^levilk^ 41 • leto XXXIX • cena 40 ain________Celle, 17. oktobra 1985 ilOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, UVSKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, SIVIARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Vlak brez voznega reda - vlak bratstava In enotnosti Vlak brez voznega reda, ki od leta 1961 dalje nima podobnega primera prijateljstva na svetu, je iz Slovenije vozil v Srbijo. Stran 12 Celjani bodo odločali o novem obratu TIO2 po letu 1990 Ob večji proizvodnji manjše onesnaževanje? Demokra- tična javna razprava mora biti predvsem strokovna. Stran 4. Živo srebro vztrajno pada, kar občutijo zlasti tisti, ki delajo zunaj, na terenu. Hmezadovi delavci v Latkovi vasi so si med predahom pri gnojenju hmeljišča kaj radi ogreli roke. FOTO: EDI MASNEC Skupen nastop Aero bo prispeval znanje, AnUrltz iz Avstrije pa strojno opremo Aero Celje sodeluje z av- strijsko tovarno strojev za pa- pirno industrijo Andritz že skoraj dvanajst let, zato ni presenetljivo, da sodelovanje vse bolj pridobiva na kakovo- sti. Tako sta sredi prejšnjega, tedna kolektiva podpisala po- godbo o skupnem nastopu v državah tretjega sveta. Pogodba je ugodna za oba partnerja, saj jima omogoča, da nastopata v državah v raz- voju s celovito ponudbo. Aero bo namreč prispeval svoje zna- nje v proizvodnji celuloze, pa- pirja in drugih grafičnih izdel- kov, Andritz pa bo skrbel za strojno opremo. Prav tako ni nepomembno, kot je dejal Ernst E. Schvvaberger, pod- predsednik Andritza, da je po- godba ugodna tudi zaradi ra- zličnega ugleda obeh držav v svetu. Tako ima v nekaterih državah tretjega sveta pred- nost Aero, zaradi neuvrščene politike Jugoslavije, v drugih pa Andritz, ki se je že marsikje uveljavil kot zanesljiv in kako- vosten poslovni partner. Kolektiva zaenkrat skupno nastopata v Alžiru, oblikovala pa sta že tudi skupno ponudbo za Ljudsko republiko Kit^- sko. V Alžiru gre za projekt sa- molepilnih trakov, ki bo kolek- tivoma prinesel približno 200 milijonov šilingov. Od tega bo Aero dobil približno 20 odstot- kov zasluženega denarja, med- tem ko bo razmerje na Kitaj- skem za Aero še ugodnejše, saj bo ta celjski kolektiv dobil kar polovico zasluženega denarja. Ob tem še velja zapisati, da je pred kratkim Andritz podpi- sal pogodbo tudi z beograjsko delovno organizacijo Ivo Lola- Ribar, ki bo tako proizvajala del strojne opreme Andritza. Pogodba je ugodna tudi za Aero, ki bo lahko na ta način zmanjšal uvoz in prihranil pre- nekatero dragoceno devizo. V. E. Sendvič, dijaški vsaicdanji Nobenega dvoma ni, da je za malice srednješolcev sla- bo poskrbljeno, še zlasti, če to skrb primerjamo z ureje- nostjo prehrane osnovnošol- cev. Vse osnovne šole imajo svoje kuhinje, ki skrbijo za malice in kosila. V ta namen dobijo posebna sredstva izo- braževalnih skupnosti, ki pa jih za srednje šole ni. Ko se učenci znajdejo v usmerje- nem izobraževanju, postane prehrana njihov problem, prepuščeni so lastni iznajd- ljivosti in fmančnim možno- stim. Eni so pri tem zado- voljni z okrepčevalnico na ^oli, drugi z bližnjo trgovino, f^etji pa sploh ne malicajo, podatki na šolah so zaskrb- ljujoči, saj se večina hrani Neredno, največkrat pa zado- stujejo sendviči. Pred nekaj leti so v Slove- '^^ji uvedli regres za dijaške 'pslice, sredstva pa so zbrali nepodeljenih štipendij. ^efos je višina regresa 20 di- "srjevna dan. Vsotaje smeš- no majhna, v izdatkih za vsa- '^odnevno malico pa pred- !|av-^ja okrog 10 odstotkov,. ^se skupaj je torej le pesek v oči, bojijo pa se, da bo še ta vir kmalu usahnil. Da je situacija še bolj ža- lostna, pa prav dijaki s svoji- mi prehrambenimi navada- mi podpirajo sedanje načine organiziranja malic. Različ- ne okrepčevalnice in kioski so kot nalašč za prodajo šendvičev, s katerimi je za- dovoljna večina. Zato si celo celjska mladinska organiza- cija prizadeva predvsem za bolj organizirano prodajo šendvičev po sprejemljivej- ših cenah. . Nič^ torej ne kaže, da bi v priho'Bnje bolj organizirano skrbeli za prehrano srednje- šolcev, kvečjemu obratno. Očitno smo se že kar sprijaz- nili, da vzgajamo narod sendvičarjev. Več o položaju na srednjih šolah v regiji na strani 5. TATJANA CVIRN^ Siitdfkat zaupa delavcem Ema Celjski sindikati zaupajo delavcem Elma, da so spo- sobni sami rešiti svoje težave. Takšna je bila osnovna ugotovitev Predsedstva občinskega sveta Zveze sindikatov ob obravnavi družbenoekonom- skih razmer v EMU. Ugotavljali so, da so v Emu kljub letošnjim velikim izgubam in drugim težavam vseeno dosegli premike k boljšemu poslovanju. Avgusta sprejet zmanjšan plan v devetih mesecih dosegajo skoraj 100 odstotno (morali bi ga povsem), sanacijski program pa bo po vseh zago- tovilih oblikovan do kraja meseca. Z njim bodo spre- jeli odločitev, katere programe razvijati in katere opu- stiti, skušali sanirati težave pri obratnih sredstvih (manjka jim 2 milijardi dinarjev) in sprejeli ukrepe za uresničenje sprejetih odločitev. Uresničevanje sprejetega pa je tisto področje, kjer brez sodelovanja vseh delavcev ne bo šlo. Tu morajo svojo vlogo odigrati osnovne sindikalne organizacije v EMU, pa tudi vzpodbudnejše nagrajevanje. MBP Za pitno vodo še ni omejitev v Ceiju Težave pri oskrbi s pitno vodo so v Celju resne, vendar ne kritične. Nova vodama in nov vodnjak G, zgrajena' iz sredstev samoprispevka ima- ta pri tem največ zaslug, ko- nec tega tedna pa bodo vklju- čili v omrežje še en nov vod- njak - H. Gladina podtalnice v Medlo- gu je od aprila do sed^ upadla za 60 centimetrov in tako pre- polovila količino vode, ki jo tod načrpajo - le še 116 litrov na sekundo, poleg tega pa tudi iz Vitanja dobivajo namesto 160 le 120 litrov vode na sekun- do. Zaradi dolgotrajne suše se vodni viri tudi ponoči ne na- polnijo dovolj, zato so ob dnev- nih konicah v višjih nadstrop- jih in na obrobju mesta že veli- ke težave. Še posebej težko je bilo prejšnji teden, ko je za kratek čas izpadla električna energija v Medlogu, kar je vodnjake ustavilo za več ur. Pokvaril se je še reducirni ventil v Vitanju, kar je ngjbolj občutila Železar- na Store, ki je bila nekaj ur brez vode. Naprave so kmalu usposobili in sedaj delujejo normalno. Ob suši, za katero vodarji pravijo, da že sto let ni bilo takšne, vode seveda ni do- volj, a ker se razmere ne slab- ši o, se zaenkrat ne namerava- jo odločiti za-omejevanje vode industriji, ki jo porabi največ. Nov vodnjak H, ki so ga po- oskusno vključili v omrežje v torek, d^e v tem času 11 litrov vode na sekundo, v normalnih vodnih razmerah pa bo dajal 20 litrov vode na sekundo. Ob poskusni vključitvi so ugotovi- li nekatere pomanjkljivosti, ki jih sedcO odpravljajo, obetajo pa, da bo konec tedna vodnjak normalno deloval. Obeti na daljši čas so še bolj- ši, če bodo zgradili cevovod s Frankolovega, kjer so raziska- ve že zaključene, potreben pa je še dogovor s konjiško obči- no. Vsak čas bo narejen tudi projekt za filtracijo vode v Medlogu. Za vse to pa je seve- da potreben še čas in denar. MILENA B. POKLIC Uspešna protipožarna vaja Ob mesecu požarne varnosti je Gasilsko društvo Žalec pripravilo vajo z namenom, da preveri taktično operativne sposobnosti GD Žalec, kot centra v primeru gašenja in reševa- nje v prometni nesreči, kakor tudi gašenje požara v strnjenem naselju. Vaja je bila na Slandrovem trgu Rihard Kopušar, odgovoren za vajo, pa nam je ob koncu povedal: »V današnji vaji je sodelovalo vse operativno članstvo s trinajstimi specializiranimi gasilskimi vozili. Vaja je trajala vsega štiri minute, v tem času so požar povsem zatrli, ponesrečence pa odpeljali v bolnišnico. . -j, TAVČAR 2. STRAN - NOVI TEDNIK 17. OKTOBER 198 Družbeno varstvo za mlekarno Delegati zbora združene- ga dela in zbora krajevnih skupnosti so na izrednem zasedanju na predlog občin- skega izvršnega sveta spre- jeli sklep o uvedbi ukrepa začasnega družbenega var- stva za Hmezadovo delovno organizacijo Celjske mle- karne. Za to so se odločili, ker mlekarna drvi v nove izgube, za katere so sicer objektivne okoliščine, pre- malo pa so storili, da bi iz- gube vsaj zmanjšali. Huje so bili moteni samoupravni odnosi in oškodovan je bil širši družbeni interes. Raz- prave na zasedanju skoraj- da ni bilo, zato pa je bilo toliko bolj zanimivo slišati, kako si člani začasnega ko- legijskega poslovodnega odbora zamišljajo izboljša- nje razmer v tej delovni or- ganizaciji. Začasni poslovodni organ si bo prizadeval predvsem odpraviti izgubo, ki nastaja iz tekočega poslovanja, utr- diti položaj mlekarne na pro- dajnem in odkupnem ob- močju in v vsej Jugoslaviji ter dopolniti obstoječi sana- cijski ukrep. Sicer pa so na- loge opredelili s tako imeno- vanimi notranjimi in 'zuna- njimi ukrepi. Med notranji- mi ukrepi velja meniti boljšo organiziranost in večjo disci- plino ter boljšo kadrovsko zasedbo. Kompletirati name- ravajo proizvodne linije ozi- roma dokončati naložbo, ta- ko da bo mlekarna kupce oskrbovala tudi z donosnej- šimi izdelki. Med zunanjimi ukrepi na- črtujejo v prvi vrsti iz vseh možnih virov zbrati 800 mili- jonov dinarjev obratnih sredstev po najmanjši možni obrestni meri. Pri tem raču- najo na sredstva bank in za- varovalnice s področja, kjer odkupujejo mleko in skrbijo za preskrbo prebivalstva, na sredstva regijskega sklada za preskrbo prebivalstva, na presežke raznih samoupra- vih interesnih skupnosti ob- čin celjskega območja ter ria druge. Kot je povedal predsednik začasnega kolegijskega po- slovodnega odbora Andrej Čulk, precej računajo tudi na sovlagatelje. Tisti, ki so sovlagali sredstva v izgrad- njo nove mlekarne in z njo niso reprodukcijsko poveza- ni, naj bi odobrili odlog pri- četka odplačevanja vloženih sredstev za tri leta. Sovlaga- telji, ki so vlagali sredstva v izgradnjo nove mlekarne in so z njo reprodukcijsko po- vezani, pa naj bi se odpove- dali pravici vračila združe- nih sredstev, skupaj z obrestmi. V Interni banki Hmezada bo treba povečati odobren li- mit za mlekarno za sto mili- jonov din, hranilno kreditna služba pa naj bi mlekarni odobrila osemdeset milijo- nov dinarjev po nižji obrest- ni meri. Nujno bodo morali prodati tudi staro mlekarno, da pa bi preprečili nastajanje večjih tečajnih razlik, bodo morali čim prej odplačati preostale tuje kredite, pri tem pa računajo predvsem na pomoč Ljubljanske ban- ke Splošne banke Celje, Go- spodarske zbornice Sloveni- je, republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, splošnega združe- nja za kmetijstvo in živilsko industrijo ter druge. In kako naj bi pokrivali le- tošnjo izgubo? S sredstvi, namenjenimi občinskim in republiškim rezervam, z re- zervnimi sredstvi članic soz- da Hmezad, z nepovratnimi sredstvi družbeno političnih skupnosti ter s kreditom Ljubljanske banke Splošne banke Celje. JANEZ VEDENIK Državna odlikovanja delavcem Teka Priznanje uspešnemu poslovanju celjske delov- ne organizacije Teko, še posebej pa posamezni- kom v njej, pomenijo dr- žavna odlikovanja, ki so jih prejšnji teden podelili na slavnostni seji razširjt- nega delavskega sveta. Red zaslug za narod s sre- brno zvezdo je prejel Bo- ris Ropoša, Red dela s srebrnim vencem Vinko Pečnik in Medaljo zaslug za narod Jože Jutršek. Odlikovanje je izročil predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov Celje Franci Vrbnjak. MBP Proslavili 160 let pivovarne v Laškem »Vaši proizvodi so bili de- ležni številnih domačih in tu- jih priznanj. V proizvodnjo uvajate nove izdelke, ki so re- zultat lastnih prizadevanj in dognanj na pivovarskem po- dročju. Vaš kolektiv se ni za- piral sam vase, kajti napre- dek ste videli v združevanju z "drugimi proizvajalci. Vseh teh uspehov in razvoja pa ne bi mogli doseči, če se ne bi ustrezno vključevali v druž- bene tokove, razvijali dele- gatske odnose, poglabljali sa- moupravno oganiziranost ter utrjevali dohodkovne odno- se,« je med drugim dejal An- drej Marine, predsednik cen- tralnega komiteja zveze ko- munistov Slovenije na sobot- ni slavnosti ob 160-ietnici J vovarske tradicije v Lašk^ Nadalje je Marine tudi dej da je pivovarna Laško redkih kolektivov, ki se dejj sko opira na lastne sile in, tem izkoristil tudi priložno da je kolektivu pivovarne številnim gostom razložil g lišče centralnega komiteja i politike opiranja na lastne tji či, »usmeritve, ki je nastj med tistimi, ki dobro gospo^ rijo« in da zato ne gre za »not no kampanjsko, aktivističj ali voluntaristično vsebino«, Tako svetovna kot doma gospodarska kriza otežuje razmere zlasti tam, kjer so neodločni, skeptični in mal dušni, je še dejal Marine opozoril, da ni prostora niti| samozadovoljnost tistih, menijo, da so se že oprli i lastne sile in niti med tistin ki menijo, da je s plenarno centralnega komiteja, zve komunistov opravila svoje d lo že z samim opozarjanj« češ da bo dejavnost stekla sama po sebi. »Prizadevanja; kakovost gospodarjenja mot jo postati trajna vsebina naš ga dela. To pa pomeni, da m ramo dati znanju in sposobn stim prednost in spreminji razmere za kar nosijo nep sredno odgovornost poslovo ni in strokovni kadri kot tu organi samoupravljanja in p litične organizacije,« je še dej Andrej Marine. Laškim pivovarjem takf usmeritve niso tuje, to potrjt jejo tudi številke o večji (7' prodaji kot lani, čeprav ostj industrija piva beleži pad prodaje. Združeni s pivovan Tališ so povečali svojo pro vodnjo za četrtino in so s sk raj milijonom hektolitrov pi letno postali drugi najve proizvajalec piva v Jugoslavi S pivom v pločevinkah že ( devetmesečju dohajajo leti načrtovano proizvodnjo (( osem do 10 milijonov ploi vink). Ob vseh teh poslovil uspehih pa ni čudno, da sledi tudi tehnološkemu razvoj med najpomembnejšimi' JS dobitvami je gradnja nove v rilnice s katero bodo še pov čali proizvodnjo, po produ tivnosti pa že sedaj sodijo sam vrh evropskih proizvcj; cev piva. VIOLETA V. EINSPIELE Ob visokem jubileju je Pi vovarna Laško podelila šU vilne diplome in priznanji najzaslužnejšim delavcem najvišje priznanje delovne ot ganizacije - plaketo - pa a dobili: Franc Skorja, Marjai Zor, Anton Turnšek, Jože S« dar in Ludvik Lavrinc. Bolj jasne naloge sindikatu Celje v pripravah na letne seje in kongrese Zveze slnaikatov članstvo Zveze sindika- tov v celjski občini opozar- ja na številne slabosti, na premajhno samostojnost osnovnih sindikalnih orga- nizacij, na svoj preskromen vpliv in na nujo, da posta- nejo naloge sindikatov bolj dorečene in bolj jasne. Ne- katere razrešitve pričakuje- jo tako od svojih letnih pro- gramsko-volilnih sej, kot od republiškega in zveznega kongresa sindikatov. tošnjih letnih sejah, ki so tu- di volilne, se bo zamenjala dobra polovica predsedni- kov in članov izvršilnih od- borov. V občini si prizadeva- jo, da bi v sindikat vključili najboljše ljudi in ne, kot je bilo navadno - tiste, ki so ostali po izboru za delavske svete in ostale organe. Po po- pisnicah, ki so jih iz osnov- nih sindikalnih organizacij že poslali na Občinski svet ZSS kaže, da se izbira pred- sednikov za naprej obrača v pravo smer. Med kandidati je precej mladih, ki so tudi kandidati za sprejem v Zve- zo komunistov, medtem ko vztrajanje pri članstvu v Zvezi komunistov ni več ta- ko togo kot doslej. Na samih občnih zborih želijo predvsem obrniti tok razprav v odnosu do sindika- ta. Ni dovolj ugotovitev, da sindikat ni odigral svoje vlo- ge - treba je povedati kje je ni in zakaj. Odgovor na to vprašanje je najlažji, č» bodo povsod izhajali iz lastne problemati- ke in to skušali razrešiti. Tu- di v tem smislu so sklepi seje Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije o na- slonitvi na lastne sile napisa- ni na kožo sindikatov. V Celju so opazna tudi ve- lika pričakovanja članov sin- dikatov od kongresov, še najbolj zahteva po jasnih na- logah sindikata, saj ukvarja- nje vseh z vsem ne daje re- zultatov. MILENA B. POKLIC Niso Odgovorili na vprašanja Delegati na skupščinali samoupravnih interesnih skupnosti o razvoiu družbenih dejavnosti brez razprav Resda bi naj delegati skupščin samoupravnih in- teresnih situpnosti družbe- nih dejavnosti v celjski ob- čini na zadnjih zasedanjih obravnavali šele osnutke samoupravnih sporazumov o temeljih planov za obdob- je od 1986 do 1990 in bodo na skupnostih pripombe na os- nutek zbirali še do 10. no- vembra, vendar bi bilo pri- čakovati, da se bo o temelj- nih razvojnih usmeritvah, še zlasti pa o odločanju, če- mu dati prednost in kako preseči velik razkorak med možnostmi, potrebami in željami, razvnela burna, vsebinsko poglobljena raz- prava. Razprave pa skoraj ni bilo. Kot rdeča nit se je skozi večino zasedanj dele- gatov vleklo nezanimanje (nekateri so jo označili že kar za apatičnost), molk in dvigovanje rok. Kot da je vsakomur vse vseeno. Delegate bomo prihodnje leto res volili nove, a sedanji delegati bodo še nšprej upo- rabniki storitev družbenih dejavnosti. Torej se bodo tu zdravili, izobraževali, vzgaja- li jim bodo otroke, uživali bodo kulturne dobrine, de- ležni bodo socialnega var- stva . . . Morda bodo njihovi otroci med iskalci zaposli- tve. Vse to so pa stvari, do katerih menda v vsakda- njem življenju nismo pov- sem ravnodušni - vsaj tako izrazito ne, kot so bili delega- ti tokrat. Da ne bomo krivični - ne- kaj mnenj delegatov je le bi- lo slišati. Na skupščini ob- činske zdravstvene skupno- sti Celje je bila bistvena pri- pomba delegatov krajevne skupnosti Dolgo polje in že- lezarne Štore, ki so menili, da bi morali modernizacijo bolnišnice v Celju zaradi nje- nega obsega, vrednosti in pomena vključiti v srednje- ročne plane republiške zdravstvene skupnosti in družbeni plan republike. Na skupščini kulturne skupno- sti so v ospredje postavili za- ostajanje ošebmh dohodkov v knjižnici Edvarda Kardelja in fmanciranje SLG Celje. Odgovora, kako zanju zago- toviti potrebna sredstva in da pri tem ne bi bili oškodo- vani drugi izvajalci kulture, ni našel nihče. Na. skupščini skupnosti za zaposlovanje so ugotavljali, da bo treba še enkrat pregledati realne materialne okvirje raz- voja in potrebe interesnih skupnosti (gre za razkorak med 3,4 odstotno letno rast po osnutku družbenega plana ob- čine in 5,6 odstotno po osnut- kih interesnih skupnosti), a dlje niso prišh. Svojo glavno nalogo, začrtano za naprej - to je posodobitev informacijske- ga sistema, ki naj bi omogočil S pripravami na letošnje občne zbore so pričeli spo- mladi in prvi je bil že sep- tembra, ostali pa naj bi se zvrstili do konca tega mese- ca. Obširno so o usmeritvah spregovorili na seminarjih- ,na katerih je sodelovalo 80 odstotkov vseh predsedni- kov osnovnih organizacij, konferenc in članov odborov dejavnosti. Na teh seminar- jih, ki so se zaključili prejšnji teden, pa tudi sicer med članstvom, je čutiti zahtevo po bolj določnih nalogah sin- dikatov. Ugotavljajo tudi, da ostajajo predsedniki v zad- njem obdobju pri svojem de- lu vse bolj sami, še zlasti v manjših okoljih. Tam je sin- dikat predsednik osnovne organizacije. Najslabše je v okoljih z velikimi težavami - izgubami, brez jasne bodoč- nosti. Negodovanje ljudi je veliko, očitno pa rešitve ne iščejo v okviru sindikatov. Eden osnovnih razlogov je majhen vpliv sindikalne or- ganizacije. Sami pa pri tem spoznavajo, da možnosti, ki jih sindikat ne glede na raz- mere ima, v večini osnovnih organizacij ne izkoriščajo. Okrepitev in poudarek sa- mostojnosti osnovnitr orga- nizacij je tako usmeritev, ki jo v celjskih sindikatih naj- bolj podpirajo. Bolje, kot da prihajajo pod vpliv vodstve- nih struktur je, da vključijo strokovnjake v lastno delo. Slaba strokovna podkova- nostjo namreč pogost razlog za nemoč sindikata. Na le- strokovnim službam skupno- sti sprotno in kakovostno reše- vanje vprašanj in nalog pri za- poslovanju, so soglasno podpr- li. Brez pripomb so osnutek o 'temeljih piana sprejeli tudi de- legati skupščine socialnega skrbstva, kjer bi naj v prihod- njih letih povečali število stro- kovnih delavcev zaradi okrepi- tve preventivnega, zlasti sveto- valnega dela. Skupščine so za nami. Dele- gati svojega niso povedali. Od- govore na odprta vprašanja pa bo vseeno treba najti. Lahko to razumemo kot popolno zaupa- nje strokovnim službam, pa naj bo v interesnih skupnostih, v občinskih upravnih organih in drugod, ki bodo rešitev mo- rale najti po svoji službeni dolžnosti? Verjetno ne. MILENA B. POKLIC KOMENTIRAMa Študent naj bo - če j pride na avtobus j Dijaki in študentje konjiške občine niso\ zadovoljni z avtobusnimi prevozi v Mari- bor. S problemom so seznanih delegate zbora združenega dela občinske skupščine z zahtevo, da se z njim seznanijo tudi v republiški skupščini in Izobraževalni skup- nosti Slovenije. Gre namreč za dejstvo', da so dijaki in študentje na progi Slovenske Konjice-Ma- ■ riborin obratno do konca minulega šolske- ga leta kupovali mesečne vozovnice za m&dkrajevni potniški promet, s katerimi so imeli pravico do prevozov na vseh medkra- jevnih a\'tobusnib linijah vseh avtobusnih prevoznikov, ki vozijo na tej relaciji. Od 1. septembra dalje pa pri avtobusnem podjet- ju Izletnik Celje mesečnih vozovnic ni več mogoče kupiti, ampak lahko dijaki in štu- dentje kupijo le regresirano vozovnico za eno avtobusno podjetje: ali Izletnik ah Cer- tus ah pa Integral. Po izjavah odgovornih poslovodnih delavcev izletnika .Celje je le- tos prenehal veljati samoupravni spora- zum, kije določal in urejal odnos vseh avto- busnih prevoznikov v republiki za izdajo medkrajevnih mesečnih vozovnic in ki je bil sklenjen na ravni Poslovne skupnosti avtoprevoznikov v Ljubljani. ^Večina šol usmerjenega izobraževanja v Mariboru pričenja pouk ob 7. uri in okoli 60 dijakov je vezanih na edino avtobusno lini- jo Izletnika Celje z odhodom iz Slovenskih Konjic ob 5.52 uri. Naslednji avtobus je Integralov in odpelje ob 6.17 uri in ponovno Izletnikov ob 6.45 uri. Vsi dijaki, ki bi se vozili s slednjima avtobusoma bi zamudiU prvo uro pouka. Ker se z avtobusom ob 5.52 uri vozi veliko drugih rednih potnikov iz Celja, se od 1. septembra dalje dogaja, da okoli 40 dijakov ostane v Slovenskih Konji- cah, ker avtobus sprejme le toliko potni- kov, kolikor ima sedežev. Dijaki in študentje si pač pomagajo tako, da plačajo dnevno karto s polno ceno, kar pa povzroča med njimi in zlasti med starši vse večje nezadovoljstvo. Za razrešitev nastale problematike je av- tobusni prevoznik Izletnik Celje na zahtevo izvršnega sveta skupščine občine Sloven- ske Konjice dal ponudbo za poseben po- godbeni prevoz na tej relaciji, in sicer z odhodom avtobusa ob 6.00 uri iz Sloven- skih Konjic in s povratkom ob 14. uri iz Maribora. Vendar pa bi morala pri pogod- benem prevozu Izobraževalna skupnost Slovenije znatno več regresirati te prevoze, kot pa je regres v višini 40 odstotkov me- sečne vozovnice. Izobraževalni skupnosti Slovenije pa so iz Slovenskih Konjic posre- dovali tudi predlog, da je za dijake in štu- dente glede na ekonomski vidik najugod- nejši star sistem izdaje medkrajevnih me- \ sečnih vozovnic, zaradi česar bi bilo prav, da bi preko Komiteja za promet in zveze v SRS zahtevali ponovno sklenitev ustrezne- ga sporazuma. MATEJA POD JED V Celju preveč za osebne dohodke? v celjski občini letos sicer povečujejo delež akumula- cije v dohodku, vendar vse- eno namenjajo preveč za osebne dohodke. Družbene- ga dogovora o razporejanju dohodka in resolucije, s ka- tero so začrtali rast sred- stev za osebne dohodke de- lavcev in skupno delavcev v višini 90 odstotkov rasti dohodka v nekaterih orga- nizacijah združenega dela ne upoštevajo. Med njimi so na primer tri temeljne orga- nizacije Celjske mesne in- dustrije, Aerovo Trženje, Pohištvo v Lik Savinja, Ko- munala, Avto Celje, Kovi- notehna... Ko so na celjskem izvrš- nem svetu spregovoriU o uresničevanju dogovora, so poudarili, da bodo vse orga- nizacije združenega dela, ki bodo kršiteljice dogovora ob koncu leta, morale vračati preveč izplačane osebne do- hodke. Delitvi dohodka na- menjajo še posebno pozof nost zaradi nizkega delež akumulacije v Celju v pri merjavi tako z območjen kot z republiko. Pretiravanje pri izplačeva nju osebnih dohodkov paj* tudi dvorezen meč - ne sain' zaradi akumulacije. Zarad vehkega zaostajanja oscbnil dohodkov v družbenih de javnostih so se v občini do govorili za njihovo postopa" izenačevanje z osebnimi dO' hodki v gospodarstvu. Todj medtem ko se v družbeni- dejavnostih držijo dogovor^ se ga v gospodarstvu ne ^ razkorak, ki ga je treba C praviti, se veča. Gospoda^' stvo bo torej za izenačite^ osebnih dohodkov moral" prispevati zaradi svojega P^ večevanja osebnih dohC kov več tudi za osebne d" hodke v družbenih dejavn" stih in bo tako še dodatn" obremenjeno. / MILENA B. POKLl^ M- OKTOBER 1985 NOVI TEDNIK - STRAN 3 helavec se mora l^utiti gospodarja VoUiska Francke Herga v vitanlskem jj^ovinarju__ 'Minuli četrtek se je v ko- jjški občini na delovnem "bisku mudila podpredsed- nica slovenskih sindikatov L,„cka Herga. Obiskala je jj,j„vni organizaciji Kovi- nar in Comet in se popoldne fstala še s člani predsed- stva OS ZSS Slovenske Ko- jjice,, predsedniki konfe- ^nc osnovnih organizacij jp predstavniki skupščine občine. V Kovinarju v Vitanju, Ijjer si je Francka Herga z ^anima^jem ogledala proiz- vodnjo, se je nato razvil po- govor o delu in življenju tega jiolfktiva. V Kovinarju, kjer je zaposlenih 98 delavcev in )(jer izdelujejo odkovke, pre- je za sadje, nastavke za plu- ge in dvigala za težke tovor- njake, dobro gospodarijo. S svojimi izdelki so prisotni domala po vsej Jugoslaviji, poskušajo pa se tudi z izvo- zom. Francka Herga je po takšni uvodni predstavitvi menila, da je Kovinar model delovne organizacije, ki bi jih potrebovali še več, saj se zna hitro prilagajati trgu in tehnologiji in je v pomoč večjim delovnim organizaci-i jam. V Kovinarju se že vrsto; let opirajo na lastne moči, je' poudaril tudi direktor Anton. Kokol. Odpovedovali so se višjim osebnim dohodkom, da so lahko kupili stroje. Ni: so kupovali licenc in paten- tov, ampak so poiskali po- moč v domačih znanstvenih institucijah, predvsem pri Strojni faukulteti v Ljublja- ni, s katero dobro sodelujejo. Zanimivo je tudi povezo- vanje z Dinosom, ki odkupu- je Kovinarjeve odpadke, v zameno pa daje aluminij. Ra- zen tega pa ima Dinos izre- den posluh za razvoj te vi- tanjske delovne organizaci- je, saj je priskočil na pomoč pri gradnji nove kovačnice z 20 milijoni dinarjev kredita. Takšne poti in vezi išče torej Kovinar sam in pri tem ne pozablja na delavca. Rolan- do Sodin, predsednik osnov- ne organizacije sindikata je poudaril, da je prva skrb vseh zaposlenih večja pro- duktivnost, varstvo pri delu, manjši izmet in večja kako- vost izdelkov. Težišče dela sindikata pa je usmerjeno v politiko oseb- nih dohodkov, ki zaostajajo za občinskim in republiškim povprečjem. Delavci v Kovi- narju se upravičeno sprašu- jejo, zakaj tam, kjer so v iz- gubi, hitreje povišujejo oseb- ne dohodke. Ob koncu je Francka Herga menila, da s kratkoročno politiko delitve osebnih dohodkov delavcev ne gre obremenjevati in da se morajo delavci čutiti go- spodarje in njihov glas mora preko delegatov bolj učinko- vito prodirati v republiški sindikat. MATEJA PODJED Pripravljen! na volitve Medtem ko v celjskem združenem delu priprave na skupščinske volitve v prihodnjem letu ne potekajo najbolje, pa so v večini krajevnih skupnosti nanje že dobro pripravljeni. V krajevni skupnosti Vojnik so evidentirah že več kot 300 možnih kandidatov, saj so se v evidentiranje poleg družbenopolitičnih organizacij vključile tudi vse družbene organizacije in društva. Ugotavljajo tudi, da ljudje nimajo pomislekov za sprejemanje delegatskih in drugih dolžnosti. Podobno je tudi v krajevni skupnosti Dečkovo nase- lje. Obstoječe delegacije so prevetrile svoje delo in izločile neaktivne delegate, v evidentiranje novih pa so se poleg njih vključile vso družbenopolitične organiza- cije in društva, še posebej Društvo upokojencev ter krajevni organizaciji Zveze borcev in Rdečega križa. Vsi, ki so možne kandidate evidentirali, so se z njimi že tudi pogovorili in dobili pristanek, da bodo, če bodo izvoljeni, v svojih funkcijah tudi delovali. Odklanjanja skoraj ni bilo. V krajevni skupnosti ugotavljajo, da so na volitve praktično že pripravljeni. Zaradi dolgoroč- nega načrtovanja kadrov jim tudi sočasne volitve V organe Socialistične zveze ne povzročajo težav. MBP Priznanja znanju Dan inovatoriev v Slov. Konjicah v Slovenskih Konjicah so se v ponedeljek zbrali na dru- gem občnem zboru inovatorji iz združenega dela in kovinar- ji, ki jih je, zbralo se jih je več kot sto, prisrčno pozdravil in jim zaželel veliko ustvarjal- nih zamisli, predsednik skupščine občine Tone Turn- šek. Nato so podelili posamez- nikom in skupinam nagrade in priznanja 12. oktober in plakete ter priznanja najbolj- šim kovinarjem v konjiški ob- čini. Letos je občinska raziskoval- na skupnost Slovenske Konji- ce razpisala, desetič po vrsti, nagrade in priznanja za najbolj uspele inovacije. Na razpis je prispelo 17 prijav iz petih de- lovnih organizacij in prijava posameznika - čebelarja. Srečanje inovatorjev in kovi- narjev ob občinskem prazniku je skromen kamenček v moza- iku prizadevanj za dvig na- predka in tehnične kulture in spodbuda še ostalim delav- cem, da se z vsem žarom vklju- čijo v prizadevanja za razvoj in napredek, je bilo slišati na obč- nem zboru v Slovenskih Ko- njicah. Aktivirati domače znanje in se opirati na lastne sile, pa je izhodiščni moto programa društva inovatorjev, ki si bo v prihodnje prizadevalo doseči množičnost s popularizacijo inovacijske dejavnosti. Med osnovne naloge društva bo so- dilo tudi povezovanje in sode- lovanje z drugimi društvi ino- vatorjev ter sodelovanje z družbenopolitičnimi organiza- cijami in občinsko raziskoval- no skupnostjo. K programu so priključili tudi iz razprave zve- nečo misel, da naj bi v prihod- nje delovne organizacije razpi- sale probleme, za katere v do- mačem okolju ne morejo najti ustrezne rešitve. To bi bil izziv za društvo inovatorjev, ki bi skušalo najti najboljšo rešitev. Seveda pa je potrebno inova- torje-posameznike ali skupine stimulativno nagraditi. Inovatorji so se po letu dni delovanja razveselili svojega prostora v domu kulture, kjer se bodo lahko shajali in snova- li nove in nove zamisli. Občin- ska raziskovalna skupnost jim je za začetek kupila računalnik Commodore 64 in brez dvoma bo mogoče ob letu dni govoriti o novih uspehih v združenem delu. ki bodo plod domačega, znanja članov društva DIATI. V kulturnem domu pa so od- prli tudi zanimivo razstavo ob deset-letnici inovacijske dejav- nosti v občini, razstavo kovi- narskih izdelkov in raziskoval- nih taborov. MATEJA PODJED V konjiški občini se nada- ljujejo prireditve ob 12. okto- bru, prazniku občine. V petek so odprli vrata novega hotela Dravinja v Slovenskih Konji- cah, vrh praznika je bil v Vi- tanju, kjer je bila v prenovlje- nem domu kulture v soboto slavnostna seja zborov skupš- čine občine, popoldne pa so v Slovenskih Konjicah odprli športno rekracijski center II. Prireditve, Kulturne in šport- ne, se bodo nadaljevale do 21. oktobra, ko bodo v Sloven- skih Konjicah odprli razstavo likovnih del amaterjev iz Slo- venskih Konjic. Kjer ni nagrad, ni zanimanja? v Žalcu Je bila razstava inovacij Konec prejšnjega tedna je bila v Savinovem razstav- nem salonu v Žalcu razstava o inovacijski dejavnosti v žalski občini, ki jo je orga- nizirala komisija za inova- cijsko dejavnost pri žal- skem občinskem svetu Zve- ze sindikatov. Potem ko je že skorajda kazalo, da razstave sploh ne bodo mogli orgnaizirati, ker Je bilo zanjo premalo zani- manja, so le uspeli pregovo- riti še nekaj odgovornih v posameznih organizacijah združenegadela, da so se od- ločili in v Žalec prinesli ne- kaj inovacij ali pa njihovih opisov. Tako vsaj nihče ni mogel trditi, da v delovnih okoljih inovacijam, za katere pravimo, da so med najbolj pomembnimi, če hočemo iz- plavati iz nič kaj rožnatega gospodarskega položaja, ne namenjamo dovolj pozorno- sti. Po besedah predsednika komisije za inventivno de- javnost Janeza Podpečana, pa je odpor do tega čutiti še zlasti pri poslovodnih struk- turah. Da je vsa stvar v Savi- novem razstavnem salonu bila nekoliko bolj pestra, so svoje znanje na računalnikih demonstrirali učenci žalske osnovne šole. Tistim, ki so na razstavi so- delovali, gre seveda vse priz- nanje, če pa bi bilo razstav- ljenih vsaj toliko inovacij, kolikor nagrad in priznanj podelijo na vsakoletni slav- nostni seji skupščine občine Žalec ob občinskem prazni- ku, bi bil splošni vtis morda boljši. Morda pa je bilo pre- malo zanimanja za razstavo, ker tu ne delijo nagrad in priznanj? JANEZ VEDENIK Med inovatorji je več strokovnjakov žetev inovacij šaleškega gospodarstva Konec prejšnjega tedna je bila v Titovem Velenju otvoritev že 6. občinske raz- stave inovacij, ki so jo Ve- lenjčani tokrat poimenova- li: Žetev inovacij šaleškega gospodarstva«. Na razstavi sodelujejo števini velenjski kolektivi, med njimi pa ima še vedno najvidnejše mesto sozd Gorenje. Lotos so Velenjčani razsta- vili 42 inovacij, ki so plod teko razvojno raziskovalne- ga dela kot množične inven- tivne dejavnosti. Zanimivo ob tem je, da se med inova- torji pojavlja vse več stro- l^ovnjakov in ne le delavci iz ficposredne proizvodnje, kot sejo to dogajalo prejšnja le- te- Zelo dober je tudi obisk tezstave, tako na primer na otvoritvi v avli velenjske ob- činske skupščine skoraj da bilo dovolj prostora za ^'se, ki so si razstavo želeli ogledati. Inovatorji so prejeli tudi številne nagrade, ki jih je to- krat podelil Miran Arzenšek, predsednik velenjskega iz- vršnega sveta. Prvo nagrado na področju razvojno razi- skovalne dejavnosti je dobi- lo Gorenje za integralno ku- hinjo, drugo prav tako Gore- njeva delovna organizacija in sicer Procesna oprema za terminal PAKA 3000, med- tem ko so tretjo nagrado osvojili inovatorji Veplasa za izboljšavo pri konstrukciji jambora. Na področju mno- žične inventivne dejavnosti" pa je dobil prvo nagrado Franc Cevzar iz velenjskega rudnika lignita, medtem ko sta bili druga in tretja nagra- da podeljeni dvakrat. Drugo sta tako dobili delovni orga- nizaciji Veplas in Gorenje Gospodinjski aparati, tretjo pa Vegrad in Gorenje Go- spodinjski aparati. V.E. POGLED V SVET S kovjnotehno Na strani rojakov onkraj meje Piše Jože Šircelj v slovenski skupščini je večkrat sliša- ti prizadete, razvnele razprave. Nemara še posebej prizadeta je bila v torek, ko je bilo na dnevnem redu obravnavanje položaja Slovencev v zamejstvu, v Itali- ji, Avstriji in na Madžarskem ter tehta- nje sadov osimskih sporazumov z Itali- jo, podpisanih pred desetimi leti. Pokazalo se je kot smotrno, da so raz- pravo o usodi rojakov onkraj meje po- vezali z usodo osimskih sporazumov. Ti sporazumi so prinesli razrešitev mno- gih odprtih političnih vprašanj med Ju- goslavijo in Italijo, ki so dotlej zapleta- li in obremenjevali odnose med država- ma in vplivali neposredno in posredno tudi na razmere, v katerih so bili Slo- venci v Italiji ter Italijani pri nas. S tem sporazumov so uredili vprašanje meje, se dogovorili o ustrezni zaščiti Slovencev v Italiji in Italijanov v Jugo- slaviji ter sklenili sodelovati (veliko bolj kot dotlej) na vseh področjih, predvsem v gospodarstvu. Sadove uresničevanja osimskih spo- razumov so delegati v skupščini in gost- je, zamejci iz Italije in A vstrije, pozitiv- no ocenili, pri čemer tudi ni manjkalo nekaterih odtenkov pri tehtanju, koliko je bilo doseženo glede na možnosti. Vse- kakor so osimski sporazumi razvedrili { ozračje med obema državama, odprli vrata za široko sodelovanje, povečanje gospodarske menjave. Posebnega pome- na so bili za ljudi ob meji, za obmejno sodelovanje in za slovensko narodnost- no skupnost v Italiji. Takšno sodelovanje je omogočila tudi ; politikj odprte meje, ki je omogočila seznanjanja in zbliževanje ljudi, pred- vsem pa omogočila tesnejše stike med pripadniki matičnega naroda in Slo- venci onkraj italijanske meje. To je ena, svetla plat medalje. Druga, nič manj pomembna, po svoje veliko pomembnejša je zaskrbljenost, ki so jo izrazili delegati v skupščini in zamejski rojaki, ki so pgsegli v razpra- vo, zaskrbljenost zaradi zastojev pri zboljševanju položaja Slovencev v Itali- ji. Pri tem gre za okrepljene pritiske na naše rojake, pritiske, ki so razumljivo naperjeni tudi proti dobrim sosedskim odnosom in sodelovanju med sosedni- ma državama, sodelovanju med narodo- ma. Takšnim nedemokratičnim, anti- slovenskim silam se j^ treba postaviti po robu, kar so v skupščini tudi storili. Poudarjeno je bilo, da tako Slovenija kot Jugoslavija v celoti podpirata zah- teve Slovencev v Italiji, da tam parla- ment čimprej sprejme takšen zaščitni zakon za manjšino, ki naj prinese »ena- ko in nepogojeno« zaščito za Slovence v vseh 35 občinah tržaške, goriške in vi- demske pokrajine. Naj pripomnimo, da nedemokratične sile v Italiji še zlasti spodbijajo pravice beneških Slovencev, živečih v videmski pokrajini. Enako odločno so v torek v slovenski skupščini podprli zahteve Slovencev v Avstriji, na Koroškem in Štajerskem, da jim avstrijska republika zagotovi zaščito v skladu z mednarodnimi obvez- nostmi, izvirajočimi predvsem iz člena 7 avstrijske državne pogodbe, pa tudi v skladu in v dobro dobrososedskih odno- sov. Pripomniti velja, da je eden od predstavnikov koroških Slovencev, dr. Matevž Grilc v skupščinski razpravi ugotovil, da je germanizacija v letih 1951 do 1981 -požrla dve tretjini Slo- vencev na Koroškem-, Feliks Wieser pa je opozoril na še vedno močno zakoreni- njeno miselnost, češ -koroško vpraša- nje« je mogoče rešiti samo z asimilaci- jo, tako da Slovencev kratko malo ne bi več bilo. Obudili spomin na prvo osvobojeno slovensko mesto '^'■ej.šnji teden so Šoštanjčani praznovali krajevni praznik, v ^Poniin na dan, ko so borci I. štajerskega bataljona, v noči od •^'A 8. oktober 1941 leta napadli mesto Šoštanj in ga za nekaj , !"^avzeli. Na svečani seji skupščine krajevne skupnosti, ki je ua prejšnjo soboto, so obudili spomin na ta dan in podelili ^Jzaslužnejšim krajanom priznanja krajevne skupnosti. V kratkem kulturnem programu so nastopili učenci osnovne Karla Destovnika-Kajuha iz Šoštanja, priznanja krajevne ^"^^Pnosti pa so prejeli: Anton Kolar. Jože Mikek, Ivan Mihali- ^^'^^'^ Slapar in Jože Kompan. Ob tem velja še zapisati, da Y ^^^'^ prejšnji teden pred spomenikom talcev na trgu Svobode ^^j^ošianju slavnostna komemoracija in da so za to priložnost 'stanjčani povsem obnovili osrednji spomenik iz narodno "^Jobodilne vojne. okviru šoštanjskega krajevnega praznika je praznovala 60- ^ nico tudi Delavska godba »Zarja« iz Šoštanja, kije pripravila ^jl^boto celovečerni koncert. Ob tej priložnosti so prejeli godbe- dol' '^'^^'^'i'"^ čestitke za uspešno delovanje v Šoštanju in Šaleški 'ni. Najzaslužnejši godbeniki pa so prejeli zlate, srebrne in Pg^'^''ste Galusove znač^^e. Koncert je povsem uspel, pokazalo sk/^ ^° godbeniki izredno priljubljeni, saj v šoštanj- liii/^ domu kulture skoraj ni bilo dovolj prostora za vse njihove V.E 4. STRAN - NOVI TEDNIK 17. OKTOBER |j Cellani bodo odločali o novem obratu TiOg po letu 1990 Ob ¥9CJI nroizvoanil manjše onesnaževanje? Demokratična Javna razprava mora biti oretlvsem strokovna Osnovna ugotovitev torkove tiskovne konference, ki joj je po dolgem molku pripravila Cinkarna Celje, je, da ta celjski kolektiv ne more uresničiti prestrukturiranja M popolnim opuščanjem bazične proizvodnje, temveč j(^ mora skozi tehnološke-ekološke, predvsem pa ekonomsk^ zaokrožitve, zaključiti. Z drugimi besedami, ni vee dvoma, da v Cinkarni razmišljajo o gradnji druge fazej titanovega dioksida, le da so, tako so vsaj zagotovili na tiskovni konferenci, morebitno gradnjo preložili v nasledi nje desetletje. Prvič so tudi nedvoumno povedali, da jo edina ustrezna lokacija za izgradnjo obrata TiO^ »dva« v Celju, ker bi bila v nasprotnem primeru izgradnja za cinkarno neekonomična in nezanimiva. Ali obrat TiOj »dva« bo ali ne, pa je odvisno od odločitve, ki jo bodo Celjani sprejeli v široki in demokratični javni razpravi, za katero bo zdaj, ko je morebitna gradnja preložena, dovolj časa. i V zvezi z morebitno iz- gradnjo druge faze titanove- ga dioksida je potrebno še zapisati, da v predlog dolgo- ročnega načrta razvoja, ki naj bi ga najprej obravnavali samoupravni organi kolekti- va, kasneje pa Celjani v širo- ki javni razpravi, cinkarnarji še niso zapisali, da je izgrad- nja možna le v Celju. Poleg tega so na tiskovni konferen- ci zagotovili, da se emisija žveplovega dioksida v zraku z izgradnjo novega obrata Ti02 ne bo povečala. V koli- kor to drži in emisija'SO2 v zraku dejansko ne bo preko- račila dogovorjenih 278 kilo- gramov na uro, glavnih eko- loških problemov ne bo. Trenutna emisija žveplo- vega dioksida znaša 352 kilo- gramov na uro, medtem ko cinkarnarji niso razložili, vsaj ne dovolj razumljivo, kako nameravajo ob podvo- jitvi zmogljivosti emisijo ta- ko zelo zmanjšati. Skrivnost naj bi bila v modernizaciji proizvodnje, čeprav ob tem cinkarji nisi trdili, d^ je raz- voj znanosti in tehnologije na tem področju, od leta 1978 do danes, doživel revo- lucionarni preobrat. Cinkar- narji zagovarjajo stališče, da jih celjska družbenopolitič- na skupnost naj ne bi omeje- vala pri količinski proizvod- nji oziroma jim določala ko- liko in iz katerega dimnika se lahko kadi. Po njihovem mnenj o je za Celjane najpo- membnejše, da emisija žve- plovega dioksida v zraku ne prekorači dogovorjenih 278 kilogramov na uro. Ob tem se ni moč izogijiti občutku, da bi se lahko vse to cinkarnarji dogovorili s celjsko družbenopolitično skupnostjo že pred leti, ko je bil sprejet program ekonom- sko-ekološke sanacije kolek- tiva. Ker cinkarnarji na to pravijo, da je bila javna raz- prava pred leti, o kateri smo ves čas govorili kako je bila demokratična in kakovost- na, strokovno zelo pomanjk- ljiva, moramo na vsak način preprečiti, da bi se kaj po- dobnega še enkrat ponovilo. V Cinkarni zagotavljajo, da ni nihče iz kolektiva pred- lagal republiškim načrtoval- cem, da uvrstijo v republiški osnutek srednjeročnega na- črta razvoja tudi gradnjo druge faze titanovega dioksi- da. Po njihovem mnenju se je to zgodilo neposredno po liniji meddržavnega sodelo- vanja, ker so pri vseh novih programih prisotne tudi re- publiške in zvezna gospo- darska zbornica. Novinarji so dobili na ti- skovni konferenci zapisnik lanskega pogovora med Cin- karno in vzhodnonemškim partnerjem, koncernom Veb Lacke und Farben, v Logar- ski dolini, v katerem je med drugim zapisano, da mora biti do konca, lanskega sep- tembra določen glavni izva- jalec naložbe, ki pa je v tem trenutku, zaradi časovnega odmika in zaradi preložitve morebitne gradnje druge fa- ze titanovega dioksida, brez- predmeten. Letošnji pogo- vor v Logarski dolini pa je bil, po zagotovilih Cinkarne, zgolj informativnega zna- čaja. Analiza razvojnih možno- sti kolektiva, ki je bila izdela- na že lani, o njej pa javnost ni ničesar vedela, je bila, kot pravijo cinkarnarji, dostop- na vsem. Z njo so cinkarnarji seznanili celjske družbeno- politične organizacije. Cin- karnarji niso o njej javno go- vorili, ker je bila po njiho- vem mnenju še vse preveč nerealna. Meddržavna pogodba med .Cinkarno in vzhodnonem- škim partnerjem, ki naj bi potekala v naslednjem sred- njeročnem obdobju, se avto- matično obnavlja do takrat, ko se bodo amortizirala sred- stva, ki jih je vzhodnonem- ški partner vložil v ekonom- sko-ekološko sanacijo kolek- tiva. Ali gre za neprekinjen proces, oziroma kdaj se bo pogodba iztekla, v Cinkarni niso povedali. Veliko govora je bijigjtucij o uporabnih dovoljenjih, kijih Cinkarna še vedno nima za S-kislino, deponijo sadre v Bukovžlaku, kompresorsko postajo na titanovem pogo- nu in še za nekatere druge, manjše objekte. Za glavno proizvodno halo titanovega dioksida pa zaenkrat nima niti gradbenega dovoljenja. V Cinkarni pripisujejo del krivde občinskim uradni- kom, ker na primer za spod- nji del deponije v Bukovžla- ku in za nekatere druge ob- jekte ne bi smelo biti nobe- nih zadržkov več, ker so v Cinkarni odpravili vse zahte- vane pomanjkljivosti. Upo- rabnih dovoljenj pa Cinkar- na nima tudi zato, ker še ni uresničila vseh nalog, ki so jih pred leti sprejeli s progra- mom ekonomsko-ekološke sanacije kolektiva. Gre za pet nalog, za katere je Cin- karna predlagala alternativ- ne rešitve, o katerih pa celj- ska družbenopolitična skup- nost zaenkrat še ni razprav- ljala. Med njimi je gotovo najpo- membnejša zahteva po uki- nitvi proizvodnje žveplove kisline na piritni liijiji KKCC, ki trenutno ncybolj onesnažuje celjsko ozračje. Cinkarna je v ta namen izde- lala informativno študijo o rekonstrukciji in moderniza- ciji KKCC, ki naj bi z uvedbo moderne konverzije in ab- sorpcije omogočila ohrani- tev obstoječe zmogljivosti, hkrati pa znižala emisijo žve- plovih oksidov kar za štiri petine. Cinkarnarji ob tem pravijo, da tako zagnano bra- nijo KKCC, ker je pirit do- mača surovina in kishna iz njega za polovico cenejša od S-kisline in ker je žveplo de- vizna surovina. Kar zadeva čiščenje izliv- nih vod iz deponije sadre, za- gotavljajo, da so dosegli takšno izboljšanje kakovo- sti, da je izlivna voda primer- na za izpust v vodotok. D. rezrešili vprašanje odpa^ produktov pri proizvodni tanovega dioksida predj; jo, da bi iz odpadne žvepj kisline proizvajali amoiij fat. Za to so se odločili, L temu, da je SEPO ljubj skega inštituta Jožef Ste dal prednost rekoncentra in ponovni uporabi od\i^ žveplove kisline v proi2\. nji Ti02. Kot prednost proizv^ amon sulfata, med dm navajajo, da je rešitev p lastnega znanja - inovacij čiščenjem razklopnih (j nih plinov v obratu TiOj do začeli v začetku pril) njega leta, med tem ko mesto odvoda plinov iz st niče fero sulfata v 100 m sok dimnik predlagajo, emisijo SO2 odstranijo uvedbo uporabe zemeljj ga plina, emisija prahu j sulfata pa zmanjšajo z vg5 njo učinkovitejšega filtra VILI EINSPIE^ Vidno mesto Gorenla na Elektronilci 85 Programsko, tehnološko in reprodukcijsko prestrukturiranje proizvodnje Tako slovensko kot jugo- slovansko gospodarstvo si težko predstavljamo brez sozda Gorenje, ki letos na- črtuje kar 140 milijonov do- larjev izvoza, medtem ko naj bi vrednost celotne pro- izvodnje znašala nekaj več kot 138 milijard dinarjev. Še pomembneje pa je, da so se v tem velenjskem sozdu lotili tako programskega kot tehnološkega in repro- dukcijskega prestrukturi- ranja proizvodnje, v kar vlagajo predvsem lastno znanje. Glede na to, ni pre- senetljivo, da ima Gorenje vidno mesto tudi na 3Z. mednarodni razstavi »Elek- tronika 85« v Ljubljani. Za razvoj zaenkrat name- njajo dva odstotka bruto re- alizacije, medtem ko name- ravajo v prihodnjih letih vla- gati štiri odstotke. Poleg te- ga potrebujejo za vse nalož' be, ki jih načrtujejo, kar 50 milijard dinarjev. Gre za ve- liko denarja, zato se v Gore- nju zavedajo, da bodo lahko naložbe uresničili le posto- poma, vendar jih bodo kljub temu skušali večino izpeljati že v naslednjem srednjeroč- nem obdobju. S številnimi novostmi so se na mednarodni razstavi »Elektornika 85« predstavile Gorenj eve delovne organiza- cije Elektronika široka po- trošnja in Procesna oprema iz Titovega Velenja ter Elrad iz Gornje Radgone. O tem pa je bilo tudi največ govora na tiskovni konferenci, ki je bi- la sredi prejšnjega tedna na ljubljanskem gospodarskem razstavišču. Ob tem velja tu- di zapisati, da si Gorenje pri- zadeva, da bi sodelovalo tudi z drugimi jugoslovanskimi proizvajalci elektronike, vendar je zaenkrat uspešno le sodelovanje z ljubljan- skim sozdom Iskra. Sozda sodelujeta na strokovnem področju, uskladila pa sta tu- di svoje proizvodne in raz- vojne programe, tako da ne prihaja do podvajanja proiz- vodnje. Drugače je v jugoslo- vanskem merilu, tako ima- mo na primer v Sloveniji enotni računalniški sistem, pobuda Gorenja, da bi uredi- li enoten računalniški sistem v Jugoslaviji, pa je zaenkrat ostala brez odziva. Med novostmi, ki jih je predstavilo Gorenje na ljub- ljanskem sejmu elektronike velja omeniti proizvoda lovne organizacije Proce oprema, računalnik Dia ki je letos že v redni p, vodnji, med enoletno p kusno proizvodnjo pa je živel številne izboljšave procesni računalnik Klas ki je dopoMjen z različr, moduli ter tunerje, štev. antene in pasivno oprem antenske sisteme, ki jil proizvedla delovna organ cija Elrad. Ob tem še v zapisati, da Gorenje El zadovoljuje več kot tri če; ne vseh jugoslovanskih treb na področju anter, tehnike in da intenzivno vija tudi sistem kabelski satelitske televizije. Po Jugoslaviji so mont že deset kabelskih si sten trenutno pa ga montiraj Mariboru. Pri koncu je že di razvoj satelitske televt vendar, kot zaenkrat kaže satelitski televizijski s! jem za široko potres izredno drag, saj bo c kompletnega sistema si za en kanal znašala pribli milijon dinarjev. V Gore so razvili tudi teletekst poskusno deluje na ljubi ski televiziji. Kar zadeva botizacijo proizvodnje, u Gorenje robote tam, kje delovni pogoji najtežji zdravju škodljivi. Tako s( razstavi predstavili C 102, robot za površinsko čito. Goro 103 in še neka druge. Novosti, ki jih je predst ta velenjski sozd na ljubi ski mednarodni razs elektronike, so še števi vendar zaključimo z beS mi, da je Gorenje v zad letih napravilo velik razv' korak naprej. VILI EINSPIEI Zlata medalja za KIV Vransko KIV Vransko je dobil na kranjskem sejmu stanovanj- ske opreme zlato medaljo za kakovost. To odličje (podeli- li so jih pet, med drugim tudi Boru iz Laškega in EMo Ce- lje) si je KIV Vransko zaslu- žil s trajnožarnim etažnim kotlom za centralno ogreva- nje. Kotel se odlikuje po 81 odstotnem izkoristku kurje- nja, majhnem dimnokatran- skem številu, zgorevanju brez ogljikovega monoksida in majhni emisiji trdnih del- cev. Nagrajeni tip peči izde- lujejo v KIV Vransko v treh izvedbah glede na toplotno moč: ETAZ 15, moči od 6 do 15 KW, ETAŽ 20, moči od 8 db 20 KW in ETAŽ 25 moči od 10 do 25 KW. - UM Nov poblštvenl program v Šempetru predstavili program 3K in MM Pohištveni program 3 K, izdelek TOZD Pohištvo Šempeter, LIK Savi- nja Celja, prodajajo že v 71 velebla- govnicah v Jugoslaviji. Izredno zani- manje, ki so ga pokazali obiskovalci sejmov pri nas, je povzročilo tudi ve- liko povpraševanje pri trgovcih, kar je razumljivo, saj je program 3 K no- silec priznanj »Zlati ključ« z medna- rodnega sejma pohištva v Beogradu, »Zlati most« v Skopju, nagrade »Mo- bil optimum« v Zagrebu in »Zlata plaketa« za kvaliteten izdelek s sej- ma »Vse za otroka« v Celju. Takoj po priznanjih v Beogradu in Skopju so pričeli s snovanjem novega programa. »Pripravili smo nov pohi- štveni program pod imenom MM (mi- ni mobilium), oprema za jedilnice, ki je odpolnilo in povezava uspešnega programa 3 K,« je na predstavitvi v Šempetru z upravičenim ponosom po- vedal direktor TOZD Jože Cerovšek. Tovrstno drobno pohištvo, ki ga pravzaprav izdelujejo iz lesnih ostan- kov, je redkost pri jugoslovanskih pro- izvajalcih pohištva in zato v Savinji pričakujejo prodor na domače in tuje tržišče. Trend na evropskem trgu kaže, da bo mogoče dober del proizvodnje usmeriti na konvertibilno območje. Sovalec MM, arhitekt Lado Košir, je MM označil takole: »To je program, ki ima enake lastno- sti kot Vista in 3 K. Je sestavljiv po komadih oziroma ploščah. Teh je se- demnajst. Z njim bo mogoče poljubno opremiti jedilne prostore in dnevne sobe (HI-FI naprave). Barvna kombi- nacija je bela, rumena in rdeča, oziro- ma bela in siva.« Izdelavo programa in.kontrolo sta vodila Drago Naprudnik in Milan Sve- tel. V povezavi s Stolarno Dobrepolje bo Savinja ponudila potrošniku celo- vito opremo za jedilnice. M. SENIČAE. Program MM bodo prvič predstavili javnosti novembra na Mednarodnem sejmu pohištva v Beogradu. Nov stroj v Glinu Konec tega tedna bo pri- čela v tozdu Žagarstvo de- lovne organizacije Gorenje Glin poizkusno obratovati nova proizvodna linija za avtomatsko robljenje in ce- ljenje žaganih desk, stroj, s katerim nameravajo v tej temeljni organizaciji izbolj- šati delovni izkoristek za približno pet odstotkov. Stroj, ki so ga uvozili iz Za- hodne Nemčije je avtomati- ziran, saj bo najzahtevnejši del postopka pri obdelavi. robljenje desk, novi , opravljal preko fotocei računalniške avtoma' Kvaliteta robljenja na rem stroju je bila od\'' predvsem od delavčev« ločitve in presoje. Investicija v novo opf* bo Glin veljala približa' milijonov dinarjev. montaže novega stroja ■ tem času v tozdu Žagaj" opravili tudi redna \ vzdrževalna dela na ^ ostalih strojih. 17. OKTOBER 1985 NOVI TEDNIK - STRAN 5 Sendvič dijaški vsakdanji fi/cff, kjer so poskrbeli za malice tliiakov, se ti najraje otiločajo za senilviče p^a pedagoški in družboslovni šoli, jgli za ekonomsko usmeritev ter za jj.govinsko dejavnost v Celju dobijo ijijaki malice v okrepčevalnicah zaseb- jjiltov, ki v nekdanjih šolskih kuhinjah pripravljajo sendviče, hot doge, napit- le. ■ Dijaki so s ponudbo zadovoljni, pravijo, da je dovolj pestra, le cene go visoke. Sendviči so od 80 dinarjev jalje, hot dogi po 90 .. . Mnogi zato j.£ye zavijejo v bližnjo trgovino, kjer so cene nižje, ponekod pa so lani skušali ^rediti prehrano pri Gnjati, od koder so dobivali sendviče. Vendar pa so se dijaki teh kmalu naveličali in posel zasebnikov je spet cvetel. Okrepčevalnice so na šolah odprte ves čas pouka, tako da lahko učenci kupijo malico med vsakim odmorom, s tem pa je poskrbljeno tudi za vozače. j( obisku precej prispevajo boni za re- gresirano prehrano v višini 20 dinarjev dnevno. Ko teh blokov zmanjka, jedo, kakor pač nanese. ponekod kuhinje še delajo primer, da kuhinje na srednjih šolah še delajo, je Tehniška srednja šola Maršala Tita, kjer v kuhinji pripravijo dnevno 250 toplih obrokov in okrog 1500 hladnih. Hranijo se učenci in de- lavci šole, cene pa se gibljejo od 75 dinarjev, kolikor je treba odšteti za sendvič, do 220 dinarjev, kolikor stane topla malica. Tudi tu se dijaki nad po- nudbo ne pritožujejo, vendar pa se ve- činoma odločajo za sendviče in soko- ve, redki pa za tople malice. Kuhinja na šoli dela z izgubo, vendar je zaradi tega ne nameravajo ukiniti, kot so to storili na drugih srednjh šo- lah v Celju. Pravijo, da so pokrivali tudi do 500.000 dinarjev izgube na leto, pa tudi zaposlene v kuhinji sami pla- čujejo. Tudi na šentjurski Kmetijski šoli imajo kuhinjo, ki dela v okviru doma učencev, v njej pa dobijo dijaki šole hladne malice po 80 dinarjev, kosilo pa po 200. V enoti v Medlogu pa kuhinje nimajo, zato vozijo malice iz celjskih Mesnin. O sodelovanju z domom učencev razmišljajo tudi v Šolskem centru Bo- risa Kidriča. Tople malice naj bi imeli v sosednjem Kajuhovem domu, ven- dar se je prijavilo le 130 dijakov, to pa je zelo malo, glede na število vseh na šoli, čeprav bi cena za takšno malico znašala samo 150 dinarjev. Večina še vedno raje zavije v bližnji kiosk po sendvič. ............_......... ,__________........_ _...... Na Srednji^kovinarsko strojno meta- lurški šoli v Štorah ima manjšina, to je 180 učencev, regresirano toplo malico po 170 dinarjev. Na izbiro imajo dve vrsti tople in dietno malico, kijih vozi- jo iz centralne kuhinje Železarne. Ven- dar pa so takšnih dobrot deležni le tisti, ki so štipendisti Železarne in ene- ga od zasebnikov, saj jim ti regresirajo malice. Vsi ostali, okrog 400 jih je, pa dobijo 60 blokov v vrednosti 30 dinar- jev na učenca. To pa je še vedno neko- liko boljše kot na drugih šolah, saj lah- ko celotno količino blokov razdelijo tistim, ki nimajo toplih malic, ampak lahko kupijo sendviče in napitke. Na Rudarski šoli v Titovem Velenju je sicer nekoliko drugače, vendar pa so tudi tu razlike med štipendisti in osta- limi učenci. Vsi injajo na voljo tople in hladne malice, ki jih pripeljejo iz kuhi- nje REK, vendar pa so za štipendiste REK obvezne, vsi ostali pa jih naroča- jo. Cene zanje niso visoke, saj je treba za toplo malico odšteti 85 dinarjev, za hladno pa 50. Tako ugodne cene malic imajo zato, ker so delovne organizaci- je, ki štipendirajo njihove učence in ki zaposlujejo starše dijakov, pristopile k regresiranju malic. Kljub temu pa to- ple malice naroča le 60 odstotkov dija- kov, večina pa se odloča za sendviče. Jugoslovansko zlatarstvo bistveno povečuje izvoz Danes jugoslovansko zlatarstvo in predelovalci plemenitih kovin izvozijo na tuja tržišča približno desetino svoje proizvodnje, do leta 2.000 pa naj bi izvoz povečali za petkrat. Tako so sklenili na seji grupacije zlatarstva JujE^oslavije te dni v Celju in določili tudi okvirne vrednosti izvoza v tonah. Tako naj bi prihodnje leto 2.500 izdelovalcev zlatega nakita in iz drugih plemenitih kovin izvozili na trdna valutna tržišča izdelkov v vrednoati skoraj 22 milijo- nov dolarjev, leta 1990, ob koncu naslednjega srednje- ročnega obdobja več kot 34 milijonov in leta 2.000 že več kot 45 milijonov dolarjev. V količinah pa bi ta izvozni prodor izgledal takole: prihodnje leto 3 tone in 104 kilograme, leta 1990 že 4 tone in 851 kilogramov, leta 2.000 pa 6 ton in 450 kilogramov zlatega nakita. Bistvena je usmeritev v kakovost in prodajo designa ter znanja, za kar imajo jugoslovanski zlatarji ned- vomno dobro osnovo, tako v kadrih kot tradiciji izde- lovanja zlatega in drugega nakita. O tem pričajo raz- stave doma in na tujem. Predsednik grupacije zlatarstva Jugoslavije, ki deluje v okviru Splošnega združenja predelave kovin Gospodarske zbornice Jugoslavije, Zoran Stošič: »Jugoslovanski zlatarji lahko uresničimo svoje izvozne usmeritve in ciljc^^ali jih celo presežemo, če bo tudi ekonomska politika sledila našim ciljem. Prav v tem sledenju pa so skriti vsi pogojniki za to, da bi izvoz zlatega nakita postal bistveno pomembnejša postavka jugoslovanskega izvoza.« UM Kakovost in lepota izdelkov Meilnarotlna zlatarska razstava presega pričakovanja Na petkovi otvoritvi 19. zlatarske razstave v Celju so prisostvovali predstav- oiki vseh 14 proizvajalcev nakita iz Jugoslavije, pred- stavniki Gospodarske zbor- nice Jugoslavije in drugi gostje. Stane Seničar, di- rektor Zlatarne Celje pa je avodoma poudaril pomen zlatarske razstave kot tiste- ga mesta, kjer naj jugoslo- vanski proizvajalci nakita kakovostno predstavijo svoje znanje, ustvarjalnost in delo. Da se danes lahko jugoslo- vanski proizvajalci nakita enakovredno merijo s proiz- vajalci v svetu tako v znanju, talentu in tehnični usposob- ljenosti, nam dokazuje sama razstava. Ta pa je, preprosto povedano, paša za oči, izjem- na kulturna in umetniška prireditev, ki ji poseben pe- čat dajejo izvozna kolekcija jugoslovanskih proizvajal- cev nakita, unikatni izdelki petdesetih tujih oblikoval- cev, pa diamantna ogrlica lanskoletnega dobitnika sve- tovne - De Beersove nagra- de za diamantni nakit, Dietra Bretterbauerja in ne nazad- nje izdelki iz pni^e medna- rodne zlatarske delavnice. Ravno unikatni izdelki, s po- udarjeno osebnostno noto Ustvarjalcev ob upoštevanju fnodnih tokov v zlatarskem oblikovanju, najbolje izpri- čujejo, da tudi zlatarsko obli- kovanje ne pozna meja in da tudizanj veljajo zakonitosti sodobnega umetniškega oblikovanja. Razstavni prostor v lapida- riju Pokrajinskega muzeja v Celju vsakodnevno privablja stotine gostov (do ponedelj- ka si je razstavo ogledalo okoli 4000 obiskovalcev). Obiskali so jo tudi novinarji - udeleženci novinarskega kongresa o turizmu, ki je bil prejšnji teden v Portorožu. Zlatarne iz drugih republik organizirajo oglede razstave za svoje delavce in občane, turistične agencije so ogled zlatarske razstave v Celju uvrstile v svoj program po- nudbe za ta teden. Vse kaže, da sp uspešni tu- di poslovni dnevi. Prvič le- tos se je na primer zgodilo, da so zlatarsko razstavo obi- skali poslovni partnerji celj- skih zlatarn iz Združenih dr- žav Amerike, prvič so se za naš nakit pričeli zanimati tu- di Britanci. Prezgodaj je dajati kakr- šnokoli komercialno oceno. Očitno pa sije 19. mednarod- na zlatarska razstava v Celju utrdila ugled med sedanjimi in bodočimi poslovnimi partnerji na eni strani in tudi zaupanje vseh obiskovalcev, ki prihajajo na to razstavo, da bodo na njej res videli ne- kaj novega, drugačnega in vrednega. VIOLETA V. EINSPIELER Strokovna žirija je pode- lila naslednja najvišja priz- nanja. V kategoriji novih zlatarskih izdelkov sta Zla- to plaketo prejela obliko- valka Milena Leskovec in izdelovalec Ivan Zupane iz Zlatarne Celje; za nov izde- lek v »art designu«je prejel zlato plaketo H. U. Geissbu- ehler iz Švice; za nakit su- venir so prejeli zlatoplake- to oblikovalec Ernest Kova- čevič ter izdelovalca Andri- ja Jagica in Tibor Hajdu iz Avrometala iz Subotice, zlato plaketo iz vrst mladih oblikovalcev pa je prejel Anton Žigon iz Zlatarne Ce- lje, ki je tudi dobitnik zlate plakete mesta Celje. Ne samo ob otvoritvi, vsali dan je lapidarij dobro obiskan. Bo potrebno razmišljati o večjem prostoru? Foto: E. MASNEC Enodnevni zaslužek so od 3. do 10. oktobra prispevali: OBČINA CELJE Cvetličarna Alojzija Ocvirk. enodnevni zaslužek zaposlenih 2.633,00 Štuklek Franc, Darinka, Na Golovcu 5 nakazilo enodnevnega zaslužka zaposlenih 4.466,00 RC Reklama Celje 36.219,00 Petrovič Milan - žensko frizerstvo Lilekova 2, CE enodnevni zaslužek 10.000,00 GOP Obnova Celje 750.778.00 Srednja tehiška šola Maršala Tita Celje 378.783,00 Frajle-Maslo Tatjana, Stanetova 18 Celje enodnevni zaslužek obrtnika in delavcev 12.566,00 SOZD Borovo DO Prodaja TOZD Maloprodaja 7.965,00 Stopnik Franc, Babno 31, Celje enodnevni zaslužek obrtnika in delavcev 11.000,00 Pristovnik Terezija, Kajuha 6, Celje enodnevni zaslužek zaposlenih 7.462,00 GIPINGRAD Celje TOZD GO Celje 551.551,00 GIP INGRAD Celje TOZD IGM Celje 546.588,00 GIP INGRAD Celje TOZD PO 336.399,00 GIP INGRAD Celje TOZD Mehanizacija 328.2932,00 GIP INGRAD Celje TOZD Lesni obrati 119.210,00 Klakočer Marija, Tomšičev trg 10, Celje enodnevni zaslužek zaposlenih 6.864,00 Klakočer Marija, Tomšičev trg 10, Celje 1.500,00 Trgovsko podjetje MODA Celje 141.363,00 Razvojni center Celje, TOZD Projektiva 13.775,00 OBČINA ŽALEC Pevec Jože, Griže 3 enodnevni zaslužek zaposlenih 4.704,00 Pevec Helena, Griže 3 -enodnevni zaslužek zaposlenih 4.440,00 GIP Ingrad TOZD GO Žalec 143.507,00 Sedmiinek Karel, Podlog 33/a - enodnevni zaslužek delavcev 14.000,00 Hmezad DO AGRINA Žalec 545.515,00 OBČINA ŠMARJE Zdravilišče Rogaška Slatina 2.230.000,00 GIP INGRAD CELJE GO R. Slatina 400.595,00 OBČINA SLOVENSKE KONJICE Strašek Franc - Mesarija SI. Konjice 6.512,00 Strašek Marjeta - Mesarija SI. Konjice 6.350,00 GIP Ingrad TOZD GO Slov. Konjice 168.910,00 Jevšenak Gusti in Milica - enodnevni zaslužek 4.237,00 OBČINA ŠENTJUR OZDTžvJfun Planina 287.910,00 GIP Ingrad TOZD GO Šentjur 199.066,00 DO Potrošnik TOZD Prodna Šentjur 227.443,00 OBČINA MOZIRJE Fiskrič Mojca. Mozirje 20, enodnevni zaslužek zaposlenih 935,00 Fricelj Jože, Kokarje 5, Nazarje, enodn. zaslužek 2.000,00 SKUPAJ VPLAČANO DO 10. 10. 1985 77.564.431.50 REKAPITULACIJA: CELJE 42.448.349,00 ŽALEC 13 723,511,50 LAŠKO 7.257.476.50 ŠMARJE 5.781.707,00 SL. KONJICE 4.900.735.00 ŠENTJUR 2.556.978,00 MOZIRJE • 747.469.50 SEVNICA 100.642,00 TITOVO VELENJE_47.563,00 77^54.431,50 Kdor najmanj ima, največ da Upokojenci Dečkovega naselja v celjski občini so v krat- kem času zbrali za modernizacijo bolnišnice 180.000 dinar- jev. V njihovem društvu je 230 aktivnih članov, prispevke Pa je v prvem delu zbiranja dalo kar 240 upokojencev. Sami presenečeni nad uspehom akcije, so se v društvu odločili, da jo bodo razširili še na vse tiste upokojence, ki ''iso člani društva. Povprečen prispevek upokojenca v Dečkovem naselju je bil 900 dinarjev - >>To pa je pri skromnih pokojninah, ki pri članih našega društva prevladujejo, vsaj enakovredno enod- [^evnemu zaslužku delavcev,« pravi predsednik društva ^^'an Bajec. Med šestimi poverjeniki, ki so vse upokojence obiskali, se je razvilo prav tekmovanje, kdo bo zbral več. Ugotavljajo, da so največ prispevali tisti, ki so se že kdaj ^dravli v celjski bolnišnici, takoj za njimi pa upokojenci z Najnižjimi prejemki. Ocenjujejo tudi, da je akcija dobro ^spcla zaradi že sicer tesne povezanosti društva ter sodelo- Y,snja krajevne skupnosti oziroma njenega tajnika Franca Rajska, ki je pripravil seznam vseh upokojencev v krajevni ^kupnosti in tudi poskrbel za objavo v vsakomur dostopnih '^1'^evnih Novicah. MBP 6. STRAN - NOVI TEDNIK 17. OKTOBER Vonj zemlje In skrivnostnost cvetja KmetUska šola v Šentjurju opravlja svoje poslanstvo že 75 let »Učenec mora začutiti vonj zemlje, dojeti skrivnost odpi- rajočega se cvetja v sadovnja- ku, z ljubeznijo se približati živali. Kdor tega ne občuti, mu vse teoretično znanje ne bo pomagalo. Nikdar ne bo uspešen kmetovalec« Tako je zapisala ob jubileju Kmetij- ske šole v Šentjurju ravnate- ljica Nevenka Cmok. Šola, ki se, ponaša' s častitljivo sta- rostjo, saj ima že 75 let, si je ves čas prizadevala, da bi učencem omogočila ta stik z naravo, hkrati pa jim dajala tudi dovolj teoretičnega zna- nja za uspešno delo v kmetij- stvu. Od prvih trideset učenc-ev v letu 1910 pa do današnjih 400 je šola doživela številne spre- membe. Iz nekdanje eno in dvoletne poklicne šole je pre- rasla v dvo, tri in štiriletno šo- lo, ki izobražuje po skrajšanem programu kmetovalca in kme- tovalko-gospodinjo, po sred- njem programu pa kmetijca in kmetijskega tehnika. Vključila, pa se je tudi v program uspo- sabljanja tistih, ki želijo dopol- niti svoje znanje izven rednega šolanja. Vse to je zahtevalo širitev prostorskih zmogljivosti šole. Tako so leta 1979 izdelali pro- gram potreb in določili, da bo- do dela potekala v štirih fazah. Prvo so končali pred dvemi le- ti, ko so zgradili dom učencev, ki lahko sprejme 120 stanoval- cev. Hkrati pa so dobili 14 no- vih učilnic za teoretični in praktični pouk. V ostalih fazah pa naj bi obnovili vse stavbe, zgradili telovadnico in zaklo- nišče. Upajo, da bodo 80-letni- co praznovali z izpolnjenim programom obnove. O šoli povedo vse lepo tako bivši kot njeni sedanji učenci, zgovoren pa je tudi podatek, da_se redno sestajajo absolven- ti Šole za kmetovalce, ki so po- vezani v društvo in ohranjajo stik s šolo. Današnja generacija, ki guli šolske klopi v starih stavbah, ki so potrebne temeljite preno- ve, je zbrana z vseh koncev Celjskega, pa tudi iz drugih krajev, ki v bližini nimajo po- dobne šole. Bivajo lahko v do- mu, kjer pa je oskrbnina že kar visoka, saj znaša mesečno okrog 15.000 dinarjev. Zato se marsikdo raje odloči za vožnjo in nekateri pri tem izgubijo tu- di po štiri ure na dan. Pa tudi samo šolanje zahteva vsaj dva- krat tedensko vožnjo v Med- log, kjer imajo opremljene učilnice za teoretični pouk. Če k temu prištejemo še različne prakse, lahko sklepamo, da šo- lanje na Kmetijski šob v Šent- jurju ni tako enostavno. Sicer pa, kot smo zapisali na začetku - pomembna je ljubezen do na- rave, treba je imeti kmetovanje v krvi, da lahko že kar na začet- ku šolanja navdušeno poveš, da je vse na šoli krasno, kot je to storil Janez Zavolovšek, no- vopečeni prvošolec v skrajša- nem programu za kmetovalca. »V Rečici v Savinjski dolini imamo 25 hektarjev veliko kmetijo in kot naslednik bom potreboval precej znanja. Zato sem se odločil, da grem v šolo za kmetovalce in doslej nisem bil razočaran. Najbolj všeč pa mi je, da imamo veliko praktič- nega pouka, da delamo v hlevu in sadovnjaku in se tako več naučimo kot samo v učil- nicah.« Praksa je torej najpomemb- nejši del učnega procesa na šo- li. Učenci vse leto delajo v hle- vu, na vrtu,'v sadovnjaku. Naj- bolj pestra je živinorejska praksa, v okviru katere spoz- najo tudi delo z molznicami. Ob pol petih zjutraj morajo biti v hlevu Kmetijskega kombina- ta Šentjur, kjer jim pokažejo, kako je treba oskrbeti kravo molznico, seveda pa mor^o vse skupaj tudi sami poskusiti. Med letom si večkrat ogledajo različne farme, mlekarne in klavnice. Prakso pa opravlj^o tudi v sadovnjaku, na vrtu, kjer opravljajo različne posku- se in v vrtnariji. Pri gospodinj- ski praksi pa se naučijo kuhati slovenske narodne jedi sestav- ljanja jedilnikov, šivanja in ve- zenja. »Mislim, daje prakse še pre- malo«, je povedala Marica Ošlak iz Vitanja, ki obiskuje 2. letnik programa za kmetoval- ke. »Veliko je takšnih predme- tov, ki niso povezani z delom na kmetiji. Ker bom ostala do- ma na kmetiji, ki ima 20 hekta- rov, bi se rada naučila čim več koristnih stvari za kasnejše de- lo. Bivanje v domu mi pri tem koristi, saj irnam več časa za učenje, pa tudi cel kup interes- ■nih dejavnosti je na voljo. Le oskrbnina je visoka, pri tem pa si pomagam s štipendijo.« Vsi, ki pridejo na šentjursko šolo, pa doma nimajo kmetije. Slavica Jurkošek iz Laškega, ki obiskuje 3. letnik smeri kmetijski tehnik, pravi takole: »Doma nimamo kmetije, ven- dar pa sem večkrat pomagala pri sosedih in ugotovila, da me to zelo veseli. V Kmetijski za- drugi Laško so mi dali štipen- dijo, vendar pa me po kon^^ šoli ne bodo potrebovnij* bom odšla študirat. Mi- nam šola da dovolj teo; ga znanja, nekoliko preiti pa je prakse. Tako se (»| da v tistih treh tednih pjS vodnega dela dobimo najsl^ ša opravila v kombinatih in 5 drugah, kjer smo na praksi., Novi programi usmerjene« izobraževanja so torej prinej novosti, ki pa vselej niso bolj posrečene. TATJANA CVIR) Leta 1903 so slovenski po- slanci v štajerskem deželnem zboru zahtevali ustanovitev slovenske kmetijske šole. Po dolgotrajni borbi jim je uspe- lo, da je 1907. Deželni zbor odobril ustanovitev zavoda. Po zaslugi dr. Gustava Ipavca so izbrali Šentjur za sedež šo- le. Šolo so dogradili jeseni 1909, redni pouk pa se je pri- čel 3. januarja 1910. Leta 1931 so dogradili poslopje gospo- dinjske šole in naslednje leto se je pričel pouk. Letos praznuje pomemben jubilej tudi Šola za kmetoval- ce v Šentjurju, ki je bila usta- novljena leta 1965 kot prva v Sloveniji. Šolanje poteka dve leti in sicer vsakokrat po šest mesecev, od oktobra do apri- la. Od maja do septembra pa so učenci na praksi doma na kmetiji, kar je tudi edini mož- ni način, da obiskujejo šolo. Na ta način je šola obdržala mnoge mlade na kmetiji, ker bi jo sicer zapustili. Osrednja slovesnost ob ^1 letnici Kmetijske šole v Sen jurju bo v nedeljo, 20. oktobi ob 10. uri. Zbrali se bodo ^ solventi šole in učenci, spof. pa bo obsegal kulturni gram, v katerem bodo sodei( vali učenci šole in moški p^^ ski zbor skladateljev Ipavct iz Šentjurja. Slavnostni g, vornik bo izvršna sekretark CK ZKS dr. Katja Vadnal. Janez Zavolovšek; Marica Ošlakl Slavica Jurkošek Učenci Kmetijske šole delajo v okviru praktičnega pouka tudi v bližnji vrtnariji. Dobojska ulica razsvetljena Dobojska uUca v celjski krajevni skupnosti Hudinja je nastala pred dvajsetimi le- ti, šele sedaj pa je v njej ure- jena javna razsvetljava. Po- časi, kot z razsvetljavo, je šlo tudi z drugimi stvarmi. Pre- cej let je trajalo, daje njihova cesta dobila asfaltno prevle- ko. Stanovalci so zanjo seve- da prispevah tudi sami. Težnje po javni razsvetlja- vi so stare skoraj toliko kot ulica, a šele aprila letos so o tem spregovorili na zboru krajanov te ulice. Po predlo- gu Komunalne cestne skup- nosti -bi naj krajani sami opravili izkope za polaganje električnega ,kabla preko svojih vrtov. Že takrat niso bili vsi za to, še več slabe volje je bilo, ko je bilo treba prispevati denar - 2500 din na zaposlenega in 1500 di- narjev na upokojenca. Toda krajani so razsvetljavo hoteli imeti in so pristali na vse. Zapletov pa seveda ni zmanjkalo - polaganje kabla po cesti je povečalo stroške in povzročilo hude ovire v prometu po že tako ozki uli- ci. Potem si je bilo treba iz- boriti še luč na odseku slepe ulice, ki povezuje stanovalce Dobojske ulice od številke 22 do 32. Precej dela je imel tajnik krajevne skuj^nosti in stanovalci, ki so morali sami opraviti izkope in zasuti električni kabel v tem delu ulice. Solidarnost med kr£ya- ni je bila uspešna, še zlasti pa velja pohvaliti tri mladince, ki so s svojo zagnanostjo spodbujan starejše. UUca, ki že leta prejema priznanja Hortikulturnega društva za najlepše cvetje in urejenost, ima sedaj tudi jav- no razsvetljavo. Menim, da so nanjo čakali predolgo. M. BREZNIK V Šmartnem upokojenci za vse Društvo upokojencev Šmartno v Rožni dolini je v življenju kraja čutiti na vsakem koraku. V njem je 150 upokojencev, predsed- nica pa je Justina Točaj, bi ji, tako kot drugim članom izvršilnega odbora dru- štva, ne zmanjka zamisli in načrtov. Ne le nekajkrat letno, kot je v navadi drugod - v Šmartnem se upokojenci srečko vsak mesec. Pride jih od 50 do 70, tako da ima- jo že kar težave s prosto- rom. Še najbolj jim pri tem pomaga domače gasilsko društvo, medtem ko kul- turno društvo nima prave- ga posluha - uporabo pro- storov v prosvetnem domu zaračunajo poleti 2000, po- zimi 4000 dinarjev. Za upo- kojence preveč. Trpek pri okus se ob pogovoru o so- delovanju s kulturnim dru- štvom še poveča ob spomi- nu na številne delovne ure in stroške, s katerimi so upokojenci uredili zapuš- čeno sobico v prosvetnem domu - ko so to naredili, so jo pričeli uporabljati vsi drugi, skrbeli za red bi pa še naprej upokojenci. K sreči ni težav s prostoP pri organizaciji številnili izletov. Tri do. štiri celo- dnevne pripravijo vsako \^ to, pa še kakšen krajši j* dobrodošel. Vsako leto pri- pravijo za vsa društva \' celjski občini gobarski dan- ki pa je letos zaradi p"" manjkanja gob odpade! Zato bo pa na kostanjeveni pikniku prihodnjo soboto bolj veselo. Nanj so povabi- li vsa društva upokojencev iz celjske Zveze, večina obeta, da bo prišla v Šmart no kar s kolesi. Upokojenci Šmartneg^ sodelujejo tudi pri pripra^"" različnih prireditev o kra)'' - na primer ob krajevne'!' prazniku, ko so že priprav''' li razstavo starin ali pa leto* celo kresovanje. Mladina s' tega ni upala prevzeti, up"" kojenci pa. Uspešno. > MILENA B. POKLI'' Vinko Mastnak Pionir sodobnega sa- djarstva v šentjurskem Kmetijskem kombinatu Vinko Mastnak je pred časom dopolnil 60 let in odšel v zaslužen pokoj. Vsa leta je bil zvest kme- tijstvu in njegova priza- devanja so danes vidna predvsem na sadnih plan- tažah na Slomu. Rodil se je v Slivnici v kmečki družini, kjer je obiskoval tudi osnovno šolo. nato pa je delal do- ma na kmetiji do avgusta 1944. leta, ko je odšel v partizane. Po demobiliza- ciji pa se je vključil v družbeni sektor kmetij- stva. Bil je predsednik Kmetijske zadruge v Sliv- nici, vodil je državna po- sestva v celjskem okraju, bil upravnik posestva na Blagovni in referent za kooperacijo in mehaniza- cijo pri zadrugi na Kalob- ju. Na Srednji kmetijski šoli seje izšolal za kmetij- skega tehnika in leta 1964 je postal vodja obrata na Slomu. Začetek je bil težak, saj je bilo posestvo razbito na več manjših parcel z vrsto kultur, s skromno mehanizacijo, in nizko produktivnostjo. Zato so začeli iskati usmeritve, ki bi pomenile napredek na področju kmetijstva. Vin- ku Mastnaku je uspelo, da je s sodelavci izpeljal preusmeritev v sadjar- stvu in vzrejo govejih pi- tancev. Ko so mu ob odhodu sodelavci pripravili slo- vesnost, so upravičeno poudarili, da je Vinko Mastnak »oče« plantažne- ga sadjarstva v šentjur- skem Kombinatu. Kljub obilici dela seje vpisal na Višjo agronomsko šolo v Mariboru in jo uspešno zaključil. Z veliko vnemo in ljubeznijo je razvijal sa- djarski obrat, ki ga lahko uvrščamo v sam vrh sa- djarstva pri nas. Uspehe pa je dosegel tudi pri vzreji govejih pitancev. Delovne obveznosti ga ni- so ovirale, da se ne bi vključil v krajevno in ob- činsko politično in gospo- darsko življenje. Od prvih začetkov do odhoda v pokoj je ostal zvest kmetijstvu in lahko ga uvrščamo med prvo- borce naprednega kmetij- stva v šentjurski občini. Za svoje vsestransko pri- zadevanje je prejel Red dela s srebrnim vencem, in najvišje občinsko priz- nanje-plaketo 18. avgust. ERNEST REČNIK £M m mrat uai uri Jože Dravec je doma v Šeščah, sicer pa zaposlen v LIK Savinja Šempeter. Ta- ko v domačem kraju, kot v delovni organizaciji je zelo aktiven, saj je član Krajev- ne organizacije Rdečega križa, planinskega društva, gasilskega društva, skratka povsod, kjer je moč poma- gati ali se prijetno imeti. Naš današnji zapis pa je na- menjen Jožetu Dravcu - kr- vodajalcu. »Prvič sem bil med krvo- dajalci, ko sem bil star 23 let in tisti čas sem se tudi prvič zaposlil v rudniku Zabuko- vica. Ko sem prvič stal med tistimi, ki so kri že dali in tistimi, ki so bili prvič na odvzemu, me je bilo skoraj malo strah. Seveda sem ta- koj, ko so mi kri vzeli, spoz- nal, da je bil strah za prazen nič. Obenem sem se odločil, da bom, seveda, če bom zdrav, dal kri ob vsaki prilož- nosti. Tako je tudi bilo. Do- slej sem bil med krvod^alci že devetdesetkrat.« Jože Dravec nam gotovo daje vzgled, vreden posne- manja, saj nas je veUko, ki še nismo premagali pomisle- kov in strahu. Vse kar je Jo- že dobil za litre krvi so števil- na priznanja, tudi republi- ška, značke RK in prijetna zavest, da rešuje življenja. Še posebno močan je ta obču- tek, kadar daje k.-i iz roke v roko. To pa mu tudi povsem zadošča. Želi si še samo to, da bi s tem lako nadaljeval in se tudi stotič zapisal med kr- vodajalce. TONE TAVČAR |7. OKTOBER 1385 NOVI TEDNIK - STRAN 7 Casilci za memorial Matevža Haceta gffUro so se odrezaU tudi gasilci iz celjskega območja Republiško tekmovanje gasilskih ijot za memorial Matevža Haceta, ki je bil«' prejšnjo soboto v Titovem Ve- Liju, je organizacijsko povsem uspe- jo Za to gre zasluga velenjski občin- (gasilski zvezi in prostovoljnemu -gsilskemu društvu iz Titovega Vele- pja, ki J<^ pripravilo tekmovalni poli- gon na stadionu ob velenjskem je- zeru- jvja stadionu ob velenjskem jezeru se je letos pomerilo v gasilskih tekmoval- iiih disciplmah 207 desetin ali 2070 ga- gilccv. Z republiškim tekmovanjem so gasilci obeležili tudi mesec požarne varnosti, posebnost letošnjega tekmo- vanja pa so bile mokre vaje, ki jih do- slej v glavnem ni bilo. Sicer pa je repu- bliško tekmovanje gasilskih enot za memorial Matevža Haceta, ki je bil pr- vi predsednik Gasilske zveze Sloveni- je in politkomisar, ki je s svojimi borci izbojeval eno najtežjih bitk na sloven- skem, podpis brezpogojne kapitulaci- je nemških enot za jugozahodno Evro- po, vsaka štiri leta, letos že drugič v Titovem Velenju. Med veterani so bili letos najboljši gasilci iz Slovenjskih Konjic, Bohinj- ske Bistrice in Prevalj, med člani pa gasilci iz Begunj, Kamnika in Dolne straže. Med članicami je prvo mesto zased(,'l Šenkov Turn, drugo in tretje pa Slovenska Bistrica in Lokrovec- Dobrava. Desetine iz Begunj, Laporja in Škofje vasi so bile najboljše med mladinci, medtem ko so med mladin- kami zasedli prva tri mesta Hajduše, Zagoličnik in Šalek-Gorica. L. celjske- ga območja so se dobro odrezali pi- onirji iz Titovega Velenja in Strmca, ter pionirke iz Šoštanja. Med poklicni- mi enotami je prvo mesto zasedel Za- vod^ za požarno varnost iz Celja, drugo pa Železarna Štore, medtem ko je bila med vojnimi poštami najboljša Slo- venska Bistrica. V. E. (Foto: T. TAVČAR) S točno namerjenim curkom, četudi za vajo - v tarčo. Požarno varna mozirska občina Občinska gasilska zveza Mozirje je v nedeljo slavila 30-letnic6 ustanovitve. Na slavnostni seji, katere so se udeležili predstavniki GZ Slovenije, petnajstih društev iz občine Mozirje, gasilskih društev iz sosednjih občin in družbeno-političnega življe- nja občine Mozirje, so orisali prehojeno pot v tridesetih le- tih in najzaslužnejšim gasil- cem, društvom in organizaci- jam podelili priznanja za na- predek in razvoj gasilstva v občini. Praznovanje se je nadaljeva- lo s parado, v kateri so sodelo- vala vsa društva s svojimi čla- ni, največ zanimanja pa je po- žel motorizirani del parade, ki je pokazal dobro opremljenost gasilskih društev z-vozili, s ka- terimise je mogoče mnogo uspešneje boriti z ognjem. Po končani paradi so mozir- ski gasilci razvili prapor OGZ Mozirje in se javno zahvalili vsem, ki so tudi finančno omo- gočili razvitje prapora. Ob tem so predali namenu prepotreb- no UKV radijsko zvezo. Gasilstvo ima seveda tudi v mozirski občini že dolgoletno tradicijo. Že pred letom 1955, ko seje formirala Občinska ga- silska zveza, so bjli gasilci po- vezani v okrajno gasilsko zve- zo Šoštanj. Ob ustanovitvi je' OGZ Mozirje povezovala 15 ga- silskih društev, v katere je bilo vključenih 1420 gasilcev. Da- nes se lahko mozirski gasilci ponosno pohvalijo z 2303 člani z rezevnimi, častnimi in pod- pornimi člani pa ta številka na- raste na 4610, kar predstavlja eno tretjino prebivalstva obči- ne. To pa je podatek, ki najbolj nazorno ponazarja odnos obča- nov do požarne varnosti, ki iz leta v leto postaja vse bolj pe- reča. Občina Mozirje je pretež- no poraščena z gozdovi in zato je nevarnost požarov toliko večja. V lanskem letuje na ob- močju občine Mozirje zagorelo le enkrat. Tudi letos so se že spopadli s hudim požarom, ko je zagorelo gospodarsko po- slopje na Dobrovljah. Ravno v tem požaru so gasilci dokazali, da so kos svoji nalogi, saj so z učinkovitim gašenjem prepre- čili veliko gmotno škodo. __RAJKO PINTAR Zlate plakete so prejeli: Ivan Blatnik, Franc Blekač, Jože Brunet, Franjo Pukart, Franc Matjaž in Franc Hri- beršek. Srebrne plakete pa so prejeli: SO Mozirje, SIS za po- žarno varnost Mozirje, Hinko Čop, Stane Tominšek, Franc Markež in Anton Smolnikar. Avstrijski gasilci na obisku Konec prejšnjega tedna se je na povabilo Gasilske zve- ze Slovenije mudila na trid- nevnem obisku v Sloveniji delegacija gasilcev z dežele Gradiščanske v Avstriji. De- legacija je obiskala tudi celj- sko in žalsko občino. V Žal- cu so si ogledali gasilski dom in opremo tamkajšnjih gasil- cev, v Preboldu pa tekstilno tovarno Prebold in prostore ter opremo krajevnega gasil- skega društva. j. v. Potem ostanejo le še noči... Amca Požeg med zemljo, steklom in poezijo Med številnimi literati iz občine Šmarje pri Jelšah, ki ■ so se prejšnji mesec udeležili prvega občinskega Srečanja besednih ustvarjalcev, je tu- di Anica Požeg iz Polja ob Sotli. V Pilštanju, kjer je bil , zaključek te občinske akcije, ki JO vodi Zveza kulturnih organizacij Slovenije, je na- stal kratek razgovor. Aničina črtica z naslovom Kaktusov cvet je bila po mnenju stro- kovne komisije med najbolj- šimi literarnimi izdelki, ki so prispeli na razpis. V črtici opisuješ mlade ljudi, ki se vdajajo alkoho- lu, tvoja junakinja nekako prezira vrstnike ob kokti. Najdeš kje med njimi - tudi sebe? Junakinja nisem jaz, mor- da sem nekje na drugi strani. Mogoče je del moje osebno- sti zajete v zgodbi, ko opisu- jem svet mladih, propadajo- čih pijancev. Čeprav se zave- dajo,'da vse to vodi v propad, si pred tem zatiskajo oči. Tu- di jaz sem del te generacije. Pa je med mladimi zares veliko takšnih? Preveč jih je. Je pa to od-. J-isno od kraja, od načina nji- hovega življenja tam, kjer ži- vijo. Enkrat si začela s pisa- njem. Te je kar »uščipnilo« si začela, ti je morda kdo ^ekel, da dobro pišeš? Ne, nihče mi ni nič rekel. Začela sem sama, to sem po- čela čisto sama zase, svojih izdelkov nisem nikomur ka- zala. Sprva ne. So črtice, proza, tvoja specialiteta ali morda sple- taš tudi verze? Prav nasprotno. Največ pi- šem pesmi, proze se lotevam bolj malo. Sem bila pa prijet- no presenečena, ko je bila moja črtica izbrana za ob- močno srečanje besednih ustvarjalcev. Kdaj najlažje pišeš? To so predvsem noči, po- tern pa zjutraj dlje časa spim* Doma imamo kmetijo, dela je vedno veliko, zato je čas za »rimanje« bolj skopo odmer- jen. Osem ur delam še v De- korju v Kozjem kot brusilka stekla, domov se, zaradi sla- bih avtobusnih zvez, vrnem pozno, potem pa res ostanejo le še noči. Sedaj pišeš o mladih, o svojem vsakdanu. Se boš lo- tila še drugih tem. V Polju ob Solti, kjer si doma, je najbrž veliko zanimivosti, veliko zanimivih ljudi, po- sebnosti, o katerih je vred- no pisati... Seveda bom, samo pozne- je, ko še nekoliko dozorim. Nikoli ne smeš početi nekaj na silo. To mora priti samo od sebe, ko začutiš . . . Kako domači gledajo na tvoje ustvarjanje? Ni kakšnih posebnih reak- cij ali odporov. V glavnem se kar strinjajo s tem mojim po- četjem. Praviš da veliko bereš, kar vse po vrsti. Imaš mor- da vzornika? Z branjem si človek v glav- nem bogati besedni zaklad, nikoli pa se ne bi hotela po kom zgledovati, ga posne- mati. Irham svoj stil pisanja, ker sem to jaz z vsemi svoji- - mi občutenji, 5 tistim, kar vi- dim, ocenjujem, doživljam. MARJELA AGREŽ 8. STRAN - NOVI TEDNIK 17. OKTOBER I9d Pred slovenskim filmskim praznikom Teden domačega filma se bo odvil v znamenju W-^etniae slovenske povojne filmske ustvarjalnosti Priprave na 13. Teden domačega filma, ki se bo z vsemi svojimi prire- ditvami odvil na celjskem območju (pa tudi izven) v dneh med 4. in 13. novembrom in z glavnimi prireditva- mi od 5. do 12. novembra, gredo h koncu. Organizacijski stroj teče za zdaj gladko in brez zapletov in vse kaže, da bo tudi letošnja manifestaci- ja v celoti uspela. Filmski del programa ponuja osem premier z udeležbo ustvarjalcev v celj- skem kinu Union. V Malem Unionu bo občinstvo spremljalo privlačen pro- gram kratkih filmov. V kinih Metropol in Dom pa se bo odvil zadnji del obsež- ne retrospektive, ki sojo Teden doma- čega filma, Kinopodjetje in Viba film pripravili v čast 40 letnice povojne slo- venske filmske ustvarjalnosti. Tudi na mladinske filme, ki so tradicionalni del programa TDF, organizatorji niso pozabili. Tudi letos bo na programu precej filmskih predstav v krajih izven Celja. Celotno retrospektivo premiernega filmskega programa bodo tudi letos videli v Šmarju pri Jelšah in Rogaški Slatini, pp en film pa bomo videli še v Zrečah. Žalcu, Sevnici, Slovenj Grad- cu, na Dobrini in v Vojniku. Izjemno privlačen in bogat je pro- gram spremnih prireditev. Pričenja se 4. novembra z zanimivim multimedi- jalno obarvanim srečanjem s sloven- skim komponistom filmske in scenske glasbe dr. Urbanom Kodrom ter z otvoritvijo razstave scenografij v Li- kovnem salonu. Naslednji dan bo od- prta tudi druga razstava, ki jo že tradi- cionalno pripravljajo osnovno in sred- nješolci po ogledu filmov (letos so gle- dali filma Ne joči Peter in Butnskala). Na treh posvetovanjih bodo udele- ženci skušali razčistiti nekaj izredno aktualnih vprašanj. Slovenski filmsko vzgojni delavci bodo razpravljali o od- nosu mladih do filmov iz NOB, zagoto- vo torej o eni najpomembnejših vse- binskih tem, prvič pa bodo na takš- nem posvetovanju sodelovali tudi di- jaki sami s svojimi razpravami. Proiz- vajalec, distributer, likovniki in stro- kovnjaki za trženje bodo na drugem posvetovanju govorili o likovni re- klamni podobi slovenskih filmov in skušali razrešiti ne le, kdo naj financi- ra boljšo likovno reklamo slovenskih filmov, mar\-eč tudi, kakšna naj bi ta po logični marketinški analizi bila. Tema letošnjega tretjega posvetova- nja pa je ton v jugoslovanskem kine- matografu. Srečali se bodo prikazoval- ci filmov, za katere pripravljajo tudi zvočno demonstracijo v tonsko obnov- ljenem kinu Union v Celju. Vzgojne vidike zasledujejo tudi tra- dicionalna delovna srečanja, na kate- rih so bodo s filmskimi ustvarjalci ob njihovih filmih to pot srečali delavci Cinkarne, krajani Vojnika in celjski filmsko-vzgojni delavci. Zelo pa bo za- nimiva letošnja filmska delavnica, v pretežnem delu posvečena filmski sli- ki in delu s kamero. Slušateljem, ki se lahko prijavijo organizatorjem, bo Franci Slak predaval o fotografiji v fil- mu Butnskala, njeni izraznosti in funkciji, Jure Pervanje pa bo imel s slušatelji praktičen seminar o delu z videokamero in videoopremo. Tudi letos bodo po premierah filmov tradicionalni razgovori občinstva z ustvarjalci. Skratka, program Tedna domačega filma obeta privlačno in po drugi plati aktualno in tehtno delovno vsebino v prvi polovici novembra. O posamez- nih delih programa vas bomo v No- vem tedniku sproti seznanjali. BS Glavni sopokrovitelji 13. Tedna do- mačega filma so AERO Celje, ELKROJ Mozirje, GRADIŠ Celje, KOVINOTEH- NA Celje in TOPER Celje. Izvedbo posameznih delov 13. TDF pa so s sprejemom pokroviteljstev omogo- čili delavci iz še 25 delovnih organizacij ter petih kulturnih skupnosti v obči- nah, kjer se bo odvil program TDF. V preniiernem programu 13. TDF bo občinstvo videlo osem filmov. Pet bo slovenskih. Ob treh, ki smo jih že videli v Pulju - Ovni in mamuti (režiser Filip Robar - Dorin), Butnskala (režija Fran- ci Slak), Naš človek (režija Jože Pogač- nik), bosta tudi dve pravi slovenski in jugoslovanski premieri. Režiser Vojko Duletič bo predstavil svoj film Doktor, mladi režiser Andrej Mlakar pa svoj pr- venec Christophoros. Program bodo dopolnili še filmi iz drugih republik in sicer Ljubezenska pisma z naklepom (režija Zvonimir Ber- kovič). Jagode v grlu (režija Srdžan Ka- ranovič) in Očka na službeni poti (režija Emir Kusturica). Prizor je iz filma Jagode v grlu, režiserja Srdzana Karanovica, celjsko tilmsko občinstvo pa bo ta tlim videlo v programu 13, TDF. Borštnikovo srečanje tudi v Celju Od 19. do 30. oktobra bo v Mariboru jubilejno 20, Borštnikovo srečanje - osrednja manifestacija slovon! ske gledališke omike. V tem okviru pa bosta dve it>n'(j, stavi tudi v dvorani SLG Celje. V petek, 18. oktobra ob pol osmih zvečer bo gostov.il;i'v Celju Drama SNG iz Maribora s svojo najboljšo predstavo pretekle sezone, z Velikim briljantnim valčkom Dragj Jančarja, v režiji Petra Večka iz Zagreba. Drama Dragj Jančarja je dobila letos Grumovo nagrado za najboljša dramsko besedilo in sodi med najpomembnejša sodolJng slovenska besedila. Usoda zgodovinarja Simona Vebra, ki ga v posebnem psihiatričnem zavodu z nazivom Svoboda osvobaja, preoblikujejo v "psihopata« in mu spremenijoi identitetov Seweryna Drohojovskega, poljskega vstajnikgj iz 19. stoletja, je prispodoba za usodo današnjega človeka,j ki je žrtev vsakršnih primitivnih manipulacij in represij oblasti. Jančarjeva drama je silovita in pretresljiva trage. dija sodobne nekonformistične individualnosti. Predstava v režiji zagrebškega gosta je stroga, asketsko ekspresivna, osredotočena na misel, da smo vsi v tej represivni institu! ciji. V nosilnih vlogah nastopajo: Vlado Novak, Stane Potisk, Marjan Bačko, Irena Varga in Milena Muhičeva. V torek, 22. oktobra ob 19,30 pa bo v Celju gostoval priljubljeni igralec iz Beograda Mija Aleksič z monodrarrio Vidosava Stevanoviča: Daleč tam, v režiji Radivoja Lole. Djukiča. Besedilo govori o srbskem kmetu Belji Mora- kovcu, ki ga požre 1. svetovna vojna. V ospredju je plasti, čen opis miselnosti in epidskega značaja obmoravskega kmeta. SLG Celje bo sodelovalo v tekmovalnem programu Borštnikovega srečanja - selektor je bil kritik Vasja Pre- dan - z uprizoritvijo satire Ivana Cankarja: Za narodov blagor v režiji Vinka Moderndorferja. MP Umetnika o umetnosu Afe/a med kičem in pravo umetnostjo je zabrisana V prostorih Knjižnice Ed- varda Kardelja v Celju, je bil minulo sredo zanimiv pogovor o likovnih delih slikarjev Avgusta Lavren- čiča in Karla Zelenka. Raz- stava skozi pisanje o njunih delih je bila odprta do sobo- te in posvečena njuni 60-let- nici življenja. Razgovor slikarjev z ljubi- telji umetnosti je nanizal vr- sto zanimivih pogledov na svet umetnosti. Obema priz- nanima umetnikoma je skupno to, da sta se nekaj let posvetila pedagoškemu delu v šolah, a sta kaj kmalu spoz- nala, da sta preveč ujeta. Ka- rel Zelenko je znan pred- vsem kot grafik, ki je veliko razstavljal doma in v tujini, Avgust Lavrenčič tudi, in pravi, da je predvsem slikar, ki seje veliko ukvarjal s sce- nografijo v Slovenskem ljud- skem gledališču Celje. Ustvaril je okoli sto sceno- grafij, a je tudi to delo opu- stil in se posvetil izključno shkarstvu. Skozi razgovor se je zrcali- lo zanimivo gledanje dveh umetnikov na svet okoli nji- ju. Na vprašanje Avgustu Lavrenčiču: kaj mu pomeni- jo barve, je slikar dejal, da so le sredstvo, s katerim naslika formo in da se jih ne poslu- žuje toliko, da bi jih zlorab- ljal. Zelenku pa udje barva inspiracijo in veliko spodbu- do, kadar dela sliko in seve- da ne grafiko. Zanimivo je bilo tudi raz- mišljanje obeh umetnikov o kiču. »Ne razumem borbe proti kiču«, je dejal Karel Ze- lenko. »Kič je vendar del na- šega življenja. Zakaj nam bi bilo dolgčas med odbira- njem dobrega med slabim. In meja - kje je kič in kje prava umentost, je zabrisa- na. Vsakdo mora o tem odlo- čati sam.« Podobnih misli je bil tudi Avgust Lavrenčič, ki je dejal, da kič ni definirana stvar in da v imenu kiča ne gre preganjati ljudske umet- nike, ki pač po svoje loščijo izdelke iz gline ali drugih materialov. Tak, vseskozi živahen, je bil razgovor s slikarjema Karlom Zelenkom in Avgu- stom Lavrenčičem o njunih pogledih na umetnost. MATEJA PODJED slmfonikiJ¥ BT¥ v Žalcu Z novim kulturnim do- mom se tudi Žalec vse bolj vključuje v ponudbo kulturnih prireditev v na- ši regiji. Tako bo danes zvečer v dvorani tega do- ma koncert Simfonične- ga orkestra RTV Ljublja- na, ki ga bo dirigiral Fran- ci Rizmal. Na sporedu bo- do Uvertura k operi Ča- robna piščal in motet Exultatc jubilate W. A- . Mozarta, koncert za kla- vir in orkester v Es duru Franza Liszta in Dvofa- kova Simfonija št. 9 Iz no- vega sveta. Na tem koncertu bodo nasotpili tudi trije doma- čini. Franci Rizmal kot dirigent, Nika Vipotnik- Rampre kot vokalna so- hstka in Brina Zupančič- Rogelj kot pianistka. I^eljske kulturne zadrege Na rob koncertu Slovenske filharmonije v Celju Koncert simfoničnega orke- stra Slovenske filharmonije je bil v petek, 11. oktobra ob 20. uri v veliki dvorani kina Union. Na programu je bila Dramatična uvertura sloven- skega skladatelja Vladimirja Lovca (roj. 1922), koncert za trobento in orkester avstrij- skega pianista in komponista Johanna Nepomuka Hummla (1778-1857) in Petra Iljiča Čaj- kovskega VI. simfonija - Pa- tetična. Dirigiral je Uroš La- jovic. Hummlov Koncert za troben- to in orkester je interpretiral znani izvrstni glasbenik Anton Grčar z rutino, ki ji je manjkal le bleščeč ton in večja ritmična dognanost. Akustično seje in- strurnent v dvorani obro obnC- sel. Čajkovski m v nobenem drugem delu izrazil toliko du- ševnih bolečin kot v prvem in četrtem stavku svoje patetične simfonije v h-molu. In prav v teh stavkih orkester ni pokazal mojstrstva, ampak je bilo pre- cej nejasnosti, zamegljenih pa- saž, netočnih vstopov itd. Do- kaj solidno je.bil zaigran drugi stavek, najbolje tretji v tempu koračnice s pompoznimi gra- dacijami. Kaže, da se ljubljan- ski simfoniki niso zelo potru- dili, češ za Celjane bo že dobro. Pa ni, kajti tudi Celjani imajo ušesa za lepo, plemenito glas- bo. Dirigent Uroš Lajovic seje sicer trudil z vehementnimi gi- bi s celim telesom izvabiti iz orkestra doživeto glasbo, razen bučnih gradacij in nekaterih zares lepih melodičnih odstav- kov pa ni bilo dovolj plemenite muzike. Kljub vsemu ie bil iziemen glasbeni večer, ki smo ga v Ce- lju že dolgo pogrešali. Tembolj velja izraziti priznanje organi- zatorjem, ki so se potrudili na- jeti dvorano ter adaptirati oder za veliki orkester. Prof Rado- van Marvin se zahvaljuje (v imenu koga?) v pismu, ki je bilo priloženo programu, vsem posameznikom in organizaci- jam,« ki so z veliko ljubeznijo do kulture pokazali dobro vo- ljo pri preurejanju odra in s tem odprli praktično možnost večnamenske uporabe dvora- ne Union«. Prav je, da ob tej priliki spomnimo na vlogo kino dvo- rane v bližnji preteklosti: Celj- ska dvorana Union je že pred vojno služila za koncerte z veli- ko zasedbo. Po osvoboditvi je tu nastopil 1. 1946. odlični mo- ški zbor »Moravskih učite- ljev«. L. 1949 je prvič gostoval simfonični orkester Slovenske filharmonije, 1. 1951 so izvajah Verdijev Requiem za solo, zbor in orkester (na odru je bi- lo 150 izvajalcev). Simfonični koncerti so se vrstili redno vsa- ko leto vse do 1. 1952, ko je nastopila Slovenska filharmo- nija zadnjikrat. Nato je bilo ve- likih koncertov v Unionu ko- nec, ker je kino podjetje mon- tiralo veliko cinemaskopsko platno ter z njim blokiralo oder v tolikšni meri. da za veliki or- kester ni bilo prostora. Inter- vencije tedanje Koncertne po- slovalnice (pri Glasbeni šoli) niso zalegle. Medtem so v Mariboru podo- ben problem rešili idealno: ve- lika Unionska dvorana je v bi- stvu ostala v pristojnosti kina, veliko cinemaskopsko platno v ozadju odra je montirane ko, da prav nič ne ovira k certnega udejstovanja vkl; no simfonične orkestre. E rana je na razpolago za ve glasbene prireditve (tudi z£ publiško revijo amaters zborov »Na.ša pesem«) vsaj krat mesečno (brezplač Kar so zmogli Mariborčan: kulturnem področju. Cel niso zmogli ali pa niso ir razumevanja. Dejstvo je, d se morali redki simfon koncerti presehti v dvor Narodnega doma, ki pa j' velike prireditve pretesna, akustično neustrezna. V zadnjih nekaj letih je storjenih par korakov za novno ureditev kino dvora ustrezno adaptacijo, da bi gel na oder simfonični o ster. Baje je imelo kino po( je dovolj razumevanja, pa družbenopolitične organi! je so se ogrevale za to zam žal je ostalo le pri beseda jalovih poskusih. Zdaj pa je skoro čez no^ turna zadrega rešena - pc slugi anonimnih organizi jev, ki so zbrali ljudi in s stva za ureditev dvorane i gostovanje Slovenske fil monije. Da bo celjska kulturna drega pravšnja, je istoči Zavod za kulturne priredit Celju organiziral potovan Ljubljano na obisk koncei Cankarjevem domu. Iste nol Mar zares v Celju ni sposobni vleči kulturni j složno, s skupnimi močm' EGON KU Liza Lik iz Ljubnega razstavlja v petek, 18. oktobra ob 18. uri bodo v avli bolnišnice Slovenj Gradec odprli razstavo slikarskih del Lize Lik iz Ljubnega ob Savinji. Razstava bo odprta do 28. oktobra. Organizator razstave. Splošna bolnišnica Slo- venj Gradec, je razstavo postavila v okviru kulturnih prireditev »Mi za mir« ob 40. obletnici organizacije Združenih narodov. RAJKO PINTAR 0: OKTOBER 1985 NOVI TEDNIK - STRAN 9 fitovo Velenje, Žalec, Vojnik najlepši na našem območju ^ Kratkem tudi rezuitati repubiišife liomisiie 'fitovo Velenje med turističnimi, Žalec ,gd izletniško tranzitnimi ter Vojnik med j(alimi kraji, so najbolje ocenjeni kraji- jfše^a celjskega območja v letošnji akciji; Ijiramo najbolj urejene kraje v Sloveniji. I jnčaa ocena, ki jo je pripravila komisija^ gljske turistične zveze v sestavi profesor', oran Vudler, Mimica Volavšek, Jaka Maj- i jn, Vinko Steiner in profesor France Sirk, j flja le za celjsko območje, medtem ko; ipdo ocene republiške komisije in uvrsti-j ye krajev v republiškem merilu znane v • jatkem, ko bo republiška komisija obi-| j[ala še Primorsko. \ /akcijo ocenjevanja so v CTZ pričeli že \ inija, ko so'člani komisije opravili indivi-' ualne ocene, hkrati pa so obrazce, ki so j los enotni za vso Slovenijo, poslali tudi \ irističnim društvom, kjer so svoje kraje ' (•enili tudi sami. Značilnost letošnjega oce- ■■■ jevanja je, da ocene, ki so jih dah člani ; oinisije, bistveno ne odstopajo od ocen tu- ] stičnih društev, redke kraje, kjer so bile te ' ;ene v razkoraku, pa je komisija obiskala i I enkrat. Kljub temu, da je v marsičem ' ;enjevanje krajev odvjsno od subjektivne • resoje, so skušali biti člani komisije s taks- j m načinom ocenjevanja kar najbolj objek-; iiii in poenoteni. ; Še najbolj so bili v dvomih pri izbiri naj- ; pšega turističnega kraja, kjer je med Tito-; m Velenjem in Lučami res minimalna ra- ^ Ica. Kljub temu, da je v Titovem Velenju \ i pomanjkljivosti kot v Lučah, pa je bolj-1 I oceno dobilo eno najlepših mest v Slove-: ji in Jugoslaviji. Veliko je k takšni odloči- \ [prispevala velenjska komunala, ki skrbi i izgled parkov in zelenic. I Pri izletniških in tranzitnih krajih ni bilo \ liko dvomov, komisija je najbolje ocenila i ilec, ki so ga v zadnjih letih uredili tako, \ brez dvoma sodi med najlepše in najbolj ^ ejene kraje na našem območju. Podobno i bilo pri izbiri Vojnika med šestimi kraji, , po razvrstitvi sodijo v kategorijo ostalih j krajev. Posamezne ocene in ugotovitve ko- misije bomo objavili, ko bodo znani rezulta- ti v republiškem merilu, danes pa objavlja- mo le lestvico letošnjega ocenjevanja. a) turistični kraji ocena (v točkah) 1. Titovo Velenje 16,2 2. Luče 16,1 3. Rogaška Slatina 15,8 4. Celje 15,7 5. Zreče 14,7 6. Laško 14,5 7. Dobrna 14,4 8. Mozirje 14,2 9. Gornji grad 14,1 10. Ljubno ob Sav. 14,0 11. Podčetrtek 13,9 12. Topolšica 13,8 13. Prebold 13,6 14. Rimske Toplice 13,5 b) izletniški - tranzitni kraji 1. Žalec 16,0 2. Braslovče 15,8 3. Planina pri Sevnici 15,7 4. Kozje 15,2 5. Šoštanj 14,9 6. Polzela 14,8 7. Šentjur , 14,5 8. Šmarje 14,4 9. Slovenske Konjice 14,2 10. Šempeter 14,1 11. Vransko 13,8 12. Radeče 13,5 13. Solčava 13,3 14. Gorica pri Slivnici 13,2 15. Bistrica ob Sotli 13,1 c) ostali kraji 1. Vojnik 15,2 2. Vitanje 14,8 3. Strmec 13,6 4. Frankolovo 13,2 5. Loče pri Poljčanah 12,8 6. Jurklošter 12,5 Pohod ob spomenikib NOB Planinsko društvo Za- bukovica in planinska sekcija KIL Liboje prire- jata ob 170-letnici Kera- mične industrije Liboje in v spomin na konferen- co SKOJ-a, ki je bila leta 1940 pod Kotečnikom, tradicionalni pohod ob spomenikih NOB. Po- hodniki se bodo zbrali v soboto 19. 10. ob 7. uri pred Minervo v Zabuko- vici, od koder bodo kreni- li v Zagreben in na vrh Kotečnika, kjer bo tudi proslava ob letošnjih ju- bilejih. Zaključek poho- da, ki bo trajal približno štiri ure, bo pri osnovni šoli Bratov Hrvatin v Li- bojah. Borci za severno mejo v Pomurju Iz Celja so odšli na izlet celjski borci za severno mejo. Ustavili so se na Goričkem, v naselju Sebeborci, kjer je dobro razvit kmečki turizem. Pri povratku preko Lenarta so obiskali še Zavrh, kjer je domače turistično društvo postavilo razgledni stolp v spo- min na slovenskega generala Rudolfa Maistra. Ta je namreč tu, v vili notarja Stupica čestokrat preživljal počitnice. Ob neki priliki je tu napisal zbirko pesmi Kitice mojih. Med pesmimi je znana Završki fantje. Zdaj je v tej vili bife, kjer prodajajo v stekleničkah vipav- sko vino. Nazdravje sredi slovenskih goric! DR. ERVIN MEJAK' Za najboljšega bančnega delavca IVIladinska organizacija LB, Splošne banke Celje je letos organizator že tradicionalnega tekmovanja za najboljšega mladega bančnega delavca. Doslej je prijavljenih 20 ekip, ki se bodo v predtekmovanju pomerile v znanju o bančnem poslovanju, v finalu, ki bo v soboto, 19. oktobra ob 18. uri v Narodnem domu v Celju pa se bodo v kviz-tekmovanju z nagradami za obiskovalce in nastopajoče pomerile najboljše štiri ekipe.. UM; Zadovoljen gost še rad pride Uspešna sezona v Atomsitili topiicali Letošnja sezona v starem delu zdravilišča Atomske toplice v Podčetrtku je bila uspešna. Medtem ko so v lanskih pomladansko-po- letnih mesecih v kampu za- beležili 16 tisoč nočitev, so jih letos 22 tisoč, od tega 1800 tujih, kar je dvakrat več kot prejšnjo sezono. V Atomskih topUcah oce- njujejo, da je bila večina go- stov zadovoljna z urejenostjo kampa in kopališča ter s po- nujenimi uslugami. Da je bil kamp zares lepo urejen, go- vori tudi ocena ADAC-a, ki je v svojem vodiču po evrop- skih kampih ocenil tudi ju- goslovanske. Na lestvici ure- jenosti kampov pri nas je kamp v Podčetrtku med osmimi najbolje ocenjenimi. »Dobro se zavedamo še pomanjkljivosti,« ocenjuje pravkar minulo sezono di- rektor Zdravilišča atomske tophce Boris Zaveršnik. Ena prvih nalog v prihod- njem letu bo boljša urejenost preskrbe v okviru kampa, to pa pomeni postavitev nove- ga objekta, ki bo moral biti tudi primerno založen. V kampu bo prihodnje leto tu- di več nasadov cvetja in zele- nja, vse skupaj pa naj bi pri- tegnilo še več gostov, doma- čih in tujih. V naslednjem srednjeročnem obdobju na- meravajo povečati zmoglji- vosti kampa, to pa je poveza- no z gradnjo novega kopal- nega bazena in povečanjem ležalnih površin kopališča. Da je to nujnost, je dokazala že letošnja občasna gneča, tako v kampu, kot na kopa- lišču. M. AGREŽ 10. STRAN - NOVI TEDNIK 17. OKTOBER U »Z glavo, ne samo z rokami« Tako Je treba limetovati, meni Peter Vrisk z Ivence pri Vojniku Ni pomembno koliko sta- re korenine ima Vriskova kmetija v Ivenci pri Vojni- ku, čeprav več kot 250-letne tradicije ne gre devati v koš. Pomembneje je to, da na njej tudi novinarski obi- skovalec občuti skrbno ro- ko, urejenost in neusahljiv izvir optimizma domačega sina Petra, bodočega gospo- darja. Ob našem obisku doma ni- smo našli gospodinje Matil- de, za katere zasluge pri ure- jenosti doma smo vseeno iz- vedeli, pač pa so nam vrata domačije gostoljubno odprli oče Anton Vrisk, ki krepko skriva svojih bližnjih 87-let, vnukinja Melita, ki se je bolj držala varnega naročja stare- ga ata, medtem ko smo po- govor zastavili s 24-letnim Petrom Vriskom, sedanjim neuradnim, pa kmalu urad- nim gospodarjem Vriskove kmetije. Najbrž ni nepomembno, če takoj razkrijemo še eno skrivnost: da bo Petei;; vsak čas diplomiral na ljubljanski biotehniški fakulteti in bo tako poslej vajeti v rokah pri Vriskovih im.el diplomirani kmetijski inženir, še posebej specializiran za živinorejo. Ljubezen do živali, pa kmeč- ka tradicija doma, sta Petra vendarle pravočasno kmeč- ko poklicno usmerila. Živi- noreja oziroma mlečna gove- doreja, pa vsa zelena politika in še bolj praksa, so sedaj za Petra tisti osebnostni'in po- klicni izziv, da se bo najprej kot strokovnjak in kmet sku- šal dokazati na domači zem-. Iji, na svojem domu. In na kakšno materialno osnovo bo postavil kmetova- nje? Od 12 hektarov zemlje je pri Vriskovih 6 hektarov obdelovalne, nekaj malega je vinograda, ki je letos žuljem povrnil bolj slabo letino. V hlevu smo našteli sedem krav in tri telice (zanimanje je vzbudila predstavnica sta- re slovenske, pasme, bela krava), ostalih živali nismo šteU. Na leto oddajo približ- no 17.000 litrov mleka, zelo kakovostnega z visoko stop- njo tolšče, menda v povpreč- ju kar 4,6 odstotka. Lastna krma je bistven po- goj za gospodarno živinore- jo, meni mladi Vris-k in pa stroga specializacija. Nič, po njegovem, ne velja, če se na kmetiji ukvarjaš z vsem po malo, ker potem ni računice, sploh pa kmalu zmanjka rok. Peter Vrisk se. ne strinja s splošnim mnenjem, da kmet ne more (ne sme?) imeti do- pusta in časa za počitek, češ, da ga zaradi svojega dela še posebej zasluži. Zanimivo bo Petra preizkusiti čez čas, ko bo svoje trditve dokazoval v praksi; še posebno potem, ko se bo še sam ubadal z dru- žinskimi zadevami, katerim se zaenkrat kot »ledig« fant še lahko izogne. Urejenost kmetije Vrisko- vih v Ivenci št. 16 smo ome- nili že na začetku in v ta ok- vir sodi brez dvoma smisel za staro kmečko leseno arhi- tekturo. Drugače si ni mogo- če razložiti podviga, da so za- radi bUžnje ceste prestavili velik kozolec, na katerem je vrezana častitljiva letnica 1808. »Treba je delati z glavo, ne samo z rokami,« pa je bilo zadnje Petrovo sporočilo, ko. smo s trdnim stiskom segli v roke za slovo. Ne za dolgo, kajti v nas je ostala nepoteše- na radovednost, ko pri mla- dih na kmetijah že po tradi- ciji za posebne novotarije poskrbi predpustni čas. MITJA UMNIK Peter in Anton, Vrisk mlajši in Vrisk starejši v družbi 5- letne Melitke. . jjg le rešitev v sili Gnojevka kali šmarske vodotoke Nekaj večjih rejcev praši- čev v občini Šmarje pri Jel- šah nima ustrezno urejenih pitališč, zato se gnojevka razliva prosto po površinah in onesnažuje vodotoke. Ob- činska sanitarna inšpekcija je nekaj časa opozarjala, ko pa ni to nič zaleglo, je mora- la ukrepati. Z odločbami je odredila prepoved vhlevlja- nja. Gre torej za skrajno sredstvo, ki pa bi ne smelo .postati praksa. Problem ni od včeraj. Iz- vršni svet skupščine občine Šmarje pri Jelšah je proble- matiko onesnaževanja tal in vodotokov z gnojevko obravnaval že lani. Danes je jasno, da s sklepi, ki jih je sprejel s tem v zvezi, ni bil učinkovit, ker se pro- blematika kaže v podobni lu- či kot lani. Januarja lani je sanitarna inšpekcija pregledovala pra- šičja pitališča in ugotaljala, koliko le-ta ustrezajo sanitar- no-tehničnim pogojem. Iz njenega poročila je razvidno, da deset rejcev ni imelo zgra- jenih vodotesnih gnojnih jam. Pri nekaterih so bile gnojne jame dotrajane in po- škodovane, pri štirih pa je bi- lo zbiranje gnojevke slabo urejeno. Te jame so bile ali premajhne ali pa so imele odtok tik pod pokrovom. Poročilo je sanitarna in- špekcija predložila Hmeza- dovemu Kmetijskemu kom- binatu v Šmarju, ker gj^ kooperacij sko proizvo(j pitancev. Kombinat bi, na osnovi ugotovitev inšp cije, pripravil program t ditve tovrstnih objektov ga finančno ovrednotil, ^ pa bi naj, skupaj s kmetj uredili hleve v prvi polo, lanskega leta. Kmetij kombinat je pripravil p gram te ureditve šele janj ja letos, ko sta sanitarni špektor in predstavnik tijskega kombinata Šrr\j ponovno pregledala naj^ kritična pitališča. Pono ogled je pokazal, da se stj izpred leta dni ni bistvj izboljšalo. Zato sta sanitj in veterinarski inšpektor dala Kmetijskemu kombt tu odločbo o prepov vhlevljanja trem rejcem p šičev, ki so po mnenju špektorjev največji ones ževalci okolja. Se bo taki praksa nadaljevala? ] prazni svinjaki nikomur koristijo, se bč treba prol; matike lotiti čimprej, prei sem pa drugače. Da se stvari ne premah jo, ni kriviti zgolj delai Kmetijskega kombin Šmarje pri Jelšah. Ti vsii kor niso stali križem i Ker ureditev hleva ozira gnojne jame kar precej i ne, je kombinat ponudili cem ugodna posojila. Ži bil to čas, ko je bila ekona ka prašičjereje na psu kmetje za tovrstne inves! je niso bili ogreti. Dane stanje nekoliko boljše kmetje kažejo že več i manj. Drug problem je k tova ekološka zavest. 1 kjer tega posluha ni, je pričevanje največkrat ja početje. Tu je še prot funkcionalnosti objekte zbiranje gnojevke. Le-ti večini prirejeni za trom( no praznenje, kar pa je večkrat premalo. Splol bo morala v bodoče gra teh objektov spremljati činska inšpekcija, da b prihajalo do pomanjkljiv in napak. Zanimiv je tudi datek, da za nobeno od investicij do sedaj ni bik dano uporabno dovolje Kmet pač pohiti, največl zato, ker"~ mu prezg« zmanjka denarja. MARJELA AGI Komisija za delovna razmerja »AUREA« Celje, Kersnikova 17 OBJAVLJA prosta dela in naloge tehnologa študija časa Kandidat mora imeti SŠI strojne smeri in 2,5 let delovnih izkušenj na ustreznih delih. Poskusna dOba je 3 mesece. Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami na delih in nalogah študija časa ali kalkulacij. Vloge posredujte v osmih dneh na gornji naslov; kandidati bodo prejeli odgovore v petnajstih dneh od zaključenega objavnega roka. Po deset mark za kilogram timelja V Hmezadovem nebotičniku v Žalcu ima svoje prostore delovna organizacija Eksj Import. Tu med drugim pakirajo in briketirajo hmelj, ki ga potem Savinjčani prodajaj tuje, izključno konvertibilno tržišče, nekaj malega pa ga seveda mora ostati tudi za doj potrebe. Kot smo uspeli izvedeti, bodo na tujem letos plačali za kilogram našega nj približno deset zahodnonemških mark. Na Hmezadu pravijo, da je to kar ugodna ceP JANEZ VEDENIK, Foto: EDI MAS' 17. OKTOBER 1985 NOVI TEDNIK-STRAN 11 Milijon nočitev v 40. številki vašega tedni- ka je izšel članek z naslo- vom: Letos spet milijon no- čitev? V tem članku so nas prese- netili primerjalni podatki o nočitvah za občino Laško. Ne vemo od kod je novinar dobil te podatke, očitno pa je, da primerjave niso prave. Podatki o nočitvah za 1984. leto se nanašajo na občino, podatki za letošnjih osem mesecev pa, približno kot kaže, le na Zdravilišče. Zato nas tudi ni razveselila ugotovitev; »V Zdravilišču Laško so v osmih mesecih dosegli le malce več kot po- lovico lanskoletnega pro- meta.« Lani je Zdravilišče Laško doseglo 84.416 nočitev, letos v osmih mesecih pa 59.149 ah 70% lanskih. Sicer pa pre- verite in jih popravite. FRANC PERŠE Zdravilišče Laško Podatke o nočitvah v obči- ni Laško sem dobil na Po- slovni skupnosti za turizem Celje in verjetno takšni kot so držijo, strinjamo pa se in se hkrati opravičujemo upra- vi Zdravihšča Laško, da pri- merjave res niso prave. Do napake je prišlo zaradi tega, ker sem primerjal letošnje osemmesečne nočitve v Zdravihšču z lanskimi celot- nimi v občini. Ugotovitve, da so v Zdravihšču Laško dose- gli v osmih mesecih le malce več kot polovico lanskolet- nega prometa torej ni pravil- na, velja pa ta ugotovitev za celotno občino. RADO PANTELIČ Kdo pozna sestri Kolarič? Med vojno so bih v hotelu Toplice na Bledu organi okupatorske civilne oblasti in gestapovci. V jedilnici so se hranili vjsoki funkcionarji in višji oficirji. Kljub vsem varnostnim ukrepom je bud- nemu gestapu spodrsnilo, ker zaposlenemu osebju v tem hotelu ni posvetil dovolj pozornosti. Med zaposlenimi med vojno v tem hotelu, ki so odšli k partizanom, sta bi- li tudi sestri Draga in Dušica Kolarič, doma menda iz Slo- venskih Konjic (nekateri pravijo, da sta prišli iz Mari- bora). Obe sta bili partizanki do konca vojne. Zdaj mi nih- če na.Bledu ne ve povedati, kje živita, od kod sta bili. Rad bi zapisal njune spomi- ne in slednje povezal s spo- mini svakinje narodnega he- roja Andreja Žvana-Borisa, Vido Žvan, ki je bila tudi za- poslena v tem hotelu in je od tam prišla k partizanom, kmalu za sestrama Kolarič. Mi lahko pomagate? * Podatke nameravam obja- viti v prihodnji knjigi. Naj povem, da sem napisal že šest dokumentarno - repor- tažnih knjig (Beg z morišča. Zločin pri Lenartu, Po sledo- vih črne roke) in sem letos za knjigo Krik v Dragi prejel nagrado vstaje slovenskega naroda (tu opisujem tudi ustrelitev talcev leta 1941 v Šoštanju in Trbovljah). JOŽE VIDIC Povšetova 104/d, Ljubljana Zastave mešajo glave v 38. številki NT je tovari- šica Vengušt napisala pismo o malomarnosti pri izobeša- nju zastav. To pismo je bilo zelo potrebno. Tudi pri nas skoraj ne mine praznik brez vsaj ene napačno izobešene zastave. Da pa bo zmeda okoli zastav popolna, se je tudi Venguštovi v njeno pi- sanje vrinila precej groba ne- točnost. Trdi namreč, da se jugoslovanska zastava v tre- nutku spremeni v hrvaško, če jo obrnemo narobe. Jaz si upam trditi, da lahko jugo- slovansko zastavo obračamo in sučemo kakor dolgo hoče- mo, iz nje nikoh ne bo nasta- la hrvaška in narobe. To bi bilo mogoče le, če zastave ne bi imele zvezde. Nič ne po- maga, če so barve v pravil- nem razporedu, napačno po je obrnjena zvezda. Tudi njo bi bilo treba zasukati, kar pa ni mogoče. Enako velja za slovensko in srbsko zastavo. Pri vseh je namreč pomem- ben položaj peterokrake, saj zvezda na nobeni zastavi ne more stati »na glavi« - na enem kraku, marveč na dveh. Zato tudi iz narobe obrnjene slovenske ne more nastati srbska zastava tem- več to je in ostane samo na- pačno izobešena slovenska zastava. Če bo moje pismo kaj pripomoglo k izboljša- nju, sem dosegel svoj na- men. Čudim pa se, da kdo še suknjiča ne obleče tako, da bi bili gumbi na hrbtu. FRANC MOHORIČ, Vitanje Nesolidni prevoznik v soboto, 28. 9. smo želeli poslati nujno pošiljko (pa- ket, 5 kg) z avtobusom Izlet- nik Celje CE 159-015 relacija Ljubljana-Celje-Ormož, ki je imel odhod iz Ljubljane ob 15. uri. V Celju bi sprejel pošiljko na avtobusni postaji uslužbenec Radiotelevizije Ljubljana, iz tozda Oddajni- ki in zveze. Transport je bil nujen zaradi okvare na TV oddajniku. Naš uslužbenec je bil na postaji Ljubljana 15 minut pred odhodom avtobusa. Sprevodnika in šoferja ni bi- lo videti. Nekaj potnikov ga je vprašalo ^uslužbenca), če je on šofer. Sele ob 15. uri se je izkazalo, da sta to dva mo- ška v civilni obleki, ki nista reagirala na §praševanje pot- nikov. Naš tehnik je spre- vodnika, takoj ko je ta začel zapirati prtljažnik prosil, če prevzame pošiljko in mu ra- zložil nujnost. Odgovor je bil: »Kje si bil pa doslej, ko je bil prtljažnik odprt?« Na po- novno vljudno prošnjo je od- govoril: »Počakaj na nasled- nji avtobus, ki odpelje čez pol ure«. Tudi na opozorilo, da je pošiljka nujna ter služ- bena, ni reagiral. Šoferje vse nemo opazoval s svojega se- deža in ob nedokončanem razgovoru zaprl vrata. PETER MORI, RTV Ljubljana Šola propada Nedaleč od rojstnega kraja maršala Tita je vas Podsre- da, ki šteje okoli 80 stano- vanjskih hiš in kjer se je ro- dila Titova mati. Tu smo kra- jani s pomočjo drugih zgra- dili stavbo šole, ki pa jo je zob časa že načel in so jo zato pred leti morali obnoviti. Obnova je zahtevala velika denarna sredstva, ki so jih zbrali od krajanov, občanov, delavcev celjske regije za ne- razvita območja. Obnova ni dolgo služila namenu, ker so pouk v šoh ukinili, učenc^ preusmerili v Kozje, zgradbo šole pa pre- pustili - komu? Krajanom ni znano, kdo je sedanji lastnik zgradbe, ki se zanjo več ne zmeni. Pretekla zima je popolnoma uničila milijone, ki so bili vloženi v centralnotogrevanje šole. Ni- kogar ni bilo, da bi spustil vodo iz radiatorjev in peči, mraz pa je naredil svoje. Tu- di celotna stavba neusmilje- no propada. Podsredčani se sprašuje- mo, če bo moral odgovorni za nastalo škodo odgovarjati, kdo je ta odgovorni, ali bo moral kdo škodo povrniti in, kako se bodo spet zbrala sredstva za obnovo uniče- nega. FRANJO SIMONČIČ, Podsreda Ocenjevanje gostišč že nekaj številk nazaj spremljam delo komisije, ki ocenjuje urejenost lokalov na celjskem območju. Akci- jo pozdravljam, prav tako tu- di poročanje NT o tem, kaj se vse dogaja po naših lokalih. Nekaj pa me vendarle moti. Od komisije bi pričakovala večjo mero objektivnosti, saj jasno opažam, da se je pri svojem delu bolj »spravila« na družbeni sektor kot na za- sebnega. Ko ocenjujejo za- sebna gostišča, dobivam ob- čutek, kot da to počnejo sa- mo z enim očesom, pa še ti- stim napol priprtim. Zdaj, ko v Sloveniji teče akcija »Slovenija moja deže- la« in ko naj bi privabili čim več tujih turistov, od njih pa iztržili kar največ deviz, bi človek od te komisije priča- koval poleg graje še kaj spodbudnega. Nikjer ni za- slediti, kaj je komisija sama prispevala k večji urejenosti lokalov, kakšne predloge je dala, da bi se pomanjkljivo- sti čimprej odpravile. Kaj malo lahko bralec ver- jame komisiji, da so najboljši hoteli v Rogaški Slatini (Do- nat, Sava) v takšnem stanju, saj po drugih virih, ki jih ob- javljajo slovenska sredstva informiranja vidimo, kako zelo so gostje, tudi tuji, zado- voljni s hrano, čistočo, pri- jaznostjo osebja v teh objek- tih in tudi drugod. Budno oko komisije pa jih je tako negativno ocenilo, da je ta ocena vse prej kot spodbuda za boljše delo zaposleliih. Za celjski Merxov hotel smo vsa leta slišali in brali le dobre ocene in pohvale. Od urejenosti do izredno dobre kuhinje, po kateri slovi daleč pred vsemi v Celju in okoh- ci, pa do prijaznosti osebja. Komisija mu je pripela dru- gačno etiketo. Je res naključje, daje ome- njene in tudi druge slabo, ocenjene objekte komisija »dobila na levi nogi«, ali pa gre za kaj drugega? Morda tudi za zavist koga od članov' komisije? Mislim, da bi bilo prav, ko bi se komisija bralcem pobli- že predstavila kdo in kaj so, kaj počnejo v svoji sredini, in aU so doma, pred svojim pragom dovolj dobro pomet- li, da se enakega dela loteva- jo drugje. Prepričana sem, da s podobnimi komisijami še dolgo ne bomo iz Sloveni- je napravili turistične dežele. Zato odgovornim predla- gam, naj ob poplavi komisij začnejo razmišljati tudi o takšni, ki bo zaradi neodgo- vornega in površnega dela začela postopek razreševa- nja in ukinjanja komisij. VIKICA PRO VIČ, Cehe Zdravnik, ki zahteva red Zelo sem bila ogorčena, ko sem v Novem tedniku štev. 36 prebrala pismo bralke o neprijaznosti zdravnika na infekcijskem oddelku celj- ske bolnišnice. Prav takrat sem bila namreč na zdravlje- nju na tem oddelku pri dr. Lesničarju. Sama sem lahko videla, kako se dr. Lesničar zavzame za pacienta in da hoče na oddelku samo red. Zato vsa zahvala dr. Lesni- čarju, vsem sestram in strež- nicam za skrb in nego, da sem tako hitro in dobro okrevala. MARIJA DERČA, Gomilsko PRIREDITVE Slovensko ljudsko gledališče Celje četrtek, 17. 10. ob 10.: Ivan Cankar: ZA NARODOV BLAGOR - Zaključena predstava za Tehniško šolo Celje. Ob 17.: Ivan Cankar: ZA NARODOV BLAGOR. Zaklju- čena predstava za Tehniško šolo Celje. Petek, 18. 10. ob 19.30: Drago Jančar: BRILJANTNI VALČEK. Gostuje SNG Drama Maribor. Za izven. Torek, 22. 10. ob 19.30: Vidosav Stavanovič: DALEČ TAM. Monodrama v izvedbi igralca iz Beograda Mije Alek- .siča. Za izven. Klub kulturnili delavcev Ivan Cankar Celje v klubskih prostorih bo danes ob 18. uri srečanje s pisateljico Zlato Vokač iz Maribora in razgovor o njenem zgodovinskem romanu Marpurgi. Razgovor s pisateljico bo vodila prof Božena Orožen. Jutri zvečer pa bo v klubu otvoritev razstave slik in grafik amaterskega slikarja, sicer študenta družbene smeri na fakulteti v Ljubljani, Antona Zalokarja. Na otvoritvi se bo predstavila tudi mlada pesnica Jana Kvas, ki bo brala svoje pesmi, nastale v zadnjem obdobju. Dom kulture Titovo Velenje ♦ V domu kulture bo danes ob 19.30 uri humanitarna prireditev za pomoč lačnim v Afriki. Naslovili so jo Ples, pesem in beseda. V sredo, 23. oktobra ob 19.30 uri pa bo v domu kulture gostovalo Stalno slovensko gledališče iz Trsta. Uprizorili bodo delo Etora Petrolinija: Chicchignola. Prihodnji četrtek, 24. oktobra pa boste lahko prisluhnili koncertu Moskovskih virtuozov iz Sovjetske zveze, ki jim dirigira Vladimir Spivakov. Knjižnica Titovo Velenje Prihodnji petek, 25. oktobra bodo v knjižnici ob 19. uri odprli razstavo zbirke 650 abecednikov in prvih čitank iz vsega sveta. Razstavo so naslovili Moje prvo berilo, odprta pa bo do konca novembra. Dom kulture Šmarje v domu kulture bo v nedeljo, 20. oktobra gostovalo kulturno umetniško društvo Anton Tanc iz Marija Gradca. Predstavili bodo folklorno postavitev ljudskega običaja Ohcet bo, ohcet. Predstava bo ob 16. uri. Zdravilišče Rogaška Slatina v dvorani Zdraviliškega doma bo danes nastopila fol- klorna skupina kulturno umetniškega društva Študent iz Maribora, v soboto, 19. oktobra pa bo v zdravihški dvorani koncert Mešanega pevskega zbora iz Celja. Obe prireditvi bosta ob pol osmih zvečer. Savinov razstavni salon Žalec v Savinovem razstavnem salonu bodo jutri ob 18. uri odprli razstavo likovnih del Antona Plemlja, akadem- skega slikarja iz Brezij. V umetniškem program.u bodo sodelovah sopranistka Ileana Bratuš-Kacjanova, Basist Jože Stabej in pianistka Tatjana Bratuš. Knjižnica Edvarda Kardelja Celje v knjižnici Edvarda Kardelja v Celju si lahko ogledate razstavo posvečeno 1100-obletnici Metdove smrti z naslo- vom ZArja slovanskih književnosti. Razstava bo odprta do 28. novembra. Prihodnji četrtek pa bodo v knjižnici, v avh $. etaže odprli razstavo, posvečeno 40. obletnici Združenih naro- dov. Razstavo si bo moč ogledati do konca leta. Razstavni salon Rogaška Slatina v Razstavnem salonu v Rogaški Slatini si lahko ogledate razstavo likovnih del akademskega shkarja Lojzeta Zavo- lovška do 25. oktobra. - Rekreativno igranje tenisa vsak dan od 8. do 18. ure. Rezervacije pri varnostniku. - SAVNA vsak dan od 14.30 do 20.30, v soboto in nedeljo od 12. do 19. ure. - AVTOSEJEM vsako soboto od 8. do 12. ure. V sredo, 23. oktobra ob 19.30 uri - KONCERT A VSENiKOV. Vabljeni! IZ. STRAN - NOVI TEDNIK Miting ob letošnjem vlaku bratstva in enotnosti je bil v domu JLA »5. kongres ZKJ« na Topčideru. Bratje Srbi so Slovence pričakali s kruhdtn in soljo ter tako kot leta 1941 z veliko dobre volje! Pred hotelom Ravno v Čupriji so za najštevilnejšo skupino s celjskega območja v vlaku BIE ter delegacijo pobratenega mesta s Celjem pripravili tako kot vedno prisrčen sprejem. Vlak brez voznega reda - vlak bratstva In enotnosti Vlak brez voznega reda, ki od leta 1961 dalje nima podobnega primera prijateljstva na svetu. Je Iz Slovenije vozil v Srbijo Petek, 11. oktobra 1985 ponoči. Dve vlakovni kompozi- ciji iz Jesenic in Maribora sta odpeljali 1366 potnikov (nekdanjih izgnancev, njihovih sorodnikov, občinskih delegacij, piscev tekstov o bratstvu in enotnosti) v 36 srbskih občin, zaselkov, krajevnih skupnosti. Znova so se odprla vrata številnih starih in novih domov. Ljudje so jokali, ko so videli stare in spoznavali nove prijatelje. Če kdo resnično popolnoma resno in iskreno goji naši najbolj priljubljeni besedi bratstvo in enotnost, potem so to lju- dje, ki sodelujejo pri vlakih bratstva in enotnosti, ki nima primere na svetovnih vlakovnih voznih redih. Vlak je prvič odpeljal leta 1941. Ni bil takšen, kot od leta 1961 dalje, pa do zadnje- ga, ki se je vrnil v sredo, 16. oktobra 1985 zjutraj. Prvi vlak v vojnem času je odpe- ljal Slovence v Srbijo. Niso se »izgubili«, kajti sprejeli so jih prijatelji! Ta pomembna vez, začeta sredi najhujših vojnih dni, se nadaljuje. V miru! V želji, da bo vedno krepkejša in močnejša, ter da se tudi zaradi tega nikoli ne bo ponovilo tisto n^huj- še, ko je bil »rojen« vlak, vlak brez primere v svetu! Starejši se po zakonu nara- ve pač počasi poslavljajo. Vendar bo vlak z ohranja- njem bistva Jugoslavije, bratstva in enotnosti, po za- slugi najmlajših ostal. Zdaj ob 75-letni Neži potuje osem- letna Urška. Obe gledata skozi okno vlaka na širna ne- delja jugoslovanskih polj in razmišljata. Neža o tem, ka- ko je med vojno v Srbiji iz- gubila moža partizana, Ur- ška o tem, kako jo bo spreje- la sovrstnica Ljubica. »Stari«, Jože ne govori ve- liko. Samo gleda in razmi- šlja. Prelepe oči in sklenjene roke, sivi lasje, nekaj gub... Osrednja proslava ob letoš- njem vlaku bratstva in enot- nosti je bila na Topčideru v Beogradu. Prišel je prijatelj Boško Antič z lončenim vrč- kom polnim mekane rakije ter iskreno dobrodošljico za vse svoje stare in nove prija- telje. Požirek njegovega da- rila je bil kot izvir resnice, da moramo sodelovati. Iskreno! Tuje naša moč. Morava je tako kot vsak dan vijugala svojo pot mirno in preudarno. Ob njej je bilo nek^j pobrane koruze in za- hripanih fazanov. Ob vsem tem pa so bile drobcene hiše in v njih veliki ljudje, z moč- no voljo ter srci, ki ne pozna- jo meja. Vierjemite mi, lepo je živeti v takšni domovini! Televizija in tehnika nas lo- čujeta, a iskreno bratstvo" ostaja. Najdragocenejše pa je to, da je v vlakih", pa po pošti in telefonih vedno več mla- dih Uršk, ki ohranjajo naj- dragocenejše. Bratstvo in enotnost. Našo največjo moč, da bodo tudi v prihod- nje živeli v miru. Hvala prijateljem za zdajš- nji sprejem in lepo boste pozdravljeni čez dve leti v Sloveniji! Delček dobljene dobrote bomo poskušali v našo skupno korist vrniti! TONE VRABL Mladi nadaljujejo tisto, kar so v najtežjih dneh začeli starejši, to je ohranjanje bistva dveb besed - bratstva in enotnosti! Ob tračnicah vialca BIE 85 13. oktober je praznik s Ce- ljem pobratene občine Ču- prije. Slovesne seje in vzpo- rednih prireditev, vključno z vlakom BIE 85, seje udeleži- la tudi celjska delegacija, kjer sta- bila posebej aktivna Edi Stepišnik in Drago Med- ved. Oba sta bila 14. oktobra tudi na proslavi praznika ob- čine Rakovica v Beogradu, s katero se tako kot s Čuprijo razvija vse boljše gospodar- sko in kulturno sodelovanje. ♦ * * , Ob občinskem prazniku Čuprije so v centru mesta ta- ko kot vsako leto pripravili tudi ulični tek z udeležbo najboljših jugoslovanskih at- letov. Nastopili so tudi štirje Celjani, Rozman in Cmok med člani (2. oz. 4) ter Nagli- čeva in Babičeva med člani- cami (2. oz. 3) in »čuprijski« velenjčan Anic, ki je bil de- vetnajsti. Zmagovalec je po- leg velikega pokala dobil tu- di barvni televizor, ostali naj- boljši pa kolesa, vetrovke... Prireditev je vodil prav tako domačin, znani jugoslovan- ski novinar Dragan Niki- tovič. * * * Gospodarsko sodelovanje s Čuprijo je dobro in dolgo- trajno, vse pa kaže, da se bo v bodoče še razširilo. Tako bo v naslednjih dneh v Celju v Vodnikovi ulici odprlo svoje predstavništvo Pomo- ra vlje-promet, preko katere- ga bo mogoče kupiti različne prehrambene artikle. Edi Stepišnik pa je predlagal, da bi ob tem v Celju odprli še gostinski lokal z njihovimi specialitetami. ♦ * * Da je izšla današnja repor- taža o vlaku bratstva in enot- nosti, imata veliko zaslug tu- di novinarja čuprijskega čas- nika, novinar Dušan Teslo in fotoreporter Dragan Rado- savljevič. * * * Dragoljub Kuljič, zdrav- nik, sicer pa predsednik ob- činske konference SZDL Čuprija, je med vlakom BIE 85 odprl tudi stalno razstavo najrazličnejših eksponatov, ki predstavljajo vlak od leta 1961 dalje. Drago Medved in Edi Stepišnik sta bila nad idejo tako navdušena, da bo- sta predlagala podobno usta- novitev spominske sobe v Celju, verjetno v okviru Mu- zeja revolucije. Že zdaj so vabljeni vsi. ki sodelujejo pri vlaku, da dajo oz. prispevajo za spominsko sobo bratstva in enotnosti vse tisto, kar je vezano na ta pomembni vlak. V zadnjih dneh je bila v Čupriji tudi promocija knji- ge o narodnem heroju Mio- dragu Novakoviču, ki so jo natisnih v Mladosti Čuprija, ki že vrsto let sodeluje z Aerom Celje. * * ♦ Glavna pokrovitelja letoš- njega vlaka BIE 85 sta bila delovna >olektiva SOZD Hmezad Žalec in Župa Kru- ševac. * * ♦ Verjetno najbolj razočaran je bil Vojo Filipovič, dolgo- letni družbenopolitični dela- vec v Čupriji. Pričakoval je direktorja in prijatelja iz Ko- vinotehne Aleša lica, ki pa zaradi bolezni ni mogel na pot. Ob jutranjem sprehodu do čuprijske tržnice je Vojo v hladu in sivini oktobrske- ga vremena rekel: »pogovar- jala sva se z Alešem po tele- fonu. Povedal mi je, zakaj ne pride. Vse mi je ,porušil'. Re- kel sem, ,pridi, če bo potreb- no, ti bom pripravil tudi zdravnika'«. * * * Drago Medved ob zaključ- ku: »Danes bi moralo celot- no človeštvo imeti takšen vlak, kot je vlak BIE!« Predstavnika celjske delegacije v vlaku BIE 85 predsednik občinske konference SZDL Celje Drago Medved (drugi z leve) in predsednik skupščine občine Celje Edi Stepišnik (desno) sta bila tudi na otvoritvi nove osnovne šole »Branko Čopiča ter gasilskega doma v eni izmed šestnajstih občin našega velemesta Rakovici v Beogradu. S to občino oziroma njenimi delovnimi organizacijami naj bi v bodoče še bolj kot do zdaj sodelovale celjske delovne organizacije Železarna Štore, Klima, Toper... ml!" NOVI TEDNIK - STRAN 13 ^rrašena Sotla. Težave tudi v drugih vodotoiiih jipjj teden so ribiči po- . j2 Sotle tudi po več ' kilogramov težkef ^ ^a omagale v osiro- ,i vodi, ko je zmanjko- jjika. To je bila že tret- katastrofa v tej re- gdnjjh letih in Sotla si 00 ne bo več tako kma- jje ob Soth so ogorčeni,; jeka jim pomeni xye-\ 0 varnost, navezani so^ Je stoletja. Šele ko sol 5 samokolnicami vozili^ jgiie ribe, so pravzaprav-^ jli kakšno bogastvo se; valo v reki. 1 ji ribiči nismo verjeli,' [jili v reki takšni trofejnih fl(i«, pravi gospodar v j družini Podčetrtek [Založnik. »Vsake toli- ftrov smo postaviU eki- lih ribičev, ki so iz vode ile obnemogle ribe. Re- 10 kakšnih 15 somov, ki litali IG do 15 kilogra- iN^težjih sploh nismo izvleči. Val vode brez se je počasi pomikal proti Sedlarevem, tako 3 lahko skoraj točno na- lali, kje bodo začele ribe jati čez uro, dve, čez Iva... iroku za tokratni pomor e pisali; strokovnjaki so jenjem ugotovili, da je vodi zelo malo kisika, jlo, da bi ribe preživele, maj bi zmanjkalo, ker ifObsoteljskem jezeru v jih preveč razmnožile salge, ki zelo hitro od- \ pri gnitju pa potrošijo 1 kisika. Toda pravi tiči v Rogaški Slatini, cu in Straži na hrvaški Sotle. Od tam priteče v vsak dan na tone od- ti se nabirajo v akumu- fVonarjih. Zaradi tega udi tako razmnožile ze- Ige. šnji teden je prišlo do rofe. menil sem se s fantom, luje tu blizu, da mi bo el črve za vabo. Toda leje že zjutraj opozori- je reka nekam čudne Podobno je bilo pred letoma, ko je tudi po- Precej rib.« se spominja j Staroveški, navdušen u je zaljubljen v Sotlo. smo poklicali milični- ke, ki so res hitro ukrepali. Ko sem videl ribe, ki so plavale z gobcem nad vodo, ko so iska- le kisik, so mi stopile solze v oči.« »Val vode brez kisika je po- toval proti Sedlarjevem s hi- trostjo pribUžno 3 do 4 kilo- metre na dan. Sotla je počas- na reka,« pravi Anton Strgar s celjskega Zavoda za socialno medicino in higieno. »Ocenju- jemo, da si reka po tej kata- strofi vsaj dve leti ne bo opo- mogla, ker ribe ne bodo imele dovolj hrane.« Delavci Nivoja so poskušali rešiti kar seje dalo; s kompre- sorjem so vpihovali zrak v vo- do, toda uspeh je bil kaj pičel. Nekoliko več kisika je bilo v vodi le nekaj metrov okrog kompresorja. »Omenil sem zračne bombi- ce, Jci bi j h morali metati v vodo in jo tako obogatiti s ki-' sikom,« pravi Nikolaj Staro- veški. »Pa meje nekdo od Ni- voja vprašal, kje pa naj dobijo te bombice. Jaz ne vem, toda strokovnjaki bi to že morali vedeti.« Več uspeha so imeli ribiči, ki so rešili precej rib in jih spustili v Mestinjščico, ki je bolj bogata s kisikom, in v druge okoliške potoke. Nikolaj Staroveški zatrjuje, daje še nekaj življenja v Soth. Opazil je, da hrana, ki jo vsak dan meče nad jezom pri mli- nu in žagi, kjer sedaj stanuje, ostaja oziroma jo voda odne- se, pod jezom pa so še ribe. Prejšnji teden naj bi. neki ri- bič ulovil dve ščuki težki 45 dekagramov in 1,5 kilograma. Tudi drugi ribiči pravijo, da si bodo babuške, rdečeoke in zelenke kmalu opomogle. Verjetno bodo iz pritokov kmalu priplavali tudi kleni, tudi ščuk bo še nekaj. Zagoto- vo pa v Sotli še nekaj let ne bo kapitalnih somov in krapov. »Ko serii bil še mlad, je bila Sotla lepa reka. Lepša kot morje. Tako čista je bila, da smo se lahko v njej kopali. sedaj pa je zapuščena. Nihče ne čisti nabrežin in v njej je polno vej in odpadkov. V lju- deh je premalo idealizma in premalo skrbi za reko, kar se je pokazalo tudi ob tokratni katastrofi. Nekateri so nosili obnemogle ribe domov češ, da morajo samo tri dni plavati v čisti vodi, potem pa so spet užitne. Tod okoli sem uspel preprečiti takšna dejanja in vse ribe, ki smo jih rešili, smo spustili v Mestinjščico.« Tudi ostah nbiči menijo, da bi se moral odnos do Sotle korenito spremeniti. »Gre tudi za miselnost ljudi. Lasje ti gredo pokonci, ko vi- diš kaj vse mečejo v reko,« pravi Anton Založnik. »Poleg tega bi morali začeti čimprej graditi čistilne naprave, a ne tako kot sedžo na sestankih in z govorancami.« Akumulacijo Vonarje je Ni- vo dogradil pred osmimi leti. V načrtih, ki so jih pripravili univerzitetni profesorji iz Ljubljane in Češke je bilo predvideno, da bi vodo iz umetnega jezera speljali tudi v vodovode Obsoteljskih in Zagorskih mest in vasi. Pri- bližno 400 litrov na sekundo bi lahko pridobili, toda danes je voda v jezeru daleč od tega, da bi jo lahko speljali v vodo- vode. Obsotelje je sicer bolj varno pred stalnimi poplava- mi, zato pa so pogostejši po- mori rib. \ Čistilna naprava v Rogaški. Slatini je že nekaj let v načrtu, v naslenjem srednjeročnem^ obdobju pa naj bi jo le zgradi-, li. Ker pa gre le za precej viso-: ko investicijo, se lahko zgodi, da bo prišla na vrsto šele po letu 1990. V tej gospodarski situaciji so pač proizvodnja in devize pogosto pred varstvom okolja. Ribiči na slovenski strani Sotle razmišljajo, če je še smi- selno, da obstoja njihova ribi- ška družina. Sotla je opusto- šena, da ni življenja v Smar- skem potoku je poskrbela Mlekarna v Šmarju pri Jelšah, onesnažena je tudi Mestinjšči- ca in še nekžg drugih manjših potokov. Toda hkrati so ribiči odločeni, da še ne bodo tako kmalu vrgli puške v koruzo. Daljša suša je prizadela tudi druge reke in potoke. V strugi Savinje se že dolgo ni preta- kalo tako malo vode, saj bi jo skoraj lahko prebredli v po- letnih čevljih. Tudi drugje ni bilo bolje, • hkrati pa je suša razkrila, koliko nesnage se iz- teka v naše reke. Strokovnja- ki so sicer že prej razpolagali s podatki o tonah odpadnih snovi, ki končajo v rekah, to- da te tone so nenadoma posta- le vidne in so grozile, da bodo pokončale še tisto življenje v vodi, ki so mu prizanesle prejšnje katastrofe. V celjski občini so takoj ukrepali in prejšnji teden že razmišljali, da bo potrebno ustaviti proizvodnjo v Etolu v Škofji vasi in razbremeniti Hudinjo. Kasneje si je Hudi- nja nekoliko opomogla, Etol pa je nekoliko zmanjšal desti- lacijo. Izvršni svet je zadolžil vodnogospodarskega inšpek- torja, da spremlja stanje v re- kah in predlaga potrebne ukrepe; tudi ustavitev dela v obratih, kjer nmbolj onesna- žujejo vode. Iz Smartinskega jezera in zajetja v Tratni so začeh spuščati tudi večje ko- lične vode kot ponavadi. Se- veda le toliko, da niso preveč osiromašili obeh akumulacij. Znašli smo se na pragu ekolo- ške katastrofe, zakaj na pol usahle reke in potoki niso zmogli več prenašati breme- na, ki smo jim ga naložili. SREČKO ŠROT Da je Celje zelo velik ones- naževalec rek, se je pokazalo tudi v tej suši. K sreči pa je prišlo v zadnjem mesecu sa- mo do zastrupitev rib v Vo- glajni od Topra do izliva v Savinjo, pač pa je začelo pri- manjkovati kisika v Savinji in Hudinji. Vodna povezava Šmartin- sko jezero-Hudiiija je spet postala bolj aktualna. Šmar- tinsko jezero je pravzaprav bilo zgrajeno zato, da bi Ce- lje dobilo dovolj tehnološke vode, vendar načrti niso bili uresničeni. Takrat, ko bi bilo vode dovolj naj bi namreč iz Hudinje črpali vodo v jezero v sušnih obdobjih nazaj v Hudinjo. Strokovnjaki pa povedali kako bi to uredili; natega je tehnološko zahtev- nejša rešitev, a bi bilo obra- tovanje cenejše, druga mož- nost pa je črpanje vode. Ker povezave Šmartinsko jezero- Hudinja še ni, so v teh dneh lahko vodo iz jezera spuščali le v Koprivnico oziroma Sa- vinjo in sicer 1000 litrov na sekundo. Zelene alge v Obsoteljskem jezeru so se letos razmnožile kot še nikoli in nekajkrat so prekrile skoraj polovico jezerske gladine. Martin Hrastinski, ki že osem let skrbi za zapor- nice, se ne spominja, da bi kdaj bilo tako malo vode v Sotli. Anita Hudi se ni uklonila grožnjam Slovencem v matični domovini ni treba dokazovati, da so Slovenci V celjskem klubu kulturnih delav- cev Ivan Cankar se je prejšnji petek predstavila Anita Hudi, pisateljica in kulturna delavka iz avstrijske Ko- roške. Pogovor, ki ga je vodila celj- ska profesorica Božena Orožen, je bil za obiskovalce kluba izredno zani- miv in hkrati poučen, kajti marsikdo si ni znal predstavljati, kako se godi Slovencem na avstrijskem Koro- škem. Še manj pa so jim bile znane možnosti, ki jih imajo slovenski ustvarjalci in umentiki, ki želijo s svojimi umetniškimi deli prodreti tudi v Avstriji. Za to nimajo praktično nobene mož- nosti in sicer ne glede na umetniško vrednost njihovega dela. ker je odklo- nilni odnos do koroških Slovencev hinogo premočan. Kljub temu koroški Slovenci neumorno ustvarjajo in se borijo za uveljavitev svojega dela. Zato je Anita Hudi le stežka razumela, da prenekateri naši umetniki tožijo, da ni- majo dovolj možnosti za javno prika- zovanje svojega dela. Je pač tako, da v matični domovini Slovencem ni treba dokazovati, da so Slovenci in si temu primerno mnogi ne prizadevajo dovolj za javno priznanje. Kljub temu ni moč ovreči trditve, da morajo zlasti mladi umentiki premo- stiti marsikatero oviro, če se hočejo uveljaviti, kajti uradne institucije so jim bolj kot ne zaprte. Svoj delež k temu prispeva tudi denar, ki ga je za kulturno in umetniško snovanje vse manj. Ravno to pa je eden bistvenih ciljev celjskega kluba kulturnih delav- ce, omogočiti mladim, še nepriznanim umetnikom, da se predstavijo širši jav- nosti. V tem smislu je izzvenel tudi pogovor s koroško pisateljico in kul- turno delavko Anito Hudi. Anita Hudi, rojena v Kamniku, živi v Pliberku že devetnajst let. Doslej je napisala že lepo ševilo proznih del, o katerih pravi, da so osebno izpovedna, vendar je tudi v njih moč prepoznati okolje v katerem živi. Pri nas sta izšli črtici »Kako sem doživela pravo da- mo«, in »Slike samostanskega vrta«. Prva je izšla leta 1976 v okviru antolo- gije sodobne koroške književnosti: »Ta hiša je moja, pa vendar moja ni«, čeprav je bila napisana kasneje kot druga, ki je izšla Leta 1977 v založbi Mladinske knjige. Anita Hudi je poleg tega tudi vodite- ljica in režiserka igralske skupine »Oder 73«, ki deluje v okviru kulturno- umetniškega društva »Edinost« in bo kmalu praznovalo petnajstletnico de- lovanja. Za to igralsko skupino je do- slej napisala tudi dva kabareja in sicer: »Šel je popotnik skozi koroški vek« in »Enkrat ena je ena«, ki bosta v krat- kem prav tako natisnjena. Kabareja sta pohtično angažirana in socialno kritična, tako da ni presenet- ljivo, da sta imela temu primerno na avstrijskem koroškem precejšen od- mev. Aniti Hudi so zaradi tega večkrat grozih s smrtjo, prav tako njenim dru- žinskim članom, vendar kot sama pra- vi, grožnje niso omajale njenega pre- pričanja. VILI EINSPIELER FOTO: EDI MASNEC 14. STRAN - NOVI TEDNIK 17. OKTOBER 1985 Glasilo OŠ Vere Šlander na Polzeli najboljše v Jugoslaviji Na Osnovni šoli Vere Šlan- der že več let uspešno deluje novinarski krožek. Letos je v njem vključenih 20 učencev, vodi pa ga, kot že nekaj let doslej, Valerija Pukl. Da so se dela pri novinarskem krožku lotili s prave strani, dokazuje njihovo glasilo. Glas mladih, ki je letos že četrtič prejelo zvezno priznanje s srebrno plaketo in republiško na- grado. To priznanje jim seveda veli- ko pomeni, bilo pa je tudi vzrok za pogovor, ki smo ga navezali z Valerijo Pukl: »V okviru razpisa Politike ex- spres in zveze za socialistična vprašanja in zaščito otrok, ki vključuje področje celotne Ju- goslavije, smo prejeli doslej že četrtič diplomo s srebrno pla- keto za najboljše šolsko glasilo in to zaradi njegove kvalitete, kakor tudi zaradi uspešnega sodelovanja z okoljem, to je obema delovnima kolektivo- ma, krajevno skupnostjo in drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in društvi. Ob letošnjem zveznem priznanju in denarnim nagradam smo Posebno veseli še srebrne pla- kete, ki smo jo prejeli za sode- lovanje s Politiko za otroke. Še prav posebej pa so se naši mla- di novinarji razveselili letošnje republiške nagrade, ki jo pode- ljuje društvo prijateljev mladi- ne Slovenije. Le to bomo pre- jeli na srečanju dopisnikov in članov uredništev šolskih gla- sil, ki je te dni v Slovenskih Konjicah. To republiško na- grado bomo letos prejeli že drugič, prvo smo prejeli pred štirimi leti - pisalni stroj. Ta priznanja in nagrade pomenijo vsem nam veliko vspodbudo za čimbolj ustvarjalno delo na novinarskem literarnem po- dročju. TONE TAVČAR Polzelski mladi literati pri uri novinarskega krožka pre- gledujejo svoje glasilo. Okrogla miza celjskih pionirjev v petek, sedemindvajsetega septembra smo na naši šoli spre- jeli delegate pionirjev celjskih osnovnih šol. Organizirali srno tudi okrogle mize, da bi dobili odgovore na težave, ki nas pe- stijo. Tudi sama sem bila delegat in sem sodelovala pri eni od teh okroglih miz. Sestavljali so jo učenci hudinjske, ljubečenske in naše šole. Razgovor je vodila Ma- ja Radmanovič, učenka naše šo- le. Na začetku pogovora so vsi udeleženci odgovarjali le z »Da«. Imela sem občutek, da se ne bo- mo mogli o ničemer odkrito po- govoriti. Najprej smo načeli pro- blem čistoče na šolah. Pritožbe so kar deževale. Učenci hudinj- ske šole so povedali, da jim ku- harice ne umivajo lončkov ter da so njihovi obroki zelo enolični. Delegati iz Ljubečne pa so poto- žili glede čistoče sanitarij in za- starele šolske opreme. Drugi problem je bila udeležba pri interesnih dejavnostih. Vsi so bili enotni glede tega, da šole or- ganizirajo veliko preveč krožkov, ki so istočasno. Tudi mentorji na šolah se izogibajo sodelovanju z učenci, ki obiskujejo krožke. Učenci bi marsikdaj tudi sami organizirali kakšno proslavo, vendar učitelji hočejo proslave, izpeljane točno po učnem načrtu. Delegati so tudi povedali, da vsi njihovi sošolci ne jemljejo in- teresnih dejavnosti dovolj resno. Mnogi se izgovarjajo, veliko pa je tudi takšnih, ki preprosto prizna- jo, da se jim ne ljubi. Največja težava pa so kraje na šolah. Nekatere šole niso zavaro- vane proti dolgoprstnežem in se tudi ne potrudijo, da bi kaj stori- li, da bi se kraje omejile. Po končani okrogli mizi smo se odpeljali h kosilu in se nato prija- teljsko razšli. ALJA LIVIO, 7.a COŠ Fran Roš CELJE Novo Okolje Končno je prišel zame tisti ve- seli dan, ko smo se selili v novo hišo. Mamica in oči sta se dome- nila, da bomo za pomoč zaprosili naše prijatelje in znance. Po dalj- šem času je le prišla ura. za kate- ro smo se domenili. Najprej je prišla prijateljica Suzana in nje- na starša. Delali smo, da nam je bilo vroče, kajti omare so bile ze- lo težke. Bližal seje večer in moči so nam že pojenjale. Delali smo trdno v noč. Potem pa smo se veseli odpeljali spet v novi dom. Mamica je prijateljem, ki so po- magali pri selitvi, pripravila ve- čerjo za okrepitev. S Suzano pa sva sedeli zunaj in se pogovarjali. Nenadoma me je spreletel ču- den tesnobni občutek, kajti spomnila sem se, da Suzane ne bom mogla videti vsak dan. Tudi ona je bila tiha. Na njenem obra- zu sem opazila dve solzi. Obedve sva se razjokali in si obljubili, da se bova videli, kadar bo le mogo- če. Še naprej sva se pogovarjali. Nato smo odšli spat. Zjutraj, ko smo z mamico zajtrkovali, oči pa je bil v službi, se je bratec spomnil svojih prijateljev in za- čel jokati, nato sva tudi medve planili v jok. Takšen je bil naš prvi počitni- ški dan v novem doma, ki smo si ga vsi želeli.- Počitnice so minile, navadili smo se novega okolja. Prijateljev se večkrat spomnimo in jih obiš- čemo. PETRA DOŠLER, 7.a OS Bratov Juhart ŠEMPETER MoJ dom Naša hiša stoji ob cesti na Hu- dinjo. Obdaja jo vrt in uta. Vrt obdaja sadovnjak. Na vrtu ima- mo zelenjavo in cvetice. Doma se rad igram z avtomo- bilčki in lego kockami. Gradim hiše, ceste in avtomobile. Neke- ga dne je prišel na obisk sestric. Igrala sva karte, šah in žogo. Pri- šel je večer, moral je domov. Svoj dom imam rad. ALEŠ MARČIČ, 3. a OŠ Franja Vrunča CELJE - HUDINJA Kako smo strigli ovco v nedeljo smo strigli ovco. Ma- ma jc poiskala škarje. Ati je pri- peljal ovco. Potem smo jo dali na voz. Držala sta jo ati in mamica. Začeh smo jo striči. Ustrašila sem se, da ji bo prerezala kožo, pa je ni. Pokazala se je koža. Kmalu je bila volna na tleh. Na vrsti je bil jagenček. Tega je stri- gel ati. Priškrnil ga je štirikrat. Volno bodo predli v Dravogradu. Stara mama pa bo napletla noga- vic za vso družino. JOŽICA PUNGARTNIK, 4,r. OŠ STRANICE Igrice za praznik Za naš praznik, 29. september so nam tovariši pripravili kratke zabavne igrice. Sodelovali smo vsi učenci na šoli. Ob igrišču so tovariši pripravili zvočnike in pri njih je že stala tovaršica za telo- vadbo. Po ozvočenju nam je po- vedala navodila za tekmovanje. Iz vsakega razreda smo zbrali šest učencev. Začele so se igre, pripravjenih je bilo enajst palic. Vsak učenec je dobil palico, le eden je ob vsakem teku ostal brez nje. Tudi druga igra je bila zanimi- va. Balon so morali spraviti do gola. Zmagale so A paralelke. Vsi smo bili zadovoljni. Nato smo šli še v kino. Ogledali smo si film Nevidni bataljon. ŠPELA PIDER, 5.b OŠ Ivan Farčnik Buč VRANSKO Moja torbica Moja torbica je rdeče, modre in rumene barve. Meni je zelo všeč. Torbica ima tri predalčke. Ima pa tudi majhen okvirček za ime in priimek. Moja torbica je tako velika, da lahko v njej nosim vse šolske potrebščine. Stara pa je sedem tednov. S svojo torbico ravnam tako, da jo bom imela vsaj za dve ali tri leta. Kadar pridem domov, jo spravim na stol. Nekateri jo pa kar vržejo. Nosim jo na ramenih. Tisti, ki jo nosijo na enem rame- nu, se držijo pukla*sto. V torbici nosim šolske potreb- ščine. V prvem predalu imam majhne zvezke in peresnico, v drugem pa velike zvezke in mapo. Ncubolj žalostna sem, ker mi torbico odpirajo, ko grem domov. POLONA KRAJNC, 3.d OŠ Ivan Kovačič-Efenka CELJE Na ekskurziji Zjutraj smo se pripeljali v šolo. Tam smo počakali še na avtobus, ki nas bo peljal na ekskurzijo. Najprej smo se peljali v Celje, v tovarno Aero. Ogledali smo si obrat, kjer izdelujejo etikete, pa- pir za ovijanje, razne nalepke in še mnogo stvari. Ko smo odhajali, smo se zahva- lili vodiču. Peljali smo se naprej v Ljublja- no, na največjo gobarsko razsta- vo v Evropi. Tu niso bile samo gobe, videli smo še druge zanimi- vosti. Od štirih smo se odpeljali iz Ljubljane. Ustavili smo se na Trojanah, kjer smo se najprej za- kadili na stranišče. Nato smo se lovili zabavali in nazadnje še skregali. Domov smo se kljub te- mu vrnili veseli in polni upov, da bomo še šli na ekskurzije. SIMONA KALŠEK OŠ Ljubo Šercer LOČE Beseda mladih Beseda mladih je naslov brošure mladih literator osnovnih in podružničnih šol žalske občine. V njem so zbrani najboljši literarni prispevki iz šolskega leta 1948/ 85. Tako vsaj piše takoj za naslovno stranjo. Neka pesem v brošuri pravi: Računajte na nas . . . Vemo, da je podobnih knjižic v Sloveniji preko šestdeset. Tisoče mladih, ustvarja, razmišlja. In seveda sprašuje. Sprašuje, kakšen bo jutrišnji dan, kaj bo prinesla prihodnost, kakšno bo njih življenje. Kako pov-fšna in cesto celo kruta je beseda starejših, ko včasih tako brezskrbno zavzdihnemo: »Norost!« Ob prebiranju osme številke »Beseda mladih« sem začel resno premišljati, kohkšna besedna molje v naših mladih literatih. Ko razmišljajo o ljubezni, mislijo tudi na ljubezen do domovine, do narave, do okolja v katerem živimo. Presenetljive so njihove ugotovitve, vprašanja in pre- rokbe. Uvodni sestavek z naslovom »Zakaj?«, ki ga je spisal Tomaž Korošec, osmošolec iz Braslovč, tudi odraslega bralca pretrese. Med drugim pravi: ». . . Kako čuden je ta naš svet? »Poln je nasprotij. Medtem ko se nekateri ljudje kopajo v bogastvu, drugi umirajo zaradi lakote, epidemij, vojn in drugih strašnih nesreč. Včasih, ko gledam televi- zijo in opazujem ljudi, kako trpijo, me postane sram. Postane me sram, ker vem, da imam vsega dovolj .. .« Naslovi sestavkov so zelo različni. In tudi vsebina: vese- lje, radost, razočaranje, ljubezen, delo, protesti proti muče- nju živali, uničevanju okolja ... Iz mladih src pa veje tudi VTOča želja, da bi se izpolnile tohkokrat izrečene besede: Vojne nikoli več! ^ DRAGO KUMER Atkina zanka V sobi kaže termometer 18 stopinj Celziusa, zunaj pa le šest stopinj. Ali je zunaj temperatura trikrat manjša kot notri? Dobro razmisU, preden boš odgovoril. Rešitev pa napiši na dopisnico in jo pošlji do torka, 22. oktobra na NOVI TEDNIK, Trg V. kongresa 3 a, 63000 CELJE. Med pravil- nimi rešitvami bomo izžrebah nagrajenca AERO. Atka je na rojstni dan povabila pet prijateljev. Skupaj z Atko naj bi jih bilo torej šest. Če naj bi vsak pojedel dve tortici, je morala Atka kupiti dvanajst tortic. Ker dveh povabljenih-prijateljev ni bilo, so se pri mizi zbrali le trije prijatelji in Atka. Skupaj torej štirje in vsak je lahko poje- del tri tortice. Med pravilnimi odgovori smo za nagrado AERA izžre- bali: Tomaža Silvestra, Bratovševa ploščad 3, 61000 Ljub- ljana. 17. OKTOBER 1985 NOVI TEDNIK - STRAN 15 NOČNE CVETKE • Rajmund S. je ime) v po- nedeljek alkoholno naporno popoldne, zvečer pa se je še vsedel za volan avtomobila in poskušal prepeljati do- niov. Bil je v rožicah, toda domišljal si je, da je v Angliji in vso Dečkovo cesto ter del Mariborske prevozil po levi strani. K sreči je nasproti pri- peljal le en voznik, ki pa je urno pobegnil na pločnik. Pri bencinski črpalki je za- gledal odcep na desno; zdelo se mu je, da bo pravi in je ostro zavil, a se je znašel pred zapornicami na parki- rišču Prodajnega centra. Tam ga je tudi dohitel milič- nik, mu vzel ključe in mu po- nudil balonček. Izkazalo se je, da je Rajmund vozil kar s tremi promilami alkohola v krvi, zato so mu prepovedali nadaljnjo vožnjo. Tu bi lahko bil konec štorije, tod? Raj- mund se ni dal. Komaj so se miličniki odpeljali, je ponov- no sedel za volan, toda nika- kor ni našel izhoda s parki- rišča. Nekaj časa je krožil z avtomobilom, zato je začude- ni varnostnik iz Prodajnega centra poklical miličnike. Po dolgem kroženju se je Raj- mundu le posrečilo, da je na- šel izhod na Mariborsko ce- sto, vendar nekoliko prepoz- no. Takrat so se že pripeljali miličniki in mu priskrbeli prenočišče v prostorih za treznenje. • Zvone P., bolj znan kot Jupi, je imel spet nekaj bur- nih dni. Prejšnji četrtek se je zravsal z nekim gostom v Oj- strici, v ponedeljek pa se je v restavraciji Kladivar stepel z Marjanom R. Ker je to letos že šesti Jupijev izpad, so ga miličniki ovadili za nasilni- ško obnašanje, preiskovalni sodnik pa ga je kar priprl. • Suzana D. iz Celja se je nekoliko zadržala pri Hanu. tačas pa so ji ukradli kolo. Suzana je bila nekoliko obu- pana, ker pa ne hodi rada peš. je pri Metropola ukradla drugo, zaklenjeno kolo. Ime- la pa je manj sreče kot tat, ki je ukradel njeno kolo - že po nekaj metrih so jo ustavili miličniki. S.Š. Ponarejali zapisnilie delavsicega sveta Peterica iz tozd Transport in sidadišča ceiisiie Cinkarne obsojeni na pogojne zaporne kazni Na Temeljnem sodišču v Celju se je končal doslej edini kazenski postopek v zvezi z nepravilnostmi v celjski Cinkarni, ki so se na začetku leta končale z od- stopom kolektivnega vod- stva delovne organizacije. Zaradi ponareditve zapis- nikov'delavskega sveta so se . zagovarjah Franc Zalokar, 43, iz Šentjurja, direktor tozd Transport in skladišča cin- karne Celje, Anica Konec, 56, iz Celja, predsednica de- lavskega Sveta tozd, Mirko Polutnik, 34, iž Celja, vodja vzdrževanja v tozd, Franc Gabršek, 52, iz Dobriše vasi pri Petrovčah ter Viktor Her- lah, 46, iz Celja, oba namest- nika predsednice delavske- ga sveta. Sodišče je ugotovilo, da sta Zalokar in Končeva pre- drugačila zapisnik delavske- ga sveta z namenom, da bi se listina uporabila kot prava, in sicer sta napisala, da je delavski svet odobril gene- ralno popravilo osebnega av- tomobila Mercedes 280 S. Takega sklepa delavski svet sploh ni sprejel. Oba sta pre- drugačila tudi sklep delav- skega sveta o tem, da se na- bavi tovorni avtomobil znamke Ikarus. Sklep sta spremenila, kot da je šlo za tovornjak Raba s polprikoli- co. Polutnik in Gabršek sta predrugačila sklep delavske- ga sveta o popravilu Merce- desa 200 S po predračunski vrednosti 410 tisoč din. Tudi takšnega sklepa delavski svet sploh ni sprejel. Polut- nik in Herlah sta ponaredila sklep delavskega sveta in si- cer tako, kot da je ta odobril nakup osebnega avtomobila znamke Opel IDA v predra- čunski vrednosti 2,4 milijone dinarjev, čeprav je bil origi- nalni sklep za Volvo 760 GLE, za potrebe predstavni- štva Cinkarne v Berlinu v NDR. Zalokar je tako storil dve kaznivi dejanji ponarejanja listin in je zanju obsojen na enotno kazen 5 mesecev za- pora, pogojno za tri leta. Ani- ca Konec je za dve kaznivi dejanji ponarejanja Ustin ob- sojena na enotno kazen tri mesece zapora, pogojno na dve leti, Polutnik prav tako za dve kaznivi dejanji pona- rejanja istin na enotno kazen tri mesece zapora, pogojno za dobo dveh let. Gabršek in Herlah*^ pa sta obsojena na pogojni kazni, dva meseca zapora, pogojno za dobo dveh let. »VIŠJI« nedotakljivi v tej zvezi naj omenimo, da je bilo na sodišču govora tudi o tem, kdo je obotžence nagovoril h kaznivim dejanjem. (Jasno je namreč, da vsaj za nekatere niso imeli nikakršnega interesa, da bi jih zagrešili na lastno pobudo). Odgovor je obvisel v zraku, oziroma je bilo nekako megleno rečeno, da naj bi šlo' za pobudo »višjih«. ■ Naj pri tem spomnimo, da je Temeljno sodišče Celje v informaciji o kaznivih dejanjih s protistabilizacij- skim značajem za leti 1983 in 1984 zapisalo, »da je sodišče v omenjenem obdobju obravnavalo lažja kaz- niva dejanja s področja gospodarskega kriminala, ki so jih izvrševali občani na nevodilnih delovnih mestih, na osnovi česar pa ni mogoče zaključiti, da težjega gospo- darskega kriminala med vodilnimi delavci na našem območju ni. Izpostaviti je potrebno problem v zvezi z odkrivanjem tovrstne kriminalitete in kasneje pro- blem v zvezi z dokazljivostjo teh kaznivih dejanj.« Gre tudi v primeru celjske Cinkarne za kaj takega? Zvišani kazni za poskus ropa Franc Gregorič in Hamdija Dizdarevič sta na božični večer lani napadia v stanovanju Antona Kosca iz Oiešč Franc Gregorič, 26, iz Ce- lja, varilec brez zaposlitve in Hamdija Dizdarevič, 25, iz Celja, delavec celjske Ko- munale, bosta po odločitvi Višjega sodišča v Celju o svojem početju razmišljala v zaporu dalj časa kot je od- ločilo Temeljno sodišče v Celju. Gregoriču je izrečena kazen tri leta in šest mese- cev zapora (prej tri leta za- pora), Dizdareviču pa dve leti in šest mesecev zapora (prej eno leto in šest mese- cev zapora). Gregorič in Dizdarevič sta prišla na božični večer lani v Olešče, občina Laško, kjer sta vlomila v notranjost sta- novanjske hiše Antona Kos- ca na številki 9. V stanova- nju sta ga napadla z name- nom da bi ga prisiUla, da bi izročil večjo vsoto dinarjev in deviz, za katere sta vedela, da jih hrani pri sebi. Davila sta ga, mu strgala hlače in dele suknjiča ter mu prizade- jala odrgnine na levem licu in levi strani vratu. Koscu je uspelo pobegniti, Gregorič pa je iz njegove denarnice vzel denar, kolikor ga je bilo v njej in sta si ga z Dizdarevi- čem razdelila. Večje vsote ni- sta našla. višje sodišče se je odločilo za zvišanje kazni predvsem zategadelj, ker sta bila obto- ženca že kaznovana za pre- moženjske delikte, Dizdare- vič celo zaradi istovrstnega kaznivega dejanja. Rop je si- cer eden najtežjih premo- ženjskih deliktov, ko ne gre samo za odvzem preniože- nja, ampak tudi za napad na oškodovanca. Zagrožena ka- zen za rop je 15 let zapora. Po mnenju Višjega sodišča je sicer v tem primeru šlo celo za rop in ne le za poskus ropa. Ker pa je Temeljno so- dišče kršilo kazenski zakon v korist obtoženca, javni to- žilec pa se ni pritožil, kršitve Višje sodišče samo ni moglo odpraviti. Trčil v parkiran vlačilec Po Čopovi ulici v Celju je vozil proti Ostrožnemu vozik osebnega avtomobila FRANC RADEJ, 37, iz Celja. Zaradi ne- primerne hitrosti glede na mo- kro cestišče, ga je v levem ovinku na Lavi zaneslo v par- kiran vlačilec. Pri nesreči sta se huje ranila voznik Radej in sopotnica IRENA SIVKA, 26. iz Celja. Sekanje ovinka Voznik kolesa na pomožni motor SLAVKO GORŠIČ, 18, iz Poredja pri Pregradi se je peljal s kolesom na pomožni motor iz Rogatca proti Stoper- cam. V Tlakah je v levem pre- glednem ovinku vozil po sredi- ni cestišča in se zaletel v tovor- njak, ki gaje nas_proti pripeljal ŠTEFAN TEPEZ, 52, iz Rogat- ca, ki se je kolesarju umikal v desno, pa je kljub temu prišlo do trčenja. Pri padcu seje Gor- šič težje poškodoval. Prevozila je stop znak Po Jenkovi uUci v T. Velenju seje pripeljala v križišče z Jen- kovo voznica kolesa na pomož- ni motor MARIJA VUZEM, J9, iz Titovega Velenja. V kri- žišču ni upoštevala STOP zna- ka in seje zato zaletela v oseb- ni avto, ki ga je z njene desne strani pripeljal DRAGO GOJ- KOVIC. 23, iz T. Velenja. Pri padcu si je Vuzemova zloitiila desno nogo. Vagoni na »sprehodu« v ponedeljek zjutraj ob 4.40 uri je prišlo na železniškem prehodu v Petrovčah (bli- zu tamkajšnje železniške postaje) do trče- nja motornega vlaka in dvanajstih tovor- nih vagonov, ki so ušli z žalske železniške postaje. To je bila že druga železniška ne- sreča v zadnjem času na deljskem območ- ju in tudi tokrat je bila vmes malomar- nost. V Žalcu so namreč premikali 17 tovornih yagonov, ko pa so 12 vagonov odklopili, so jih pozabili zavreti oziroma podstavili cokle. Strojevodja premikalne skupine, 36-letni Ivan Padežnik iz Strmce pri Laškem bi mo- ral opozoriti premikača, 24-letnega Omerja Bečireviča iz Celja, da mora zavreti vagone, vendar ga ni. Tudi premikač se ni spomnil tega in vagoni so se začeli premikati proti Petrovčam. Strojevodji motornega vlaka Anton Sla- tenšek in Ivan Hladin sta v megli še pravo- časno opazila tovorne vagone; zavrla sta motorni vlak in zbežala v zadnji, potniški del vlaka. V silovitem trčenju so se trije potniki in strojevodji lažje ranili, škode pa je za 20 milijonov dinarjev. S. Š., Foto: EDI MASNEC Anderluh znova pred sodniki Jutri bo znova stopil pred sodnike Stanko Anderluh, 25, znani celjski rokometaš, ki je v priporu od 23. avgu- sta letos. Tokrat se bosta z njim zagovarjala še Rajko Šemrov, 31, zasebni avto- prevoznik iz Vrha nad La- škim, ki je priprt od 22. av- gusta in Herman Virt, 25, iz Celja, finomehanik iz Aera. Trojica je obtožena, da se je 7. julija okoU 3. ure zjutraj na Taboru v Laškem prepirala in prerivala med gosti in jih vznemirjala. V skupini so ogrožali mir občanov, pov- zročali nasilje, pri čemer je bil telesno poškodovan Mi- ran Nemec. Obtoženci deja- nje in krivdo zanikajo. Naj spomnimo, da je bil Anderluh lani obsojen za kaznivo dejanje nasilništva in je prišel s prestajanja kaz- ni junija letos, pa tudi Še- mrov in Virt sta se že zago- varjala pred sodiščem oziro- ma Dri sodniku za orekrške. 16. STRAN - NOVI TEDNIK 17. OKTOBER 198$ Jubilej SD Dušan Poženel strelska družina »DUŠAN POŽENEL« iz Rečice pri La- škem slavi letos 35-letnico ob- stoja. Svoj jubilej so prazno- vali delovno, kot smo od njih že navajeni. Organizirali so odprto prvenstvo s pištolami ter tekmovanje slovenskih novinarjev s standardnimi pi- štolami. Na tekmovanju so nastopili vsi najboljši slovenski tekmo- valci s tem orožjem. Najprej so nastopili novinaiji s pištolo standard. Zmagal je Vanja Va- lič tesno za petami pa so mu bili Vardjan Celestin, Marjan Lah, vlado Vindiš in Tugb Kla- sinc. S pištolo proste izbire je ekipno prijetno presenetila SD »UNIOR", ki je zmagala pred ljubljansko Olimpijo, Mrožem iz T. Velenja in ostalimi. Za ekipo »UNIOR« so nastopili: Marjan Brezovšček, Albin Vo- ler (oba 51*9) in Ivan Jerič, ki je nastreljal 520 krogov in se med posamezniki uvrstil na 3. me- sto, medtem ko je zmagal Jože Teržan - Olimpija s 537 pred Lojzetom Trstenjakom iz T. Velenja s 534 krogi. S pištolo »DRULOV« je zmagala ekipa domačinov vendar je potrebno omeniti, daje Rečičane okrepil Jože Tarzan iz ljubljanske Olimpije. Sledijo Kranj, Celje in ostali. Celjani so nastopili v postavi^ Zoraft ,Lah 484^^ Mar- jan Dobovičnik 491 in Tone Ja- ger 499, kar je prijetno prese- nečenje. Celjani so postaviU nov ekipni občinski rekord. Med posamezniki je s pištolo »DRULOV« zmagal Franc Pe- ternel ml. iz Kranja z odličnim rezultatom 539 krogov, kar je za krog bolje od uradnega slo- venskega rekorda. Drugi je bil Jože Teržan - Rečica s 519, tretji pa Tone Jagers 499. Žen- ske so tekmovale s standard pištolo. Zmagala je državna re- prezentantka Helenca Lavrinc - Rečica 562, pred drugo repre- zentantko Denis Bola T. Vele- nje ter s 562, Fani Smole 556 - Olimpija LJ. in ostalimi. T.J. Poraz hokejistov Cinkarne Hokejisti celjske Cinkar- ne so ta konec tedna gosto- vali v Ljubljani in izgubili srečanje s Kompas-Ohmpi- jo z 11:3(3:0,4:1,4:2). Ljub- ljanski hokejisti so bili to- krat premočan nasprotnik za celjsko ekipo, ki pa je kljub precej visokemu po- razu prikazala lepo in do- bro igro. To pa je vzpod- budno pred naslednjimi srečanji, saj se bodo pome- rili z nekaterimi nasprotni- ki iz spodnjega dela lestvi- ce. Zadetke za Cinkarno so dosegh:_ FeUcijan, Chrza- Stek .in Žolek.__ _____,______^ Start v karate ligi Karate sekcija pn TVD Parti- zan Žalec, ki letos slavi deset let- nico obstoja, je pripravila prvi re- publiški turnir karate lige SR Slovenije. Nastopa deset ekip, ki so razdeljene v dve skupini. Re- zultati skupine A: Boris Kidrič Maribor: Ruše 9:1, Forum (Lj.);Trbovlje 4:6, Ruše: Forum 3:7 in Žalec: Boris Kidrič (Mb.) 4:6. Rezultati skupine B: Vele- nje; Celje 6:4, Postojna: Limbuš 3:7, Celje:Postojna 9:1 in Olimpi- ja: Velenje 5:5. Povedati velja, da je bila organizacija odlična. Sod- niška organizacija je poslala pre- malo sodnikov, pa še od teh so bili nekateri slabi. Na sliki: Eki- pa Žalca od leve proti desni tre- ner Silvo Maric. Jože Hudove^T- nik, Rikard Žibrat. Boris Golič, Nandi_ Šorli, kleče: Vlado Gor, Tone Škorjanc, Mirko Hudover- nik in Afrim Halija. TT, Foto: L. KORBER Visoko merijo rogaške košarkaricii Konec tega tedna bodo pri- čele s'tekmovanjem tudi ko- šarkarice v drugi zvezni ligi zahod, v kateri tekmuje tudi ekipa Rogaške. Kljub odhodu nekaterih ključnih igralk mi- nulega prvenstva pričakujejo tudi letos dobro igro in uvr- stitev v sam vrh tega tekmo- vanja. Zato so tudi s pripravami pričele že zelo zgodaj. Pod vodstvom trenerja Borisa Zrinskega so se zbrale že julija In potem intenzivno trenirale, včasih tudi po petkrat teden- sko. Bile so tudi na pripravah in sicer 10 dni v Pirotu, kjer so ^ odigrale nekaj tekem z okoli- 'škimi klubi ter tri dni v Novi Gorici. V pripravljalnem ob- dobju so odigrale okoli 20 pri- jateljskih tekem in jih večino odločile v svojo korist. Čeprav to ni pravo merilo pripravlje- nosti in kakovosti ekipe, pa vseeno menijo, da so zelo do- bro pripravljene, kar bodo po- skušale dokazati že v soboto v Rogaški Slatini, ko se bodo po- merile z ekipo Mengeša. Čeprav letos ne bosta igrali več dve igralki, ki sta v prejš- njem prvenstvu veliko pome- nili za ekipo, pa so z novimi igralkami zapolnili vrzel. Od- šla je namreč Merima Bajra- movič, ki je prenehala z aktiv- nim igranjem ter Andreja Zdovc, ki seje vrnila v matični klub Komet. Iz Celja pa je pri- šla Barbara Polutnik, ki bo na centru zamenjala Bajramovi- čevo. V prvo ekipo so vključiU tudi nekatere mlade igralke, ki so se dokazale v mladinski in kadetski ekipi. Pri tem velja omeniti, da se je letos v delo z mladimi zopet vključil ustano- vitelj kluba Ferdo Pak, kar se bo prav gotovo pozitivno odra- zilo v pionirski ekipi. Nasploh v tem klubu veliko pozoinosh posvečajo delu z mladimi, ^ je v klubu včlanjenih okoli a pionirjev in mladincev ter \ detov. V naslednji sezoni bodo Rogaško igrale: Zora Peš Alenka Virant, Leonida Ja^ dič, Zdenka Lor^er, Karoli Čepelnik, Karmen Šrim| Breda Mlakar, Tanja Kame šek, Barbara Polutnik, Urš| Trebovc, Andreja Brin. Mar ta Čujež in Breda Kavčič. • F, Obetaven začetek košarkarjev Libele v I. kolu republiške koša karske hge je celjska Libe gostila Kraškega zidarja iz S žane in zmagala s 98:70 (55:2i V dvorani STŠ so domači pred 200 gledalce brez težj odpravili precej slabšega n sprotnika. Zanimivo je, da oj ekipi vodita še atkivna igral( Pipan Libelo in Brezec Kr škega zidarja. Tekma je bila zanimiva le začetku, ko je Libela še lomi odpor nasprotnika. Prva pete ka je zaigrala duhovito in uči kovito ter že v prvem polčas praktično odločila zmagova ca. Svojo kakovost sta. znov dokazala Aleš Pipan in Zora Gole, izkazal pa se je tudi cei ter Robert Medved. V druge delu tekme je trener Pipan p slal na igrišče mlajše, manj i kušene igralce, ki pa niso raz( čarali. Za Libelo so nastopili: GOv 6, Gole 23, Drobne, Pečak : Ulaga 2, Turk 4, Cerar 1, Pipa 22, Medved 23, Gtyšek 5, Kali vedžič 10, Kralj. D. ŠUSTS NA KRATKO Drugi poraz v gosteh Tudi rokometaši Aera Celje so se vrnili z gostovanja na Reki po- raženi, saj so izgubili z Zametom 23:16, (12:9). Čeprav so celjski ro- kometaši na tej tekmi povedli, so morali na koncu priznati, da so bili igralci Zameta tokrat precej boljši in da so zasluženo zmagali. V celjski ekipi sta tokrat izstopa- la najboljša strelca Razgor, ki je dosegel 8 zadetkov in Mahnič s 4 zadetki. Po en gol pa so dosegli Robida. Selčan, Kleč in Ivezič. Naslednjo tekmo igrajo rokome- taši Aera doma z Istraturistom. Uspeh mladih judoistov Memorialnega tekmovanja Štefana Kovača v Murski soboti seje udeležilo tudi 26 mladih tek- movalcev celjskega kluba Ivo Reya. Najbolje se je uvrstil To- maž Seles, ki je v kategoriji do 58 kg osvojil drugo mesto. V ka- tegoriji do 52 kg pa sta Andrej Špiler in Dušan Kačičnik osvoji- la tretje mesto. Uspešen začetek šentjurskih košarkarjev V prvem kolu II. SKL - vzhod so košarkarji Šentjurja gostovali v Trbovljah in v zelo rzburljivi in dramatični tekmi zmagali po po- daljških 102:101, (35:38,. 79:79, 91:91). Največ košev za Šentjur so dosegli Prezelj 38, Škorjanc 30 in Polutnik 16. V naslednjem ko- lu bodo igrali doma z Elektro iz Šoštanja. R. P. Poraz pionirjev Nove vasi v nedeljo so pionirji iz Nove vasi odigrali v Ljubljani s sovrst- niki Slovana prijateljsko nogo- metno tekmo in izgubili s 5:2 (4:0). Gole za novo vas sta dose- gla Rolando Ravnak in Kristjan Zvez iz 11 m. Povratna tekma bo 27. X. na igrišču Olimpa. Uspeh celjskih in žalskih kegljavk V Celju je bilo polfinalno žen- sko republiško kegljaško prven- stvo na katerem je sodelovalo 60 tekmovalk. N ajboljših štiriind- vajset si je priborilo pravico so- delovati na finalni preizkušnji, ki bo v Kamniku. Največji uspeh v polfinalu so dosegle celjske in žalske kegljavke. Prve imajo šest mest v finalu in vodečo Tanjo Gobec z 875 keglji v dveh nasto- pih, druge pa dve finalistkinje in drugouvrščeno Slavico Milošič z 847 podrtimi keglji. Ostale so se uvratile: 5. Na- prudnik Nada 836, 8. Grobelnik Mira 819, 14. RAzlag Silva 813, 17. Petak Biserka 812, 18. Lesjak Metka 811 in 19. Pečovnik Tonč- ka 809. Žal se nista za las uvrstili Jožica Šeško in Lojzka Bajde. J. K. V kartingu ponovno uspešni Pred desetimi dnevi se je skle- nilo letošnje državno prvenstvo v kartingu. Letos so v tem tekmo- vanju dosegli tekmovalci AMD Šlander iz Celja lepe rezultate. Peti naslov prvaka je osvojil Jože Mesarec v nacionalnem ra- zredu do 90 ccm. Alojz Prek je bil četrti v razredu do 100 ccm in Ju- re Bitenc šesti. Med ekipami pa so Celjani ponovno tretji za Pira- nom in Mostami. J. K. Mednarodni plavalni miting v CeUu čeravno bodo plavalci Klima Neptuna zaplavali v celjskem po- kritem bazenu Golovca šele čez nekaj dni, ko bo stanje z pomanj- kanjem vode boljše, kajti trenut- no ne smejo polniti bazensko ko- rito zaradi splošnega pomanjka- nja vode, se že pripravljajo za no- vo zirnsko sezono. Med drugimi bodo priprvili večji mednarodni plavalni mi- ting, ki bo v Celju 16. in 17. no- vembra. J. K. Bron Tanji in Tončki Številni športni dogodki so za- senčili uspeh celjskih kegljavk Tanje Gobec in Tončke Pečov- nik, ki sta na republiškem keglja- škem pr\'enstvu ženskih dvojic v Mariboru osvojili tretje mesto - torej bron. Pestro za praznik TVD Partizan Polzela je ob krajevnem prazniku priprvil vr- sto športnih prireditev. V malem nogometu je nastopilo 12 ekip, prvo mesto pa je osvojila ekipa Postaje Milice Žalec, pred ZSMS Polzela in Juteksom Žalec; v ša- hovskem troboju Garant, TVD Partizan in KS Polzela je zmaga- la ekipa TVD Partizana: 26 ur pa so igrali odbojko. Nastopilo je 26 ekip z 260 igralci iz Polzele, Šem- petra, Braslovč, Andraža, Gomil- skega in pobratenega mesta Pa- runovac. T. T. Boksarsko memorialno tekmovanje Boksarska sekcija TVD Parti- zan Celje-mesto bo v nedeljo, 20. tega meseca organizirala v dvora- ni Golovec memorialno boksar- sko tekmovanje v spomin na prezgodaj umrlega dvakratnega republiškega prvaka v boksu Darka Krivca. To tekmovanje se bo pričelo ob 15. uri in bo ned- vomno zanimivo za ljubitelje boksa. 20GA JE OKROGU V republiški nogometni ligi je v 7. kolu Rudar iz Tito- vega Velenja doma premagal Vozila 2:0, medtem ko so nogometaši Kladivarja izgubili proti Slovanu v Ljubljani 0:1. Tako so Velenjčani ostali med vodečimi, Celjani pa vse bolj in bolj padajo na lestvici in so predzadnji trinajsti z dvemi točkami. V. 8. kolu bo Kladivar igral na Skalni kleti proti Triglavu in Rudar v gosteh v Ljubljani pri Iliriji. Republiška območna liga vzhod: V tem nogometnem tekmovanju so predstavniki z našega območja tokrat igrali zelo dobro. Tako je Elkroj doma premagal dravograjsko Ojstrico s 5:1; rogaški Steklar je gostoval v Limbušu in premagal Pekre s 3:2; nogometaši Dravinje so tudi gosto- vali in v Slovenj gradcu s tamkajšnjim Partizanom igrali 0:0; ekipa Šmartnega pa je na Ravnah premagala Fuži- narja s 4:0. Medobčinska nogometna zveza - člani: V 7. kolu tek- movanja so dosegli naslednje izide: Opekar-Papirničar 2:2, Orlica-Odred 3:3, Kovinar-Ponikva 8:0, Žalec-Šmarje 5:2, Gomilsko-Vransko 5:1, Rudar (Senovo); O|imp0:l. Po sedmih kolih vodi Opekar pred Kovinarjem, Žalcem itd. Medobčinska nogometna zveza - kadeti: V četrtem kolu so odigrali samo dve tekmi: Šmartno-Rudar T. Vele- nje 1:7 in Elkroj-Kladivar 2:1. Tekme usnjar-Žalec ni bilo, ker žalske ekipe ni bilo na tekmo. Medobčinska nogometna zveza - pionirji: Igrah so peto kolo in doseglil naslednje izide: Rudar T. Velenje-Kovinar 10:0, Usnjar-Žalec 2:2 in Olimp-Kladivar 0:2. Srečanja Šmartno-Papirničar ni bilo, ker radeških nogometašev ni bilo na srečanie. NAGRADNA IGRA PARTIZAN Pokrovitelj AERO Celje Po krajšem premoru pričenjamo 3. serijo nagradne igre Parti- zan. Zanjo smo se odločili zato. ker so naši bralci že doslej zvesto sledili vsak mesec objavljenim kuponom, z odgovori redno sodelovah in tako tudi dodobra širila znanje o organizaciji Par- tizan. Tudi v novi seriji bomo postavljali vprašanja, ki se nanašajo na delo in življenje društev Partizan v celjski regiji, na njihove pomembnejše aktivnosti, hkrati pa tudi ne bomo zanemarili celotnega področja športne rekreacije in telesne kulture nas- ploh. 3. serija nagradne igre Partizan bo imela 20 kuponov in bo trajala do maja 1987 leta. Udeleženci bodo s pravilnimi odgovori kandidirali za tri bogate mesečne nagrade, vsi pravilni odgovori pa bodo čakali v bobnu za zaključno žrebanje glavne nagrade: OGLED UNIVERZIADE V ZAGREBU. Pokrovitelj nagradne igre je AERO Celje, vse tiste udeležence, ki bodo s pravilimi odgovori sodelovali v vseh 20 nagradnih igrah pa čaka še posebno presenečenje. Zato vas vabimo, da redno sodelujete v nagradni igri in seveda ne pozabite izpolniti že današnjega ku- METOD TREBIČNIK NAGRADNA IGRA PARTIZAN 1 Športno javnost te dni burijo novi osnutki plan- skih in razvojnih dokumentov za področje te- lesne kulture v SRS. O njih smo pisali tudi že v Novem tedniku, dokumenti pa tako kot nekoč portoroški sklepi dobivajo vzdevek po enem delu značilne vsebine. Kako se imenujejo? TELESNOKULTURNI MINIMUM NACIONALNI PROGRAM PORTOROŠKI SKLEPI II Pravilen odgovor obkrožite, nalepite obvezno na dopisnico in pošljite na Uredništvo NT in RC, Trg V. kongresa 3/a, najkasneje do petka 25. oktobra 1985. Prve nagrade v prvi nagradni igri prispeva naš generalni pokrovitelj AERO Celje Preberite... v bogatem bivalnem zaledju krajevne skupnosti Nova vas je že v aprilu letos iz aktiva Partizana Gaberje zraslo novo društvo Partizan NOVA VAS. S septembrom je društvo pričelo tudi z redno vadbo oddelkov in sicer v telo- vadnici COŠ FRAN ROŠ po nasled- njem urniku: torek: 16.30-17.30 mlajše pionirke 17.30-19.00 pionirji 19.00-20.30 mladinke Četrtek: 16.30-17.30 cicibani-starši in cicibani 4-8 I 17.30-19.00 st. pionirke 19.00-20.00 srednje članice 20.30-22.00 srednji člani Vabljeni! ^7. OKTOBER 1885 NOVI TEDNIK - STRAN 17 peti naslov za Jožeta Mesarca ob motoristu Norbertu Sa- lobiru (prikoličarju) je kot drugi celjski športnik osvojil ^^jato čelado«, priznanje za trikratno zaporedno osvaja- jte naslova državnega prva- v eni od moto športnih dis- ciplin, prijazni, skromni in predvsem priljubljeni tekmo- {fjlec in član AMD Šlander Celje. Jože Mesarec. Naslov je psvojil v kartingu, in to pred jvtmi leti. Lani je bil ponov- jo pjv«- Jetos pa je zmagal že pgtič in sedaj se mu nasmiha dru^a zlata čelada. Toda, po- trebno bo zmagati tudi v letu 198«. Nas je bolj zanimal letošnji j^redni boj Jožeta Mesarca s trojico odličnih tekmovalcev Pirana, kateri je skoraj uspelo prekiniti dolgoletni uspeh Ce- ljana. Ob koncu državnega pr- venstva je bil namreč vrstni red prve trojice in stanje točk naslednje: 1. Mesarec 152, 2. Vošinek 152 in 3. Zahar 134 točk. Četrti je bil Poropat 128 (vsi Piran). O tem petkratni dr- žavni prvak Jože Mesarec raz- mišlja: »Borba je bila letos izredna. Od šestih dirk so se za državno prvenstvo štele štiri preizkuš- nje. Na prvi in drugi sem bil drugi na zadnjih dveh tekmah pa prvi. Vošinek pa je imel obrjen uspeh. Ker pa uspehi na zadnjih dirkah prinesejo na- slov, sem tako za las osvojil naslov prvaka. Toda menim, da zasluženo. Vsa leta nazaj moram sam skrbeti za tekmo- valni strojček. Tu v Celju imam prijatelje, ki mi v nor- malni prodajalni dajo rezervne dele. Imam dobrega mehanika Saša Ivanoviča ter prijatelja Franca Šolerja, ki so tudi pri- spevali, da sem uspel. Nasprot- no pa ima Piranska trojka ob sebi cel institut TOMOSA, ki .skrbi za njihove tekmovalne strojčke. Imeli so jih po več komadov, medtem ko sem sam komaj pripravil še enega rezei-vnega, če je glavni odpo- vedal.« Kaj pa prihodnjo leto? »Sedaj bo boljše. Ta tekmo- valni razred ne bo več naci- onalni in lahko bomo tekmo- vali tudi s strojčki model Hon- da, Jamaha ali drugimi modeli. Pogoji se bodo izenačili. V sa- mi vožnji pa sem imel vedno prednost v ovinkih, le po rav- nem delu sem zaradi slabše moči motoijev izgubljal pred- nost. Zato pa sem moral voziti bolj drzno. Preko zime se bom za novo sezono in tekmovanje v republiškem (tudi tuje osvo- jil naslov prvaka) in državnem prvestvu pripravil. V prvi vrsti pa moram dobiti močnejši mo- tor, ki velja okrog 3000 DM.« J. KUZMA FotQL£BAIiCLGABER LJUBITELJI SMUČANJA! Pri vaši osnovni organizaciji sindikata imate možnost nakupa sezonskih smučarskih kart za smučanje na Rogli za sezono 1985-1986. Cena v predprodaji je 6.500 dinar- jev, to je 6,5 dnevnih vozovnic. Možnost odplačila v treh obrokih do 10. decembra 1985. Predsezonska prodaja traja do 25. 11. 1985. Na bližajočo smuko vas vabi RTC UNIOR! FRAN SALESKI-FINZGAM Pod svobodiiiin soncem Usmili se nas! Veles, ki čuvaš pašnike, odvrni sovražno kopito od zelenih trat! Perun, sproži strelo in grom, ukroti bese, nadeni Morani vrv, da nam prizanese - dovolj ji bodi naših mrtvih sinov! Svetovit, ki gledaš z enim samim očesom po vsej zemlji, pokaži nam sovraž- nika, da ga uzro naše strelice, da ga zadene kopje in mu naše sekire razkoljejo glave. Usmili se nas!« Svarun je umolknil; roke so se mu tresle, s hrepenečo prošnjo mu je plulo oko proti soncu. Kar potegne piš, lipa zašumi, listje se ospe na oltar, na svečenike. Vojska se zgane in vztrepeta. Kakor da seje zveselila vsa dolina in da hoče zavriskati. Zmolkel krik jekne iz množice. Svarun se veselo obrne proti vojski. "Bogovi so nas culi!« Obrazi so se zjasnili, roke so se oklenile mečev in ^opij, završalo in zašumelo je, kakor bi planil ogenj v suho goščavo. "Bogovi so nas culi! Z nami pojdejo, da nam pokažejo ^jega, kije zaslonil pot rodu Slovenov; ki nam je obsen- w7 svobodno sonce in se usedel kakor ris na Donavo, da pil kri Slovenov. In pije jo že tri leta. Donavo hodi predrzni Hilbudij in išče naše govedi in naših ovac, ^oije naše svobodne sinove in jih vklepa. Požrešnemu ^izantincu diši naša zemlja. Toda veste, bratje, da smo Sloveni vajeni zemlje pridobivati, ne pa dajati. Zato Prisezimo maščevanje sinovom in naši zemlji, maščeva- ^Je bogovom, kijih Bizanc zaničuje. Dokler je kaj sonca, dokler je kaj kopij in strehe in mečev, se Sloven ne Poda! Smrt Hilbudiju!« Starec je umolknil, kakor bi mu gnev zadrgnil grlo. ^ojska je molčala - pa samo trenutek. Nato je zagrmelo, ^^kor bi izbruhnil vulkan iz osrčja zemlje. Gozdi kopij So se dvignili, polni tuli so zarožljali, tetive na lokih so ^sbrnele: visoko nad glavami so se bliskali meči. Če bi Mignil, hi se utrgala ta vojska kakor plaz. Gole prsi bi se f^ostavile kakor zid, bizantinski oklepi bi ječah pod ^l^nki kopij, ki jih prožijo te strašne mišice. Krik je ^oiiel do neba, vse se je gibalo, kakor bi trgala zver ^^rigo in hlepela, da plane in zmendra vse, kar sreča, ^^'srunovo lice pa seje smehljalo, sončni žarki so veselo ^^^PetaU v njegovih bledih kodrih. ^rugo poglavje ponava seje lesketala v medli mesečini. Valila seje in Pj^^ila, kakor bi se vila velikanska svetloluskinasta žival ^kozi visoko trstje in bičevje. Neslišno je polzelo mogočno vodovje. Da ni včasih pljusknilo iz vode, da se ni ob bregu pripogibalo jelševje in trstje, bi človek ne sodil, da je to živa voda. Nekaj sto korakov od Donave seje dvigal na majhni višini mogočen četverovogelnik. Debeli hlodi so stali navpik, v njih podnožju je bila zemlja razorana in nako- pičena v visoke nasipe. Nad hlode so se dvigale mrtve sence, na vogalih večje, po sredi nasipov manjše, in segale daleč po razriti zemlji. Med tem.i mrtvimi sen- cami - bili so nizki stolpiči - so se p»remikale še manjše sence, nemirne, žive. Bližale so se druga drugi, ali pre- den so se srečale, so se neslišno obrnile in se zopet oddaljevale. In kadar so se zasukale, se je zableščalo z glave ali s prsi, ali pa se je posvetilo nad glavo kakor iskra in trepetalo posrebreno od meseca, ko je šla senca po okopu. Bizantinski vojaki so stražili Hilbudijev tabor. V tabor je gledala luna. Nič se ni ganilo v njem. Noben ogenj ni gorel, noben konj zahrzal; bila je sama gosta množica čez kole in drogove napetih volovskih kož in debelih ponjav. Vojaki so bili izmučeni, kakor bi bili prišli iz boja. V-ranem jutru tistega dne so bile namreč zapele trombe. Vsakdo se je moral obložiti, kakor bi šel v dolgotrajen boj. Niso nosili samo mečev, sulic, ščita, vsak je imel lopato ali sekiro, vsak vrečo v pšenico in ječmenom, ki bi ga zadostovalo za dva tedna. Hilbudij je jezdil pred njimi na pohod, vedel jih je na hrib, zapodil v dolino, po močvirju, posekati so morali majhen gozd, hlode zvaliti na kup, nakopati zemlje in v najkrajšem času izvršiti mogočno pregrado. Ko so se vrnili na večer v tabor, si mnogi niti ječmena niso namleli, da bi kuhali večerjo. Popadali so kakor snopi po šotorih in zatisnili trudne oči. ^ Samo eden ni bil truden, tribun Hilbudij, poveljnik. Še usnjatega oklepa ni odložil. Na širokem jermenu, ki je bil okovan z bronastimi ploščicami, mu je visel kratek meč ob boku. Za nekaj časa je legel na bivolovo kožo. Nato je malomarno povečerjal pšenični močnik, ki mu ga je prinesel mlad Got v glinasti skodeli. Ko pa je vse pospalo, trudno kakor pobiti vojaki na bojišču, je Hilbu- dij vstal in šel v jasno mesečino na okope, se naslonil ob stolpič, gledal preko Donave in razmišljal. Preteklo je tretje leto, odkar ni slekel oklepa. Očistil je Tracijo in Mezijo divjih barbarov - močnih Slovenov in Antov. Usipali so se poprej čez Donavo kakor roji kobi- lic, ropali in zasužnjevali bizantinske podanike, da seje tresel pred njimi sam Bizanc. Ali on jih je pregnal preko Donave, da so se poskrili po širokih poljanah v visoko travo in zlezli v doline in gozdove kakor pregnana zver. Koliko plena, volov in ovac, sužnjev, krepkih in postav- nih, je že dal odgnati po cesti v Bizanc! Ali Bizanc je kakor morje. Vse pogoltne, pa je vedno lačen, nikdar ne pravi dovolj, kakor peklensko brezno. Justinijanje dela- ven cesar, ali samogolten ko zmaj. Vendar, njegovo žrelo bi se še napolnilo, ko bi ne vladal ob njem še nekdo drug - Teodora! Ko se je Hilbudij domislil imena cesarice, je stisnil pest in segel po ročniku meča. Teodora, gizdalinka, prešuštnica, igralka v cirkusu - ha, taka cesarica! In tribun mora pred njo na kolena in ji poljubljati nogo, tisto nogo, ki je vredna, da hi jo živo odžagali, ker jo nosi na pota zločinov. Oj, ljubša mi je ječmenova kaša, ugodnejša bivolova koža na slami za ležišče, milejše so mi Strelice Slovenov kakor en sam tako poniževalen poljub na nogo taki carici! Junake preganja, ker so pošteni, gizdaline, ki smrde po dišavah, sprejema v razkošnih dvoranah in obsipa s častmi. Kje smo, kai bo z nami? Hilbudij je žalostno naslonil glavo ob lesen steber m gledal na valove Donave, ki so pluli mirno dalje. Kaj je to! Hilbudij je okrenil glavo, razmršeni kodri, ki so bih zlepljeni od potu, so se stresli. Drugi signal - in še tretji in četrti. Vse straže so se oglasile. Tabor je oživel. Završalo je. pred Hilbudijevim šotorom, sredi pretorija so se zbrali stotniki. Poveljnik je šel s trdim korakom, navajenim zmag, počasi in mirno do stražnika nad vrati. Stražnik mu je pokazal z roko, da se bliža četa jezdecev. »Sli iz Bizanca. Zatrobi, da vojaki ležejo! Potem pojdi in odpri!« Ob glasu trombe je tabor takoj umolknil, vsi stotniki so se umaknili izpred Hilbudijevega šotora. Sam pa je stopil po lestvi z okopa in se napotil skozi vrata čakat jezdecev. Niti plamenic ni ukazal prižgati. Zakaj noč je bila jasna, da so se spoznali obrazi pri mesečnem svitu. Pred Hilbudijem razjaha stotnik Azbad. Njegov oklep seje lesketal v zlatu, lahki šlemje bil okrašen s pisanimi kamenčki. Njegov žrebec je bil rejen, sedlo dragoceno, na uzdi so se svetile pozlačene zapone. Poznalo se mu je, da je iz cesarjevega hleva. Azbad je pozdravil poveljnika Hilbudija s pravo dvorno uglajenostjo. Hilbudij pa ju je odzdravil krepko in kratko kakor vojak, ki mu je ljubša težka roka ko pokloni. Pospremil gaje do svojega šotora in mu rekel sesti na hrastov hlod, pred kateirm je stal surovo obte- san ploh - miza. Nato je sam ukresal ogenj in prižgal lončeno svetilko, ki je visela sredi šotora, ter šel ven dajat povelja. • 18. STRAN - NOVI TEDNIK 17. OKTOBER 1! NEVARNOST Konjičani so znani, da kljub sedanjim težkim pogojem gospodarjenja še vedno dosegajo izredno dobre rezultate. Toda sedaj se jim za njihovo storil- nost obetajo velike pasti. Ob prazniku so odprli nov hotel z ležišči, pa diskom in nekaterimi drugimi prostori, ki privab- ljajo ljudi daleč v noč in jutranje ure. In ker so Konjičani znani tudi po veliki solidarno- sti, bodo v ta lokal morali zahajati - da hotel ne bo imel izgube! Je res? v Titovem Velenju je bilo v so- boto veliko republiško gasilsko tekmovanje. Čeprav je jasno, da je bilo to tekmovanje namenjeno preverjanju usposobljenosti po- sameznih gasilskih enot, so ne- kateri takoj vedeli povedati, za- kaj je bilo tekmovanje gasilcev v Velenju. Kot da je tu največ »zadev« potrebnih gašenja! ŠOLARJEV VZDIH: Le kdaj bomo enakoprav- ni - odrasli imajo po petku dva dni prosto, nam pa da- jejo učitelji polno nalog in snovi za učenje! Riše Bori Zupančič VSE BOLJ SE SPET SLIŠIJO GLASOVI ZA TEORIJO ENAKIH ŽELODCEV VELIKO PA JE TUDI TAKIH, KI TAKO TEORIJO TEŽKO PREBAVLJAJO! Vmešavanje Nekateri pravijo, da so se Žal- čani začeli vmešavati v celjske zadeve. Slišali so namreč, da so Žalča- ni izrekli ukrep družbenega var- stva nad Celjskimi mlekarnami. Čudno Pri nas je vse več luksuza! Pa ne zato, ker bi si ga lahko privoščili. Le državi gre vse slabše, pa vse več stvari proglaša za luksuz! Res je vse relativno: V mnogih delovnih sre- dinah SO pridni črne ovce! Ko ne bi bilo to le zaradi zlatarske razstave . V ravnotežju Celjska LIBELA se je izkazala kot dobro uravnovešena. Iztirila je ni niti burja KRAŠKE- GA ZIDARJA. Žalost vinogradnikov Naši vinogradniki so te dni zelo žalostni. Grozdje je tako lepo dozorelo in si nabralo veliki sladkorja, da bi lahko naredili veliko vina - vode pi tako primanjkuje! Glede na to, kako nam gre, ne moremo reči, da smo na ko- nju; ne smemo pa ravno tudi reči, da smo na psu. Kje smo torej?! Vemo samo eno - veliko jih je na cesti! Potreben vrtec v Šmartnem ob Pa| so za velenjski občinsi praznik dobili nov otro ški vrtec. pravijo, da ga zei.. pc trebujejo. Morda bodo vanj priš še njihovi nogometaš ki igrjao vse bolj otročji LOVSKE PUŠKE NEKOČ IN DANES, Piše Janez Hartman Repetirke v Evropi V drugi polovici šestdese- tih let prejšnjega stoletja so se začele uveljavljati repetir- ke počasi tudi na evropskih tleh. Za prvo takšno lahko imamo švicarsko Vetterli, v nekdanji Avstro-Ogrski pa ima prvenstvo karabinka Fruwirth M. 1870. Takoj pa je treba povedati, da obeh re- petirk, vsaj v začetku, v lov- ske namene niso kaj prida uporabljaU. Prva je bila voja-. ško, druga pa žandarmerij- sko orožje. Za razliko od Amerike se je v Evropi lov- ska puška repetirka uveljavi- la razmeroma zelo pozno. To se je zgodilo koncem prete- klega in v začetku tega sto- letja, torej skoraj trideset let kasneje kot v ZDA. Kot ene- ga razlogov za to lahko vza- memo dejstvo, da so na ame- riškem zahodu uporabljali puške ne samo za lov, pač pa v precejšnji meri tudi za obrambo, za kar je repetirka pač mnogo primernejša od enostrelke ali celo spred- njače. Vodilno mesto med lovski- mi repetirkami v Evropi so imele že od vsega začetka mavzerice in manliherice. Prva mavzerica (po njenem konstruktorju Petru Paulu Mauserju) se je pojavila že v drugi polovici šestdesetih let, v začetku sedemdesetih let 19. stoletja pa je postala standardna nemška vojaška puška - in to ostala vse do konca druge svetovne vojne. Vendar je treba vedeti, da so bile mavzerice v začetku enostrelne puške, v repetir- ke, kakršne poznamo danes, so se razvile šele koncem preteklega stoletja. In šele takrat so se prav uveljavile tudi kot lovsko orožje. Meha- nizem je bil v bistvu sicer enak vojaškemu, vendar je bila lovska mavzerica lažja in bolj lično izdelana; navad- no je bila opremljena tudi z naprožilom, lahko pa tudi s strelnim daljnogledom. Kali- ber je bil največkrat 6,5-9,3 mm, za lov tropske divjadi celo do 12.7 mm. Pri nas so se mavzerice razbohotile v lovskih vrstah najbolj po končani drugi svetovni vojni. Veliko je pre- delanih iz vojaških, popolno- ma nove pa izdelujejo Zavo- di Crvena zastava. V Slove- niji in Jugoslaviji najbolj raz- širjen kaliber je standardni vojaški 7,9 mm z lovsko oz- nako 8 X 57 IS. Druga najpomembnejša evropska lovska repetirka je manliherica. Gre za kon- strukcijo (pravzaprav več konstrukcij, saj je tudi man- liheric več različnih vrst) Ferdinanda Mannlicherja iz zadnje četrtine 19. stoletja. Leta 1886 mu je repetirko z značilnim premovlečnini va- Ijastim zaklepom sprejt la v redno oborožitev avstroogr- ska vojska, s čimer jc bil uspeh sistema zagotovljen. Devet let kasneje je sledila izboljšana repetirka M. 95, ki je bila poglavitna avstroogr- ska puška v prvi svetovni vojni, po vojni pa pomem- bna lovska repetirka na oze- mlju nekdanje »ječe naro- dov«, torej tudi na naših tleh. Manliherica M. 95 je imela premovlečni valjasti zaklep z vrtljivo zaklepno glavo, pol- nila pa se je s petimi naboji kalibra 8 mm. Bolj kot premovlečna manliherica je kot lovska re- petirka značilna tista z dviž- no-vle"čnim zaklepom, nam- reč že skoraj legendarna Mannlicher-Schonauer iz le- ta 1903. Ta lična repetirka s komaj 45-centimetrsko cevjo kalibra 6,5 mm, Schonauer- jevim polžastim nabojnikom in značilnim polnim olesjem je kmalu ogrela srca evrop- skih lovcev. Osnovni izvedbi so sledile nekoliko močnejše izpeljanke v kalibrih 8 mm, 9 mm in 9,5 mm, kasneje tudi nekateri drugi. Lovske repe- tirke Mannlicher-Schonauer so v skoraj nespremenjeni obliki izdelovali vse v še- stdeseta leta - za starožitni »anahronizem« iz časov rajn- ke Avstro-Ogrske. vsekakor občudovanja vreden uspeh. Mannlicher-Schonauer s pritrjenim strelnim daljnogledom Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, tel. 23-105, 22-369. Glavni urednik in direktor TOZD Boris Rosina. Odgovorni urednik Novega tednika Branko Stamejčič. Odgovorni ured- nik Radia Celje Miran Korošec. Redakcija: Marjela Agrež, Tatjana Cvirn, Vili Einspieler, Violeta Vatovec Einspieler, Edi Masnec, Rado Pantelič, Mateja Podjed, Milena Brečko Poklic, Franček Pungerčič, Zdenka Stopar, Srečko Šrot, Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Tisk: ČGP Delo, Ljubljana. Cena posameznega izvoda je 40 dinarjev. Individualna letna naročnina je 1.880 dinarjev, polletna 940 dinarjev. Za tujino je letna naročnina 4.160 dinarjev, za delovne organizacije pa 2.080 dinarjev. Št. žiro računa 50700-603-31198 - ČGP Delo Ljubljana. TOZD Novi tednik Celje. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Komisija za delovna razmerja SLOVIN IBP, TOZD ŽALEC 63310 ŽALEC, Celjska 8 objavlja prosta dela in naloge 1. referenta za embalažo Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še zahteve v skladu s Pravilnikom o razvidu del in nalog. Zahteve za objavljena prosta dela in naloge: - ekonomski tehnik - 1 leto delovnih izkušenj - smisel za komuniciranje z ljudmi Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas. s poskusnim delom 2 meseca. Kandidati naj pisne vloge s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na naš naslov v roku 8 dni od dneva objave. 0-izbiri bodo obveščeni v roku 15 dni po končanem razpisnem postopku. REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE SR SLOVENIJE vabi k sodelovanju za delo v Upravi za notranje zadeve Celje: - INŽENIRJE STROJNE, ELEKTRO IN GRADBENE SMERI - DIPLOMIRANE EKONOMISTE - KUHARJE Poleg splošnih pogojev, ki jih morajo kandidati iz- polnjevati po zakonu o delovnih razmerjih zahteva- mo, da izpolnjujejo še pogoje iz 84, člena zakona o notranjih zadevah (da niso v kazenskem postopku, da niso bili obsojeni ha kakršnokoli kaznivo dejanje iz nečastnih nagibov). • Pisne ponudbe z življenjepisom in dokazili o izobraz- bi pošljite v osmih dneh po objavi Upravi za notranje zadeve Celje, Ljubljanska ulica 12, Celje. OKTOBER 1985 NOVI TEDNIK-STRAN 19 Nagradni razpis 1. nagrada 700 din 5 nagrad po 300 din Pri žrebu bomo upoštevali le pravil- ne rešitve, pošljite jih najkasneje do torka 22. 10. 1985 do 9. ure. Rešene križanke lahko prinesete tudi osebno, na vhodnih vratih je poštni nabiralnik. Na kuverto napišite NAGRADNA KRIŽANKA in svoj točni naslov. Rešitev nagradne križanke • Vodoravno: BABUN. ŠTORE, ANO- RAK, KAPAR, STROKA, OPICA, TRIGLAV, RISAR, SAK, ONAGER, MAKULU, ALGA, RC, NAK, KALA- MINA, II, CO, VAJA, ANODA, AL- TAJ, AHRIMAN, ČE JEN, MARNA. PAULINA, ETAT, INKA, ARRABAL. Izidi žrebanja 1. nagrado 700 din prejme: Ivanka Zahrastni, Pot na Brod 5, 61433 Ra- deče 5 nagrad po 300 din prejmejo: Franjo Planine. Kocbekova 5, 63000 Celje, Ci- rila Podkrižnik, Milčinskega 2, 63000 Celje, Zlata Roje, Iršičeva 6, 63000 Ce- lje, Sanda Zdolšekj Pot na Lavo 9 a, 63000 Celje, Bruno Sm^dek, Ljubljan- ska 25, 63000 Celje. Nagrajencem iskrene čestitke! Nagrade boste prejeli po pošti. ALI VESTE... Deževniki so izredno koristne živali, s^ rahljajo zemljo in jo obračajo kot pravi orači, zraven pa še gnojijo in zračijo. Pri tem vlačijo v zemljo odpadle mehke liste ter kemično ločijo ploskev od peclja in tako skrbe za dodat- no kompostiranje. Na vsakem hektaru evropskih tal, znosijo de- ževniki kakih 30 ton dobre zemlje iz globin na površje in sicer v enem letu. Za primerjavo povej- mo, da je to tovor dveh železni- ških vagonov. Premikanje v trdi zemlji omo- gočajo deževniku izredno mišiča- sti kolobarji iz katerih je sestav- ljen. Vsak kolobar ima enako se- stavo, le po sredi se vleče črevo, par živčnih vozlov pa skrbi za skladno delovanje telesnih členov. Nekoč so, za poskus, dali v ste- kleno posodo zemljo z enim de- ževnikom, vse pa pokrili s plastjo svetle mivke. V treh mesecih je črv zemljo povsem preoral tako daje bila povsod mešanica mivke in zemlje. Ali veste na kakšen način de- ževnik Olje zemljo? •TDOizi pouod Bd ajJUB^SO 'TA -BqOJd'lAOUS O^tSUBgJO 'BJIZOd ou -B^saadau oC Bp 051bx :JOAogpo Križanka 2 + 1 Vodoravno: 1. podzemni del rastline, 5. ruski arhitekt, klasicist (Kari Ivanovič), 8. lomljenje, 9. enoletni žitni plevel iz rodu zlatičic, 11. ime slikarja Piccasa, 13. instruhient sličen klavirju,H.svetovni ša- hovski prvak (Anatolij), 16. češka pritr- dilnica, 17. element, 19. slapovi na finski reki Vuoksi. 21. zvišana nota »e«, 22. igra- lec na gosli, 24. zvijača, ukana, 25. mestna trdnjava v arabskih mestih, 28. imeniten človek, 31. tulec, etui, 32. čarovnica iz Aj^e, 33. zemljiška knjiga. Navpično: 1. naša mejna reka, 2. ge- ometrijski hk, 3. grški otok. 4. nemški filozof in skladatelj (Paul Gerhard), 5. oseba iz filma »Kekec«, 6. sanje, 7. vrsta divje smokve, 10. mesto kjer se veja raz- cepi na dve vejici, 12. zagrebški popevkar (Duško), 15. rombična oblika kalcijevega karbonata, 16. star Slovan, 17. ljudje ki so nekoč živeli in so v sorodu z nami, 18. jadranski otok, 20. domača žival, 23. žen- sko ime, 24. prebivalka skandinavske dr- žave, 26. cent, 27. rdeča kovina, 29. župan pod Francozi, 30. poudarek. 1 2 3 5 6 7 8 9 L 10 12 U 16 18 19 20 Magični kvadrat 1,1. ime in priimek slovenskega pripo- vednika (»Maske«), 9, 2. zavod, dobrodel- na organizacija, 10, 3. stožec iz polsti, za klobuke, 11, 19. Tučija, 12, 4. preris, pos- netek, 13, 17. geometrijski pojem, 14, 5. osebni zaimek, 15, 15. barva kart, 16, 6. Založba obzorja, 17, 13. slovenski kipar (Boris), 18, 7. stvariteljica umetniškega dela, 20, 8. delavec v kartonaži. 1 2 3 U 5 6 7 8 9 V 10 v. 12 r L i B 14 r 1 L A 15 16 v ki 17 18 19 20 Magična križanka 1,1. raznašalec pošte, %. 2. del ki ostane, 9, 3. stožec iz polsti za klobuke, 10, 19. konec polotoka, 12, 4. smukec, lojevec, 13, 17. tuje žensko ime, 14, 5. Karenina, 15. 15. Tajska, 16, 6. renij, 17, 13. seznam, 18, S.ustvarjalec modnih novosti, 20, 11. žensko ime. Rešitve iz 40. številke NAGRADNO VPRAŠANJE Pravilna rešitev za vpis v kupon: THO- MAS ALVA EDISON. . 1. nagrado 700 dinarjev prejme: Milka Berdnik, Smrekarjeva 2, 63000 Celje 5. nagrad po 300 dinarjev prejmejo: Živa Voga, Kocbekova 5, 63000 Celje, Antonija Drofenik, 63256 Bistrica ob Sotli, Mladen Mirkovič, Kajuhova 9, 63000 Celje, Cvetka Pasar, Pot v Konjsko 24, 63212 Vojnik, Joži- ca Osolnik, Pavšičeva 6, 6107 Ljubljana. MAGIČNI KVADRAT RETORIKA, ELEVATOR, TERCA, LH. OVCA, JOE, RAA, KARO, IT, JAMAL, KO- LORADO, ARHEOLOG. MAGIČNA KRIŽANKA ŠKRŽAT. KOTENJE, RTINA, VŠ, ŽE- NA, KRA, ANA, ILIR, TJ. KLARA, EVRI- PID, ŠARADA. MAGIČNA LIKA 1. hk: KIKLOPI, OKTOBER, LODEN, GOBELIN, APENINI. 2. lik: SLEPILO, SEMINAR, PIRIT. VI- NIČAR, PLATANA. HOROSKOP • ^VEN__21.3.-20. 4. Kot vse kaže, slabi volji ne boste ušli. Še posebej bodite previdni z ljudmi, s katerimi ste pogosto skup^. Pravkar vam kuhajo zaku- lisno kašo, ki pa ne bo tako vroča, kot mislite. Ne razburjajte se, ker vas bo doletelo samo še kaj hujšega. Nekdo vedno bolj misli na vas. »BIK 21. 4.-20. 5. Zberite vso vašo energijo, le tako boste kos vsemu, kar vas mori. Ukrepajte hitro in ne odklonite ničesar, kar morate storiti. Družabni stiki ne bodo tako pogosti, bodo pa zadovoljivi. Odnosi so hladni, za otoplitev potrebujete čas. »DVOJČKA 21.5.-21.6. Dobro se boste počutili in z lahkoto boste opravili vse, kar morate. Družabni stiki so pogosti, v neki zadevi ne popustite, tako bo boljše za vas in vašo okolico. Denarja bo veliko več. -Če ne boste pokazali več sočutja, bo zelo narobe. » RAK 22. 6.-22. 7. Kmalu boste spoznali še drugi konec zgodbe. Čeprav zadeva ni kritična, bodite pripravljeni na vse in bodite previdni. Kmalu bo vse za vami in pričelo se bo ugodnejše obdobje. Družabne stike omejite na najnujnejše. Za boljše odnose se zahvalite sebi. • LEV 23. 7.-23. 8. Obdobje je polno obveznosti in drugih nalog. Nekatere bodo prine- sle korist, druge ne. Pazite, da se z nekom v okolici ne zapletete, ker oseba ni iskrena. Družite se z ljudmi daleč od vaše službe. Denarja bo več. Čas je za iskren pogovor. •^DEVICA 24. 8.-23. 9. Obdobje bo brez bistvenih sprerriemb. Na splošno je stanje ugodno in zadovoljni boste predvsem v službi. Spremljalo vas bo nekaj osebnih skrbi in denarne težave. Ohranite dobre odnose z družino ^ nič drugega. Po toči zvoniti je prepozno. •JEHTNICA 24. 9.-23. 10. Obdobje je mirno, če odštejemo nekaj težav v službenem življenju, ^a^a miroljubna in diplomatska narava bo premagala tudi te. Vrstili se bodo dogodki za dogodkom, pred vami pa je tudi veliko dru- ^bno srečanje. Preveč sanjarite, ukrepajte. ♦JKORPION 24.10.-22.11~ ^^dovoljivo odobje še traja. Zahvalite se vaši okolici pa tudi sami ''nate nekaj zaslug. Od časa do časa ste žrtev obrekovalcev, vendar ^0 V'aše diploniatske narave ne prizadene. Pazite na denar, priča- ^m'(e nepredviden izdatek. Za nekaj je še čas. ♦jTRELEC 23.11.-22.12^ ^red vami je obdobje polno delovnih dolžnosti. Nekatere boste °bvladaU z lahkoto, v druge pa boste vložili več energije. V oseb- ^em življenju boste imeli vzrok za slabo voljo, vendar ste krivi sami. ^e nekdo razmišlja tako kot vi, poiščite ga. ^KOZOROG 23.12.-20.1. ^'■Pd vami je udobno razdobje. Težave, ki so vas nekaj časa pestile. '^Sinjajo. Družabni stiki so zelo pestri, kljub vsemu pa ne zaupajte ^'seni. Nekdo v vaši bližnji okolici ni iskren, vendar vas to ne moti Preveč. Pojdite na sprehod, vendar sami. M^ODNAR_21.1 .-19. 2. ^''^d vami je navadno obdobje brez velikih dogodkov. V službi osfe zadovoljni, še bolje pa se boste počutili v domačem krogu, ''^d vami je nekaj družabnih srečanj in potovanj. Denarja še kmalu le bo veliko. Misli vam uhajajo drugam. I^RIBI_20. 2.-20. 3. ^^dobje je umirjeno, vseeno pa pričakujte nekaj težav in skrbi, ki °do minile. Družite se z različnimi ljudmi, saj bo to v vašo korist. ^'larno stanje ni bleščeče, pa tudi ne kritično. Nekoga močno ^ '■^J, odnos, ki ga kažete zadnie čase. 20. STRAN - NOVI TEDNIK 17. OKTOBER 19^ Tudi za vrtuG zemljo je potrebna kemična analiza (2) Vrednost podatkov iz raziskav je odvisna večinoma od pravilno vzetega povprečnega vzorca tal. Zato dajemo kratko navodilo, kako ravnamo pri odvzemu vzorcev: 1. Zemljišče, ki ga hočemo dati kemično preiskati, moramo razdeliti na toliko manjših površin (gredic, parce- lic), kohkor je razlik v sestavi tal (bolj ah manj težka tla), v stopnji vlažnosti, v kulturah, vrtninah in podobno. Veli- kost površine, iz katere vzamemo poprečni vzorec, je zelo različna. Odvisna je od izenačenosti tal in pestrosti vrtnih posevkov in nasadov. V poprečju predstavlja vzorec nekaj, največ pa 50 arov zemljišča. 2. Vzorec jemljemo iz tiste plasti tal, kjer je največ drob- nih korenin, in sicer: na njivah in vrtnih gredah iz orne plasti, oziroma plasti, ki jo obdelujemo (0-30 cm); na trav- nikih in pašnikih po odstranitvi travne ruše iz globine O-IO cm; v sadovnjakih in nasadih jagodičevja po dva vzorca (iz globine 0-20 in 20-40 cm), na globokih tleh pa še iz globine 40-60 cm; v vinogradih po tri vzorce (iz globine 0-20, 20-40 in 40-60 cm). Pri jemanju poprečnega vzorca se izogibamo robov par- cel ali gredic, nasipanih, močno pognojenih in podobnih mest, kjer je neizenačenost talnih lastnosti največja. 3. Najprimernejši čas zajemanje vzorcev je med spravi- lom pridelka in pripravo tal za naslednji posevek, pri večletnih rastlinah in nasadih pa vsaj šest tednov po zad- njem gnojenju. 4. Najbolj preprosto in hitro jemljemo vzorce s svedri ali sondami, manj vzorcev pa tudi z lopato. V tem primeru moramo pač najprej skopati jamico do globine, ki nam je zajemanje vzorcev potrebna, nato pa vzamemo z lopato ali nožem navpično enakomerno debel sloj zemlje. Posa- mezne vzorce stresamo v zaboj. Iz 15-20 med seboj dobro pomešanih vzorcev pripravimo poprečni vzorec, ki naj vsebuje pol kilograma zemlje. V raziskavo pošljemo zdravo suho zemljo. 5. Izredno važna je tudi evidenca vzorca, podatki razi- skave in gnojenja. Le s pravilno evidenco bodo ugotovitve raziskav dragocene še po več letih, ko bomo s ponovno raziskavo ugotavljali spremembe v preskrbljenosti tal na boljše ali na slabše. V Sloveniji analizirajo tla Agrokemijski laboratoriji v Ljubljani, Mariboru in Žalcu. Podatkom raziskave so pri- ložena tudi navodila za gnojenje. Ustvarimo si torej sliko o plodnosti naših vrtov, da jih bomo poceni in res uspešno oskrbovali. HORTIKULTURNO DRUŠTVO CELJE Madronščlca Madronščica je rastlina iz družine črnobinovk in ta rod šteje 75 vrst. Značilno za te rastline je, da imajo cvetni venec podoben levjemu gobcu in ima v spodnjem delu ostrogo, nekatere vrste pa »zevajoče« cvetove. Vrste tega rodu so razširjene po severni polobli. Navadna madronščica (Linaria vulgaris Mili.) raste po vsej Evropi in zahodni Aziji. Rastlina je zelo lepa. Zraste do pol metra visoko. V zemlji ima belkasto, plazečo, vrete- nasto koremko. iz katere požene močno razraščeno steblo.« Listi so črtalasti in premenjalni. Vrh stebla so zbrani ble- dorumeni cvetovi in imajo spodnjo in zgornjo ustno venca tako skupaj, da jih lahko le močne žuželke razmaknejo in potem posrkajo nektar iz ostroge. Včasih se to ne posreči niti čmrljem in tedaj prebodejo cvet in ukradejo rastlini nektar. Madronščica cveti od junija do oktobra in jo n^- demo po poljih, njivah, nasipih, zidovih, po vinogradih, ob potih itd. Nabiramo cvetočo rastlino brez spodnjega stebla, kore- niko pa jeseni, ko je rastlina odcvetela. Rastlina vsebuje glikozid linarin, fitosterin hnarezin, hnaracin. kisline, pektine, sluzi, gumije in še ni dokončno raziskana. Iz madronščice pripravljajo v domačem zdravilstvu čaj, ki ga priporočajo kot dobro čistilno sredstvo za kožo, proti presnovnim obolenjim, obolenju ledvic, pa tudi proti led- vičnim kamnom in protinu in revmi. Ponekod uporabljajo svež sok iz rastline za zdravljenje nečiste kože, za odprav- ljanje peg in lišajev na koži. Drobno sesekljana rasthna pa služi kot obkladek pri boleči zlati žili, če jo prekuhamo na m.leku in uporabljamo čim bolj topel obkladek tudi za zdravljenje kožnih čirov in turov. Včasih je bile madronščica priznana tudi v lekarni in so jo uporabljah za izdelavo zdravilne rastlinske masti. Lahko si jo pripravimo sami. Če vzamemo 200 g sveže cvetoče rastline in jo drobno zrežemo ter prepražimo v enaki kohčini rasthnske masti, nato nekoliko ohladimo ter] precedimo skozi gosto sito. Z mazilom si lahko oblažimoj bolečine pri zlati žih ter jo lahko uporabljamo za celjenje] gnojnih ran pri živini. j Za čiščenje ledvic si lahko pripravim.o tudi čajno meša-j nico iz enakih delov madronščice, preslice, kilavca in pir-3 ničnih korenin. Eno veliko žlico te mešanice poparimo si pol litra vrele vode, pustimo, da se ohladi in popijemo čimJ več tega čaja. Po njem se bomo bolje počutih, ker se z i pitjem pospešuje odplavljanje strupenih presnovkov. \ BORIS JAGODIC Lestvici Radia Celje Zabavne melodije: 1. SUSSUDIO-PHIL COLLINS 2. PJESMO MOJA - JASNA ZLOKIČ 3. SERENADA - KRUNOSLAV SLABINAC 4. BOLJE BITi PIJAN NEGO STAR - PLAVI ORKESTAR 5. WE DONT NEED ANOTHER HERO - TINA TURNER 6. MODRE OČI - F PLUS 7. SHOUT - TEARS POR FEARS 8. DOBER DAN - BAZAR ' 9. SAMO NE TI - JOKER 10. EVERY TIME YOU GO AWAY - PAUL VOUNG Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje vsako soboto ob 17.15 uri. DomaČe melodije: 1. ZIMSKA NARAVA - VESELI HMELJARJI 2. MAMA, PRIHAJAM DOMOV - MIHELIČ 3. TRIGLAVSKA ROŽA - MIHELIČ 4. V KRALJESTVU ZLATOROGA - AVSENIK 5. SNEŽNI VALČEK-BOHORČ 6. SAVINJSKI GAJ - VESELI DRENOVCI 7. KJER NEKOČ JE VETER ZIBAL KLASJE - ŠKOBERNE 8. ČEZ PLOT - ŠiK 9. ZAIGRAJ HARMONIKA - OTAVlO BRAJKO 10. LJUBIM TE SLOVENIJA - ALPSKI KVINTET Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje vsak ponedeljek ob 17.15 uri. Nagrajenca: Anica Pertinač, Olešče 45, Laško Viktor Leskošev, Gorica pri Slivnici Pišite na naslov: Novi tedrijk-Radio Celje, Trg V. kongresa 3a, Celje Vsakič nagrada - velika plošča, ki jo izžrebanci izberejo v prodajalni MELODIJA v Celju. RECEPT TEDNA Česnova juha Potrebujemo: 200 g belega kruha, 4 stroke česna, pol žlič- ke soli, 2 žlici olivnega olja, žlico mlete sladke paprike, li- ter vode,'4 jajca in dve žlici sesekljanega drobnjaka ali peteršilja. Kruh narežemo na zelo tan- ke rezine. Česen olupimo, ga drobno zrežemo in zmečkamo s soljo. Olje segrejemo v več- jem loncu, dodamo česen in hi- tro mešamo. V olje polagamo kruhove rezine in jih popeče- mo po obeh straneh. Papriko potresemo po kruhovih rezi- nah in prihjemo vodo. Juho za- vremo in jo kuhamo tri minu- te. Lonec odstavimo od ognja. Jajca drugo za drugim ubije- mo v zajemalko-m jo spustimo v juho. Lonec z juho zopet po- stavimo na grelno ploščo, kjer jo pri zmerni vročini pustimo tohko časa, da beljak zakrkne. Vsako jajce vzamemo posebej iz juhe in ga damo v jušno sko- delico, solimo in popopramo in prilijemo juho. Potresemo z drobnjakom ali s peteršiljem. Kunec iz ponve Potrebujemo: približno 1,5 kg težkega kunca, razkosa- nega na stegna in hrbtne dele, pol -skodelice vinskega kisa, 2 stroka česna, malo sveže mle- tega popra, vejico rožmarina, skodelico olja, pol žličke soli, skodelico suhega belega vina in pol litra vroče mesne juhe. Kose kunca operemo v me- šanici vode in kisa in jih teme- ljito obrišemo. Česen olupimo in damo v kožico skup^ s kosi kunca, poprom, vejico rožma- rina in z oljem. Pokrijemo in 12 ur meriniramo v hladilniku. Kose mesa \, marinadi večkrat obrnemo. Nato kose kunca od vseh srtani rjavo zapečemo. Nato odstranimo koščke čes- na, dodamo sol, poper in prili- jemo belo vino ter dušimo pri zmerni vročini približno pol ure. Med peko lahko nekajkrat prilijemo malo mesne juhe. Postrežemo zelo toplo, zraven pa ponudimo polento in seve- da kozarec rebule. RADIO CEUE ČETRTEK, 17. 10.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z va vmes ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9.30 Esperai 40.00 Zaključek sporeda, 15.00 Poročila, 15.10 Obvesi 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Kronika, 17.00 V živo, 18 Zaključek sporeda. PETEK, 18. 10.: 8.00 Poročila, 8.05 Petkov mozaik, vi ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9.30 Žveplome 10.00 Zaključek sporeda, 15.00^Poročila, 15.10 Obvest 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Š^port ob koncu tedna, 1' Kronika, 17.15 Glasbo vam izbira, 17.45 Turistična odd 18.00 Zaključek sporeda. SOBOTA, 19. 10.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z va vmes ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9.15 Kol« prireditev, 9.30 Filmski sprehodi, 10.00 Zaključek spoit 15.00 Poročila, 15.10 Obvestila, 16.00 Čestitke in pozdJ 17.00 Kronika. 17.15 Lestvica zabavnih melodij, 17.451 turni feljton, 18 00 Zaključek sporeda. NEDELJA, 20. 10.: 10.00,Poročila. 10.10 Obvestila, 1 Kekčevi prijatelji, 11.00 Žveplometer (ponovitev). I- Kmetijska oddaja, 12.00 Poročija, 12.15 Literarna odd- 12.30 Iz domačih logov, 13.00 Čestitke in pozdravi, 1' Zaključek sporeda. PONEDELJEK, 21. 10.: 8.00 Poročila, 8.05 Špor- dopoldne, vmes ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 1' Zaključek sporeda, 15.00 Poročila, 15.10 Obvestila, 1^ Čestitke in pozdravi, 16.30 Reportaža, 16.45 Nove plo" 17.00 Kronika, 17.J5 Lestvica domačih viž, 17.45 Spo' pregled, 18.00 Zaključek sporeda. TOREK, 22. 10.: 8.00 Poročila, 8.05 Iz sveta glasbe, V ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 10.00 Zaključek^' reda, 15.00 Poročila, 15.10 Obvestila. 16.00 Čestitke 'nF dravi, 16.30 Srečanje z leti, 17.00 Kronika, 17.15 Iv resne glasbe, 17.45 Iz delovnih organizacij, 18.00 Za kiji-' sporeda. SREDA, 23.10.: 8.00 Poročila. 8.05 Dopoldne z vami, V ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9.30 Koledar prif tev, 10.00 Zaključek sporeda, 15.00 Poročila, 15.10 ObveS' 16;00 Če,stitke in pozdravi, 16.30 Iz krajevnih skupn"; 16.45 Iz zakladnice zborovske glasbe, 17.00 Kronika, 1 Glasbene vzporednice, 17.45 Aktualno, 18.00 Zaključek ^ reda. |7. OKTOBER 1985: NOVI TEDNIK - STRAN 21 22. STRAN - NOVI TEDNIK 17. OKTOBER ig^t TELIČKO brejo sivo-rjavo 8,5 me- seca prodam. Peter Mauh, Konj- sko 28, Vojnik. HIŠO - dvojček (dve komfortni sta- novanji, dve garaži, vrt) v Celju, takoj vseljivo, prodam. Šifra: Dvojček. TRAKTOR Štore 404 ugodno pro- dam. tel.063-884-102. KOSILNICO nemško znamke Irus 2 žetveno napravo kosa 130 cm in obračalnik za Gorenje Muto vse v odličnem stanju, ugodno prodam. Franc Svečnik, Radob- Ije 3, Laško. TELIČKO simentalko 200 kg in svi- njo 130 kg prodam. Šorn, Bu- kovžlak 9, Tefiarje. MLADIČE pasme nemški ovčar prodam. Ogled popoldan, Turn- šek Zora, Ostrožno 142. Električni štedilnik, pralni stroj v manjši okvari, dve otroški po- steljici, mlade koze, po ugodni ceni prodam. Marija Lorber, Šei-^tjungert 11, Šmartno V Rož- ni dolini. TV BARNI Gorenje Opal, ekran 56 cm, daljinsko upravljanje, prodam. Franc Ramšak, Parižlje 34, Braslovče. VHODNA vrata nova, 1 m^ smreko- vih desk-podnic 1 m^ smrekovih suhih desk. Peček, Završe 21, Grobelno, Z 750 LUX let. 79, 46.000 km, pro- dam. Informacije do 15. ure na tel. 28-822 int. 09 ali po 15. uri na 28-388. ROVOKOPAČ in dognojevalnik za koruzo prodam. Anton Vrisk, tvenca 16, Vojnik, Tel. 772-135. Oeske-podnice, 3 m' kravo simen- talko in trajno žarečo peč Emo plamen prodam. Turnšek, Tr- bovlje 35/d. ZASTAVO 126 P let 1978 prodam. Tei. 27-013. AVTO FIAT Z 750 prodam. Tel. 745- 233. MERCEDES 406 let 70, kesonar s cerado, vozen z B kategorijo prodam z delom. Tel. 22-352. KRAVO simentalko, brejo, drugo tele, prodam. Šumej, Rupa 5, Šmartno v Rožni dolini. OSEBNI AVTO Lado karavan, leL 1979, reg. do 12. 9. 1986, in to- vorno prikolico za osebni avto prodam. Tel. 772-174 ali osebno, Bife pri Špesu. ZASTAVO 750, let, 1981 ugodno prodam. Tel. 22-832. «, PRINCA 1000, reg. ter VW 1200 prodam. Kosec, Vrunčeva 9, Celje. PRIKOLICO za motor prodam. Krajnc, Kocbekova 1, Celje. UVOŽENO centralno peč z raz- stezno posodo in priključki 28.000 cal. Italijansko oljno peč Fargas Comfort 80 in štedilnik, 4 plin 2 elektrika, ugodno prodam. Čerič, Stanetova 22/1, Celje. KOMBINIRAN Štedilnik ugodno prodam. Tel. 21-502 popoldan. BETONSKO strešno opeko 2500 komadov prodam. Pušnik Bran- ko, Dobrova 65, Celje. GLASBENI center Gorenje Pro- dam. Tel. 34-607 popoldan. LADO 1300 S, let. 1983, predam. Popoldan na tel. 27-145, dopol- dan pa na tel. 25-336 85M. FASADNO mrežo in cevi za cen- tralno kurjavo ugodno prodam. Tel. 25-660. OSEBNI avto Z 750 LUX letn. 1977 prodam. Informacije na tel. 24- 756. TRAJNOŽAREČO peč, rabljeno eno sezono, prodam. Pokličite na ime Lah, tel. 23-242 od 6. do 14. ure. BREJO telico simentalko, 8,5 me- secev, prodam. Roman Čater, Zadobrova 40, Škofja vas. ITALIJANSKO kosilnico CONDOR - licenca BCS in lahek gumi voz, 12 col, prodam. Deželak, Cesta na Svetino 50, Laško. NSU1200C, reg. do junija 1986 prodam. Hercog Darfhka, Pruš- nikova 10. Vojnik. EXAKTO RTL 1000 novo, I stopnjo nemščine, moško kolo-renar novo in jedilni krompir prodam. Fldler Franc, Cerovec 13, Šentjur. STIHL 051 malo rabljen prodam. Gaber Ivan, Škrnice 1/a, Dobje pri Planici. Z 750 z obnovljenim motorjem in karoserijo za 12 SM prodam. Tel. 35-431. SOBNO oljno peč prodam. Kmecl, Čošova 16, Celje. Tel. 22-652. NEDOGRAJENO hišo z 1,5 ha zemlje na Ponikvi prodam. Ograjenšek Franc, Ponikva 48/ a, Žalec. DOMAČIJO primerno za vikend, 1 ha zemlje, vinograd, sadov- njak prodam. Dostop z vsakim vozilom - asfalt. Koprive, Gro- belce 35, Vinski vrh pri Slivnici. MOTOR za Fiat 750, zadnja sede- ža, rezervoar za gorivo in termo- stat prodam. Ipavčeva 16, Celje, vhod.levo. TAM 2001 kiper let. 1975 prodam. Tel. 741-302 zvečer. PRALNI STROJ Gorenje in trajno gorečo peč Emo plamen pro- dam. Tel. 36-778. NOVO dvosobno stanovanje, plin, cemtraina v centru Celja prodam zaradi selitve. Tel. 065-67-427 ali osebno pri Gologranc, Bu- kovžlak 13, Teharje - zvečer. KOMBI Z 850 leL 76 prodam. Slap- šak Jože, Padež 4, Laško. KRAVO sivo po drugem teletu, T. frezo IMT 135 in star manjši grušt prodam. Šuhel Štefan, Pe- čovje 23, Štore. STAREJŠO kompletno starinsko posteljo, preprogo in 2 predpo- steljnika, slušni aparat. 3 starin- ske karnise, električni štedilnik prodam. Tel. 28-606. ZASTAVO 750 ugodno prodam. Cena 20 SM., Dobriša vas 57, Petrovče. TAPETNIKI - stroj za čiščenje vol- ne in »Afrika« z elektro motor- jem prodam. Pevec, Žepina 20/b Ljubečna pri Celju. KASETOFON Pioneer SCT - 40 in avto radio kasetofon Philips prodam. Pevec, Žepina 20/b, Ljubečna pri Celju. NOVO hišo v Rimskih Toplicah prodam z 10 ari zemlje. Tel. 735- 145. FIAT 750 in motor 4 prestave pro- dam. Železniška postaja Stranje. MOPED trobrzinec registriran, ce- na 5 SM prodam. Belej Anton, Badovinčeva 18, Debro B 9. GLASBENI CENTER Gorenje pro- dam. Tel. 215-79 od 19. ure daije. TRI STARINSKE slike (reprodukci- je, znani motivi Kvartopircev za gostilne ali vinogradniške vi- kende) prodam. Tel. 215-79. od 19. ure dalje. DVE HARMONIKI, klavirsko 96- basno, 2 registra ter frajtoneri- 00 prodam. Slance 16, Teharje. AVTO ZASTAVO 101 let. 78, prevo- ženih 41 500 km, dobro ohra- njen, reg. do maja 1986 ugodno prodam. Cena po dogovoru. Po- gačnik Dušan, Trg borcev NOB 19, Dol pri Hrastniku. VEČJO količino dobrega domače- ga žganja (slivovke) prodam. Vračun Ivan, Završe 19, Gro- belno, ZASTAVO 101 Mediteran let. 1980 - 12 z vso dodatno opremo pro- dam. Ogled popoldan. Podobnik Dušan, Ložnica 6, Žalec. KOTEL za žganje 501 komplet, oračo za obe strani in kovce prodam. Cena po dogovoru. Me- hle Franc, Lahovno 22. FIAT 850 let. 84, prodam za 43 SM. Tel. 34-112 int. 04 od 7. do 14. ure. NERABLJEN štedilnik Tobi pro- dam. Celjska cesta 4, Vojnik, pri Macuk. PARCELO z zgradbeno barako 12 km iz Celja (1280 m^) na sončni legi prodam. Tel. 21-215. ZASTAVA kombi, reg., ohranjen, poceni podam. Teharska cesta 86. TRAKTOR Tomo Vinkovič 73? še pod garancijo s plugom in krož- no brano prodam. Jenčič Mari- ja, Rečica 3, Laško. MOTOKULTIVATOR Goldoni tip Mondial s priključki prodam. Gril Ivan, Arja vas 6/b, Petrovče. DVE različni tovorni prikolici pro- dam za osebni avto. Tel. 857- 184 zvečer. KRZNENI plašč (nutrija) nov, mo- ški temno rjav prodam. Slemen- šek Jože, Prožinska vas 49, Štore. NOVEJŠO spalnico prodam. Tel. 34-602. ZAZIDALNO parcelo za vikend, voda in elektrika na parceli pro- dam. Na Studencih pri Ponikvi in mašino za Z 101. Tel. 23-579. TV Gorenje color in Pur-pen pro- dam. Tel. 24-130 dopoldan, 24- 268 popoldan. NOVO moško športno kolo na 10 prestav prodam. Tel. 36-771. PEVSKO ozvočenje Roland 250 RMS stereo s štirimi zvočniki JBL in melotron Crumar prodam ugodno. Cverle Vinko, Sončna 9, Šentjur ali tel. 741-036. TRAKTOR Paskvali 18 km prodam. Stopče 18, Grobelno. Z 101 GT 55, let 83 prodam. Ogled popoldan. Artnak, Ul. Ivanke Uranjekove 2, Celje. OSEBNI AVTO Lada 1200, prva reg. 74, ugodno prodam. Tel. 821-270 v večernih urah. SAKSOFON ES-alt znamke Orsi ter BE klarinet Amat prodam. Rožencvet Anton, Bodrež 6, Grobelno. RENAULT 4 TLS special, leL 77, odlično ohranjen - garažiran prodam. Tel. 36-518 po 18. uri. Trobentar, Milčinskega 7, Hudi- nja - Celje. ZASTAVA 750 L let. 78, reg. do sepL 86 in električni pisalni stroj super metal ugodno prodam. Tel. 701-094 popoldan. GOTOVE gobeline prodam. Ogled popoldan. Šturbej, Polz.ela 205/ a, tel. 745-222. NEŠKROPLJENA jabolka za ozim- nico prodam. Tel. 745-222. OPEL kadeL let. 70 ugodno pro- dam. Krovonog Lenart, Čopova 1, Celje. DVA JOGI vložka hospital 90 x 190 cm prodam. Tel. 27- 240 po 15. uri. NOVO dirkalno kolo na 10 prestav prodam za 4 SM. Tel. 28-822 int, 04 dopoldan. Z 101, let. 76 poceni prodam. Pri- vošnik, Gorenja vas 88, Prebold. KOMPLETNO opremljeno zibeljko rjave barve ugodno prodam. Tel. 33-444. Z 750 LUX, let 74 ugodno prodam. Štor, Podgrad 35, Šentjur. GOLF J, let. 78, dobro ohranjen, prodam. Tel. 28-358 od 18. do 21. ure. ALFA SUD L prodam. Tel. 34-795 od 18. do 21. ure. KMETIJO z 5 ha obdelovalne povr- šine in 2,5 ha gozda, stanovanj- sko in gospodarsko poslopje z velikim vrtom, dvoriščem sredi vasi ob a; faltni cesti v Sedlarje- vem. Sovič Anka, Šmarje pri Jel- šah 176 ali v službo od 7. do 15. ure na tel. 821-131. KUHINJSKE ELEMENTE Gorenje (les) še zapakirane ugodno pro- dam. Ogled vsak dan popoldan. Tomšičeva 1. stanovanje 3, Žalec. SKORAJ nov štedilnik Derbej 84 ugodno prodam. Ogled popol- dan, Kompole 123. NOVO GUMO Michelin 13 X 145 x zx prodam. Tel. 884-137. KOLO žensko prodam. Zalokar, Ir- šičeva 4, Celje. MOTOR JAVA 350, Športno oprem- ljena, reg. do maja 86 za 17 SM prodam in Center Gorenje z 2 X 120 W zvočniki za 14 SM. Tel. 36-727. MOTOR z men)«lnikom za F 126 prodam. Tel. 831-001 int.25 do- poldan. 100 m^ hrastovega parketa, cevi, ventile in drugo za centralno kurjavo povprečne stanovanj- ske hiše ugodno prodam. Milan Mernik, Začret 23, 63211. CIPRESE za živo mejo prodam. Škorjanc, Šlandrov trg 18, Žalec. TRI praktične fotelje poceni pro- dam. Kozovinc Jožica, Kraig- hecjeva 13, Celje. F 750 SE, let. 80 prodam. Božnik Franc, Socka 14, Strmec pri Voj- niku. MALO rabljen radiokasetofon, ste- reo YOko prodam. Cena 38.000 din. Vodušek, Čuprijska 21. NOVO diatonično harmoniko Bead prodam. Ogled vsak dan. La- homno 43, Laško. STAREJŠO hišo z gospodarskim poslopjem in cca 1,5 ha travnika ter z gozdom ob cesti in avto- busni postaji med Slivnico in Loko pri Žusmu, prodam. Šifra: Ugodno. DYANO prodam. Tel. 707-229 od 18. do 20. ure. NOVA OKNA z roletami 100 x 150 cm, 80 X 120 cm in 100 X 80 cm brez rolet poceni prodam. Tel. 25-920 int. 138. PRIKOLICO za osebni avto pro- dam. Krpanova 3, Ostrožno. HIDROFOR 180 I in peč kiperbush prodam. Tel. 741-912. ODLIČNO ohranjen vrtavkasti obračalnik Vo 2 (pajek) ugodno prodam, ogled možen popol- dan. Golež, Pletovarje 1, Dramlje. KUHINJSKE ELEMENTE in stole prodam. Trstenjak, Keršova 7, Vojnik. Ogled popoldne. STARE kovance, ure, kipce in foto- aparate kupim. Šifra: Starine. PARCELO gradbeno ali hišo v 3 ali 4 fazi v Celju kupim. Šifra: Hiša. STAREJŠO hišico do 8 km iz Celja kupim. Tel. 34-916. MLEDEGA bikca kupim za nadalj- njo rejo. Tel. 28-182. ZEMLJIŠČE za zidavo ali samo za obdelavo med Celjem in Zida- nim mostom kupim. Šifra: Tudi v hribih. KOVANCE stare - nove, odlikova- nja, medalje, plakete, stari pa- pirnati denar, denarne bone ku- pim. Tel. 35-011 od 16. do 18. ure. STANOVANJA DVOSOBNO stanovanje s kopalni- co brez centralne v Celju od- dam. Šifra: Predplačilo. TRIČLANSKA drušina najame sta- novanje za dobo 1-2 leti. Šifra: Devize. MLADA družina vzame v najem stanovanje v Celju ali okolici. Šifra: Dober plačnik. MOŽ in žena iščeta stanovanje ali sobo z uporabo kopalnice. Ši- fra: Predplačilo. STANOVANJE starejše v Celju lastniško menjamo za lastniško. Šifra: Celje-mesto. RAZVEZAN, 34/185 grem za sosta- novalca k ženski. Nudim enolet- no predplačilo. Šifra: Vanco- uver. UPOKOJENKA, 60 leL išče od ja- nuarja 86 eno In pol ali dvosob- no konfortno stanovanje na daljšo dobo v mirnem kraju S|, venije. Možnost plačanja vt), prej. Vse ostalo po dogovo^ Pismene ponudbe prosim ^ slati na naslov Rački Slavi;, Podkraj 9, Hrastnik. ZAMENJAM večje enosobno s(, novanje v Grižah z vrtom, za p, dobnega v Žalcu s centralni, ogrevanjem. Telefon 707-ijj^ GARSONJERO ali stanovanje | Celju ali Laškem nujno išče nv ški srednjih let. Šifra: Center. SOBO s posebnim vhodom \^ uslužbenec. Šifra: Savinja. NIVO CELJE išče za svojega i lavca v Celju ali bližnji okoli enosobno podnajemniško st novanje za dobo 1 leta. Ponu be na naslov Nivo Celje ali | tel. 28-121. ZAPOSUTEV DELO dobi dekle, ki ima veseljej dela v bifeju. Delovni čas m 6-14, ponedeljek prost. OD p dogovoru. Zglasite se oseb« bife »pri Špesu« SREDNJEŠOLKA išče dodatnozj poslitev v ponedeljek, torek i četrtek po 14. uri: pospravljanj« čuvanje otrok, enostavna delal mali obrti. Šifra: Zanesljiva. V REDNO delovno razmerje spre mem mlajšega delavca. Pogo odslužen vojaški rok in izpit kategorije. Sprejemam sam osebne in pismene ponudb dne 18/10-85. Naslov Pl ASTI KA, Flis Helena, Arciin 82 . 6321 Škofja vas. OSAMLJENA 21 let stara, z mali otrokom, iščem prijatelja dol let. Alkoholiki in avanturistli ključeni. Šifra: Lepi večeri. OSAMLJEN fant brez doma iši zatočišče pri dobrih ljudeh vCi lju ali okolici. Pripravljen je pi magati pri vseh domačih delil Tel. 28-468. IZGUBILA sem zlato verižico dragocenim obeskom. Pošte« ga najditelja prosim, da mi i vrne proti nagradi na nasic Prelogar Ivanka, Kersnikova Celje. UPOKOJENKA gre za družabnic in negovalko osamljenemu čli veku. Šifra: Večletne izkušnje VZAMEM v najem manjšo hišici Šifra: Enoletno predplačilo. STAREJŠA ŽENSKA išče pomot gospodinjstvu. Turk, Jenkoi 24, Celje, tel. 24-351. Ribiška družina Celje obvešča svoje člane, da je v reki Savinji in Hudinji ter v njunih pritokih, zaradi niz- kega vodostaja prepovedan ribolov Prepoved velja od 17. o|(. tobra do preklica. \1: OKTOBER 1985 NOVI TEDNIK ~ STRAN 23 TVSPOIIEP J^OELJA. 20. 10. ,„13 35 in 14.50-23.05 TELETEKST RTV LJUBLJANA, 8.25 POROČILA: elpQ$KA MATINEJA; 8.30 ŽIV ŽAV; Risanke. MAČKON IN NJEGOV TROP; "Ic OBISKOVALCI, ponovitev 14. dela češkoslovaško-zahodnonernške nada- S^nke 9 55 F. Švantner: ŽIVLJENJE BREZ KONCA. 4. del slovaške nadalje- l|^''^e 11 05 SLOVENSKI LJUDSKI PLESI: Notranjska, Vzhodna Primorska in "'nliansko predmestje: 11.35 625, oddaja za stik z gledalci; 11.55 PROPA- 'CdNA ODDAJA; 12 00 POD LIPO, prenos iz Rakičana, 13.30 POROČILA (do fif35) 14.05 MOSTOVI: 14.35 PROPAGANDNA ODDAJA; 14 40 C. McCulIo- ^ h PESEM PTIC TRNOVK, ponovitev 1. dela avstralske nadaljevanje; 15.30 CaiK KRATKEGA FILMA: Vremenski faktor, ameriški film; 15.55 ALPE- !7nRAN. informativna oddaja: 16.20 POROČILA, 16.25 TATICI, italijanski film % 17 50 TV KVIZ; 18.50 KNJIGA: 19.05 RISANKA; 19.15 CIK CAK; 19.24 TV i^RA NOCOJ: 19.26 ZRNO DO ZRNA; 19.30 TV DNEVNIK; 19.50 VREME: ti^2 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.00 S. Stojanovič: ZGODBE IZ TOVARNE, ?'3(in\\ del nadaljevanke TV Sarajevo; 20.55 PROPAGANDNA ODDAJA; 21 00 ipORTNI PREGLED; 21.45 MIZA-MIR, reportaža ob 40 letnici OZN; 22.15 Kronika Borštnikovega srečanja; 22.55 propagandna oddaja: JJco poročila pjjNEDELJEK, 21. 10. ,50 TV V ŠOLI: TV koledar, Pozdravi, Gradbeništvo. Za učitelje Ustno izročilo Les, Poročila: 10.35 IZOBRAŽEVALNA ODDAJA. 10.55 Kragujevac: VELIKA LsKA URA, prenos: 12.15 POROČILA (do 12.20); 17.15-22.40 TELETEKST Jrv LJUBLJANA; 17.30 POROČILA; SPORED ZA OTROKE: 17 35 STARA faEZNISKA POSTAJA; 17.55 MOJ SADOVNJAK SPOMLADI, oddaja TV Lreb; 18.05 TRGATEV;18.20 PROPAGANDNA ODDAJA, 18.25 PODRAVSKI OBZORNIK; 18.45 ZDRAVO, MLADI; 19.15 RISANKA; 19.20 CIK CAK; 19.24 TV I^RA NOCOJ, 19.26 ZRNO DO ZRNA; 19.30 TV DNEVNIK I; 19.55 VREME; 959 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.10 R. Marshall: VEDNO NA POTI, 4. del j^gleške nadaljevanke; 21 00 PROPAGANDNA ODDAJA; 21.05 AKTUALNO; 5,55 I. Stravinski: AGON, angleška baletna oddaja; 22.20 PROPAGANDNA PODAJA; 22.25 TV DNEVNIK II lOREK, 22. 10. J50TV V ŠOLI: TV koledar, Otroški domovi in šole v NOB, Ne pozabi: Mišo jfjgišič, Zanimivo potovanje, Pelješac, Poročila, 10 35 TV V SOLI: Kemija lovsod, Risanka, O besedah. Zemljepis, Risanka, Glasbeni pouk. Zadnje „inute; 12.30 POROČILA (do 12.35); 16.15 - 00.00 TELETEKST RTV LJUB- jANA; 16 30 ŠOLSKA TV: Športna gimnastika I. Tehniški oficir JLA: 17.30 JOROCILA; 17.35 POLETNI FESTIVAL '85: LANDINI CONSORT, glasbena oddaja: SPORED ZA OTROKE: 18.05 MITI IN LEGENDE-Biblijski miti: LEGENDA O MOJZESU - 1. del, nanizanka T V Beograd; 18.20 PROPA- GANDNA ODDAJA; 18.25 GORENJSKI OBZORNIK; 18.40 PERISKOP; 19.10 PISANKA; 19.15 CIK CAK: 19.24 TV IN RA NOCOJ; 19.26 ZRNO DO ZRNA; ,930 TV DNEVNIK: 19.55 VREME; 19.57 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.05 Milan Rakovac: GRGO GRE V PAZIN, drama TV Zagreb; 21.20 PROPA- GANDNA ODDAJA: 21.25 OMIZJE; 23.25 POROČILA; 23.30 KRONIKA BORŠT- NIKOVEGA SREČANJA BREDA, 23. 10. 100 TEST; 9.05 TV V ŠOLI: Poštni nabi;alnik, Učenci ustvarjajo, SlovaščIna, jdje na Jadranu, PoročiJa; 10.35 TV V ŠOLI: Gozd, Risanka, Telesna vzgoja, teli program. Risanka, očka kockica. Zadnje minute; 12.30 POROČILA (DO 135); 17.15-23.00 TELETEKST RTV LJUBUANA; 17.30 POROČILA; SPORED »OTROKE: 17.35 PRGIŠČE PRILJUBLJENIH PRAVLJIC: Obuti maček - 2. H, lutkovna nanizanka; 17 50 J, Žmavc: NORČIJE V GLEDALIŠČU, 2. del redstave LG Cehe; 18.20 PROPAGANDNA ODDAJA; 18.25 ZASAVSKI »ZOBNIK; 19:40 ŠČEPEC ŠIRNEGA SVETA: Še o popru, 2. del angleškega [Obraievalnega niza; 19.05 RISANKA; 19.15 CIK CAK; 19.24 TV IN RA NOCOJ; 9.26 ZRNO DO ZRNA, 19.30 TV DNEVNIK I; 19.55 VREME; 19.57 PROPA- lANDNA ODDAJA; 20.05 MEDNARODNA OBZORJA; 20.50 PROPAGANDNA )ODAJA: 20 55 FILM TEDNA: OTROCI VOJNE, argentinski film; 22.40 PROPA- GANDNA ODDAJA; 22.45 TV DNEVNIK II tETRTEK, 24. 10. 145TEST, 9.00 TV V ŠOLI: Povej mi povej; Prehrambno rastlinstvo in žival- iho obalnega pasu. Živi svet in fizika. Odmor, Biomehanika, Poročila; 10.35 fVVŠOLI: Materiali: Nove zlitine, Risanka, TV učiteljica, Izobraževalna reor- lia, Zadnje minute; 12.00 POROČILA (do 12.05); 16.20-23.45 TELETEKST TV LJUBLJANA: 16.35 ŠOLSKA TV: Športna gimnastika I. Tehniški oficir lA; 17.35 POROČILA: SPORED ZA OTROKE: 17.40 MLADENIČ IN VILA: 750 SLIKE V MALEM-LIDIJA OSTERC; 17.20 PROPAGANDNA ODDAJA; «25 DOLENJSKI OBZORNIK: 18.40 MOZAIK KRATKEGA FILMA: 19.10 "ISANKA; 19.15 CIK CAK; 19.24 TV IN RA NOCOJ; 19.26 ZRNO DO ZRNA; 1930 TV DNEVNIK I; 19.55 VREME; 19.59 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.10 TEDNIK; 21.10 MAJHNE SKRIVNOSTI VELIKIH KUHARSKIH MOJSTROV: 21.20 CMichelet: DRUŽINA VIALHE, 6.-zadnji del francoske nadaljevanke; 22.15 PROPAGANDNA ODDAJA; 22.20 TV DNEVNIK II; 22.35 RETROSPEKTIVA DOMAČE TV DRAME-IZ ČRNE KRONIKE, V. Zupan: VEST IN PLOČEVINA: Dve Jlasni priči, 7.-zadnji del TV nadaljevanke; 23.05 KRONIKA BORŠTNIKOVEGA SREČANJA PETEK, 25. 10. J;45Ty V ŠOLI: TV koledar, Lutkovno gledališče, Živimo z glasbo, Francoš- ™. Sime Vučetič, Poročila; 10.35 TV V ŠOLI: Velikani svetovne književnosti: ^olierovo gledališče, Risanka, Mali program. Prva Srbska vstaja, Risanka, J^brovniški kmetje, Zadnje minute; 12.30 POROČILA (do 12.35); 17.15-00.20 [|LETEKST RTV LJUBLJANA; 17.30 POROČILA; SPORED ZA OTROKE: 17.35 NEPOMEMBNO IN POMEMBNO. 13. del nanizanke TV Zagreb; 17 50 OBISKO- VALCI, 15.-zadnji del češkoslovaško-zahodnonemške nadaljevanke; 18.20 [ROPAGANDNA ODDAJA; 18.25 OBZORNIK UUBLJANSKEGA OBMOČJA; [»"OODPADEK-SUROVINA, 2. del izobraževalne serije; 19.10 RISANKA; 19.15 f^OAK; 19.24 TV IN RA NOCOJ; 19.26 ZRNO DO ZRNA; 19.30 TV DNEVNIK I: '855 VREME; 19.57 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.05 DESETLETJE UNIČEVA- J^A: Mehanizem pragozda in nevihte nad Amazonko, 4.-zadnji del angleške »•(umentarne serije; 21.00 PROPAGANDNA ODDAJA: 21.05 NE PREZRITE; '15 PROPAGANDNA ODDAJA; 21.20 C. McCulIough: PESEM PTIC TRNOVK, l dei avstralske nadaljevanke; 22.10 PROPAGANDNA ODDAJA: 22.15 TV WEVNIK II; 22 25 ZADNJI VALČEK, ameriški film SOBOTA, 26. 10. 7.45-12.50 m 13 10-23 30 TELETEKST RTV LJUBLJANA; 8.00 POROČILA; OTROŠKA MATINEJA - ponovitev oddaj: 8.05 PRGIŠČE PRILJUBUENIH PRAVLJIC Obuti maček - 2. del, lutkovna nanizanka; 8.20 NEPOMEMBNO IN POMEMBNO, 13. del nanizanke TV Zagreb, 8.35 MLADENIČ IN VILA; 8 45 MITI IN LEGENDE-Bibli^ski miti: LEGENDA O MOJZESU-1. del, nanizanka TV Beo- grad, 9.00 STARA ŽELEZNIŠKA POSTAJA; 9.20 MOJ SADOVNJAK SPOMLADI. Oddaja TV Zagreb. 9.35 TRGATEV; 9 50 PERISKOP: 10 20 J. Žmavc: NORČIJE V GLEDALIŠČU, 2. del predstave LG Celje, 10.50 RAČUNALNIŠTVO II, 8. del angleške serije, 11.15 DESETLETJE UNIČEVANJA: Utiranje poti, ponovitev 2. dela angleške serije, 12.05 LJUDJE IN ZEMLJA - ponovitev, 12.45 POROČILA (do 12.50), 13.25 Beograd: PJ V NOGOMETU-OFK BEOGRAD: BUDUČNOST. prenos v odmoru . . .; 15.25 DEŽELA MUSTANGOV, ameriški mladinski film; 16 55 POROČILA; 17.00 Zadar: PJ V KOŠARKI (M). ZADAR : BOSNA, prenos v odmoru PROPAGANDNA ODDAJA; 18.30 PROPAGANDNA ODDAJA; 18.35 ZGODBE IZ ŽIVLJENJA RASTLIN: Arhitekt in cvet, 4. del franc;pskega doku- mentarnega niza, 19.05 RISANKA; 19 15 CIK CAK; 19.24 TV IN RA NOCOJ; 19.26 ZRNO DO ZRNA; 1930 TV DNEVNIK; 1950 VREME; 19.52 PROPA- GANDNA ODDAJA; 20.00 UMORI V IMENU DRŽAVE (del. n), kanadsko-angle- ški film, 22.05 ZRCALO TEDNA; 22.25 PROPAGANDNA ODDAJA; 2.30 VIDE-, OGODBA - 8. oddaja; 23.20 PROPAGANDNA ODDAJA, 23.25 POROČILA i 6REM0 V KINO KINO UNION CELJE Do 20. 10.: GROZLJIVI VI- KEND - ameriška grozljivka Do 20. 10.: DIVA - francoska kriminalka Od 2L 10. dalje; SPRIJE- NEC - francoski pustolovski MALI UNION Do 19. 10.; OČI LAURE MARS - ameriška krimi- OD 21. 10. dalje: AMERIŠKI GIGOLO - ameriška drama KINO METROPOL Do 20. 10.: NAPAČNA VRA- TA - nemška komedija Od 21. 10 dalje: 1001 NOC V TOKIJU - japonska kome- dija KINO METROPOL - MATI- NEJA 19. 10.; JEDIJEVA VRNI- TEV - ameriški fantastični KINO DOM Do 20. 10.: GADJE MATU- RIRAJO - ameriška kome- dija Do 20. 10.: MEC BARBA.- ROV - italijanski pusto- lovski Od 21. Do 23. 10.: ZLO POD SONCEM - angleški triler KINO VOJNIK 20. 10.: JEDIJEVA VRNI- TEV - ameriški fantastični - matineja 20. 10.: VITEZ IVANHOE - sovjetski pustolovski KINO ŽALEC 17. 10.: BOGOVI SO PADLI NA GLAVO - bocvanski film 18. 10.: POLICIJSKA AKA- DEMIJA - ameriški film 19. 10.;.NEWYORŠKE NOČI - ameriški film 20. 10.: POLICIJSKA AKA- DEMIJA - ameriški film 22. 10.: VELIČASTNI PAR- hongkonški film KINO PREBOLD 17. 10.: OKRUTNI KALIGU- LA - ameriški film 18. 10.: GOLI V SEDLU - ameriški film 20. 10.: BOGOVI SO PADLI NA GLAVO - bocvanski film 22. 10.: SMEŠNA PLAT ZGODOVINE - ameriški film KINO POLZELA 17. 10.; GOLI V SELJU - ameriški film 19. 10.: OKRUTNI KALIGU- LA - ameriški film 20. 10.: BEG V ZMAGO - ameriški film 22. 10.: NEWYORŠKE NOČI - ameriški filmi KINO GRIŽE 20. 10.: SMEŠNA PLAT ZGODOVINE - ameriški film KINO BRASLOVČE 20. 10.: ZAPRISEGA V SAN FRANCISCU - ameriški film 23. 10.: MESTECE PEVTON . - ameri.ški film —_,- KINO MOZIRJE 17. 10.: HUDIČEV UBIJA- LEC - hongkonški film 19. in 20. 10.: BOMBARDER - italijanski film 22. 10.: ZAROČENKA - vzhodno nemški film KINO LJUBNO 19. in 20. 10.: SKRIVNOSTI ZAPUŠČENE HIŠE - itali- janski film KINO GORNJI GRAD 19. m 20. 10.: PORKVS - ameriški film KINO NAZARJE 19. in 20. 10.: TARZAN IN NJEGOVA PRIJATELJICA - ameriški film 23. 10.: ULICE NASILJA - ameriški film KINO TITOVO VELENJE 17. 10.: ZAPRISEGA V SAN FRANCISCU - ameriški film 18., 19. in 20. 10.: ŠOFERJI SPET VOZIJO - jugoslovan- ski film 20. 10.: POPOLOVAR - če- ški risani film 21. 10.: MESTECE PEVTON - ameriški film 22. 10.: OČI ZLOBE - itali- janski film KINO DOM KULTURE 17. 10.: MESTECE PEVTON - ameriški film 20. 10.: POPOLOVAR - če- ški risani film 21. 10.: DO ZADNJEGA VZDIHLJAJA - ameriški film KINO ŠOŠTANJ 19. 10.: ZAPRISEGA V SAN FRANCISCU - ameriški film 20. 10.: OČI ZLOBE - itali- janski film 21. 10.: ŠOFERJI ZOPET VOZIJO - jugoslovanski film 23. 10.: DO ZADNJEGA VZDIHLJAJA - ameriški film KINO SLOVENSKE KONJICE 17. 10.: OČIM - francoska drama 18. 10.: RIBE MORILKE - ameriška srhljivka 19. 10.: STRUP ČRNE MAM- BE - angleška kriminalka 20. 10.: NOBENO SONCE - slovenska drama 22. 10.: SUPER DEČKO - ameriška komedija KINO ZREČE 19. in 20. 10.: POČITNICE V GRČIJI - nemški film KINO ŠENTJUR 19. in 20. 10.: RIBE UBIJAL- KE - ameriški film KINO ŠMARJE 17. 10.: SREČEN BOŽIČ, GOSPOD LAWRENČE - ja- ponsko-angleški film 18. 10.: BITI ALI NE BITI - ameriška komedija 19. in 20. 10.: PAR NEPAR - italijanski film KINO ROGAŠKA SLATINA 17. 10.: BELE TRAVE - slo- venski film 18. 10.: BLAŽEN MED PRO; STITUTKAMI - brazilska drama 19. in 20. 10.: DO POSLED- NJEGA DIHA - ameriška drama 20. 10.. ROBIN HOOD - ameriški film 22. in 23. 10.: SAMO BOG OPROŠČA - Italijanski ve- stem KINO RADEČE 20. 10.: HALO, TAXI - jugo- slovanska krimiinalka ROJSTVA Celje Rodilo se je 36 dečkov in 39 deklic. l>dllOKE Celje Poročilo se je 7 parov, od teh Jakup ZUMBERI in Bakurija SEJDJIJAJ, oba iz CELJA. Titovo Velenje Poročila sta se Branislav VER- DEV in Zdenka ŽELEZINGER, oba iz Titovega Velenja. Šoštanj Poročila sta se Ivan HUDEJ in Darinka STRAHOVNIK, oba iz Lokovice. Šentjur Poročili so se 3 pari. SMRTI Celje Umrli so: Martin KOVSE, 57, Zreče, Ivan ŠIBANC, 38, Dobr- na, Viktor VRANC, 73, Strmec pri Vojniku, Frančiška VODI- CAR, 61, Dobriša vas, Matija MI- KLAVŽIN, 93, Vransko, Franči- ška POTISEK, 85, Rečica, Pavla KOVAČIČ, 75, Celje, Ivan SI- TER, 62, Gabrovec pri Dramljah, Rozalija METLICAR, 61, Celje, Ana STOKLAS, 87, Celje, Ama- lija OŠLAK, 63, Celje, Jelka GO- RENŠEK, 61, Celje, Jožko PI- HLAR. 72, Celje, Dušan GO- RENŠEK, 23, Arclin, Franc OREHOVEC, 79, Braslovče, Ja- kob DUPELNIK, 79, Dobrna, Rudi GAJŠEK, 55, Celje, Ana MLAKAR, 74, Celje, Franc KU- ŠTRIN, 25, Sevnica, Ivanka LEŠNIK, 77, Celje, Marja RO- ŽENCVET, 87, Celje, Marija ZORKO, 65, Sevnica. Titovo Velenje Umrla sta: Baltazar ŽEVART, 92, Podkraj pri Velenju, Marija ŠUPER, 90, Slatina. Šoštanj Umrli so: Franc ŽILNIK, 78, Latkova vas 22, Albin Golob, 47, Kokarje 14. Marija POJIŠ- KRUH, 83. GORJI GRAD 133, Jožef BRISNJK, 75, Skorno pri Šoštanju 52, Janez RAČEČIČ, 82. Žalec. Šmarje Umrli so: Franc POČIVAV- ŠEK, 63, Prclasko 11, Elizabeta ARTIČ, 80,. Hotunje 18, Alojzija IRŠIČ, 94, S marje pri Jelšah 108, Jožefa ZAGODA, 73. Rogaška Slatina, Žibernik 21, Anton TA- DINA, Kamna gorca 7. Šentjur Umrli so: Frančišek PLAU- STEINER, 84, Šibenik 17, Marija GRADIČ, 78, Sele 17, Alojzij ZUPANC, 55, Kameno 10. Dežurstva zdravstvenih domov ZDRAVSTVENI DOM CELJE: Dopoldanske in popoldanske ordi- nacije, dežurna služba je vsak dan od 19.do 7. ure naslednjega dne, ob sobotah pa od 14. do 7. ure do ponedeljka zjutraj. Ambulantno nujno pomoč nudijo v zdravstvenem domu v rednem delovniem času, v času dežurstev pa v dežurni ambulanti. Telefon: 22-334. ZDRAVSTVENI DOM ŠENTJUR: Redna zdravstvena služba je vsak dan dopoldan in popoldan, redno dežurstvo pa je organizirano od 19. do 7. ure naslednjega dne, ob sobotah pa od 14. do 7. ure do ponedeljka zjutraj. Telefon: 741-551. ZDRAVSTVENI DOM MOZIRJE: Redno delo je organizirano v dopoldanskih in popoldanskih ordinacijah, nočno dežurstvo pa se prične ob 20. uri in traja do 6. ure naslednjega dne, ob koncu tedna je dežurna zdravstvena ekipa od sobote do ponedeljka do 7. ure zjutraj. Telefon: 831-934. ZDRAVSTVENllOOM ŽALEC: Dopoldanske in popoldanske ordi- nacije, dežurstvo za celo občino je organizirano v žalskem zdravstve- nem domu med tednom od 19. do 7. ure zjutraj, ob sobotah pa se prične dežurstvo bh 14. uri in traja do ponedeljka do 7. ure zjutraj. Telefon: 711-251. ZDRAVSTVENI DOM SLOVENSKE KONJICE: Dopoldanske in popoldanske ordinacije, dežurstvo m.ed tednom je od 20, do 7.ure zjutraj, ekipa zdravnikov pa je dežurna tudi ob koncu tedna in ob praznikih. Telefon: 751-522. ^ ZDRAVSTVENI DOMOVI V OBČINI ŠMARJE: Redna dejavnost - dopoldanske in popoldanske ordinacije od 7. do 19. ure v zdrav- stvenih postajah Šmarje, Rogaška Slatina, Kozje, dopoldanske v Rogatcu, Bistrici ob Sotli, Podčetrtku in obratna ambulanta v Ste- klarni. Dežurstvo je organizirano v zdravstvenih postajah Šmarje, in Rogaška Slatina ob delavnikih od 19. do 7. ure naslednjega dne, ob koncu tedna pa od sobote 14. do ponedeljka do 7. ure zjutraj. Stalna pripravljenost je organizirana za področje zdravstvenih postaj Kozje, Bistrica ob Sotli, Podčetrtek ob delavnikih po vseh zdravstvenih postajah izmenično, ob koncu tedna pa po razporedu. Telefoni: Šmarje: 821-021, Rogaška Slatina: 811-621, Rogatec: 826-015, Kozje: 770-010, Podčetrtek: 882-018, Bistrica ob Sotli: 784-110. ZDRAVSTVENI DOM TITOVO VELENJE: Redna dopoldanska ambulanta od 7.30 do 13.30 ure, popoldansko dežurstvo traja do 20. ure, zdravnik je v sprejemni ambulanti. Dežurstvo v dežurni ambu- lanti se prične ob 20. uri in traja do 7. ure naslednjega dne, nepreki- njeno dežurstvo pa je tudi ob koncu tedna in praznikih. Telefon: 856- 511. ZDRAVSTVENI DOM LAŠKO: Redno delo je organizirano v zdravstvenih domovih Laško, Rimske toplice in Radečg v dopoldan- skih in popoldanskih ordinacijah. Nočna dežurna služba je vsak dan od 20 do 7. ure zjutraj v zdravstvenem domu Laško. Ob petkih se prične dežurstvo ob 15. uri in traja do ponedeljka, do 7. ure zjutraj. Telefon: 730-078. Veterinarsko dežurstvo VETERINARSKA POSTAJA CELJE:Delovni čas od 6.30 do 14.30 ure, redna dopoldanska ordinacija za male živali od 8. do 10. ure, sicer pa imajo neprekinjeno dežurstvo v popoldanskem in nočnem času. Telefon; 34-233. VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Delovni čas od 7. do 15. ure, neprekinjeno dežurstvo od 15. do 7. ure nasled- njega dne, dežurstvo pa je organizirano tudi ob koncu tedna in ob praznikih. Telefon: 571-041. VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR: Delovni čas od 7. do 15. ure, od 15. do 7. ure naslednjega dne je organizirana dežurna služba. Od 18. do 24. oktobra bo dežural diol. vet.-Marjan Drešček, na domu, Ul. M. Zidanška 20, telefon: 741-660. VETERINARSKO DEŽURSTVO MOZIRJE: Delovni čas na veteri- narski postaji je vsak dan od 7. do 14. ure razen ob nedeljah, redna dopoldanska ordinacija je vsak dan od 7. do 9. ure.Do 20. oktobra bo dežural dipl. vet. Ciril Kralj, Ljubno, telefon: 840-112, od 21. do 27. oktobra pa bo dežural dipol. vet. Drago Zagožen, Ljubno, telefon: 840-179. VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: V občini Laško delo veteri-" narjev poteka v delovnem času od 7. do 15. ure v Laškem in v Radečah. Dežurna služba je vsak dan od 15. do 7. ure naslednjega dne na veterinarski postajo Laško. Telefon: 730-068. STROKOVNA SLUŽBA OBČINSKIH SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE CELJE Komisija za delovna razmerja ponovno objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas: Svetovalec zaposlitve za občino Laško Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: - da ima višjo strokovno izobrazbo socialne, prav- na, organizacijsko-kadrovske ali temu ustrezne smeri - da ima 2 leti ustreznih delovnih izkušenj - da je družbenopolitično aktiven Kandidati naj prijave z izpolnjevanjem pogojev po- šljejo v petnajstih dneh po objavi na Strokovno služ- bo občinskih skupnosti za zaposlovanje Celje, Šian- drov trg 7. O izidu bodo kandidati obveščeni v petnajstih dneh po izbiri. SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI GORICA PRI SLIVNICI objavlja prosta dela in naloge Tajnika KS Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: - srednja šola - dve leti delovnih izkušenj - znanje strojepisja - vozniški izpit B kategorije in lastno vozilo - moralne in politične vrline Preizkusna doba je 3 mesece. Prednost bodo imeli kandidati s stalnim bivališčem v krajevni skupnosti Slivnica, zaradi narave dela - terenskega dela. Rok za prijavo je 14 dni po objavi na naslov Krajevna skupnost Slivnica, 63263 Gorica pri Slivnici (za razpis). 24. STRAN - NOVI TEDNIK 17. OKTOBER lQa Pokrajinski muzej bogatejši za novo razstavo Razstava celjskili cerkvenih aragotln Je pomembna kulturno umetniška išNaoitliev za Celjane »Zavedajoč se velike od- govornosti, ki je povezana z našim muzejskim delom, z nalogami, ki nas obvezuje- jo, da čuvamo in preučuje- mo zgodovinsko bogastvo našega mesta, smo z enako zaskrbljenostjo pozorni na vsako vrednoto, ki lahko doprinese svoj delež h kul- turnemu premoženju naše- ga naroda«, je ob otvoritvi razstave Celjske cerkvene dragotine dejala Milena Moškon, kustosinja Pokra- jinskega muzeja v Celju. Razstavo, ki predstavlja iz- brane, kulturnozgodovinske nadvse dragocene stvaritve, namenjene cerkvenim kult- nim in hišnim pobožnostim. so v Celju pripravljali vrsto let. Že nekako leta 1968 so v Celju že vedeli, kakšen je fond sakralne umetnosti v mestu in kolikšna je ohranje- nost posameznih predme- tov, ker je bilo veliko teh uničenih ali poškodovanih med vojno, požari in drugimi nezgodami v Celju. Sedanja razstava je verjet- no korak bliže k uresnčeva- nju že predvojne ideje, da bi napravili veliko vitrino v muzeju, kjer naj bi razstavili celjske cerkvene dragotine. Z namenom, da bi prihodnje rodove opozarjali na to, da so v tem mestu živeli ljudje, ki so bili sposobni ustvarjati celo najlepša dela, da so bih tu doma mojstri zlatarji, sli- karji, kiparji, izučeni svečar- ji, umetelni kovači, mizarji ter drugi. Ravno tako so bili tu doma poznavalci kako- vostnih cerkvenih predme- tov, izdelanih v evropskih središčih, ki so jih nabavljali donatorji za potrebe celjskih cerkva. Misel za ustanovitev stalne vitrine je zastala, vendar ra- ziskave niso prenehale. Plod teh raziskav je tudi pričujoča razstava, na kateri je na ogled okoli sto dragocenih predmetov. Poudarek, raz- stave je na kovinskih cerkve- nih predmetih, med katerimi izstopajo dela znanih evrop- skih zlatarjev. Tem sledijo iz- brani primeri cerkvenih oblačil. Ob teh in še zlasti ob mitri in po pastoralu lahko vidimo, kako je tretiran po- ložaj celjskega mestnega in opatijsko župnijskega pred- stavnika. Razstavljene so tudi zna- menite slike, katerih avtorji so baročni sUkarji Metzin- ger, Postumfil in Jantl. Zanimiva pa je tudi podo- ba žene pri molitvi, ki kaže značilno likovno obravnavo sodobnega slovenskega sli- karja Rudija Španzla. 'Od plastik, ki posegajo celo med stvaritve srednjeveških c^i skih delavnic, pa je potrel^j opozoriti na razpelo s Krk nim, katerega je ustvaril ^ demski kipar Ivan Napotnjj Razstava je vsekakor p, membna kulturno-zgodovj, ska pridobitev za Celje j predstavlja novo poglavja delu Pokrajinskega mu^eiJ Celju, ki je razstavo posta,^ s pomočjo velikega poslui, celjskih cerkvenih krogov ob podpori Zlatarne Celj« Zaradi velikega inten pa bo razstava-odprta konca meseca ne pa tak) kot je bilo predvideno, ^ zaključku ^atarske razsta« VIOLETA v. EINSPIeJ IVIed najbolj zanimive p, dobitve te razstave nj, vomno sodi znamenita cel ska župnijska kronika, ž nacija Orožna, iz leta m ki je po dolgih letih poo^ no tam, kjer ji je mesto w Pokrajinskem mum Celje. Monštranca, zač. 18. stol. Kelib, 1849 Štajerci pod vodo Potapljači Štajerske so v Nerezinah na otoku Lošinju konec septembra organizi- rali 10. štajersko prvenstvo v podvodnem ribolovu. Na tekmovanju se je pomerilo 33 tekmovalcev, uvrstilo pa se jih je 18. V ostri borbi za osvojitev najboljših mest je v posamič- ni konkurenci zmagal Vlado "Revsek - član PD Maribor, z veUko prednostjo pred Anto- nom Zupancem in Marja- nom Vidovičem - oba KPD Celje. V ekipni uvrstitvi je prvo mesto zasedel KPD LT EMo Celje, pred PD Maribor in DPD Trbovlje. Letos je izredno lepo vre- me omogočilo dobre rezulta- te, ki bi prinesli uvrstive tudi na zahtevnejših zveznih tek- movanjih. Velika pozornost pa je bila posvečena tudi var- nosti potapljačev. Za člane celjskega kluba so se rezultati tekmovanja v posamični konkurenci šteli tudi za klubsko prvenstvo, ki ga Celjani organizirajo že štirinajsto leto. E. ŠPEC Tetka Jesen na obisku v vrtcih v vseh vrtcih celjske regije so ob prihodu tetke Jeseni pripravili prodajo jesenskih sadežev za gumbe, povsod pa se je našel tudi kdo, ki je skrbel za veselo razpoloženje. Posebej velja pohvaliti vzgojiteljice preboldskega vrtca. Na njihovo pobudo so preboldski otroci preživeli lepo popoldne v rekreacijskem gaju. Obiskal jih je čarovnik, vzgojiteljice pa so pekle kostanj, čevapčiče in razne slaščice. PomagaU so jim še upokojenci, jamarji, lovci, ribiči, člani ŠŠD in TVD Patizan, ki so otrokom predstavih svoje dejavnosti. Ob koncu pa so otroci dobili še lične, poučne in praktične igračke, ki so jih izdelale prizadevne vzgojite- ljice. " , Fotografije, ki jo objavljamo, pa-je iz Šempetra v Savinjski dolini. Tu so otrokom priskočili na pomoč okoUški kmetje, ki so jim za veselo popoldne posodih staro kmečko orodje in jim podarili jesenske sadeže, ki so jih pospravili s polj in sadovnjakov. Otroci so se veselili, pa še naučili so se marsikaj. D. L, foto: EDI MASNEC IZPRED PULTA Pri Savinjskem magazi- nu so prišli na zares izvirno idejo, kako potrošnika čim bolj pritisniti ob zid, že v tako ali tako nič kaj ugod- nih časih. Tam nekje, okrog leta 1978, bi se po- trošniki zaradi česa takega sploh ne razburjali, v času, v katerem živimo sedaj, pa stvar vendarle ni od muh, pa če. izgleda še tako ne- dolžna. Za kaj gre? Razno zelenjavo in sadje vam odslej v Savinjskem magazinu na policah ponu- jajo v plastičnih vrečkah. Tako je v polivinialstih vrečkah posebej pakiranih pet paradižnikov, denimo dva peteršiljčka, trije ko- renčki in tako naprej. Poli- vihilaste vrečke so povrhu vsega še preluknjane, tako da lahko sadje in zelenjava dihajo, kar je seveda lepo in prav. Lepo in prav pa ni, da takšnih vrečk, potem ko iz njih spravimo sadje in ze- lenjavo, nimamo za kaj uporabiti. Tudi za pakira- nje za zamrzovalne skrinje ne. Še manj lepo je, da sta- ne posamezna vrečka 3,70 dinarjev in jo mora kupec posebej plačati. Sedaj pa si zamisUmo samd gospodi- njo iz novega dela občinske metropole. V novih stano vanj skih blokih žive predv sem mlade družine, pa tu< mnogo takšnih ki so dobi solidarnostna stanovar^ji Okrog teh blokov, ki sic€ stojijo na lepi rodoviti zemlji, sredi doline zelem ga zlata, se ne spodobi, c bi bile njivice in vrtovi, ki kršne so bile včasih. To p meni, da je treba po va peteršiljček in korenče/c^H po vsak Ust solate v trg^^ no. Če tako gspodinja ^c^H pet takšnih različnih stvmil naenkrat, mora odšteti / krat po 3,70 dinarja. Da. jutri, pojutrišnjem ... ka varčna gospodinja iz Žalca, ki nas je opozorila na novost Savinjskega maga- zina,je izračunala, da znese to v enem letu kar okrog 6000 dinarjev dodatnih stroškov. Ob podivjanih ce- nah to sicer ni hogve kaj, res pa je tudi, da je vedno več tudi takšnih, ki ne mo- rejo otrokom vsak dan ku- piti niti kakšne male slašči- ce, sladoleda ... Če pa bi k tistemu denarju, ki ga ven- darle uspejo nameniti še za takšen »luksuz«, prišteli še dinarje za vrečke, potem bi le bilo nekaj več tudi za majhne radosti otrok, ki ži- vijo v več kot skromnih razmerah. Razmišljamo vs^j tako, če že inšpektorji trdijo, da gre v primeru Sa- vinjskega magazina oziro- ma njegovih vrečk, za pov- sem zakonito stvar. JANEZ VEDENIK Jabolka rodila dvakrat Medtem, ko letošnje leto prenekateri ni obiral svoje jablane niti enkrat, so bili pri Sedminekovih v Šempetru presenečeni, ko so videli, da je njihova 28 let stara belilka potem, ko so obrali sadeže, ponovno vzcvetela. Tako so sicer pomladanska jabolka ponovno obirali na lepo jesensko nedeljo. Za mnenje o tem smo vprašali tudi na sadjarstvo Mirosan v Petrovčah, kjer so nam povedaU, da se tudi pri njih kdaj pa kdaj zgodi, da pride do podobnih motenj. Pravijo, daje takšno sadje slabše kvalitete in manjših oblik. Vendar pri Sedminekovih pravijo, da so jabolka prav tako slastna kot spomladi, res pa so nekoliko drobnejša. gj^j MASNEC Belo zlato in briljanti i Ogrlica, ki jo vidite na sUki stane 224.100 dinarjev. Oblikovala jo je Milena Lesko\'' izdelal pa Ivan Zupane, oba iz Zlatarne Celje. Zanjo sta dobila tudi zlato plaketo za zlatarski izdelek. Drago, kajne? Lepo pa tudi. Tudi ta ogrlica je razstavljena na 19. mednarodni zlatar! razstavi, kjer pa lahko vidite še veliko dragotin, tudi neprecenljivih vrednosti: zarj količine in vrednosti vgrajenih materialov kot tudi umerniškega deleža tistih, ki so oblikovah. V*