Leto LXrV., št. 8
Izubijana,
Cena Din i.—
SLOVENSKI
Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje m praznike. — les era ti do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inseratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — >Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 26.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafl jeva ulica štev. 5. Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126.
PODRUŽNICE :
MARIBOR, Grajski trg št. 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190.
NOVO MESTO, Ljubljanska c., tel. št. 26.      JESENICE, Ob kolodvoru 101.--
Račun pri poštnem Čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351.
BORBA ZA ZLATO
canje „zlate konference" v Ženevi — Anglija se zava razdelitev zlata, za kar pa Francija ni baš navdušena
Pariz, 12. januarja. Danes se sestane v Ženevi odbor Društva narodov, ki bo razpravljal o zlatem problemu. Sedanje gospodarske svetovne razmere so povzročile, da je postal problem zlata tako pereč, da je njihova rešitev nujno potrebna za obnovitev svetovnega gospodarskega ravnotežja.
Največja dotok zlata je imela zadnja leta Francija, ki je svoje zlate rezerve tako pomnožila, da se lahko smatra za najbogatejšo državo na svetu. Na drugi strani je Anglija zadnje čase precej obubožala. Zlate zaloge pri Angleški banki so pričele vidno padati, kar je povzročilo na angleškem denarnem trgu veliko napetost. Posledica tega so bila francosko-angleška finančna pogajanja v Parizu. Kljub znižanjem obrestne mere s strani Francoske banke se napetost na angleškem denarnem trgu ni ublažila in angleški finančni krogi zahtevajo od vlade, naj sproži energično akcijo, da se čimprej skliče konferenca, ki bo razpravljala o problemu zlata in njegovi razdelitvi. Jasno je, da
bi nekatere države, ki so izgubile velike zlate rezerve, želele, da bi se čimprej reguliral zlati problem in na bodoči »zlati konferenci« dosegel sporazum, ki bi v neki meri olajšal sedanjo gospodarsko krizo. Teorija o razdelitvi zlatih zalog je našla tudi v angleških finančnih krogih veliko pristašev, kar je pri sedanjem gospodarskem položaju zelo razumljivo.
Po poki orna drugače pa gledajo na celotni zlati problem v Franciji, kjer so zlate rezerve ogromne. Francoski gospodarski krogi so mnenja, da je zlata konferenca preuranjena in da ne bo imela nikakega praktičnega uspeha. Slično stališče zavzema tudi francosko časopisje. Posebno ostro se izjavlja proti nameravani regulaciji zlatega prometa »Matin«. ki se vprašuje, s kako pravico širijo Francijo, da razdeli svoje zlato med druge države in s tem pripomore k stabilizaciji svetovnega denarnega trga. List pravi dalje, da so vse teorije o rešitvi zlatega problema sicer zelo lepe. da pa nimajo nikake
praktične veljave. Gospodarski zakoni gredo svojo pot ter da se ne ozirajo na sklepe pri zelenih mizah. List izreka začudenje nad stališčem angleškega zakladnega ministra v vprašanju rešitve zlatega problema ter meni, da je najbolje pustiti svetovnemu gospodarstvu prosto pot, da se samo uredi.
Podoba je, da bo »zlata« konferenca imela zek> težko nalogo. Na tej konferenci si bosta stali nasproti dve ostro ločeni skupini: na eni strani finančno močne države, ki imajo velike zaloge zlata s Francijo na čelu. na drugi strani pa finančno siabejše države, katerim se je pridružila zadnje čase tudi Anglija.
Na vsak način bo moralo priti v vprašanju zlata med obema skupinama do sporazuma. V svetovnem gospodarstvu so nesorazmerja v kupni moči za vse enako škodljiva ter trajno nemogoča. Svetovno gospodarstvo je postalo tako organsko zvezano, da ga je nemogoče ločiti v posamezne dele, ne da bi trpela celota.
Finančni polomi
v Italiji se množe
V zadnjem času so polomi industrijskih podjetij in denarnih zavodov na dnevnem redu — Vlada sklepa o novih ukrepih za omiljenje krize
Pariz, 12. jan. M. Tamošnji protifašistični listi prinašajo podrobne informacije o velikih finančnih neprili-kah v Italiji. Pretekli teden je propadlo več velikih italijanskih denarnih zavodov in industrijskih podjetij. V Ferrari sta propadla denarna zavoda »Picolo Credito« ter »Banca Agricolo Commerciale«, v Mirandoli je propadla tamošnja hranilnica, v Modeni pa Banca Populare. V velikem industrijskem podjetju »Snia Viscosa« so se izvršile večje spremembe v delniški glavni-
ci, ker je njihov glavni finančnih Gua-lino propadel. Glavnico so morali znižati od ene milijarde na 4 milijone lir.
Rim, 11. jan p Danes se vrši seja ministrskega sveta, na kateri bodo odobreni zakonski načrti, ki jih namerava vlada predložiti parlamentu, ki se sestane 12. februarja. Na tem prvem sestanku bodo v fašističnem parlamentu storili tudi potrebne okrepe za pobijanje draginje ter sploh na konsolidacijo gospodarskih razmer v Italiji.
Velike iugoslovenske manifestacije v
Nantesu
»Poilus d9 Orient« je izročil Jugoslovanskemu društvu krasno zastavo Manifestacija prijateljstva In zavezništva
Pariz, 12. januarja A A. Včeraj dopoldne so »bojevniki z vzhodnih bojišč« v Nantesu v toku manifestacij za francosko jugoslovensko prijateljstvo izročili zastopniku J u gos lav ide v Parizu našemu poslaniku Spalajkoviću v imenu jugoalovenskega društva v Nantesu zastavo z napisom: >Boilus d* Oriemt svojto prijateljem J unosio vnom leta 1931«.
Predsednik >Vzhodnih bojevnikov« v Nantesu je pri predaji zastave imel govor, v katerem je poveličeval francosko-jugoslovensko prijateljstvo, ki se je prekalilo na bednih poljanah v Solunu. Govornik je omenil izraze prijateljstva, ko so manifestirali Jugosloveni članom »vzhodnih bojevnikov In za Francijo pri neštetih prilikah. Zlasti je podčrtal zgodovinski pomen spomenika hvaležnosti Franciji, ki so ga nedavno odkrili v Beogradu.
Nato je predsednik občine zaželel dobrodošlico  dr.  Spalajkoviću,  ki je prišel že
četrtič v Nantes, kjer je kakor doma. Za njim se je zahvalil S teran, predsednik ju-goslovenskega društva v Nantesu, v imenu svojih tovarišev članom Vzhodnih bojevnikov, rekoč, da bodo Jugosloveni vedno ob strani Francozom.
Za njim je govoril naš poslanik v Parizu dr. Spalajkovič, ki se je v daljšem govoru zahvalil predsedniku občine Nantes itn meščanom za gostoljubje, k! so ga dali med vojno srbskim študentom in beguncem, nato pa je predal zastavo predsedniku jugoslovenOkega društva v Nantesu.
Po svečanostih v mestni hiši so se na. potili z zastavami in godbo 65. polka pred spomenik, ki je postavljen 6 tisoč v vojni padlim nantskim meščanom Tam je dr. Spalajkovič položil venec na spomenik.
Opoldne je bil banket, k! se ga je udeležilo 150 povabljencev. Na banketu Je bilo izrečenih več govorov.
„Stati moramo na straži"
Govor poslanika Spala/kovica na banketu v Nantesu
Pariz, 12. januarja. AA. Govoreč na banketu v Nantesu, je imel dr. Spalajkovič govor, v katerem se je izrekel proti reviziji mirovnih pogodb, ker bi to otežkočilo po* lirični položaj v Evropi, zakaj teritorijalni status, ki je danes, je mno^o racijonelnej* ši od onega, ki je bil leta 1914. Evropa ni bila nikdar, je rekel dr. Spalajkovič, tako globoko med seboj podeljena, kakor je bila pred letom dni. Ker stremi komuni* zem za socijalnim prevratom in po reviziji mirovnih pogodb. predstavlja nevarnost za Evropo. Zato je treba, d« smo danes na straži prav tako kakor smo bili med vojna
Francija je pokazala svojo voljo do miru ne z besedami nego z deli. Briand je z Locarnom in pariškim paktom in z naor* tom o federalni ureditvi Evrope pokazal pot miru in napredka Evrope. Na koncu koncev bo Evropa tako organizirana, ka* kor to žele njeni narodi, toda upati mora* rno m pričakovati smemo, da bo Evropa naposled uvidela, da dolguje najbolj nese* bične predloge za svojo organizacijo fran* coski razumnosti.
Govor dr. Spslajkovića je bil nepresta* no prekinjen z aplavzi. Ko je končal, so se dvignile dolgotrajne ovacije.
Sklicanje razorožit-vene konference
Pariz, 12. januarja. »Matinc poroča is poučenega vira, da bo Društvo narodov skJicaio splošno razo roži tveno konferenco za 14. febr. 1932. Da ne bo razprtij zaradi kraja konference, se bo vršila kar v Ženevi, za kar se je zavzemalo tajništvo Dni-štva narodov že od vsega početka.
Ljudsko štetje v Alzaciji in Lorenl
Strassbourg, 12. januarja. Pri zadnjem ljudskem šteti u je bilo ugotovljeno, da je v Alzaciji in Loreni nad pol miKjona Francozov, dočim so jih Nemci L 1910 našteli samo 300.000.
Volitve v Španiji
Madrid, 12. januarja. AA. Miuistrski svet je imel sejo in sprejel ukrep, ki naj onemogočijo vsakršne nerede in ne mire. Volitve bodo 1. marca. Vlada bo zatrla vsak nered m odstranil vse zapreke svobodnega glasovanja. Zaten^ so bili sprejeti sklepi proti brezposelnosti. Naselitev inozemskih ročnih rt*»v       no etežkočena.
Madrid, 12. jan. AA. Ker krožijo v javnosti republikanski letaki in ker je javno mnenje vznemirjeno, je vlada izdala proklamacijo, v kateri poudarja, da bo vojaštvo de nadalje skrbelo za red in mir in da zato ne bo dovolilo neredov. Vlada napoveduje Belo knjigo z dokumenti o pravkar potlačeni revoluciji. Knjigo bo vlada kasneje predložila parlamentu. Naposled zatrjuje vlada, da bodo volitve 1. marca in da vlada ni opustila programa, ki si ga jo postavila pri pre »zemu o' lasti.
Rusi se branijo pred očitki
Moskva, 12. januarja Kampanja angleških časopisov o suženjskih razmerah v ruskih gozdovih je naletela pri ruskih časopisih na oster protest. Listi objavljajo izjavo drvarjev iz Arhangelaka, v kateri slednji naglasa jo, da jih nikdo ni silil na delo in da so prostovoljno odšli v gozdove, ker se tamkaj veliko zasluži. Karteli drvarjev so celo darovali 1% svoje plače za zgraditev sovjetskega vodnega letala. Kljub starim tradicijam je večina drvarjev delala tudi na Božič.
Znižanje medzavezniških dolgov
Newyork, 12. januarja AA. Albert \Vig* gin, predsednik bančne tvrdke »Chase Na* tiooal Bank«, ki spada med največje zavo» de sveta, pravi v svojem letnem ppročilu, da bi morale Z edin j ene države dati pobudo za znižanje medzavezniških dolgov. Tak ukrep bi utegnil poziveti svetovno trgovi* no. Ne da bi se spuščal v podrobnosti in v pravno ozadje tega vprašanja, je pred* sodnik Wiggm mnenja, da bi Zedinjene dr* zave s tem zaključile dober posel.
Remaroueov film v Rusiji
Kovno, 12. januarja. AA. Po poročilu z Moskve se pogaja sovjetska vlada za nakup filma »Na zapadu nič novega«. Film bodo predvajali v Sovjetski Rusiji, ker ie v skladu s kulturnimi in porHSčnimi interesi Sovjetske unije m ker je zanimiv kot opis vojne.
Perutninarska razstava v Leipzigu
Leipzig« 12. januarja. AA V proslavo 50 letnice zveze ne^loh nerutninarjev je bila v Leipzigu otvoriena največja perutninarska razstava, Razstavljenih ie 20.000 živali.
Gospodarski odnosa ji med Nemčijo in sovjetsko Rusijo
Zanimiva izjava sovjetskega poslanika v Berlinu — Trgovinski promet med obema državama stalno In rapidno narašča
Berlin. 12. jan. Sovjetski poslanik Klinćuk je izjavil, da se trgovinski od-nošaji med Uusijo in Nemčijo razvijajo zelo ugodno. Od leta 1925 do leta 1929 je znašal trgovinski promet med Rusijo in Nemčijo 779 milijonov mark. V prvih 9 mesecih leta 1930 je znašal trgovinski promet 643 milijonov mark napram 573 milijonom v istem času leta 1929. Nemčija ima od trgovinske pogodbe z Rusijo veliko korist, ki je toliko večja, ker izvaža ruske surovi-
ne v obliki industrijskih izdelkov ponovno v Rusijo. Dalje zasluži Nemčija zelo veliko pri tranzitu ruskega blaga skozi Nemčijo, za tehnično pomoč ter pri razrih    kreditnih operacijah,
Čeprav se
trgovina
med Rusijo in
Nemčijo razvija vse bolj, še vedno ni dosegla predvojne višine. Klinčiik jo končno dejal, da ^e bođo trgovinski od-nošaji med Rusijo in Nemčijo nadalje ugodno razvijali, kar bo gotovo utrdilo prijateljstvo med obema državama.
Strahote gverilske vojne na Kitajskem
Na tisoče vasi in mest je razdejanih, več milijonov ljudi umorjenih
Cele pokrajine izumrle
Nanking, 12. januarja. Že dalje časa divja v pokrajini Kan: u državljanska vojna, ki preseda po svojih grozotah najbujnejšo domišljijo. Po zadnjih podatkih je bilo v tej ne^reoni pokrajini požgauih na stotine mest in vasi iu pomor/enih nad 250.000 ljudi. Pokrajina sama nudi sliko razdejanja. Prebivalstvo beži od kraja do kraja ter je izpostavljeno najhujšemu preganjanju s strani roparjev in vojaštva. Nan-kingška vlada je odredila poveljniku v Lančovu, naj napravi konec državljanski vojni z vsemi sredstvi.
obljudene in
AA. Po po-
Vladni krogi cenijo, da je bilo v vsej Kitajski pomorjenih v državljanski vojni več milijonov ljudi in da so iz umrle dobesedno gosto bogate pokrajine.
Šanghaj, 12. januarja ročilu iz Manive je 400 članov nacionalistične tajne sekte napadlo naselbino Jaguv v pokrajini Pangasinan. Dva oficirja in 11 ameriških vojakov je bilo ubitih. Po hudih bojih z redarji po glavni ulici so napadalci zasedli javnn poslopja. Napadalci so imeli 10 mrtvih.
Zarota reakcijonarjev proti Kemal paši
Pričetek procesa proti zarotnikom Vpadi Kurdov iz Perzije na turško
Carigrad, 12. jannuarja. Prejšnji teden >e je pričela pred prekim sodom v Štirimi razprava proti reakcijonariem, ki so zapleteni v menemensko afero. Za to razpravo vlada v Turčiji ogromno zarumanje. pred sodišče je bilo pozvanih več sto oseb in bo razpra-zaradi velikega števila obtožencev trajala dalje časa Domnevajo, da bo sodišče izreklo stroge kazni, da bi se v bodoče preprečil vsak poizkus organizdranja zarot ter hujskanja k uporu proti režimu. Čeprav sc bili skoro vsi glavni zarotniki aretirani, Je vendar po splošni sodbi politični položaj precej težak.
V CangraUu se preiskava proti reakcij o-narnim zarotnikom živahno nadaljuje. Velika važnost se pripisuje pismu, ki so na našli pri nekem zarotniku ra je pisano v starogrškem jeziku. Pismo datira iz 1. \929. ter se njegova vsebina čuva v največji tajnosti Kljub temu se je zvedelo, da se v njem omenja denar, ki je bil dan na razpolago za organizacijo zarote. Podpisano je od nekega Vangelosa, ki ga sedaj iščejo in ki je razpolagal z denarjem. Kdo je financiral ves pokret, se sedaj še ne ve, pričakuje pa se, da bo kmalu postalo znano. Listi poročajo, da ie preiskava ugotovila, da so zarotniki neovirano cele tri mesece pripravljali v Magneziji vstajo. Z orožjem in municijo so se oskrbeli s pomočjo svojih agentov med prebivalstvom, ki jan je btfo naklonjeno. Pri prihodu v M^nemen so bili od velikega dela prebivalstva prisrčno sprejeti, kar pojasnjuje, zakaj meščani niso ubranili umorjenega učrtedja pred pobesnelimi derviši.
pred prekim sodom v Smimi — ozemlje — Odločnost turške vlade
Zaradi težkega položaja v državi je zunanji minister Ruždi bej odgodil svoje potovanje v inozemstvo, ki je bdlo že prei napovedano. PJe-g menemenske afere hi od-Krirja zarote proti režimu povzroča velike težkoče vladi tudi vstaja Kurdov, ki so že ponovno vpadH v Turčijo s perzijskega ozemlja, kamor so se zatekli, ter izvršili mnogo ropov. Tako se doznava, da jih je kakih 31)0 prešlo na turško ozemlje ter se spopadlo z rednimi četami. BUo je dosti mrtvih m ranjenih na obeh straneh. Prav tako se doznava, da je bilo še več drugih manjšfr. spopadov. Vstaši so zaplenili tudi večji transport avtomobilov na poti v Djar-bekir. Kurdi so se zatekli na perzijsko ozemlje že v mesecu septembru lani. Na begu pred močnimi turškimi četami sta njihova voditelja Ishan paša ter Nuri paša obljubila perzijskim oblastem, da ne bosta več vpadala v Turčijo. Turška vojska, ki je z močnimi četami zasedla vso mejo, je bila prisiljena, da zapusti zaradi velikega snetra planino Egn Dag, Nuri paša pa je to izkoristil ter prekršil obljubo, dano perzijskim oblastem.
O teh kurdskih nemirih ni vlada ničesar objavljala ju je celo prepovedala, kakor te zdi, objavljanje vesti o njih v turških listih. Predsednik vlade Ismet paša je izjavil novinarjem, da bo vlada podvzela zelo stroge ukrepe proti vsem, ki bodo skušali motiti mir v državi. Vlada bo prav tako podvzela najstrožje ukrepe v svrho popo!ne udušitve verskega fanatizma med narodom;
Ljubljanska kronika
V soboto zvečer je bila v Stritarjevi ulici izvršena neverjetno drzna tatvina. TVrdka Lenassi & Gerkman Je imela pred svojo trgovino obešeno visečo izložbeno omaro, v kateri so bili razstavljeni razni vzorci blaga za obleke. Okrog 18. je prišel pred trgovino neznan moški, nekaj časa previdno op rezal okrog sebe, nato pa nagloma snel izložbeno omaro ter Jo odnesel z vsem blagom vred. Tvrdka ima okrog 6000 Din škode. Za podjetnim tatom poizveduje policija.
Pred nekaj dnevi smo poročali, da je policija aretirala neko podjetno sleparko, ki Je v trgovinah telefoni fino naročevala blago na ime kake ugledne ljubljanske rodbine In na to prišla ponj. Včeraj Je pa bil policiji zopet prijavljen tak sleparski trik in je torej očividno, da gre za dve sleparki, kajti ena je že v zaporu. V soboto Je namreč prišla v 21enderjevo trgovino z manufakturo na Mestnem trgu neka ženska srednje starosti in naročila na ime soproge znanega ljubljanskega primanja blago za plašč. Trgovski pomočnik Ji Je odrezal več metrov blaga, ker *
je pa kupčija vseeno zdela sumljiva, je po-I slal z neznanko tvrdkinega vajenca, češ, naj dotično gospo vpraša, če bo rabila tudi podlogo za plašč. Neznanke je nato odšla v spremstvu vajenca. Ko sta prišla pred neko trgovino blizu Zmajskega mosta, je dejala, da bo gospe j, ki je naročila blago, kar telefonirala, češ, da mu ne bo treba tako daleč iti. Stopila je res v trgovino in se kmalu vrnila. Rekla je vajencu, da je z gospo že govorila in da naj v trgovini sporoči, da ne potrebuje podloge. Nato je vzela zavoj in odšla.
Ko je pozneje uslužbenec tvrdke žlen-der telefoniral primarijevi soprogi, če ji je izbrani vzorec blaga všeč. je začuden izvedel, da gospa primarjeva ni ničesar naročila Gospa je tudi izjavila, da je prejela ie ved računov za naroČila, o katerih ni imela pojma. Za prevejano sleparko poizveduje sedaj policija.
INOZEMSKE BORZE Curih. Beograd 9.1270, Pariz 20.2525, London 25.06, Newyork 516.20, Bruselj 72.01, Milan 27.015, Madrid 54.20, Amsterdam 207.75, Berlin 122.765, Dunaj 72.60, SofSja 3.735, Praga 15.295, Budimpešta 90296, Bukarešta S.0626.
>SLOVENSKT   NAROD«, dne 12. Januarja 1931
Stev R
Ne smemo pozabiti
MlsD ob občnem zbora krajevne o
Udov, v do
LJubljana, 13. Januarja.
NI Se posebno dolgo od največjega, naj-surovejšega človeškega klanja, vsi še čn. tirno toč aU manj posledice strašne svetovne vojne. Pozab H i amo pa vendar ie skoraj povsem os njo. Tako je prav, da Dobro je pozabiti na največje človeške strahote in sramoto; dragega bi pa ne smeli pozabiti. Odprtih ran ne smemo postiti večno odprtih brez zdravila in upov, sadnjih upov, bi ne smeli jemati tistim, ki jim je bilo ie toliko vzeto...
Ml lahko pozabimo na vojno, niti se ne »grozimo, ko se govori o bodočih vojnah. Mnogi se celo na vsa usta navdušujejo za njje, vsa Evropa rožija prikrito aH odkrito z orožjem. Umljlvo je, da se navdušujejo sa vojno vojni liferanti to verifcnlki, tisti, ki niso nikdar niti malo oklevali kupčeva-ti z ljudsko krvjo. Tudi mladina je lahko vneta za tako ^evete stvaric, ker se nI začela misliti. So pa ljudje, ki so dali dovolj za domovino, ki so bili prizadeti neposredno pri >avett stvari«, žrtvovali so se — a žrtve so še sedaj. Mnogo Jih je med nami. Nekatere Brečujemo — šepajoče, proteze fikripljejo... Slabo oblečeni gredo mimo nas, a mi nW ne pomislimo, če bi, mor. da bi še kdo dejal: — Saj vleče invalidnino!
Jnvalldl čutijo vedno bolj, da so v breme družbi :n bas tisti družbi, za katero so •e žrtvovali. Morda jih je mnogo med nami, ki smatramo Invalide za ljudski balast ali pa za branžo ljudi, ki nas prav tako nič ne briga kot katerakoli druga, naj si pomaga sama kot si ve in zna, Indiferent-nost seveda še ni takšen greh. Nekaj drugega pa je, Če gledamo na žrtve svetovne vojne zviška, jih izločamo l<z svojih vrst kot nekakšne bastarde in inferiorna bitja. Treba je naglasiti, da se pri nas še vedno opaža pomanjkanje socialnega čuta In da nas vedno brigajo le tiste stvari in za»le-ve, ki bi nas ne smele, vse drugo pa puščamo vnemar. Revni, ponižani, slabotni nimajo dovolj zaščite v javnem življenju, umevanja za trpljenje bližnjega ni, tudi se ne ceni in upošteva v vsakem človeku njegovo človeško dostojanstvo.
Take misli se nam vsiljujejo same po sobi ob občnem zboru krajevne organizacije Udruženja vojnih invalidov, vdov to sirot v Ljubljani. Ta organizacija ima v splošnem socialni značaj, zastopa življenjske, najnujnejše interese najbednejših. in to vseh vojnih invalidov 1« vdov ne glede na to, aH so zakonsko zaščiteni ali ne. Kajti njena težnja jc izboljšanje odnosno omogočanje eksistence vojnih žrtev, za dosego njih življenjskih pravic in priznanje istih tudi na merodajnih mestih.
InvalMsko vprašanje je najvažnejša točka naših socialnih vprašanj in se ne da m ne sme kar ta.ko meni nič tebi nič snra-viti z dnevnega reda Dopolnitve, odnosno spremembe invalidskega zakona, so tava-linsko vprašanje še bolj komnlicirale. ker predvidevajo mnoge redukcije glede inva-
iganlzacije Udruženja vojnffi biva* v in sirot
l Min ina Gotovo se posredno s invalidnino obremenjujemo vsi, moramo ps tudi vede. ti, da je revščina posameznih slojev tudi breme za vso državo, morda Se obcutnejše, ds se mora pri tem upoštevati v prvi vrsti socialno skrbstvo.
Krajevni odbor Udruženja invalidov v Ljubljani šteje 2S6 članov m 195 članic, (z predsedniškega poročila posnemamo, da je zaradi invalidskih redukcij med letom organizacija izgubila precej članov.
Občnemu zboru so prisostvovali zastopniki mestne občine, vojaške oblasti in oblastnega odbora invalidskega Udruženja za dravsko banovino, gg. podpolkovnik Z. Ra-dlvojevič, R. Juvan in štefe (predsednik obL odb. Udruženja v. inv.), predsednik Zveze bojevnikov Matičič. Odposlane so bile pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju, predsedniku vlade generalu živkoviču, ministru za narodno zdravje Prek i, ministru za sume in rude ing. Sernecu m banu dr. Ma-rušlcu.
la tajniškega poročila je razvidno, da je odbor priredil nekaj dobrodelnih prireditev, a brez gmotnih uspehov, zaradi pre-male udeležbe občinstva, ki nima nobenega umevanja za trpljenje vojnih žrtev. Mestna občina je podarila organiezaclji 30.000 kg premoga, ki jih je ista razdelila med svoje najpotrebnejše člane. Od zaslužka akrobata prof. Strohschneiderja so Invalidi prejeli 10%. Razne nabiralne akcije tu*di niso imele posebnih uspehov. Za božič je organIzacitfa prejela preko c*bl. odbora Udruženja 2500 Din od Din 24.000, ki so bili poslani od ministrstva za socialno politiko.
Blagajniško  poročilo  fekazuje 51,508.90 Din   denarnega  prometa,  imovine  pa je 38,337 Din.
V novi upravni odbor so bili soglasno izvoljeni člani organizacije dr. Rape, Mle kuž. Beline in Pintarič. H koncu občnega zbora je predsednik oblastnega odbora g. Stefe začrtal v svojem nagovoru na na vzoče smernice in pomen organizacije. Na glašal je potrebo solidarnosti krajevnih odborov in discipline, ker'le s složnim delom je mogoče doseči znatne uspehe. Povdaril je, da so invalidi državotvoren konstrukti ven element, ne pa prevraten in vedno že_ le sodelovati v službi za Jugoslavijo, zato pa je treba omogočiti jim obstoj, priznati njih pravice
Novoizvoljeni predsednik dr. Rape se je zahvalil za zaupanje ter obljubil, da bo ganizacija   storila   za   svoje člane vedno vse, kar se bo dalo, da se zboljša njih socialni položaj.
H koncu kličemo ponovno: Ne pozabite jih. = Izobčencev«, ki jih je še toliko med nami, ki tiho trpe brez najmanjše svoje krivde, žrtve iiajvečjo človeške zablode, svetovne vojne, će so jim odvzete roke. oči, zakaj bi jim še kratili skromen košček kruha — človeška družba je kriva a jih gorja, zato Je njena dolžnost, da jim prizna vsaj pravico do življenja!
Sokolska misel zmaguje
Nasa sokolska društva polagajo račune o svojem delovanju v preteklem letu
Ljubljano, 12. januarja. Vsa sokolska društva v državi morajo sklicati v januarju občne zbore n položiti račun o svojem delovanju v preteklem le* tu. Tudi v soboto in včeraj je zborovalo več sokolskih društev. Agilni
Sokol Ljubljana II
je v soboto polagal obračun svojega dela ■\ minulem letu z redno glavno skupščino ob prav lepi udeležbi članstva. Točno ob 20. je starosta br. dr Š u b i c otvori] XX glavno skupščino s pozdravom na pokrovi* telja sokolstva Nj. Vel. kralju Aleksandru in starosto SKJ prestolonaslednika kralje* viča Petra ob viharnem navdušenju zboro* valcev. Dalje je pozdravil zastopnika ljubljanske sokol, župe podsturosto br. Milka K rape ž a, starosto ljublj. Sokola br. K a j z e 1 j a, starosto Sokola IV. br. Zehala in tajnika Sokola III. br. Pleter* š k a. Po uvodnih formalnostih se je brat starosta s pijeteto spominjal umrl.h bra* tov in sester, zlasti pa nepozabnega br. M a 1 e j a. Zborovalci so počast li njihov spomin s slava klici. Iz nadaljnih izvajanj br. staroste smo posneli, da je društvo v minulem letu izredno napredovalo, število članstva zlasti pa telovadcev, je razvese* Ijivo porastlo, prosvetno delo po zaslugi prosvetarja br. Parcerja se je dvignilo ter se bo v najkrajšem času zapet ustano* vil prepotrebn pevski odsek. Zanimivo je bilo poročilo o bodoči stavbi Sokoiskega doma na Prulah; izdelani so že idejni na* črti in tudi finančni položaj je zelo ugo* den. Brat starosta je apeliral na vse član* stvo, zlasti pa na starše, naj zaupajo svojo mlad no Sokolu, kjer si bo utrdila svoj značaj za dobre in poštene državljane. Z iskreno željo, da bi Sokol II ob 251etnici L 1933 že zboroval pod lastno streho, jc brat starosta med viharnim odobravanjem zaključil svoj programatični govor. Po prečitanju poslanice Saveza SKJ so podali svoja poročila društveni funkcijonarji.
Tajniško poročilo je podal br. Muro* ve c. Društveno delovanje je bilo skozi vse leto prav uspešno. Društvene zadeve so se eševale v 10 rednih in 7 izrednih sejah. Med letom sta bila p-rosvetarja raz* rešena svoje dolžnosti in ju je zamenjal nadvse agilni brat P a r c e r. Članov šteje društvo 416 s naraščajem in deco pa nad bOO. Vse prireditve so bile dobro obiskane in so v vsakem pogledu lepo uspele. Na letnem telovadisču na Prulah *e je stara stavba porušila in sezidala nova ter se je
tudi telovadišče nanovo splaniralo in opremilo, za kar imata največ zaslug ne* umoma brata M a t j a š i č .n Šimenc.
O društvenem prosvetnem delu je po* dal prav lepo poročilo prosvetar br. Par* cer. Prosvetno delo je bilo v preteklem letu, zlasti proti koncu leta omejeno le na najnujnejše. Vršile so se razne proslave s predavanji, med 1 iterimfso najlepše uspe* le obletnice koroškega plebiscita, proslava češkoslov. nar. praznika in pa 1. december s svečano zaobljubo novega članstva. V smislu predpisov Saveza SKJ se je vrš-la idejna šola za novo pristopivše članstvo, v kateri je poleg domačih predavateljev, predaval tudi br. dr. M j m i k o »SJcol* ski misli«. Šola je bila dobro obiskana in je rodila pr; članstvu prav lepe sadove. Za leto 1931 si je Sokol začrtal prav lep prosvetni program, ki ga bo skušal tudi uresničiti.
Obširno in skrbno sestavljeno blagaj* niško poročilo je podal br. K o c i j a n. Po prestopu Sokola U v SKJ je bdo premože* nje vredno 223.232 Din. V novi organ za* ciji pa se je isto dvignilo na 235.450 Din, kar znači lep napredek. Denarnega prome* ta je bilo 188.920 Din, izdatki so se skrčili na min mum, tako, da izkazuje blagajna 12.217 Din prebitka. Br. blagajnik je pozi* val članstvo, da redno plačuje svoje pri* spevke društvu, zlasti pa pazi na društveno imovino. Proračun za leto 1931 župna uprava ni odobrila ter bo društvena upra* va predložila nov proračun v odobritev.
Vestno sestavljeno načelnisko poročilo je podal načeln k br. Stane Trče k Vzgojo v telovadnici je v minulem letu opravljalo načelništvo s pomočjo vaditelj* skega zbora, ki je štel 17 bratov in 7 se* ster. Vodstvo posameznih oddelkov so imeli sami preizkušeni bratje in sestre, ta* ko vodi moško deco že več let brat Vinko Koc jan. dalje br. Stanič, Mirko Keber, na* čelnica Goršičeva. podnačemica Kozakova itd. Vodstvo telovadbe starejših bratov Je imel br. M. Stanič. Začetkom leta si je društvo postavilo dva poglavitna smotra in sicer izvedbo javne telovadbe in izobraz* bo vadite! i skega zbora. Oboje je prav ugodno vpl valo ns telovadbo v društvu. Prednjaški tečaj je trajal od srede janu* arja do srede septembra in je prav za do« voljivo uspel. Končni izpit je položilo v mesecu novembru 10 brstov in ena sestra deloma z odličnim, deloma s prav dobrim uspehom. Prihodnje leto se bo skušalo prednjaiki zbor izpolniti s novimi mladi*
mi močmi, zlasti ps dvigniti ženski vadi*
telj&ki zbor. Vse delo v telovadnici jc bilo v no nulem letu posvečeno pripravam za vsesokolski zlet v Beogradu. Pri tehničnem delu zlets so sodelovali is Sokoli II 3 bratje in I sestra. Pri naraacajskih dnevih je sodelovalo 11 moškega naraščaja in 4 ženskega naraščaja. Pri tekmah v višjem oddelku je naraščaj dosegel VI. mesto. Glavnih zletnih dni se je udeležilo 19 čls« nov s praporom in 10 članic, vsi sami telo* vadci. Vrsta članov je tekmovala v nižjem oddelku, 1 član kot posamezn k v višjem oddelku, 1 v šesteroboju in 1 v štafetnem teku za slovansko prvenstvo. Članice so tekmovale 2 v višjem oddelku in 3 v niz* jem oddelku. Rezultati so bili prav zado* voIjivL 6. junija se je vršila mlad nska akademija, 15. junija pa javni nastop. Obe prireditvi sta rodili dobre sadove. Društvo je sodelovalo pri vseh župnih prireditvah bratsk h sokolskih društev. Izvršili so se 4 celodnevni pešizleti. Zdravniško preiska* vo vseh oddelkov je opravil br. dr Otmar Krajec Statistika izkazuje, da je v 627 urah telovadilo 16-562 oseb, povprečno 26.4 na uro, vsekakor lep napredek. Pred kratkim se je ustanovil smučarski odsek, v katerem je ca. 20 članov in ki ga vodi br. M. Pukel. Končno je brat načeln k podal nekaj smernic za bodoče tehnično delo, se zahvalil vaditeljskemu zboru ter pozival članstvo k nadaljnemu še intenzivnejšemu sokolskemu delu.
V imenu revizijskega odbora je poročal revizor br. P a r c e r, ki je pohvalil vestno in marljivo delo društvene upravi ter pred* '»gal celokupni absolutor j, kar so zboro* valci soglasno odobrili. Lep referat o bo* do čem Sokolskera domu je podal gospodar br. M i h e 1 č i č 8 t. Njegova zanimiva iz* vaj '.nja, kako pridobiti potrebnih financ* nih sredstev so povzročila obš rno debato, v katero je poseglo več bratov z umestni* mi in koristnimi nasveti. Končno jc bilo soglasno sklenjeno, da se akcija za finan* ciranje zgradbe Sokoiskega doma prepusti dn "cveni i^ravi, ki bo pn merodajnih či» niteij'h storila vse potrebno.
Ker je bilo potrebno izpopolniti nekaj mest v društveni -ipravi, so bili soglasno pre"l"_ni nekateri bratje za revi z js k i odbor in društveno razsodišče župnemu starešinstvu. Društveno upravo pa bodo vodili še nadalje starosta br. dr. š u b i c. podstarosta br Milko K rape ž, načelnrk br. T r č e k, načelnica sestra G o r š i č e* v a, tajnik br. M u r o v e c, blagajnik br. Kocjan, prosvetar br. P a r c e r, itd.
Ker se pr slučajnostih ni nihče oglasil k besedi, je br. starosta ob 21. zakljuc'1 lepo uspelo sokolsko skupščino. Zdravo!
Sokol Zg. Šiška
Eden najmlajših je nedvomno Egornje-šišenski Sokol, katerega ustanovna skupščina je bila 9. novembra 1930, I. redna pa včeraj v dvoranici Narodnega prosvetnega društva »Vodnik«.
Občni zbor je otvoril starosta Ccrv ter pozdravil prisotnega gosta župne: a delegat dr. Fuxa, delegata Ljubljanskega Sokola br. Milosta in zgornješišenskega župana, nakar je preči tal poslanico Saveza SKJ, namenjeno sokolskim društvom ob glavnih skupščinah.
Poročila posameznih funkcijonarjev so bila kratka vendar pa so pokazala veliko delavnost in dobro voljo odbora.
Tajnik Piri je poročal, da so se vršile v 2 mesecih 4 redne seje in da se je že v tej kratki dobi razposlalo okoli 30 dopisov. Ker se je društvo, kot rečeno, ustanovilo šele novembra, je bilo treba vse osnovati, ustvariti pogoje za razvoj in življenje društva. Društvo ni imelo ne telovadišča ne poslovnega lokala, ne telovadnega orodja in člani so bili večinoma novinci. Priprav-ljalni odbor je začel svoje delo 15. julija preteklega leta. Ta odbor je prevzel nato upravo društva.
častno je rešil svojo nalogo prosvetar. podstarosta Koch. V tej kratki dobi društvenega obstoja se je vršilo par predavanj, kot 18. decembra *0 sokolski misli«; 1. decembra je bila prirejena slavnostna akademija z nastopom pevskega odseka in z deklamacijami sokolske dece. Prosvetni odsek je pripravil mnogo dela za naslednje poslovno leto; skrbel bo zato, da se bo vršilo vsak mesec vsaj eno predavanje, Afani-co Komanovo bo naprosil, da bo pripovedovala deci mične pripovedke, prosvetno društvo »Vodnike pa priredi nekaj predstav za Sokola, dokler društvo ne bo imelo lastnega dramskega odseka.
Statistično poročilo izkazuje 120 članov in članic 25 narašcajnikov in 100 dece.
Denarnega prometa ni bilo mnogo, ker ga pač ni moglo biti — Din 1581 prejemkov, izdatkov pa 1139 Din, v ročni blagajni je 152 Din, vrednost inventarja pa zraša 2745 Din.
Proračun za poslovno leto 1931 predvideva Din 5244 dohodkov, po katerih se ravna tudi višina izdatkov.
Načelnik Poharc je imel mnogo dela, ker je vodil po dvakrat na teden telovadbo članov, pa tudi narašeajniki so se vadili pod njegovim vodstvom. Osnoval je tudi vadi tel j ski tečaj, katerega je obiskovalo 14 članov. V začetku društvo ni imelo stalnega telovadnega prostora, končno ga je dobilo v osnovni šoli. Društvo si je preskrbelo prostor za letno telovadišče na občinskem »svetu, ki je pa tako raskopan, da bo potrebno mnogo truda, da se zravna, kar bodo morali opraviti člani sami s kulukom.
Ker še društvo ni imelo razsodišča, je občni zbor izvolil vanj člane: Bravneta, Klančarja. Jakoba Babnika, Matevža Bab-nika in Planinčka.
Pred zaključkom občnega zbora je spregovoril delegat ljubljanske sokolske Supe dr. Fux izrazil je zadovoljstvo nad delom odbora, naglasa! potrebo sodelovanja članstva s odborom ter vnem al prisotne rs sokolsko delo In misel. Dejal je, da so v so-kolskem društvu vsi eno, brez razlike **a-nu m pripadnosti in da se morajo v njem zbrati vsi, tudi kmetje, da tU okrepe duba in telo. Tudi v svobodi je potrffboo sokolsko
Priđe! Kino „Dvor
Na]fantasti£ae}Se filmsko veledelo:
20.000 milj pod morjsm
po romanu Julesa Vernea v zvočnem £ilmu!
delo, kajti Masarvk pravi, da je boj za obstoj svobode težji kot za svobodo stuno, Tyri je pa dejal, da narod obstoja le, dV:»er je telesno in duhovno zdrav. Sokolske naloge se niso dovršene, delo nas še čaka.
Občni zbor je zaključil starosta / pogovorom, v katerem Je pozval vse članstvo k intenzivnemu delu, nato pa, da pozdravi Nj. Vel. kralja in Nj. Vis. prestolonaslednika s sokolskim zdravo!
50,000 cvetlic v
traku
Kako bo preurejen glavni tivolski drevored — Potreba adaptacije tivolskega gradu
Ljubljana, 12. januarja Stari kostanji tivolskega glavnega dro voreda so padli In ceeta se je razširila od Jakopičevega paviljona skoraj gori pod grad. kjer čaka na sekiro še nekaj lepih dreves čeprav še niso padla, vendar je ispred gradu že sedaj odprt pogled prav tja doli do pošte. Impozantna perspektiva že sedaj, čeprav drevored še ni urejen po načrtih mojstra Plečnika. Treba Je 5e podreti hišice ob prehodu čez železnico, kamor pride prostoren rondo in razširjena ter nivelirana tudi še ni cestta. Ko nastopijo prvi toplejši dnevi, bodo izkopali delavci mestne vrtnarje jame in vsadlli vanje platane, mestni konji im avtomobili pa prično do-važati zemljo za gredice, ki se bodo vrstile po sredi drevoreda Nadzornik mestnih nasadov g. Lap pa v rastlinjakih in gnojnih gredah pripravlja 50.000 cvetlic za te gredice Pomislite, 50.000 cvetlic v enem pisanem traku, ki bo kot dolga ravna preproga vezal Aleksandrovo cesto s Tivolskim gradom in se od pomladi do pozne jeseni izprominjal v vseh barvah. Dolgo le* bo trajala ta pestra iepota sredi drevoreda, dokler je čez desetletja in desetletja ne zaduši senca visokih doraslih pla-tan. širok je drevored in predno se strnejo Krone nad njim v temne kupole, se strne tudi že zemlja nad nami, le naši otroci bodo občudovali veličastni drevored, ki sedaj nastaja pred našimi očmi za stoletja. S hvaležnostjo se bodo tedaj spominjali umetnika, ki je gledal in delal lepšo Ljub. Ijajio za stoletja naprej. Zmajevali bodo pa naši pozni potomci z glavami, ko jim bodo zgodovinarji pripovedovali, da so v naših časih živeli celo taki čudaki, ki so zabavljali čez ta čudoviti projekt. Prav tako se jim bo zdelo neverjetno, kakor če bi danes kdo zabavljal 6ez arhitekta Blanoharda, ki je ot> Napoleonovi Iliriji začrtal današnje tivolske drevorede. Glavni drevored ostane njegov, samo da bo razširjen in zasajen z mladim drevjem, in njegov je tudi še drevored, ki ga je Blanchard zarisal natanko od juga proti severu na ljubljanski meridijan, a so ga pozneje po avstrijskem guvernerju imenovali Lattermanov drevored, ml pa še vedno nismo izbrisali tega Imena. Sploh se Blancbardov načrt še do danes ni izpremenll. samo Izpopolnjen je na vseh straneh in prazne trate med prvotnimi drevoredi so zasajene z novimi nasadi. V kratkem bo preurejen tudi ribnik v idealno otroško igrišče, a dobimo tudi še mnogo drugih modernih nasadov, da bo Tivoli paradiž, ki ga pridejo občudovat tujci.
A sredi tega paradiža naj stoji stanovanjska hiša! Ali se nam ne smeje upravičeno ves svet? Kaj pa je danes Podtu-ren, kakor se pravilno imenuje Tivolaki grad, kakor stara stanovanjska hiša? Gori za to stanovanjsko hišo pa stoji hotel, ki že takrat ni bil sa nobeno rabo, ko so ga otvorili. Stavba je namreč že od začetka tako skalen a, da je v nji uspešen hotelski ali gostilniški obrat popolnoma nemogoč, će taka strokovnjaka kakor Kenda in Dol-ničar restavracije m hotela Tivoli nista mogla oživeti, komu naj se pa potem posreči tak čudež? te samo tiste visoke stopnice izza gradu do restavracijskega vrta, ki jih tujec sploh ne naj-ie, ker so tako skrite, so velika ovira za razvoj hotela, pri vsem tem pa v parku nikjer ni kažipotov In tabel, ki bi opozarjala šetalca na restavracijo, če kak tujec že upa stikati okrog gradu, ki ga mora imeti vsak za privatno h^o. najde pot do hotela le po naključju, že samo dostop do restavracije je torej tako neroden, da ne bo nikdar dobro obiskana, ce tudi bi tam stal vzorao zidan hotel — pri tem poslop&u pa na kakšno oživljenje sploh misliti ni mogoče. Napravimo torej brez razmišljanja takoj restavracijo in kavarno v gradu, ki bo še letos stal takorekoč na Aleksandrovi cesti. Kdor je samo malo pogledaj po svetu, ve, da tak park, kakor bo preurejeni Tivc>,! *d nikjer na svetu brez velikega družabna*a centra 2e sedaj je godba igrala pred era dom, sedaj si pa predočite na kraju široke Aleksandrove ceste to bajno l<9peiga veli. častnega niiza velikih cvetočih !n dnhteČih srredic v glavnem drevoredu zvečer še ve lik vodomet s močno razsvetVenim Podrumom v oza^u. Taki krasoti se vendar nllcdo ne bo mogel ogniti.
Stroški adaptacije gradu? V primeri s sigurno rentabilnostjo bi bili  gotovo mu lenkostni. Ljubljana ps bi dobila res veli komestno privlačnost. A kaj naj se zgodi s sedanjtm hotelom? Morda bi se dal preurediti v depentanso Pod turna s sobami za tujce, saj vendar teli Ljabljans postati tuj skoprometni center. Do Pod tur na tiTii ni treba   vmenlače,   kakor   na   Lio-h'ianski    predsedovanja društvo sploh povzdi*»n 1 na grad, U m vedno vrti v glavah vseh na- | nesluteno visok nivo.
ših pospe&evateljev tu^Kega premera. O, če stvar zagrabimo takoj, bo Podtur«*n lahko gradil vzpenjačo to uredil Grad. Saj do Tivolskega gradu zložno pride starček, ki na visoki Grad niti misliti več ne sme.
Će ps Podtumn ne bi bils potrebna dependansa. je pa mogoče sedanji hote! Tivoli uporabiti lepo in koristno na dru s naCin. Vedno se oglaša občinstvo, da mesto stori v parkih premalo za de<o. Usta-novimo torej »šolo pod milim nebom c t. zv. ->Freiluftschule< za naše slabotne otroke. Na vrtu sedanjega hotela je dosti prostora za slabotno deco vse Ljubljane, kn-hinio imamo tudi že gori, da bi bili otroci lahko od jutra do večera na svežom zraku, in če bi prišla pJoha ali nevihta, bi j!h pa spravili v dvorano. Na vrt je treba dosti stolov ra ležanje, v dvorano pa miz to stoličkov — pa je gotova idealno lepa šola, ki bi koristila zdravdu vsega meni a-Zjutraj bi se otroci s električno pripeljali z vseh strani do parka m šli med rosnimi gredicami ta tratami v šolo, kjer bi se učili m igrali, kakor se uče to Igrajo po drugih šolah, opol-dne bi pa kosili ter po Jedi počivali v udobniih stolih za ležanje, potem bi se pa zopet menjaj pouk z igro in telovadbo, dokler hi JLh proti večeru ne odpeljal tramvaj domu. Za igrišča je pa v gozdu za hotelom Tivoli prostora le nič koliko. Ce si zavihamo rokave in ne bomo cincali, Imamo še letos lahko z novim glavnim drevoredom tudi že preurejen Pod-turen to šoJo ter zabavišče sa našo zraka, solnca Ln gibanja potrebno deco.      A. G.
Koledar
Danes: Ponedeljek, 12. januarja 1°31, katoličani: Arkadij, pravoslavni, 30. decem« bra. Bodigoj.
Današnje prireditve.
Kino Matica: Ljubim, ljubiš, ljubu nv> ob 4. m 6.
Kino Ideal: Veseli vdovec.
Kino Ljubljanski dvor? Srce med do* larji.
Koncert Zagrebškega kvarteta ob 20. v
FKharmoniji. Predavanje Zveze obrtnih zadrug ob pol
19. v Mestnem domu.
DE2URNE LEKARNE. Danes: Piccoli, Dunajska cesta. Bakar* čič. Sv. Jakoba trg.
Merkurjev ples
Čeprav so Ljubljančani, ki so zamudili Merk urjev ples, cjivi že v »Jutru« čitali, kako sijajna je bila ta tradicijon :lna prire« ditev naših trgovcev, vendar se nam zdi umestno, da tudi mi še napravimo malo skomin jmim. ki tega v resnici veJikomest-nega plesa niso videli. Najraje bi seveda opisali vso eleganco raz-košnih plesu h toalet, ki so naše lepotice z njimi poka/ale, da bi lahko s svojim rafiniranim » kusom tek = movale na najelog mtnejših balih volk h mest, a toalet je biio toliko tako izreo.no le* pih in bogatih, da nam je izbira sploh ne* mogpča. Čeprav so prostori Trgovskega do* ma že sami na sebi kra^otni, vendar jih je priredjtljski odbor pod načelstvom g. Pav. la Fabianija še d<*koriral tako elegantno, da doslej v Ljubljani lepših prpstorov še ni« smo videli. In pa godba! Ni čudi, saj je sloviti Merkurjev orkester prvič igral ▼ lastnem domu. Tudi buffet je btl impo/an* ten in v vsem primeren velikemu elitnemu halu naših pridobirnikov. Čeprav so pro* st/>ri v Trgovskem domu za tako veliko pri* reditev premajhni, vendar so bili vsi go«t» je s plesom nad vse zadovoljni, ker je bila organizacija res brezhibna.
Med od'ičniki naj omenimo le zastop* nika bana, načelnika g. dr. Stareta. divizi* jonarja generala g. Ihča, župana g. dr. Puca s podžupanom g. prof Jarcem, min.stra n. r. g. dr. Kramerja. zastopnike konzularnega zbora gg. dr. Pleinerta, Kamerija, ing. Sev< čika, dr. Dularja. Struclja, CiheLkp in dr. Razen teh so bili pa seveda n ši trgovci s svojimi damami na plesu brez izjeme. Kor* porativno se je plesa udeležil ocroor »Tr* govskega doma« s svojim predsednikom g. I. Jelač:rv>m, predsednikom Društva vele* trgovcev in industrija-cev g. Samcem, pred* sednikom ZTOI g. Ivanom JelaeLnom ml. itd., prišli so p t tudi zastopniki obrtnega stanu z načelnikom veze obrtnih zadrug g. Josipom Rebckom na čelu in zast, pnki vseh drugih stanov iz Ljubljane in vse ba* novine. Največ zaslug za presenetljivo uspelo prired tev ima pa seveda predsednik »Merkurja«, generalni fjnik g. dr. Fran \\iindischer, ki je v kratkem času svotaM
Stev 8
>8LOVEN8KT N A R O D*, dne Iti Januarja 1931
Stran o
Pride!
Najfantastičnejše filmsko veledelo:
20.000 mil] pod morjem
po romanu Julesa Veru e a v zvočnem filmu!
Dnevne vesti
— Češkoslovaško -likovanje. Prezi-dent Masaryk ie odlikoval s kolajno Belega leva I stopnje za d -avljanske zaslugr predsednico Kola srbskih sestar_ v Kragu-jevcu Drago Pavlović - Boiadjićevo in :i.ženjena v vojaškem arzenalu v Kragu-jevcu Sredoio Karanaca. s kolejno Be.-^a leva II. stopnje pa nadmojstra v vojaškem arzenalu v KrDgujevcu Dušana Steianovića.
— Iz zdravniške službe. V imenik 3drav-n:ške !>ornice za dravsko banovino so bili vpisani zasebni zdravnik pri Mali Nedelji dr. Srečno S k c r j a n c, vršilec dolžno-ti šefa državnega protituberkulozneKa dispanzerja v Marboru dr. Valentin Vari »n vodja centralnega antltrahomskega ambu-latorija v Murski Soboti dr. Josip Pečan, iz in^e Ika zdravniške zboniice za dravsko banovino j bila pa črtana zdravnica na Golniku dr. Božidara H e r k o v, ker se ie preselila v Ogulin.
— Natečaj za 4 pripravnike policijskih agentov. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljuhljan' razpisuje natečaj za sprejem 4 pripravnikov polic agentov v dr*, službo. Ob enakih pogojih imajo prednost odsluženi podčastniki ali kandidati z večjo splošno naobrazbo ali osebe, ki razpolagajo v zvezi b svojim prejšnjim poklicem s posebnim strokovnim znanjem. Prejemki pripravnikov policijskih agentov so: 1. mesečna plača 900 Din v gotovini, 2. Jodatak za obleko in obutev, 3. brezplačno stanovanje v kasarni, 4. posebna dokiada 150 Din mesečno, bi pripada po dovršenem kurzu v šoli Začetna mesečna plača 900 Din se zvišuje v razmerju službenih let do 2000 Din, a posebna rJoklada se zvišuje prilikom napredovanja do 400 Din mesečino. Prošnje je treba vložiti do 25. t. m.
— Razpisana zdravniška služba. Mestno načelstvo v Slavonskem Brodu razpisuje mesto primarija kirurgičnega oddelka v mestni bolnici. Prošnje je treba vložiti do 31. L m.
— Razstava jugoslovanske domače obrti v Pragi podaljšana. Ker vlada za razstavo ju^oslovenske in rumunske domače obrti v Pragi velijo zanimamje, so jo podaljšali do 15. januarja Pražani radi posečajo razstavo tn tudi s kupčijami so" razstavljale! zadovoljni.
— Opozorilo davkoplačevalcem. Davčna uprava za mest« Ljubljana objavlja naslednji poziv davkoplačevalcem zgrada rine m zemljarine (hišram m zemljiškim posestnikom) za predložitev prijav po zakonu o davku za samce. V smislu § 6 zakona o davku na samce se poživljajo vsi davkoplačevalci zgradarine rn zemljarine (hišni in zemljiški posestniki) v m.stih. trgih in pa krajih na sedežu sreskih načelstev, da v roku od 10 januarja do 10. februarja 1931 predlože pristomi davčni upravi sledeče poda tke: 1. Ime, očetovo ime in priimek: 2. aH oženjeni, samski, udovci ali ločeni: S. rojstno leto: ali imajo zakonite otroke. Ločeni Imajo navesti je li so sodnijsko ločem in al" morajo po razsodb sodišča plačevati vzdrževanje otrok. Ako je s;mec odnosno vdovec aH ločenec solastnik zgra 1-be odnosno dmžabrrfk podlerja. je navesti s kolikim delom in pri katerih nepremičninah je solastnik odnosno s kolikiu* delom in pn kaierem podjetju participira. Davkoplačevalci, kateri ne bi pravočasno v4ožHi te prijave al' ne bi navedli točnih podatkov, zadenejo zakonite posledice. Obrazci za te pnjave se dobe brezplačno pri pristojnih davčnih upravah.
— Smuški tečaj na Sv. Križu pod Golico (1000 m) se vrši od 15. do 25. januarja in sicer za začetnike kakor tudi za one, ki se žele izpopolniti v terenski vožnji visokega terena Snežne razmere so vsled višinske lege vedno idealne, poieg tega krasni *muški tereni Udeleženci anajo popolno oskrbo v restavraciji »Stepič«. Po petdnevnem tečaju so na programu celodnevni izleti v Karavanke. Tečaj vodi savezni nastavnik Joža Pogačar. Ker ie število udeležencev omejeno, sprejemajo se prijave samo do 13 t m. proti pnjavnini Din 100 v trgovina A. Goreč, Dunajska cesta 1. Isto-tam zamore se dobiti tudi nadaljne infor-rnacje.   -    Udeležencem smuškega tečaja
na Sv. Križu pod Golico priporoča se odhod iz Ljubljane v sredo 14. t m i vlakom ob 14.45 ali ob 18.50 in sicer iz razloga, ker pričakuje na Jesenicah pripravljeni voznik za prtljago.
— Za mrtve voglašeuu Okrožne sodišče v Mariboru je uvectlo postopanj t. da se proglase za mrtve viničarski siu v Dolecih Matija Unterlechner, posestnikov sin v Sitirečnem Mihael Kamenik. posestnikov sin v Grajenscaku AJojz Erbus, po^o ;k v Lupovcih Ivan Vučko, posestnik v Bo-donon Štefan Drvnrč posestnik v Jurjev-skem dolu Ivan Jež, želarski sin v KozJa-vU Anton Pak, posestnik v Tešanovcib Josip Bčrkvič posestnikov sin v Koračicah Ivan Kosi. pn-sestnik v Koračicah Martin Ko*\ posestnik v Salovcih Mihael Sukič. želar v CrenSf.vc'h Štefan Tivadar, posestnik v Smolincih Shp«>f v'w«tek, kmečki del-*ec v Spod Kardi Franc Pexovn?k. posestniški sin v Škrbtjab Prane Puh, rudar v Fohns-dorin Ivan Ergler, nrev*;*Var v Obrežu Jožef Grua hi Janez MravHak iz Vurmatn. Vsi razen Graua so brez sledu izginili med svetovno vojno.
_ Novf }agosto\ cnskf pamHc »Bakar«
spuščen v morfe. Vč>-\j je bil v Glasgowu v Anglii spuščen v morje novi parnik jugo-slovenske trjrovskc rpornarice »Bakar«, do-6im so drusri v Angliji naročeni in zgrajeni
parnik »R'Kl* spustili v morje 6. decembra Jadranska P'ovitba je v AngiLn naročala še Štiri večje parnike, ki jih sedaj grade. Imenovali *e bodo »Metković«, »Bosna*. »Vojvodina* ;n »Sumadija«.
— Loterija Jogoslov. društva za čuvanje narodnega zdravja. Najvišji zaščitnik tega društva je Nj. Vel. kralj iti loterijski dobiček se ima vporabiti za asanacijo vas*. Zato oblastva to akcijo vsako-rrur toplo priporočajo.
— Sneg in snežni zameti. Počim vlada pri nas *uho severno vreme, poročajo z drugih krajev države o snežnih zametih, hudem mrazu in viharju. V soboto je zlasti divjalo hudo neurje v hrvatske. Primorju, v S'beniku jc močno snežilo. Tudi v Dil-maciji ie ponekod snežilo. V Zagrebu je zapadlo v soboto precej snega na velike veselje zimskih športnikov in mladine Močno ie snežilo tudi v L&i. vendar se vrši promet rec'no m brez zamud V Vojvodih je snežMo tri dni. zapadJ-o je do po' metra snega, ponekod celo meter. Tudi Beograd je precej pobeljen.
Vreme. Vre:; Hra napoved pravi, da ni pričakovati nfkakih izprememb Včeraj ie bilo po vseh krajih naše države oblačno. Najv:s- temperatura ie znašala v Splitu 7, v Skopi j u 2, v Mariboru —0.4, v Zagrebu —I, v L»»bljani m Beogradu —VL v Sarajevu —2 Davi je kazal barometer v LJubljani 766.5 mm, temperatura je znašala -^3.6.
— Dne 1. februarja t L prired* Sokolsko društvo na Vrhniki običajno maškara^ 17-n
— Zagoneten umor v vasi Vfeščlc pri
Čakovcu. Pretekli četrtek so naši' kmetie v vasi Vješ'* c. občina Strigovo. mrtvega nekega moškega Obveščene so bile oblasti, ki so uvedV ~"-e;skavo Ugotovili sa, da je mrtvec 'dentičen s posestnfkom Mir-tinom 2ižiČ2m Nekdo ga je *avratno na-Dadel in ga udaril tako močno po glavi, 1a mu je pocrla lobanja V vasi in bližnja okolici vlada veliko razburjenje, ker je bilo tam zadnje Čase izvršenih več sličnih zločinov.
— Smrtna nesreča na kolodvoru. V soboto se je na kolodvoru v Runu pnpet'a težka nesreča katere žrtev je postal poštni uslužbenec Pajo Mdiševič. Mož sc ga je rad napil in le bi?l večkrat pijan Tudi v soboto je pf^'-^Hoko pogledal v kozarček, zvečer je pa odšel v službo na ko!cdvors-co pošto Tsm<x*«"r je nrivoztT zagrebški b»^o-v!ak, katerega pa M^Sevfč ni sliSal Vlak jc nesrečnega zagrabil in ga strahovito razmesanl.
— Dva samomora, V Beogradu se je v sobote v svojem stanovanju obesil slovenski narednik Kuhar. Vzrok samomora ni 2 m. — Komandant p "'rešeren«. ki vozi med Beogradom m Pančevim, je prijavil kornisarijatii. da so našli v petek na parnik u suknjo m klobuk, dočim lastnika niso našli. Kapitan je prepričan, da je nekdo skočil s parmka in utonil. Oblasti so uvedle preiskavo
Pri prehlajenjo, hripi, vnetju v vratu.
oteklih mandljih, živčnih bolečinah, trga nju v udih storite dobro, ce poskrbite za vsakdanje izpraznjen je črevesa s em. <is popijete pol čaše naravne »Franc Jožefove« grenčice. Po sodbah univerzitetnih .Jinik se odlikuje »Franc Jožefova« voda radi si gfurnejjra učinka pri prijetni uporabi. *>Fro nc Jožefova« grenčica se dobi v vseh 'eRaman, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Iz Liublfane
—]j Prihod odličnega francoskega novi« narja v Ljubljano. Danes ponoči se je pn* peljal v Ljubljano odl'čm francoski novinar g. Emile Bonery iz Pariza. Nastanil se je v hotelu »Union« Kakor izvemo, je prispel v Ljubljano zaradi nekaterih važnih infor» maci j.
—I] V.lekarlc so se usmilili.   Se pred
zimo so mlekarice prcseMi z ogla Mali rove hiše na Krekovem trgu na drugo stran Vodnikovega trga v lepo po ^seh praviih umestnosti na novo tlakovano SemeniSko ulico, češ, da bi imele mir in bi jim prah ne zasul njih občutljivega blaga. Ampak ženske so pač take da jim ni prav. če se kaj zgodi brez njib volje, in ne dajo >e ugnati. Sicer pa poznate tisto o travi, ki ,e ne kose, temveč strižejo. V zavesti mirne in tihe Semerriške ulice mlekarice torej %e zato niso mogle niti zadovoljne, ker jih niso prej lepo prosili, če bi ne izvolile pre-nest' svojih košar in kangel na drugo stran trga. Zadovoljne niso smele biti, zato je bil pa v Semeniški ulici tak prepir, da niso mogle zdržati. Tudi noge so Jim zmrzovale na kamnitem tlaku, da so se smilile vsemu svetu in tudi tržnemu uradu. Lepo prijazno je davi tržno nadzorstvo zmagovalkam odkazalo zopet nov prostor na Vo1-nikovem trgu prav pod zidom lemenata, da so mJekarice, masla rice. putrarice m strani v isti vrsti s prodajalkami jabotc. Kako jim je novi prostor všeč. se bo kmalu pokazalo, danes se pa drže zmagovalke še tako št-emano m krcato, da se Jih človek niti ogovoriti ne upa
—tj Juiran'a razsvetljava mesta je menda 'e zato. da krokarji vidijo domu. Vso noč je namreč mesto vsaj za silo. po nekaterih ulicah pa le za najskrajnejšo suV> razsvetljeno, ko pa orično delavci hodit' v mesto na.delo. ie pa vse temno, ker že ob 6. ugasnejo plinske svetilke in električne luči Uslužbenci raznih podjetij, ki z delom prične *e zgoda! zjutraj, morajo tt-vati po temi na delo, kar Je pa pozimi, ko
so ceste gladke, prav nevarno. Popoldne so pa bolj nagli z razsvetljavo in večkrat %e primeri, da so ceste'ie razsvetljene, ko je ie dan. Ce ie torej elektrike in phna do-«tj za razsvetljavo mestnih ulic podne v;, naj b« tudi zjutraj ugasnili luči pozneje kakor sedaj, da bodo ljudje videli na delo. U— Otvoritev    povečanega drsališča
SH Ilirije. Na znatno povečanem drsališču 3K Ili rije pod Ceklnovim gradom se drsajo sicer že več dni, otvorjeno je bilo pa prav za prav šele včeraj dopotdne, ko si ga Je ogledal kot zastopnik mestne obCine magistratni direktor dr. M. Zarnik v spremstvu funkcijonarjev SK Hirtje. Oficijelne otvoritve ni bilo, ker tudi ni potrebna, saj je glavno, da smo dobili moderno drsališče, ki so ga prijatelji tega lepega sporta že davno težko pogrešali. Velika prednost drsališča SK Ilirije je v tem, da ni navezano na hujši mraz in da ni nobene nevarnosti, da hi se led udri, kakor je bila vedno na mestnem drsališču. Vode je namreč samo toliko, da se napravi tenka plast ledu, pod katero so takoj peščena tla. Zato zadostuje že najmanjši mraz, pa je drsališče takoj odprto. Iliriji gre vse priznanje, da je storila veliko uslugo tudi drsalcem. Prepričani smo, da se bo zdaj tudi ta panoga zimskega sporta v Ljubljani uspešno razvijala.
Jutri velika senzacija!
GOVORI V FILMU
fin*.
Sodelujejo še:
Theo Shall Hans Junkermatj\n
Jutri velika premiera?
Elitni kino Matica
—Ij Kanaliziranje Bteiweisove ceste se vrši v vs*ih smerah. od Dunajske ceste prot! Gospjsvetski in od Bon a će ve vile na drugi strani. Cev bo prekinjena ob Slamj-1**] parceli v dolžini 3») m. kjer ni potrebna m ker bi se ne mogla zvezati zaradi neenakih višin. Na Dunajski cesti ie namreč zbiralna kanalizacijska cev 4.80 m globoko, dočim je na Bleiweisovi cesti Le približno Z m Dolžina nove kanalizacije je okoh 7uu ni
—ij Dobava nove telefonske avtomatične hišne centrale za mestno občino ljubljansko. Dodatno k razpisu za dobavo av% romarske telefonske hišne centrale za Mestno načelstvo ljubljansko |pozarjamo, Ja ne bo 'takega nesporazuma, da se morajo ponudbe /ložiti zapečatene, in da se bo vsaka ponudba, predana v drugj obliki, zavrnila.
—\\   Noco'snii   koncert zagrebškega
kvarteta v dvorani Filharmonične družbe bo eden eden najodličnejših koncertov se-zije Zagrebški umetniki, ki so znani že širom kraljevine po svojem odličnem kulturnem delovanju, bodo izvajali Boccheri-nijev kvartet v d-molu, škerjančevo »Sona-rjna de camera« in Dvo?akov sloviti amerikanski kvartet v F-duru. Vstopnice v Matični knjigarni.
—IJ Zveza obrtnih zadrug v LJubljani je dobila telefonski aparat s številko 3088. na kar c^ozarja obrtne zadruge m interesente.
—Ij Akademski pevski zbor   prične z
rednimi vajami zopet danes v ponedeljex 12 t m. Prosiano oomoštevilne udeležbe, ker smo pred važnim nastopom. Opozarjamo tudi na izredni občni zbor, ki se vrši v četrtek 15. t. m. ob 20. uri na univerzi — odbor
—ij Prihodnja plašna vaja maturantov obeh učkeUSč v LJubljani se bo vršila v torek, U t m. v dvorani Delavske zbornice.
— Večer »Jadranske straže« se vrši v soboto dne 17. L 1931 v vseh prostorih Društvenega doma v Ptuju. Na sporedu so razne zanhnlve točke. Opozarjamo posebno na dekoracije, M Jih oskrbi jo strokovnjaki. Dvorana bo iapremenjena v vojno ladjo aa kateri bo svirala primana naroJ-no železničarska godba »Drava« iz Maribora. — Posetlte vsi to prvo večjo patri-jotttae prireditev!
Zimska nedelja
v Dolgi vasi
Včeraj Je bila prava zimska nedelji in
pusta
Ljubljana, 12. januarja. O tem iti onem st da govoriti, zakaj bi se ne dalo o D.>lgi vasi, do4ijem ali kratkem času in zimski nedelji. Saj se dandaues mnogo govori o marsičem, če ne o senza* cijah, pa o problemih in menda ljudi vse zanima, četudi se ta. nič ne brigajo. Govori se zat,T, da bi se ljudje kratkočasili, pa se dolgočasijo, no, pa bo tole pero tokrat spregovorilo zato. da bi se naj ljudje dolgočasili po vsej vesoljni Dolgi vasi, če se že nočejo kratkočasiti. Svet sicer ni dolgo= časen, tako vražje fletno je na njem in seveda najbolj ,ob nedeljah — posebno se ob zimskih, m včeraj je biLa nedelja :n še celo prva rimska, kar je za nas purgarje vendar tako velikega pomena, menda še celo večjega kot razni »kulturni« dogodki, ki jih je v tej smešni Sentflcrjansk: dolini vsak dan več, kar nam dokazuje^ vse rno* goče bolečine rn bolezni naših kulturnih (če hočete z enkratnim ali perkTa<rn;m nareko? vajem) delavcev in pa tisti veliki kulturni dogodki v našem gledališču, triurni dunaj; ske opercte( primerov je vedno na pretep). Se pravi, pri nas ni nikdar doIg/>časno, Ie škoda, da gre vse to mimo našega meščan* stva skoraj neoružcno. Res, vse mogoče sc gpdi pri nas zadnje čase občnih zborov, ki jih je vsak dan po par tucatov, niti ni tre^ ba omenjati, nadvse zanimiva pa so po-novoletna reševanja raznih kriz že zaradi tega. ker po svojem značaju nadkr ljujejf) celo črtice Averčenka ali našega Fr. Žolne. Da, res škoda, da gredo vse te stvari tako tiho mimo nas, pa žc mora tako biti, ker sp se ljudje preobiedli »kulture«, govoranc, politike — prav tako kot raznih slavnostnih kanonad in še drugih eksplozij.
No, torej, včeraj je bila nedelja, ki smo jo tako srečn,'» preživeli kljub vsemu, da je treba na vs^k način o njej spregovoriti. In saj so nede!:e že tako same na sebi p>» sebni dnevi in šc za naš slovenski rod. ra Dolep vas pa še posebej.
Tako je. zdaj bomo rekli Ljubljani Dol* ga vas. od k ir je zmrznUo blato, ker zdaj res ni več Batna vas Se pač na svetu sča* soma vse spremeni, rud; v Ljubijani Zato so se včeraj ves dan valili r*) ulicah obla* ki pr"hu kot že od julija ne.
Tako smo V ^nčno prešli na vreme, kar je vedno glavno vsake nedelje Bilo pa je včeraj takšno vreme, da še penziv>nisti ni* so motfli ugotov'ti. kakšno je bilo. ki so strokovnjaki za t.o. Strahovite čase preživ* Ijaio po novem letu. za njih s#o nastopili povsem prazni dnevi, ali kumarčni. kot medvedi so se zavlekli na zapečke. kjer renče nad svoi'mi poY*vicami tud' kot medvedi. Da. tako je. niti o vremenu se ne da več govoriti, kaj bi naj še potem mi rekli o tem, ki nas Še bolj mulo trga!
Lahkp se pa reče. da je včeraj nekatere zeblo, ker so hodili okoli brez kožuhov in teh ni bilo malo že zgodaj zjutraj. Dva Či; nitelia sta. da se aodc tako čudne stvari — predpusrt in mraz. To je zanimivo vede*
povrhu se v znamenju pred-
ti. Torej, prtdpust ne pust1 spati devicam vseh kalibrov in lastnosti. (Vsaka ženska je devica, čast ženskam, ampak beseda je o devicah v ožjem pomenu besede.) L'mli v > je. rakaj nc morev» device >pati v pred-pustu, kri irm krni in tradicije so še tudi močne. P'oha se ie treba otresti. df»V.!cr je še čas, vse je treha poskusiti. Nedelje se morajo 17-raKtti, kar sc <4a. lov ie cel.->. dneven kot pri nedeljskih lovcih Toda ie prav tako brezupen m mnogo bolj riY>l'_'» časen ... Device pa vse potrpe in prern>e.
Značilni predpustna nedelja je bila včo« raj zaradi tega — mraz zunaj <n neštete de* viee z \^očimi srci.
Mraz je pa kriv. da bez'.iaio * u cl i dni^e branže ljudje zdaj oh nedvliah rsvsezgo-daj zunaj, razen devic Tem pravimo -*\ rr n:ki in otroci, ime ie menda pravilno kaj hi pa še rekli o njih° Nekateri se Ziilet<u vajo okoli v naravi *. smučkami ter baie smučajo s smučmi ».roje, nt:večkrat pa leže. Sne-^a je še toliko, da je zemlja tu rn tam bela, pa saj so smučarji skromni in jim pride pomanjkanje >nc_ia zaradi »pik« po= polnoma prav. Na nezasneženi zemlr >e namreč "pke- ne poznajo .. .
Zmrznile so tudi mamic luže Umetno lu/^-> je napravila Nirija ob Celovški ce>ti, mraz je pa bil tako prijazen, da je oprav»4 svoje. Zato se je včeraj tam gnetlo toliko otroč'di, da so se drsali clrui: p.o drugem, prerivali, se kot koštruni v staji in kričali kot narašvai renuhlrke Liberije ali — re* cimo £iške. Sploh se naša deca odlfkujt z močnimi pijući, i^pajm.o. da naš mili rod vsaj kričačev ne bo pogrešal, kar tuJi ne« £aj pcnaeni v tej dobi vsepl-^nih kriz, ker nam se niti kričati več mnogo ne ljubi.
Omeniti je menda še treha mlade sin* kače pri CeHnovem qradu. kjer *»o «»e vče= raj tudi .-an.kai:. P..s- "'-»neiM p i n: k temu pripomniti — le to, da je tisti hrib tako od«_>rnien kot bi se valil p> njem ce' vele« tok lave.
Drugega menda ni bilo včeraj v VSCJ Ljuhljani ali po Dolgi vii<*-i - kyyt m 1 — dolgočasna m dolga kot jara kača ali kot sam do'gćas. Obesil se menda ni nihče, si« cer pa to dandanes ni več tako važn/i, je že prišlo rz mode. pa je preveč dolgočasno. Zvečer so menda Ljubljančani plesali, ker je predpust in so ljudjje čedalje bolj šema« sti. Tudi p,> izložbah se pojavljajo seme. no, itd., šem je povsod dovolj rn fletno je na svetit, ljudje ;majo denar, naj je še tako strašno na svetu, če pa ni drugače, pa ie tudi v kavarn i h dovolj vode, ki ima povrh vsega še to dobro lastnost. dVi p« njej nežno ščip'je po trebuhu, kot je pač treba, da se ljudje drže dovolj kislo v bini-slu ščipanja v žepih. Ampak to je bilo vče raj, danes je ponedeljek, zato ni treha več ničesar reči. ljudem je postreženo tn ustre« ženo z dolgrm časom, da so se kra+k/>9 čas'li — to je pač pokora za nedeljo. :skro# na beseda pa je le in ni karsihods.
Cene mešana
ljubljanskem trgu
Pregei. smo:
Velikokrat se bere, da je Ljubljana najdražje mesto in dopisniki navajajo različne cene v drugih nie6tih, iti pa po večini oe odgovarjajo resntei. Dejansko pa so mesne cene v Ljubljani v primeru z drugimi mesti najbolj ugodne ter navajamo v dokaz avtentične cene za različno meso: Govedina:
Ljubljana: i. 16—20 Din; 1L H—16 Din;  lil. 10—12 Din.
Maribor: I. 18—20; II. 14—16 Din; IIL 10—12 Din.
Celje: I. 18—20 Din; IL 16—18 Din, III. 14—16 Din.
Zagrob: I. 18—24 Din: II. 16—22 Din. Teletina:
Ljubljana: T. 23 Din, U. IS Din, 111. 15 Din.
Maribor: I. 22—35 Din; II. 16—30 Din. Celje: I. 20 Din; II. 18 Din. Zagreb:  I. 22^—24 Din;  II. 18—20 Din. Svinjina:
Ljubljana: I. 23 Din; II. 18—20 Din.
Maribor:  I. 28 Din;  IL 16—22 Din.
Celje: L 24 Din;  IL 18—20 Din.
Zagreb:  I. 22—24 Din;   II. 18—20 Din.
Obče znano je, da so dajatve v Ljubljani največje (nvozuina. klavnica itd.) in če upoštevamo, da je meso kvalitativno neprimerno boljše od mesa v drugih krajih, se more trditi, da ima Ljubljana ne samo najboljše, temveč v pr&meru z drugimi mesti tudi najcenejše meso Zato so glasovi o draginji mesa v Ljubljani n en temelj en I.
Sokol LJubljana IV
PRIREDI SVOJO
I* MASKA RADO
V NEDELJO 1. FEBRUARJA V DVORANI MESTNEGA DOMA
O«
Najboljše, najtrajnepe. zato
najcenejše!
Kaj je vljudnost?
Vljudnost ni nič drugega, nego prizadevanje skriti pred ljudmi to, kar o njih mislimo.
20.000 milj
pod morjem
Grtndiozna filmska fantazija po romana Julesa Vernes. V sredo 14. t. m. nam bo pokarala ZK.D premiero prekrasnega filmskega dela ameriške produkcije Metro Go$dwyn, vele« film y>20.000 milj pod morjem«. Ta ti in. izdelan seveda kot zvočni f lm z dialogi v nemškem jeziku, je koloriran po najnovej« šem sistemu in prekaša po svoji bajni le« poti vsa dv^edanja dela te vrste, izdelav.i tega * L*včrto n vrhuncu stoj 'čega urno« tv^ra je stala družbo nad 1 milijon dolar* jev in spada tedaj med najdražje letošnje pro ' "iie. Pri 'instruiranju podmornice, ki je potovala na dno morskih globin, ie bilo zaposlenih več najslavnejših inženir* jev konstrukterjev, strokovnjaki, ki so pazili na to, da je rilm tudi v tehničnem po* gledu brezhiben. — Tajnosti morskih glo* bin, življenje na dnu morja, strašn:. tajin* stveni nestvori, vse to je prikazano kot še nikoli v nobenem filmu. Že sama gradnja podmornic in potovanje v morske globine je predočeno tako sijajno in naravno, da je celo najbujnejša Jules Verneova fanta* zija !e senca proti temu, kar nam pričara film.
Vsebna filma samega je zasnovanu na fantastični ideji inženirja Dakarja. da ži* ve na dnu morja ljudem podobna bitja. Da se prepriča o istinitosti svoje domneve, zgradi dve podmornici, ki ju opremi z naj* modernejšimi sredstvi in iznajdbami da* našnje tehnike. S podmornicama potuje v globine morja in pride do čudnih stvorov, ki žive na dnu morja življenje organizira* no kot je nase. Pride do ljute borbe med posadko ladje in podmorskimi prebivalci. — Zmaga seveda človek s svojim genijem.
Fapfisrični film je poug svoje zanimive strani izredno poučen m ga priporočamo zlasti dijaštvu in šolski mladini.
Premiera se bo vršila v kinu »Liubljan* ski dvor* v sredo 14. t. m. ob 4. pol R in 9 uri zvečer. Ker bo le par dni na sporedu, naj vsakdo hiti in si čimpreje ogleda to krasno. veJezanfmivo. po v«ebini zelo na* peto in fantastično filmsko veledelo.
Stran 4
SLOVENSKI NAROD«, dne 12. Januarja 1951
stev n
26
Drugo jutro ga je srečala dokaj pozno na cesti. Uganrla je, da je bilo srečanje spretno pripravljeno. Bil je trikrat tako velik kakor ona. meril je šest čevljev, tehtal pa nad dvesto funtov. George Selbv je bil sicer tudi velik, toda v primeri z njim se je zdel šrbak in nežen. John je vedel, kako in kaj je z Georgom, in skozi svoje okno ju je opazoval, če sta se izprehajala ali če je prišel George po rrjo, da sta šla v gledališče. Nikoli ni niti z besedico omenil, da jo ljubi, nikoli ni sentimentalno vzdihoval, toda oboževanje je gledalo fe vsakega obrata njegove debele, okorne glave, iz vsake kretnje njegovih velikih, debelih rok, iz vsakega koraka njegovih orjaških, levičarskih nog, iz vsakega pogleda njegovih dobrodušnih oči. Smilil se ji je. Cenila je njegovo udanost. Bil ji je ko starejši brat, na katerega se je lahko obrnila v sili in potrebi. Toda z njim se je dolgočasila, neznosno dolgočasila. Mislil je zelo počasi, po svojem duhu in telesu je bil tako okoren, da ga je težko prenašala.
Cez poletje je Georga pogosto videla. Vsak teden sta bila enkrat ali dvakrat skupaj, vsako soboto m nedeljo sta pa hodila na izlete. Dnevi med tednom so bili vroči, utrudljivi, neprijetni. Neizogibni poseti pri agentih Josephsonu, gospei Brvan, Hamirtonu Blake, in Gar-finkle 6t sin; dolgočasne čakalnice, živahno povpraševatrje pri okencih, hladni ali celo osorni odgovori. Zelda je sovražila poslovanje in jezila se je vedno, če je morala po opravkih.
— A če sploh ničesar ne opravim?
— je vprašala nekega dne vsa obupana Georga. Neke sobote zjutraj sta se peljala z žično železnico na Goney Island.
— No, sad se lahko vsak hip poročiva, — je odgovoril George smeje.
— Ne bodi no neumen,*— ga je zavrnila.
— Ah, drago dete, nikar ne obupuj,
— jo je tolažil. — Saj smo šele sredi avgusta, to je mnogo prezgodaj za angažmane. Noben gledališki ravnatelj še ni angažiral igralcev. — Veš — oni dan sem govoril o tebi s Stackipolom.
— Da? Kaj je pa dejal? — je vprašala nestrpno.
— Z opereto bi šlo, je menil. Gotovo bi te mogei porabiti, če bi le znala peti in plesati.
— Ne enega ne drugega ne znam, — Je detfala Zelda užaljena, — in prosila bi te, da mi tega nikoli več ne omeniš.
— Dejal je tudi, da bi imel zame famozno vlogo. Zahteval sem sto na teden.
Zelda je zrla molče skozi okno. —Odgovoril sem mu, da je to najmanj, kar zahtevam, ker drugače ne morem živeti, — je nadaljeval George.
— Izglede imam tudi pri VVebru in Fieldu. Ce me potrebujejo, naj le pridejo pome, sem mu dejal. Še na misel mi ne pride tekati okoli in prosjači*! za vlage.
Zekla se je naglo obrnila m ga nestrpno pogledala.
— Mučiš me, — je pripomnila.
Takoj se mu je zmračilo čelo, globoko je vzdihnH in že je hotel začeti svoj zagovor.
— Ah, pusti no; smo že tu, — je dejala in vstala. — O, kako rada imam Conev!
To je bil eden mnogih izletov, ki sta jih napravila z Georgom na otok. Svojega programa nista zdaj nikoli izpre-minjala. Luna, Dreamland, Steeplecha-se, vsa ta zabavišča so ju malo m'kala. V najboljšem primeru sta zavila popoldne v ta ali oni plesni lokal. Zelda je rada plesala z Georgom; vodil je dobro. Toda prav za prav je bilo morje — pognati se v valove, vriskat >č planiti v peneče se vrtince, ootem pa ležati leno, udobno na bregu, opazovati pestre skupine drug'h kopalcev, kaiiti, če so se roke že posušile, tu pa tam iz-pregovoriti s sosedom nekaj besed, pognati se še enkrat v valove in uživati zadnjo toploto do somčnega zatona — to ji je bilo najljubše, to je pomenil za njo Conev Island.
— Ah, Zelda, čudovito lepa si! Kako krasno si raščena!
— Prosim! Saj veš, da me tako vezanje otrobov simo dolgočasi.
— Kdaj se končno vzameva?
— George, če mi takoj ne nehaš s tem, grem v kabino in se oblečem.
Ujel je ndeno roko, odpihal z nje pesek in jo poljubil.
— Mislim čisto resno, dete moje. To je bik) najlepše poletje mojega življenja. Vse, kar sem, je tvoje delo, Zelda.. O, ti ne veš, Zelda, kako zelo te ljubim.
— Zelo mučno mi je, če govoriš tako.
— In vendar te ljubim.
— To se ti samo zdi.
— Bože moj, kako moreš kaj takega trditi! Jaz, ki ti z veseljem položim življenje pred noge, jaz, ki sem pripravljen skočiti za tvoj smehljaj z najvišje skale, jaz, ki...
— O, George, za božjo voljo!
— Da, da, storil bi to. Vse bi storil zate... O bože, bože! Kaj me je zadela tako kruta usoda, da sem naletel s svojim srcem in s svojo sposobnostjo neskončno trpeti in neskončno ljubiti na dekleta, ki nima niti pojma o čustvu, ki ljubezni ne pozna, ki o ljubezni nikoli ne bo ničesar vedela.
— Ah, strašno me dolgočasiš.
— Zelda!
— Ne morem več vzdržati, takoj grem v kabino in se oblečem.
— Za božjo voljo te prosim, nikar!
— Da, v kabino grem. Kje je moj glavnik?
— Vem, da te mučim, saj vem. Ljubim te pač tako zelo, to je moje edino opravičilo.
— Ce bi me res tako zelo ljubil, bi me ne nadlegoval neprestano.
— Kaj je to nadlegovanje, če ti pravim, da te ljubim?
— Seveda je, pa še zelo veliko.
— In ti m: ne ljubiš?
— Ne, saj to sa"u dubfj veš
— Toda !'ubila mo bu*, n~ul!š se ljubiti me.
— Nikoli!
— O, bože moj!
Poganski in krščanski
talismani
Voščena Jagnjeta, Id JHi blagoslovi papež na Silvestrov večer — Vera v talismane je ostala Iz poganskih časov neizpremenjena
Na Silvestrov večer je opravil papež s svojim ožjim dvorom obred, ki se imenuje kratko Agnus Dei. Ciste-rijanski menihi prineso v košaricah koščke voska, ki imajo na eni strani podobo jagnjeta, na drugi pa podobo tega ali onega svetnika. Papež vosek blagoslovi, potem pa vrže nekaj koščkov v blagoslovljeno vodo, pomešano z balzamom in krizmo, ter jih vzame zopet iz nje. Krožila je vest, da je prebivalstvo vatikanske države, ki ni samo pobožno, temveč^udi praznover-no, izrazilo željo, naj bi zopet napravili te izrazito krščanske talismane, ki varujejo vernike pred grehom, izku-šnjavami in sploh pred vsem, kar je nevarno duši. Navadno blagoslovi vsak papež Agnus Dei samo po prvem letu svojega pontifikata in ponovi obred po sedmem letu svojega papeževanja. Letos je pa papež ugodil prošnji vernikov, kar dokazuje, da preživlja tudi Vatikan izjemno dobo.
Gotovo se pa v vatikanski državi nihče ni zavedal, da je ta krščanski obred samo ponovitev starega poganskega obreda. Starorimske čarovnice so namreč hodile po najprometnejših ulicah Rima in podajale voščene ne-stvore onim bogatim matronam, ki jim niso bile pri srcu. V starem Rimu so verovali, da privabijo te voščene figurice k sebi in k ljudem, katerim so bile podane, najrazličnejše hudobne duhove in nesreče. Da se ljudje zavarujejo proti samovolji čarovnic, so kupovali od vrhovnega svečenika voščene amulete, ki so jih blagoslavljali samo ob saturn al i jah. Starorimske amulete so nosili otroci na vratu, da bi jih ščitili, odrasli pa tudi zato, da bi ne izgubili poguma. Zato je bilo na amuletih vtisneno tudi majhno človeško srce.
Ta vrsta talismanstva, ki je prišlo v Rim najbrž iz Egipta, se je nadaljevala v prvih treh stoletjih krščanstva čisto v poganskem smislu. Šele zelo priljubljenemu papežu Silvestru se je posrečilo zamenjati pogansko tališ-manstvo s krščanskim in to je zdaj omenjeni Agnus Dei. Pozneje so papeži zamenjali jagnje z Devico Marijo. Talismane so delili med ljudstvo vso velikonočno dobo. Papež Klement VIII. je dal cisterijancem privilegij izdelovati Agnus Dei. Izdelovali so ga med posebnim obredom, ki se je ohranil do dandanašnjih dni. Ti starokršćanski talismani so bili zelo priljubljeni med vladarji in plemstvom. Zato so papeži često pošiljali prve Agnus Dei posvetnim vladarjem. Vladarji so hodili navadno daleč naproti papeževim slom, ki so jim prinašali talisma-
ne.
Da je Agnus Dei res veljal za talismane, priča dejstvo, da so ga rabili papeži sami kot zaščito proti zlu. Tako je papež Pij V. osebno vrgel v Ti-bero nekaj teh Agnus Dei v trenutku, ko bi moral biti poplavljen ves Rim in talisman je baje pomagal, katastrofa
je bila odvrnjena. Od časov papeža Inocenta IV. so polagali talismane v temelje vseh večjih poslopij in sam bronasti okrasek obeliska na trgu Sv. Petra v Rimu hrani nekaj papeških talismanov, ki so jih položili tja za časa papeža Sixta V. V 16. in 17. stoletju je bilo povpraševanje po krščanskih amuletih tako veliko, da so papeži sklenili napraviti jih tako, kakor zdaj, glede na izredno dobo veliko množino. Leta 1701 so porabili menihi za amulete 25 000 starih funtov voska. Razumljivo je, da so tudi z amuleti vedno navdušeno verižili Ponarejali, barvali in zlatili po jih tako, da so bile končno določene za ponarejalce pristnih talismanov težke kazni. Agnus Dei se je kot rečeno ohranil do dandanašnjih dni. Obred na Silvestrov večer priča, da se praznoverje od pradavnih časov ni prav nič izpremenilo.
Sklepni revmatizem ni bolezen
Na zadnji seji dunajskega zdravniškega društva so podali poedini zdravnik več zanimivih izjav. Prof. dr. Reitter je govoril o sklepnem revmatizmu in tuberkulozi. Navajal je izkušnje dunajske medicinske šole, po katerih sklepni revmatizem ni posebna bolezen, temveč samo skupnost znakov. Prof. dr. Stras-ser je poročal o nekem bolniku, ki je imel silne bolečine v desni nogi in bil je prepričan, da ima sklepni revmatizem. Zdravniki so pa ugotovili, da nima sklepnega revmatizma, temveč da si je nogo v sklepih samo pretegnil.
Dunajski zdravniki so razpravljali tudi o raku. Vse prizadevanje odkriti povzročitelja te strašne bolezni je ostalo brezuspešno. Kontrolne preizkušnje so zopet pokazale, da gre za pomoto in da dozdevni bacil raka nima z boleznijo nič opraviti. Vse pa kaže, da imamo opraviti z živim bacilom. Medicinska veda ne pozna nobenega živega bacila raka. Doslej se tudi še ni posrečilo točno dokazati, da je rak nalezljiva bolezen.
Morilec ali norec?
Češkoslovaško javnost zanima zadnje dni mož, ki je po treh letih priznal senzacijonalen umor praške prostitutke. Policija je šele čez teden dni dovolila listom, da so to vest objavili. Mož, ki je priznal umor šele čez 3 leta, se piše Fratišek Miiller. Bil je že enkrat kaznovan, toda to je bilo pred 12 leti in šlo je samo za lahko telesno poškodbo. Zanimivo je, kako je zdaj svoj zločin priznal in kako je prišlo do prvih zasliševanj.
4. t, m. se je peljal z vlakom brez voznega listka in zato ga je sprevodnik izročil na prvi postaji železniški policiji. Ko so ga vprašali, zakaj se je peljal brez voznega listka, je odgovoril, da ga ne potrebuje,   ker se pelje priznat umor.
Policija se je začela zanimati zanj in preiskovati zadevo. Policijski organi si pa še vedno niso na jasnem, kaj je z MLillerjevim priznanjem. Ni še jasno, če ne gre za umobolnega človeka, kajti Miiller je morda preveč razmišljal o svoji bivši ženi in otroku, ki sta mu pred 13 leti brez sledu izginila. Zadeva je pa obudila tudi spomin na primer v Žižkovu. kjer je nekdo priznal, da je umoril prostitutko Marijo Petrovo. Ke-sal se je in obtoževal pred policijskim komisarjem in sodiščem. Nava.ial je toč« no tudi dan in kraj zločina. Naenkrat je pa vse preklical in dokazal svoj alibi. Oblasti so kmalu ugotovile, da je bil dozdevni morilec usodnega dne res daleč iz Prage in da je bil umor samo izmišljen.
Tako utegne biti tudi z Miillerjem, kajti malo je verjetno, da bi se mo.nel morilec tri leta skrivati, pa bi naenkrat iz lastnega nagiba priznal zločin. Policija išče zdaj MiHlerjevo ženo in otroka, da ugotovi, če se ne skriva tudi za tem nepojasnjena tajna.
Je bil Harding
umorjen ?
Že lani smo poročali, da je vzbudila po svetu veliko zanimanje vest. da ameriški prezident Harding, ki je nenadoma umrl 2. avgusta 1923 v San Fran-ciscu na poti na Aljasko, najbrž ni umrl naravne smrti. Zagonetka prezidentove smrti je stopila ponovno v ospredje zdaj. ko je začela izhajati v Londonu zbirka spominov, v kateri je to kočljivo vprašanje rešeno. Gre vprvi vrsti za spomine detektiva Gastona Meansa, ki je bil v službi prezidentove žene in ki je dobro poznal Hardingovo zasebno življenje. Zanimivo je, da je bil Means v začetku vojne v službi Nemčije kot vohun, čim je pa posegla Amerika v vojno, je bil dodeljen ameriškemu vohunskemu uradu.
Prezident Harding, čigar žena je bl-visoko cenil življenje in ljubezen, zato visoko cenil življenje in ljubejzen, zato je rad podlegel vplivu lepnh žensk. Usodno vlogo v njegovem življenju je igrala zlasti elegantna ?51etna Nan Brit-tonova, čije prijatelji so skušan izkoriščati njeno ljubavno razmerje s prezi-dentom, da bi dobiH od njega čim več denarja. Končno je posegla v moževo ljubavno razmerje z vso odločnostjo žena, ki je hotela prisiliti moža, da bi svojo ljubico odslovil m se sam obtožil pred vrhovnim sodiščem nemoralnega početja. Prezident je pa to zahtevo odklonil in zagrozil svoji ženi, da takoj zapusti Ameriko, če ga bo žena kompromitirala.
In v dobo tega konflikta spada pre-zidentova smrt. Umrl je nenadoma, čeprav je bil zdrav. Navzoča je bila samo njegova žena, ki mu je dala na njegovo zahtevo kozarec vode, kateri je bilo primešano neko lekarstvo. Harding je vodo popil in kmalu umrl. Iz tega nekateri sklepajo, da je bil zastrupljen.
SKRPUCALO
Slikar: >Kako ste zadovofln! 6 svojfan portretom?«
Kuipec: >Odtcrfbo rečeno, nJ* kaj posebno. Priznali ml boste, da se vam nisem posrečile
Slikar (ga ogleduje): >No, da. priznam. Ampak tudi vi ml boste pritrdili, da *e niste gospodu Bogu nič kaj posrečili.«
Dospela so pristna štajerska, dolenjska in dalmatinska vina
Restavracija „Pod Skalco"
LJUBLJANA, Mestni trg št. 11_
St 48178/1930. UI2.
Razglas.
Po čl. 16 uredbe o zaščiti javnih cest in varnosti pio-meta na njih z dne 6. junija 1929 Ur. 1. 273/64 mora rraeti vsako vozilo, kolikor ga ni reguliralo in označilo s številko upravno oblastvo, na levi strani pritrjeno tablico, na kateri mora biti označeno lastnikovo ime in njegov natančni naslov. Velikost in obliko teh tablic predpišejo občinska oblastva. To registriranje vozil se mora izvršiti meseca januarja vsakega leta. Neregistrirana vozila se na javnih cestah ne smejo vporabljati.
V smislu teh predpisov odreja mestno načelstvo v Ljubljani sledeče:
Pod vozili Je ta razumeti samo vozila za živalsko vprego, ker se vozila z motornim pogonom že itak registrirajo pri upravi policije in ker se uredba na kolesa (bicikle) in ročne vozičke očividno ne nanaša. Prijaviti je treba torej vse kočije, ekvipaže, kolesi je, tovorne vozove, skratka vsa vozila za živalsko vprego.
Počenši od 12. t. m. naj se vsi lastniki takih vozil, ki bivajo v območju mestne občne ljubljanske, zglase na mestni stražnici soba št. 4 mestnega načelstva med 8. in
13. uro v sledečem redu:
Lastniki vozil z začetnimi črkami od A do F, 12. t. m.
od 8.—13. ure; od G do M, 13. t m. od 8.—13.; od N do R,
14. t. m. od 8.—13.; od S do Ž, 15. t m. od 8.—13. ure. Zamudniki 16. t. m. od 8.—13. ure.
Hkrati si morajo do 1. februarja t. L. nabaviti vsi lastniki takih vozil pločevinaste tablice v velikosti 20 X 30 cm ter jih pritrditi spredaj na levi strani voza (v smeri vožnje) in na dobro vidnem mestu. Tablice morajo imeti na črnem polju bel napis: 1. Registrirno številko, 2. rodbinsko in krstno ime lastnika vozila, ?. bivališče (ulica, številka). Ime mora biti napisano s 5 cm velikimi, tiskanimi črkami, za ostali napis zadostujejo 3 cm visoke črke. Registrirne številke bodo izvedeli lastniki pri mestnem načelstvu ob priliki registracije.
Lastniki vozil, ki se zalotijo po 1. februarju 1931 na javnih cestah brez predpisanih tablic, bodo kaznovani po ČL 56 cit. uredbe z globo od 50—1500 Din, oziroma zaporom 1 do 50 dnL
MESTNO NAČELSTVO V LJUBLJANI
dno 7. januarja 1931.
Premog, drva« koks
prodaja
»ILIRIJA« d. t o. z., LJubljana, Dunajska c 46 — telef. 2820 Miklošičeva c. 6 — telef. 2595
LEKARNO NA DEŽELI
pripravno za zdravnika, ugodno prodam z vsem inventarjem. Informacije daje Josip Kuser, Vitanje. 576
L Mikuš
Ljubljana, Mestni trg 15
priporoča svojo zalogo dežnikov in solnčnikov ter sprehajalnih palic Popravila se izvršujejo točno in solidno. :-
ENODRUŽINSKA VILA
vpeljan vinotoč, trafika In delikatesna trgovina, na selo prometnem kraju v večjem letovišču na Gorenjskem — se tak «j ugodno proda. Le resni kupci naj pošljejo ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Prometil kraj 578«.
PRODAJALKA
ki bi pomagala tudi v gospodinjstvu, išče s 15. Januarjem ali 1. februrjem mesto v trgovini mešanega blaga ali z deli-katesami. Ponudbe na: Olga Dečman, Celje, Lava, pri Kar-lovsku. 577
PEKARNO
dobro idočo, na prometnem kraju, kupi ali vzame v najem Dragutin Lach, Zlatar, Hrvatsko. 568
Dvokolesa. motorji. Šivalni stroji.
otroški in igračni vozički, oneumatika, posamezni deli. Velika izbira, najnižje cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko.
•♦Tribuna44 F. B. L.
tovarna dvokoles In otroških vozičkov, LJUBLJANA, KABLOVSKA CESTA 8TEV 4
Za dečke
LjzanimlvejAe potopisne povesti Karla Maja.   Pravkar Je Izšla
OLD SUREHAND
Franc Jager
tapetništvo LJUBLJANA. Sv. Petra n.29
priporoča svoje najmodernejše fotelje   vseh   vrst, modroce, otomane, žimo, zložljive po-Najmoderuejša obuka! stelje, patentne divane L t i
Prostor sa posteljnino. Garantirana konstrukcija!
JC1
tse;e
vseh  vrst enobarvne  in  večbarvne   izdelu/e   k lisama
v dveh zvezkih na zvezka veljata platno vezana Din
Oba, v
Knjigi sta
§f
8r
Urejuje Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno« Fran
— Za upravo Ju inaeratni del Usta: Oton Cnristof. — Val v Ljubljani.