rnna plačano v gotovim. sto LXXII. št. 194 LJubljana, ponedeljek 28. avgusta 1939 Cena Din SLOTENS izriaio vsak oan popoldne izvzemsi nedelje m praznike. // Inserati do 80 potit vrst d Din 2, do 10C vrst a Om 2.50, od 10C do 300 vrst a Din 3. večp mserati petit vrsto Din 4.—. ^opus» 00 dooovoru, inseratni davek oosebei // „Slovenski Narod* voljo mesečno * Juoosiovin Din 12.— za inozemstvo Din 25.— // Rokopisi so no vračajo. UREDNIŠTVO KM UPtAVNISTVO L/UBIJANA, KncAjevo uRca Ser. S Telefoni 31-22. 31-23, 31-24, 31-2» in 31-21 Podružnice« MARIBOR, Graiski ira *t / // NOVO MČSTCJ tjuDljansko cesta, telefon št. 26 II CEUE. celjsko uredništvo: Strossmayerieva ulico I teleton št. 65; podružnico upravo: Koconova s*. 2. telefon It. 190 H JESENICE Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ GRADEC Slomškov trg 5 // PcStno hranilnica v Uubliani it. 10351. Mednarodna kriza se bliža vrhuncu: PonoEdne bo izročen odgovor Angine Hitlerlu Po današnji seji angleške vlade bo poslanik Henderson z letalom odpotoval v Berlin in izročil kan-celarju Hitlerju odgovor angleške vlade na njegovo spomenico — Od tega odgovora bo odvise« daljnji razvoj krize London, 28 avg br Vsa svetovna Javnost z največjo napetostjo pričakuje, kaj bo prinese] današnji dan. Mednarodni položaj se preko nedelje ni prav nič izboljšal in je slej ko prej nespremenjeno resen. Težišče položaja je trenutno v Londonu. V soboto je prinesel angleški poslanik v Berlinu Henderson angleški vladi spomenico kancelarja Hitlerja Vsebino te spo- meniee drže zaenkrat še v najstrožji tajnosti, vendar pa so o tem razširjene najrazličnejše verzije, ki jib pa a radno demantira jo. Zatrjuje se. da je Hitler v svoji spomenici zahteval svobodne roke v vzhodni Evropi ter nevtralnost Anglije v primeru konflikta med Nemčijo in Poljsko, češ da se ta spor za nemško ozemlje Anglije prav nič ne tiče Kot protiuslugo je Hitler po teb verzijah ponudil Angliji nenapadalni pakt za dobo 25 let. V skrajnem primeru bi bil tudi ori pravljen skleniti za dobo 10 let nenapadalni o akt o Poljsko ali ji za to dobo zajamčiti njene meje pod pogojem, da bretpoeojno ori-stane na priključitev Gdanska in da se ukine tako zvani poljski koridor. Angleška vlada le takoj no *urejemo t*1 Hitlerjeve poslanice začela proučevati njegove predloge in je imela v wbot« oonir v noč trajajočo sejo. Včeraj so se posvete vanja ves dan nadaljevala AmrlHOta vlada je tudi v stalnih stikih r Washtnrt©-nom ter bo v sporazumu s Francijo tn Ameriko sestavila svoj odgovor Hitlerju. Odločilna seja angleške vlade Na današnji dopoldanski seji je bil konSnove-ljavno odobren odgovor na Hitlerjevo spomenico, Id bo Se danes popoldne izročen Hitlerju in nato objavljen London, 28. avg. c Danes dopoldne se je angleška vlada ponovno sestala k plenarni seji, na kateri bo definitivno odobren Odgovor no Hitlerjevo poslanico. Ministrski predsednik Cbamberlain je bil snoči pozno zvečer v avdijenci pri kralju Juriju kateremu je poročal o položaju. Avdijenca je trajala nad poldrugo uro. Množica, ki Je pričakovala predsednika vlade pred mi* nfstrskim predsedstvom, mu je priredila navdušene ovacije ter mu kričala, naj ostane odločen. Takoj po današnji seji vlade, ki oh uri ko to poročamo, še traja, bo poslanik Henderson s posebnim letalom odpotoval nazaj v Berlin tn bo Še danes popoldne izročil odgovor angleške vlade kancelarju Hitlerju. Čim bo odgovor izročen, bo angleška viaoa objavila Hitlerjevo poslanico *a svoj odgovor. Za sredo je sklicana seja spodnje zbornice, na kateri bo Chamberlain podal poročilo o mednarodnem položaju v zvezi s zadnjimi dogodki tn m h te val. da spodnja zbornica naknadno odobri stališče ki ga je zavzela vlada. Govori se tudi da b* še ta teden izvršena rekonstrukcija vlade v katero bodo vstopili najizrazitejši predstavniki opozicije. Danes dopoldne je imel Cbamberlain pred sejo vlade ponoven sestanek t na nestnikom vodje opozicije Greenoroodom iz česar sklepajo, da je tudi opoziciia odobrila stališče, ki za bo navzela vlada „Dril se stari!44 London, 28 avg. br Ko se ie snoči ministrski predsednik Chamberlain vračal oc avdiience Dri kralju, ga ie oričakovala velika Tinožica. ki ?a ie viharne oozdrav-Ijala Posebno vnete in glasne *r> bile ženske, ki so trkale na okno nieeoveea avtomobila vzklikajoč: »Drži se stari! Bod< odločeni Ne popuščaj! M: vsi smo pripravljeni!« Kaj bo odgovorila Anglija Hitlerju Splošno prevladuje prepričanje, da se odgovor ne bo razlikoval od izjave Chamberlaina v par- 28. avgusta, e. Precejšnje presenečenje je izzvala vest iz Pariza, da ie francoska vlada že včeraj odgovorila kancelarju Hitlerju na njegove predloge m tudi že dobila pismen odgovor. V me-rodajnih krogih ugotavljajo, da je rezultat vse te diplomatske akcije med Parizom in Berlinom ostal negativen. Glede samega angleškega odgovora v angleških krogih, ki se jih smatra za dobro poučene, poudarjajo, da angleški odgovor poudarja odločno in neomajno stališče Anglije, izraženo v preciznih izjavah angleške vlade a da kljub temu ni popolnoma izključena možnost nadaljnih pogajanj. V svojem odgovoru bo angleška vlada, kakor zatrjujejo, med drugim predlagala tudi začasno premirje, da bi se na ta način ustvarila ugodnejša atmosfera za pogajanja. Od gobo tak, da se more v kratkem Čase pričakovati novo obvestilo kancelarja Hitlerja Ko Dride to obvestilo, oa nai si bo povoljno ali negativno, bo angleška vlada stopila Dred parlament, ki ie sklican za sredo Med tem pa se v Angliji brez razburjanja, toda sistematično izvajajo nadalinji vojaški ukrepi Vse angleško brodovje ie faktično v mobilnem stanju Pravtako le tudi letalstvo v popolni vojni oripravlie-nosti, ojačanje vojske na kopnem oa se nadaljuje v etapah Prve angleške čete so že bile pripeljane v Francijo Včerai ie bila tudi vsa trgovska mornarica postavljena pod vojaško poveljstvo To Domeni, da bodo tudi za trgovsko mornarico me-rodajne odredbe in nalogi vojne mornarice. Danes bo v Londonu in drugih več-likih mestih Anglije izvedena evakuacija šolskih otrok. Ne gre samo za Gdansk Po zatrjevanju angleških in francoskih krogov je Hitler načel v svoji poslanici vse mednarodne probleme London, 28. avg. AA. (Havaa). Diplomatski urednik Associated Preasa piae, da so imeli v Londonu snoči vtis, da se politični položaj ni niti malo spremenil. NI treba pričakovati niti zboljšanja niti poslabšanja vse dotlej, dokler ne bo sporočen Hitlerju odgovor angleške vlade, sele tedaj bo kriza dosegla vrhunec. Treba je pripomniti, pravi Associated Press, da ima Hitlerjevo sporočilo angleški vladi bolj značaj Izmenjave misli, kakor pa obeležje kon-InasfiB predlogov. Ni bil namreč stavljen noben konkreten predlog glede Gdanska Sestanek med Hitlerjem in Hendersonorr. je trajal 70 minut. Skoro ves čas. kar je trajal razgovor, je nemški kancelar razlagal svoje ideje. Glede na to je listina, na kateri se Hitlerjevo stališče sporoča angleški vladi, precej obširna ter zahteva izčrpno in temeljito proučavanje. Dopuščena je domneva, da Hitler ni govoril samo o nem-ško-poljskih odnosa jih in o Gdansku. pač pa tudi o nemško-ruski nenapadalni pogodbi, o splošni h aspi racijah Nemčije v Ev- ropi, o angleško-nemških odnosa jih sploh ter končno o angiesko-poljskih odnosa jih. V svojem odgovoru se Velika Britanija ne bo ustavila samo pri vprašanjih, ki jih je Hitler posebno poudaril, pač pa bo razložila v celoti angleško politiko v sedanji krizi in svoje stališče do onih. s katerim) je sklenila obveznosti Kakor piše diplomatski urednik omenjene agencije, je odgovor angleške vlade taksne narave, da zanteva odgovor nemike vlade. Možno je. pravi na koncu ta urednik, da bo odgovor nemške vlade prispel v torek in bi v tem primeru angleški parlament mogel biti akli can v sredo. Tudi v pariških krogih se Sirijo vesti, da se Hitlerjevi predlogi ne nanašajo same oa Gdansk. pač pa tudi oa vsa svetovna vprašanja, posebno na reorganizacijo odno šajev med velesilami na ta način, da se razdele kolonije in surovine V aekatertt Krogih se opaža vendar oeka. optimizma zaradi nepretrganih posvetovanj v angle sld vladi o Hitlerjevih predlogih ker mi slijo, da bi ilh takoj odklonila, če &l ne bili sprejemljivi. Mussolini posreduje med Londonom in Berlinofti? Včeraj je nenadno prispel v London minister Grandi — Zaradi tega je bila seja angleške vlade London, 28 avgusta, e. Seja angleške vlade ie bila uradno napovedana za včeraj zgodaj dopoldne. Nekateri ministri so «are* se okras 11 prišli v pred&ednistvo vlade toda pozneje Je bilo objavljeno, da ie seja preložena na popoldne Razlog nepričakovane odpoditve seje Je bilo sporočilo, ki cs ie neka za sedaj se skrivnostna iseha s posebnim letalom prinesla ii Berlina. Medtem te zunanji minister lord Ba-'ifaz dvakrat oriše 1 iz Foreign Officea v »redsedništvo vlade, kjer ie konfferiral S "hamherlainom Sprva se ie trdilo, da le bil ta skriv- u>stni potnik poljski zunanji minister Beck Izkazalo pa se te da so te vesti netočne, ker le Beck včeraj ponovno konfe-riral v Varšavi t raznimi diplomatskim' predstavniki Par oa se pot r in jejo vesti i a je nepričakovano prispel % London bivši italijanski poslanik in sedanji orosv-tpl minister Dino Grandi ki fe po teb infor- macijah prinesel telo važna sporočila Mussolimja Kakšna »o ta >pu ročila ni mogoče izvedeti ker drže to v najstroži' tajnosti Vsekakor so te vesti izzvale silno pozornost Splošno se domneva, da ie Mussolini oredložii »nelešk es!onariev Po infor-narijah »Slovenske Politike« se nahala glavni §tab eenerala Prrhale v občini Lomna kt leži med Jabli;nkovim In Mostom Leffionaril so dobro organizirani, •maio oehoto konienico oddelke s strol-nicami ter raznolasaio tudi i letalskimi ^ddelk: ki pa svoja IHKUlKl neprestano menia vaio 40.000 prostovolik v angleški vojski London 2S svg e Samo včerai se ie prijavilo nadaljnjih ?000 žen doKrovolik r* oomožno službo v votski Dosoaaj ie v An-oljji 4OOOO Jen dobrovoHk Železnice pod voiaško kontrolo Berlin 28 aveu«ta e Od snoć) ob 10 |C popolnoma prepovedan na vseh nem-kih železnicah nromet tn vse civilne osebe. Vsa že'ezniška prometna služba v Nemčiji jo postav''*»na pod vojaško nadzorstvo Ruski vojni ataSe v Berlinu odpoklican Berlin, ?8 ivgusta e. Sovjetska vlada jc »dpoklicala vojncj»a ata>eja pri sovjetskem odposlaništvn v Berlinu polkovnika Gcrasi-mova Nacistične demonstra rije v Budimpešti Budimpešta 28 avg e Včeraj popoldne so madžarski nacionalni socialisti priredili manifestacije pred nemškim in italiianskira veleposlaništvom Ob tej priliki so vrklika-t- Hitlerju in Mussoliniju Cez neka? časa ie policija demonstrante razgnala, aretiranih ie bilo 66 oseb. Borzna poročila. Cnrih. 28 avgusta Pariz 11.125, Lonckm 19.50. New York 445.50. Ostali kurzi niso bili objavljeni Ćitajte^ Širite »Slovenski Narod«! Od s. do 11. Liublian$kl ve/esejem VELIKA KMETIJSKA RAZSTAVA nogojstvo, zelenjad, sadje, cvetje, čebele ki med, mleko ta mlečni proizvodi, vino, kose, ovco, perutnina, kunci, golobi, ribe, gobe, adravUna seJMea, kmetijald stroji). Gospo-dm>ka razstava, akvariji. Industrija, obrt. LEPO ZABAVIŠČE — VELIK VAJUETE. ItL s mi** as ^ ■# a^išV#i m osa. Stran 2 »SLOVENSKI N A R O D«, ponedeljek, 28. avgusta 1939. Stev. 194 Jugoslavija na novi poti ! V zvezi s sporazumom je bila vlada ter izdani prvi ukrepi za praktično iz vedbo sklenjenih dogovorov Beograd, 28. avg. r. V zvezi s potrditvijo sporazuma, ki je bil sklenjen glede rešitve hrvatskega vprašanja med predsednikom vlade in dr. Mačkom, je vlada podala ostavko, naltnr i 2 bil mandat za se- stavo nove vlade poverjen dosedanjemu ministrskemu predsedniku g. Cvetkoviću V soboto popoldne 1e bila imenovana nova vlada. P~ Nova vlada za predsednika vlade Dragišo Cvetkovlća, predsednika vlade n. r., za podpredsednika ministrskega sveta dr. Vladka odvetnika v Zagreba, za ministra vojske in mornarice Milana Nedica, armijskega generala, za pravosodnega ministra dr. Lazarja Markovica, ministra v p., za ministra prosvete Božidarja Makslmovica, ministra v p., za ministra za zgradbe dr. Miho Kreka, ministra na r., za ministra za šume in rudnike dr. Džaferja Kulenovica, ministra n. r., za ministra za ljudsko telesno vzgojo Tomića Jevrema, ministra n. r., za prometnega ministra inž. Nikola Beslića, ministra n. r., za ministra za zunanje zadeve dr. Aleksandra Cincar-Markovića, ministra n. r., za ministra za pošte, telegraf in telefon dr. Josipa Torbarja, odvetnika v Zagrebu, za finančnega ministra dr. Juraja šuteja, odvetnika v Sarajevu, za ministra brez portfelja dr. Smoljana Bariša, odvetnika Iz Zagreba, za ministra za trgovino in industrijo dr. Ivana Andresa, odvetnika iz Zagreba, za ministra za socialno politiko In narodno zdravje dr. Srdjana Budi- savljevića, odvetnika iz Zagreba, za kmetijskega ministra dr. Branka Čub rilo vica, za ministra brez portfelja dr. Mihajla Konstantinovića, univ. prof. v Beogradu, za ministra za notranje zadeve Stanoje Mihaldžica, pomočnika bana, Razpust skupSčine in senata Istočasno je izšel ukaz o razpustu senata in narodne skupščine. Nove volitve še niso razpisane, izvedene pa bodo po novem volilnem zakonu. Banovina Hrvatska S posebno ustavno uredbo je izvedena preureditev države tako, da se s spojitvijo dosedanje savske in primorske banovine ter še nekaterih sosednih srezov ustanovi avtonomna banovina Hrvatska. Uredba določa za to banovino obsežno avtonomijo in prenos znatnega dela zakonodaje na hrvatski sabor, ki bo izvoljen s tajnim gla- sovanjem. Druga uredba določa, da se lahko spremeni tudi sedanji obseg ostalih banovin, ki se jim more priznati enaka avtonomija. Za bana Hrvatske banovine je imenovan dr. Šubašić, za podbana pa univ. prof. dr. Krbek. politične zakone Istočasno je izšla uredba, ki pooblašča vlado, da izda nove politične zakone, predvsem zakon o tisku, o zborovanjih in političnih strankah ter nov volilni zakon za skupščino in senat. (Obširno poročilo o teh spremembah ie objavilo že nedeljsko »Jutro«). Odmev nove moskovske politike v Rusiji Ruski komunistični in vojaški krogi so skrajno nezadovoljni z nemškim paktom — S čim je Rib-bentrop pridobil Stalina Moskva, 28. avg. k. Danes dopoldne se sestal vrhovni svet so v j eto v k izredni na kateri bo predsednik sovjetske in komisar za zunanje zadeve Mo-podal poročilo o sklenitvi nenapa-pakta z Nemčijo in o vzrokih pre-e pogajanj z Anglijo in Francijo, utemeljuje sklicanje vrhovnega sveta objava. povedali proslavo nemške zmage nad Rusi pri Tannenbergu. " ' tukajšnjih diplomatskih krogih so že prepričani, da vsebuje objavljeno besedilo nenapedalne pogodbe samo del pogodbe, ki sta jo podpisala Stalin in Rib-bentrop, torej samo prvo etapo pri globljem zfoHžanju Rusije in Nemčije. Izvedelo se je tudi zakaj so Nemci od- Moskovski tisk poudarja, da je položaj čedalje bolj napet v Evropi, a izraža upanje, da bo mogoče s pregrupacijo sil vendarle preprečiti vojno. Napadi na Francijo in Anglijo so v sovjetskem tisku čedalje bolj izraziti, ker sta Francija in Anglija po sovjetskem mnenju neprestano ščuvali Nemčijo proti Rusiji. Baje je prinesel Ribbentrop v Moskvo številne dokumente, s katerimi je Stalinu dokazal, da je Anglija zadnja leta nagovarjala Nemčijo, naj napade Rusijo in zruši Stalinov režim. Ne samo pisane dokumente, tudi gramofonske plošče je pustil Ribbentrop vrteti pred Molotovim in Stalinom, Na teh ploščah so bili razgovori različnih državnikov, ki so obiskali nemške vodilne osebnosti. Govore so posneli na plošče tajno s pomočjo fonografa. Zaradi napetega mednarodnega položaja je Stalin ponovno preložil svoje potovanje na Kavkaz, kamor je nameraval odpotovati te dni na oddih. Omejitev konzuma po vsej Nemčiji Z današnjim dnem so uvedene za nakup živil in drugih potrebščin posebne nakaznice, kakor 38. avg. br. Včeraj so nemške radijske postaje objavile, da se uvajajo s takojšnjo veljavo nakaznice za najvažnejše življenjske potrebščine, ki jih morejo nabaviti posamezna gospodinjstva le v zelo omejenih količinah pri določenih trgovcih. Dasi je že doslej primanjkovalo v trgovinah razno blago, ki je bilo kupcem na razpolago le v omejenih količinah, in so v javnosti zato računali z uvedbo racionalizacije življenjskih potrebščin, je objave zbudila med prebivalstvom vendarle precejšnje presenečenje, ker je zbudila vtis, da se more računati z nenadnim izbruhom vojne. Kakor znano, so bile v svetovni vojni uvedene živilske nakaznice šele proti koncu drugega leta, dočim jih sedaj v Nemčiji uvajajo že pred pričetkom vojne, kar tolmačijo kot dokaz, da računa Nemčija z možnostjo, da ne bo mogla v primeru vojne ničesar uvažati iz inozemstva. Uradno pojasnilo pravi, da se uvajajo nakaznice zaradi zagotovitve pravične razdelitve najvažnejših življenjskih potrebščin. Nakaznice se bodo »dajale tudi za mUo in premog ca domačo porabo. Življenjske potrebščine se bodo smele prodajati samo onim, ki se bodo izkazali z uradnim potrdilom, da so opravičeni sa njihovo nabavo. Za hrano, mflo m premoč, potreben za domačo porabo, bodo Izdajali posebne karte sa dobo 4 tednov. Ođ tega bodo izvzeti le krompir ta najvažnejše življenjske potrebščine, kakor Sta kruh in moka. Za pletenine, obleko in obutev bodo izdane posebne nakaznice in sicer saama * nrfanerih, če se dokaze najna po- treba. Oblasti bodo naknadno določile, ka-I tere vrste pletenin In obutve spadajo pod določila te uredbe. Poleg nakaznic za življenjske potrebščine so bili pod vzeti tudi še drugi ukrepi za racionalizacijo prehrane prebivalstva. Tako so včeraj po vseh restavracijah omejili število razpoložljivih jediL pa tudi točenje gorkih in mrzlih pijač je omejeno. Izdana je bila nadaljnja odredba, da morajo biti danes in jutri trgovine s tekstilnim blagom in čevlji zaprte zaradi popisa razpoložljivega blaga. Kakor je objavila agencija DNB, se bodo dobivale življenjske potrebščine na nakaznice v naslednjih količinah: Na osebo se bo dobilo na teden po 235 g mesa, mesnih izdelkov ali mesnih konzerv, 280 g sladkorja, 110 g marmelade aH 55 g sladkorja, 150 g zdroba, kase in drugih takih živil, 360 g kave ah kavnih nadomestkov, 5 g čaja, 500 g mila v kos« ali v prahu ta 100 g drugih pralnih sredstev, nadalje dnevno po 60 g masla, masti ah* olja in 20 d mleka. Dodatke bodo prejemali otroci pod 6 letom starosti, porodnice in delavci, ki opravljajo najtežja dela. Otroci bodo prejemali dodatno po pol litra, porodnice po 3 del mleka, delavci pa po 50 g mlečnih izdelkov, olja aH masti na dan. Količine premoga sa dtrmnM porabo, ki jih bodo mogle prejemati posamezne družine, bodo pozneje določene. Na »vflsldh kartah so označene tudi količine kruha, rzene m pšenična moka, vendar bo mogoče zaenkrat ta ttvua konzumirati t neomejenih količinah. V svobodnem prometu tudi Še sadje In zelenjava. Hitler zahteva Gdansk in koridor V svojem pitam predsedniku francoske vlade Daladieru izjavlja, da jo brez Izpolnitve te zahteve neizogibna vojna, ki bi v skrajni posledici pomenila jne Poljske Berlin, 28. avg. br. V vsej nemški javnosti so zbudile ogromno pozornost vesti, ki so jih prinašale inozemske radijske postaje o predlogih ki so bili sporočeni nemški vladi odnosno kancelarju iHtlerju za mirno rešitev sedanje mednarodne krize. Gledana vtis, ki so jih napravile te vesti na nemško javnost, je nemška vlada davi ob 1.35 po radiu napovedala, da bo v kratkem objavljeno važno pojasnilo nemške vlade. Velike množice, ki se zadnia dva dni neprestano zbirajo okrog zvočnikov na trgih in v javnih lokalih, so nestrpno pričakovale to obvestilo. Ob 1.50 zjutraj je bilo preko vseh nemških radijskih postaj objavljeno naslednje uradno poročilo : V izjavi, ki jo je podal snoči francoskim novinarjem je francoski ministrski predsednik Daladier opozoril na izmenjavo pisem s kancelar jem Hitlerjem. V svoji izjavi je izrazil tudi pripombe o vsebini teh pisem in so se iz tega izvajali zaključki, ne da bi bila obenem objavljena tudi pisma, ki sta jih izmenjala kancelar Hitler In francoski ministrski predsednik Daladier Zaradi pravilnega informiranja javnosti objavlja zaradi tega službena nemška agencija DNB vsebino obeh pisem, ki se glasita: Daladierov poziv kancelarju Hitlerju V Parizu, 26. avgusta 1939 Spoštovani gospod kancelar! Francoski poslanik v Berlinu Cou-londre mi je izročil vaše osebno sporočilo, v katerem govorite o najtežji odgovornosti, ki jo prevzameta vodilna državnika obeh naših narodov, če bi prišlo do prelivanja krvi dveh velikih narodov, ki stremita po ohranitvi miru in sodelovanju. Smatram za svojo dolžnost sporočiti vam, da je usoda miru v Evropi Se vedno v vaših rokah. Gotovo ne morete dvomiti, da gojim do nemškega naroda enaka čustva, kakor jih gojite vi do francoskega naroda. Noben Francoz ni storil več kakor jaz za mir in sodelovanje obeh narodov in tako tudi za odkrito sodelovanje tako v lastnem interesu kakor v interesu vse Evrope in s tem tudi v interesu vsega sveta. Priznavate mi, da častno branim interese francoskega naroda, kakor vi branite interese nemškega naroda. Zato tudi ne morete dvomiti, da Francija ne bi izpolnila dolžnosti in obveznosti, ki jih je prevzela do prijateljskih narodov, kakor n. pr. Poljske. Prepričan sem, da hoče Poljska živeti v miru in da je zato pripravljena sporazumeti se z vsakomur o mirnem sodelovanju. Prepričan sem, da sta stališči nemškeca in poljskega naroda s tega vidika združljivi. Do danes se ni ničesar zgodilo, zaradi česar bi se ne bilo mogoče izogniti vojni, če se le pokaže na obeh straneh dobra volja za sporazum o vseh spornih vprašanjih. Mirna rešitev sedanje mednarodne krize ne bi prav nič okrnila časti nemškega naroda. Kar se tiče dobre volje Francije, izjavljam, da sem kljub vsem obveznostim, ki jih je Francija prevzela, pri- pravljen prevzeti jamstvo za to, da je Poljska vedno za miren sporazum. Po svoji najboljši vesti vam lahko zagotovim, da med Nemčijo in Poljsko ni nobenih takih nesoglasij, ki bi jih ne bilo mogoče mirno in pravično rešiti. Na svojo čast vam lahko izjavim, da jasna in odkrita solidarnost Francije s Poljske nima ničesar na sebi. kar bi lahko omajalo miroljubno prepričanie mote domovine. Ta solidarnost nas ni in nas ne bo nikdar ovirala, da se ne bi eavzt-Ii za miroljubni sporazum V tej težki uri se zavedamo, da ne bi mogel nihče razumeti, če bi se zatekli k uničevalni vojni, ne da bi napravili tudi zadnji poizkus za mirno ureditev sporov med Nemčijo in PoHsko. ne da hi pri tem kakorkoli okrnili časti nemškega naroda. Kot š?f francoske vlade, ki iskreno želim dobro harmonijo med francoskim in nemškim narodom sem na drugi strani, želeč ostati zvest diplomatskim zvezam in dani besedi Poljski, pripravljen zastaviti vse svoje sile. ki ^ih premore pošten in časten mož. da bi tak poskus mirne rešitve uspel. Kakor vi tako sem hil tudi iaz v minuli svetovni voini boievnik na fronti in je nama obema znano, s kakšno odvratnostjo se spominjajo narodi grozot, k! *\h je ta vojna povzročila. Ne dede na izid morebitne bodoče vojne, si Hhko vi kakor jai predstavljava, kakšna odgovornost naju bremeni spričo nevarnosti, da se s tako vojno poooluoma uniči civilizacija ne le naših dveh narodov, nejjo vsega evropskega kontinenta, će se francoski in nemški narod odločita za novo prelivanje krvi. se bosta sicer oba bojevala z upanjem v zmago, v resnici na ho to *rr»«»«t*» razdejanja in barbarstva. Edouard Daladier Hitlerjev odgovor Na to pismo predsednika francoske vlade je kancelar Hitler s svojim pismom z dne 27. t. m. odgovoril: Zelo spoštovani gospod ministrski predsednik! Razumem pomisleke, ki ste jih izrazili v svojem pismu. Tudi jaz nisem nikdar omalovaževal ali podcenjeval velikih obveznosti in odgovornosti, ki so naložene nama kot državnikoma, ki sta odgovorna za usodo svojih narodov. Kot star vojak poznam vse strahote svetovne vojne. To spoznanje me je tudi dovedlo do tega, da sem si prizadeval odstraniti vse spore med našima dvema narodoma, francoskemu narodu pa sem slovesno sporočil, da smatram povrnitev Posaarja za pogoj mirnega sožitja. Zato sem se tedaj v imenu nemškega naroda svečano odrekel vsem njegovim nadaljnjim zahtevani do Francije. Nemški narod je to mojo izjavo odobril. Kakor ste se sami lahko prepričali, ko ste se zadnjič mudili pri nas, ni med bivšima junaškima nasprotnikoma nobene mržnje in nobenega sovraštva. Nasprotno, mir na zapadni meji je povzročil, da so se pomnožile simpatije Nemcev do Francije, kakor so se ob mnogih prilikah demonstrativno pokazale. Utrdbe na našem zapadu, ki so požrle milijarde, so končno dokaz, da se je Nemčija odrekla vsem pravicam do dežel onstran njih. ki so bile s krvavimi borbami pridobljene in pozneje zopet s krvjo vztrajno branjene. Ta odpoved ne predstavlja, kakor morate sami priznati, nikake taktične poteze, nego trdno neomajno odločitev, ki je bila potrjena tudi po vseh naših ukrepih. Ne moreta navesti niti enega primera in niti ene besede v mojih govorih in dejanjih, ki bi bile v nasprotju s to našo končno odločitvijo. Mislil sem, da je bil s tem izločen vsak nadaljnji konflikt med našima dvema narodoma, ki bi mogel zopet dovesti do ponovitve tragike iz dobe 1914-18. Te prostovoljne omejitve naših življenjskih zahtev na zapadu ni mogoče razumeti kot del naše miroljubne borbe proti versajskemu diktr'u Leta in leta sem skušal doseči revizijo vsaj najbolj nemogočih določb te pogodbe s pogajanji. Da je moralo priti do te revizije, je bilo jasno mnogim razumniji; evropskim državnikom. Kar- koli sicer lahko navajate proti enojim metodam in jih kritizirate, ne more?? zanikati, da mi je uspelo brez prelivanja krvi doseči rešitev, ki ni bila samo v interesu Nemčije, nego je tudi mnoge druge državnike rešila obveznosti, da bi morali pred svojimi narodi zagovarjati revizijo. Tudi mi morate priznati, da je do teh revizij moralo priti Ver-sajski diktat je bil neznosen Noben Francoz, ki ima količkaj časti, in tudi vi ne bi mogli ravnati drugače, kakor sem ravnal jaz. V tem duhu sem skušal odpraviti tudi nadaljnji nespametni ukrep versaj-skega diktata. Poljski vladi sem stavil ponudbo, nad katero se je nemški narod naravnost zgrozil in s kakršno si ne bi upal nihče drugi stopiti pred nemško javnost Zato je bila ta ponudba rudi samo enkratna. Če bi bila Anglija na- mestu, da je začela voditi kampanjo proti Nemčiji, katere tu ne želim analizirati Poljsko rajši nagovarjala, naj ostane pametna, bi imeli danes po 25 letih v Evropi mir. Namestu tega pa je s lažmi nahujskala najširšo poljsko javnost otežkočala poljski vladi pravilne sklepe in z garancijskimi obljubami zmedla smisel poljske vlade za realnost. Poljska vlada je nemške predloge odklonila, poljska javnost pa je zašla v prepričanju, da se bosta Anglija in Francija borili za njo, postavila zahteve, ki bi se lahko označile le za smešno budalost. če ne bi bile tako nevarne. Začela sta izvajati teror ter gospodarsko in fizično zatiranje poldrugega milijona Nemcev, ki so bili odcepljeni od Nemčije Nočem govoriti o tem divja-štvu. Zlasti gdansko prebivalstvo je spričo postopanja poHskih oblasti prišlo do zavesti, da je brez rešitve izročeno samovolji tuje oblasti. Ali si smem dovoliti vprašanje, kako bi vi kot Francoz postopali, če bi bila po kakem nesrečnem naključju kljub potrumni borbi vaša pokrajina zasedena po tuji oblasti in odcepljena od domovine po koridorju. Vzemimo za primer Marseille in da bi bil tam živeči francoski narod izpostavljen preganjanju, zatiranju in umorom. Vi ste Francoz, gosnod Daladier. in vem. kako bi postopali, jaz pa sem Nemec, gospod Daladier, in gotovo ne dvomite v mojo čast in mojo dolžnost, da prav postopam. Ce bi vas zadela taka nesreča, kakor je nas, ali bi vi mogli razumeti, če bi se Nemčija brez povoda zavzemala za to. da ostane tak koridor preko Francije in da se na ta način odcepljena pokrajina ne sme vrniti Franciji, in da ostane Marseille še nadalje pod tujo oblastjo. Ne morem si predstavljati, gosnod Daladier, da bi se Nemčija iz tekeg« razloga borila proti Franciji. Odrekli smo se Alzaciji in Koreni, da preprečimo nadaljnje prelivanje krvi naših dveh narodov. Še manj bi mogli nastopiti za to, da se ohrani krivica, ki je za vas neznosna, ki pa je za nas brez pomena. Vse to, kar navajate v vašem pismu, občutim prav tako kakor vi Kot bivša bojevnika to najlažje razumeva, prosim vas pa, da razumete tudi to. da je nerazdružljivo z nemško narodno častjo, da bi se odrehli dvema miJIio-noma svojih rojakov, ki žive neposredno ob naši meji zapostavljeni in preganjani. Zaradi tega sem postavil jasno zahtevo: Gdansk in koridor morata nazaj k Nemčiji. Makedonske razmere na naši vzhodni meji morajo izginiti. Ne vidim pa nobene poti. da bi se mogla Poljska, ki računa z zaščito s strani Anglije in Franciie. pridobiti za mirno rešitev tega problema. Moral h? obupati nad častjo in bodočnost 10 nemškega naroda, če se ne b> odločrl za to, da se to vprašanje reši tako nli tako. Če bo sedaj usoda vsilila našima dve-ma narodoma zopet borbo z orožjem, potem bo v tem bistvena razlika. Jaz. gospod Daladier, se borim s svojim narodom za odstranitev krivice, n^ druei strani pa se borite za ohranitev te krivice. To je tem bolj fltf TTlin k^r so Bi no H ugledni možje vašega naroda snoms8 nesmisel takratne versajske rešitve in tudi to, da te rešitve n! mogoče trajno ohraniti. Vam in meni so popn'^ma fittitevse težke posledice, ki hi jih rodila taka vojna, mislim pa. da bo morala naite^ie oosl^d;.ce nositi Po!»*ka. plod^ na to. kako bi se ta vojna k^ncV^ PoIVkl tako ali tako izgubljena. be~*n marala naša dva naroda zaradi zae^sehirl« nega uničevanja zopet stopiti v krvavo borbo ne bo bridko same za vas. ne~o tudi ti mene, ne v'd?m pa uuflii.n* mirnosti, da bi se vplivalo na Polislr^, naj izvrši korekturo svoje poKtjfee. ki je za Nemčijo in nemški narod neznosna. A^olf T? ? t 1 er Prve angleške čete že na nemški meji Včeraj so bili izkrcani na francoski obali prvi angleški motorizirani bataljoni In tako] poslani •sa nemško mejo loži ji ve Čete. S prihodom angleških čet bo francoskemu generalnemu štabu olajšan položaj, ker bo mogel na ta način v dovoljni meri poskrbeti tudi za zasedbo meje napram Italiji. PARIZ, 27. avg. br. Ogromno senzacijo in hkratu največje zadoščenje je izzvala ▼ sasjs%a3zz plasteh francoskega naroda vest, ki so jo nocoj objavili francoski Usti v posebnih izdajah, da so prve angleške čete že na francoskih tleh. V Parizu je prišlo zaradi tega do silnih manifestacij za Anglijo in skupno usodo obeh velesil. Dejansko je priplulo danes v francoske loke več angleških parnfleov v spremstvo pomožnih vojnih ladij, s katerih se je takoj Izkrcalo več bataljonov angleških čet v polni bojni oprani. Vsi angleški oddelki so motorizirani In z ladij so izkrcali tudi več sto motornih vozil. V več kolonah so angleške motorne čete takoj krenile na francosko vzhodno mejo. Francoski In angleški generalni štab sta sklenila, takoj spraviti na mejo vse razno- Rocsevelt pospravlja novo akcijo? WASHTNGTON, 27. avg. br. Roosevelt je bil danes ves dan v svojem kabinetu, iz državnega tajništva ca zunanje zadeve je prejemal nenehoma poročila o položaju v Evropi. Poučeni krogi zatrjujejo, da ne namerava poslati v Evropo nobene nove poslanice, da pa pripravlja novo akcijo, glede katere pa se namerava sporazumeti s vsemi državami ameriškega kontinenta. Kakšnega značaja bo ta akcija, le nt Stev ; Q4 »SLOVENSKI NAROD«, ponedeljek, 28. avgusta 1939. Sirovi S ISaT 7-S0 Predstave ob 16., 19. in 21 uri Medini pod l«. letom ogled filma nt dovoljen ajgi ............-—' 'asa I DK1VM1 VEST JUr — Kolikšna rezerva punice nam bo ostala? Z novo uredbo o rezervah živil ter zaradi odkupov žita za vojaštvo, so se povsem spremenili izgledi za vnočevanje letošnjega pridelka. Ne kaže se takšna potreba po izvozu kakor prejšnja leta, kar ima tudi nekatere dobre strani. Ne smemo pozabiti, da so cene pšenice na mednarodnih trži Snih mnogo nižje kaker doma. Ce pride do revizije cen na domačih trŽISČ'h, bo pi-ilagcdena le glede na državne Interese, cene na mednarodnih tr*:šozdravnik dr. Rodoschegg zopet ordinira. 407—n —lj šola za moderno plesno umetnost Mete Vidmarjeve se prične 1. septembra. Vpisovanje vsak dan od 18. do 19. Gajeva 9. 408—n —lj Ljubljanski Sokol poziva svoje člane, ki bi hoteli sodelovati kot reditelji na društvenih prireditvah na sestanek, Id bo v društveni pisarni v Narodnem domu v petek 1. septembra Ob 20. 409—11 —lj Vrnitev mestnih počitniških kolonij. Kolonija se vrne iz Gaberka v Poljanski dolini v torek 29. avgusta ob 15. pred Mestni dom, kolonija iz Metlike se pa pripelje v sredo 30. avgusta ob 20.30 na glavni kolodvor. Opozarjamo starše, naj gotovo pridejo po svoje otroke na določen kraj o pravem času. —lj Promenadjii koncert. Turistični odbor za mesto Ljubljano priredi drevi od 19. do 20. ure promenadni koncert v »Zvezdi«. Koncert bo izvajala godba Narodne, ga žel. glasbenega društva »Sloga« pod vodstvom kapilnika g. Herbertaka Svetela. Koncert se vrši ob lepem vremenu. odlično francosko filmsko DELO, Sg% £» Cm t.Ob 16.. 19. in 21. url • u« de oamara kino u m o n HaiaMaaM tel. 22-21 Ganljiv in lep ljubavni roman, ki se je dogodil v prostrani puščavi, v atmosferi peščene pustinje, v kateri iščejo ljudje utehe, pozabljenja, ljubezni, pustolovščin . .. v kateri blesti trojica najboljših igralcev-umetnlkov J K AN PLERRE AUMONT CHARLES VANEL ta lepa MARTA LABARR Samo se danes in jutri! i JONA KINO MATICA, 31-24 ob 16., 19. in 21. uri PREMIERA velike ljubavne drame! Posnetki v svetovni vojni opustošene belgijske pokrajine, kjer se preživlja usoda treh kruto prizadetih po svetovni moriji. Mamila Chantal — Pierre Renotr — Akne Clariond —lj Ukradena kolesa, Z dvorišča Verov-škove trgovine na Tyrševi cesti je bilo ukradeno rdeče pleskano kolo, znamke »Coventrbcc. — V Selenburgovt ulici Izpred poslopja glavne p--« to je tat odpeljal 1400 din vredno, zeleno pieskano kolo, znamke »Styiia« slugi Delavske zbornice. Izpred gostilne »Angelca« na Sv. Petra cesti je bilo ukradeno 600 din vredno kolo znamke »Record« prevozniku Avgustu Rojcu. Dalje je tat ukradel 600 din vred- no kolo znamke >Opel< Francu Petriču in sicer izpred neke hiše na Dolenjski cesti. —lj Izgnani iz Ljubljane. Za 3 leta je izgnan iz ljubljanskega policijskega okoliša brezposelni delavec Anton Urankar, doma iz kamniškega okraja. Za 2 leti sta izgnana delavec Franc Lesjak lz emar-skega okraja in 40-letna postrežaica Frančiška Bajds iz litijskega okraja. Začetek prvenstva v nogometa Včeraj se je začela prvenstvena sezona 1999-40 mami v ligi in v podsaveznem I. razredu — spet prvak v atletiki Ljubljana, 28. avgusta Včeraj smo stopili v novo prvenstveno sezono 1939-40. Prvič v zgodovini jugoslo-venskega nogometa sme dobili dve ločeni dgl povsem neodvisni druga od druge. Tu-ii tu bodo moraii slej ali prej priti do sporazuma, ker se bo sicer zgodilo, da bomo imeli v Jugoslaviji kai dva prvaka. V hrvatsko-slovecski ligi je prvo kolo prineslo poleg pričakovanih izidov tudi precejšnje presenečenje ,ki obeta, da bo jesenska sezona prav zanimiva. Ljubljana je s pomlajenim moštvom gostovala v Zagrebu nasproti Gradjanskemu. Zagrebčani so bili visok: favoriti in v Ljubljani pač ni bilo nikogar, ki bi računal na uspeh ljubljanske enajstorice. Tako se je tudi zgodilo. Ljubljana je igrala po soglasni sodbi zagrebških listov prav dobro, zlasti v prvi polovici. Od vsega začetka je ubrala defenzivno igro, da bi na ta način dosegla čim ugodnejši rezultat. Dolgo časa Gra-djanski ni mogel prebiti čvrste obrambne vrste. Pred odmorom se mu je le enk at posrečilo poslati žogo v ljubljansko svetišče. V drugem polčasu se je njegova napadalna vrsta Še bolj uveljavila, pri čemer se je zlasti odlikoval Lešnik kot strelec. Do konca igre so Zagrebčani še štirikrat zadeli v črno in rezultat je bil 5:0 Veliko presenečenje je priredila Bačka, ki je na domačih tleh nepričakovano premagala Hajduk z 2:1. Sploh je bila prva prvenstvena nedelja za Split čina. Drugi njegov zastopnik v tej ligi, SK Split je imel v gost'h Haška. Odločila je večja rutina Zagrebčanov, ki so zmagali 4:1. V Sarajevu je Sašk le s težavo premagal varaždinsko Slavijo 1:0. V Zagrebu sta si Concordia in osješka Slavija z rezultatom 2:2 delih točki. V nacionalni ali srbski skupini je bila na sporedu samo tekma med Jedinstvom in sarajevsko Slavijo. Beograjčani so zmagali 2:1. V Pragi je nastopila jugoslovenska reprezentanca, seveda brez hrvatskih igralcev, nasproti moštvu češkomoravskega protektorata. Enajstor-ca, sestavljena iz ključno iz beograjskih igralcev, ni bila domačim v nobenem pogledu kos in je podlegla z visokim rezultatom 3:7. Tudi v okviru LNP so včeraj v I. razredu odigrali prvo kolo. V Ljubljani sta bfili dve tekmi. Mars je presenetljivo porazil Reko 4:1. nič manj pa ni začudil neodločeni izid 3:3. ki ga je domžalski Disk Izsilili v srečanju z Jadranom. Ostala ljubljanska kluba sta nastopila izven doma, oba z neuspehom. Na Jesenicah je Svoboda podlegla dobrD razpoloženemu Bratstvu z visokim rezultatom 1:9, v Kranju pa je domače moštvo premagalo Hermes s 4:2. V mariborski skupini tudi ni šlo brez presenečenj, železničar Je moral v Čakovcu oddati Gradjanskemu točko, čeprav je vodil Že 3:0. Po odmoru so namreč presenetljivo dobri domačini *zenačili. V Mariboru je Rapid premagal Muro 1:0. Na stadionu je bilo v soboto in nedeljo I državno prvenstvo klubov v atletiki. Po | merila sta se stara rivala Primorje m Ooncordta. ze v soboto je Primorje vodilo s skoraj 1000 točkami prednosti, v nedeljo pa je razliko povišalo se za 400 in >e zmagalo s končno razliko 31.260 nasproti 29.821 točkami Primorje je postalo ZO petič državni prvak V Mariboru je v klubskem dvoboju Železničar premagal Maraton s 94:81. Na Savi je bilo včeraj drž. kajakaško prvenstvo na divjih vodah. Tekmovali ao na "biča ini progi med Zagorjem in Hrastnikom. Na.stopili so samo Ljubljančani In Zagrebčani. Pri enoj kan js Ljubljana slavila zmago, državni prvak pa je postal Malahovskv. V turni enojki je postal prvak K. Plan (Zagreb), pri dvojkah pa Zagrebčana Lubšič in Vincenc. V soboto zvečer je ponovno gostoval v Ljubljani ĆPK. Nastopil je nasproti Iliriji, ki je dovolila gostom v sedmih točkah dvoboja eno samo zmago. Na 200 m presto je zmagal Cerer v 2:29.4, na 100 metrov hrbtno Pelhan v 1:16.4, na 50 m prosto Fritsch v 28.7, v štafeti 4X50 m prosto Ilirija v 1:54.6, na 200 m prsno pa VVernerjeva v 3:25.8. Edino zmago za CPK je beležil Sehrig na 100 m prano a 1:22.6. V waterpolu je bil rezultat 3:3. Avstralija : Jugoslavija 4 • 1 Boston, 28. avgusta. Prvi dan finalnega medcelinskega srečanja v tekmovanju za Davisov pokal med Jugoslavijo -r. Avstralija, je prlntscl presenetljiv izid. Punčec je premagal Brom-wicha v štirih se tih in je bilo take stanje po prvem dnevu 1:1. V petek sc tekmovanje v doublu zaradi dežja ni odigralo in so ga zreložili na soboto. Zaradi p resen oče nja prvi dan, je vladalo med občinstvom veliko zanimanje. Za Avstralijo sta nastopi ba Brormvich in Quist, ki sta najbolj* par na svetu, za Jugoslavijo pa Puntec ki Kukuljevič. Kljub junsdJlć borbi sta Ju-goslovena podlegla v treh setih. Avstralca sta zmagala s 6:2, 6:3, 6:3. Avstralija je vodila 2:1, s čemer je bila njena končna zmaga izven dvorna. Včeraj sta bila na sporedu se preostala singla. Punčec se je v doublu nekoliko poškodoval na nogi in ga je zaradi tega zamenjal Kukuljevič. Ze prvi single je prinesel Avstraliji odločilno tretjo točko. Brormvich je precej lahko premagal Mitl-ča s 6:1, 6:3. 6:2. Za prvi Kukuljevićev nastop je vladalo veliko zanimanje, čeprav so vsi obžalovali, da ne bo igral Punčec, ki bi bržkone dobil za Jugoslavijo drugo točko. Kukuljević je s svojo igro pokaza', da spada med elitne Igralce, a je naletel na sijajno razpoloženega nasprotnika. Quist je zmagal v treh setih s 6:2. 6:3. 6:4. Tako je postala Avstralija medcel n-s ki prvak z rezultatom 4:1 in bo nastopila čez 14 dni v finalu z Ameriko, ki brani Davisov pokal. Tudi v tem srečanju smatrajo Avstralce za sigurne tavorite. Pred sodiščem Sodnik obtožencu: To so edinstveni primeri v kriminalu, kar ste že zakrivili. — Toda, gospod sodnik, vi se mi preveč laskate! MALI OGLASI cieseda 50 par. davek posebej Preklici, izjave Deseda Din 1.—. davek posebej. Za pismene odgovore glede mano oglasov je treba priložiti znamko. —- Popustov za male oglase ne priznamo. RAzno Beseda 5U par. laves posebej Najmanjši znesek 9 Din Mr!]9e moške j o lene. perilo in vsa praktična jplacils pri PRESKERJU, Ljubljana. Sv Petra cesta 14 _L I ru KISTU Predao odhajate na planine, oe pozaoite al nabaviti ris cvetlični med v Modami — i-jubijan& židovska ui. (k 36/1 NAJBOLJŠO MEDICO dobite v Medarni — Ljubljana židovska ul 5. 36/1 ILI ŠEJE JUGOdRAHKA: ŠVPETUANAM PRODAM Beseda 90 par. davek posebej Najmanjši znesek 8 Din OREHOVA JEDRCA lepa. izčiSčena. dobit« najceneje v Medarni — Ljubljana, Zidov* ska ul o. 86/1 NAJBOLJŠI TRBOVELJSKI premor KLAVIR dobro ohranjen, takoj prodam. Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 2600 LiUTZOVA PEČ! velika, dobro ohranjena, takoj naprodaj. Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 2602 SOBE OPREMLJENO SOBO lepo, veliko to zračno m souporabo kopalnice oddam s 1. septembrom enemu ali dvema gospodoma, ev. m hrano. Naslov v upravi »SI. Naroda«. 2573 VEĆ DUA KOV nižjeSolcev sprejmem na dobro hrano in stanovanje. — Pomoč pri učenju. Gosposka ul. 10 — Bltenc Antonija. 3610 DFV AN dobro ohranjen, in Štiri fotelje, prodam. Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 3601 OGLAŠUJ V MALJ OOLASNI* „SLOV. NAKOPA"! NARODNA "TiSKARNA I LJUBLJANA koks. suha okva .POGAČNIK iunuriceva 5 — lelefoo «tt~3t Makula turni papir MkMfrnsi KssOjevs aUca ttev. § »SLOVENSKI N A R O D«, pooodeljek. 28. avgusta ltm. »m. 194 Rydz-Smigly — vojak železne volje Ves poljski narod stoji danes za njim in veruje, da nm ho maršal ohranil svohodo in neodvisnost Nad pisalno rntso vrhovnega poveljnika. pp^afce armade Rydz Smig-lvja visi sUka maršala Pflaudskega. Pravijo, da se Rvdz 8taigly dostikrat ustavi pod sliko svojega učitelja ki mojstra, vrže nekaj pogledov na jkjsudskega, med tem ko premišlja o uso-0% svojega naroda. Bodi močan, mu pri-Šepetava učitelj, spomni se na borbe za oavobojenje domovine. Spomni se vseh ti-stih. ki so žrtvovali svoje življenje za ne-ojlvisnost Poljske. Ne- pozabi, da si Rydz, moj učenec, in da si Smiglv, to je »hrabri«:. Se pozabi, da sem bil v nemških ječah, preden smo osvobodili Poljsko izpod tujega jarma. Ne pozabi obljube, ki si mi jo dsa, ko sem umiral in izročil usodo Poljske v tvoje roke, tiste Poljske, ki sem ji sam jrtvoval vse svoje sile in sposobnosti. Po-m&gaj svoji domovini, kakor si meni po- magal na bojnem polju, ko smo preživljali težke čase. Pravijo tudi, da Rydz Smigly, vrhovni poveljnik poljske armade, vedno premišlja pred sliko osvoboditelja Poljske maršala Pilsudskega, preden se odloči v najbolj važ nih zadevah. Rydz Smiglv se je rodil pred 53 leti v nekdanjem trdnjavskem mestu Brzezanv v južnovzhodni Poljski v meščanski družini. Pri krstu so mu dali ime Edvard, že kot deček je pokazal izredno voljo in izredno inteligenco. V srednji šoli ga je obvladala strast do slikanja in ljubezen do vlomovine. Poljsko si je želel veliko in svobodno. Zelo zgodaj se je zanimal za politične probleme, že v letih, v katerih se mladi ljudje navadno ne pečajo s politiko. Kot srednješolec je bil že član tajnih pa-tiotičnih in konspiratorskih krožkov, kjer se je že izkazal pred svojimi učitelji in tovariši. Po dokončani srednji šoli je Rydz odšel na krakovsko univerzo, kjer je študiral slikarstvo in filozofijo. Boljšega mesta za študije si ni mogel izbrati. Krakovo je bilo tedaj generalni štab Jožefa Pilsudskega. S svojimi tovariši je Pilsudski v Kra-kovu ustanovil »Združenje oboroženih borcev« in strelska društva. Mladi Edvard Rvdz je imel prilike dovolj, da pretvori svoje mladostne sanje v resničnost. Sklenil je žrtvovati svojo slikarsko karijero, odločil se je za vojaški poklic. Prišlo je 1.1914. V začetku svetovne vojne je bil Rydz Smigly poveljnik »Zveze lovcev«, vojaške organizacije, katero je ustanovil Pilsudski na poljskem ozemlju, nad katerim je vladala Avstrija. Organizacija je obstojala kot tajno združenje tudi že v bivši ruski Poljski in je vežbala vojaški poljski kader, ki bi se v primeru vojne boril za svobodo Poljske. Eme 14. avgusta 1914 je Rydz Smigly prevzel poveljstvo nad 3. bataljonom prve brigade poljske legije. Dne 4. januarja 1915 je postal polkovnik, dne 10. maja 1916 pa je bil že major. V avgustu 1916 je podal Rydz ostavko na svoj položaj komandanta prve brigade, ker se ni strinjal s postopanjem Avstrijcev in Nemcev poljskimi legijami, ki so se borile za poljsko stvar. Rydz je ostal na fronti s Pilsudskim, toda 1.1917 je Pilsudski razpustil svoje legije, nakar so ga Nemci aretirali in ga vrgli v trdnjavsko ječo. Rydz Smigly je po navodilih Pilsudskega prevzel vodstvo tajne poljske vojaške organizacije POW, ki je pripravljala svoje ljudi na odločilne trenutke v borbi za svobodo. Ob koncu oktobra 1918 je Rydz mobiliziral vse člane svoje tajne organizacije v Galiciji in ruski Poljski. Imenovali so ga za vojnega ministra v začasni vladi v Lublinu, v novembru 1918 je razorožil nemške in avstrijske polke na Poljskem in zaplenil ves sovražnikov vojni materijal. Toda na. vzhodu so začeli prodirati Rusi, da bi zanetili revolucijo v Evropi. Po hudih borbah jim je bil Pilsudski s pomočjo Rydz Smiglyja kos, dne 12. oktobra 1920 je bilo sklenjeno premirje. Eno leto pred svojo smrtjo je Pilsudski odkril svojo poslednjo voljo, ko je rekel predsedniku Moscickemu: Ce se zgodi, da me ne bo več, imate moža, ki me bo nadomestil na čelu armade, to je general Rvdz Smigly. Dne 12. maja 1936 je Pilsudski umrl. Predsednik je takoj uveljavil oporoko maršala Pilsudskega in je Imenoval Rvdz Smiglyja za inšpektorja poljske vojske- Dve leti nato je bil imenovan za maršala. Ko se je Rydz odpovedal umetniškemu poklicu, je zapisal v svoj dnevnik: Brez močne odporne vojske, ki je pripravljena vse žrtvovati za domovino, se ne more narod posvetiti znanosti in umetnosti ter razvijati civilne kreposti. V redkih prostih urah maršal Rydz Smi-gly se vedno rad slika in študira filozofe. Telesno je krepak kakor mladenič, izborno jezdi in ljubi lov. V splošnem je zelo skromen, dobro ve, da je beda, ker jo je sam okusil, starši so mu umrli, ko je začel hoditi v šolo. Po značaju je miren in umerjen ter ljubi samo umerjene ljudi. Malo govori, zna se pa tudi smejati. Z maršalom Rydz Smiglv jem bdi nad Poljsko in jo čuva Pilsudskega duh. Ves poljski narod stoji danes za maršalom Rydz Smigly-jem in je pripravljen zrt\*ovati vse za ohranitev svobode In neodvisnosti Poljske. Kdo je ukradel Jakopičeve slike Tat žal ni te vrste lopov, nepridiprav in predrznei k?1k-or je b«I tat Watteaujevega „Brezbrižnlka", ki a* je Javil sam policiji Ljubljana. 27. avgusta Sergij Boguslavski je šel in se je prijavi sam sodišču kot tat dragocene okoli 8 jnjfijonov dinarjev vredne slike mojstra Wotteairja, »Brezbrižnik« se je vrnil s počitniškega oddiha, katerega je prestal v majhni, umazani podstrešni sobi, v razkošne prostore pariškega Louvra. Sicer še ne visi na svojem starem mestu, temveč se nahaja v železnem zaboju, iz katerega ga iiuiejo samo zs nekaj ur, medtem ko strokovnjaki študirajo, kako pa je Sergij »popravil« ali kakor je sam dejal »pomladil«. Glavno je, da je »Brezbrižnik« zopet v Lotrvru, tat Sergij pa v zaporu. Sergija zaslišujejo sodniki in tudi — psihiatri, kajti mnogi njegovi znanci in pri>atelji zatr-jajejo, da je Sergij abnormalen človek, saj je njegov brat tudi končal v norišnici. Senzacionalna tatvina »Brezbrižnika«, ki je spravila na noge ne samo francosko po-Ttctjo. temveč tudi detektive v vseh večjih mestih po vsem svetu, je menda vzpodbudila tudi v Ljubljani nekoga, ki je šel in ukradel mojstru Jakopiču šest slik, kajti Jakopič notira na umetniški borzi zelo visoko. V kratkih dnevnih vesteh je bilo naši javnosti pred 14 dnevi sporočeno, da so tatovi obiskali mojstra Riharda Jakopiča. Pcav ganljiva so bila poročila oziroma poročile« o tej tatvmL Čitali smo na primer, da so mojstru »kar šest slik odnesli nepridipravi«. Nekje smo čitali proti koncu kratka vesti, da »vsega hud ima na ti ps tudi kradejo lopovi, vendar pa se bolj redko čuje, da bi se spravili na krajo slik. Tokrat so se predrzneži spravili tudi nanje. Menimo, da jih bodo oblasti kmalu prijele.« Žal oblasti do danes nepridiprava, lopo-^sa m predrzneža. ki je »kradel Jakopičeve slike, še niso prijele, sam tat pa menda tudi ni tako neumen, da bi se prijavil policaji, še prej pa telefomčno sporočil uredništvom, naj pošljejo svoje reporterje ob tej in tej uri v rdečo hišo na Bleivreisovo cesto, z njimi naj bodo vsekakor fotoreporter j i kot priče senzacionalnega dogodka. Tako je namreč aranžiral Sergij Boguslav-^i, preden se je prijavil pariški policijL H. P. MELNIKOVi ZAGONETNA SMRT KNEZA KOSTROVA kOMAhl — Veseli me, da sem vaju spoznal. Jaz sem pa trgovec Varsanofij Paramonov. No, pa trčimo na zdravje našega barantanja. — le dvignil Rvbakov Ali smemo primerjati tatvino »Brezbriž-nika« s tatvino šestih Jakopičevih slik? Z mirno vestjo lahko tako storimo, čeprav ne gre za milijonske vrednosti, temveč samo za tisočake, ki pa pomenijo mojstru Jakopiču toliko kakor milijoni Louvru. Ri-hard Jakopič je prav tako mojster kakor je mojster \Vatteau, čeprav je Rihard Jakopič še živ (naj mu ljubi Bog nakloni še dolgo življenje, tja do skrajnih meja človeškega življenja, kakor pravimo novinarji), Wat-teau pa že nekaj stoletij mrtev. Do tu je vse v redu, če primerjamo, žal pa ne moremo primerjati lopova, nepridiprava in predrzneža. ki je ukradel »Brez-brižnika«, z lopovom, nepridipravom in predrznežem, ki je ukradel šest Jakopičevih slik iz zaklenjenega Jakopičevega ateljeja na Mirju. Bojimo se, da tat Jakopičevih slik ni zrel za norišnico, niti ni ukradel slik zaradi ogorčenja, ki ga je imel, ko je videl morda prej nekoč kot Jakopičev gost, da leži šest mojstrovih umetnin nekako pozabljenih na delovni mizi motda prepletenih že z nitkami pajčevine, gotovo ps pokritih z debelo plastjo prahu Sergij je bil namreč ogorčen, ko je opazil, da ie »Brez-brižnik« slabo restavriran in da si ga je zaradi tega »izposodil« za dva meseca. Jakopičeve slike so izginile iz ateljeja že 4. avgusta. Kdor pozna mojstra Jakopiča, bo razumel, zakaj ni bila tatvina takoj prijavljena, temveč šele tri ali štiri dni kasneje. Jakopič je nad vse dober človek, zaradi tega ni takoj prijavil tatvine, vemo pa, da ga je dogodek zelo razžalostil. Niti sence maščevalnosti se ni pokazalo v njegovem srcu, ko je opazil tatvino, samo žalost mu je napolnila srce in spomnil se je na vse prejšnje slične dogodke. Mojster Jakopič namreč ni bil prvič okraden dne 4. avgusta. Pred leti so mu izginile na primer tri lepe slike in tatvine niti prijavil ni policiji. Tat je bil tedaj — pošten Človek. Ukradel mu je slike, ker je oboževal njegovo umetnost in nekaj dni po tatvini je sam prišel povedat, da je slike ukradel. Mojster Jakopič ni ozmerjal tatu, marveč mu je rekel: Prijatelj, obdrži si sli- ke, ako pa ti katera ni všeč. izberi si drugo, glej, tu jih imam še nekaj. Tak je mojster Jakopič. Dober, neskončno dober in plemenit človek, ki rad prizna, da ima velike grehe na vesti, ki so popustljivost, dobrota, zaupljivost. Žalosten je bil mojster Jakopič. Ukradli so mu šest slik z motivi, ki jih danes ni več: Grada-scica, Mali graben, Mestni log. Vemo tudi, da Jakopič nerad prodaja slike, ki so mu posebno pri srcu in ki jih sam najbolj ceni Ukradene slike so bile te vrste slike. Kakor vedno doslej tudi topot mojster ni izgubil poguma. Če ne bi imel poguma v težkih trenutkih, ne bi bile Jakopiča več na svetu Nekoč mu je star očanec, ki je že mnogo prestal v življenju, rekel: Vse lahko izgubiš na tem svetu, čast. denar pa še celo. samo poguma ne smeš izgubiti. Če izgubiš pogum, izgubiš vse. čast si lahko rešiš, denar si lahko zopet pridobiš, a brez poguma ti izgubljen. In poguma še nisem izgubil, je dejal mojster Jakopič, ko nam je pripovedoval, kako je bil že prej nekoč okraden. Jubilejna razstava slovenske obrti Ljubljana. 28. avgusta Razstava slovenske obrti hoče biti prikaz dela slovenskega obrtništva in dokaz kvalitete slovenskih obrtniških izdelkov ob 20-letnici Jugoslavije in lOletnici ustanovitve Zavoda za pospeševanje obrta pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani Pokroviteljstvo nad razstavo je sprejel Nj* Vis. knez namestnik Pavle. Razstava bo v prostorih ljubljanskega velesejma od 7. do 16. oktobra v Ljubljani. Jubilejne razstave slovenskega obrtništva se more udeležiti vsak obrtnik iz Slovenije s predmeti lastne obrtniške proizvodnje, ki jih bo posebna ocenjevalna komisija pripustila na razstavo. Zaradi tega so vsem raz-stavljalcem, ki se za razstavo prijavijo, na razpolago strokovnjaki s tehničnimi nasveti glede izdelave posameznih razstavnih predmetov. Razstava slovenske obrti bo pokazala obrtniške izdelke po naslednjih blagovnih skupinah: 1. gradbena obrt, J. oblačilna stroka in tapetništvo. 3 lesne m sorodne obrti, glasbila, 4. kovinska obrt. elektrotehnika, poljedelski stroji. 5. umetna obrt. aranžerstvo, 6. keramika, 7 služnostne obr- ti. 8. galanterija, 9. živilska obrt. 10. grafična obrt. fotografija Prikazu teh obrtniških izdelkov bodo priključene razstave zaI°dA za pospeševanje obrti pri Zbornici za TOI, obrtnega šolstva in obrtne literature. Posebni prireditvi bosta modna revija in kulinarična razstava. Za razstavno blago, ki se bo po razstavi vrnilo razstavljalcem. je dovoljena na železnici polovična voznina. V kratkem bo potekel zadnji rok za prijave. Zato je potrebno, da se obrtniki, ki so doslej prijave še odlašali, čim prej ja- vijo razstavnem« odbora zaradi raapoeeoV tve njih izdelkov. Vse podatke daje ras-stavni odbor zsvods za pospeševanje obrti pri Zbornici za TOI v Ljubljani Čefki plavači v Ljubljani. Ceeky plsvec-ky klub iz Prage bo danes nastopil proti Iliri j L Začetek dvoboja ob 20 JO. Česky plaveckv klub bo po povratku iz Splita, kjer je premagal JSK Jadrana, odigral še eno tekmo, ki bo nudila velik užitek, posebno še, ker bodo nastopili val člani Ilirije. Srečna, mirna Ljubljana... Navzlic burnim časom vlada v našem mesta idiličen mir Ljubljana. 28 avgusta Vse blagoslove tebi, Ljubljana! tako so ■včeraj Ljubljančani blagrovali naše mesto po pesnikovih besedah. Pod vplivom Časopisne in radijske vročice so se mnogi vrnili s počitnic že med tednom Niso mogli več vzdržati v negotovosti v strahu pred prihodnjimi urami. Na deželi >o sicer zvedeli za vznemirljive dogodke šele čez nekaj dni, ko smo v Ljubljani že pozabili nanje, vendar so prav takšne novice najbolj vznemirljive. Meščan, se niso več dobro počutili v svoji koži Cim so se pa vrnili, se jim je zdelo, da se je mednarodni položaj temeljito spreme nil. Napetost je sicer ostala in sicer taksna da je ne moreš meriti na atmosfere Osta! je radio, ki je stra^nejše mučilno sredstvi od vseh srednjeveških in bi ca Dante ne dvomno postavi! v peklu na pno mesto, če bi bilo to prekletstvo med t^um' '/umlieno že tedaj. Primerjajte z radiom samo na> včerajšnji promenadn' koncert! Kakšna idi la! Kako bla/ilna godba prav; balzam za živce po vseh posebnih izdajah in radijskem lajanju Zdelo se nam je. da so se vrnili tisti zlati časi pred avgustom ko je bil Gdansk še tako daleč. Težko je reči, če je vladal včeraj kjerkoli v Evropi tako idiličen mir kakor v Ljubljani. Meščani so se pomirili. Nekateri so sicer mečkali časopisni papir v rokah, vendar so raje poslušali godbo kakor čitali. Napetost je popustila . . . Bilo je tako kakor med gasilski mkongresom. ko smo se zanimali sa mo za domače dogodke. Mislili smo samo na sporazume in zdelo se nam je, kakor da je postala včeraj nenadno hrvatska govorica na naših ulicah posebno domača. Včeraj, ko so v vseh večjih evropskih mestih irhteli pred bližnjimi urami, ko so pozabi- ' na weekcnde in si zvečer niso mopli privoščiti niti razsvetljave — je vladalo v Ljubljani popolno zatišje. Morda ne sledimo duhu časa ter nismo »aktualni«, toda Magrovati nas mora vsak Po vsem svetu nsj morajo zavidati in naj svet zve, da ae naši meščani včeraj niso odpovedali wee-kenda in da so bile nedeljske izletne postojanke polne zadovoljnih meščanov, ki lib je najbolj zanimalo vprašanje, kaj bi se >bolj prileglo«. Bila je res lepa nedelja in želimo si samo, da bi bilo takšnih vsaj še nekaj, da hi včerajšnja ne bila zadnja. Ameriški tempo Izraz ^-ameriški tempo« nam služi navadno za predstavo hitrosti, eksoeditivno-sti ter napredka toda naslednia zgodbica, ki je vzbudila veliko veselost v ameriški javnosti, nam kaže. da vendar ni tako strašen kakor mislimo v Evropi Bančni inspektor 1e prišel nenadno na svojem inšpekcijskem potovaniu v ameriško mestece da bi oreeledal bančno po-družinico Pri tem ie doživel stvari ki lih ne bo nikdar pozabil Stopil ie k okencu v banki Pri • okencu ni bilo nikogar, čeprav ie bilo odprto Inspektor ie vstopil v uradniški prostor in ker ni bilo nikjer nikogar, je pristopil k blagajnikovi mizi Preštel ie denar pregledal knjige in še vedno ni nikdo prišel Vze! ie knjise in denar ter si nabasal aktovko ne da bi ga kdo pri tem moti! Končno se ie pritihotapil do ravnatelieve pisarne, pogledal v njo sko7t steklena vrata in videl da ravnatelj, blagajnik in druci uradniki sede komodno. brez suknjičev da iim ni vroče, in kvartajo Inspektor iih ni motil in vrnil se je proti izhodu, preden pa ie odšel, je sprožil alarmno napravo Zvonec ie zvonil zelo dolgo, tako da ie šlo skozi ušesa, toda iz ravnatelieve pisarne ni biio nikogar, pač ie pa iz nasprotne strani hitel natakar in nesel štiri whiskyje Alarmna napravi ie namreč služila uradništvu banke za to. da so klicali natakarja Sovražniki modernega časa Ameriški mecen, večkratni milijonar John Rockefeller je obožaval preteklost in je v Kaliforniji zgradil srednjeveško mesto Williamsbuig. kar ga je stalo težke milijone. Polnih trinajst let so zgodovinar, ji, arhitekti in umetnik: gladili Rockefel-lerjovo srednjeveško mesto, v katerem ni smela niti najmanjša podrobnost spominjati na moderno dobo in njene tehnične izume in pridobitve civilizacije Rockefeller je žrtvoval skoraj poldrugo milijardo dinarjev za svoje srednjeveško mesto, v katerem seveda ne grore ponoči plinske ah električne svetilke, temveč lojevke in le-ščerbe. kakor je bilo v srednjem veku. To srednjeveško mesto ima tudi svojo sred. njeveško univerzo, v kateri poučujejo specialisti vse predmete v latinščini in se gredo humaniste, ker pa American ne izgubi nikdar smisla za realnost m sodobnost je tuci Rockefeller dovolil, da so instalirali v srednjeveških hišah v VViliams burgu centralno kurjavo, a kotle in grelce so morali arhitekti in graditelji skriti \ Zidovje, da imajo prebivalci mesta vedno in kljub temu vtis. da žive tri ali štiri stoletja za modernim časom Nič jih ne spominja na moderne čase. V Oxfordu na An gleškem pa je skupina dijakov na univer zd pred dnevi sklenila, da bo zavela kakor ljudje v 15. stoletju. So to sovražniki modernega časa. ki so si napravili obleka* kakršno so nosili ljudje v 16. stoletju, in so se odpravili na deželo. Potujejo od vasi do vasi in propagirajo med ljudstvom idejo povratka k naravi in primitivnim ^asom. Nova odkritja o hipnotizmu Na kalifornijski univerzi ie delal nedavno prof R M Dorcus številne poizkuse in z njimi dokazal, da hipnoza ne vpliva na hipnotizirane ljudi tako dolgo, kakor so doslej mislili Dr Dorcus je strokovnjak za hipnozo in je svoje poizkuse delal pred številnimi strokovnjaki S temi Doizkusi ie povsem izpodbil domnevo da hipnotizirani Človek ostane v transu tako dolga, dokler ga hipnotizer zopet ne zbudi. V enem primeru ie bilo hipnotiziranih -0 dijakov in jim ie hipnotizer sugeriral, naj bi se vlegli v laboratoriju Potem je vstopil v laboratorij asistent in dejal dr. Dorcusu. da ga kliče telefon Dr Dorcua je odgovoril tako. da so ga hipnotizirani dijaki slišali da je pozabil na važen opravek ter da se ne bo mogel več vrniti v laboratorij Odšel ie. ne da bi prei zbudil dijake iz hipnoze Potem iih ie skrivalo opazoval skozi okence Večina hiDnotizi-ranih dijakov ie kmalu vstala, čim ie profesor odšel, in izkazalo H ie. da niso bili več pod hipnotizer;evim vplivom Vedli so se povsem tako kakor nehirmotiziran: tovariši. Posebno zanimiva ie tudi ugotovitev, da so dr Dorcusovi poizkusi dokazali, da je mogoče hipnotizirati le liudi. ki veru-iejo v hipnozo. ?;ccr pa ne more hipnotizirati tudi najbolj.5: hipnotizem človeka, ki sodi da ie hipnotizem nesmisel Dokazano je torej, da ie hipnotizem oodobon č>-rovniji. ki se razblini v nič. čim liud^o ne verujejo več vanjo. Kljub temu ie potrebno hipnozo še nadalje raziskovati /.n.inj-stveno Iz Litije Na dr*, meščanski soli v Litiji bodo popravni izpiti v četrtek 31 avgusta in sicer za učence(ke) IV. razreda od 8. do 9., za ostale pa od 9. dalje. Vpisovanje v 1. raa-red bo 1. septembra, v II. razred 2. septembra, v III. in IV. razred 4. septembra, vsakokrat od 8. do 12. in od 15. do 17. Otvoritvena služba božja bo 9. septembra ob 9. Podrobnosti o vpisu in pričetku šolskega leta so objavljene v letnem poročilu, razvidne pa so tudi z oglasa v šolski vežL Xa glasbeni šoli v Litiji bo vpisovanje v nedeljo 3. septembra in v ponedeljek 4. septembra od 9. do 12. Vse ostale informacije pri vpisu. Trčili so. — Po eno cašo bo premalo, — je dejal Rybakov in na točil znova. _ Gospod plačilni! — je poklical mimo idoče- ga natakarja. — Kaj pa imate za večerjo? — Rezance imamo. — Prinesite jih! Rezanci niso žeblji, da bi obti-čaJS človeku v želodcu. — Imamo tudi vampe, ali pa naj vam prinesem jetrnice? — Jetrnice so tečnejše. Prinesite jih! Vampe pa lahko pojeste sami. Za petak poješ vampov, za krono pa izpljuneS kruha. Jed si ie treba izbrati tako, da človeku po nji diši pijača, — Redkevna smetana je tudi dobra! *<*i Ne, ne, prijatelj! Redkev se je z gospodi, spat ae pa gre s capini! Pripravite raje postrvi in priložite jim mnogo čebule! Čebula poostruje tek. Požurite se torej, napitnino dobite! — No, gospoda, zakaj pa ne pijeta? — M j€ Obr- nil na Rožnova in Skalskega. Saj smo samo enkrat na svetu. Na zdravje torej! Pri vsaki novi čaši je povedal Rvbakov kak izrek. Pogovor je bil vedno živahnejši. Mračni obraz Rožnova se je počasi zjasnil. Ko ni hotel izprazniti osme in devete čaše — kar je bilo bolj iz spodobnosti — ga je potrepljal Rybakov prijateljsko po rami. — Ah, prijatelj, zahvalite se čaši, da ie razpršila vašo otožnost. — Prav pravite! je pritrdil Rožnov. Bil je že malo Dijan. — Varsanofij Paramonov ima za vas delo, - je dejal Skalski Rožnovu. — Kakšno? — Rad bi naslikano sliko po drugi sliki, — je odgovoril Rvbakov. — Torej po vzorcu. S kakšnimi barvami pa? Z oljnatimi ali ogljem? — Čemu z oljnatimi — zadostuje z ogljem ali črnilom Toda tako, da bo to isto. Kakor pravijo, da bi bil to isti medved, toda drugačne dlake. — Torej želite portret? — Nekaj takega. Vzemite pa na znanje, da mora biti človek podoben ne samo sebi, temveč tudi vzorcu. Želel bi, da bi bile zadete iste poteze in ista obleka. Da bo en kolač spredaj podoben drugemu zadaj tako. da bo hotel naročnik pojesti oba. — Razumem, kaj potrebujete, — je dejal Rožnov po kratkem premisleku. — Samo zdaj nimam tega v mislih. Ne počutim se v svoji koži. — Saj nočem tega zastonj. — Sprejmite naročilo, — je posegel v pogovor Skalski. — Saj nimate denarja in v doglednem času ga od nikogar ne dobite. — Vi, prorok, molčite! — se je zadri nanj Rožnov. — Če bom hotel, bom lahko iutri imel v žepu sto tisoč, čez teden dni pa drugih sto tisočakov. — Bodite skromnejši v številkah! — se je zasmejal Skalski. — Veseli boste, če dobite en sam bankovec brez tisočakov. — Pravim vam, nikar mi ne nasprotujte, če ničesar ne veste, — se je razjezil Rožnov. — Zadostuje mi, da rečem jutri eno samo besedo, pa postanem bogat. V Italijo in v Pariz se odpeljem Zopet postanem človek. Vrnem se k umetnosti. O mojstru Rožnovu bo pisal ves svet. — ie bruhnil iz sebe ko ie bil že močno Diian. — Čemu ste pa potemtakem prišli sem? — ga je podražil Skalski. — Vzemite tisočake in ne pozabite tudi name. Jaz se zadovoljim z manjšim zneskom. Daste mi dva tisočaka za spomin na najino prijateljstvo, pa bom zadovoljen. Ne oklevajte, stotisočaki ne leže vsak dan na ulici! — Nočem. Odklonil sem. Bojim se. Raje ostanem živ pes nego crknjen lev! Nedavno so poslali nekoga na oni svet in jutri lahko pošljejo mene — če jim bom v napotje. — je naglašal Rožnov po-edine besede, govoreč bolj sam pri sebi nego s svojima sobesednikoma. — Koga so pa poslali nedavno na oni svet? — je vprašal Skalski radovedno. — To se vas ne tiče! — ga je zavrnil Rožnov in se obrnil k Rvbakovu. — Kaj storimo torej z vašimi slikami, ali bolje rečeno z listinami? Kako velike naj bodo in za kakšno ceno? — Obe takole za dvanajst tisoč. Vsaka naj obsega deset vrstic. — In imate original, po katerem naj ju naslikam? — Pošljem vam ga. — To bo torej veljalo sto tisoč rubljev, — je dejal Rožnov. — To je malo preveč. Napravite to vsaj za četrtino. — To ne gre. To ni delo za en dan ali dva. Najprej moram študirati pisavo, potem pa naučiti se pisati tako. To ne bo nobena kopija na steklo na oknu, temveč lastnoročna pisava. — Priznam to, ne morem vam pa ponuditi za vsak kos več kakor petindvajset tisoč. — Dejal sem sto in niti beliča ne popustim — Popustite, saj je petdeset tisoč že lep denar, — mu je prigovarjal Skalski — In če primakne gospod Paramonov še petindvajset, bo naročilo sklenjeno. Babica je govorila za dva in če boste svet presenečali s svojim: tisočaki ali ne toda 75 rubljev bi zaenkrat zadostovalo otrokom za mleka — Ne vmešavajte se v tuje posle! Pravim vam da moja glava danes ni dovoli jasna. Raje natočite in molčite! — je dejal Rožnov in se prijel za glava Znova ga je obšla otožnost, — V tej zadevi vam rad ugodim, saj to je cek moja dolžnost, — je odgovoril Skalski naduto. — Potem vam pa hočem povedati, da je zdaj Že pozno presenečati svet s čemurkoli, če doslej nisi* še nikogar presenetili V Italiji boste učili otroki lepopisja kakor tu, kar ne bo nobeno veliko p» senečenje. Urejuj« Josip Zupančič II Za »Narodno tiskarno" Fran Jaran H Za upravo in insarami del Usta Oton Christot II Vsi v Ljubljani Stev 194 »SLOVENSKI KAKODc, tummMjr*. 28. avguaU 19M. Srat Spomenik Berti Bukšekovi Hvalevredna pobuda mariborskih gledaliških igralcev Maribor, 27. avgusta Dne 27. oktobra 1939 bo 10 let, kar je doigrala svojo poslednjo vlogo prvakinja mariborske drame Berta Bukšek-Berganto-va. Prav ob lOlctnici slovenskega Narodnega gledališča v Mariboru je umrla. Prišla je v Maribor leta 1919 na povabilo prvega ravnatelja tega zavoda g. Hinka Nučiča. Na mariborskem odru je skozi 10 let z veliko resnobo in ljubeznijo izvrševala svoje težko umetniško poslanstvo. Svojim odrskim likom je umela vdihniti prepifteva!-nost resničnega življenja. Prva njena kreacija je bila starka Vrza v »Tugomiru« ob otvoritvi slovenskega gledališča. Nato so se vrstile »Hasnnaginica«, »Majka Jugovičev«, Helena v »Tajfunu«, Pepina v »Školjki«, Alvingova v »Strahovih«, Jela v »Ekvinok-ci;u«, Jokasta v »Kralju Ojdipu«. Marija Stuart in še neštetih drugih. Na mestnem pokopališču na Pobrežju sanja velika slovenska odrska umetnica večni i sen — ustvariteljica vseh teh nepozabnih likov. Lc majhna plošča nam kaže njeno zadnje počivališče. Mariborska sekcija »Združenja gledaliških igralcev« si je nadela nalogo, da ob 20-letnici slovenskega gledališča v Mariboru in ob lOIetnici njene smrti postavi svoji tova-rišici dostojen spomenik. Zato se obračamo na vsa narodna in kulturna društva, na vse narodnjake in prijatelje naše Talije, da nas pri tem delu podpro. Prosimo, da pošljete prispevke v ta namen po položnici Posojilnici v Mariboru,Na rodni dom, čekovni račun 10.502, ali pa naravnost na sekcijo Združenja gledaliških igralcev v Mariboru, Narodno gledališče. Imena darovalcev bodo objavljena v dnevnem časopisju. Za Združenje gledaliških igralcev, sekcija Maribor: Pavel Rasberger predsednik, Milena Zakrajškova. blagajni-čarka, Edo Verdonik, tajnik. Očistite zloglasno »betnavsko džunglo« Sredi prelepe okolice ima Maribor gnezdo nemorale MartborsVe in okoliške novice Maribor, 27. avgusta Že večkrat smo poročali o prilikah v tako zvani »betnavski džungli«, ki zbuja v zadnjem času vse večjo pozornost Mariborčanov in okoličanov. V zvezi s tem smo prejeli sledeče vrstice s prošnjo za ob javo: Mnogo se je že govorilo in pisalo o tako zvani >betnav3ki džunglu-, kjer se sestajajo in kjer iščejo pribežališča sumljivi kriminalni tipi. deiomrzneži in njih ljubice. V zaščiti gostih, mladih gozdnih nasadov se prodaja ljubezen, ki je nemalokrat poplačana z žrtvami, ki so usodne za življenje neprem šljenih mož in mladeničev, ki se podajajo v objem zamazanih gozd-nin krilatk. ženske, ki žive v tej džungli, so zares vredne pomilovanja. Organizirane so v neke vrste d. z o. z. pod zaščito sumljivih moških, ki spe podneVi v senci in nadzirajo 2>delo« ter zaslužek svojih ljubic. Ko pade mrak, pa se zbero zaščitniki in njihove ljubice ter si delijo plen dnevne sramote. Pri tem nastane nemalokrat prerekanje in cek> surovo pretepanje. Običajno se končajo ti incidenti s tem, da poberejo moški svojim ljubicam ves denar ter jo naglo odkurijo na vse strani, pusteč svoje kompanjon ke na cedilu, ki se potem žalostno vračajo proti mestu, da si v nizkih lokalih spet prislužijo večerjo in posteljo ... Te žalotgre se ponavljajo dan na dan. Zmerom iste žalostne zgodbe. Koliko nesreč, joka in obupa je povzročil po naših rodoinah ta gozd, ki je kakor nemoralna oaza sredi prelepe okolice. Koliko rokovnjaških, tatinskih poslov je bilo zasnovanih ravno tukaj, kjer srečuješ danes tipe, ki so dostojni pariškega podzemlja. Ta gozd je veljal nekdaj kot prijazna isletna točka. Meščani in okoličani so se svojčas radi pomudlli v njegovi, prijetni senci, sedeli na mehkem mahu in z veseljem opazovali vitke veverice. Vesela mteAi^. pa Maribor, 27. avgusta Z današnjim dnem se je pričelo prvenstve no tekmovanje LNP za sezono 1939-40. Na področju mariborskega okrožja LNP sta se vršili dve tekmi, od katerih se je prva odigrala v Mariboru, druga pa v Čakovca. Že sam pričetek prvenstvenega tekmovanja je dokazal, da bodo letošnje prvenstvene nogometne tekme zelo ogorčene in da nam bodo prinesle marsikatero presenečenje. Že prva prvenstvena nedelja je prinesla veliko presenečenje, saj je moral SK Železničar pu stiti v Čakovcu dragoceno točko, dočim je Rapid le z veliko težavo spravil pod streho obe točki. SK RAPID : SK MURA 1:0 (0:0) Za to tekmo je bilo bore malo zanimanja in se je zbralo na Rapidovem igrišču le okoli sto gledalcev. Pa tudi tisti, ki so prišli na igrišče, niso ničesar zamudili, saj sta oba nasprotnika predvajala precej pohlevno igro. Rapid je imel nekoliko boljše moštvo in si je zmago tudi zaslužil. Najboljše moči so imeli domačini v zadnjih vrstah, prav tako tudi Mura, kjer sta se odlikovala vratar Jandl in srednji krilec Kukanja. Napad enega in drugega nasprotnika je bil slab in je bilo opaziti, da nima nikdo od obeh zanesljivega strelca, ki bi znal izkoristiti zrele situacije. Sodil je g. Mrdjen iz Ljubljane. Prizadeval si je, da bi dobro sodil, kar se mu pa ni Maribor, 27. avgusta -Na stadionu SK Železničarja je bil v soboto popoldne in v nedeljo dopoldne lahko-stletski dvoboj med SK Železničarjem in SK Maratonom, ki je prinesel Železničarju lepo zmago v razmerju 94:81. Zmaga bi bila gotovo še bolj prepričevalna, da ne bi bila štafeta SK Železničarja pri švedski štafeti diskvalificirana. Tako je šlo v zgubo 10 točk. Točke so se ocenile za prvo mesto 5, za drugo 3, za tretje 2 in četrto mesto v vsaki disciplini po 1. Štafeta pa po 10, oziroma 6 točk V vsaki panogi je vsak klub postavil po 3 tekmovalce, od katerih sta štela za točke prva dva vsakega kluba. Tehnični rezultati so bili naslednji: Tek 100 m: 1. Lončarič (M) 11.3, 2. Gra-cianski (Z) 11.7. Met kopja: 1. Gregorovič (Z) 51.68, 2. Lužnik (M) 45.69. Tek 400m: 1. Muraus (Z) 54.8, 2. Ledinek (ž) 55.9. Skok v višino: 1. Lužnik (M) 165, 2. Gregorovič (2) 160. Skok v daljavo: 1. Lončarič (M) 6.42, 2. Lužnik (M) 6.09. Tek 1500 m: 1. Muraus (Z) 4:36.1, 2. Karlin (Z) 4:46. Met krogle: 1. Hlade (2) 13.44, 2. pa Lužnik (M) 11.91. Štafeta 4X100 m: 1. Maraton 48, 2. Železničar. Obe štafeti sta bili zaradi nepravilnosti na progi diskvalificirani. 110 m zapreke: 1. Lončarič (M») 18.2, 2 Lužnik 19. Tek 200 m: 1. GradiSek (z) 23.6. 2. Lončarič (Ml 24*1 Met diska: 1. Lužnik (M) 36 25, 2. Hlarle (ž) 35.41. Skok ob palici: 1. bi ne rdel (M j je pod toplim solncem v zdravi prirodi rajala po jasah in se lovila med grmovjem. Spominjam se svojih mladin let, ko smo prinesli Cankarjevo »Enajsto šolo« v ta lepi gozdiček, neizbrisni so spomini na prelepe doživljaje iz mladih let v nekdanji otroški republiki >Pod svobodnim solncem« v gaju zdravja in veselja. V kritičnih dneh, ko smo se pripravljali na razne šolske izpite ter mature, nam je nudil gozd prijetne prostorčke, kjer smo se mirno učili in glasno citirali v gozdno tišino stavke ter izreke. Silno pa me je po trlo, ko sem doznal, v Čigave roke je prišla naša »republika«. Vsa blatna, zamazana ln zapuščena je danes. Nekdaj veder otroški smeh, danes solze in nemorala. Kjer smo se nekoč igrali »ravbairjec in »žandarje«, ni danes več igre. Pravi orožniki patroli-rajo in stikajo za pravimi klateži. Z bolečino v srcu sem zapuščal ta gozd. Naj dodam še nekaj, kar hi bilo koristno za nas in za tujski promet, saj vodijo najkrajše in najlepše steze v našo prelepo podpohorsko okolico ravno po tem gozdu, ki se ga danes vsakdo ogiblje. Ce je izletnik namenjen v to smer, si rajši izbere daljšo, prašno Tržaško cesto, polno dir-jajočih avtomobilov, kakor da bi krenil skozi betnavsko džunglo. Vsi prizadeti pa pričakujemo, da se bo pričelo sistematično, energično čiščenje vseh sumljivih tipov in njihovih ljubic v tej džungli, da bomo lahko nemoteno in brez sramote hodili po gozdnih stezah v bližnje Razvanje, Radvanje in na Pohorje. Čudim se tudi, da ni do danes ničesar ukrenila za zaščito morale v tem gozdu škofijska uprava, Id je pretežna lastnica tega gozda, saj se v neposredni bližini nahaja graščina »Betna-va«, nekoč poletna rezidenca mariborskih škofov, danes pa samostan katehistinj. Zaščitimo tujski promet in lepoto bet-navske okolice, odstranimo žalostni madež naših divnih, p©dpohorpk;^ **3etn1Sldb točk. —K. I zmerom posrečilo, zlasti v presoji ofsidov. j V predtekmi so juniorji SK Rapida zrna-1 gali v prvenstveni tekmi nad juniorji SK Slavi je s 4:2. SK ŽELEZNIČAR : GRADJANSKI 3-3 (3:0) Ta tekma, ki je bila v Čakovcu, je prinesla veliko presenečenje. Gradjanskemu se je namreč posrečilo, da je favoriziranemu SK Železničarju iztrgal dragoceno točko. Za današnjo tekmo je vladalo dokaj veliko zanimanje in se je zbralo na igrišču Gra-djanskega do 400 ljudi, kar je za Čakovec gotovo lepo število. Tekma je bila zelo razgibana, je pa žal na trenutke prestopila meje dovoljene igre, kar je povzročilo, da sta morala po en igralec z vsake strani predčasno z igrišča. Železničar je bil v prvem polčasu absolutno boljši nasprotnik in je predvajal igro, ki je navdušila gledalce. V drugem polčasu pa je prišel preokret. Domače moštvo se je vrglo v boj s takim elanom in požrtvovalnostjo, da se mu je končno posrečilo, da je izsililo neodločen rezultat. Morda ps bi Železničar kljub vsemu zmagal, da ne bi zastreljal dveh enajstmetrovk. Vse tri gole za Železničarja je zabil Frangeš, in sicer v 32., 37. in 42. minuti prvega polčasa. Dočim je Gradjanski zabil gole v 6., 18. in 30. minuti drugega polčasa. Sodil je g. Veble iz Celja 3.42, 2. Gale (z) 8.10. Tek 800 m: 1. Ledinek (2) 2:08.3, 2. Muraus (2) 2:13.5. Met kladiva: 1. Gujznik (2) 43.19, 2. Hlade (2) 36.56. Troskok: 1. Zorko (2) 12.76, 2. Lončarič (M) 12.53. Tek 5000 m: 1. Zupan (z) 17:15, 2. Sibirec (ž) 17:27.2. Švedska štafeta: 1. železničar 2:12.5. 2. Maraton 2:19. Štafeta železničarja pa je bila zaradi nepravilnosti na progi diskvalificirana. Iz Ljutvmssn Pošar pri premogovnik m. V strojarni premogovnika pri Sv. Martinu ob Muri, ki je pri nas znan zaradi dobrega premoga, je nastal v preteklem tednu požar, ki je povzročil do 80.000 din Škode. Lastnika premogovnika Kraljic in Majhen bosta dobila nekaj povrnjenega z zavarovalnino. Pobalinstvo. Pred dnevi so doslej še neznani pobalini porezali vse jermene na mlatilnem stroju g. Tarantka, ki mlati v Jalšovcu Porezali so tudi glavni jermen. Lastnik Ima občutno škodo ter je zadevo prijavil orožništvu. Uspele tombole. Gasilska četa v Babin-cih je priredila v nedeljo svojo vsakoletno tombolo, ki 1 o le nosetilo mnogo občinstva. *>o f^r~v hr"-» *r~i~»-a ^i-^-i--^ vselica k~—» v?'.-oo,i ir*''d*"i. "**""m "e na tomboli v Vogričevcih fantje precej namlatili med seboj. ____ Sokolska tombola. V nedeljo 3. septembra bo priredila Sokolska četa pri Mali Nedelji veliko tombolo Glavni uobitek bo 1500 din. poleg tega pa še 19 večjih dobitkov ali tombol, ter nad 500 raznih drugih dobitkov, vrednih 12.000 din. Tombolska karta stane 2 din. Po tomboli bo velika ljudska veselica braz vstopnina Sokolski kino. Po krajšem presledku bo Sokolski kino v Ljutomeru 2. septembra otvoril letošnjo sazeno svojih lepih zvočnih filmov. Prvi film v novi sezoni bo »Dobra zemlja«, ki se bo predvajal 2 septembra ob 8. zvečer, 3. septembra ob 4: popoldne in 8. zvečer ter 4. septembra ob 8. zvečer. Poljske miši so povzročile veliko škode. Letošnji pridelek žita je tudi zato manjši, ker so radi poleglega žita napravile na klasju veliko škodo poljske miši. Isto se sedaj opaža pri krompirju, ki ga je zelo malo. Sreski kmetijski odbor bo moral najti nek izhod, da se bodo miši začele pokončevati. ker je Škoda, ki jo povzročajo, ogromna. Sadna trgovina. Po krajšem zastoju se je zopet nekoliko razgibala sadna trgovina. Za kg jabolk dajejo trgovci no 75 par in sicer za vse vrste. Ta cena je poč sramotno nizka, saj so jabolka edini vir dohodkov posestnikov po obronkih Slov. goric. Jasno je, da je naš sadjar v obmejnem srezu tik ob meji potrt zaradi tako nizke cene jabolk. Povodenj mu je vzela seno, deževje je povzročilo slabo oploditev žita, suša je vzela otavo, miši delalo škodo na krompirju, sadje nima cene, vinska letina pa bo pod povprečnostjo. uspelo Dobrajcu povišati rezultat na 2aS, dve minuti pozneje pa je NVohlgemuth po krivdi obrambe SK Celja znižal na 2:1. Ps odmoru je imelo Celje zopet več lepih prilik, ki to pa ostale neizkoriščene. V 21. minuti je Dobrajc z lepo soloakcijo povišal na 3:1. V 38. minuti je Bajramovič povišal na 4:1, v zadnji minuti pa je Esih po krivdi vratarja Celja znižal na 4:2 —c šoferski izpiti za kandidate iz celjskega, gornjegrajskega. konjiškega in šmsr-skega sreza bodo v Celju dne 2 oktobra ob 8. zjutraj. Interesenti naj vložijo zadevne prošnje na sreskera načelstvu v Celju. —c Za novo kanalizacijo Vodnikove uft-ce razpisuje mestna občina celjska dobavo 390 betonskih cevi. Ponudbe je treba vložiti v vložišču mestnega poglavarstva v sobi št. 9 od vštetega četrtka 31. t m. do 11. dopoldne. —c Za poverjenika za plombiranja hmelja v vrečah sta imenovana in zaprisežena za območje mestne občine celjske Franc Podjavoršek z Babnega za vasi Medlog. Babno, Ostrožno, Lopato, Lokrovec in LoŽ-nico, Jakob Hribemik z Babnega ps za Celje in vse ostalo območje. Poverjenik pobira od plombirane vreče po 1 din pristojbine. —c V zvezi z otvoritvijo Komanskega ulica za vozovni promet razpisuje mestna občina oddajo nabave raznega železnega gradiva za zgraditev novega polstabilnega mostu čez Koprivnico. Ponudbe je treba vložiti do četrtka 31. t. m. dopoldne v vložišču mestnega poglavarstva. Slovenci v Ameriki V MUwaukee so se poročili Henry Ram-ski z Angelo Dolinar. Emil PleSek s Ber-to Macdonald in Armin H ar k be trti z Vilmo Janezič, v Shebovganu Franc Ribič s Lojzo Mervar, v ChJcagu pa Pavla Golob z Jožetom Fromerjem. V Johnstownu je avtomobil do smrti povozil Janeza Turka. Pokojni je bil star 57 let, doma iz Smihela Stopičev na Dolenjskem v Ameriki je bil 32 let. Za župana mesta Clevelanda kandidira znani slovenski mestni odbornik Anton Vehovec. V Clevelandu so umrli Rozalija Je-raj, stara 56 let, roj. v Dol. Podbršču pri Trebnjem, Marija Mlatovič, rojena Brzin, stara 37 let, doma iz Hrastovca pri Mokronogu in Marija Romih, stara 25 let, doma iz vaji Verbno, fara št. Jurij ob južni železnici. V Chicagn sta umrla Janez Ge-šelj, star 73 let, doma iz Dobličev pri Črnomlju, in Marija Rozman, roj. Franko-vič, doma iz Nove lipe pri Črnomlju. V Mihvaukee so umrli Matija Sagadin. star 55 let, doma iz Makol pri Poljčanah, Franc železnik, star 63 let, doma iz Mirne pri Trebnjem in 7 let stara v Ameriki rojena Marija Kodrič.V Kemmererju je umrla Barbara Sede j. — V Soudanu je umrl Anton Gornik, star 26 let. rojen v Ameriki. V Douluthu je umrla Marija Peric stara 54 let. — V Dunkirku je umrl Martin Kernc, star 77 let, doma iz okolice skoči jana na Dolenjskem. — V Perrv je umrl Martin Črnski, star 57 let, doma iz vasi Veliki Cirnik, fara Velika dolina na Dolenjskem. — Iz Male nedelje Mala Nedelja je prijazen grič na obronku Slovenskih goric z lepimi sauovnjaki, vinogradi in poljem, ki pada strmo na vso strani, že glede na svojo pr.jazno okolico je tu razgibano društveno življenje, ki potrjuje sloves malonjedeljskih diletantov, kakor njihovega vsestranskega kulturnega deda in razmaha. Med najagilnejše spada sokolska četa, ki je tik pred dovrsitvi-jo dozidave svojega res krasnsga, prostranega in praktičnega doma. Dozidava obsega lep prostor, kavarno pod odrom, ki pa lahko sluzi ob slabem vremenu za gosti Lnioo, poleg- kavarne pivnico, nadalje elektrarno, kjer je nameščen motor, ki poganja dinamo, teko da je ves dom razsvetljen z elektriko. Pri odru je dozidana kulisama, ki jo pri vseh naš h odrih navadno pogrešamo. Oder je tako povečan, da ima prostrano ozadje, na katerem lahko ob uprizoritvi nastopajo vozniki, av-txmaobilisti ter sploh vse, kar je v zvezi z drarnatičn m dedom. Na tem prostoru se bo lahko prikazal gledalcem tudi ogenj, če bo zahtevala vsebina igre. Nad odrom je stanovanje za hišnika. V praktičnosti lahko služi ta sokolski dom našim podeželskim edinicam za zgled. Vsi prostrani prostori so preskrbljeni tudi s pečmi. Dvorano bo grela velika krasna peč, ki jo je darovala tvrdka Pinte r Lenard iz Maribora. AgdJna četa bo priredila svojo vsakoletno tombolo z ljudsko veselico že v povečanem sokolskem domu, oficielna otvoritev doma pa bo 1. oktobra z akademijo, za katero se že sedaj val oddelki marljivo pripravljajo. Četa je začela že tudi marljivo a streljanjem ter ima dve ostrostrelni puški ter zračno puško Mar-sovko, po kateri z velikim veseljem sega naSa mladina, ki dosega tudi prav lepe uspehe. Tik ob sokolskem domu stoji lepa eno-nadstropna hiša gostilničarja in lzvozni-čarja g. Zadravca, ki ima na razpolago krasne zobe za tujce ter lepo in praktično kopalnico. Brez dvoma je ta hiša, ki stoji na lepem hribčku, s katerega se vidi daleč po šcavniški dolini, velike važnosti sa tujski promet. Otvoritev te narodne gostilne bo 27. t. m. Lepo enonadstropno higo si je ob Turji zgradil tudi usnjar g. Ciril Kosi, ki je nedavno imel uspešen lov za tatovi koz. Pozornost zbuja tudi G od beni dom, ki bo v kratkem pod streho, vendar pa darovalci lesa s čudnimi občutki gledajo razpadanje tem ležečega tramovja. Sadna letina je letos zelo dobra, vendar so cene prenizke, ker so prišle že od 1.80 din za kg jabolk na 1,25 din. Kmečki zvezi ni uspelo z vijSimi cenami ter se moramo pač zadovoljiti s slabimi sachvmi cenami. Množe pa se vedno bolj tatvine sadja in vseh pol jaki h pridelkov, v največji nevarnosti so bile do sedaj marelice in breskve, katerih so si letos tatovi mnogo priskrbeli na tuj račun. Oiako se množe tudi tatvine drug h poljskih pridelkov ter so letos dosegle svoj višek. Prijav takih tatvin je malo ali skoraj nič, ker at ljudje ne upajo tatov prijaviti, ker se jih boje. Tako se je celo zgodilo, da bo neko starko, ki je vklela tatove prt svojem poslu in jih je pričela preganjati, pošteno nabili. Tatov in pretopačev si ni spala prijaviti, ker so Ji zagTOzffi. da ji bodo v tem primeru požgali hišo. Sličnih primerov, da si ljudje ne upajo prijavljati in barekati sumov, je več. Na nekak na** čm bo pač treba aaSč't'tl n~9ega človeka pred številnimi tatovi in njibovm po-balinstvona $"*t pričetek prvenstvenega tekmovanja Presenečenja je prineslo ie prvo kolo Lahka atletika v Maribora ončno stanje točit 94 : 81 za Železničarja — Otrok rešil očeta strašne smrti. 30- letni ključavničar Aleksander Soster iz Metelkove ulice 19 se je vrnil v noči na nedeljo okoli polnoči domov. Vlegel se je v posteljo in si prižgal cigareto. Predno pa je pokadil cigareto do kraja, je zaspal. Ogorek je zanetil posteljnino, ki je pričela goreti. V isti sobi je spal tudi 80-sterjev 15meseČni sinček, ki je pričel okoli 1. ure na ves glas kričati, tako da se je Soster prebudi]. Postelja je bila vsa v plamenih, v sobi pa je bil gost dim. Soster je brž skočil iz goreče postelje, zgrabil otroka in zbežal na prosto. Otrok se je zaradi dima kmalu onesvestil, odpremili so ga v bolnico. Alarmirani sosedi so pri. hiteli na pomoč. Posrečilo se jim je. da so ogenj pogasili in tako odstranili nadaljnje širjenje požara. Skoda zaradi požara je precejšnja, zlasti ker so pridela goreti tudi tla. — Huda prometna nesreča se je pripetila na križišču Vetrinjske ulice in Glavnega trga. Neki mesarski voz je podrl gluhonemega slikarja Franca PunČuha iz Dobrave, ki se je peljal v smeri Ulice kneza Koclja. Punčuh je obležal s težkimi poškodbami na glavi, tako da so ga morali reševalci odpre mi ti v bolnico. Pri karam, bolu se je na vozu zlomilo oje, pa tudi Punčuhovo dvokolo je bilo razbito. Policija sedaj razčiščuje, kdo je zakrivil prometno nesrečo. — Drobne vesti. Potniku Erihu Vrenku je izginila iz avtomobila na Kralja Petra trgu aktovka v kateri so bile razne listine in dokumenti. — Policija je aretirala 371etnega Ferdinanda M., ki je v Vetrinj-ski ulici razgrajal in zmerjal pasante. — Delavcu Albinu Dajčmanu iz Košakov 83 je izginila 200 din vredna zapestna ura. —V neki gostilni na Meljski cesti 4 2 let ni Štefan F. ni hotel plačati zapitka. Nastala je rabuka in so ga končno vrgli iz gostilne. Pri tem je priletel z glavo na ploč. nik in obležal nezavesten. Poklicali so reševalce, ki so F. odpremili v bolnico. Tja so prepeljali tudi lTletno viničarjevo hčerko Terezijo Knafličevo iz Slovenske Bistrice, ki je pri obiranju jabolk tako nesrečno padla z lestve, da je obležala z zlomljeno desno nogo. — Na Aleksandrovi cesti je prišla pod đvokolo Sletna Her-rnina RamŠak, ki ima poškodbe na nogah in glavi. i— Snežni presti oftiilld. Mestno pogla. varstvo mariborsko poziva posestnike vseh stavb, da do 1. novembra namestijo po strehah snežne prestreznike. Zaradi vsakoletnih nesreč, ki nastanejo zaradi s streh padajočega snega, je v svrho nemotenega prometa to že nujno potrebno. Razglas je pritrjen na mestni uradni deškim je na vpogled na razpolago pri društvu hišnih posestnikov in v mestnem gradbenem uradu Frančiškanska ulica 8-1., soba št. 4. — Dramatska šola pod vodstvom glavnega režiserja J. Kovica se bo začela v nedeljo 3. sept. t. L Predavanja bodo v vseh panogah gled. umetnosti: igranje, re. zija, dramaturgija (nazorno in praktično) itd. Samo resni interesenti se lahko javi jo dnevno pri gledališki blagajni od 9. do 12. aH pa direktno pri J. Koviču, Gregorčičeva 26-1. od 13. do 15. in od 18. do 19. kjer se dobe vse potrebne informacije. — Zaključek pedagoškega tečaja. V soboto je bil sklep petega počitniškega pedagoškega tečaja, ki ga je spretno organizirala mariboraka Pedagoška centrala. Predavanja so bila na vzorni višini, prav tako temeljita, stvarna in globoko zajeta debata. Zaključni predavanji sta krnela prof. šilih o skupinskem delu v Šolskem pouku ter V. Majhen o tihem dem učencev. Po končanih predavanjih in debati se je zaslužni predsednik Pedagoške centra, le prof. šilih iskreno zahvalil udeležencem tečaja ter vsem drugim, ki so pripomogli k tako lepemu uspehu. — Iz učiteljske službe. Premeščeni so: Anton Laznička lz Sv. Jerneja v Cven pri Ljutomeru Ivan Pepelnar lz Sv. Marka na Tezno pri Mariboru, Alojzija Pepelnak iz Sv. Marka v Maribor, Marija Drobnič iz Sv. Ruperta v Krog, Milica Vauda iz Grlincev k Sv. Florijanu pri Konjicah, Ivan LokovSek iz Frama v Podsredo. Marta Matere iz Raven pri Slovenjem Gradcu v Blanco, Marija Šuštar is Hrastnika k Sv. Lovrencu fPtuj), Valerija Koprivec iz Ravne k Sv. Marku niže Ptuja, Kristina Sepec iz Sv. Tomaža k Sv. Lovrencu (Ptuj), Vinko Serona lz Za vodne k Sv. Marku (Ptuj), Rudolf Primožič iz Sv. Marka niže Ptuja v Zavodno. — V tajni razpravi je mah kazenski senat mariborskega okrožnega sodišča obsodil tujega državljana 71 letnega Karla Rajna iz Cirlnge na 3 mesece strogega zapora, ker je 12. aprila t. L v Sveč ini žalil naš narodni čut. Tudi je maH kasen-ski senat obsodil 631etnega čevljarja Ja_ koba Doksa iz Spodnje Polskave na 6 mesecev strogega zapora, ker je 9. decembra .i.938 delal propagando za neko tujo misel. — Vlom v učiteljevo stanovanje. V stanovanje učiteljice Marije Logar v Kamniški 22 se je splazil mlajši moški, ki je odnesel iz kuhinje denarnico, v kateri je bilo 30 din gotovine. Logarjeva je slišala neki ropot ln je sla pogledat v kuhinjo, medtem pa je vlomilec skozi okno pobegnil. Na kraj vloma se je podal daktiloskop Grobin, ki je posnel prstne odtise. — Tatovi hišnih kljuk areWr*ni. Kakor smo že poročali so v r-vdnjem času neznani tatovi ukradli po rasnih hišah medeninaste kljuke. Sedaj se je policiji posrečilo, da je tatove izsledila in aretirala. Sta to neki loletni Ivan H. ln loletni Franc D. a Pohrežja. — Bsne novice. Ko se je posestnik Alojz Zelenka Iz Ciglencev mudil na mariborskem trgu, je opazil neko 2iletno Marijo D. iz Ciglencev. da pomij«, v nakup piščance, ki so bili Zelenki te dni ukradeni, žensko je policija aretirala ln je pri zaslišanju izpovedala, da j> piščan- ce dobila na prodaj od njene stan oda jal_ ke. — Neži Kmetic je bilo ukradeno iz veže tukajšnje bolnišnice dvokolo znamke »Gloria«, vredno 1000 din. Ko se je Kmeti-čeva zvečer podala v mesto, je na državnem mostu zagledala nekega fanta, ki je peljal njeno kolo. Fanta je takoj prijela in ga predala stražniku. — V Poličkem vrhu so doslej še neznani zlikovci ukradli delavcu Karlu Adameku 900 din gotovine. — Na Tržaški cesti je neki kolesar podrl na tla 171etno vajenko Ljudmilo Goriča-novo, ki je pri padcu dobila občutne poškodbe na nogah in rokah. — V Kirbiše. vo usnjamo pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah so se splazili vlomilci ln odnesli razno usnje v vrednosti okoli 1500 din. Vlo. milci so prišli v notranjost tvornice s pomočjo lestve, ki so jo našli pri zgradbi. Za vlomilci poizvedujejo orožniki. Nočno lekarniško službo imata tekoči teden Maver jeva lekarna pri Zamorcu v Gosposki ulici in Vaupotova lekarna pri Angelu varuhu na Aleksandrovi cesti. — Iz magistrat ne službe. V petkovi tajni seji so sklepali mestni očetje tudi o napredovanjih v magistratni službi. V smislu sklepa so napredovali: vodovodni mojster J. Cerny, mestna uradnika Zora Bakovnikova, mestni uradnik Franc Va-lenčič. računski asistent Maks zula. tehnični uradnik Janko Jakše, šolski sluga Franc Roškar. — Poroke. V Mariboru so se poročili: Fran Žižek režiser avantgvardističnega gledališča v Ptuju, m gdč. Joža Stucinova. koreografmja. g. Božo štraus, učitelj pri Sv. Juriju v Slovenskih goricah, in gdč. Berta Zavodnikova hčerka ekonoma v tukajšnji kaznilnici, inž. Miro Vodeb, znani j mariborski športnik, in gdč. Mira Srajeva. i trgovčeva hčerka. Bilo srečno! — Končna fuzija. Poročali smo Že o na. črtu to sklepu fuzije obeh tukajšnjih emigrantskih društev >Jadrana< in >Nanosa«. Sedaj pa so potrebne predpriprave v smislu predpisov končane, tako da se bo lah- j ko vršil fuzijski občni zbor obeh društev ! v nedeljo 10. septembra t. 1. s pričetkom ob 10. v Narodnem domu. Novo društvo bo nosilo skupno ime obeh fuzioniranih društev »Jadran-Nanose. V mariborskih nacionalnih krogih je zbudila misel fuzije obeh društev toplo odobravanje in simpatičen odmev. — Sokolska vest. Slovesno razvitje na. raščajskega in članskega prapora Sokola Maribor £ združeno z velikim telovadnim nastopom, bo na kraljev rojstni dan dne 6. septembra in ne 8. septembra, kakor je bilo prvotno določeno. Podprimo agilno Ptvkovo sokolsko družino in se polnošte-vilno udeležimo njenega slavja. — Racija. V noči na petek je izvršila policija obsežno racijo ter je zajela nad 40 sumljivih ljudi. Med zajetimi jih je bilo ved. ki so jm zasledovala oblastva in ki so bili sedaj izročeni v zapore sodišča. Ostale, ki niso mogli dokazati, s čim se preživljajo, so po odgonu poslali v domov-ne občine. — 72 tatvin in vlomov imajo na vesti. Svetotrojiškim orožnikom se je posrečilo Izslediti 331etnega Ivana Kosa. 411etnega Franca Zelenko in 521etnega Jerneja ZL rniča, ki so v teku avgusta vlamljall in kradM pri Sv. Antonu, Sv. Trojici, Sv. Benediktu v Slov. gor. in Sv. Juriju ob ScavnicL Odnesli so prav vse, kar jim je prišlo pod roko. Ukradene predmete so deloma sami uporabni, deloma pa prodajan in se na ta način preživljali. Preiskava je dognala, da imajo na vesti nič manj kakor 72 vlomov ln tatvin. Vsi so bili izročeni v zapore tukajšnje jetnišnice. — Pri tihotapljenju ljudi zasađen. Sel-niSki orožniki so zalotili skupino 8 mlajših delavcev, ki so hoteli preiti skrivaj preko meje. Med njimi je bfi tudi 441etni Alojz Petrič, ki je (prigovarjal zajete de. lavce, naj gredo preko meje, češ da je tam krasno življenje in mnogro dela. Od vsakega delavca je zahteval po 150 din odškodnine, da jih bo skrivaj spravil preko meje. Pretakava je dognala, da je aretirani Petrič razvil veliko propagando zlasti med pohorskimi delavci za prehod preko meje. Vseh zajetih 7 delavcev je doma zz Frajhajma. — Živahna kamelja, s ^ompirjem se opaža na Dravskem porju. Na pragerski postaji je dan za dnem vse polno vozov, naloženih s krompirjem, ki je namenjen tudi v Dalmacijo. Krompir prodajajo po 50 do 60 par za kg. — Iz Slovenskih goric Gradbena dela na cesti Sv. Ana—Žice so bila prekinjena. Prizadeto ljudstvo pričakuje, da se ho našel kredit za nadaljevanje gradnje prepotrebne cestne zveze. — Mladeničem. Razpisana sta natečaja za sprejem gojencev v vojaško godbeno šolo v Vraču in za studiranje veterine v Beogradu. Pogoji za sprejem se zvedo v pisarni mestnega vojaškega urada, Slomškov trg 11, soba štev. 4. — Velik požar v Razvali jn. Danes ponoči je začelo goreti v domačiji posestnika Mirka Rota. Zgorela je vsa krma, razni stroji in orodje, da znala Skoda okrog 200.000 din. Ob času našega poročila oet^ 5^ ni H* -*»n. Iz Ol^ —c Zmaga SK Celja. Na igrišču pri »Skalni kleti« je bila v nedeljo popoldne pred 400 gledalci odigrana podsavezna prvenstvena tekma med lokalnima rivaloma SK Celjem in Atletiki Moštvo SK Celja je bilo tehnično in kombinatora© znatno boljše od Atletikov ter je zasluženo zmagalo. Bilo je ves čas ▼ premoči in je imelo mnogo lepih prilik, a jih je izkoristilo samo četvero. Atletiki so igrali požrtvovalno, bili pa niso dovolj povezani in so izvedli samo nekaj dobrih potez. Ze v 1. minuti je Dobrajc potresel mrežo Atletikov. Moštvo SK Celja je začelo odločno napadati, imelo pa je pred golom precej samota. Sala v 40. sni—iti js