Številka 238 TRST, v četrtek 29. avgusta 1907. Tečaj Izh&J* rsaki dsn 'Vi tud »b nedeljah in praznikih «b 5., tfc ponedeljkih »b 9. z Jutra | Toamlčne Stevilse m prodajajo po 3 av6. (6 sto tisk) 9 mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, tTranju, Petru, Sežani, N&brežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov&čini, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. f'EKE OGLASOV se raCnnajo po vrstah (Široke 73 um, visoka 2V« mm); za trgovinske in obrtne oglase po 20 stotiak; ta oamrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 60 stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka na-daljna vrsta K 2. Mali oglasi po S stot. beseda, najmanj pa fd tO 'tot- — Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Sdlnost Gfasifo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moči Naročnina snaia ta ?se i eto St K. pol leta 12 K, 3 mesece 5 K —, na naročbe bre« doposlane naročnine, se uprava ne ozira., laiofiilia la iedel]iio iidaije .Ediiosti' itane: »loleno K 5-20, pol ura 2 60 Vsi dopisi naj se poSiljajo na uredništvo lista. Nefrankovaa* pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je poSiljati na upravo lista UREDNIŠTVOal. Glorgio Galattt 18. (Narodni dom*. Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsordj lista .»Edinost". — Natisnila tiskarna konzorcija lista .♦Edinost*' v Trstu, ulica Giorgio Galatti 5t. 18. ssssee: PoStno-hranilnični račoa it. 841*652. —— TBLBPOl itn. 11*7. —— Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK u BRZOJAVNE VESTI. Romanski kralj obišče cesarja Frana Josipa. DUNAJ 28. ..N. W. Tagblatt" piše, da se romunski kralj Karol, ki je včeraj preko Dunaja odpotoval v Švico, na svojem povratku dne 25. septembra vstavi na Dunaju ter da obišče cesarja Frana Josipa. Sklicanje dalmatinskega in nižeav-strijskega deželnega zbora DUNAJ 28. „Koresp. biro" je zvedel, da bo jutri priobčen v „Wiener Zeitung" cesarjev patent od 27. t. m., s katerim sta dalmatinski in nižeavstrijski deželni zbor sklicana na 9. septembra 1.1. Praznovanje dvajsetletnice vladanja bolgarskega kneza. DUNAJ 28. Povodom dvajsetletnice vladanja bolgarskega kneza Ferdinanda se je danes opoludne vršila v krasno razsvitljeni ruski cerkvi slovesna služba božja, katere se je udeležil bolgarski agent s členi agencijej zastopnik ministerstva unanjih stvari, sekcij ski načelnik Miiller, poslanik baron Gagern in zastopniki ruskega poslaništva. Po službi božji je agent Safov vsprejel čestitke navzočih. CETINJE 28. Danes zjutraj je bil povodom 20 letnice vladanja bolgarskega kneza Ferdinanda v stolnici slovesen „Tebe Boga hvalimo*, pri katerem so bili metropolit, vsi inozemski zastopniki, bolgarski diplomatični fcgent, mnogo dvornih in državnih dostojanstvenikov in številno občinstvo. DUNAJ 28. „Fremdenblatt" poroča: Kakor smo zvedeli, je cesar poslal ;bolgar-s-kemu knezu Ferdinandu povodom 20-letnice njegovega vladanja brzojavko, v kateri mu v iskrenih besedah čestita k jubileju ter izraža željo, naj bi še dolgo let vladal v korist bolgarske kneževine. Knezu je čestital tudi minister za vnanje stvari baron Aehrenthal. C. in kr. poslanik v Sofiji grof Thurn in Valsassini je dobil nalog, naj povodom 20» letnice vladanja izroči knezu in kneževi vladi najprisrčneje čestitke c. in kr. kabineta. SOFIJA 28. Po noči in danes zjutraj je došlo mnogo gostov iz raznih pokrajin. Siavnosti so pričele danes zjutraj na vojaškem vežbališču s slovesno zahvalnico. Knez je vsprejemal čestitke v šotoru. Knezu sta čestitala srbski in romunski kralj. Med vojaško revijo je vojni minister izročil knezu medaljo za dvajsetletno službovanje v armadi. V velikem šotoru je bil potem velik naroden banket, na kateri so bili povabljeni vsi ministri, bivši ministri, poslanci in župani Bolgarske. Knez je iz svoje privatne blagajne podelil velike svote v dobrodelne svrhe. Legar. BUDIMPEŠTA 28. Med vojaki dveh stotnij 68. pešpolka, ki so bili pozvani v Sarajevo na vojaške vaje, je izbruhnil legar. Obolelo je 47 vojakov, dva sta že umrla. Naučni minister Marchet. BAD-1ŠL 28. Danes popoludne je dospel semkaj naučni minister dr. Marchet. Nemška šolska ladija „Charlotte". BEROLIN 28. Nemška šolska ladija „Oharlotte" je dospela dne 26. t. m. v Cadix. Dne 5. sept. t. 1. odpluje v Tanger. Portugalska. LIZBONA 28. V političnih krogih vlada splošno mnenje, da se bodo parlamentarne volitve vršile še v tem letu. Angleški parlament odgodjen. LONDON 28. Parlament je bil danes odgodjen s prestolnira govorom, v katerem pravi kralj med drugim, da on iskreno želi, da se na vsak način obrani mir. Na povabilo Rusije je kralj poslal na haaško mirovno PODLISTEK. konferenco delegate in nadeja se, da bo konferenca imela dobre vspelie. Konec štrajka. ANTVERPEN 28. Pristaniščni delavci so danes prepdoludne zopet sli na delo. Nemiri na Irskem. DUBLIN 28. Uradni list poroča, da so grofije Claregalvay, King Connty, Leitrim, Longford in Roscomun proglašene kakor v uporu se nahajajoče in da je potrebno oja-čenje policije. Člen parlamenta Farrel in 40 drugih oseb je bilo aretiranih. Ta aretiranja so v zvezi z nemiri. LONGFORD 28. Aretiran je bil člen parlamenta Kennau, kandidat za južni Longford in še 17 drugih oseb. Pobegli kaznjenci. PARIZ 28. „Journar poroča, da je iz kaznilnice v Guvani pobeglo 30 oboroženih kaznjencev, potem ko so ubili de Maronija, policijskega komisarja v St. Faurensu. Posvetovanje francoskih ministrov. PARIZ 28. Današnji ministerski svet, ki se je sestal danes predpoludne, se je bavil izključno s položajem v Maroku. Ministri so bili složni v vseh vprašanjih. Na koncu seje je Clemenceau poročal, da je general Dr ude dobil več ojačenja nego je želel. Clemenceau je svetoval vojnemu ministru še ko je bival v Karlovih varib, naj odpošlje v Casablanko baterijo topništva Drude bo razpolagal z vsemi četami, ki so potrebna za operacijo. Vlada je stavila Dru-deju več vprašanj, katerih odgovor nujno pričakuje. Vlada ne ve ničesar o govorici glede umorstva sultana Abdul Asisa ter ni tudi obveščena o pravih namerah Mulaj Ha-fida. Admiral Philibert je brzojavil, da so 6e urojenci pričeli vračati v Masagan. Proglašenje Mulaj Kafida sultanom je vsprejeto z zadovoljstvom. Kavalerija, ki je rekogno-scirala 8 kilometrov od Casablanke, ni opazila ničesar o sovražniku. Dogodki v Maroku LONDON 28. Dopisnik „Tribune" poroča iz Tanger j a, da se širi govorica, da je bil sultan Abdul Aziz v svoji palači umorjen. To vest treba pa vsprejeti z reservo. PARIZ 28. Iz Feza poročajo, da ne more sultan odpotovati v Rabat, kakor je nameraval, ker so se uporni rodovi domenili, da mu zapro pot. Sultan je poslal 2000 jezdecev v mesto Sfru, oddaljeno šest ur od Feza, ki je oblegata dva združena berberska rodova. Ko so šerifske čete poskušale pri rodu Zrana iztirjavati davke, so izgubile 20 mož. PARIZ 28. „Matin* poroča iz Casa-blanke: Policija je sestavljena izključno iz Francozov, Organizacijo policije vodi komisar Gords. Za sedaj bo dvanajst policistov, v kratkem se pa njih število pomnoži. V < 'a-sablanki je sedaj mir. Evropejci zamorejo varno hoditi po mestu. Odprtih je več prodaj alnic. LONDON 28. „Times" poroča iz Tan-gerja: MaroČanski uradniki sodijo položaj v Maroku precej optimistično. Mulaj Hafid je vsprejel v Marakešu deputacijo Židov. Rekel jim je, naj se ničesar ne boje. Mavri in židje so navezani eden na druzega. Te besede sultanove so pomirile duhove v južni prestolnici. Panika je ponehala. Rusija. Kazenska razprava proti zarotnikom. PETROGRAD 28. [Petr. brz. ag.J Sedem braniteljev v pravdi proti zarotnikom, ki so govorili sinoči in danes, so izvajali, da so obdolžitve naperjene proti obtožencem ne- utemeljene in nikakor potrjene po izidu sod-nijske preiskave. Ruski princi pri angleškem kralju. KARLOVI VARI 28. Veliki knez Mihael Aleksandrovič ter velika kneginja Olga Aleksandrovna in nje soprog Peter Olden-burški so se podali v Marijine vari obiskat angleškega kralja. /Arzla sapa. Naši Italijani so čudne vrste mučeniki. Dan na dan jih moraš poslušati, kako jadi-kujejo in zatezajo obraz na jok radi krutega mučeništva. ki je morajo baje trpeti pod režimom avstrijskih vlad v našem Primorju. Pesem, ki jo pevajo v tužnem glasu dan na dan njihovi listi, je jedna sama pretresljiva jeremjada radi uaode, ki je določena Italijanom v še neodrešeni Italiji. Smiliti bi se morali trdemu kamenu. Kdor ne pozna taktičnega stanj p, mora verjeti, da avstrijske oblasti v teh pokrajinah si ne razbijajo glave z ničemer drugim, nego s snovanjem črnih načrtov, naperjenih proti italijanski narodnosti. In oni vendar ne zahtevajo nič druzega, nego da bi mogli mirno živeti svoje nacijo-nalno in kulturno življenje, da bi bili samosvoji na svojih tleh ! Avstrijski režim pa se niti ne meni za njihovo pisano in naravno pravo, gazi državne zakone njim na škodo, a na korist Slovanov, ki so tujci v teh deželah, ali k večemu le gostje, ki bi morali biti hvaležni na gostoljubnosti, ki jo uživajo .....!! Ali kdor pozna taktično stanje, kdor pozna zgodovino avstrijskega vladanja v teh pokrajinah cd davnine pa do danes, tega se polašča čut studa in vspenja se mu duša v ogorčenju ra^i tolikega hinavstva. Kajti resnica je ta, da so Italijani Benjamini avstrijskih vlad od nekdaj pa do danes, da so njih favoritje, da jih Dunaj — ta Slovanom tra-dicijonelno nehvaležni Dunaj — kar obsiplje z dobrotami in benevolenco. Tožijo, da jim avstrijske vlade ne dajo živeti samosvoje življenje na lastnih teh, ter da protežirajo nas Slovane, ki da nimamo zgodovinskega prava na tej zemlji. Hinavci, komedijaši. Da, komedijaši, ker vsa njihova jadikovanja o nekem mučeništvu je najgnus-neja, proračunjena komedija, ki jej je dvojen namen: slepariti svet, ki ne pozna realnosti stvari in pa pritiskati na vladne kroge, da le ne križa z nobeno pravično in zares liberalno odredbo krogov njihove politike, sleparstva, nasilja, krivičnosti... Igrajo komedijo muče ništva, da ostajajo — privilegiranci! Da, — privilegiranci I Kajti vsa njihova politično-narodna pozicija v teh pokrajinah sloni le na privilegijih, ki so kakcr vdarci v obraz pravu, zakonu, vrhnemu principu moderne države : principu enakopravnosti, Notorična, neovržna in celo po uradnih statistikah utrjena resnica je namreč ta, da so oni le manjšina v deželi. Nadaljna resnica je ta, da tej manjšini Likdo — ne vlada, ne drugorodna večina — ne odreka pravice do življenja, da jej nikdo ne misli kratiti pogojev za nacijonalni obstanek in razvoj. Vspričo tega dejstva nimajo Italijani v resnici ni najmanjega vzroka za nezadovoljnost, kamo-li za krik o mučeništvu! ! In vendar kriče neprestano, natezajo obraze na jok, požirajo vlogo mučeništva ! To pa zato, ker se ne zadovoljujejo z življenjem enakopravnih poleg jednakopravnih, ker si pod pravico do jednakopravnosti domnevajo kakor pravico do nadvladja. in ker hočejo svobodo življenja nadomestiti s svobodo v zatiranju drugih! Po modernem principu enakosti in enakopravnosti, kakor tudi po principu humanitarnosti si niti večina ne sme prisvajati pravice do nadvladja nad manjšino. Tu pa vidimo in doživljamo, kako manjšina reklamira pravico do Uačenju večine ! To so pretenzije, ki spominjajo na temo srednjeveštva. In ker se večina z božjo in človeško pravico upira takemu sramotnemu položaju, ia ker vlada vendar ne more te večine niti izgnati iz dežele niti je zadušiti, kriče ti naši Italijani, da jih Slovani duš3 in da jih vlada preganja: da so nesrečni — mučeniki! Človeku se vspenja duša vspričo takega hinavstva, ko to vidi, kako požirajo vlogo mučeništva, oni, ki bi hoteli b ti tirani!! Rekli smo, da Dunaj tudi ne more slovanske večine kar pognati iz dežele ali jo zadušiti. Ne more, naglašamo, kajti če bi mogel, bi sel — o tem smo uverjeni — tudi tako daleč v svoji poslužnosti nasproti Italijanom. Kajti benevolenca Dunaja nasproti našim Italijanom je naravnost fenomenalna in ne pozna nobenih mej. O tem je dal avstrijski režim v našem Primorju ravno te dni par eklatantnih doka-zov. Tu sta dva drastična izgleda grde igre, ki se tira tu že od nekdaj. V hipu, ko so naši Italijani najhuje kričali o krivici, ko so bombardirali vlado z najhujimi zatožbami, ko so jej grozili, ko so kričali, kakor da sedi na čelu politične uprave v Primorju kakov Torquemada, ki drži svoje svinčeno stopalo na tilniku italijanskega prebivalstva, jim je preskrbel avstrijski režim kar dve zmagi največega pomena: ugodil je njihovi zahtevi po itali-janskišoli v našem slovenskem sv. Ivanu in je torej ponudil roko k novemu atentatu na našo slovensko narodnost, in kapituliral je ob enem pred grožnjami Italijanov, z a'd avši s prepovedjo i glavnega dela siavnosti „Del. podpornega društva" pljusko v lice slovanski večini v deželi. Prva navedena usluga avstrijske viaae Italijanom je vspričo škandaloznega postopanja te vlade ob slovenskem šolskem vprašanju tako kričeča, tako vnebovpijoča in karakteristična za ves avstrijski režim v našem Primorju, da se bomo posebej bavili žnjo. Kapitulačija vlade radi omenjene siavnosti pa je naravnost škandalozen dogodek, . nevreden moderne in urejene države, nevreden j uprave, ki se zaveda svojega ugleda in svoje avtoritete. Po tem takem komandira pri nas in imponuje vladi svojo voljo kdor si bodi, ako le ima sredstev na razpolago, da pošlje na ulico nekoliko rokovnjačev, da provzročijo malo hrupa in zmešnjave ! ! To je sramotno. Mesto da bi energično prijel za vrat njih, ki kratijo z nasiljem drugim svobodo, pa naš avstrijski režim kaznuje te poslednje pod tisto staroznano in nevredno pretvezo — skrbi za javni mir in red ! Vse se zdi, da smo zopet stopili v dobo krepkejega uveljavljen j a pro-slulih „viših ozirov". Občutek imamo, kakor da je zapihala zopet v naše Primorje sovražoa mrzla sapa — s Severnika! Nočemo reči ravno, da je gospe d Tittoni na sestanku na Severniku stavil našemu Aehren-thalu konkretno zahtevo, naj vlada dovoli italijansko šolo pri sv. Ivanu in naj prepove slavnost -Del. podp. društva* v Trstu. Ali naše uverjenje je, da je v ceni, za katero ]e Italija privolila v nadaljne „iskreno spora-zumljenje" v Avstro-Ogrsko, obsežena tudi vladna politika v našem Primorju. „V i š i o z i r i4 so že star kos v inventarju Kolo zemlje potrebuje človek? Povest grofa Leva Tolstega. Kmet je pripovedoval, da prihaja od dolenje Volge, kjer je delal ; veliko da se jih je naselilo tam; vpisali so jih v občini in oddelili za vsako dušo deset desjetin: krasna zemlja, veselje je gledati polno klasje. Neki kmet je prišel nag in ubog, samo svoje roke je prinesel seboj, in zdaj je posejal do petdeset desjetin z žitom. Lani je prodal samo žita za pettisoč rubljev. S slastjo je poslušal Pahom. Mislil si je : pokaj bi se trapil tukaj v tesnobi, če lahko živiš dobro ? Zemljo in dvor hočem prodati in si za prejeti denar nakupiti sveta ob dolenji Volgi in urediti gospodarstvo. Tukaj v tesnobi je večen prepir. Pojdem, da tam na mestu poizvem. Ko je nastalo poletje, se je odpravil na pot: do Samare z ladjo po Volgi, odtam peš . kakih štiritisoč verst. Dospevši na mesto, je našel vse tako. kakor so mu opisali: deset desjetin je oddeljenih za dušo in radi sprejemajo kmetje tujca v občino ; ako prinese kdo denarja seboj, lahko dokupi sveta, kolikor ga veseli; tri rublje za desjetino najboljše zemlje. Ko je Pahom vse poizvedel, se je povrnil na jesen domov, prodal z dobičkom svojo zemljo, prodal hišo in živino, se izbrisal iz občine, počakal pomladi in odpotoval z družino v novopridobljene dežele. * - * . * Dospevši z družino na mesto, se je nastanil Pahom v veliki vasi in se vpisal v občino. Ko je bil pogostil starejšine, je takoj dobU vse listine. Zdaj je bil sprejet in od-' delili so mu za pet duš, razun pašnika pet-j deset desjetin v različnih poljih. Začel je obdelavati in kupil živine. Samo na dušnem deležu je imel zdaj dvakrat toliko ko preje 1 — in kako rodovitno zemljo ! Vsega je imel zadosti in lahko je redil živine, kolikor je hotel. Spočetka, ko je še obdelaval in urejal gospodarstvo, se mu je zdelo vse izvrstno; ko pa se je bil uži vel, se mu je začelo zdeti tudi v tem kraju pretesno. Kmalu ga je zamikalo, kakor so delali drugi, da bi sejal trdo pšenico, ali v občinskem svetu je bilo malo trdih tal. Mehkih tal je do3ti, a so samo za rž, pšenica hoče trdih tal. Trda tla imajo vsi radi. Ni jih dovolj za vse. O tem je veden prepir. Premožni hočejo sejati sami in zadolženi prepuščajo trgovcem dobra tla na-mestu plačila. Prvo leto je posejal Pahom pšenice na prideljeni mu zemlji; obrodila je izvrstno, vsled česar je dobil veselje, da bi imel več sveta na razpolago. Peljal se je k trgovcu in je vzel v najem zemlje za eno leto. Žetev se je bogato obnesla. Žalibog so ležala polja predaleč od vasi, do petnajst verst je bilo treba voziti domov žito. Videl je — v okolici so živeli kmetje, ki so kupčevali, po pristavah in so bogateli. Koliko bolje bi bilo, si je mislil Pahom, ako bi jaz, namestu da jemljem v najem, zemljo kupil in istotako napravil pristave — to bi dalo okroglo posest v eni roki. In premišlje- val je, kako bi napravil, da bi vkupil dobre zemlje. Tu je naletel na kmeta, ki se je bil — v posesti petstotih desjetin — uničil in je hotel zdaj poceni prodati svojo last. Zedinila sta se : Pahom je imel plačati petnajststo rubljev, od teh polovico takoj, drugo pozneje. V tem času je prišel, da nakrmi konje, potujoč trgovec na Pahomov dvor. Pila sta čaj ; govorila o tem in onem. Trgovec je pripovedoval, da prihaja daleč sem od Baš-kirjev; tam da je kupil sveta, kakili pettisoč desjetin, in plačal za to tisoč rubljev. Pahom ga je izpraševal. Trgovec je dal natančnih pojasnil. „Samo se mora človek," je pravil, „izkazati dobrega njih starejšinam. Kaftanov in preprog sem razdelil med-nje, kakih sto rubljev me je stalo : tudi sem razdelil zabojček čaja in sem dal vsakemu piti žganja, kolikor je hotel. Desjetino sem dobil po dvajset ka-pejk — tukaj je kupno pismo — zemlja ob reki kakor stepa sta travnat svet.u (Dalje.) Stran II »EDINOST« štev. 238 V Trsta, one 29 avgusta I9u7. zavezništva Italije in Avstro-Ogrske. In ostanejo menda. Na to bodimo le pripravljeni mi primorski Slovani ter uredimo svoje postopanje temu primerno. S Severnika je zavela mrzla sapa .... Italijaiii in Črnogora. „Našemu Jedinstvu" pišejo iz Pod-gorice „Kal nezadovoljnosti v Crnigori so za« sejali Italijani. Oni bi hoteli izvleči z monopoli iz siromašne Ornogore same dukate. Pri Italijanih je sladkih medenih besed, ali ko gre za denar, tedaj so tu, da — jemljejo vse. V tem so brezobzirni. Mi smo ee od Kosovega, nekoliko stotin let, borili in krvaveli, da bi se enkrat nasitili tudi hleba, oni pa v malo letih nastopajo v Črnogori, kakor da je to nekak Transval. Vlada je uvidela, da so narodne tožbe opravičene ter je posredovala pri monopolih. Že davno se piše, a tudi mi smo čuli o politiki Italije na Balkanu. S tem postopanjem pri nas so se Italijani že izigrali v Črnigori. Danes ni Črnogorcu nič zoper nejega nego omenjati Ita lijana. Narod jih ne more niti videti. Resnica je, da v tem nima posla oficijelna Italija, ali to je vsejedno ,.za politiko". Narod kriči na vse Italijane, naj bodo že oficijelni ali neofi-cijelni. Italija je kriva, ker ni poskrbela, da o prvem koraku pošlje na Crnogoro malo boljih ljudij od onih, ki so sedaj v monopolih in ki mislijo, da so kje v Abesiniji pa da jim je vse svobodno. Siti smo jih". ..Omnibus" pripominja k temu : Mi pravimo, da je to stari greh vseh nas Hrvatov in Srbov. Preveč verujemo sladkim besedam tnjincev in tako ostajemo večkrat prevarjeni. Da ni Črnogora poverila monopola tobaka Italijanom, ne bi bilo prišlo do tega. Mi smo od nekdaj želeli z bratsko iskrenostjo trajnega sporazum ljenja z vsakomur, pa tudi z Italijani, ali ako oni tako postopajo, ravnajmo se tudi mi temu primerno in odbijajmo s skupno silo njihove črne namene 1 Dogodki na Ogrskem. Romunska zmaga na Ogrskem. Volilna borba v Belenyesu, v kateri je zmagal romunski kandidat Lukacin s 797 glasovi večine, je bila zelo huda. Bila je prava vojna. Mesto sta zasedli dve stotniji pehote in 500 orožnikov. V dvorišču poslopju,. kjer se je volitev vršila, je bil postavljen eskadron huzarjev. Med romunskimi vo-liici in onimi madjarske stranke neodvisnosti .je prišlo do hudih spopadov, na katerih je moralo posredovati orožništvo. Opozicijski listi -konstatujejo velik poraz Košatovcev. Vsi javni uslužbenci, da, celo orožniki so živimo agitirali za madjarskega kandidata. Toda Romuni so bili izborno organizirani. Med drugimi so povabili tudi poročevalce najuglednejih časnikov, naj osebno prisostvujejo volilni borbi in to je košutovce prestrašilo, da se niso upali poseči po drugih sredstvih, kakor so bili dosedaj na Ogrskem v navadi na državnozborskih volitvah. Dogodki v Maroku. Zadnje vesti iz Londona in Pariza zvene bolj pomirljivo. Sodi pa se, da so francozke vojne sile nezadostne za popolno udušenje ustaje. Borba proti upornikom je tem težav-neja, ker se ne pozna natanjčno njihove moči. Neka ve3t trdi, da je ameriška eskadra odplula v maročanske vode, da ščiti tam interese Američanov. Vojni proračun. Kakor poročajo nekateri listi, je vojni proračun za 1908 že dogotovljen. Definitivna redakcija se izvrši po cesarskih vojaških va-' jah na Koroškem. Proračun za leto 1908. se giblje v mejah proračunov leta 1906. in 1907.' S posebnim zakonskim načrtom zahtevalo se j bo odobrenje izredne potrebščine za materijal' poljskih topov v znesku 50 mil. kron. (Dav- ! koplačevalci, odprite žepe ! Jubilej kneza Ferdinanda. Knez Ferdinand Koburški slavi svoj 20 letni jubilej kakor vladar Bolgarske. Poročila o prvem dnevu slavnosti govore o slovesni službi božji na planem, o vojaški reviji, o čestitkah od strani vladarjev, o dekoraciji kneza od strani vojnega ministra z medaljo ' za 20-letno službovanje, o banketu, prirejenem ministrom, bivšim ministrom, poslancem, županom itd. Iz kratka: vsa proslava ima strogo oficijelen značaj in sodelujejo na njej oni. ki morajo po svojem službenem položaju, ali pa, ki... . pričakujejo česa. O navdu- j šenju naroda se ne govori do sedaj prav nič Ni čudo. Vladna politika v Bolgarski je v rokah posnemalcev pokojnega kruteža Stam-bulova, je povsem nenarodna, ubijajoča kulturne interese naroda in vsako svobodo, da je jed-noBtavno izključeno, da bi se mogel narod res radovati na jubileju kneževem. Kakor svinčeua teža leži na zavesti naroda, da sedanja vladajoča hiša ni izšla iz naroda in ne čuti z narodom. — dela. Socijalni demokratje naj bodo nekoliko previdoeji se svojimi grožnjami, kajti mi ne bi hoteli jamčiti, da ni že bil tudi zadnji mirni javni slovenski socijalnodemokratični sicer na posvečenje cerkve, zgradjene v spomin na umorstvo carja Aleksandra II. Drobne politične vesti. Češki narodni svet je pričel 8hod v Trstu 1 veliko agitacijo proti obiskovanju nemških šol i Ponavljamo še enkrat, kar smo že rekli: v Pragi. Imenovanje sodnikov na Češkem. „Bohemia- poroča, da bo v prihodnjih dneh objavljeno dolgo pričakovano imenovanje sodnih uradnikov. kdor noče spoštovati ptuje svobode, ta koplje grob tudi svoji lastni svobodi! Narodna delavska organizacija prične s svojim uplačevalnim poslovanjem 1. septembra t. 1. Ker vemo, da mnogi še ni*o pristo- Srbska vojska. Leta 1906 je stalna pflit vabimo jih, da to čim prej store! srbska vojska štela 23.166 mož in sicei 4051 starih vojakov in 19.115 rekrutov. Nov list v S a r a j e v u. V Sarajevu prične izhajati nov list pod naslovom „Bosansko- hrcegovački Lloyd", ki se bo bavil s trgovskimi in gospodarskimi bosanskimi interesi. Podržavljenje trgovinske šole v S pije tu. Minister za uk in bo-gočastje je odredil, da s 1. septembrom t. 1. prevzame državna uprava dvorazredno trgovinsko šolo v Spljetu. C. kr. avstrijske državne železnice. Na ravnateljstvu c. kr. drž. železnic odd. 6 v Trstu se s 1. septembrom začno izdajati 15 in 30-dnevni vozni listki v abonementu in sicer v začetku le za sledeče železniške skupine. I. Salzkammergut, I. A. Salzkammergut, II. Severno Ćeško, III. Južno Češko, IV. okrožje dunajskih izletov. Cene za tak listek, s katerem se lahko v 15 oz. 30 dneh poljubno velikokrat vozi po dotični progi, so za 15 dnevne vozne Kralj s carjem. „Beri. Tageblatt" poroča iz Marijinih vari, da se je kralj Edvard izrazil, da se v kratkem sestane s carjem. V Petrogradu smatrajo, da je tak sestanek možen. italijanske demonstracije Hrvatov. Poročajo, da je v Ankoni mi-noli torek 150 dalmatinskih in hvat?kih romarjev z romarske ladije manifestiralo za Italijo, kličoč: „Živela Italija !" Kaj tacega se je v Ankoni v prvič dogodilo in je baje pri občinstvu, ki je bilo zbrano na morskem obrežju, napravilo ugoden utis. [Če je res ? f Ured.] ' _ Dnevne vesti. Odlikovanje. Črnogorski knez Nikolaje podelil uredniku „Slovanske Misli" g. Antonu J a k i ć u častniški križ Danilovega reda. Imenovanje. Dr. Alfonz Serjun je imenovan c. kr. sanitetnim asistentom. Imenovanje v pravosodni službi. Dvorni tajnik pri najvišem sodišču dr. Anton P o v š i č je imenovan deželno-sodnim svetnikom pri trgovinskem in pomorskem sodišču v Trstu. Je-li „Lavoratore" še Pittonijevo glasilo?! Pod tem naslovom smo prejeli iz delavskih krogov: Če primerjamo izjavo državnega poslanca Valentina Pittonija v znanem njegovem govoru v razpravi o proračunskem provizoriju v zbornici na Dunaju ozirom na znani nhhnd italijanskih bicikliatov a italijansko trikoloro po tržaških ulicah se sedanjim nastopom glasila socijalno-demokratične stranke „Lavoratore" nasproti sloven-sksmu sprevodu, nam pada v oči, da je stališče, ki je je državni poslanec Valentin Pit-toni zavzel nasproti italijanski prireditvi, dijametralno nasprotno stališču, ki je je zavzel „Lavoratore" nasproti slovenski prireditvi! Kako naj si * razlagamo to ? Razlaga more biti trojna! Ali sodi socijalna demokracija drugače o italijanskem in drugače o slovenskem nacijona-lizmu, ter meni, daje italijanski socijalizem nekaj hvalevrednega. a slovenski nekaj prokletstva vrednega? Ali sta g. Pittoni in „Lavoratore" na stališču, da je Trst izključno italijansko mesto in da se radi tega mora dovoljevati tu italijanskemu nacijonalizmu nekaj koncesij, dočim nima slovenski nacijonalizem tu nikakega prava ? Ali pa Pittoni in „Lavoratore" nista v soglasju glede stališča, ki naj je zavzemlje socijalna demokra-cijanasproti n a c i j o n a 1 i s t i č n i m pojavljanjim sploh?! Umestno je torej vprašanje je-li „Lavoratore" še glasilo g. drž. poslanca Pittonija! Če pa je vzlic gori označenemu kričečemu nesoglasju, potem je možen le en sam zaključek, ki je ta, da socijalna demokracija v svojem nastopanju ni ne odkrita, ne iskrena in ne dosledna ! ! Cesar Viljem ne pojdev Bu- iiBtke: kar eš t o. Iz Bukarešta poročajo: Kakor j III. razred kron 22*00, II. razred K se od dobroobveščene strani izjavlja, ni 33.— jn L razred K 82'—. v Bukareštu ničesar znan i o kakem obisku j Jasnejši podatki so razvidni iz tozadev-cesaija Viljema. t nili lepakov, natančnejša pojasnila daje od Edvard bi se rad sestal1^ g ravnateljstva c. kr. drž. železnic. Redek slučaj. Iz Bazovice nam pišejo : V soboto dne 14. t. m. je posestnik Anton Renčelj ubil v bazoviškem gojzdu pod Lipico izredno debelo 60 cm dolgo modrasico, ki je imela v sebi 13 že popolnoma razvitih mladičev. Da-si deli oblast po 1 K nagrade, vendar je še mnogo te nevarne živali. Občni zbor „Prosvete" bo 5. kimovca 1907 ob 7*8« zvečer v „Narodnem domu" v Celju. Dnevni red: 1) Nagovor predsednika ; 2) Čitanje zapisnika, 3) Odborov o poročilo ; 4) Poročilo podružnic in odsekov ; 5) Volitve predsednika, odbornikov, namestnikov in preglednikov; 6) Sprememba pravil; 7) Predlogi; 8) Slučajnosti. Predlogi naj se vpošljejo vsaj do 4. kimovca na odbor, pozneje priglašeni obravnavali se bodo le kakor nujni. Ker je občni zbor velike važnosti za na* daljno postopanje na obrambenem delu e želeti, da se ga udeleži čim največ členov. Vsi prijatelji društva dobrodošli! Za odbor akad. fer. društva „Prosveta" : cand. iur.E. Rekar stud. iur. F. Trampuž t. č. predsednik. t. č. tajnik. K veliki narodni slavnosti, ki jo priredi pevsko društvo „ Haj dri h" na Prošeku dne 8. sept. t. 1., so se nadalje priglasila sledeča slavna društva: 9) pevsko draštvo „Danica" Kontovelj korporativno, 10) pevsko društvo „Skala" sv. Križ korporativno, 11) pevsko društvo „Nabrežina" Nabrežina korporativno z zastavo, 12) pevsko društvo „Zarja" Kopriva korporativno, 13) pevsko društvo „Dom" Repentabor korporativno, 14) pevsko društvo „Zvon" Opčina korporativno, 15) pevsko društvo „Lira" Komen korporativno, 16) pevsko društvo „Naprej" Dornberg korporativno, 17) pevsko društvo „Brje" Brje korporativno z zastavo, 18) pevsko društvo „Rihenberg" Rihenberg korporativno, 19) pevsko društvo „Adrija" Barkovlje korporativno z zastavo, 20) pevsko društvo „Draga" Orlek korporativno, 21) pevsko društvo „Kolo" Tr3t po deputaciji z zastavo, 22) akad. ferijalno društvo „Balkan" Trst po deputaciji, 23) „Delavsko podporno d»*uštvo" Trst korporativno z zastavo, 24) „Tržaško podporno in bralno društvo" Trst po deputaciji, 25) Prvaški „Sokol" Prvačina korporativno z godbo. Slavna bratska društva! Bliža se oni slavnostni dan, ko zaori naša prekrasna slovenska pesem tja preko valov naše mile Adrije. Od daleč in blizu prihite k nam, bratje, da si ponovno pri režemo: Vse za narod, domovino ! Poživljamo vsa še ostala društva s prisrčno prošnjo, da se nemudoma priglase, da nam omogočijo čim prej sestavitev bogatega in obširnega vsporeda. Dosedaj je priglašenih jednajst društvenih zastav, 21 društev sodeluje korporativno, štiri pa po deputaciji. Veličasten zbor, ki bo štel nad osem sto pevcev bo peval pre- veliko ogorčenje, kakor ga že dolgo krasno našo pesem: ..Morje Adrijansko." nismo opažali med našim ljudstvom, vlada sedaj izlasti med slovenskimi delavci radi prepovedi glavne točke slavnosti „Del. podpornega društva". Ogorčenje se obrača proti vladi in sosebno proti socijalni demokraciji, ker tudi pozneje vesti potrjajo, da je oblasti najbolj impresijonirala grožnja v „L avoratore" ! In ogorčenje proti socijalno-demokratičnemu glasiiu je v tem slučaju več nego opravičeno. Ravno socijalni demokratje so vsikdar najbolj kričali preti „policijski državi*, ki propoveduje vsako svobodno manifestacijo, — opominjamo samo na krik radi propovedi proslave Garibaldijeve —, a se je zgodilo, Ker mnogi bratje prihite k nam že v jutro, priredimo predpoludne ob 10. uri izlet v Miramar ter si skupno ogledamo predivni park in grad. Torej dovidova — Na zdar! Odbor. Dogodki na Ruskem. Grof Witte. Grof Witte prevzame baje mesto predsednika v ravnateljstvu ruske banke za vnanjo trgovino. Car v Petrogradu. Iz Petrograda javljajo, da pride car te dni po dolgem času zopet v Petrograd in TSŽAŠKA MALA SEONiKA. Natanjčnost „Piccolovih" poročil. Včerajšnji „Piccolo" je poročal o ,.poskusu samomora" neke dekline v Barkovljah. De-j klina da je ob 11. uri pred polunočjo v Bar-! kovljah z ondotnega pomola skočila v morje, I a neki redar, ki da je videl vse njeno po-| četje, da jo je potegnil iz moija. Ko jo je! da je socijalno-demokratično glasilo naravnost j potegnil iz morja, da je deklina še govorila; teroriziralo policijsko oblast, da je zabranila lin jokala. No, da je neka deklina res skočila' svobodno manifestacijo. Seveda je ta razlika,'se samomorilnim namenom v morje, s poda je bila prva manifestacija italijansko-na- i mola v Barkovljah, to je res. A ni je poteg-cij o nali stična, naša pa bi bila slovenska. Mi nil iz morja nikak redar, pač pa ribič Matej pa menimo, da takega razlikovanja ne bi Zuban, ki je tam blizu ribaril. Ravno tako ni smeli delati ljudje, ki se toliko ponašajo se res, da je deklina govorila in jokala, ko je svojim internacionalizmom, ki obsojajo sicer .bila spravljena na kopno, ampak je bila že vsake narodne predsodke. : popolnoma brez zavesti. Grožnje socijalnih demokratov, da je bil t Bil je potem pozvan k njej zdravnik se v nedeljo zadnji slovenski sprevod, nas ne j zdravniške postaje, ki jej je podelil najnuj-plašijo, kajti često se dogaja, da oni, ki jnejo pomoč in jo dal potem odvesti v mestno grozi, manje doseza, nego oni, ki ne grozi in bolnišnico. Obral ga je. Včeraj v jutro ob 6. uri je dal 29-letni Anton Ferlui>OST« >rV 233 ot;an lir Ako pojde delo naprej v sedanji smeri, ne bo in nista veljavna uda, da-si nista bila še iz- končano do konca leta v veliko škodo tamošnjih trgovcev in obrtnikov in v še večo nevarnost zdravih udov onih, ki so primorani hoditi po Gosposki ulici. x Lega nazionale je imela v nedeljo v irredentarakem Červinjanu veliko veselico, katere so se v deležih največ Goričani, Trža-čani in Istrani, Furlanov samih je bilo prav malo. Vse je bilo velikolaško in okrašeno z laškimi trobojnicami. Ko se je proti večeru neka laška družina vračala v Campolongo, kjer je na letovišču, napadli so kmetje voz in zahtevali, naj se odstranijo balončki v laških barvah, ker tu da je avstrijska zemlja. Naduti gospodi je predlo in balončki so sfrčali v zrak, da jih veter ponese ono-6tran meje k odrešenim bratom v pozdrav. Rihemberk 27. avgusta. Te dni je pisal nekdo v „Edinosti", da smo revčki. In prav ie imel. V nedeljo 1. septembra se ima odkriti Gregorčičeva spominska plošča. Do zdaj smo mislili, da bo vsaj ob tej priliki možen skupen nastop, ki naj se ga vdeleži vsa občina ne glede na strankarstvo. Županstvo, ki je dalo nekako inicijativo za slavnost, je sprva deloma še obzirno postopalo. Toda g. župnik se je ko j uprl, da bi njegovi pevci sodelovali z drugimi. Zbor bi štel z njegovimi (okoli 12) pevci kakih 70 glasov in čez. Trudili so se vsi pevovodje pošteno. Ker pa je omenjeni župnik le hotel, da ima vsa slavnost barvo njegove stranke, so se drugi pevci naveličali vsega in so morali odstopiti. Slavnost bo vsled tega klavrna. Napredni in razumnejši občinarji obsojajo to netaktnost in nebrzdano strankarsko strast, s katero se le profanira Gregorčičevo ime. Kedaj pozneje se dostojneje brisana iz imenika. Tako je odklonil zopet delo. Izrecno je bilo povedano, da hočemo občnega zbora le radi prireditve veselice, ker je noče odbor prirediti. Mari misli učitelj Kenda, da je v tem delovanje, če — spimo in čakamo vedno in vedno ? ! Mož je menda tudi dobro političen. Saj vemo, da si je ob gotovi priliki priagitiral dobro mesto učitelja v Tomaju s tem, da je pravočasno obrnil plašč po vetru, ne radi Lah ar nar j a ampak radi mesta v Tomaju. (Doma pa čita, toda ne pred g. kapelanom, menda še celo „Svobodno Misel" in se pripravlja, da postane zopet prvi naprednjak, kakor o priliki konference v Komnu, če bodo — razmere kazale.) Tako dela tudi ob ustanovljanju knjižnice. Član odseka sem in do sedaj mi ni bilo niti sporočeno, koliko je dobička od prireditve plesa. Pravijo nekaj o 200 K. 100 K so naložili v domačo hranilnico in drugo (pravijo), da bo kacih 40 K za knjige. Gospoda predsednika sem dvakrat opozoril, da sem v odseku in da hočem vedeti, kaj in kje je denar in da je čas, da se prične z delom ustanovitve knjižnice. Na to mi je odgovoril, da kakor član odseka moram čakati njegovega oziroma odborovega povabila na delo. On da že nabavi knjige in da jih potem jaz pregledam. Mari naj pregledam, če imajo vse, cele in čiste strani ? ! Je-li učitelj Kenda tako mislil „pre-gledovanje" ? Vendar sem čakal in Čakal, da se je gospod učitelj povrnil s svojega počitniškega potovanja. Čakal še par tednov in še-le potem ga zopet pozval na delo, ali pa na blagohotno odklonitev predsedništva. Odgovor na to ni izostal. Kes radikalnih sredstev mož je ta gospod. Odgovor se glasi: proslavi Gregorčičev spomin tudi v Rihemberku, j G. F. Č. v Tomaju: „Vsled enoglasnega .....'sklepa VI. odborove seje dne 18. t. m. naznanjam Vam, da ste po § 7. dr, pravil izključeni iz društv a". — Kenda m. p. — Sedaj mislite, da boste imeli mir pred menoj ? Motite se. Edino delo in uresničenje sklepa občnega zbora Vam pripravi mir. — er — kamor bodo povabljeni častilci in somišljeniki Gregorčičevi na slavnost. Vinska letina. Po vsej Vipavski kaže letos dobra vinska letina, če tudi je suša, ki je uničila dosti poljskih pridelkov in piče kaj škodovala tudi trti tu pa tam. Sedaj se ie po pohlevnih če tudi manjih plohah dežja grozdje vidno popravilo, ki daje kmetu edini a dober up. Vino bo letos najbrže precej drago ; kajti v severnih deželah je trta pozebla, zakon proti petijotu in ponarejevanju vina je tudi že tu in klavzula je že pred časom odpravljena. Vinotržci, pridite letos koj ob trgatvi v lepo vinorodno vipavsko dolino ! Iz Tomaja. V naši prijazni vasi imamo že lepo število let obstoječe pevsko in bralno društvo „Tomaj" ali (kakor je prekrščeno v slednjem času) „Simon Gregorčič". Ustanovljeno je bilo društvo v onem času, ko se je mislilo, da bodo vspevala bralna društva in rodila pričakovani sad. Ideja se je menda preživela; vsaj naše društvo ni kazalo več življenjske moči v sebi. Misliti je bilo treba na pomladitev in oživljenje. Že lansko leto sem na nekem občnem zboru sprožil misel o ustanovitvi knjižnice. Zabeležilo se je to morda v zapisnik, ali molčalo se je o tem do letos meseca maja. Tedaj se je zopet pričela zastarela kri v žilah društva ogrevati in e vskipela. Naša dična mladina, vaški fantje, so pristopili v obilnem številu. Privlačna moč je Lil mladi organist Sonc, ki je pričel po zimi' že gojiti z vso vnemo narodno petje, :ako, dri je bil vsaj deloma opravičen naslov pevskega društva. Ž il, da je nekoliko njegova eneržija za narodno petje opešala in je preveč zašel v cerkveno petje. Toda mož ima še voljo in bo delal, če mu ne bodo gotovi nestanovitni mogočneži metali polen pod noge. Dobro je znano, da vsacega veseli videti vspeh svojega dela in ta ga vspodbuja k nadaljnemu delu. Toda tega ni bilo še do sedaj v Tomaju. Sv. Petra in Pavla dan je velik kraški praznik in v Tomaju se zbira tega dne malone ves Kras. Bila je nekdaj navada, da so imeli ta dan vaški fantje svoj „bal* ; to je bil njih privilegij. Županstvo je uvidelo škodljivost tacega „bala" in ga je nekdaj prepovedalo, ali pa ga skušalo preprečiti z visokimi pristojbinami. Letos je bilo društvo prišlo na srečno misel, da bi imelo ono ta dan ples v koristen namen. S tem bi se zmanjšala škodljivost „bala", ker bi even-tuvelni dobiček pripal društvu in se s tem preprečilo ves teden trajajoče popivanje po plesu, ki je bilo v pogubo fantom v zdravstvenem in moralnem oziru. Ideja se je srečno izvršila, čeravno je zahtevala kakor žrtev stari odbor na izrednem občnem zboru v maju. Na tem občnem zboru se je tudi enoglasno sklenilo, da bo ves dobiček porabljen za ustanovitev knjižnice, ki je zelo potrebna in bi bila proti mali odškodnini ( pristopna vsakemu. Izvolil se je na moj pred-j log tudi knjižnični odsek, ki naj preskrbi, da j se stvar tudi res vresniči. Odbor je bil sestavljen iz našega kapelana, posestnika Alojzija Rožeta in mene. Temu odseku se je tedaj izrecno reklo, da bo pregledoval knjige, ki naj pridejo v knjižnico in jih določeval. ^ nesrečo je bil predsednikom društva izvoljen naš novi, mladi učitelj Ferd. Kenda. Kako mož skrbi in dela za društvo, evo vam dokaza! V septembru misli naše vinarsko društvo in posojilnica svečano otvoriti svoje novo pre- j zidane prostore Za to priliko 6e je pričelo j mej udi agitirati za veselico. Odbor, oziroma^ predsednik Kenda je bil proti. Sklenili smo sklicati izredni občni zbor v ta namen. Pod-, pisalo se je po našem mnenju dovoljno število; udov. (Imenik udov, kakor tudi pravila dru- { štva ima naš predsednik nekje doma in ni jih možno dobiti v društveni sobi ? pogled). A glej, mož si je pomagal. Konstatiral je, da menda dva nista še plačala za letos udnine Vesti iz Istre. Umrl je v Kopru tamošnji župnik in kanonik g. Jakob Bonifacio v 69. letu svoje starosti. _ Vesti iz Kranjske. V Kostanjevici na Dolenjskem so na občinskih volitvah zmagali kandidati napredne stranke. Domača živina na Kranjskem. Koncem leta 1906 so našteli na Kranjskem 24.289 konj, 129 mul, oslov in mezgov, 210.131 goved, 23.133 ovac, 2920 koz in 112 399 prašičev. Razun ovac in Luz, katerih število je padlo, se je živina pomnožila. Vesti iz Štajerske. Načelnikom okrajnega zastopa rad gonskega, ki je prešel v slovenske roke, je bil izvoljen Anton Trstenjak, namestnikom pa Jakob Zemljič. Gospodarstvo. Zemljiško razdolževanje na Slovenskem s konverzijo denarnih dolgov. Zemljišča in druge nepremičnine v Avstriji so preobložene z dolgovi, ki so znašali še nedavno okroglo 11.000,000.000 kron (t. j. enajst milijard). V naših slovenskih pokrajinah so bili in so še ti dolgovi ogromni, na pr. Štajerska jih ima okroglo 700,000.000 K (700 milijonov kron), Koroška skoro 200 milijonov kron in Kranjska ne dosti manje, tako, da prihaja na pr. na Štajerskem na vsak kvadratni meter zemlje poprek 3 stot. dolga, na Koroškem in Kranjskem pa 2 st. ReB se zemljiško-vknjiženi dolgovi tudi vračajo, ali vendar presegajo na novo intabuli-rani dolgovi vsako leto izbrisane ali plačane terjatve. Tako se je na pr. 1. 1904, iz katere dobe so bili priobčeni v tej stvari zadnji statistični izkazi, v Avstriji vknjižilo 1120 milijonov kron, izknjižilo le 720 milijonov (Dalje na četrti strani.) UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov. izdiranje zobov brez vsake bolečine Društvo „NARODNI DOM" v Trstu VABILO ua redni občni zbor ▼ dragem sklicanja ki se bo vršil dne 30. avgusta 1907 ob 81/, zvečer. t Konji* prostori! restavracije „Baliai" z običajnim dnevnim redom. OPOMBA. Ker je bil na dne 16. t. m. sklicani občni zbor nesklepčen radi nezadostnega števila članov, sklicuje se v smisla §. 11. društvenih pravil znova občni zbor, ki bo sklepčen brez obzira na število navzočih udov. Tovarna pohištva ulica delta Cesa št. M ZALOGA: Piazza Rosario št. I Katalogi načrti in proračuni Prvi valjCni mlin Josefa Kraus0 sinovi Delniška dražba v Osjektt. (Slavno zastopstvo za Trst, okolico, Istro, Goriško in Dalmacijo friderik Schwarz, Trst ulica Valdirivo št. 3 TELEFON 945 Trgovina z manufakturnim blagom ANTON SANZIN pok. Frana - Trst, Barriera vecchia št. II VEL1KA1ZBESA perkala, batista in zefirja. Blago v barvah in Črno za gospe oderci in drobnarine. Srajce za moške, bele in barvane maje, ovratnike, zapestnice' ...atnice (eravate) in izdelano blago za delavce. Vse po cenah, da se ni bati konkurence' Serravallo-vo železnato kina vino za bolehne otroke in rekonvalescente Provzroča voljo do jedi, utrjuje želodeo in ojači\|e organizem. zdravnikov vseh — M Priporočeno od najsloveeih slučajih, kadar je treba se po bolezni ojasiti. Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah in z nad 5000 zdravniškimi spričevali. I. SERRAVALLO ===== TRST s .fov Zaloga, pnprav za točiti pivo. Lustns mehar.:iai delavnica za popravljanje iivalnih strojev, koleiv motokoles itd. Velika zaloga prlpidkov po tovirnllkih cenah TELEFON šle v. 1734. « BOGOMIL PINO bivši urar v Sežani ima svojo novo prodajalnico ur v TRSTU *»llca Tincenzo Belllnl štev. 13 nasproti cerkT« bt. Antona novega prodaja vsakovrstne ure in popravlja iste po zmernih cenah in z jamstvom.