L i s t e k. Piše: R. P. Kakor gobe po dežji začele so se maožiti slovenske knjige in knjižice. Preobširao bi bilo, ako bi hoteli lnotriti vse; opozarjara le na del velikega slovstvenega polja, ki je učitelju-doiaoljubn skdro najvažnejši; opozarjam na novejše slovstveae plodove nameajene naši raladini. Število teh kaže lep narašeaj. Prepuščam sestavo pregleda marljivejši roki, a meni teži dušo nekaj drugega. Zemljani imarao navado, da izražamo o stvari, kat.ero smo si ogledali, svoje aiišljeaje. Isto je v književnosti. Komaj je dotiskan nov duševni proizvod, že ga skrbno prebira sodnik - ocenjevalec, ki priobči, da bi tudi drugi poznali dotično delo, svojo obsudbooceno v kakem časopisu. Dobra in pravična ocena je koristna: oaa nagradi marljivega pisatelja z zasluženo pohvalo, vspodbuja ga k pazljivejšemu delovanju, dobri kajigi je potrebno priporočilo, a slabi knjigi prepotrebna zavora, ki jej brani. da se ne razširi med narod. Žalibog ocenjujejo maogi, ki ne poznajo nameaa ocene, ki aiislijo, da naj ocena saaio bvali in priporoča. Taki kritiki so razvadili pisatelje, da se ne trudijo, kakor bi bilo treba, kajti pohvalo žanjejo za vsak spis; a v kajiževnosti se poraja mnogo, pa — piškavih plodov. Oglejmo si vzorec navadne ocene: Začne se z naslovom knjige, imenoai pisatelja ia založnika. Dalje nekako sledi: Zopet iinamo priložnost javljati občiastvu lep napiedek na slovstveaem polji. Marljivi pisatelj I. I. nam je podal knjižico s prav izbranim berilom. Jezik je čist in labkoumljiv; ogibati bi se bilo sledečim malenkostiai — — —. Sicer pa moraaio knjižico najtopleje priporočati. Stoji s poštniao vred — kr. Res mično! le bitro dopisaico ali poštno nakaznico v roke, pa naročiaio! Kadar bereia tako oceno, se spominjam nekega moža, ki je navadno tižne dni prodajal v Ljubljani pred giainazijo. Ponujal je po eudao nizki ceai samo ,extrafein" blago, a vsak se je kesal, kdor je je kupil. Gorje pa kritiku, ki bi se drznil objaviti strogo oceno brez hladečega obliža — laskavega priporočila. Takoj se oglasi pisatelj in v svdjeia odgovoru, katerega je mogoče dalje in skrbneje premišljeval aego izdaao delo, neusaiiljeno okrca poredneža. Zaaa nam je pokojni Fr. Levstik. Bil je strog in neizprosen ocenjevatelj in čistitelj naše kajiževaosti. Ia kako plačilo je žel za svoje nevenljive zasluge? Natančen njegov životopis naia o tem prav mnogo pripoveduje. Cetaa mu je sedaj vse slavljeaje, da čemu so mu najlepši spomeniki, ko so mu življenje grenili njegovi lastni rojaki s tem, da mu niso privoščili aiti trdo prisluženega kruha, da so ga v delovanji ovirali ter ga spravili v prezgodnji grob in vse to zaradi tega, ker je odkritosrčao in neustrašeao odkrival v korist aarodu napake nekaterih pisateljev ia narodovib voditeljev. Toda čemu se oziramd v preteklost, saj naai audi sedanjost skoro jedaake priaiere. lzšla je knjižica nCvetina Borograjska", in g. tovariš F. J. jo je oceail strogo, a pravično. Takoj se oglasi, kakor je razvidno iz listnice „11 T. št. 23, 1. 1892. — pisatelj ,6. g. H. M. v P.", češ, kako se predrzne nevešč rpraeparaad" aa književaeai polji skušeaega moža — ki se pa vkljub teaiu ne ugiblju aapak — brez priporočila ocenjevati. Cast Vaia, g. uredaik, da je šlo omenjeno hudovanje v — koš. In peresni prepir, katerega smo čitali v sklepai št. ,U. T." pret. 1., diraol je meae ia gotovo še marsikoga zelo neprijetno, dasi je bil osoljea z Blepimi* dovtipi Zlasti umešavaaje osebnili stvarij v izključau znanstveno razpravo dajalo je vseaiu res »kolegijalao« lice! Oprosti aii dragi čitatelj, da sva po dolgeai uvodu šele sedaj prišla do prave razprave, v kateri hočeai nekatere splošae hibe mladinskih spisov in nedostatke oceae osvetliti. V to moram porabiti konkreten slučaj. Davao je že, kar je izšlo iz laščine prevedeno delo rSrce". Brali saio o njeai sličae ocene, kakoršaa je gori povedana. Zelo nerad omenjam ravno ta slučaj, kajti spisala je deld v našeai jeziku gospica, ia zaaiau, kako redke so raed nežniia spoloai osebe, ki bi svoje duševne zmožnosti pisraeno izražati botele, zaamo, 40 Ą>>>>^š^>:č?>>>>^^r^^,->>>>>>^ I I $ A /i M Ravno v novi izdaji je izšel in se dobiva pri. J. Giontiniju v Ljubljani Anton Janežie-ev, ,,Slovensko - nemški slovar". Tretji natis. Predelal io pomnožil Franc Hubad. Mehko vezan 3 gld., po pošt1 3 gld. 15 kr. v ^2 usnji 3 gld. 50 kr. Naročila na Wolf-Pleteršnikov, ,,SIovensko - nemški slovar', *e sprejemajo. Prvi zvezek je že na svetlem. (Popolno delo bode obsegalo 20 zvezkov po 50 kr.). €^>^L^^jž^>"ai>>>>>^T»^^>?»^»^wgĄi<4<^«<<<<<<<f<^<g<g<g<g<'g?g<<:':<<'gjf «Učiteljski Tovariš» izbaja na celi poli velike osinerke 1. in 16. dan vsakega meseca; ako je pa na ta dan nedelja ali praznik, izide dan poprej ali pa dan pozneje. — List stoji za vse leto 3 gld., za pol leta 1 gld. 50 kr. Udje «Slovenskega učiteljskega društva« prejemajo list za 2 gld. na leto, za 1 gld. na pol leta. Spisi naj se blagoizvolijo pošiljati uredništvu v Ljubljano, Komenskega ulice št. 9; naročnino pa prejema gospod F r. Kokalj v Ljubljani na Bregu št. 16. Vse pošiljatve naj se pošiljajo franko. Lastnik: Slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani. Tisek R. Miličeve tiskarne v Ljubljani. da med temi prej oraenjena zavzema odlično mesto. Zatorej takoj izjavim, da s sledečiin nikakor ne želim gdč. pisateljici zaslužene slave kratiti, tetnveč pokazati hočem nedostatke kritike. Priznati moram, da se je pisateljica trudila, da prikroji naširn razmeram delo, ki sodržuje res zlate nauke. Iz knjige se dalje razvidi, da se pisateljica bavi z drugimi slovanskimi narečji, a ravno to je najbrže vzrok glavni hibi knjige, namreč: pisana je za mladino ljudskih šol — preučeno. Začujen odmajuješ, cenjeni čitatelj! Če se ti ne zdi verjetno, in nimaš proizvoda pri roki, nudim ti nckatere besede v poskušnjo, kakor: Kukulja, krivičast, legat, ambulancija, jazinin, pokost, poset, obljubiti se (v pomenu: priljubiti se), soha, praskalka, fes, glumašk, laveta, preprečenec, ploščina, parapeta, vratnica, ebenik i. t. d. Clovek, ki je že mnogo bral in videl, razumel bo tudi te izraze, če ne drugače, vsaj po zniislu stavka, Nikakor pa ne moremo tega pričakovati od raladine Ijudskih šol. In vendar sem opazil, da imajo po nekodi uvTščeno to knjigo tned. knjižice, namenjene prvencem! Morajo imeti pač čeznatorno obdarjene prvence!! Jaz imam v tem sledečo skušnjo: Ko so knjižice došle, in seiu jih učencem pokazal, prosili so jih mnogi, kajti rnikale so jih lepe podobe na zvunanjem listu. Ker sera bil knjižice že sam prebral in opazil, da niso tako lahkouinevno pisane, kakor je kritika omenjala, posodil sem prva zvezka najboljima učencema; čutila sta se odlikovana, a jaz sein si bil svest, da ju bosta posebno marljivo brala. Ko sta prečitala, izpraševal sem ju po vsebini posameznih povestic. Nekatere sta pripovedovala dosti dobro; one pa, v katerib so slični izrazi s prej naštetimi, sta pač ludi skušala pripovedovati, a ni šlo. Saj nam je kot učiteljem znano, da moraino večkrat mnogo navadnejše besede skrbno razlagati, da jih učenci razumejo; a prej naštete izraze naj učenci ljudskih šol samostojno tolmačijo?! Kaj hitro se je omenjenima učencema ohladilo veselje do knjižic, in ko sein jima dajal IV. zvezek, sta se že izrazila, da bi raje kaj drugega brala. Kaj ini koristi najbolje jedro, ako tiči v lupini, katere streti ne morem! V III. zvezku .Iskric" se tudi nahajajo izrazi, ki tudi odrastlemu človeku, dasi je že precej prebral, tuje done. G. pisatelj jih je"skušal s tem opravičiti, da so nabrani rned Primorci. Dobro! Ako pišete za Priruorce, rabite jih, kolikor Vam drago; ako pa hočete, da Vas bodo slovenski otroci tudi izven Pritnorskega z veseljem čitali, rabite izraze tudi tem znane! Hvalevredno je, da nabira učitelj res pristne izraze svojega kraja, kajti občuje lahko bolj kakor kdo drugi s priprostim narodora. Toda, ako je marljivi učitelj nabral kopo dobrih izrazov, priobči naj jih v kakem znanstvenem listu; sprejel jih bode gotovo rad. Te zbirke si bodo izkoriščali pisatelji šolskih in znanstvenih knjig, ki morajo izraze večkrat s težo kovati. Pisateljein teli knjig je tufli dovoljeno izposojevati si izraze iz sorodnih slovanskih narečij, ako nedostaje dnmačih: saj bodo knjigo rabili v šoli, in tu je učitelj, ki učencem neznano razloži, slabe izraze ovrže in namestu njib boljše vpelje. S tein se jezik čisti! Popolnoma neumestno pa je, ako uvajamo v knjižice, namenjene otrokum, ki so premagali komaj prve težave branja, izraze, znane sarao v kakein malem kraju, ali izraze kakega druzega slovanskega narečja, ali celo izraze Slovanstvu čisto tuje. Ne pozabimo, da imajo knjižice nainen, da jib rnladina samostojno eita! (Dalje prih.j