot take. Ti Nemci so gledali doli na bivšo in sedanjo Avstrijo in na avstrijske Nemce vedno zaničljivo. Nemčija in zopet le Nemčija! Kako pa je do te Nemčije prišlo? Nekaj zgodovinskih spominov, ki pa so za nas tudi politično merilo, ko presojamo nemško vprašanje, nas opozarja na to, da je do Združene Nemčije prišlo vedno le po Nemcih samih. Pri tem pa so se Nemci držali njihovega pravila, da ne gre za pravico, marveč v glavnem za silo. Tam, kjer je sila močnejša, se ji mora umakniti tudi pravica! ■ 4 шт Do združene Nemčije kot moderne države je prišlo v času prusko-francoske vojne v letih 1870-1871. Nemški kancler Bismarck je takrat potolkel Francoze, potem pa prisilil razne bivše samostojne nemške državice in srednje države, da so se odrekle svoji samostojnosti in pristopile k tej združeni Nemčiji, četudi je imela neke znake federativno urejene države. Značilni so bili dogodki po prvi svetovni vojni. Nemcem je bila naložena vojna odškodnina. Svetovna vojna je imela, kar je povsem razumljivo, težke posledici na gospodarstvo Nemčije. Sedaj pa naj ta Nemčija celo plačuje nekim tujcem, državam zmagovalkam visoko vojno odškodnino! Nemci so skovali krilatico, da je treba Nemcem naj-prvo preskrbeti dovolj kruha, šele potem se da razgovar-jati o vojni odškodnini. Torej kal upornosti proti mednarodni odgovornosti ne samo pod kakim Hitlerjem, marveč tudi že v povojni navidezno demokratski Nemčiji! Kakor hitro je bila Nemčija notranje dovolj močna, četudi je šlo za režim Adolfa Hitlerja, so Nemci izpolnjevali nemško zapoved, da gre sili večja veljava kot pravici! Kaj mednarodne pogodbe? Kaj brigajo Nemce zakoni, bodisi, da gre za domače, ah za zakone tujih držav? Naj govori sila, saj imamo dovolj orožja pri rokah. Vse, kar je bilo dogovorjenega in na kar je Nemčija z mednarodno obveznostjo pristala, se je rušilo kakor papirnata stavba. Toda zopet ne prvič v nemški zgodovini! Nemčija si hoče svoje notranje razmere urediti sama. Nje ne briga, ali je država zmagovalka, ali država pre-maganka. Nje ne briga, kaj so splošni mednarodni interesi. Kakor hitro bo dovolj močna v gospodarstvu in v orožju, bo ponovila to, kar je poskusila s prvo in drugo svetovno vojno. Zaskrbljenosti britanskega zunanjega ministra An-thonya Edena mi od svoje strani damo prav, da je največja bojazen, ko gre za rešitev nemškega vprašanja, pač ta, da bodo Nemci na eni ali drugi način, "šilom ali milom" uredili svoje vprašanje. Kako Nemce tudi za slučaj sile prisiliti, da živijo v mednarodni skupnosti, za to in predvsem za to gre! L Č UREDNIKOVA POŠTA 35-LETNICA SLOV. NAR. DOMA NA E. 80. CESTI CLEVELAND, Ohio—Pred 35, leti se je porodila ideja, da bi si newburski rojaki uresničili svoje želje postaviti si lastni Narodni dom, v katerem bi se lahko svobodno zbirali, družili, yeselili in prirejali društvene in kulturne prireditve. Sicer je bilo v naselbini nekaj manjših dvoran, katere so lastovali zasebni lastniki, katere pa niso bile ne dovolj velike, ne primerne za večje prireditve. Vsak si želi lastovati svoj dom, tako je bila tudi naših rojakov želja po lastnem narodnemu domu. Naselbina je vidoma rastla, organizirala so se podporna in kulturna društva, za katera je bilo treba preskrbeti prostor, v katerem bi imela središče. Kot vsak začetek, je bil tudi ta za postaviti Narodni dom težak, odgovornosti so bile velike, vendar s trdno voljo in pridnimi rokami so šli naši rojaki strnjeni na delo, zgradili so svoj Narodni dom, kateri je danes splošno znan kot Slovenski narodni dom na 80. cesti. (Naziv, oziroma ime "New-burgh" se danes že bolj pored-koma rabi, posebno pri naši mladini). Kako nujno potreben je bil Narodni dom v naši naselbini pred 35 leti, se je pokazalo takoj po otvoritvi. Takoj so se začele prirejati številne družabne prireditve; zlasti je bil dom prizorišče številnih koncertov, dramskih priredb in drugih društvenih veselic in zabav. Bil je to zopet korak naprej v zgodovini slovenskih pionirjev v Ameriki. Pri vsakemu podjetju z tokom časa izumirajo pionirji. Za na-daijni obstoj podjetij je torej potrebno, da poprime, mladina za delo in ga vrši dalje. Pri našemu Narodnemu 'domu na 80. cesti smelo trdim, da je mladina v precejšnji meri naredila svojo dolžnost z ozirom na podporne ali kulturne organizacije in Narodnega doma. Naša mladina je z dejanji in aktivnostjo pokazala, da se zanima za naš Slovenski narodni dom, ko je priporočala, da se domovi prostori povečajo in dogradi tudi kegljišče ali "bowling alleys," kar se je izkazalo v korist in zabavo tako mlajšim kot starejšim. To kegljišče je pomenilo velik korak naprej. Vsebuje 12 allejev, katera so med najlepšimi v vsem mestu Clevelanda in okolice. Že šest let je tega, odkar so bila postavljena in izkazala so se prav dobro za Dom. Poleg kegljišča, se je Dom povečalo tudi s tem, da se je postavilo dodatno dvorano, da odgovarja vsaki večji prireditvi. Razumljivo, da ker se je povečalo Narodni dom, se je tudi povečala odgovornost in skrb istega. Posebna skrb je bila, kako se bo izplačevalo te. obveznosti, ki si jih je Dom naprtil z izboljšavami in povečanjem. Ampak v složnem delu in z razumevanjem se lahko veliko naredi, tako lahko danes ugotovimo, da je ta naš Narodni dom na trdni podlagi. če bo šlo tako naprej, bo Dom popolnoma plačan v šestih letih. Kot sem zgoraj omenil, je v slogi moč, v prepiru pa šibkost, zato upam, da bo šlo pri nas tako naprej tudi v bodoče, kar bo nam vsem v ponos. Naj bo torej ob 35-letnici obstoja Slovenskega narodnega doma na 80. cesti izražena prisrčna zahvala vsem, ki so in ki še pomagate, da naš Dom stoji na tako dobrem stališču. Priznanje vsem, kateri so in kateri skozi vsa ta leta žrtvujejo svoj trdo zasluženi denar; vsem, ki ste velikokrat prijeli za brezplačno delo, spregovorili ali' zapisali prijazno besedo v prid Narodnega doma, kakor tudi uradnikom, ki so skozi vseh 35 let pridno, pošteno in ponosno delovali za ugled Doma. Kajti Narodni dom bo stal v dobrem fctanju ie, če se bodo odborniki in uradniki zanimali zanj in se zavedali dejstva, da je Narodni dom stavba vseh zavednih Slovencev. To je majhen opis našega Narodnega doma na 80. cesti. Ni moj namen opisati obširneje zanimivo zgodovino Doma, ker ob početku nisem bil poleg in torej nisem poučen o natančnih podatkih Doma- ob pričetku. Torej, oprostite! Želim in vabim rojake in rojakinje od blizu in daleč, da pridete v nedeljo, 10. oktobra na proslavo 35-letnice obstanka Slovenskega narodnega doma na 80. cesti. Pričetek programa, ki bo vseskozi bogat in privlačen, bo ob 7. uri zvečer. Natančen opis programa bo priobčen v listu prihodnji teden. Vstopnice se pa lahko dobijo v naprej v klu-bovih prostorih in pri odbornikih Narodnega doma. Na svidenje v nedeljo, 10. oktobra v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti! S. PauUn. Zopet bo lušino pri "Svob. Slovenkah"! CLEVELAND, Ohio—Poletje, pikniki in počitnice so za nami. Sedaj ko je jesen tu in pred nami so dolgi mrzli zimski večeri, si moramo pripraviti načrte kako se bomo kratkočasili v tem času. Da se zopet enkrat skupaj snidemo in skupaj razveselimo ter pozabimo na naše vsakdanjosti, so članice društva Svobodomiselne Slovenke št. 2 S.D.Z. pripravile jesensko veselico, ki se vrši v soboto, 2. oktobra v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Kaj vse bomo imele pripravljeno, da gostom postrežemo najbolje, ne bom opisovala. Povem vam le toliko, da žal ne bo nikomur, kdor bo prišel v soboto zvečer v našo sredo. Eddie Habat bo s svojim orkestrom igral tako vesele poskočnice, da se bo vse veselo vrtelo—v prizidku boste imeli pa priliko pokramljati s znanci in prijatelji, ki radi pridejo v našo sredo. Torej, prijazno vabimo vse rojake in rojakinje, glavne odbornike Zveze, posebno pa še vse naše članice, da pridete in pripeljite s seboj svoje možičke in pri-jo.telje. Ali se vidimo na veselici Svob. Slovenk št. 2 S.D.Z. v soboto, 2. oktobra? Gotovo! Mary Somrak, blagajničarka. Nova telefonska oprema Vodstvo Cleveland Electric Illuminating Co. je te dni naznanilo, da je inštaliralo posebno telefonsko opremo, ki bo omogočila oskrbovati do 5,400 telefonskih klicev na uro v času nujnosti. Te vrste naprava je znana kot "group-trunk" in telefonska družba Ohio Bell meni, da je to edina taka naprava v rabi kjerkoli v ameriški industriji. Te nove facilitete so izdelane tako, da hkrati skrbi za 30 klicev v slučaju nujnosti. Posebne linije so napeljane, da skrbijo za klice, ki niso nujnega značaja. ' 15-le+nica izletniških prostorov S.N.P.J. CLEVLAND, Ohio—Že pred 25 leti so se naši aktivni člani zbirali na sestankih z namenom, da bi našli sredstva za nakup lastnih izletniških prostorov. Radi nezadostne finance in depresije, ki je vladala tedaj, se je ta načrt za nekaj časa opustilo. Cim so se razmere pričele nekoliko boljšati, se je akcijo oživelo in pred 15 leti tudi uresničilo željo za nakup zemljišča. Člani v odboru za nakup zemljišča za izletniške prostore so si ogledali nič koliko prostorov, konečno pa so se zedinili za sedanje kot najbolj prikladne za piknike in izlete. Seveda, tedaj je bila na posestvu le stara lesena dvorana in štiri poletne ko-Čice. Danes so ti prostori vse kaj bolje urejeni, da odgovarjajo še tako veliki priredbi. Da smo vse to dosegli, je bilo seveda treba nfnogo dela in požrtvovalnosti. Nekaterni zavedni člani v odboru in posamezniki delajo že 15 let v prid tem izletniškim prostorom. Delajo bolj kot bi za svoj lastni dom. Ne smemo pozabiti naših pridnih članic Ženskega odseka farme, ki se tudi v veliki meri trudijo in delujejo, da se farmski prostori, posebno kar se tiče kuhinje, stalno zboljšujejo. Odbor farme se je odločil praznovati 15-letnico obstoja v nedeljo, 3. oktobra, in sicer na izletniških prostorih, v našem parku. Vabljeni ste, da se udeležite naše proslave v velikem številu. S tem boste dali saj delno priznanje našim neumornim delavcem, ki so izvršili že ogromnega udarniškega dela v zadnjih 15 letih za našo farmo. Za ples bodo igrali Tomšičevi fantje. Oddalo se bo tudi tri krasne dobitke, namreč televizijski aparat. Mix-master in radijski aparat uro. Listke si lahko preskrbite pri članih odbora ali na pikniku. Torej, na veselo svidenje v nedeljo, 3. akt. na izletniških prostorih SNPJ i^a Chardon in Heath Rd. T. Gorjanc. rREPKRE YOUR HOM ;Г;.гТ OISflSTER! I -t » Hft'i 'jerif 'I Teden Združenih narodov Teden od 18. do 24. oktobra je bil proglašen kot teden Združenih narodov. V zvezi s tem praznikom so v načrtu razni programi širom dežele. Zupan Clevelanda, Anthony J. Celebrezze je imenoval Kenyon C. Boltona, da načel ju je clevelandskemu odboru za pripravo primerne proslave. Z ozirom na to, je ta odbor določil, da izbere pet žena iz okraja Cuyahoga, ki bodo dobila brezplačno vožnjo in plačane stroške v Washington, D. C., v omenjenem tednu. Žene, oziroma dekleta, ki bi rada dobila priliko do tega potovanja, morajo biti stara nad 21 let in morajo živeti v okraju Cuyahoga. Vse, kar se od njih zahteva je, da se registrirajo osebno v četrtek, petek ali soboto tekočega tedna in sicer v glavni knjižnici ali v katerikoli drugi izmed 31 podružnic javne knjižnice v Cuyahoga okraju, ali pa v 10. nadstropju Higbee's, v pritličju Higbee's ali pa v uiadu Federation of Women's Clubs v sobi št. 250 v hotelu Statler. Imena vseh registriranih bodo spravljena skupaj v škatljo in potem se bo dvignilo pet imen, katera bodo objavljena v torek, 5. oktobra. Te zmagovalke bodo šle na skupno potovanje 17. oktobra in se vrnejo 21. oktobra. Vse je brezplačno, treba se je ženam le registrirati in biti morajo prebivalke okraja Cuyahoga. OB ATLANTSKEM OCEANU ARE WE HELPLESS? NOT A BIT WHEN WE'VE GOT OUR FIRST-AID KIT! YOUR DRUG COUNTER HAS OrrlCIAi. DISASTER NRM-AIO *UPfU:3 Piše JOHN PIVŠKA Večkrat čitamo, ko kateri opisuje kaj značilnega ter zgodovinskega iz svoje okolice. Nisem pa še nobenkrat čital, da bi kateri opisal našo Pivško dolino, katera ima tudi veliko zanimivosti. Svetovno znano Postojansko, jamo, Predjamski grad, kjer se je Erazem Predjamski pred 550. leti skrival pred avstrijsko vojsko, tudi Martin Krpan je dobival zavetje na Pivki, ko so ga zasledovali, ko je tihotapil iz Trsta angleško sol. Imamo na Pivki tudi svojo pesem, katere še nisem slišal drugod peti kot na Pivki. Glasi se: Tam pri Postojni je ena jama, notri pride poln Slovijana in vsak je lepši kot Teljan . . . Gotovo so Slovenci, kateri še niso čitali zgodbo Erazma Pred jamskega, ki se je godila pred 550. leti. Erazem Predjamski je bil na Dunaju v avstrijski armadi višji častnik, zelo odločen, ter bojevit vojak. Izmed vseh prijateljev, je le imel enega pravega prijatelja, za katerega bi dal življenje, če bi bilo potrebno. Ko je pri pojedini, neki višji častnik, tega njegovega prijatelja obrekoval, se je Erazem dvignil in zahteval naj prekliče to obrekovanje. Prijel je za ročaj sablje. Ničesar ne priklicujem, se dvigne njegov nasprotnik, ter tudi prime za sabljo. Če ne prekličete svojih besed potem vas poživljam na dvoboj, mu odgovori Erazem, nakar oba potegneta sablje iz nožnic. Pričel se je dvoboj, v katerem je Eiazem zadal nasprotniku rano, da je mrtev obležal. Erazmovi prijatelji so mu svetovali naj pobegne, kar pa Erazem ni hotel storiti, zaradi svoje vojaške časti in ponosa. Zanimivo je kako hrabro, neustrašeno se je pred sodiščem zagovarjal. "Poklical sem ga na dvoboj, ker je lažnjivo omadeževal čast mojega prijatelja." "Torej priznate, da ste ga umorili?" upraša sodnik. "Da priznam! Umoril sem ga v častnem dvoboju." Sodnik "Ni le sodišč, kjer ima vsak priliko iskati zadoščenje? "Kaj naj vojak z ranami pokrit pri Vas išče zadoščenje in naj trpi, da se bodo igrali z njegovim poštenjem in pravico? Ne! V smrt ne obsodite, kajti takih časov ne maram doživeti. Gorje domovini naši, kadar bodo naši vojaki taki bedaki." Obsojen je bil z smrtno kaznijo. Erazmovi osebni prijatelji so ga hoteli rešiti smrti. Poslali so osebo, preoblečeno v meniha, kateri bi ga pripravil za pot na drugi svet. Preoblečen menih mu je v ječi dal navodila kako naj pobegne. Rekel mu je: "O polnoči bo straža, katera bo dobila vina za vestno straženje, zaspala, in na drugi strani vode te bo čakal sluuga z dvema konjema. Če hočeš, si reši življenje." Erazmu nato izroči meč in samokres. Erazmu se je to videlo prestrahopetno in se ni moral odločiti za pobeg dokler ni slišal stražo smrčati pred njegovimi vratmi. Ko je izbiral med življenjem in smrtjo, se je odločil za življenje, odklenil je z danim ključem vrata, se splazil mimo speče straže, ter stekel po dvorišču proti vodi, katero bi moral po načrtu preplavati. Pozornost je zbudil le veliki pes, kateri se je zapodil za njim. Ker pa sta dva velika Erazmova psa ves čas čakala gospodarja pred vratmi jet-nišnice, se je vnel strašni pasji boj, da se je straža prebudila. Bilo je že prepozno, ker Erazem j in njegova zvesta psa so bili že i čez vodo. Več dni so jahali po! skrivnih poteh predno so prišli v predjamski grad. Erazm«, so dolgo časa brezuspešno iskali in končno so prišli na sled, da se skriva nekje na Notranjskem. Ko so Erazmovi zasledovalci imeli posvetovanje v planinski grajščini, je šel Erazem tja, da se ž njimi norčuje. Prihajal je na dvorišče in naznanil strežaju, naj nese njegov GORJANC DOLINA pozdrav zborovalcem. "Smem 1® vedeti kdo pošilja te pozdrave? ga paznik vpraša. "Povej jii"' da Erazem, katerega iščejo," HiU odgovori. Ko je strežaj odšel, je Erazem oddal par strelov v zrak, ter od-hitel iz dvorišča. Zborovalci skočijo k oknom in vidijo Erazma zdirjati z dvorišča. Takoj so se podali za njim, sledili so konj' skim podkyam, katere so bik obrnjene narobe in ga so ga izsledili. Kljub temu, 'da se je znal Erazem spretno norčevati z avsti'U' Sike vlade, so mu po teh podk"' vih sledili skozi gozdove in v predjamski grad, kjer se 3® Erazem skrival, z precej posadko služabnikov. Grad 3® zgrajen pod ogromno visečo skalo, ter samo na pročelju je mocno zidovje, katerega tedanji topoli niso morali razbiti. Zadaj za dom pa je bila visoka gora in vs® streljanje je pomenilo toliko kakor metati bob ob steno. gradom je precej velika tekoca reka in most se je lahko potegn' nazaj, da sovražnik ni moral pri blizu. Ker grada niso morali biti, so se odločili oblegati ga liko časa, da bo prebivalcem J do brez boja podali ko bodo la"' njem zmanjkalo jestvin in se ni, ali pa bodo od gladu pomn'' ker druge izbire tako nimajo. Močna posadka je grad obl®' gala celo zimo in mislili so, da s® Erazem mora vsaki čas ' jim. Za Veliko nočno nedeljo j' pa Erazem zopet preseneči, jim po vrvi spusti polovico p®^T nega vola, da bodo imeli malo boljška za te velike praznike. 2® 10 presenečeni so naprej oble^® 11 grad. Ko je sredi maja mes®"^ Erazem zopet po vrvi spustil ko ikih alf šaro rudečih svežih vipavs črešenj, je poveljnik kar obup^'^ ker se je Erazem tako grdo n"'' čeval z avstrijsko armado. PoV® Ijnik je poročal dogodek na naj in dobil povelje naj napi' ^ oblega, dokler se Erazem prost" voljno ne poda. Kakor je uganka vam čita Ijem, kateri niste čitali te po^®. sti, tako je bila uganka o^leg^^ posadki, kje Erazem dobiva zr® češnje, ker na Pivki so tedaj s® ^ pričele cveteti. Naj bo tukaj P®, jasnjeno, da iz tega gradu naravni podzemelski predor P ^ Nanosom, ter pride na svetlo^^ vipavski dolini in po tej po^' obleganci dobivali svoje po ščine. To drzno norčevanje je preveč sramotno za po#' bilo osn" tj» in Avstrijo in zaradi tega so poslali drugega poveljnika drugo posadko ker so ga na način hoteli dobiti v svoje Erazem je šel celo tako da da je pričel pošiljati svojega s ga k poveljniku, ter mu dona poročila na obe strani. Ijen je bil, pogajati se z drža ' nikakor pa ne, za brezpog^'J predajo. Stvar se je vlekla šeP ^ cej dolgo in končno ga T ® izdal. Povedal je, da je stranišču tenka in topovska gla bi jo morala prebiti. p, se je z poveljnikom, seveda gotovo plačilo. Razložil mU J® črt. Kadar bo šel Erazem na s nišče, bom postavil na okno ^ in tedaj ustrelite tam tisto steno. Tako se je .^ло, dilo, da je krogla prebila ^ ^ ki je Erazma na stranišču u Pred odprtino je nastal med oblegano posadko in av® sko vojsko, ki je Erazmove^^^^ lužbence vse pobila, razen ' jalca. Ko jim je po boju lec razkazoval graščino, P zabljeni Erazmov stari s kateri je bil prestar, da bi jeval, prišel iz sobe in izdaj^ ustrelil. Strica so seveda |jiii ustrelili, tako da so vsi zg avijenje. gpi. Toraj to je zelo na. Sana povest Erazma skega. Slika tega gradu 3® priobčena v koledarju IzselJ"^^ gi matice, njegova zgodovina P^^^ bila opisana in zaradi tega to prav na kratko opisal. (Dalje prihodnjih) ENAKOPRAVNOST BTRAN 3 v prekmurju pri potomcih Nekdanjih gospodarjev indije KJE JE KONEC CIGANSKEGA RODU? (Nadaljevanje) hišo sem nato še poslu-zivahno čebljanje ciganov v Ji ovi hitri, zame v nerazumlji-J Sovorici. Star cigan je uganil j. wisli ter mi dejal: "Veste, 'b i^zik ni težak, kdor je tne' glave, ga hitro zna." ^°vedal mi je nekaj besed, to-2 si nisem zapomnil. Še pet, ki sem jih potem še po ostalih naseljih, sem ^^^^^ežil v zvežič: "Haro hi živlbe življenje!" Zgodba "Ofic -hudo je naše ciganov iz Vanče vasi ko govoril za nas," ta- ske^° dejali prebivalci cigan-naselja v Vanči vasi ter fta na večjo belo hišo 5q oicu naselja. Vedel sem, da cigani svoje župane— 1ђе • imajo oficirja, to J, začudilo. No, hitro sem šel Uganko, ko sem ga na-vinogradu za hišo, - obrezoval trse. Jože Hor-Že mlad, ne vem, če ima y ^^(^eest let. Več let je služil ljudski armiji jg ^^j-ivni podoficir, zato se ga "ofici >> med rojaki ime in ti so silno ponosni je delni invalid, do-svo" ^^^^^idnino in prebiva tu s Bos° ki jo je pripeljal iz b Kako vesel me je sprejel, '^fat zato, daje vsaj en- ^'^išel med nje nekdo, ki se ^jih ^ njihovo življenje, za Se težke probleme. Ko sva јц /^'^enkovala, seje okrog na-še kopica moških in otfo •' strani pa so oprezali ^вко sem zvedel tudi ža-бапо^ težak problem ci- ^ Korejcev in Vanče vasi. ђд so se preselili sem dr, vasi. Tako kot v vseh Hi]J, Vaseh, so jih tudi tu zri- jg na rob naselja. Sedaj Ue ^^4 ciganov, od tega je do 13. leta. Nekaj mo- Zaprtih zaradi tatvin in ђјћ , skrbi za kopice drob- otrok. Občina nima kaUif okraj da tu in tam le i^iloščino. Nel^a i zena pa mi je potožila: moža, vzela ga je je- Ho „ ^^^i^atna bolezen kaj moč-v naselju. Devet-je ^ ^ladih ciganov do 24. leta kriiL^ ^i'kuloznih. Premalo je га^о f^f^'^skem delu, toda to ne гођцЈ Otroških doklad se-Soca],''^^ dobivajo in z nekaj ti-in da nasititi deset, 12 Saj ^ se veččlansko družino, ђе deset otrok, cigani niti za družino. Pripove nekaj moških zaslu- Јаг mi: Pa l6i>, ^'^^m deset otrok, žena I'ak j večkrat ciganom ne Jo drugega, kot da hodi- ksrtg prerokovat srečo na sli p' . io sami zaman iščejo, ^ajoijiv ^ "bukhalo"—lakota—ta Vetji beseda v njiho i^a ^^srju največkrat pahne stanujejo? Pri Karlu že mnogo let na kajo ' ^ vedno vsako leto jav-M ij^y.^ dojenčki v hiši, spi de-^mik ^ koči, ki ni večja od j' vem, če meri v prespi ^^krat tri metre. In tu ^ajsta ^^^(žina na eni postelji. "Tr otrok pa ima 16 let. vpadel v besedo Horvatu. In več ciganov mi je odgovorilo: "Vemo, da se moramo rešiti, vsaj mladina se mora! Stari ne vemo, če se bomo. Toda kako? Pomagati si ne znamd. Če bi do bili zaposlitev kje v kakšni tovarni, da bi se lahko odselila vsa družina, bi tudi ostali. In če bi bilo dobro, bi prišli še drugi za fiami. Samo delo ne bi smelo biti preveč učeno. Zaostali smo. Večina ne zna niti brati, hiti pisati. Tudi na kakšnem kmetijskem posestvu bi delali, če bi imeli trdno roko nad seboj, ki bi nas vodila pri delu." Cigan, kokoš, poslovodja, milijon "Kmetje tu okoli so tudi mnogo krivi naše zaostalosti," tako so mi govorili nekateri cigani. In pri mnogih sem občutil poseben odpor proti vsem, ki niso njiho vega rodu. "Izkoriščajo nas!" so potožili. Povedali so mi, da če kmetu pogine svinja, jo namesto, da bi jo pokopal, raje proda ciganom za tisoč dinarjev. Kokoš, ki mu jo je zadavila kuga, vnovči za 100 dinarjev. Cigan si misli: "To se še vedno splača!" in "mas" (meso) je navadno še glavna hrana ciganov. Če je cr-kovina, kaj zato! Zvedel sem tudi zgodbo o 60-letnem ciganu. Njegov sin je med vojno skrival partizane. Okupator ga je zato ustrelil in oče je moral gledati usmrtitev svojega sina. Sedaj pa je nekje zmanjkala kokoš. Osumili so starca in ga hoteli zato izgnati iz vasi. Vsa vas se je zgražala nad njim. V sosedni vasi pa je poslovodja zadružne poslovalnice poneveril cel milijon, pa ni nikomur niti na pamet prišlo, da bi se zaradi tega zgražal. Cigani napravijo morda na leto s sekanjem drv v gozdovih ali pa s kakšno drugo krajo največ milijon škode v Prekmurju, poslovodje kmetijskih zadrug pa ^o samo lani povzročili s primanjkljaji 11 milijonov škode kmetom, pa se ti niso preveč razburjali. Cigane pa grozansko obsojajo. In to ni čisto prav. Prav to cigane boli. Enakopravni bi radi bili, da jih nihče več ne bi gledal postrani. Tisti, kdor krade, naj bo sojen —tako pravijo pošteni cigani. Radi bi, da bi jim priznali, da so ljudje, državljani Jugoslavije. Nekateri celo zamerijo, če jih nazivaš cigani. Večina med njimi pa ve, daje cigan le ime njihove narodnosti. Da bi rešili vsaj mlajše . .. Pod klancem pred Bodonci sem dohitel skupino šolarjev. Na prvi pogled sem med kmečkimi otroci zasledil male cigan-čke. Ne samo obraz in črni lasje ter svetlikajoče oče, tudi obleka jih je izdala. Najmanjši med njimi je nosil moški suknjič, ki mu je segal do peta. Rokave je imel zavihane za več kot polovi- co, pa so mu še kljub temu pokrivali drobni ročici. In čevlji— pravi čolni. Palec je gledal iz enega. Ti mali cigančki in kmečki sinovi, ki so složno šli v šolo, so mi povedali: 'Iz prvega razreda smo." Toda med njimi sem ugledal tudi veliko, močno razvito dekle, ki sem ji že na prvi pogled prisodil 18 let. Za Olgo sojo klicali. Bil sem v pravi zadregi, naj jo vikam ali tikam. Končno sem jo le povprašal: "Mar ti tudi še hodiš v šolo?" "Da!" "In v kateri' razred?" "V prvi." "Koliko si stara?" "Štirinajst let." Več sem zvedel v šoli od upravitelja. Olga že sedmo leto hodi v prvi razred. Tu je začela in tu bo končala. Morda se bo letos še dokončno naučila brati in pisati. Lepega dne pa je ne bo več v šolo. Učitelj že ve, zakaj. Čez sedem let bo lahko učil v prvem razredu njenega sinčka. In tako je z večino ciganskih otrok. Brez nadzorstva se ves dan podijo po gmajni, nihče jih ne vzgaja, nihče ne učij četudi jih imajo starši radi in se zanimajo zanje. A kaj, ko so sami nepismeni. V šolo prihajajo otroci brez zvezkov, brez svinčnikov, knjig. Nekajkrat dobijo tu nove, toda spet jih izgubijo. Večina jih ne prileze dalje od drugega razreda. Učitelji imajo težave, saj otroci le počasi napredujejo. Zato imajo v Murski Soboti svoje ločene oddelke. Le za petje in glasbo so nadarjeni. Da bi jih slišali kako lepo dvoglasno po-jo! Brez vsake glasbene izobrazbe zaigrajo cigani najtežje melodije. Ista pesem je po vseh šolah, vaseh, ker so cigani. Mali ci gančki težko sledijo učiteljevim razlagam. Po malih glavicah se naenkrat podi toliko misli, toda v šoli še nekako gre, a ko pridejo domov, se spet vse podre, kar je zgradil šolnik. Zato je nad pametna zamisel, da bi za ciganske malčke uredili pri šolah internat, da bi jih ločili iz Pušče, od bednega naselja v Vanči vasi in Borejcih. V internatu bi mladino vzgajali in usmerjali v razne poklice. Tako bi rešili vsaj zadnji, mladi rod ciganov. Saj je znanih več primerov, da je cigan, ki se je ločil od vegastih koč samotnega blatnega naselja, začel drugo lepše življenje. In k temu, človeku dostojnemu življenju, bi morali pomagati tudi ostalim ciganom. Zato sem zapisal tudi te vrstice. Res je, da sem morda risal samo črno, da sem prikazal le bedo in siromaštvo ter negotovost, v katerem živijo ti ljudje, toda zapisal sem jih zato, da bi to zamotano cigansko vprašanje v Prekmurju vsaj enkrat že začeli reševati. Saj je tudi tu več ljudi, ki misli isto, kot njihov zvezni ljudski poslanec Vanek Šifrar: "Nekaj moramo tu urediti. Cigani so vendar naši državljani. Pametno se moramo z njimi pomeniti, jim svetovati in tudi pomagati, da najdejo pot iz tega težkega in žalostnega življenja." Boris Kuhar. ("Slovenski poročevalec") O novih ocenitvah starih znancev Moderna zdravniška veda dosega neslutene uspehe in včasih se zdi, da dela skoro čudeže. Kljub temu pa ne zametu je starih izkušenj in dognanj. Mnoga stara zdravila, ki so se jih posluževali naši predniki, so se izkazala dobra, zlasti, ko jim je bila odstranjena navlaka vražar-stva. V moderni medicini so danes v obliki pilul ali ekstraktov rabljena mnoga zdravila, ki so jih naši predniki poznali iz izkušenj in so se jih uspešno poslu- A croup of three pieces that provides an ideal solution for requirements of a guest room, especially where space is limited. One unit Generous drawer space and cabinet with adjustable shelves. The top cection of the second unit drops to form a writing desk with large working area, pigeon-holes, letter tray and built-in light. Under the L.jC are two full-length drawers. These two units are movnted on a sturdy slat bench, which Is of Lufucient length to allow one end to serve as a luggage rack or end table. There are many other cases available of the same depth and height, L L., with variations in width and arrangement of storage space, so that c, ouping can he planned for almost any given space and need. Korne Fashion Time in Cleveland, Sept. 23 thru Oct. 2, is a good Ij.ic visit furniture and department stores to see latest developments i.-, iioiiic; furnishings." ^reba saj Je enkrat rešiti te Iju- ycdno tako ne more iti jo," Јђ. generacije v generaci-Potoži nekdanji podoficir nihče se preveč ne to. Kadar kje kaj bioo iti miličnik v našel- lik oi^j Je tudi edini predstav-ki ga vidijo cigani v občifj^ Le sedanji tajnik Tišini še nekaj skrbi za pa v vseh teh letih ^ da bi se pomenil njihovih problemih, težko življenje? Mislite sami o tem?" sem ............ "Ш "We Found Men Still Alive Under This Rubble!u„ui»sr* t wpwl OflffM ХМШВЕ CARIFUll ---- stroyed cnough~timbef to builj all the houses in a city of a half million population. They cost America and you well over one billion dollars! So won't you please be extra careful this year? Be careful with cigarettes, matches, campfires, any Are. Nine out of ten forest fires are caused ^ople—people like you,i^ ^бЛ/" Only vbu can ^TPREVENT FOREST FIRES! like other American business firms, we believe thot business has a responsibility to contribute to the public welfare. This advertisement 1: therefore sponsored in cooperation with The Advertising Council and U. S. and State Forest Services by: NAZNANILO IN ZAHVALA S tužnim srcem in objokanimi očmi naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem, da je nemila smrt pretrgala nit življenja naši nadvse ljubljeni in nikdar pozabljeni mami, stari mami, tašči, hčeri in sestri HELENI DEBEYEC rojena MAČEK Blagopokojna mama je nenadoma izdihnila svojo blago dušo, zadeta od srčne kapi, dne 28. avgusta 1954 ob 4. uri zjutraj. Pogreb se je vršil dne 31. avgusta ob 11. uri dopoldne iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi v cerkev sv. Vida in od tam po opravljeni sv. maši zadušnici in cerkvenih obredih, smo njeno truplo položili k večnemu počitku v naročje matere zemlje na pokopališču Calvary. Pokojnica je bila rojena 11. aprila 1890 in je bila stara ob smrti 64 let. Rojena je bila v vasi Radlek pri Rakeku. Tem potom si štejemo v dolžnost, da se iskreno zahvalimo Rev. Louis B. Bazniku za molitve ob krsti blagopokojne v pogrebnem zavodu, za spremstvo v cerkev in opravljene cerkvene obrede, kakor tudi za spremstvo na pokopališče. Srčna hvala bodi izrečena vsem, ki so krsto pokojne ozaljšali s krasnimi venci cveta, in sicer: Paul in Ann Holcomb, Mary Miller, Mr. Andy Debe-vec, Casper in Helen Voithofer v b'niontown. Pa., društvu Napredni Slovenci št. 5 S.D.Z., podr. št. 25 S.Ž.Z. in krožku št. 2 Prog Slovenk, cvetličarju Louis Slapnik, Mrs. Angela Debelak, Mr. in Mrs. Tony Stritof, Mr. in Mrs. Tony Gregorich, Mr. in. Mrs. Joseph Gregorich iz E. 72 St., Enakopravnosti, Mr. in Mrs. Frank A. Turek, Mr. in Mrs. Frank Turk, Mr. in Mrs. Louis Pe-ček, Mr. in Mrs. Henry Blumel, Mr. in Mrs. Fred Katai, Second Shift Control Division Reliance.Electric & Engineering Co., Mr. in Mrs. Daniel Zaborowski in sinovom, Mr. John Renko, družini John Tavčar, J. W. Corey od Reliance Electric & Engineering Co, sodelavcem Enakopravnosti, Mr. in Mrs. Louis Pirc, Mr. in Mrs. Philip Ribarich, ter Mr. in Mrs. Andrej Tekavec. Hvala lepa vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir m pokoj njene duše. Zahvalo naj sprejmejo: Mrs. Jennie Hegler, A. Rolih, Mary Primožič, Mr. in Mrs. A. Keržišnik, Mr. in Mrs. John Debelak, Mr. in Mrs. Al Joseph, Ann Tekavec, Mr. in Mrs. Herb Murphy, Mary Tekavec, Mary Zdolšek, Mr. in Mrs. Albin Kremzar, Mr. in Mrs. L. Eppich, Mr. in Mrs. Carl Stwan, Mr. in Mrs. Leonard Holzheimer družina, Andy Debevec družina V Uniontown, Pa., Mr. in Mrs. Frank Glavan, Mr. in Mrs. Tony Briganti, Mr. in Mrs. John Kikol, Anna Arko, Mr. in Mrs. John Nestor, Mary Sadar, Mr. in Mrs. John Kremzar, Mr. in Mrs. Srečko Erzen, Mr. in Mrs. Jack Tekavec, Mr. in Mrs. Louis Intihar, Mr. in Mrs. John Zgonc, Henry Debevec, Helen Voithofer v Uniontown, Pa., Joseph Moster, Mr. in Mrs. Al Palmer, Mr. in Mrs. A. Klingler St., Mrs. John Lekan st., Mr. in Mrs. Ed Sadar, Mr. Mike Srsen, Mr. in Mrs. Joe Misic, ki sta prispevala za mater pokojnice v stari domovini, ter Mr. in Mrs. Wm. Kožar. Dalje lepa hvala tudi pogrebcem, ki so nosili krsto: Mr. Joseph Jaklič, Mr. John Stefe, Mr. Tom Kraich ter Mr. John Tavčar. Iskrena hvala vsem, ki so prišlo pokojno pokropit ko je ležala na mrtvaškemu odru, kakor tudi vsem, ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu, ter vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti na mirodvor. Hvala lepa članicam društev: Srca Marije staro, krožka št. 2 Prog. Slovenke in podr. št. 25 S.2.Z. za ganljivo izkazano zadnjo čast in udeležbo pri pogrebu. Našo posebno zahvalo naj sprejme Mr. Anton Kužnik, ki je nudil pokoj-nici prvo pomoč ko jo je nenadoma zadela smrtonosna srčna kap, kakor tudi Mrs. Frances Gorshe za pomoč in postrežbo, ki jo je nudila nam ter vsem, ki so se udeležili pogreba. Enako naj sprejmejo toplo zahvalo vsi, ki so nam stali ob strani, nas tolažili in bili v pomoč na en ali drugi način v dneh naše britkosti. Hvala lepa vsem, ki ste sočustvovali z nami in nam izrazili svoje sožalje osebno ali ' pismeno. Zahvalo izrekamo tudi pogrebnemu zavodu Joseph Žele in sinovi za vzorno voden pogreb in najboljšo vsestransko postrežbo. Preljubljena mama, stara mama, hči in sestra! Tako nepričakovano Te je obiskal angelj smrti in odvedel s seboj tja, odkoder ni več povratka, da nikakor ne moremo verjeti, da smo ostali osamljeni. Zaman poslušamo, da bi slišali Tvoj glas, zaman se oziramo po hiši, da bi Te zagledale naše oči, a hiša je prazna in naše drage mame od nikoder ni. Bridka bila je ločitev, ko smo Te položili v mrzli grob, a spomin na Te si ohranimo v naših srcih do konca naših dni, ko tudi mi pridemo tja v večnost. Počivaj v miru—snivaj sladko večni sen! Žalujoči ostali: MATTHEW in LADISLAV, sinova OLGA DEBELAK, hči PAULINE in DENISE, sinahi ANTHONY, zet MATTHEW" ml., PAUL in MICHAEL DEBEVEC, SYLVIE DEBEVEC, MARGARET in MARION DEBELAK, vnuki V starem kraju pa: FRANČIŠKA MAČEK, mati IVAN, ANDREJ, JO?E in ANTON, bratje AMALIJA BIZJAK, sestra ter več drugih sorodnikov. Cleveland, Ohio, dne 30. septembra 1954.