* Največji dmaU dnevnik * ▼ Združenih državah
• •	$6.00
• •	$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
Vetfa za vse leto Za pol leta -N«
Ostislovenskihidelavc^vAmerikL

TELEFON: CORTLANDT 2876
NO. 44. - ŠTEV. 44
Entered M Second Class Matter. September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y.f under the Act of Congress of March 3, 1879.
The largest Slovenian Daily fat the United States.
hwted every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: CORTLANDT 287«.
NEW Y0RK; THURSDAY, FEBRUARY 21, 1924 — ČETRTEK. 21. FEBRUARJA. 1924.
- v
VOLUME XXXII. — LETNIK XXXII.
RAZVOJI V PETROLEJSKEM ŠKANDALU
Višji državni uradniki so vsevprek špekulirali. — Senat je uvedel obširno preiskavo. — Stolec državnega pravdnika se maje. — Težke obdoižitve senatorja Wheelerja. — Kljub temu je bil pa zavrnjen njegov predlog, naj se preišče Daughertyjevo uradno poslovanje.
POSLEDICE POŽARA.
Washington, T). C., 20. februarja. — Senatni odsek /a javna zemljiška* ki je zaslišal včeraj v tajni seji usluž-I»t*ure berzi janske tvrdke Benkard «Jč Co. in ki bo danes nadaljeval s tem zaslišanjem, ni sicer izdal nobene jav-rir objave, a takoj po zaslišanju so pričele krožiti novice, <ia je na jmanj efi administraeijski uradnik, — soglasno v druiio ve »'z i. j o neki vladi blizu stoječ senator, — zaple-ti-ii v iriroviiin z akrijami, ki je zaznamovana v knjigah t«- i vrdke.
\' senatu je j a zaključenju seje senatnega odseka senator Wheeler hudo napadel genralnga pravdnika Dauirhertvja ter trdil, da so jemali njegovi prijatelji v slučajih, ki so bili predloženi justienenui department*!, denar in "če ni dobil Daugherlv od tega nobenega denarja, potem je še večji tepce kot se je splošno domnevalo.** Wheeler je omenil nato Jesse Smitha, prijatelja Daugher-iv-ja iz Oliija. Smith je bil nastavljen v justičnem depart mentu ter je pred enim letom izvršil samomor v stanovanju generalnega pravdnika. Cieneral pravdnik je imel v svojem stanovanju posvetovanja z F.d. Dohcnv-jcm ter Sinelairjem, obema špekulantoma s petrolejem ter nadalje posvetovanje v Floridi s časnikarskim založnikom MeLearijem.
Domneva se, da so izjave Wheelerja migljaji glede tega, kar je pronašel senatni odsek. Predlog Wheelerja, naj se preišče uradno poslovanje Daughertvja, ie bil sicer odklonjen v senatu, ker je hotel Wheeler določiti, kdo naj vodi tozadevno preiskavo. V tem je videl senator Lodge žaljenje senatnega predsednika.
Medtem pa je l '\ objavljeno, dia se ni v včerajšni kabinetni seji razpravljalo o resignaciji generalnega pravdnika Da u gh e rt y-j a.
PADEC
MADŽARSKEGA NAJU A.
DE-
Budimpeita, Madžarsko, IS. februarja. — Zadnji čas so je vrednost madžarske krone strahovito zmanjšala. Vredna je dvajset Odstotkov (manj kot pa avstrijska krona Za ^n ameriški dolar je mo-^mV dohiti 00,000 madžarskih k poji .
JADRANSKA BANKA BEOGRAD.
SEVERNE DRŽAVE SO PROTI OBOROŽEVANJU NA MORJU.
Rim, Italija, 20. februarja. — Danska. Holadska, in Švedska s<» obvestili danes mornariško konferenco LLpro Narodov, da so n moremo strinjati s stavljenimi oiN-dlopi prlede razorožovanja n&
moi ju.
ZDRAVSTVENO STANJE OB-STRELJENEGA; SENATORJA GREENE-JA.
Te dni so M-še dogovori, kojih oil j je utanovlto\- ožjih poslovnih zvez "Jadranske Banke v Reo-jjradu s "Srbsko Banko" v Za-«rcl;u. "Ilrvatsiko Slavonsko fle-
maljslco Ilipotekamo Banko" v no. da bi ozdravel. Znsrrrhu in "Prdunavskim Trjjo- Senatorja je bil prejšni vaekiin A. T)." v Beogradu. Do-' govori so bili zaključeni s po-voljnini uspehom, ki jame i jo "Jadranski, Banki" potrebna sredstva za n-.pešen ra-zvoj njenih poslov.
USMRTIL JE TRI ČLANE SVO-JE DRUŽINE.
Pililo, 111 , 20. februarja. — Po družinskem sporu je ust relil danes mesar Louis Kirtitz iz Homer, 11!., svojega zeta Joe Whistle, njoprovo iono in svojo osemnajst-letno hver. Noto si jo sam pognal kroglo v glavo.
Washington, I). C., 20. fVbr. — Tz zanesljivega vira -e je izvedelo, da so senatorju Greene-ju ur» štete. ^Zdravniki so neprestano pri njem ter pravijo, da je izkljuee-
petek
obstrelil neki prohibLcijski a gen'-_i_
PREDLOG GLEDE PODALJŠANJA OBSEDNEGA STANJA.
Berlin, Nemčija, 20. februarja. Ko se je danes po dolgom odboru zpet sestal nemški dražvni zbor. so nemški nacijonalei predlagali naj se obsedno stanje v držav: podaljša že vsaj do volitev.
Vodja narodnih liberalcev, grof Westarp je izjavil, da bo i najkrajšem ea.su državni zbor razpušeen.

JUGOSLOVANSKA VLADA JE ODOBRILA POGODBO GLEDE REK K«
STROŠKI ZA PALESTINO ZNA fcAJO BULJON FUNTOV ŠTER-LINGOV LETNO.
Belgrad, Jugoslavija, 20. febr. Danes je poslanska zbornica odobrila jugoslovansko - italijansko pogodbo glede Reke.
Za odobren je je bilo oddanih 123, proti odobrenju pa 24 glasov.
Opozicijonalci očitajo ministrskemu predsedniku Niruoieu, -da je zapravil vse sadove, ki jih je prinesla vojna Jugoslaviji. Opo-zicijonalq bi radi preprečili odobren je pogodbe, pa ni bilo mogoče. ker so Hrvati dospeli prepozno na voli$ee.
London, Anglija, 20. februarja Na vprašanje v poslanski zborniei je odvrnil minis-trski predsednik MacDonald, da stane Palestina angleško zakladnico vsako leto nad en miljon funtov steirlrngov.
NOVI POGLAVAR ANTISALONSKE LIGE
Novim superintenclentom Antisalonske Lige v New Yor-ku je bil imenovan Arthur Davis. — Njegov prednik je bil zloglasni Anderson, ki je bil obsojen radi sleparije. — Davis bo potem lepakov, pamfletom in člankov skušal sprijazniti' ameriški narod s prohibicijo.
Slika
. -. - .T.——	»eaiWCV*
nnan rri .1 -t;ivl in ruševini* Lawrence poslopja v M-jntpelie izbruhnil pnžar t**r zahteval smrt i-na istih <	I?i»vzro«*»*>vi
Vi. Vs> 1 ško-Ja je f»j;ronina-
...

ANGLIJO VZNEMIRJA INDIJSKO VPRAŠANJE
Angleži v Indiji so bili noraženi glede novega Home rute vprašanja. — Konferencn za sestavo nove ustave. — Položaj je resen za MacDonald a.
ATENTAT NA ITALJANSKEGA FAŽI8TA.
Pariz. Franeija, 20- februarja. Dpr.es zvežer je obstreli! neki Italijan načelnika italijanskih faSi Rtov v Franciji; Nieoio Botiservl-ca.
/
London, Anprlija. JO. iVbrnarja. Vihar indijskima političnega rt"-nrlra je izbruhnil nad prlavo ministrskega •predsednika MaeDo-nalda. Indijska vlada je bila po-ražena v cesarski -kmpšeini \ r>fhli o-lede Homo rule zade-ve in vsletl tejra stoji delavski ministrski predsednik pred noposredn« krizo, "ki je največje važnosti.
Xl definitivno znano, kaj bo sedaj storila an<rleška vlada. Državni tajniik za Indijo. Olivier, bi moral podati v zbornici lordov iisroto^ilo grlede vladne politike, teprom indijske debate. Kali bolezni pa s^ ni mosrel lulfVziu seje in vsled tepa je bila razprava preložena na čas, ko bo lahko na stopil v zborniei.
Zadeva, jrlede katere je biln poražena indijska vlada, je so ra zmerno priprosta. Svaražistr ali oni. ki so zavzemajo za Home rule v Indiji, so uvedli resolucijo v kateri so pozvali podkralja, naj odredi konferenco, katere bi se Vdeležiii zastopniki vseli političnih stranic v Indiji ter tudi indijska vlada. Ta konferenca naj bi sestavila novo indijsko domi-nijsko ustavo, katero bi se na<to predložilo v odobren je novo izvo Ijenemu indijskemu parlamentn in konečno tudi angleškemu parlamentu.
Zastopniki indijske vlade, katere so podpirali nekateri zmerni elementi, so nasprotovali temu prediopru. Sva<ražisti. s pomočjo številnih indijskih liberalcev, pa so zmagali s 78 glasovi proti -1P-
Indijska vlada je ponudila pristašem Home mla oficl.jelno preiskavo glede delovanja sedanj« ustave, (La sc določi, če je mogoče iajpromeniti ta dokument v me j ah, določenih od postave, ki je uveljavila sedanjo ustavo.
Ta predlog, katerega je zavrglo glasovarnje glede resolucije Svražistov. je bil približno isti kot ga je imel baje v mislih ministrski predsednik MacDonald. Hotel je imenovati kraljevo komisijo, ki naj bi nanovo preiskala indijsko ustavo.
Vsi nacijonalistiČni listi v Tn-diji pa trdijo danes, da je tafe načrt popolnoma nesprejemljiv Pravijo, da bo le predlagana kon-fernca rešila vlado pred velikim porazom. Bolj ekestremni dotna-ei listi pa trdijo, da bo sedanji boj med vlado in Svražisti izvo-jevan v ustavnih mejah. Evropski listi podpirajo odločno sedanjo angleško administracijo, a izjavljajo, da se bo porn^il sedanji vJ^dni &ist^m v Indiji
Zastran postanevnega praznik; "Washing tonovega rojstneg: dne*' ne izide jutri "Glas Na roda'\ Prihodnja številka izid v soboto dne 23. februarja.
\	Uprava.
m*** m i m
TRGOVEC Z BELIMI SUŽNJI OBSOJEN
Italijan je prisilil svojo šestnajst letno svakinjo v sramotno živ Ijenje ter je bil radi tega obso jen na dvajsetletno ječo-
Sodnik Mancuso je obsodil vče raj v Xe\v Yorku nekega ('haT les Saieorato na dvajset let ječ« ter ga označil kot zločinca na« poillejse vrste, namreč "morile; duš".
Nadalje pra ji1 obsodil poleg 1t-ia še na denarno globo v zneski $.">000.
Ko je slišal Saneorato sodbo. j< skušal pobegniti Lz sodne dvora ne in treba je bilo treh sodnijskih slug, da so «za premagali. Nat' oa. je zaklioal sodniku: —' Obso lite me rajše na smrt v električ nem stolu.
Sancorato je bil spoznan kri vi rtu da je krši postavo proti ta kozvanemu "belemu suženjstvu'' Februarja meseca 1022 je napoti >vn;jo šestpajst lot staro svakinjo Ano DeJitc. da je prišla 7ia njegov dom, nakar jo je prisilil vodit' 'življenje sramote. K-one-no jo sfn novala v neki hiši na iztočni 06 ■est i. katero jo v< 1!! noki Char !es I\ onim as. Ttnli proti Krtmma sii je bila dvignjena ohtožžha Komrnas se je poročil žnjo ter ž' vel v svojem lahnem stanovanju prod par moseci pa jo jo fsaneo rato obiskal tam, proipp.^1 i,jn ir njenega moža. izjavil, da je nje gova last ter jo skušal odvesti.
:ARINA KRIV UMORA PO PRVEM REDU
'udi Farma je bil spoznan krivim umora po prvem redu. — Tretja obtoženi v dvojnem umoru se se je pridružil tovarišema. — Četrti pride v ponedeljek na vrsto.
FRANCOSKA VLADA JE PREPOVEDALA IZVOZ ŽIVIL.
Pariz, Francija 20. februarja Vrednost franka se je nekoliko zvišala. Na borzi je bilo mogoče kupiti z enim dolarjem 24 fran kov in S centimov.
Vlada je prepovedala izvažati živila. Prepoved bo toliko časa \ veljavi, dokler si frank ne bo opo mogel.
RUSKI DOLG V IRSKI POGODBI.
Dublin, Irska, 20. februarja. — Na vprašanje, stavljeno v irskem državnem zoru, je odvrnil zunanji minister Fitzgerald, da b Irska kot del združenega kraljestva za-htev3la od Rusij« plarčanje gotovega dela dolga, ki ga Rusija LchJguje Angliji.
Kriv unvKTi.' p:t prvem redili
Tako .se j o trlasil pravorek pro-i -Trdin Farmi, trotjo-mu človeku, 'i i je bil procesiran pred sod ni-com Crop^oyom v zvezi z umorom bančnih uslužbencev Mae-'jjLughlina iti Barfnwa v hrook-vnskoin višjem sodišču. Porotni-so objavili svoj pravorek ob oolštirih v sredo zjutraj, po po-••vetovanju. ki je trajalo štiri ure n 33 minut. Porotniki, ki .so do-očili usodo bratov Morris in Joe Oiamonda. so potrebovali manj ien eno uro, da so zedinijo glede oravoreka.
Farina je sprejel na zunaj pra-vorok povsem mirno in ležemn. \Tobena poteza njegovega obraza, /ličnega maski, se ni izpremenila. To ga je izprašal sodnijski uradnik gle<le njegovih personal!j, je odgovarjal z zamolklim, a trdnim glasom- Enkrat ali dvakrat je bil njegov odgovor tako tih, da gh ;e sodnijski uradnik pozval, naj govori glasnejše-.	^
Nato so ga odvedli v Raymond St.. ječo. kjer bo ostal dinkier n«. bo proglašena njegov obsodba. Ker je bil spoznan krivini irmora po piTcm redu. bo obsojen na smrt v električnem stolu. V lom ">ziru ni nobene druge alterna t i ve.
Pasfjuale Farina in žena. ter -lariši obtoženega ni>.o bili nav ko so objavili porotniki svo?" oravoreik. Zagovornik obtoženega Savm Sicgel, jih jo ]>osl;il domov rnalo po polnoči. Pal se je, dr ne bodo mogli si ari ljudje prem • sti napetosti čakanja ter jim je poslal po objavljenju pravorek«'1 uslužbenca z uničujočo vestjo, katero je moral sporočiti starišem
^\[alo pred pol četrto uro zjutraj so porotniki objavili, da so se zedinili glede pravoreka. V sodni dvorani je bilo le 38 ljudi, ki so večinoma ležali na klopeh ter spali. Zakrmali so tudi poročevalci, ki so bili v sobi, reser-virani za časnikajre- Vsi so se predramili ter prišli v sodno dvorano. kjer so porotniki ravno selili na svoje sedeže.
Farino je privedel iz celice pomožni šerif "Big .Jim" Shortell Trdnih korakov je stopil pred sodnika. Ozrl se je v načelnika porotnikov, ko je proglasil pra^ vorek, soglasno s katerim bo moral plačati v električnem stolu za svoj zločin. Med navzočimi, ki so bili večinoma prijatelji Faring, ni prišlo do nrkakih demonstracij
Arthur J. Davis, doma iz Bostona, jo sledil v toivk William 11. Amlersoim kot državni superintendent Antisalonske lige v New Yorku. Skoro štirinajst let je bil državni sn;»ori!uendcnf Antisalonske lige v Massarhu-setts in cd priretka tekočega leta je bil superintendent st»-^•'•roiztoriit^/a rkraja Antisalonsk<» li^e, ki obsega državo Nove Anglije in Xew York. V tej lastnosti je bil nekaj rasa tehniono nad Andersonom.
Novi krajevni suhaški voditelj je bil v Bostonu znan kot "sinnbonrd" lvlnrmator. Nikdar ni vprizarjal pogonov ter ne veruje, da je njegovo deloudeleževati se pogn^ nov na sumljivo prostore. Poslužuje se vzgojnega dela. objavljanja lepakov in pamfletov.
Davis kadi rad dobre smodke, hodi v gledišče ter je velik zagovornik življenja v prostem zraku. Tudi je zelo družaben ter vedno dobre volje. Star je petdeset let, visok f> čevljev in 11 ineev ter tehta 2:^0 funtov. Njegovi lasje so nekoliko beli in nosi na kratko pristrižene brke.
V pol tik i je neodvisen republikanec, vendar pa je takoj izjavil, da ne bo nobene politike v njegovem novem poslu. Politično je prišel v stik s sedanjem predsednikom Coolidgem. ko je bil slednji governor Massachusetts Coolidge je vetiral leta 1920 predlogo, ki bi dovoljevala dva m trieetrt odstotno pivo. Tej predlogi jo Davis odločno nasprotoval.
Davis je kongregaeijonalist. Clan je Boston kluba ter nekega planinskega društva. Smeje je rekel, da no pripada nobeni tajni organizaciji. O svoji tukajšni politiki glede prolnbicije ni hotel razpravljati, vendar pa jo nami-ml. da bo praktično isto kot jo je izvajal v Bostonu
in konečno so se vsi počasi izgubili iz dvorane.
Zagovornik Farine, odvetnik Siege I, ni hotel podati nobeno izjave glede pravoreka. Tudi pomožni okrajni pravdnik Ilnghes j c molčal. Porotniki so pot^iu. ko jih je odpustil sodnik C'ropscy, nenavadno liitro izginili iz dvorane. Ni bilo objavljeno kolike, glasovanje je bilo treba, da j»-bilo doseženo soglasje glede pra voreka.
Farina je na tozadevna vpra sanja sodnijskega uradnika izjavil, da je bil rojen v Napoljn pred dva in dvajsetimi leti. da je prišel kot ot.rok v Xew York, da je do šestnajstega leta obiskoval šolo ter da je krojač po poklien-Nadalje je bil enkrat spoznan krivim veletatvine.
Anthony Pa.ntano je četrti, ki je obtožen umora po prvem redu v zvezi s tem senzacijonalnim n-morom. Njegov proces se bo naj-brže pričel prihodnji ponedeljek.
.Sodni stroj je tudi v tem slučaju hitro in neizprosno posloval.
Dejanska obravnava proti Fari-ni je trajala le osemnajst ur.
Le enkrat tekom obravnave je. izgubil Farina svoj stoični mir. To se je ugodilo včeraj i>opoMnc, ko je nastopila kot priča njegova mati ter izjavila, da je bil dober dečko. Hitro je obrnil obraz vstran in dve solzi sta se mu potonile po obrazu navzdol. Te solze pa je hitro obrisal z rokavom, kot da se jih sramuje.
$6500 ZA OBLEKO LINCOLNA.
Philadelphia, Pa., 20. febr. _
Obleko, katero je nosil predsednik LincoUn. ko je postal v Ford gledišču v \Vashingtonu žrtev za-vratnego morilca, je kupil na dražbi neki Mr. IXmglas za $»r>()0-Vzklieaaia cena je znašala petsto dolarjev. Obleka obstaja iz črne suknje, ki no^i na ovratniku še sledove krvi hlač. nogavic ter vrhnje suknje.
-t
L'<-.:,:"■ i-,
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITAUJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
M potom naže bank« ixvriujejo zanesljivo, hitro in po
cenah:
Dni« fo niže cen« altdejb: JUGOSLAVIJA
BazpoMl.la na odnje poŠte ln izplaCnJe "PoStnl Črkovni uvod" In "Jadranskn banka" ▼ Ljubljani, Zagrebu, Beogradu, Kranju, Celju, Mariboru, Dubrovniku, Splitu, Sarajevu all drugod, kjer je paS sa bltro laplačiio najugodneje.
1000 Din....... $1340
2000 Din.......$26.60
5000 Din....... $66.00
*r! nakazilih, kh znaftajo manj kot en tlao« einar]«v raSunlm« poNtwj p* IB Mtlttv sa pottnlnoln drug* itroikt.
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJI: BaapoBlja na cadnje pošte ln lsplafinja "Jadianakm banka" r Tratu. Opatiji in Zadru.
200 lir ........ $ 9.80
300 lir -------$14.40
500 lir........ $23.50 *
1000 lir ........ $46.00
Pri fiakasllin, ki zitaiajo manj kat M lir ra&inlm« peaebaj pe 11 aentav aa peitnlne In druie etrotke.
Za petojatre, U prlsegaje cneeek pet tlao« dinarjer aU po «va tteai Br
dovolj njem« pa HogoCneatl ie paeebal popust. Vrednoat dinarjem ln liram sedaj nI stalna, menja ae večkrat ln aeprt-Cakovano; Is tega razloga nam ul mogoče podati natančne cene vnaprej. Računamo po ceni onega dne, ko nnm doepe poslani denar v roke,
cM* isplntn v MaerWdh dolarjih glejte poaebea oglas ▼ tet Hsf.
Dener nam je poslati najbolje po Domestic Money Order all pa Mew Tot* Bank Draft
FRANK SAKSEE STATE BANS
n OortUadt ttreet Tts crtt.net m " New York, V. T. -_QUtbo artcpam?o Jitfrutt» Bulb
GLAS NARODA, 21. FEBR, 1924
"GLAS NARODA"
(SLOVENK DAILY)
Cwntd and Published
Biov«nio Publishing Comfcwiy
LOUIS BENEDlK, T»»IUM
(A Corporation)
#KA?4K 3AKSES, President
Place ct SualiMtt ot trie Corporation and Addreeeee of Above OMlc«res c .rtur^t Street. Borough of Manhattan. New York City. N. t.
'O L A 8 NAROD A" (Vole* of the People)
Every Day Except Sundays and Holiday«.
Ia no	velja Hat za Ameriko Za NewYorknl.lo lets ..
m c«r»Jo ............... w.*> 2. pol leta ........
................. §3.0e 2a Inozemttvo la celo tat*
'	____ il.so Za pol leta ..............—
rt
Zs.
.
»t.-t 'ate
»T.» Hi •T.0 •3J
Subecription Yearly t6.CO_
Advertisement on Agreement.
■ Cl«s Naroda" Izhaja vsaki dan Izvzeir.žl nedelj In praznikov
isa "in oebenostl m no prfob/ujejo. Df-nar naj ei IjH*ovoU po-Mr.r,,.v (.rcl»-r. Pn ipr^nifmbl kraja raro^nlkov. proelmo. da. M ua
i.JI tre^njo b!lvai!6xe r.atnanl. da hitreje najemo
naroda*
"GLAS
af c»M'tn<t «treet, Borough of W.ar.hatttan, Na* York, N.
Telephone: CortlancSt 287«	_
V.

GEORGE WASHINGTON.
4.
5.
6. t.
8.
iti
ZA MIR CLOVECANSTVA3
< !vS|
iJ.'.;>tni »lan \Viisliiiiiti.»]ia v tem vznemirjenem 111 ■mi lt*ui 1J)I24 je primeivii ras, da se enkrat za vselej vi < svita pojili. <la je <>ee le dežele svaril pred "za-
1 j mi" mi zveza mi"
\\. -l inuion ni nikdar rekel leua. Thomas Jefferson ;< i m let;-. 1m»1. (-'e je imel v mislih strogo izolacijo, >>1	mnenje. k<» je j)oslal veliki Napoleon
• lirijo proti Santo Domingo, kajti takrat je govoril) : i - ■ iij? vil<■ <» potrebi, "da se poročimo z angleškim broil- vj< m :n narodom".
Y <* potek ameriške revolneije je znaeila neprestana ravljeimsi, da se uveljavi "zapletajoče zveze" te ali < vrs ' , <' kler s<» nudile le najmanjše upanje pomoči 1 m ]v< <- koloniste. Benjamin Franklin. Silas Deane del, 11 Adams so bili poslani v Evropo kot ofieijelni "za-; < v;»1 • - i" * in ]">^odba. sklenjena s Francijo leta 1778 ter s m•!j lei a 17s*J. je pomenjala "zapletajoče zveze", so| _	:! •» uio^o pri kouečni zmagi za neodvisnost!
j. XaŠe zveze z Evropo so bile takrat dosti tesnejše i...; ■ !. ej .'mkoli času tekom naslednjega stoletja.
Waslirngton kot predsednik se ni zanimal za pretekle s . • naše revolneije in tudi ne za izbegljivosti te ali one . 'i-ieia- te rije. Naša naloga, — kot jo je videl on, — . ■ '"i!a uveljaviti postavo in red. obljuditi in obdelati za-"ie!- usuuioviti naš lastni narodni značaj". Obsta-; -'a .ie nevarnost, da bomo potegnjeni vsled preteklih : • ■ sedanjega fanatizma wrtinec vojn in izprememb, ; i >.» prihrumele nad revolnrijonarno Francija. Oe bi se m..i iLireznili v evropske boje. bi pokazali, '*da nismo . : ni \ isokim pričakovanjem. katera je gojil glede nas strmeči svet".
I>.t ostanemo verni samim sebi, je napisal slavni po--:ovihii nagovor (Farewell Address). Pozval nas je, da moramo nuditi svetu "velikodušen in le preveč redek vzirled naroda, katerega vedno vodi vzvišena pravica in dobrohotnost".
Mir, katerega si je želel George Washington, je bil Mir sveta. V enem zadnjih pisem, katera je pisal, naslov-Ijeno na William Van Murray iz Mavylanda. z dne 26. oktobra 1 TOD, se glasi:
4'Moja lastna želja je videti vse utemeljilo na najboljši in najbolj varni podlagi za mir in srečo človeštva, brez ozira na ta, oni ali drugi narod."
Ocl onega časa naprej je predsednik za predsednikom javno priznal naše prisilne odnosa je z drugimi deželami.
ndarer-"polomljeni t: ježji politiki". verr~naših malih Aine-rilraiiFČV:
""Kot ena prostih držav med narodi, kot velika, hitro rastoča republika, ne more, tudi če hi hotela, preprečiti, da bi ne napravili nasi prineipiji, naši vzgledi in naša razpoloženja nekaj učinka na mnenja in upanja družbe po celem civiliziranem svetu. . . Mi smo eden narodov sveta."
V današnjih dneh, ko politiki napačno navajajo j Cjeorge Washington a, so zapletene Združene države v naslednje mednarodne aktivnosti:
1.	Univerzalna postna unija.
2.	Mednarodni radio-tcle.grafski urad.
'?>. Podonavska in Sueška komisija.
Mednarodni urad za javno zdravstvo. Mednarodni poljedelski tira d.
Mednarodna unija za industrij al no prrosperiteto. Mednarodni urad za zatrt je trgovine s sužnji. "Različni zdravstveni, metrični in denarni sveti. Odločeni in daljni položaj" Amerike ni bil nikdar nič drugega kot prazna fraza. Prijeli so nas za šop las! na glavah ter nas v preteklosti potegnili v vsako svetovno) "ojno. Tudi v bodočnosti nas bodo potegnili v vsako' svetovno vojno. Xaše upanje leži v tej ali oni obliki | mednarodnega dogovora — neglede nn ime. — za prepre-j čenje vojne.
Naša dolžnost je pomagati pri zgrajen ju lige ali zvezo vseh narodov. Udeležiti se moramo svetovnega razso-dlšča. Sedeti moramo na najbolj odličnem mestu mize na tehnični konferenci, koje namen bo izenačiti kapHale in obveznosti narodov. Ko bomo šli na tako konferenco, mo-1 i amo biti pripravljeni, da nastopimo glede fundiranja dol-! I gov. katere nam dolguje "Evropa. Prodno pa bo mogoče | to. mora storiti kongres dve stvari: Prvič mora pristati v J načrt, katerega je spre jela Anglija, za fnndiran je angleške-5-a dolga v Ameriki. Drugič pa mora d*'ii prosto roko; [predsedniku, da se peča s francoskim dolgom in drugimi jdolgovi v javnih in odkritih pogajanjih. < V ne bo kon-' j greš tega storil, prodno se ho odgodil, bomo imeli tekom' j . rihodnjih devetih mesecev žalostni vzgled adminisl raei je. iki ne moro storiti ničf>ar. da odvrne sv«*! s ;»oii. U i \« m t i k j novi in še bolj strašni vo jni.
Xohen strankarski politik bi nas no smel odvrnili od jnašo ameriške usode, ki je stali pokonci ter se boriti rame !< ;; rami z drugimi narodi proii vizi ji <Jcorge Washing1.ona: ["Utemeljili vse na najboljši in najbolj varni podlagi za Jniir in srečo rloveštva. brez ozira na ta. oni ali drugi nahod."
Washington jo predsedoval sejam kongresa v Piiil delphiji tekom poletja 17S7. "Možje, ki so se sestali, da r< . vidirajo staro člene konfederacije, so vrgli eelo godljo skozi okno. zaklenili vrata ter skovali. — kljub neštovilnim' težkočam. — povsem novo konštilru-ijo^ili ustavo. Države jo sprejele ]»osaniič. |>o ljutiii in o<Uočnih bojih ter na i'način ojiravičilo te drzne izprenieiijeval«-e ustanovljo-j i'oga reda. '
Brez toga sprejema bi so Wasliingtona in njegovo so-jdelavco lahko označilo kot neverne zau]ianju. katero se je !siavilo vanje. Dobili so nalog, naj skrpajo skupaj ]>a/ i razpršenih koč. a šli so ter zgradili pf»vsem novo hišo, več-jjo in boljšo kot so koda j zamislili arhitekti. X<»benega drugega izgovora niso imeli za tako akcijo kot potrebe dežele. Xikdo si ni preje drznil zahtevati napore v smeri proti močnejšemu narodu, a ti možje so imeli potrebno drznost ter izpremnili revizijo v stvaritev. Prevzeli so ri-ziko. ki je delež voditeljev ter odlično prestali preiskušnjo.
Vedeli pa so, da ni njih delo dovršeno. Malo po za-ključenju konvencije je pisal Washington Lafavettcu: i
"Mi ne smemo pričakovati dovršenosti na tem svetu, i a človeštvo je v modernih časih očividno nekoliko napredovalo v znanost vlade. Če se bo izkazalo to. * kar se nudi sedaj ameriškemu narodu, kot manj do-j vršen eksperiment kot ga je mogoče storiti, bodo o-' stala ustavna vrata odprta za izboljšanje."
To kaže vzvišeno nad vsak dvom. da bi se Washington v današnjih dneh zavzel za revizijo ustave.
Če ne morete dojiti svojega otroka^ mu dajte Eag'le Mleko, hrano, ki je vzredila več močnih in tršatih otrok kot vsa druga hrana sa otroke skupaj.
Tisočere matere so iz-uri^rtle njega aasluhe kot otrcšca hrana. Zdravniki ga priporočajo in predpisujejo, krr ie č. varna ?n lahko prebavljiva fcrn-m 7 :i 'otroKe.
Ki ti v ona glede c'.^io-' ,:ti - cli t i i •;^ilipe-hcv	Micka za
hrano otroka. Vedi-o jc či^to in nveže.
Čc ne veste, kako u-poiabl ati Eai>Ie Mle-i Vo, nam i jite ta ofcl.v. in ml v ini borno r:>ino iinvcdila iMedc h••»■>! i*"a. Knji'ja sa 1 f> f r v.:znj, dru-<•*» Q-Tigceena navodila
*------tČ7:0.
THt COMPANY
DQL-dcn Bidg., ^fcs
-Filtri bomo praznovali obletnico rig>tva vclikftra moža. očeta Amerik«*.	VVa-ihinsttoiia.
Ljubezt-n ilo tega vi-like<ra res-inWljtiba .ir »zbUinko vkoreninje-!iia v srcih vseh zavednih Ameri-I Uaneev in vsi«h svo4>o(lo Ijnherih j ljudi.
■ O njem se pripovivluj«' vsak«*.
| (>si-bno jinmliirjarjo d<\i*-tv«». ,!:» iiii z nje*rovi!i asi nikdar j>rišln ■nobena laž.
j Toda ljudje ro izna j-lljivi. T^
i "-a!ci* zadrege si velo pomagati
j K<lor koga njamo na lazi. svari z besedami: Nikar 11 » laži. prosim te! "Bodi tak -kot*je bil naše domovine! "VTashing-junii se zgleduj! !z njegovih ust 'hi nikdar prišla nobena laž!
Ovinorjani bo malo pomKlil. ki-misrni? z rameni ter pro-f ■ •>••;.,:, <, Ivrnil : - Seveda ir b:ln 'n/.i ti .'"povili 11-t- K;i': > tu t: "A*;» di'ntr* n je l.il Ang?ež :n j .a
;<i'! no c T<-'bi	»e -.a?i!
T nie ni- -zab-Af.. C':: -'' \V. ->! ;nr' ■ .1 • -■•I -i : i;:!-:! * ']">
i'jo
M I •
1,1
ČLANEK 60.
Pozornost in hranjenje otroka.
Dojenje.
Narava za liters. Ua se otrok Uoji na pršili: vsleil tf-a ji- prsim inl<-k<i liaj-Itiiljiii hrana za otroka. Mati i • i <■• morala v<«-kakor j>. i r iiUi:i. i!;i .'...jj .i»*ira otroka in ne	l>i Uoji t i -
>lfkl«»nic-o <lokl"r ni na	tvai'ini* !»..
-kuhala •loliit^ alttviuj	]>v- - ^a
mlclc.i z-.t iloji-nji- otroka.
DojVr.V s steklenico.
Ka-lnr niniat;' •!_»	:ul; ka
'-•i oojen.i--. : -Uaj >• tr.-' ::	i
U.- '-nja tta ■	i.l;.< pravilno
■_•«>;i i ji-n-i }.,' i-..: ivhao m likti im>z> i ■"-»i i.-i i i/Hr:oi.;t; p;:i%i- iti <ravilno
!... vi;!i ^ j i yiiii: >»>
•«! '! r liu ili	!■..:.
ili. '.a al. ■ :!i!i!::
ir.ihimsl i. \ < m I «*tu
\ Va p
11 * -
»pi.r-M11.:": r
Ula sv !, 1 ' p-, r pr'iiU i -Ne ni;'*: »a i ■ . i :
:i
■ lil.ali.
n-o. '-■■f! hi
Vse hf
U: 1„ • • .1
pi:iea!a.
	/J!	ii. I'j. iijr.	•JI. i. ie. Mie^.! ||je
■w	:,i iirittu	eli ji" ;iK,r:i '	. :i >.:iiil;t in preku-
/			
	It:,!.:, v ^	rell .«11.	!,«> p;-:-<illii 1 J||,i.
	\':i/.n<i j	• tu ii. il:l	e ii:i je veiln-1 |irtl v >i
	liter., j	closepi:	i\ ihni v rej -ne Iki~:(
	Ai.	, ..«!ž.i:	• t U v .i i,i Uaililj 1::«-
	.i	i-i i!.i M,io-	\ • 11!:,, : t nti^t i
	ft, !■:	ne -i :i !'ili ■	. .:t. m! Lo o|;it.-]i.i.
t;	ill..	pri..i-«vlj i	• |.„ !:. r.-st i .. I .,-
11	,».. P..	l.lj.tl., !.,.!:,	, Inlet. , tul-
dajte' \'
ivrfHt S;. :iio I
i. -7 »..:.
f.
ni i/ . i : no lir:.n .. l.ljl.i! I: i i: ]<. < i pit i.., '/. \ i »t 111.
■ •l.e !.er
|.r t -" -1 ■ !_:'-». o iti je ti. ki |.
■ Uiiri.i. |.i In..-
( "e }ii P
i r i V -..'I'
I ,
iptsjji:. « »• bo kriten kaj. namrer zal«-. U*-r nlniani ■
.'i klel. I ) - -it SOlll ]»">!!: » iz st:<-
/■■'vti I"' Ni- '. Il.j-Neut	V
•! ■ y!.\ a •'] .	■ n -ejo ;»riI
i liii j.- »ij?h.:»va stvar. '
.m 'lie; i;-
\V." -bit i ""ion j. b"	:
I' .f O lldliii.	1;»..,.
r:* v /a In i<- i *. i n " šli	kakorlr-:
•meli - Ino pvllo> t ' Mja>e !eia ISTI. ' ! ?! v ! i e-1'- 1 OS! v : Ta1-"*-:" i vebk« ll.švi. s.-\f ] V.-. al. v;:s !i:-,.i
- V
-Sij ■
t	.1'	Zuoiaj f-Iii -ni -«io -e VI"-
krat prijM-ti, >ia mali n. more U< ! i i Uovolj svojega ii:--.';: mleka il.jiti e	kil. ■ \ eUa v takem !:teajn je t'>
trel>:io nreskrlu-ii Ur.:,'., vr-'tio itiiii •. T»ol»rn	kravje nili ].-■•. j-ravllt-o o-
I tla jen i. z ilovo'jtni kolieiiio ei-.p>-a " slailkorja. znn^atio ^ pi;:\-o kohrino v.
Ue. iiinii.ini-M-:! tiram« in:it«v:n'li pt>i. „ Najl».»J.i-e v;-' i« in prinravl|i*ii.
lna:..: mleko i . . i-:i -;aU..r Uo". ■ . .» :!:-eie Ml I*...;-.,- :k"	!*.:-.> 1.1 Mle*,:o.
■n"	Ze i ri r«N|.,v. <> l,ile am • • -k*- riiao-n1
T11 po nziirei! \Va'denirt«.-r 1«? *: '.!j '""'	• ;t
....	I- - u	.. ,	: *•'•1 ml'-fc... V / i v: 11	.i. ■> lilili
' n •! Mih- im I a- '-.u :
. .i1 'ia ;:.nlj»e i:::>,, ;ae-j ■ ■ , ra
rina. vam je vee za itn ia' ie kot i„i,.»-f+. vs'i u fr-lavi jo, še par me hi!;

•ruto
bomo dali pa bo na-a \ -.i Slove-
li,
Cilajte i«* i-iaake \sak letlen pazno :r> j ill shranite za hodore potrebe.
VANDERLIP TOŽEN ZA 600,00'j DOLARJEV ODŠKODNINE.
N 'ka:> i " pišojil v tlopisu. d t tll-
v ( 'anionu' imam > peela-kl ;	Dalmaeija z P.oko Ko-
.ia:< to«ra ne moreni pr»ipo- torsko vred . v>i;:ti. k- :* j>eebir.-kpf«ra klnba še ni; In Pašie l>i mu odgovoril: — ■ i. n'-k.hr tukaj Nekateri misli-/"M!ad -i še fantina. nimaš ne bra-i.:. dn ve Iva p*-'iarja n -lara. p. «p. brk. Nespameten si. ker ;si*, -ej pi -lar.-'ci klub.	tako trosiš drapr^tcena fnllikova-
! 'uzdra v !_T--nv Siave , j;1 Toda za par medalj ne pro-
VABTLO NA VESELICO, i ?:'!l1	dragocene zemlje. Naj-
katero oriredi drn.štvr) "" Hrvatski ' man j pet mi jih moraš dati". ednine, ker je rekel, da je bil rviet ' W .I'il N. if. Z. v scbotcl Slovenski vladni polrepniki bij'^ ^»pljen za vee kot je hI] f;,k-23. februarja zvečer v prostorih 1 zjavili: '"Edinole zato lezemo j tu',K' vreden.
brata -T. Kerkovie.a na MorLtm j viadi v nedišeei sapnik, ker nam Postrani je hotel Vandertip o Avenue. P.rooklyn, N. V. K «-b:Lni j nese".	j "-.tati. da je bil tudi predsednik
udeležbi vain t-lansivo 11 N. Z. Vsak tretji ženin bi moral ree. T larding zapleten v sedanji was*!».
nevesti: "Malo predebela -i Injington^ki petrolejski škandal, i :*eeej potu zaudajaš. }>a te bom1"	~
Roy I>. Moore in Louis II. Brush, lastnika 4* Marion Star** tožita Vanderlipa za -^OO.OOf) od-
D
opisi.
Is Eelokrajine.
Znani Želiko .Jane/ ki ga naši in-ab-i že poznajo, .p* hotel zopet t: tee i iz novomeških zaporov. Tam ie napadel jetnieai ja, ki ga je veli! v drugo celico in ga z bajonetom težko ranil. Na pomoč ie ini-hitel kurjač z razbeljenim dro-^ .m n je Žel j kot a prestregel Sedaj je vkovan in iio lx>ij težko pobegnil. To je sedaj belokranjski < aru ga, samo bolj ponižne vrste, nima žrtev na ve^ri kot Caruga. _
V	Kanižarici pri Črnomlju so začeli v rndok-opu zopet delati. Pravijo, da gre smer premog o ve žile proti črnomaljskemu kolodvoru in da 1m> premog v notranjosti izvrsten. S;>j to je ki-\-ava potreha, da pridejo potem zetpet ljudje do kuriva. Les bodo čifuti tako ves Italijanom preklali.
Za Veliko noč izda Učiteljska tiskarna v Ljubljani ilustrirano izdajo belokranjskih otroških pesmi, na kar ozozarjamo že .sedaj. Kakor eujemo, !>o tudi navili lepih pisanje dobit t. v Ameriki za. vuzem.
V	TpibiKsah je umrla iena.zna-n«ga -gospodarja Kaferleta, ki je
Leta 1824 je zadal državni tajnjk Daniel Webster, zadnji univerzalni mojster..
Tribueka šola je popravljivi«.I ali ne vemo. kako dolgo bo to /<t-| pet držalo.
Vmska kupčija ne gre nie kaj od rok Včasih .ie b!lo v I.jublja-! :u največ belokmnj-ki-ira vina.; ^edaj ga pa je izpodrinilo št i jer-; ^-ko. Čudnega to ni nič. Št;, jeiei* berejo kasno in pustijo grozdje, dozo ret L naši Semrjča.rji pa p« be-j rejo napol zeleno. Kdo bo potem piL tako kiselieo. Rtlen najboljših1 kietarjov pri na-: je met!>kLziip-ni-k Nemanič. ki pridela res fjmj! vino.
Prodppst je b*tos dolg in zato! bo le malo pirov.
Cantcn, Ohio.
Že dolgo ni bilo dopj.-a iz tikga mesta. Tukaj nas je S 'a! oven škili družin, ki se prav dobro razumemo moti seboj. Dela se še pi-eeej dobro, toda ne svetujem nikomur sem hoditi za delom, ker se ga težko dobi. Tnkaj imamo pet opekarn (brickyardsL največja tovarna ipa je Canton Steel Co. Ne-katei i smo brez deta. nekateri pa delajo, pa se vseeno poštemo pre-živiimo.-
Tukaj nas je vpč ';fest" fantov,
ČEDNO OPREMLJENE
SQBE SE ODDA
Cena $3, $4 ali $5 na teden.
K tlor poti eliti je naj vpraša v
Park Hote!
406 E. 156 St., Cleveland, O.
Kdor hoče še imeti in citati izvirno slovensko povest —
IZ ZAPEŠKE GLOBELI"
naj si jo naroči nemudoma na naslednji noslov:
ZV0NK0 NOVAK 2647 S. Hamlin Ave Chicago, 111.
Ona knjigi s poštnino vre<l .. $1.50
--.•no vzel. ker sem -dišal, da imaš nekaj sold o v na banki".
In neštevilne neveste bi govo-vlle: "'Totn-Ta bom vzida zato. da imel otrok, ki se mi slučajno -Tožetom urajma. kakega očeta".'
Ska za lu moral vzklikniti na
jnrižniei: "'Polna koverta je jirva
; -tv;ir- Koverta je davek. Potem
• • ridejo prostovoljni prispevki.
i Potom jo za deset let naprej plo-.
I -ana naročnina za vse moje lisp\ i
. Potem je bira. Potem so zopet j prostovoljni prispevki. Potem pa i nI dolgo ča>a nič in šele nazadnje •»ride izveličanje na vrsto".
Izurjen plesalec* ponavadi pravi: "Oprostite gospodična -ko-[ raj bi vam stopil na nogo." ; j pr» nzoreti Washingtona, bi pa i moral reči: "Kaj nastavljaš j t iste prek le, prokleta gos n»»rod-jna!"
DOMAČA ZDRAVILA
V zalogi imam Jedilne dišave, Knajpo vo Ječmercvo kavo in Importirana domača zdravita, katera priporoča mgr. Knajp v knjigi
DOMAČI ZDRAVNIK
PiSite po brezplačni cenik, v -katerem Je nakratko popisana vaaka ractlln za kal ee rabi.
IJrinjeve }aRfl<le, vreča J-'.O funt $6J>0 Muškate! grozdje. !>nk. HO funt S5.25 Malo frno prozd>.». l.:ik.-V> fnnt $6.50
IlTr|iress ni vračunjen.
Semena.
V /aloui imam najboljša in zanesljiva poljska.\rtna in cvetlična semena
PJŠITF. I»o Iii:EZI»I.Ar-.\I r-ENIK IiUicu pošiljam ix^mine pr.isto.
MATH. P £ Z DIB
Sox 772, City Hall Sta. New York, N. Y.
HOVA ZAHIMIVA KNJIGA NA KRVAVIH POLJANAH Spisal Ivan'MatiSc Coni s poštnino - W	T RPLENJE in strahote z bojnih pohodov biyftegt A slovenskega planinskega polka. V knjigi bo popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Is Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fa ji* jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in p polko vem nporn ter njega zakletvi.
	Knjfea j« Meraua, mbvje «70 strani te 86 •Uk U roJa**
•'fnr.t'.i^cr. -vj-_________	"GLM irABODA" m OorOmdft BtwH, Mew York, % Y.

GLAS X A Ti OD A. 21. FEBR. 1924
ostovan
Vstanovljena leta 1898.
Glavni urad Ely, Minnesota.

Inkorporirana leta 1901.
Olavnl «4bornlkJ. r<adMdnik: RUDOLF PERDAN, III E. lMlh Bt, Cl*r»l*n4. O *otfpr«<U»dnJk. LOUIS BALA.NT, Box 1M Puri Atc. Lerala. O. tajnik: JOSEPH P1KHL.BR. Ely. Minn.
Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Box SCI, lay. Minn. BUctJnlk neizplačan Hi amrtnln: JOHN AlOVERN, «11 — iStk Art. Dulutk. Minn.
Vrhovni zdravnik.
Dr. JOS. V. CRAHEK, SOS Amrriean Stale Bank Bki*.. Sixth Ava., Ilttaburrb, Pa.
CM Grant St. at
Natfiarni attar; ANTON BBAANTK. Room mc BakawaU £10«.. «
H tre« (a, Pittsburgh. Pa. MOHOK MLADlf, 1*S4 W. It Btraot. Chicago. HI. FKA>!K 8KBABICC, «i:i Washington Htr.«t, L'tnrtr.
Dlanoa« ul Oraal
Colo.
Parotnl »4 bor.
LKONARD SLlABODNIK. Boa C»«, Kir. Min« (JltKOOR J. PORENTA, 310 KUv«-n«on bl.lr. Puyallup. W'jUb. FRANK rOKlCH. «217 KL Clair Ava.. Cl*»ala»tt, O.
Zdrulavatnl odb»r.
VAJ.F.NTJN PIRC, 7CC London Kd.. N. B.. CI«valanA O. PAfl.lNl-: I JKM KMC, 3i3 rarit Sir., Milwaukee, \tli, JOalP HTERL.K. 404 K. M«aa Aveuu« Puablo. Colo. ANTON CELARC, Ml Market Street. WaukagaJi. 1U.
.	JtduoUno «r«4no gi&atlo: "OIm Naroda'«.	1 ■
Vaa it.vnrl tikajoč* aa uradnih xade* kaiior tu.il danar^f pottUatv* Dk) m portjuju 11» KLnvntaa tajnika. V««s prltoebe n»J a* votlU* ha pr*4-MdiilU poruiRvga. odbora. ProdnJt aa »prejem nuvth Clixior la holaltka apli'evaJa n-'O aa pokUJa na vrhovneam adrnvoika
Jugoalovanaha KjUoMk*. Jtdnota. a« priporoC* *aam Jugoaloranota aa obilen lMlatup. Kdor -all [H*tatJ ^Ihji t* organizacij«. rial »« »*UaJ tajniku blltnJega, drufltva J. S. K. J. Za u*tanovl«fcv novih druAiav aa pa obrnit« na gl. tajnika. Novo druttvo aa lahko v»ta.novl s t Clanl all fUnlcainl
Dopisi in naznanita.
Gilbert, Minn.
Na/nanjam vsem članicam društva hv. An«' .JSKJ., da so bo veselica priredila v Anion Indiharjevi dvorani v nedeljo dne 2. marca. Začetek ob 2. uri popoldne. Ker bo tn naša najboljša prireditev, vas v.se. dr*ge sestre, prosimo, da su v polneni številu udeležite, 'wr to jjto v korist blagajne. Va-bi»no tudi '.-sa društ\a v GMbertu, da bi se udeležMa našo veselice, ' i"' kadar boste vi kaj potrebovali, smo vara pripravljene vselej povrniti. Vabimo tudi vse druge rojake in rojakinje ter vse fante in dekleta. Ker ho ravno tudi zadnja nedelja pred p ustom, bo morda tudi kaj jako smešnih prizorov. Piiirrizka in sladkih pijač tudi ne bo manjkalo. I'a Še neto j bo, k;u* bo vsakega zanimalo, pa zdaj ne pr. vonuj. Pridite vsi in boste videti da vam ne bo zal. S viral a J>o lepa godba nod vodstvom -Johna Kt-ina. Zatorej prav vljudno vabimo še eiiki.it, nep-zabite te pri-I :ke. zaka j kdor ne bo prišel, mu '•o potem /al. Nasvidenje dne 2. mami ob dveh popoldne v Anton i nHiharjevi dvorani!
*s se-tisikiin pozdravom
Vesolični odbor.
Morley, Colo.
\;iznai)jam članom društva sv. Jožefa št. 140 JSKJ., da se je na redni mesečni seji sklenilo in odobrilo. da se moriio v>ji člani pri-hodnj»* se.;^ dne M. marca udeležiti. Kdor se te soje n«* udeleži. l*o kaznovan plobe. Na seji dne 10. februarja se je klenilo, da si dni -tvo ktij>i društveno zastavo in da se p: i priliodji.ii seji sklene, kdaj ima hiti zastava blagoslovljena hi tudi glede Na seji 10. februarja se it* sklenilo, da ho na priliodnji s»-ji moral vsak član plačati $1.00 naklade za društveno zastavo. Izbralo se bo (i dok lie, ki bodo pri blagoslovljen j u zastavo nosile. Da se n«- lx» kateri potem izgovarjal, da ni vedel, se vam naznanja en me see poprej. MisLLm, da se prav l;diko vsak član enkrat na leto seje udeleži. Naznanjam tudi vsemu članst vu dručtva sv. Jožefa, da j<* odhrVr že izbral in naročil zastavo, J:i ho stala $150.00.
Z bratskim pozdravom
I.on is F« bee. predsednik
ea t. 1. Vabim vse člane našega društva, da se zagotovo udeležite vsi, ee je le vam mogoče. Vabim tudi članice društva Sv. Ane, št. 119, da se udeležite, .saj veste, da brez ženskega spola ni niti zabave niti veselja. Pričakue^mo obile udeležbe. Vabim tudi vse člane društva Svoboda, št. 429 ft. P. J-, kakor tudi člane društva sv. Janeza Krstnika., K. S. K. J. V enaki priložnosti bodemo vam tudi mi na razpolago. Za prazne želodce bo pa že preskrbe! Jerry Ver-bie, predsednik društva; saj hna bučarijo, vam se ni potreba bati, da kaste lačni. Zo suha -grla imamo pa še na razpolago . . . kako se mu že pravi? Torej na noge slovenska kri. ki nikjer ne izfali. pa tudi tu ne bo. Vstopnina HOc.
Nasvidenje kličem \-sem Slovencem iz Aurora in okolice!
Z bratskim pozdravom
Anton A. Verbic, tajnik.
NAZNANILO.
NAZNANILO.
Cenjenemu članstvu dr. sv. Jurija, št. 61 JSKJ., se tem potom naznanja, da naj vse pošiljatve ml strani članov, pošilja na naslov: 393 N. Riivert Street, in ne več na £t. 343, ker sem se preselil. Prosim, da članstvo nj ošteva to, d,t ne bo kake nepotrebne sitnosti.
Hratski pozdrav!
John Pezdic, tajnik, - t 393 N. Rivert St., Reading. Pa.
naznanilo.
Naznanjam vsem članom dra-»tva Sv. Jerneja, «t. 81, da se je tudi leto« naše društvo odločilo prirediti maškaradno vescifco"^ v sv<yji }Mtvvr dtronutti;; n9 Jjprtoo soboti zvečer, to je prvega mar

Teiiijx)tom n;iznan>ianio, da jc l)ilo na zadnji društveni seji Slo venski Bratje, št. 130 v De Pue ML., dne 3. februarja 1924 skle njeno, da se vrši društvena veselica na pustni dan. to je 4. marea na Cornfield na GrLkovena prosto ru. Veselica .se prične ob 10. ur dopoldne, tako da se jo bo lahko vsak udeležil, če dela podiievi ali ponoči. Noben ne bo imel izgo-vofa, da se je ni mogel udeležiti Izvzeti so samo bolniki. Kdor sc ne more iz 'kakšnega drugega vzroka vdeležiti veselice in kakor tudi oddaljeni člani, mora po $1 prispevati v društveno blagajno. Alco kateri član ne upošteva naših zaključkov, se bo ž niim postopalo po pravilih.
Nadalje opomnim še tiste, ka teri še dolgujerte od zadnje v esc lice, da pora\Tiate, kakorhrtro mogoče. Dobiček veselice je namenjen, da si društvo nabavi dru-\ievo zastavo, katero misli naročiti enkrat proti jeseni, ako ne bo združitve.
.Zatoraj vabi naše društvo Slov. Hratje tukajšnja podporna društva, Društvo Zavednost, št. 59 SNPJ. in Društvo Slovan, št. 3 SšPZ. in kakor tudi vse rojalke in rojakinje naše naselbine, vabi Tudi srhsko-hrvaKka društva, da se nam pridružijo. Za dobro in točno postrežbo, to se pravi za žejna grla in lačne želodce bo dobro preskrbljeno. Za tiste, kateri se hočejo malo zavrteti, bo skrbel veselični odbor.
Vsi na plan dne 4. marca, .v Grikovi dvorani, da vsi skupaj še enkrat zapoj*mo in zaključimo oredpustno zabavo.
Glavni odbor je na letni seji sklenil, da so vsi tisti, kateri hočejo pristopiti v našo Jednoto, prosti jednotine pristojbine. *Bo velja od 1. februarja do 1. julija, kakor tudi za Mladirfeki «odde-lok, Otroci tudi prosti. Zatoraj je tudi nase društvo frfdemilor d« se pomnoži članstvo. Sklenjeno je
f - ' ' ■■ i . ' : . >
Po sporazumu.
bilo. da društvo plaČaf zdravniško preiskavo iz društvene blagajne. To velja kakor pri Jedno-ti Ofl 1. februarja pa do 1. julija
ino. ., , • •	,	, -^n.ijLii V j.aiaei ' ni«i v uiniu sporazum mea .Jugoslavijo
1924. S<>tlaj ima vsak priliko, ka-	, . .	...	" J
. . . . . ' ,	,	. "J0- 1 riirtna iy.ja\a prav;, oa je to sporazum prijateljstva in nje
ten se ni pn nobenem društvu in	. . . .	,	1	1 J J	"
sov pivi ael obsega celo protokol o sklenjenem paktu prijateljstva
Kijub lomu pa j«' Jugoslovanska j;ivno>.t skeptična, ker manj
T
Jugoslavia irredenta.
Kapa 11 o je dobil * voj epi'og. V nedeljo dne 27. januarja je bit j sklenjen v palači »hipi v liimu sporazum med Jugoslavijo in J ta-i
tudi kateri ste že pri katerem dmgeju društvu, da se lahko vseeno tudi pri našem društvu za-varujele. Sedaj je vam dana najboljša prilika. Drugega iti potre- j b.-i kakor ili k zdravniku i:i plačati mesečni a>esment. Torej rojaki, kateri niste še. dajte ko zavarovati. ker nikdar ne ve^te. j kdaj vas nesreča doleti. Dostikrat j se* sliši: jaz hi šel. pa je preveč j za plačali pristopnine Sedaj j«* j pa pristopnina orosta.
Torej poslužitf* se te prilike, da no bo prepozno.
Z bratskim pozdravom
i
Društveni odbor štev. 130 v De Pue 111.
Fasistcvski volilni manevri na Primorskem
Kom;1 j ie raznesla vest, da je bita razpuščena jv>s>an .sa zbornica Lu *axp'_sj!ue n*»ve volitve, s^ že
tudi ta »lučaj dokazuje resničnost f,re-ovoi-i: Ka'nšiio živl jenje, taka tm:r. I	srurtjo je pla-za vsa goria. ki i }i i,- prizadc-
tJ
Ka sporazumu sankeij;: jugoslovanskega naroda. Te sankcije pa n-^ pr*čeii f:i^isti s podvojeno airita-
j.rl - i o', mn, • la b »
loži
in ouoiiei m upa-:i:i snirt pri'tre-la
vuno prej, dokler ne !»o našim bratom v Primorju zasigur:. i ! eijo za vsiep v f«»š'.stovs!io mHieo. njegove t »variš.
todu z ozi- enkrat '•on. na današnji piioža j je il'.i>ifa i>OT l'-* povsem drugačno Ii»-e. Italijanski '-'^ii'i vt iilr.i Ziik«-n dolnea, <ia ne smejo -'iv .t nvni voja!;i do m:uešjala vedi-'
ob si o j. (iokler ne bodo tudi njih nacijonalne pravice v jwlnem ob- Ta stvar sieer ni nova !»e»u varovane. Zakaj klika vire bi bili. če hi mirno gledali, kako -e i preganjajo in mučijo naši bratje po krvi zato. ker so zvesti svoje j mu jeziku in svoji kulturi.
jZato ponavljamo šr* enkrat: Z Italijo sklenjeni sporazum be J obveljal *in ho v ie~niei pakt prijaj.-ljM va šele tedaj, kadar bo i: -i-j !jan->ki narod sjio^toval na.'^la velikega .Mazzmija in dal našemu i narodu vsaj to. kar mu je po svoji ustavi, po svojih zakonih dolžan i da11 —
Sankcija ravnokar 'njenega sporazuma s strani jugoslov n-jskejra naroda	tor.-j v j-,r\ i vrsti od italijanskega naroda •••
! '■'■*' ' d na s. samo sankršja jugoslovanskega naroda pa more poirdi-
Oiieijelno i/.;av«.. <i;» }»• s];b*n.ieni sporazum v resnici jieljsTia. To im.ra it.djaod i narod na vsak nač" ' niti!
t »t jih vendar privedla na pravo p<»t, na :«*nja da •>•» /: v iirts'h in za;b»vo' jno i--n t<-. ki u:* v ' ž--!::no.
Ženska v zakonu.
Ravno v najnovejšem času je prišlo pogosto na vrsto vprašanje, kdo je glavni krivee pri tako številnih ločitvah zakona. Neki znan odvetnik, ki se peča skoro izključno z ločil vami zakonov, skuša pojasniti to vprašanje. Njegova izvajanja zaklužijo brez dvoma, da se ih sprejme kot. dokaz.
V slučajih tinkajočih se ločitve zakonov, — piše ta odvetnik, — sem postal v zadnjem času pozoren na dejstvo, da je zopet pr* čelo naraščati število ločitev po velikanskem valu ločitev neposredno po vojni, ki pa. je ponehal dve leti pozneje. Vsled tega sem priredil glede vsakega slučaja proto-ko.l o predzgodovini slučaja ter moram reči. da je bil rc zid tat naravnost presunljiv in pretresljiv. Na temelju svojih šte vilnih preieskav lahko rečeni, da j"«1 pri večini ločitev komaj le en s;:,m krivec. V pet in devetdesetih med sto slučaji sta brez dvoma kriva, oba dela. Krivi pa so predvsem raditega, ker so dotieni sklenili zakon. Komaj eden med vs? mi temi si je v duhu pojasnil, ka.i se pravi zvezati se z nekim drugim človekom za celo življenje Namreč nepreklicno. Pridržek da se to zvezo lahko prekliče in katerega se v .sedanjem času pogosto na tihem napravi, je že takoj od pričetka najsi gum ejsi znek, da bo ta zakon v kratkem času ali v par letih ločen. *
Tip ženske, ki se da danes ločiti, je postal vedno slabši, čira lažja je postajada ločitev. Mlada deklica, ki gre povsem nevedna v zakon ali se je jo celo prisili v zakon, je danes v splošnem izmr-la. Položaj je dandanes ravno nasproten. Vsaka ženska lahko iz-previdi, na vzgledih, katere vidi krog sebe vsaki dan. pomenja korak, katerega hoče storiti- Od sto odstotkov mojih slučajev so se ženske, ki so se daJe pozneje ločiti, poročilo s svojimi možmi iz naslednjih vzrokov: — Petdeset odstotkov ker niso hotele ostati stare device in ker jih je sorazmerno majhna vrjetnost. da st bodo mogle sploh poročiti zavedla k prenagljenemu koraku. Deset odstokov teli žensk se je poročilo v erotični pijanosti, kjer pa je bila notranja napetost dosti premajhna, da bi .se pozneje razvila v pravo prijateljstvo in tovariši-jo, ki pa je vzbudila nove eroti? ne strasti namenjene nadaljnim žrtvam- Petnajst odstotkov na-daljnih se je poročilo iz pohlepa no denarju ter radi udobnosti ali komodnosti. Nadaljnili osem iz brezbrižnosti, ker sta poroka in zakon zagotovila nadaljna pustolovstva z drugimi moškimi in pet odstotkov, -ker so se dot ione ženske prerade udale požedjivcsfi moškega.
V vseh teh slučajih pa ni znal mož prikleniti žensko naše. Tako-zvane nerazumljive žene najdemo "le še. v najbolj redkih slu ca* jih.' Zafcoo bi se moral vspričo
J:. Ta določba velja tudi za faši-i'»\ ko milii o. Ako in j m šli naši mladrri č,. v) i d.s!n.:, li svoj vojaški ri:k v i'aHjan^ki a-rmad;. in Judi drugi, ki !»i sr In leli <t'de»-i v činr» srak-o. na limanire. })i Ita-I i.Liii d i ,'^li dvejt-n u-prh. JVvič i:ih.-njene no\r. vojake miliee /a pakt pri j a- r-asa v K?« v ialikn niob'.IIz'.rali t.-r obro za|M.rn ; ji.ji s i, in i.aeuiogoč li izvršitev iiijl:o\e Vi: lil ne praviee. na ilrngi Dobro pa je. da si tu,i- mi nekaj zajMimninio. Xa dolgo in na s;raui bi tem /ane->li
P\az ie 2asiČ.? štiri tihotapce
Dno 2-1. jao.uarja zve.s r rs -o jtodaii Ant"U S?:uiklar. Ivan Sian-
rdar. Kram* Ki

Le
• ».-•n na krn-ko j> •«<rje da presto-v.e-.pa/eno .'i:gos!,.vr!is!;<i ir.'--J<». 21. j.«n. ob '»••letu dnevu se nahajal' p d K n iti. kjer ^t !•* / vejikun trul.»m ga/ i u'n.b.;ki s'iet.r. N» uri.loma j>- p «11-vel z ipiir,» pla/. iri pili • Ml t VSI eet rieo pod *.--b<>.i. I .o Autt>:m Stanklarju se je
široko so bo govorilo po jugoslovanskih listih o korisinoti iu Šfeod -j	razdor in bojazen prod p.tu ii:l čude.b-n način p.^rečilo priti
pora z uma. Po našem skromnem ! 11T«ula nai'ixl na zavest naše
Veils,:
vosti ravnokar sklenjmoga
laljše tlebate čisto odveč, ker moro-sporaznma je v ločilni meri <>d-
mnenjii pa so v tem oziru vse bitna Škodljivost ali odvi-awet visna le od nas samih.
t'e bomo skrbeli za konsolidacijo naše države, če .so bomo mesto 1'raz nara\most zagrizli v delo, da pretvorimo Jugoslavijo v močno in krepko državo, potem bomo tudi v It Lin u uživali tak ugled, da bo Italija sjMjŠtovala svoje obveznosti in prenehala z vsemi intrigami v Budimpešti, Tirani in Sofiji in da bo vsaj v tem oziru rimski pakt Št. 2 za nas v resniei pozitiven.
Ce pa bomo še naprej samo razbijali državo, če boLmo še naprej postavili partizanstvo nad državo, kar smo doživeli v Ljubljani celo na predvečer podpisa sporazuma, potem seveda tudi 27. januar ne'bo koneni datum, temveč prisiljeni bomo k še žalostnej-šemu in morda usodnemu sporazumu.
To je priprosta resnica, ki jo govori v nedeljo sklenjeni sporazum. In samo na tej resnici temelji bodoča usoda sporazuma. Nujno je, da si to dobro zapomnimo, kajti naša najbolj težka napaka je bila ravno stalno v tem. da smo vedno samo krit i kovali, mesto da bi prešli na delo.
Čim težji je sporazum za nas. tem bolj bi morali vsi vse svoje delo usmeriti k dvigu nacijonalne misli, k gojitvi nacijonalne po-
Kriiev pot našega ljudstva v Istri.
ua površje. Čeravno ves bled | .-a primorskega /ivlja nam jamči. ]u preplašen ud predanega stra-la bi .-do njihor- nakane sp,. diete-. i. n. je takoj pričel k! -ali in kkati ie in ostale jugoslovanske .rste— svoje tovariše. Ko jo uvidel. da r.ozen nekaj izjem — strnjene. [njegovi kliei ne naidtjo odmeva,
s„ ie t id: o j napotil v Drežniro Vedat. kaj se je zgodilo. Pod nje-Iz lkdn'č.-v na Pomjanščlni jm»- '	vialstvohi je takoj napo-
ločajo. da so radi dogodka, ki se l,'u ,,a :»esto ne>t\ve skupina žau je ^iigral dno :;0. deeemhra m. I	vaščanov. ki » prVeli
v ir-»st.iIn.i .Mateja Krnica v Veli-	i:t r-dkipavati za ute Stan-
Jem peniurju in ki je dal pr»vod.	tovariše, p., d< lgein ui
da je bila g<*stilničarju odtekli je- !uur,1<"iu iskanju s.» končno uaŠli na gr-stihilška koncesija, v zapo- v	sin gu Avgusta Leha-
rih še sedaj: Joslji 1 talne, Rudolf ni v :,e/.aves:i. medtem ko niso i»ahič. Anton I>ablv, Anton Olenič.	dvojice nikakor iz-
Josip iJelič in Lazar liabič. vsi v. va i liabLči: potem h an Krniae iz Velikega Centurja. Skujmo torej s *de n <e?3> Po omenjenem dogodku, ki pa ni<o izzvali domačini, marveč od druirod došle osebe, so
r-
taknit: bana globok« !jali v
boinšnieo- ima zmrznjene roke in noge ter razne poškodbe na telesu.
. Uer je prišla prej noč. Loki je ležal celih ogem ur v •*m s.ietru. so takoj pieke-težkeni stanju v gorsko
omžniki zasledovali navedene fan- 7)rn"1 ({;U1 nadaljevali z iska-
žrtvovalnosti, zakaj samo na ta način moremo raz\iti vse sile Ju-'1'- ^ dan, dokler niso v noči nu'ni P1*^^31^ dvojice, vendar še gosravije in jo pretvoriti v imponirujočo državo.	| med 13. in 14. j an. petorieo njih n!	l{a?! jo našli.
Italija sama jo pokazala, da jo to edina prava pot za nas. Sa- j lz postelje in oelgnali v Komo poglejmo v zgodovino jadranskega vprašanja! l im bolj je ra-f v	dočim sta s«1 ostala sla naša notranja razdrapanost. tem bolj so rasle italijanske za-i P'^Lsfavila orožnikom
pa moramo '-ca.j /uaeiln«
lit c ve. Wilson, ne fašist o vska vlada. Temveč naša notranja raz- f bit-ost je bil glavni vzrok naših neuspehov.
Streznimo so zato in mesto neplodnih kritik in obtoževanj na všc strani, pričnimo vendar enkrat z resnim delom ut sicer z narod-i nim in ne partizanskim delom. Pa bomo skoraj v stanu, da se bo ,|,.,m) __ vyi>,-sklenjeni sporazum točno izpolnjeval in razlagal tudi v naše dobro. —
S partizansko Špekulativnimi kritikami pa bomo dosegli samo ti. da bo tudi novi sporazum doživel svoj epilog v našo škodo.
Zgodovine narodov namreč iie piše samo poedinee, temveč ves narod in vsak sporazum je plod nacijonalne zavednosti in to čutimo ravno pri sedanjem sporazumu — bridko.	• ■ _\T. f)."
v Koptu, ki so ju odvedli na s^i-
nno, oz.rojita v zapor. Poudariti za sedanje razmer*'
Ujs?
vo.
da so orož-
Razne vesti.
Samomc.r zaljubljenega finančnega stražnika.
Tekom svojega službovanja v Trstu s. je Unaiičiii stražnik Anton I i runo, star 27 let, rodom iz S:e:hje seznanil s :«»Ietno Alojziju u., staiiujočo v ulici Settefontane št. 224. Pr-jati-Ijstvo -o je ktmilu spre« ie,lilo v ljubezensko i-azmer-.j«-, ki ]>a ni mo«-Io obroditi dobrih ter ju odvedJI na orožntško posta- p ,viedit'*	Alojzija li je raz-
}. '• v M,.rez'«.':ui. kjer pa so ju ta-	,I:! 1,1	treh. otrok. V
;'-"j i/.pustili. Tu d« je treba pove-	zaljubljen ,s: i je limuo
t-eh dv*»h na iz postelje očeta c: ie ga izmed njiiu. Josipa liabiča. =11 brata drugega. Kana Oleniča.
Napoleonov otok.	no izginil. Napoleonova hišica je
--.od leta 1838 francoska državni
Dandanes pridejo ljudje bolj j last. toda odkar je umrl zadnji poredkoma na otok sv. Helene, ' čuvar praznega groba zmagoval-kjer je Napoleon prebil zadnje j ea pri Austerlitzu. se nihče vodni svojega grenkega življenja i zmeni za žalostne preostanke Svetovna vojna je ua svetu mar-; velikega Korzičana. Lord Curzon. sika j izpremenila. Skrčila je tndi|lci svoJ obiskal sv. Ilelenc, število obiskovalcev sv. Helene, je izjavil, da bi rad oskrboval Na-Tamkajšnjc Napoleonovo hišico ; poleonovo hišico na lastne stroške, no obišče skoraj nihče več. Nek: jalL francoska vlada mu toga ni francoski admiral, ki jc bil pred | dovolila in tako propadajo še zad-kratkim na sv. Heleni poroča, on ! n.i' spominki na Napoleon« v pre-
nahaja Napoleonova hišica v pnanstvu. izgineva jočem stanju. Streha pp-lagoraa razpada. \Tat ni več, in tudi okna izginjajo. Park pred
hišico je že davno opustošen. ^tiri	mes4a sp P1"^5'
-s., ., , J	. s_ , _	rajo za rojstni kraj železnice
Ribnik, katerega je Napoleon Bo- ^	i , -.r
1	Darlington, Stockton, ^ arm m
naparte posebno cenil, je že ^-.Shildon, od katerih hoče imeti
vsako ob stoletnici
dan. da se ti s..<ian,, aretiranei zato niso hoteli sa>oi takoj predstavili orožnikom v Marezigah iz * lalnt. da bi tam doživeli kaj lut-lega, kakor se je v resnici doiro-«lilo prvo omenjeni petorici aretaciji. Zato s^ pričakovali ziv sodni je.
po
po-
Smrt zloorlasnega vodje banditov
Iz St jaka porivajo: Dne 17. ja-nuarja je po naši vasi z mrzlično nagi ost jo razširila vest. da leži'
v neki pušči. dobre jvd ure od va- '......
si. smrt.no bolan Kilvaixl Rener, zloglasni bandit in vodja tolovajev. ki st-rašijo našo <,bč,:no in okolico in pred kateh
Zibelka železnice.
moderne prosvitljenosti vedno bolj bližati idealnemu stanju, kot si ga je zamislila cerkev, na^ m reč sakramentalnemu stanju. Če se to dosed a j še ni zgodilo, vsaj ne v devetdestih odstotkih vseh sklenjenih zakonov, pade krivda vsaj za polovico na ženske same.
Tako pravi odvetnik, ki se je dosti pečal s tem problemom in njegova izvajanja vsebujejo več kot eno zrno resnice. Nadaljni vzrok nesrečnih in malo časa trajajočih zakonov _ pa so postav** modernih držav, ki olajšujejo ločitve ter dajejo pogosto povod za nepremišljena - dejanja, izvršeria v hipnem navala strasti in jeze.
železnice v septembru 1925 prvenstvo zase. Cradi so sedaj odloČili da je Darlington upravičen, da se imenuje zibel železnice. Stoletnico VhIo obhajali v velikem slo«»ii Ravnateljstvo železnice* London and North Caitem je že stopilo v zvezo z londonskimi mestnimi u-radi, da se določijo podrobnost: tc proslave, ki bo združena z mednarodnim železniškim kongresom. Darlington se je razvil v dobi stoletnega obstoja železnice v veliko industrijalno mesto. V mestu je nekoliko znamenitih tova Ten za lokomotive, med katerimi je tudi najstarejša tovarna za lokomotive, ki sta jo ustanovila Jnrij Stephenson in njegov brat.

veeer
< v: -
:zpre;riedai to okoi^' nio ; ruidil je. la se bodo .sčas -ma uresničile njegove n znate sanje: da se bo po-Jočil z ljubljeno žensk«. A usoda je Eiotela di ngače. Pred kratkim
je limno preje? od svojt-ga pove' i'lisLva vest, da je službeno pro-niečeii v Livoino. Ta vest je za-I jubljcn.-ema prekrižala račune.
iirrtnotu je zdelo nemojrtda l.i mogel živeti brez ženske, ki je bila poleg lega še v drugem stanu. Skušal je doseči, da hi povoljni-?kiicale premestitev, kar se mu pa ni posrečilo. To je mladeniča spravilo v obup. Mislil je, da ga edino *uirt more rešiti iz neprijetnega položaja. Nekega dne zjutraj je v stanovanju svoje ljubimke zav>il precejšnjo kuliči-no karfKiIne kisline Ko se je Aloj-zija R. po kratki odsotnosti vrnila domov, je našla mladeniča p d nezavestnega na postelji. Poklicala ,te na pomoč ljudi, izmed katerih
astvu in drugi dan si jc komi- J>	°
sija na licu mesta ogledala mrliča P"s!f-J°- N,a lu "	P"«^
te,- ugotovila, da je naravna smrt /diavn!<	P^aje je skušal
na .topila dan poprej. Pogle<l na!	želodee, a ta
mrliča in njegovo ležišče je zapu-i T™-'*^ ^^ M?a' stii vsakomur 'uden vt s. Pr--*!- ,c 10 >d nonuu,rma I>repeljan :ležju in drtmvm vremenskim ne- ,V DTS:n°	^ j" Pa
trM*™ ga je ščitila vzorno raz- i "n.I"hl 1>0t™ '/(h!mil-tegnjena vojaška šotorna odeja, ki|	Be"re:"ne
je bila pokrita z vejevjem tako, __	,
da bi ga sploh ce mogli najti, ako| Nevaren Pad" po stopnicah, bi zanj ne vedeli. Notri je hilo Breškieo "Marijo Kalin, staro 56 nastlano obilo listja. Ob zg^mji bn stanujočo v šltednju št. 105, je strani* je bila odprtina. ^k«.zi ka- doletela težka nesreča. Ko se je tero se jo videlo mrSavo. več časa popoldtiue mudila po mejili oprav-ueobrito obličje z g N-bok o vdrtimi ^-»b v lliši št. 34 v ulici S. Nieo4A, f«čmi. Pri glavi bilo več kruha, i *»e ji je'spodranila na stopnicah in jabolk, masla in raznih drugih je padla tako nesrečno, da si je .!o.tv':n in posode, kar dokazuje, zlomila kosti v kolku. Ponesrečenca s. mu skrbno stregli. Donvne- ka je dobUa prvo pomoč o<l zdraA*-va s«, da .ie moral več časa ležati nika rešilne postaje, ki jo ie dal tako v hudi bolezni, ker p-a le nato prepeljati v mestno bobrs-spoznali celo oni, ki so prej nico. Tam so jo sprejeii v kirur-vočkrat ž njim občevali Žalostna; gični oddelek. Zdravniki upajo, da je bila njegova smrt, tako da nam = bo okrevala v šestih tednih.
J	f
'rum je vse t repetalo. Oki o« 4. ure pop(dr!ne sta ga vide ki dva moža iz vasi. ko s< ~ boril s s. ur; j Kmalu potem si P dal na lice me ta .ias župan Iv. P'.čkar z 20. vaožmi. Ko so do.-.peli na mesto, je bil Ren-r Že mrtev. Naznanili sr» sluča* še ist^
oftk
GLAS NARODA. 21 PEBB. 1924
Evropa mora sprejeti "mirovni sistem".
Piše Guglielmo Ferrero.
Cela Evropa je rekam preteklik petih let. napenjala možgane, da i z naj de. kako je prišlo tla je mir .slabši kot pa je bila vojna. Kako številne napade se vprizarja na sestavit elje mirovnih, pogodb*. Kakšne temne motive se jim pripisuje! Jaz pa sem mnenja, da je ranica dosti enostavnejša ter bolj strašna kot pa domneva večina.
Razmere, ustvarjene vsled mirovnih pogodb, postajajo vedno l>olj neznosno za zmagalee in premagane, ker ,so pozabili sestavite-lji mirovnih pogodb, da so zmagali v koaliciji, po dolgem konfliktu in v boju pioti nasprotniku ki ji* bU močnejši kot vsak posamezni zmagalee.
Kaj se je zgodilo leta ls71 ? Nemčija je vzkliknila.- Vae vietis. — gorje premaganim ter diktirala Franciji mir. ki je rodil sovraštvo ter željo po os vet L
Da odstrani nevarnost, ki je pretila ml te oveteželjuosti je uvedel Bismarck dobro oborožene koalicije, r-t vari I je trezvezo ter s! zagotovil nevtralnot Rusije s {»močjo tajne pogodbe. Nemčijo pa je oborožil do zob-
Običaji in navad e v Beli Hiši.
-
Etiketa, ki je vladala ob času George Washingtona, se je od onega Časa naprej le malo izpremenila. — Kako je sprejemal prvi predsednik svoje obiskovalce.
Bela hiša ...	j predsednik tega ali oriegaf na
Nobeno drugo poslopje v celi1 družinsko kocsilo ali večerjo. Ne
sme se povabiti več kot šest ali
deželi nima za Amerikanea toliko zanimivosti in intimnega pomena kot Bela hiša v Washing-tonu. Iz vsake države v Uniji romajo vsako leto tisoči in tisoči proti Beli hiši. ki je nekaka lle-ka državljanov te dežele ter tudi nešteti tujci iz vseh dežela sveta, ki obiščejo vsako leto bivališče pi-vega d razvija na največje repu blike sveta.
Zanimanje naroda za Belo hišo je povsem različno od zanimanja
za Kapitol. Na poslopje Kapitola Ta politika je stala Nemčijo številne žrtve, ki so se končale po zre vakdo z nekim obč u d ovan jem šiiri in štiridesetih letih s katastrofo. Za celih štiri in štirideset let in strahom, kajti tam se rešuje pa je zaj>oiovila Evropi mir in red. ki bi bil vspričo sedaj previa- ! zadeve, ki se tičejo cele dežele in dujočih razmer naravnost paradiž varnosti. Zakaj .' Ker je lahko i ker deluje tam najvišje zakono-Nemčija vsled zveze, katero je sklenila, vzdržavala in povečala j dajno zastopstvo. Laihko bi re-svojo vojaško silo. kateri se je morala zahvaliti /.a svojo zmago le-j kli: — Kapitol zanima razum, ta 1871.	,	I glavo. Bela hiša pa. srce. kajti
Čeprav se j.* zavedala dejstva, da jo Francija sovraži in da ne-i tam .je narodno ognjišče kro-g ka-preslano veča svoja oboroževanja, .ie Nemčija vendar živela v mi- | terega se zbirajo člani prve dnini, k<>r SC je /a ved a Lit svoje premoči, dočim se je Francija navidez j žine v deželi. Odkar je bila Bela udala v neizogibno.	jlli5a Pr<Hl ^23 leti pod predsedni-
Zgodovina k", leta 1*70 se v številnih oz.irih danes ponavlja. Le-j*,vm" John Adamsa. prvič otvor-19111 je ziu.ril isti krik: Vae vietis! Pogodbe so naložile Neančiji. j • <»hčiinstvo. s,- je Rusiji m Madžai -ki pogoj.-, katerim so se ti nar-odi podvrgli, katerih j*-v«l narod dežele vsega, pa ne sprejmejo.	ji* pripetilo ta.i
Francija, Poljska. (Vhoslovaška, R-umunska in -Jugoslavija ki ; 111 v '
s«« boje, da s< žile v orožju. Francija
bo nekega din- skušal poraženi osvetiti, so se zdrti-c hoče polastiti hegemonije nad Evropo kot jo je
imela /a časa Ludovika XIV. in Napoleona- Radi tega je. pogodila . ... ^ ,
. .	.	. . r | ie prišla Bela
malim državam denar za oborož.-vanja in raditega jvxlpira Malo
anient o. Tu je splošno naziranje v Evropi.
Stvar pa je povsem driiga<*-na. Fraaicija, Poljska in Mala an-tanta sij pričele delati to, kar je delal Bismank leta ISTO. Koalicije naj hi zagotovile večni siatiis quo, namreč mir, uvaževanje po-godhe in sadove zmage.
Časi Ludovika XIV. m Napoleona so za vedno minuli. Namen francoske politike ni hegemonija, pač pa varnost.s
Kakšen pa je uspeh te politike 1 To je glavna točka- Če se bo j gradilo, zgodovina h ta 1870 ponovila se bo ponovila z eno razliko, ki pa Druga verzija pa pravi
vd«de-kar se z zanima iii žalostnih dogodkih . o rojstvih in porokah ter o ženskah, ki so postal'* za kratek čas prebivalke Dele hiše. Menda je splošno znano, kako iša dO svojega imena. Glede izvora t »-ga imena obstajata dve verziji. Soglasno s r»rv.» je imenoval George Washington hišo tako na. east Tvoji že-ni ki je bila rojena v neki beli hiši in sicer leta 1700. ko se je paslopje, za katero je bil položen temeljni kamen leta 1702, šele
da se
je imenovalo hišo. v kateri je stanoval predsednik. Palačo, a močno. proti monarh i čn o javno muc-.
zunanje stene pobelili in na t-i način j«* dobilo poslopje ime, kot ga nosi še danes ter je poslalo znano po celem svetu.
1'rav kot so na knežjih dvorih
bo usodcpolna za zmagalce. Francija, .proti kateri je stvoril Brs-ma.rck svojo koaliejo ter oborožil Nemčijo, je bila močna dežela, ki se je hitro opomogla od svojega poraza ter je vsled tega predstavljala re.sno nevarnost, čeprav je bila nekoliko slabša. S pomoč-I nje ni odobravalo tega naslova in jo koalicij in oboroženja pa se je Bismarcku posrečilo vcepiti \ . pot«-jsi ko so Angleži leta 1314 Nemčijo in Evropo .v .splošnem vero v solid m*tt reda stvari kot jib vp»-jn-111 i "Palačo", so obžgane j«- ude.jiil vija mirovna pog<*lba, sklenjena v Frankfualu.
Nemčija, Kusija in Madžarska, proti katerim so stvorile manj se države koalicijo, so danes minirane, osamljene ter več ali manj razoroženc. Vzvišeno nad vsak dvom je, da ne morejo te dežele v sedanjem trenutku ničesar storiti. Nemčija prav tako malo kot Rusija.
Kljub temu pa se neprestaro veča nemir zmagalcev, eimbolj | starega sveta predpisane gotove propadajo Nemčija, Rusija in Madžarska.	I forme in gotova pravila, katerih
Wsako leto povečajo zmagoslavne države svoja oboroževanja in mora vsakdo strogo držati in vsakih šest im-seccv iznajdejo novo diplomat Leno kombinacijo, da ki niso kpremnila v teka stole-ojacijo svojo moč. V zadnjem času se govori celo o zvezi med Ju- i ^ ;,li le mal°' tako	™
goslavijo in Italijo. Kljub temu pa ra-ste z vsakim dnem nemir- |tu,li v Boli h[Si -°tove
v...........	^	, . -. . , ! etikete, katerih se je treba stre..
-Nemčija je veliko strašilo za vse te zmagovite države. Cim slab-	„ . . ... , . .
, -	... x ,	, ,	go držati m tudi ti predpisi nr
sa potstaja, tem veeji strah zavdaja. Iz globm prer>ada, v katerega I T ...	»
, -,.	..... . .	... .	• • i izviram iz novejšega časa.
so jo strmoglavih zmagala, ji je treba le zarozljati z verigami, v '
katere je vklenjena, da navda s paničnim strah.rm Francijo in nje-i B0 ie GeoT?e	sa'r-
ne zaveznice, ki so že „a robu bankerota vsled neprestanega cbo- :kl 'ie sP°z"au Potrebo načrta za
i reguliranje etikete pri zabavah.
banketih, sprejemih in tako dalje. Da reši ta problem zase in svoje naslednike, je stopil v stik
Možje leta 1010 niso razumeli tega, kar so razumeli možje leta \ Aleksandrom Hamiltonom, pr-18L,. Zakaj je pustila zmagoslavna koalicija leta 1814 Francijo v , vhn tfljnLkom zakladniškega ura-jxisesti vsega, kar je bilo njena last Zakaj se je vzdržala ponižujo- j I>oslediea te?a bd načri
"Pravil za postopanje". Teh pra vil se je z gotovimi izprememba-
i*o zevanja.
Nobenega sličnega paradoksa ne zaznamuje zgodovina in to je tudi ključ k celemu evropeskemu položaju.
čih pogojev ter rešpektirala v bistvu in obliki pravice Francije kot velike sile, enake zmagalcem
Ker j? bila Francija močnejša kot vsaka posamezna sila v koa-
mi. ki so postale potrebne vsler*
liciji in ker bi ne bil mir pristen ter vedno v nevarnosti, če bi mu I novih časov, držal še vsak pred-manjkalo odobrenja vsaj večine Francije.
Možje leta 1019 pa so postopali povsem drugače. Diktirali so mir, ne da bi se brigali za privoljenje premaganih- Nemčija, čeprav je danes uničena in ohromela, je potencijalno še vedno močnejša
sednik ter so naslednja:
1. — Predsednik ima vsaki te d en jutranji sprejem, za katerega se določi čas, kedaj bo nasrepil
kot vse države koalicije in tudi močnejša kot Francija, ker je bolj predsednik. Obiskovalci mora j., obljudena. Kusija, čeprav je danes parali z i rana, razpolaga vendar z veliko rezervo moške vilo. Zg«xlilo se je to. kar sem videl vnaprej leta 1010. ko .so bili vsi prepojeni z najbolj bedastim optimizmom Evropa živi v večnem strahu. Niti razor oženje, niti uničenje premaganih je ni moglo pomiriti.
Med dvema državama neenake sik1 ne obstaja za slabšega nobeno resno jamstvo, razen naonena močnejšega, da ne bo zlorabil svoje sile. Nobeno jamstvo materijalne vrste, niti razoroženje, ne ftiore pomiriti slabejše države .dokler ostane živa močnejša država, tudi če je razorožena. kajti nikdo ne ve, če ne bo našel premagani prihodnji dan orožja. Nadkriljevanje ou danes, ki je mogoče le potencijalno, ho mogoče postalo jutri uspešno in učinkovito.
Nemčija, Kusija in Madžarska so se danes podvrgle radi začasne večje .sile zmagalcev, vendar pa niso sprejele resignirano te-ritorijalnili žrtev, katere so morale doprinesti in tudi ne ponižanj, katera so jim naložile mirovne pogodbe. Vsi vedo, da bi premagani raztrgali z mečem vse mirovne poodbe«. če bi mogli- Česar ne morejo storiti danes, store lahko jutri.	~	„
Ali more kak francoski ali drugi državnik prervzeti odgovornost za izjavo, da ni nobene nevarnosti za prihodnjih deset ali petnajst let? Ker je ravno Nemčija pMencijailiuo močnejša kot Francija, se lahko z vsakim dnom zmanjša superijomost. katero za trenutek uživa Francija. Nobenega sredstva ni, s -katerim bi si Pranega	varnost pred groznim {iresenečenjem, ki bo mogoče prišlo jutri ali v bližnji bodočnosti
To jd enostavna resniea in zaman zajura oči ter je noče videli.
biti navzoči pred tem časom. Predsednik se mudi pol ure, tekom katerega časa se razgovarjt na kratko z različnimi osebami, ki vzhude njegovo pozornost, glede različnih stvari. Po preteku pol ure izgine predsednik. Neobhodno potrebno je. da poseben uradnik predstavi dotičnega. Nobenega obiska se ne vrne.
2. — Predsednik ne sprejme nikakih povabil ter pi'rredi le dvakrat ali štirikrat v letu ofici-jelne zabave v proslavo važnih dogodkov revolucije. Če se priredi le dve zabavi, naj imata prednost dan Frglašenja neodvisnosti in daji inavguracije predsednika Če se priredi štiri, naj se doda dan sklenitve zveze s Francijo ter defrtin rvnega sklepa miru z Anglijo. Le člani obeh zakonodajnih zbornic, najvišji uradniki vlade, zastopniki inozemstva in drugi odlični tujgir na bodo povabljeni. Na. dam sprejemov povabi lahko
osem oseb in v glavnem le člane zakonodaje ter druge vladne osebe. Predse<fiiik ne sme nikdar dolgo ostati pri miri.
Zanimiva je tudi neka tradicija družabnih običajev v stanovanju predsednika tekom njegovega bivanja v Philadelphiji. Sprejemal je vsaki drugi torek meti tretjo in četrto uro popoldne obiske ter žlee-l. naj se ga obišče le kot predsednika Združenih držav, ne pa radi njega samega.
Ni pa ga mogel poljubno obiskati ta ali oni. pač pa je zahteval naj vsakega obiskovalca predstavi njegov tajnik ali kak gospod, katerega je sam dobro poznal. Stanoval je na južni strani Chestnut ceste, malo pod 6. c sto. Kot sprejemni prostor je >1u-
Od avstrijskega grofa do ameriškega milijonarja.
Nič ni novega na svetu in vendar je vse kar se zgodi sproti, zopet novo. Ljudje varamo sami sebe in proglašamo staro za novo. čeprav ni novo.
Dunaj je bil .dokler so rezidi-rali v šehoenbrunnu Habsburžani. mesto pustolovskih dvorjanov. Od časa do časa je prišel na dan kakšen ljribaven roman, poln senzacij. Najdvojvode in nadvojvrv din je. prince in in princi, grofi in baronice so delali sive lase staremu Francu Jožefu, ki je kakor Cerberus p režal na škandale v svoji bližini. Na koncu pa vsa njegova briga za red ni zalegla mnogo. Avantire so se navadno kon-čavale s škandali in dvorni in-triganti so imeli mnogo posla, da so' zamašili usta besedičnim ble-betačem.
j Ko so bili Habsburžani izgnali z Dunaja, so se škandalne afere j v aristokratskih krogih za nekaj i časa j in! o trle. Toda narava je ka-
žila obednica v zadnjem delu lii-	. . ... ,	. .
, . . , .	kor hud:'*: kogar se loti. ga pose, ki je bila nekako pet. m dvaj-	,. .......	T
1	"	ljubi, ee je e.buvek ne premaga. In
v največ slučajih se primeri, da
postanemo ljudje žrtve svojih
j strast i. Kdor j»- na krivi poti.
I kon 'a iirsrt-čn-o pa naj si ga še
Jiako odvračamo od pognlvonosnih
s«-i čevljev dolga ttr vedila na vrt. Zena Wa.shingtona je sprejemala. svoje obiske v dveh sobah v drugem nadstropju hiše.
Ob t r« h ali četrt ur«- pozneje nO odvedli obiskovali-«1 v sobo. so
zagledali visoko, močno postavni Washingtona. j.hh-ernetra v iVrii žajn e I ter s friziranimi in napil dranimi lasmi, katere je držala zadaj skupaj majhna svilena vre čiea. Nosil je rmene r«.kavi-.-. ter drial v eni roki 1:1.buk 3 ko-kar do. —
Njegove hlače s«, loj.- kratke in na levi strani j«- bil viden lii.^1* Stal je vedno pred kaminom, z obrazom obrnjenim proti vratom, skozi katera so prišli gostje. Obiskovalce so privedli k njemu in zahteval je, da se njih imena glasno in razločno izgovori, da jih je razumel. Washington je imel neobičajni dar zapomniti si za trajno imena ljudi v zvezi z njih delovanjem in če mu je bil vsled tega predstavljen kdo drugič. ^ je trkoj spomnil njegovega iiit-*-ria. Sprejel je obiskovalca z dostojanstvenim poki on oni. pri «'«* mur je držal roki tako. «la je obiskovalce takoj zapazil, da mu predsednik noče stisniti roke. Rok ni stiskal nikomur, niti najbolj intimnim prijateljem, ker ni h--«-tel delati nikake razlike med ljudmi.
Kn s-o prišli obiskovale« v sob", so tvorili krog in petnajst minut po tretji uri so zaprli vrata in krog ie bil zaključen za dotični dan. Washington je pričet nato r.a ^esnem konen. s-1- obrnil na vsakega, ga poklical z imenom tei govoril ž njim par besed. Kn je dovršil to delo. se je zopet postavil pred kamin in obiskovalci so se mu posamič približali, se priklonili, nakar so -^e nmat.Mli. Ob štirih' popoldne je bilo te ceri-nionije konec.
Ob večerih, ko je sprejemala žena Washingtona obiske, se on sam ni smatral obiskanim. Nastopal je kot privatni hišni gospodar ter bil tudi temu primerno oblečen. Ni imel niti {klobuka, niti meča. se k ret a l neprisiljeno med gosti ter se spustil sempafa»n s tem ali onim v pogovor.
Na ta način je položil Washington temelj etiketi, kot prevladuj -še danes v Beli hiši.
II
b-die. ki s,« niu obetaj j Pred vojri i o je živel na Dunaju | grof Salm-Hogsstratten. Bd je i/. J arisi okrat s-kc robine;	postavi
lep in vlt-.-k: po ve<lenjsi sodeč, eiviliziran : hodil je »lobro o-ble če n pa.rfiiuiran. kadar je bito tre ha tudi — nasmiiikan. Bil ie ta k-rekoč ogb-tlal«r najnove jše mo-«1«'. Ker je bil vijub-n. se je z lahkoto uv«sle! v vsako «lružl»o. Tam se )«■ s«»z.naoja-l / damami in »lami earn i. katerim je neusmiljeno paral čuteča srca. Pa je prišla vojna in zabav gospoda grofa na cesarskem Dunaju, je Ibilo konec. Lepi Lojzek .je moral obleči sivo uniformo, šel j«' na. fronto. Veselo je živel t ud i na l>o>išču. Saj j«1 bila vina in žensk povsod dovolj. Seveda, vojvod in j. grofie. baronic in podobnih plemenitašinj tam kaj ni bilo.- Nadomestovali pa s«, jih iepi spomini na. prežite dne •ve Ter nade na prih'xln.H»-t ki bo še lepša o<l preteklosti. Gosj>od ]>oročnik si je zaželel skorajšnjega konca vojne, da bi se moral kmalu vrniti v svoj civilni gro fovski stan . . .
Vojna je končala monarhija je razpadla. Iz grofa je postal gro-fič. iz grofica lačen ptič. Preplašen se je lepi Lojzek oziral okoli sebe po svetu in iskal drobtinice ljubezni. Sprva je preživljal težke čase. Denar je izgubljal vrednost. Nad Avstrijo, posebno št nad Dunaj prišli hudi dnevi. Bila je lakota, pomanjkanje, bolezen . . K.rona je postala ime brez zvoka. Grofič se je pobit po tikal po beznicah. kajti za resta-vrante in kavarne ni imel dovolj denarja. Naenkrat pa se je nekaj iz premen i lo. Na vlado je prišel prelat Seipel in je začel zdraviti finance. V doglednem Času jih je ozdravil. In tako .so nastopili za grofica zopet grofovski časi.
Seznanil se je z neko bogato prusko grofico. Ženska je iskala moža. K sreči je imela pod palcem mnogo denarja, s katerim je našla ženina v osebi lepega Lojzka. Dogovarjanje za poroko ni trajalo dolgo. V par tednih sta bila Prusinja in Lojzek mož in žena. Toda odprli so se med nji-
Circolo di lettura" v Sežani.
ma kmalu temni prepadi. Lepi Fantovska "čitalnica "Circoloj Lojzek je ljubil svojo ženo samo di lettura" je imela te dni svoj tako dolgo, da je pognal ves njen občni zbor. Naglašaln 5ie je. da si denar. Potem se je dal ločiti- Poje društvo (pridobilo v kratkem hajko val je zopet po kavarnah času simpatije sežanskega prebi- zabaviščih in barih in iskal nove
valstva in da vkH vrlo dobro svo-io nalogo, to je zbliževanje doma-
zveze. Sreča mu p je bila mila. Našel jo je. Žensika je bila sicer ži
činov z Italijo. V novi odbor sojdovka, toda lepemu Lojzeku ni
bili izvoljeni: Albanese, postaje- V,ii0 vere temveč do nevere. In
načelnik kot predsednik, orožniški I se je poirogii drugič.Sedem tednov
poročnik Ortona podpredsednik,!^ živel z lbogat<> židovko, a ker
tajnik Frane Bekar ; drugi odbw-(je medenih tednov števik) M.
mki so: Benvennt,. p^trn pr*d-	^	^	}o_
sto.pi i k, dr. O i rac1 o. okraj, zdrav- .	.	- .	.
,	. ., . - eitu Bil je vnovič brez sredstev,
mk. dr. De Hisgoreo. fasistftvski _ ,	.	, „
tajnik in občinski tajnik inž. Do-.1* J ^f^ nasmehnda
lene, Jogan Y*ko, trgovec in Fr. srwa; Neka kinematografska dru-
Ullaga, okrajni sodnik. Društvo žba J*e l0Pe^a Lojzka aranžirala
hoče tekom leta prirediti razne filra*° produkcijo. Odštela
veselice, ki bodo služile pobra- «h j® denarce m teko je za-
timstvu med prchiialstvom na fa- čel Lojzek	poCktižon »ye-
Satovskem temelju.	te. Neštetim
Novi delavski kabinet je po svoji sestavi karakterističen za stranko, ki je politikom še vedno nekako za-gonetna. Iz pravega delavstva jejzšlo od 20 ministrov samo 9 in od teh jih je doslej delovalo 7 kot delavski uradniki V kabinet so vstopili trije elani gorenje zbornice, izmed katerih sta dva iz visoko konservativnih krogov. Pet novih ministrov je vzrastlo v solidnih razmerah meščanske nadplasti. V kabinetu .je tudi en general in en polkovnik. Ni pa se čuditi, da je pacifist MaeDonald sprejel v svoj kabinet dva oficirja. kajti dobijo se možje ba.š v vojaškem stanu, ka dimes z vso močjo delajo za varstvo miru. baš ker >o prebili na fronti ves dolgi vojni čas in pretrpeli vse vojne grozote. Zanimiva je tudi "narodnost" novih ministrov. Prevladujejo Škoti, ne sicer po številu (so samo štirje), ampak po vplivu, kajti poleg novega ministrskega predsednika je s severa tudi notranji minister IlenderSon, ki ima v poslanski zbornici tudi dva svoja sinova. Irskega pokolenja sta Clynes in Walsy keltskega rodu je kolonijalni tajnik J. II. Thomas. Ramsav MaeDonald. ki je danes o7 let star. tvori po svojem rojstvu in svoji omiki prehod med obema skupinama svojih ministrov. MaeDonald je rojen iz revne delavske družine in je po večini samouk. Ker je bil deček zelo nadarjen, so mislili doma, da postane med škotskimi ribiči učitelj ali ta poklic mu ni nič ugajal, zato je šel. kakor hitro je mogel, v I^omlon, kjer je stopil v službo v neki veliki trgovini. Od tam ga je vzel neki liberalni poslanec za svojega tajnika in na je uvedel v politiko. MaeDonald se je pričel gibati v krogu socialističnih idej in je v "neodvisni delavski stranki" hil kmalu izvoljen za tajnika. Neprestano se je izobraževal in bil vsestransko delaven, zato je pa tudi zgodaj kandidiral, ali brez uspeha. Takrat je prispel v volilno blagajno mladega Škota velik finančni dar i/, roke neke neznane dame. za katero pa je MaeDonald kmalu izvedel. Bila je to hči spoštovanega učenjaka. Miss Magraret Ethel Gladstone. Seznanil se je ž njo in znanju je sledila poroka, živela sta sn-čno in ro lila mu je pet otrok. Umrla je pred 1 •» let i. Zbog njenega karitativnega delovanja in zavzemanja socijalno in pravno izboljšanje ;>.-nske s,, ij postavili v Londonu spomenik. MaeDonald j.- i»ii v spodnji zbornici od leta 100b do 1018. Bil je vedno zastopnik pacifistične medi, katero je branil tudi, ko je večina delavske stranke stopila na sfališ.V. da treba vse lju«l-ske sile postaviti v vojno službovanje.	svoje pacifistične sme-
ri pri volitvah 10ls ni prodrl. Izvoljen j«* bil z-ope-t leta 1022 in sprejel je zajedno vlogo voditelja opozicije. Mae.Dorvald pozna sko-ro v>e evropske dežele in v.-e večje prekmorske del*- angleške dr-žove, katere je prepotoval. Hvali se na njem razumno in previdno, mirno delovanje.
Novi finančni mini ter (zakladni kancler. Filip Snowden je roj*n leta l^rit. u^, j,- veljal 7.1 velikega ttv>retika angleškega so-eljalizma. Edin- Anglež mrd pravimi v^iLi.-lji Iaborske stranke. Bil je uradnik državne dav«me up rave, in je jed na najboljšili glav v novem kabinetu in velja za toč intra ]>oznavaJea angleškega finančnega Ustroja. Njegova žena j«- delovala {»ublicistično in se je po svojem potovanju i/ Rusije izrekla za odločno proti b«djševizm«i. Vprašanje pa je. če bo mogel ta mož. ki je od svoje mladosti te-Vsno težko pohabljen. vzdržati v se zahteve svojega nelahkega urada.
Novi trgovski minister Sidney Webb je rojen lSoO. znan je {>0 svojih 11 a rod no-gospod a rs k i h publikacijah. Tudi Webb je bil uradnik pa v kolonijalnem urad.i, kljub svojemu uspešm*mu delovanju ni prišel nad čin poduradnika. Deloval je z»4o ]»k«lonosno za {lopularizacijo soeijalističnih mi-li in t«-m«-ljLti s,> nj^-^W spisi o probb-miih upravneira prava.
John Robert < Ivnes je roj.-n leta 1 St;i> kot sin revnih staršev. Deset let je deloval v neki predilnic, organiziral delavce. Od le*a 1916 j«1 član spodnje zbornice.
Arthur Henderson je sprejel odgovorno mesto notranjega mi-nistrtva. Bil je že v Lloyd Georire-vem kabinetu in naučni minister peni Asquithom. Henderson je bil prvotno livar in se je zgodaj odlikoval v delavskem gibanju.
Markantna osebnost je novi kolonijalni minister Thomas, rojen ieta ls7-». On je bil železniški strojevodja in pot«-m vodit H j železniške organizacije.
devicam in bivšim devicam je za-diral trn ljubezni v .srce, saj je znal tako lepo koketirati z vsemi!
Film je prišel iz Evrope, v meri ko in na kiju čilo se je, da ga je videla hči miijonarja Bogersa. Odpeljala se je v Evropo in poiskala na Dunaju svoj ideal. Našel se je tudi duhovnik, ki je za denar opravil poročni obred. Mladi par je živel brezskrbno, kakor roba v vodi. Saj je imel na razpolago menice bogatega Rogersa. s katerimi je lahko dvigal poljubne svote dnearja. Toda vsaka sreča je za eno nesrečo. Miljonar v Ameriki je doznat za pustolov ščino svoje hčere, obvestil je dunajsko policijo o zlorabah in Lojzek se je ujel v nastavljeno past. Na podlagi prvrh dveh ločitev od žene je bil lepi Lojzek razkrinkan kot brezdušen slepar, ki se ženi na denar in ne radi ljubezni-
Nesreča pri delu.
4Sletnemu delavcu Rud. Majni-ku, stanujočemu v Skednju štev. GišO. je pri delu v irvamici Štabi tirnem o Teenico Triestano pri Sv. Andreju padel na levo nogo težak železni drog ter ga precej hudo pobil. Ponesrečence je dobil prvo pomoč cd zdravnika rešilne postaje, ki je bil teleionično poklican 11a lice mesta; nato je bij prepeljan v mestno bolnišnico.
Dolžina ženskega lasu.
Statistika se je potrudila in izračunala. da ima temnolasa žena na glavi okrog 70 km las, dočim jih imajo plavolaske navadno 2-krat toliko. Zato pa je temen las močnejši in vztrajnejši nego plav. kajti vzdrži 113 g. dočim se svetel las pretrga že pri 68 g.
SLO VENSKO-AMERIKANSKI
za leto 1924
V ZALOGI GA IMAMO dE SAMO PAR STO
IZTISOV.
Kdor ga še nima, naj ga takoj naroči, da ne bo prepozno.
Cena 40 centov.
SLO VE XIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street	New York
GLAS >!AROPA, 21. FEBR. 1924
Povest a odvetniku Lathamu.
zelo .boga*]m možem, ga eno tre*. tino. Izjavil je sinu. da bo določil v novem testamentu, da bo dobi dve tretini zapuščine, če se bo poročil z deklico, .katero mu je izbral on sam. Če tega ne bo storil, bo dobil le dohodke iz četrtine zapuščine ter izgubil delež v
T.
j pravite lahko veliko uslugo, če bi trgovini. Če bi se pa poročil s ka-Xekako trideset let je tega, ko mogli dokazati, da se je lotil La- ko drugo žensko, naj bi dobival j«- vzbudilo v New Yorku veliko aham kake nep^rstavnosti, — je le dosmrtno rento v znesku štiri pozornost dejstvo da je na skriv- rekel ter predlagal Wilkinsonu,' stotih dolarjev na mesec in če bi
naj napoti damo, da pride k nje- se hotel boriti proti testamentu, mu. Wilkinson je obljubil da bo naj bi bil sploh razdedičen. govoril z damo o tej zadevi.	• • •
* m *	Tedaj pa se je izkazalo, da ni
Poteklo je več tednov, ne da bi bilo razmerje med mladim May-čul okrajni pravdnik kaj novsgft brookom ter lepo deklico iz Phi-v tej zadevi- To mu je bilo ža), ladelphije brez posledic in da bo kajti Latham je delal že več let postala deklica kmalu mati. -Za-oblastim velike težkoče in rade ljubljenca sta obvestila mater de-bi se ga enkrat za vselej iznebile. j klice o celem položaju in le s te-Odvetnik je podkupoval porotni- žavo sta pregovorila mater, da ni ke, bil zapleten v neko zloglasno takoj pohitela k tnremu Mav-zaroto, ki se je tikala ločitve za- hroku ter mu obrazložila dejan-kona. Klijenti so ga obdolžili tat-(ski položaj. Mati deklice je za-vine in drusih zločinov, a nikdar ( vzemala ugodno družabno stali-
nosten način in brez sledu izginil »*di*n najbolj znanih kriminalnih odvetnikov v mestu. Po kratkem času pa so tudi zadevo uvrstili med druge nerešene zagonetke hitrft pozabijajočega velikomest-nega življenja. Prijatelji izginulega >o so obrnili na policijo, ki j«* navid«.-zno uvedla. preiskavo, a itt41i ta preiskava je bila kmalu zopet ustavljena in nato ni skoro nikdo več govoril o celi zadevi.
Stari N*e\vyorčani se gotovo še spominjajo tega slučaja in osebe, ki nastopajo v tej povest i hočemo označiti z drugimi imeni kov <~tt jih v resnici nosile. Odvetnici ! 'demo imenovali Davita La-
1 i
resnic;
čeprav -.c je di-ujrače pisal.
I.;!tham je 1»il eden onih kri-• ':!. .i!i:i!i odvetnikov in zagovor n:kov. !ci so dosegli v svojem po ki ni velike uspehe, čeprav jim ni !:. :i .i ti«rb".*ia posehna modrost v p.-:i\nih za d« vab. Latham je bil /\ ijaeeii ij> vedno pripravljen na od-_'< • or, izvr-len govornik, ki je zna! izkoristiti vse presodki* in •'.ih«. -i popotnikov. Posluževal se je celo nedovoljenih sredstev, kol podkupovanja in uplivanja, .ter im> I obširna znanrdva v dolenjem
i !.! 1 i o \*o r i I o se je celo, da je n:, -I preccjš« n del plena gofo-\ih zločincev. za katere je nastopal l.ot /agovortirk, }>ot v njegovo prostoru«' žepe. \' marsi-kate-r m ».''.v i je hil njegov slučaj sli-čen slučaja Hummela in T)an O. I! y-ja. Malo predno je izginil, j - umri njegov najboljši politični zaščitnik in Latham .je baje zn-
' v finančne te/koče. T > dejtvo ; a ie bilo n;;;r i le njegovim najti..! j ' dimnim prijateljem.
Oosrajala jc možno.t. ia ga jc spravil poti kak razkačen nje-;.v- Icliji-n: ali da je liepričako vano zapustil mesto, da sc izogne svojim upnikom tor ipc ledicam dvomljivih transakcij in o tej strani cele zadeve se je dosti razpravljalo in ugibalo. Javnost pa ni nikdar izvedela, kaj se je v resnici zgodilo. Skriti v arhivih krajnega pravdništva leže akti, ki pripovedujejo povest približno tako. kot jo bomo skušali navesti v naslednjem . . .
* * *
Pert Wilknrson, poročevalec nekega angleškega lista, je neke-<ra dne naprosil za dovoljenje, .'a sm.' vprašati okrajnega pravdnika za svet v neki važni osebni zadevi Pripovedoval mu je, da ima dosti vzroka za domnevanje, da se namerava v prizori t i atentat na neko damo. za katero se on, Wilkinson zanima ter je prosil okrajnega pravdnika. naj prepreči izvršenje zarote
Wilkinson je rekel, da se je t nekem penzijonatu v gorenjem delu mesta, kjer je stanoval, s« znanil z neko lepo in očividno vse časti vredno mlado udovo, kateri je pričel dvoriti- Tudi ona mu jc kazala naklonjenost in čeprav ni prišlo do nobene formalne za roke. sta upala oba. da se bosta kmalu poročila .
Naenkrat pa se je obnašanje da-me korenito nzpremenilo. Postala je žalostna, otožna in pobita ter izjavila Wilkinsonu. da in o ra prenehati njuno prijatelj-tvo: Namignila je. da je zašla v velikanske težkoče. Wilkinson ie postal pozoren, ko je videl, da je dobila vdova večkrat -abisk neke-kega drugega moškega, ki ji je bil očividno zopem in prišel je polajjoma do prepričanja, da sc je hoče dovesti do dejanja ali odločitve, proti kateri se je borila.
Do takrat je ofcrajni pravdnik poslušal pripovedovanje v prepričanju, da se tiče stvar srčne zadeve nekega zaljubljenega mladeniča, kateremu on «p»6 ne more pomagati, a bo je rekel Wilkinson, da je dotioni moški David Latham, je postal okrajni pravdnik pozoren. - Rffe
aa-
Ugleden slovaški župnik o patru Kazunirju.
Ugleden slov ask i župnik A. E. Kom^ra je v "Glasilu Slovaške JCatol. Jed." pod naslovom "-Potrebujemo red — kateri T* objavil naslednji zanimiv članek: Dobili smo eno številko "Iisty v. Franti-ka". ki jih izdajajo •loven :"ki Frančiškani ne-Slovaki. Tiri. je čisr. pap V b*1. slovaščina napačna, obseg neškodljiv m namen : hvalospevi "Očeta Kazimirat love1; -»kwaj takoj veroval. da < če Kazimir ln-če p stati drf-"en p: Slovakov. V ak nr-v bnievnik je nam do-l>rodr-?;l. Toda "L-istv sv. Fraai-tivka" ne moremo smatrati za bojevnika. ker v- Ijuje n-šene Slovak« reševati. Mi Slovak: smo ]»ir-šli. inijev« pot in zavžiii gren-ko-j; i dneva; naši žulji, naši sivi! ta-je in naše zdravje so priča na-:oga dela za ua:- ti in cerkev. In tu pr de nc-Slovak, vsiljuje se! »!ie*l Sb-va::e — iz ljubezni do slo-j vaških dolarjev. Sam je -prlziu da so k upi i !',".! .no. h'če jo ura -V: ktdegij in b v irroan- ki n;?m-n i ];.-:;> »:r eat;
trčbuje delavcev. tie'kvsttiteljev in kazi-mirov. Teh imamo dovolj. Pj magajmo iv-vi-.-iiti to kar je, ne j pa na sebičen adventurski načim o-labovati to. kar s«, drugi gradili. Najmanj pravice pa imajo in . najmanj so poklicani šiloma se! med >iovš>ke vrivaj, i-i Frauč:-<ka-ni nc-Slovaki s tem cdin'm name-!
Sedaj je lahko nabaviti
kakovostne kare.
< li*. ! hii .-.ltsko- !■ ve: t« mu p< ■ j • 'nijejo . Za tal- i*ranč.:
"i. . e" lili li Siov; ne 111 lenio.
V nvi-di; i 'iilc -M Fu;
curdelc p.r
\ ak'-. (Si
p. a t m i - ;r.va za •U:-!. d.l jih je baje
na.i
h
,";jl«eli za
1
fal. Fuitb
J'
bil
'.upu;
se ni posrečilo dobiti proti nje- šče, a je živela že leta in leta od mu zadostne dokaze, da se pred- kapitala dedščine zamrlega mo-loži njegov slučaj veleporotni- ža. vised česar se je ta kapital kom.	j vedno bolj krčil. Ko je umrla, je
Ograjni pravdnik sc je že spri- zamislila svoji hčerki le par tisoč j jaznil z misijo da zopet ne bo mo- dolarjev in ta je živela sedaj od gel Lathanm do živega, ko ju.na- zadnjih par -to dolarjev svoje enkrat prišel Wilkinson v sprem- dedščine po materi, st vil izvanredno lepe dame, stare' Mladi Mavbrook je sklent? na kakih pet in dvajset let .katero tajnem poročit i se z ljubljeno de-je jiredstavil kot "Mrs. Wil- klii-o v upanju, da bo mogel po-liams'. Bila jc srednje postave, ime zneje pregovoriti svojega očeta. Ia rjave lase, modre oči Lil lepo. Spravil jo je v neki penzijonnt v prozorno kožo. Na prvi pogled je New Yorku ter šel po duhovnika lahko vsakdo videl, da je to fino iz neke sosednje cerkve, a v svoji izobražena dama.	i naglici in razburjenosti je poza-
Nato je pričel pripovedovali bil pri ve ii s seboj priče. Wilkinson, kako je "Mrs. Wil-j Tako je zgodilo, da je mo liams" slučajno zašla v kremplje rala nastopiti kot priča pri poro-Lathama. ker si ni zna a l pomaga-»ki gospodinja penzijonaia, neka i i. Pripravljena j*i hila ob- ^rr.^ Maeriorkv. Ker pa je bila iskali okrajnega pravdnika, lo ootrebna nadalina priča, je pred pod pogojem, da bodo stala nje- lagala gospodinja. da pokliče
na sporočila strogo tajna, če ne svoiega pravnega zastopnika, krj'j-t. -,e..na! .u.'l.i-.ije p)i-.o,nii?a ha mogoče ničesar v prikriti pro- je stanoval v bližini. Poklican je] 'M'^-kn v tej-'e rr-čki Z njim je ti Lathamu. Okrajni i>ravdnrk ji bil odvetnik David Latham, daj ,tV je obljubil Vse mogoče varstvo, nastopi kot priča pri tajni poro-1'1 če bi mogla dobaviti zadostni ob- ki me 1 Williamam IMaybrook ter
m-m. tla bi nte | njimi napravil: zbirke, kot mi i«s »»r-e Kazimir j (-ebno iniz-nal. Ja je to njrh edini: namen! Odrešitev Slovakov ni «>d-j vi- ia o<l l*Vančiškan'-v, temveč sej moramo združiti ter ]K»magati re-! hi slovaških P.encdiktine« v. k j n-i :>uamo že mn-vgo zmožnih duhov-! nov In čistih Slovakov. Tem po-i niagati' Drugače ako homo drobili svoje moč!, ko! se je ranjki Kurdek izrazil, homo imeli veliko nič!
Pišem sine ra. toda odkrito Ko je prišel < V-e Kaz*: lir k meni j na por.veti.viinje. trico jaz kor tudi 0 j j drug; duhovni smo se odh čilo po-J ' -ta\ili ]>r. vi n.jegovmu koraku.| zatrjuj'e. da tak !;i-r.?k bo o isilil; padati jivn .ti v;:r. ke. -ad' kate-' lil; u:t? "!.w:.v" ( v. Franti-š\a • u":i p čer jauje F'anč š';;;;;,,-.. k o le-Slmva!>.< v. zan inanja m* i So .' V;:ki !!(• zaslužijo. S< lit Sil
Sedaj ni več potreba plačevati visokih cen na !:akovcstni prevoz. Potom inže-nirstva in tržn3 uspešr.osti je dosegel Chevrolet množinsko produkcijo kakovostnih avtomobilov. Vsledte^a se je cena tako znižala, da sedaj prvači vsem Blalno-agraienim karam slede množine prodaje. Chevrolet ima kakovostne prednosti, kakorsne imajo ponavadi Ig dražji avtomobili.
Dcvolj imrte \zroka, da ste poučeni na ^voj Chevrolet. Cilj je dosežen.
Cene f. o. b. Flint
Supsrior Roadster ..........
Sufjs-ior Touring ...........
Siif-^r or Coup; ..............
Superior Sec!cn ............
Suncricr 4-Pasi. Cci'pj .. . Superior Ccmmsrcial Ch'sjis Cuaerior Delivery . ... Utility Cxpress Ch;;..; .....
Jot Economical 7rd*t^arf«fi#« f
CHEVRfOLET
SUPERIOR Roadster
$490
/. o. b, Flint, Mich.
| k;i 1
k. pi-.rtT'-! j in duhovnik, ki je , I na če.Vki I'.tri v l "-leveli • Ia. <Kiio. kjer j,, tudi umrl. IM <(■	>n.šfrvan tai;o med Slo-
vi M. kakor tudi meti (Vlii. Op. m d. <1. N. i Furdeka j i i že S let, n , -,e i t s let so :;w.trebr.vali, da se .-dločijo, d 'kler j*m ni farma dprla • '*•■. _ij • tudi Slovaki iot.r* za ibiroe. Najm.inej.- reče-L>., to je izm-šijenr. neresnica da . n*i zalitevo l-*urd« !,a p išli k
v. : vak'-oi. Pise- je sbn-l'/pio «eme-il
■d. ž nj.m zaupno te vi van pre 1. Yjeg"-e n an ten je !):l. Imeti ( va .'.«c Bcir.'di'ki aiee. • a»uo.-=i< i;u-
(
f /'mi da 'eon ln-v. :j . dr-tt*»- nima rn. viee j<-zli». :it v-.j	•! .rit- rm.ra.t!
n«i--i Oi'-t.i Kazimira Ure
ditirami.', pa Toda n j'-Tovo oiil n jegov

t udi
I a,či Ji I:-pe m
oil!
■adtij«
n je je ;:ntp-1 i. i it* "U i::
Chevrolet Motor Tj., Detroit, Michigan
L. C.*.J Ti of Ccr ettil Motors ('oi f^j ration
... .	, • • i , j d Cehov. Izrazil se je: Mi Slu-
teževalni materija! proti odvr.'-, mlado damo, k. je sedela sedaj t	^	^ ^ ^
"iku.	i vsa razburjena pred okrajnim j r< -n ^ ,-h v ko.
Okrajni pravdnik je bil nemah pravdn^kom.
presenečen, ko mu je Mrs. WP ' S tem pa ^ je prič-1 t ud: tel
liams naito ra-zkrila. da je v res- usode . . .
kak« r	»d. i ud tu pn^ltieira
» i . - - v i i • orezobz-n n-st in njene pi sieil-ae
kar more jirivesli le do vthu:ica razočaranja and.nega «1.»br-. duha, kakor tudi oinb, ki - • iij---gove ambicije ne pumeivio podpirali. •
Pamet n emu /ad..-rute < ';a1»-lju pa pošiljam poseben p zdrav Želim njemu, njej ii: celi družini blagoslova 1»< /je«ra Srca »le/u-. vega!
A. E. Komara, P, rook s Sr.. Flrideep-.rt. tan.
Ali iaate že letošnjo BUZNIKOVO PRATIKO? Ctfl2 saB0 50c'
V zalogi tudi MOHORJEVI KOI.EDAR.II Cena 40e. ( eniki la tonj.
J. ALEŠ, 6223 Glass Avenue, Cleveland, O.
Nenavadne razprodaje -- — samo dva meseca.
ibiiQLT .
$6,75
W. Rogers ksnbinacijila poseda za sladkor z 12 č«juimi žlicami
Dvr kr^so: popotni zaveti 2i dre ekoi
niei ndova zamrlega Williania Mavbrooka. sina splošno znane-in bogatega industrijalca. L. F*. Mavbrooka. ki se j<1 le deset dni pred svojim sinotn poslovil od tega sveta. Nadalje je povedala, da se je tajno poročla z mladim Ma>-
fKoner» prihodnjič.^
Wagner in številka 13.
Navadno trdijo, da so vsi ve-
liki in slavni Tudi Richard
možje babjeverni. Wagner jc trpel
.[štelo 13 črk. Slavni komponist je močno trpel port to namišljenost-
brookom in da je njegov oče, na tem. ker je bil mnenja, da je umrl ne da bi vedel za skrivni za-1 število 13 zanj usodno. Do tega ]con	Ije prišel, ker je bil rojen 1813.
Mrs. Mavbrook jc pripovedo- jker ^ Wgovo i^nc in priimek vala, da je pred štiri leti zapustila neko znano višjo dekliško šolo. Na nekem plesu se je sczna-1 in ^ bil p^abljen k obedu, nila z mladim Mavbrookom, ki, kjer je bilo 13 oseb. je bd zmožen je obiskoval nedaleč od dekliške vrtati in oditi. Ka-ko neu,temelje-
i" O I rt tol li O i O 1 i"ii	O i
„	Pm. no se je bal Wagner številke 13,
najbolje govore data iz njegovega življenja.
šole nahajajoče se vseučilišče. Pričela sta si dopisovati ter se pogosto sestala nato v New Yorku in Philadelphiji, kjer jc stanovala mlada dama pri svojo materi, vdovi. Ljubezenska afera pa jc morala ostati tajna in njena mati -smela seznaniti se z očetom mladega moža, ker je stari Mavbrook sklenil poročiti svojega sina z neko starejšo hčerko svojega partnerja.
Mladi Mavbrook je ljubil mla-lo deklico iz Pliiledelphije, a je sovražil deklico, katero mu je določil oče za ženo in posledica ^tega- so bili števlni burni prizori med očetom in sinom. Mladi mož, ki se je bal razburljivega temperamenta svojega, očeta, ni slednjemu ničesar priznal o svoji ljubezni do one druge deklice ter le izjavljal, da ne more trpeti hčere partnerja in da bi bil nesrečen in beden, če bi moral stopiti žnjo v zakonsko zvezo.
Vied nezaupljivosti in velike pazljivosti starejšega Mavbrooka sta morala ostati ljubimca pogosto ločena drug od drugega po cele mesece in prišlo je celo tako daleč, da sta nestrpno čakala trenutka, ko 'bo nmrl oče, ki je bil star in boleh en, ki pa se je krčevito oprijemal življenja, da bi na to lahko neovirano živela v svoji sreči-
Nato pa je stari Mavbrook v navzočnosti sina uničil testament, so glasu o s katerim naj bi dobil njegov sin WilHam dve tretmi zapuščine, njegova edina sestra, ki je bila starejša fer poročena z
P-oljrtki Mi moramo centralizirati •a ji ene: jo in svr je žrive za »l rrd. da b: vsa i nekaj imeli. Ta .»•i po Ft trd ek o vem n uši jen ju bi "ii lienediktinei, ne pa Franči--ksni, tom matije še Frančiškani ne-Slovaki, iz katerega reda še nek kaplani v Zavodu Jednote je bil primoran zaradi -r.r»v/drrnib in Slovakom nič '"'brega obetajočih ra/ro " z ur novega reda izstopiti. Da it i njo lo vaške dijake, je pri-}>isa*.i d' jstvu, da so Slovaki po-žt . .:arr-d, tudi brez slovenskih F.anč 'wkanov, in njegovi mladeniči gredo tudi tja, kamor, ko bi vedeli, kaj jih pričakuje, ne bi šli.
Oči Slovakov gleda jo danes na Sakzijance in na Benediktince. Ta zadostuje našemu malemu nn-i du v Ameriki. Frančiškani ne-Slovaki morejo le oslabiti našo t-n»:rgrjo in žrtve, ali pomaigati Dne 13. januarja 1S79 je bila na.n lie morejo, ker niso v staini.
Pišem odkritosrčno in odprto. Mi •mamo čisto katoliške časopise., "Be'zvke iSrdee Ježiša?' in 4"Ave
Kje se nahaja m »j bratranec JOIIX TOMSK*'! Doma j« Iz Baea pri št. Petru. i m cen j.' rojake, če kdo v • za njegov naslov, naj mi tra sp:,rin"i. ;:!i na če sam čita ta oglas, naj se mi sam oglasi na ua-lov: Vincent Tomšič, Box "A-i. ituckhannon, W Va.	(20-21—2)
Besana ara z nibaScir . Vie ra polo-\itro eteo
Neškodljivo sredstvo za odpravo mastL
Mi nutlimo to i:f-ravatliio !it7;>r. l:vj<"> sk :-;tj ft v r- h me.vt«v. W. llofrers sre-l»rna krr.^nn. j-'>.- ta rfiv^Kf* in bunina \ir:i z nih:il> m. Vsi t-> t»r»-■	I \»-r- prostora 2;! btajro. l-::it«-ro sum mvr.ok;ir «t-.f>i!i 1;
I K«»j spraviti. Ta krasna -5 krat posri I rr> r.:; \V. e-Veliko ljudi a« boji na.v&dnlh «redflt«\ . i:„r i,n;i krrs .-» l.f rr<ist..r ; za žli>-. Na vr! n n sa odpravo tež® T6 Je lzvaor«den način vanjo er^ dv:-. funta sladkorja. Nai.ravtj.-n.. j- t. !.■ r. 'zvanreden, ker Je čisto neSkodUlv — nlC	tlom t« r j- l>" vsakdo ol.rt-doval.
poštenja, nlC vež banja- Marmola Predpis- live j >>i>olr.i krasni ripka-ti za v. .-i	>!v j- •V.-n.
In« Tablete (Marmola Prescription Tab- I etilti in uz< r« i! n. dobr^gsi blaga in jsik » m--■ • J"V.
kr.i;
■eta) bo napravljene v polnem eoKasJu > davnim Marmola Predpisom. Hujšate stalno ln lahko br«K slabih uOtnkov. Dobite Jih od svojega lekarnarja sa en do-ar Eavojfiek aH po51111*> sveto naravnost ■a Marmola Company, CS4 Garfield B'.dr . Detroit. Mich.	—Adv't
''Wallkuere" prvikrat vprizorjena. 13. aprila 1S3v5 je dokončal partituro ''Tannhauser'' v Stutt-gartu, 13. avgusta 1S7G pa prvič opera "Rheingo-M" v Bavruthu. V Wiesba<lenu so pr\'ič videli Tannhaeuser" 13. novembra 1852. Dne 13. decembra 1874 je bila pa natisnjena partitura "Siegfried".
— Liter mleka stane na Dima-
Maria". Iz starega kraja pni h a iajo 4 4 Pos'vl Božskelio Srdca", 'Sveta Rodi naki jo urejuje škof slovaški. "Kralovna s'*. RuJenpa" itel. Vsi ti časopisi komaj da se \ zdiv.č. životari jo. * Bož-kč Srdcc Ježša nap rimer, kna kakih 7 ali H tisoč naročnikov in j noral bi jih imeti na ipodlatgi svojega oljsega vsaj .10 tisoč. Tako je
ju r»060 avstr. kron. hleb kruba n,fll z drugimi. In med te časopi-
si «\\ leg) pa 6700 kron.
ze, ki životarijo, se šiloma vrine ne-.šlovak, ne da bi jim pomagal, ampak da jih Še oslabi. Kaj je njemu ležeče na Slovakih! Samo
VABILO NA ŽUSNO VESELICO,
katero priredi Kranjske Slovenski Dom v Brnddocku, Pa., v soboto ^ farmo in hrvatsko-slovenski 23. februaria v domu nc a. cesti in "kolesij Slovaki izplačati pomaga-Talbot Ave. št. 1—21, na vogalu,' 5°- T<) ^ strinja s slovaško eer-kjer je vsakemu lahko najti. Najdeno literaturo, to je izkorašča-to 7ir\ o veselico v korfet našega' nie naroda, da bi pomagal izpla-Slovens-kega Doma so vabljeni vrf-^ati farme — k temu neslo vaške tukajšnji Slovenci, kakor tudi Hr-I L jubezen! Rockland Laike je vati. Tudi Slovence iz Pittsbnrgha1 Kazimir iz "ljubezni" zapu-vabimo, asko se jim je mogoče ude- j *-til zaradi l>olj dobičkonosnej*ga ležiti tega mišesga lepega večera, J slovaškega Brooklyn a, Brooklyn Vendar enkrat smo srečno doseg-'j Je Pa iz iste frančiškanske "lju-li. da se bomo imeli zanaprej kam bežnik Slovakom zapustil zaradi zatekati. Tisti ki se udeleže tet^a^ ve*."je slovenske naselbine v Chi-uašega lepega wera, se ne lodo j eagi. Na kratko: Prošlost Očeta kesali. Poaetrn vam, da bomo tudi Kazimira je, da vse hoče pričeti mesene klobase trgali. Priporočal m v ničem nevzdrži. Zaradi te na-bi g. Franku Žafranu, da bi jih pake mnogi njegovi lastni con bolj «®ol»l kot premalo, da ga bo-. fratri to njegovo počenjanje obso-mo lažje cukali. Vstopnina prosta jajo. To je fakt. Slovaki so bili za vsakega. Ne zamudite te lepe vedno dobri, kakor tudi sedaj prilike. Vse bo tako, kot tukaj imajo biti dobri za zbirke. Hvala omenjeno. • Nasvidenje 23. febru- za tako ne si o vaško frančiškansko arja v Slov, Domu!	ljubezen do katoliških Slovakov!
Martin Hadal, predsednik- Bodimo odkritosrčni! Narod po-
PRiSTNE KRANJSKE KLOBASE
želodec in doma sušeno meso pošiljam sirom Amerike od 5 funt. naprej, proti ekspresnem povzetju.
Poskusite enkrat in moj stalni odjemalec boste.
JOHN KRAMER
5301 St. Clair Ave, Cleveland, O.
I ij..d<> ».krasile v-.s v a .s (lom. «.ee i • «1 i i! .	v h ž-
| t-isarij<> zahval: a j'ism:i ter i-vavijo. ri.,	■ ih.-> r vi
| P.-!j:«"na ura z t.ihatcm jf- jaki. i» pa' tn uporabna.
Z:i te t»rt*drn«-te bi moraii [>Ia<:.ti v	trs->vini i
;-IrajiL«- « «1 nap t« krm t. h <l\'-b m< .-•-•-v ra*i>re<laje Jt i :i | >:■< etinja ki £.*li k;:j !• ;»s:i za sv<«j <?«.tj, r.:.j li k :pila i poI>«ilrsi zavesi vai Uvoje oken. in .mi sir.-. i>r*iiri«'.tni.	t> <
' l:up. Prepričani .^ai't. da vain l <»!<• va?i j-rijat« I j i zavidali. : deli. Izkoristite m |>onurlbo dokl« r >"::s in i ".šiji;.' z vn i znamkah ali srebru. Ostanek l ost.- plavali < b s].r. j. ;.ui. i tirano ali pa denar naziij. I*išit*- na.
j UNION TRADING C'O^ lii29 Mitchell St.. Dept.

• :.> v krasrein ;.a va'.L iikti.;. - '<1 nas turn i\i ia iz5!»-«l:r.
•0: dn.'irn jiii .. T5. Vsok-i r. ->..f.il.. za sladkor. -I-inosiia. na ta n:i-ka -••ri itro I .Jo vi-:-im naročilom 23c v Zadovoljstvo par:; i -
Milwaukee, Wis.
Pozor čitatel ji.
Opozorite trgovc* ln o-brtnike, pri katerih kupujete aH naročate in ste s njih postrežbo zadovoljni, da oglaiujejo v liztn "Glas Naroda'9. 8 tem boste ustregli Tsem
Uprara "Glas Haroda"
POZOR ROJAKI!
Lepo posest vice naprodaj v stari domovini; 10 minut oddaljeno od mesta Celje, Štajersko, obstoječe iz zielane 1 nadstrop. hiše, 2 gospodarskih poslopij. — 6000 m2 zemljišča (vrti, njive, travnik in vzorni sadonosnik.) Cena, ea $1600. Interesentom se nudi izborna priliki da pridejo do prijetnega doma. Več se poizve pri lastniku: JOHN MEDVED, v Ljubljani VII, cesta na Bellevue, 31% Jugoslavia.
Potrebna knjiga za pra\Tilno pri-učenje angleškega jezika, z nasveti kako postati ameriški državljan.
Slov.-Angleška Slovnica
Obsega sledeče:
Prvi del: GLASOSLOVJE. Drugi del: OBLIKOSLOVJE. Tretji del: VAJE.
Četrti del: POGOVORI 12 VSAKDANJEGA
ŽIVLJENJA-Peti del: SLOVEN.-ASUiLEŠKI BESEDNJAK Sesti del: VPRAŠANJA IN ODGOVORI katere mora znati vsakdo pri nabavi državljanskega papirja.
* Vse angleške besede so navedene, kako se pile« Jo in kako se pravilno angleško izgovore. Iz te knjige je mogoče vsakemu priučiti se angleščine brez učitelja.
Knjiga je trdo vezana, vsebuje 250 strani,
poštnina
Slovenic Publishing Company
$1.50
Cortlandt Street
New York, H. T
T "S* J:- - --iWf' 5•;

glas NAHODA. 21. FEBU 1924
iscena.
Angleški spisal Brandis.
Prevel L. F.
(Nadaljevanje.)
Kerima brez vsake preskrbe na cesto, spomnila se je, kako je bila naredila peš ono dolgo pot v daljni dom, od katerega jo je bil odvedel Kerim na konju.
Trudna, težka pot! Bodril jo je up, da vidi dragega moža — in bo sloves svetosti. . . Kregal se da ji mogoče odpusti. . . Vedela nad vojaki. Ti so ga postavili nn'je, da jo loči stroga postava od Obilni so bili darovi romarjev, j breg in njih vodja mu je svetovaJ : 'njega, in vendar, česa vsega ne iz-Benda pa je použil samo kako pe- ; _ £e želiš ra^o tako zelo h. kro-' najde srce, da omami pamet. . . ščico surovega riža, druge dari je' kodilom, pa še enlcrat poskusi. . Prišla, je bila v Malabar. Pogle-razdelil med tovariše. Nikdar ni, Oohotaje so odŠU.	dati je hotela dom. samo pofcleda-
jK>ros>la kaplja njegovih ustnic, j jn rcs ni f]Lšala Hendi več smrt ti. Ubogo srce! Kaj je bilo iz tebe.
In vendar. . . Kljub vsom p<»-jY valovih — če hočemo govoriti ko si zagledalo samo črni pepel in ; * skusom. poginiti v samo prt-; resnico, je bil še prav zadovoljen travo, ki je prera.stla tramove:! j mišljevanje tega, kar .jo telesm.. 7 rešitvijo, dasi si tega ni priznal. In ob pepelu stari sluga, ki je krik ! j je vendar plavala okrog njega ve-% j ampak so je izgovarjal, da nočejo nil groze, ko se mu je bližala: i ] cm\ prelestna postava žene. ki ga Uogovi njegove smrti. Verici je p j-, —Ustavi se, nečista, tvoje mest^. j j j»* bda zapustila. Xe, srce ne po- pričakujejo Indijci za gotovo, je odslej med zavrženo paro. . . xr,hi. . . Človek okostnjak, umazan f]a poišče smrt v Gangesu.	Kriknila je bila in vila nežne ro-
in ogorel. ni bil v ničemer vee j Fakir, čigar svetost je bila r*. ke:
podoba bramanca. ki se je bogo- j marjcm v vzpodbudo, je izgmU i: — Pri Bramu! Povej mi, kje je \. m klanjal, ki j<- č,«dil in gojil svetega mesta. Kam? Mamilo g- moj mož?
-voje telo. src pa je bilo v oko<?t- j s sladkimi upi domov, v kra i — Nesrečnica ! Ne blati iinenn lijaku isto kakor v njegovem bra- nekdanje sreče. .. Vse zatajevan;.- «vetnikovogal Beiula ni'več tvoj mnneevem 1eles-,j.	nj umnr;in t i li na le. da vidi i." mož. Za tvoje grehe je šel delat
('•ha ut se menu jejo stopniee. ki; enkrat Snknnto _ in da ji rxlpv. pokoro! Romar, ki je bil v Bena
Severov j zdravila vzdržujejo zdravje v družinah.
Hripavost
u
in tcase'j sta zelo neprijetna simptoma. Da preprečite težje posljedice vzemite
Sevefa's Cough Balsam,
ki orina.ža ra.£sl}eno In ; -.:tro pirr.oč.
Imajte pri reki v hiši zs. nn-.sxe mesece.
Cena 25 in 5C ccntcv.
- i.
Vpralajte -.o '.ek:-rna.;i.
Severov ASma:wh w icto
je r-atisn-eri. D-ibr- se pc v>eh ie-k<trr.uri zastonj. cii pišits
W; 'F. setvera^CO^ > '-V;
CEDAR RAP1PS, IOWA
ROYAL MAIL
M J«»«l. rUJi pMUtttaaa ,>i[.krt.iu fr»f* mJ
NEW YORK IN HAMBURG CHERBOURG IN SOUTHAMPTON "Ohio" "Orduna" "Orca" "Orbita" Ti parniki so novi in modtmi v vs.i-kem oziru, najbolj priljubljene potnikom in glasovite radi komcdnosti in — KOMFORTA.
Zdrava, tečna in obilna hrana sf ser-vira v.«=em potnikom na belo pokritih mizah. Družine, žene in otroci imajo rOSEHXO PAZLJIVOST.
Za podrobnosti se obrnite na naše za.Ntr>jinike v vašem mestu ali nn ROYAL MAIl. STEAM PACKET CO.
26 Broadway,_ New York
vftiii.m
A
v sveto reko ("I an ires. —. \'sa!c romar, ki pride v Benares. m* v njej izkoplje, fakir, ki ostane v Jbman sn, mora vsak dan okopa f i. Tako je skrbela modra po stava, da se ne prepuste ljudje popolnoma nesnagi. Tudi Benda se je vsako jutro kopal v reki in fins'- lal pred poldne na ghautih. Strmel j,- v reko. m* da bi jo videl.
Po nji je plavalo mrtvo trujrlo. na njem vrane, ki so ga kljuvale. Itenda ni vule!. Po nji je plaval čoln s pojočimi romarji. Benda n" slišal. On je vitle! in slišal sam«; Na k n nt o.
'?.<> ni bil več človeku podrben. ž«* se je opotekal od slabosti, s«-n ea, ki je vzbujala občudovanj«-. Stotine romarjev se je oziralo nanj in bili so srečni, če >>o s.m»*li mimo moža svetnika, ki ni nikdar izprt-govoril besede.
To muk prepolno življenje jf presedalo Bendu. Njegova veri-mu jc dovoljevala v gotovih slučajih, da se iznebi telesnih spon In Benda si je želel raztelesenja Preskrbel si je dva velika prsten? vrča, prevrtal je dno ter zamašil luknjo z lesenim zamaši: o m.
Vrča j«» privezal na vrv in vrge" vrv preko rame. Tako mu je vise* en vrč po hrbtu in drugi po prsih Omahoval je po stopnicah v reko in molil obredne molitve. Bilo j* olj reki in v reki polno pobožnih Indijcev. Z zanimanjem so gledali j>očetje svetega moža. Vedeli .so. da se hoče utop'ti, nikomu: pa ni prišlo na misel, da bi mr branil, saj je hotel izvršiti čin. k je bil po njih mnenju bogoljuben
I lend a je stopil v reko. Obra? s r mu je i/prenicnil. kakor da jr zamaknjen v deveta nebesa. Pre vzela ga je sladka slutnja mini ki vlada edino izven nas. Počas j«' šel v reki naprej, z rokami rar. širjenimi v blažeu>tvu. Oni. ki sf ga glodali, so ploskali z rokami p< svojih golih prsih, da b iga vzpotl budili. A Bendu ni bilo treba vz )iodbude, želja ]>o miru gaje gnn la s silno močjo v sredino reke. — Ko mu je dosegla voda vrča. mu j«' izpod ne« lo noge. Tedaj je izdri na vrv privezane zamaške. vrča sta so hitro polnila z vodo.
Ttenda j«1 izginil v vodi.
r»lol>oko zadovoljstvo je zalilo oči pobožnih ljudi. Slava Rrami: Še s p na svetu sveti ljudje, ki za nič n jejo to. kar je čavno, radi več nega. dasi trujejo Evropejci čisto vero Indijcev s svojimi umazanim nauki. Vendar priznava pravi Indijec z vso dušo to vero, živi v njf. umira po njenih nasvetih.
Nesreča nad te predrzne Evropejce! V kaj se vtikajo! Več np puste verniku, da se žrtvuje svojim bogovom. . . Včeraj so rešili vdovo, ki se je hotela po pobožnem starcu običaju združiti na grmad: z dušo svojega moža. danes vlečejo s vrtca iz vode. . .
Glasno je šlo mrmranje ob svet' reki. Ni motilo angleških vojakov, ki so se bili pripeljali v čolnu. — ravno ko se jr bil skril Benda v vodi. Sledeč ukazu svoje vere. ki &čiti in varuje življenje vsakega človeka, so iskali z dro«?i utaplja-iočega in so ga pote-gnili v svoj čoln. Tam so ga pokotaldi parkrat po dnn čolna, da je lila voda iz Bende, >n so mu vlili žličieo konjaka v ust«.	> -
'»Tii	r
licnda je odprl usta in oči. 8Io mu je kakor ogenj po grlti, videl a« je še na kraju nemira, izgnbil
Naj je to Benda, njen možl . . . On živi!. . .
Umazan, neznan, p^gtaran je
pa vendar ga .)«• spoznalo Ijuhrče srce. . .
- - lien.la ! — je zakričala in ho tela k njemu. On se je s-iresi-i. az mu je za planit t--1 — sknči! jr , pokonci in b«»žal v/, svetišča. <)p«--šano telo pa ni moglo tako hitrn, kakor bi rad j»replašeni duh.
VABILO NA IGRO 4 4 BABILON".
Vabimo vse rojake i-n rojakinj«* v <!*v::tcr W\v Votku in okolici ni <«sd:iO l'd^li-z'vi »gre "iJ.jb,-ibiu" lal Mv) p'«in-di društvo sv. Frančiška v New Yorktt v nedelio dne 24. februarja v d v srani na sil' Si, Mark's I'I.t-c t *čno < b ">. p<-rr. ;<...- jt. ijj.;, t];o »mešiia in ker a! v ijboljših igralskih n-k;:!i. na.; bi t', iir.n ne ;zx*.;ii /.:! iiii^I;1 tii'a nž/tka. I'.t igi*i j^ros^a I zabava, '/.a <1 '..... prit>r /.-k '.o
Kretanje parnikov - Shipping News
23. februarja:
Pres. Roosevelt, Cherbourg in Bremen; longolla. Cherbourg; Cont« Roaso, Genoa.
27. februarja:
Suffren, Havre; Plttaburgh. Cherbourg In Hamburg.
I.	marca:
La Savoie, Havre; Olympic, Cher-ourg; Antonla, Cherbourg; Pres. Harding, herbourg, Bremen.
4.	marca:
Stuttgart, Bremen.
5.	marca:
Veendam, Boulnfn*.
6.	marca:
Tburirieia. Hamburg. 8. marca:
Ge..r&- Washington. Cherbourg. Br« ;nen: Bt-retsgirla. Cht^rijourg; C>>l<>mbo Genoa.
II.	marca:
Wilson. Trst: fiiirr-.s-o, Havrn Tant i»ii\ Cli*-rl>ourtr. >*un»l.»ir*
America, Cherboarg.
i a i
(Kunec prihodnjič.
DESET LETNO TRPLJENJE OLAJŠANO KONEČNO V DVEH URAH IN SEDAJ ZDRAVA.
sti.	resn, ga je videl, ko se je utopil.
V .Malabaru se je pojavil romal- Sveti, pošteni mož!
sama kost in koža ga j«1 bila. ki j;- Šakunta se je vrgla na tla, kr-
presedal dolge ure pred Bram« - čevito ihtenje je pretresalo njeno ,
•	•	*	.	nr
vini Kipom. In ljudje, ki so obču i»do. Pokoril se je ubogi njen mož
dovali njegovo pobožnost, niso v..	za njene grehe. . . Mrtev je. . . Va
deli, da je romar samo zato tak.*	lovi svete reke so izbrisali njegove
negiben, ker vidi, da plava po svr-	grehe in so mu odprli pot v večne
tiščii najbolj ljubeznivo žensko	poljane. In ona, nečista greznica, j
bitje, niso vedeli, da je med njinr	ne more za njim. ne more k njemu.
nekdanji hramanee Benda. o ka-	Prelomila je zakonsko zvestobo.,
terem je šel glas, da živi v sluhu	pogazila je postavo bogov. . . Ni- j
svetosti V svetem mestu Benaresu	kdar neysme v pošteno hišo. njeno
Benda je poslušal pogovore p	mesto je na ulici, kjer se bori ubo-
kavarnah. po ulicah, pred sveti-	ga para za svoj obstanek. . .	--
ščem, «la bi slišal k«l*tj ljubljeno i- Tako lepa, tako krasna, pa take Pittsburgh, ra. — Mrs. n..y.-r j.- »kor..
» . ■ i. -	i	-icii	i	•	- . o. -i -	! najsrei-nejša ž«-nsk:t »lanes. 1'nvrnila. j:
me. A nun e m vzel v misel Sakun uboga in zavrzena! Stopila je na |je miu«ieniSka „,.» . voija in vs,. za „>.„„ te. nikdo ni vedel ničesar o njej. ulico k ženski iz nainižie kaste iji	k...\	ko j- i.ii,.
.	%-s«- i7.giiblj«-iiw. Mrs. Boyt-r j.- trepekt
Dušne muke ubogega Bende s- bridko rekla-	ismnne iK.ie.in.- uaa «i.-.s.-t i«-t ,n v.-s
no sta le prisilne. Razočaranje ga je _ Zdaj spadam k vam. Povej l™^ STir^: «rnalo iz svetišča v džungle, kje. mi, kje je zame streha in hrana . vi »^vmatizem. in z..pt-t. da ima /..-usi.-
. .	1*1 i 1-1 • • -r»i--	' *	nerednosti. l'a nobent- pomoči od r.iko-
si je narerlil kolibo iz vej. »lizal — Tane grešniee ne bo nihče ,der. izgubila je celo voljo .i<> življenja
,e je m on sum. čas deževja in vi-	vzel pod streho, da bi ne priklici	olZ^l^^^Z
harjev. prišel je in izpreimenii	Bramove jeze nase Paria smo — pravijeni aii ne. ltavno okrog tM>ži.:a j->
roščavo džungle v tekoče globok,	toda najslabši paria je boljši ka-; ^cZZa* ^^ ^ mu
blato. Benda je ležal v blatu, se n-	kor bramanka ki ie zavržena radi je d°p«v**duia vse »jene how-me. j. m-
......	i i i- ,	'	Kc,j rekel, to ni drugega kot navadna
iranil etezja m se ni hai blLska. nt- nezvestobe.	tr&kuija. Pi«ai je takoj p.> zdravilo za
livj h živali. Pokoril je svoje te Tako jo je odgnala žena, ki je
o. se klanjal bogovom in prosi: bila sama prezirana in ubo^a. ;kan- trakuija ^s fevijev doiSa. j<- i Ka v
. i -	„	.	..... - .	19. . i teku nekaj ur odpravijena iz nje. .\'i j.-
>ozanijenja. poguma. Ko je neha- Sila je prisilila Saikunto, da je :druži ne, zadovljnejše <xl tega iasa, kot
a padati moča iz nebes in se j. stopila v službo Evropejke. Varo- iSfSa^ ^TSSk^' ^
dato osnšdo. se je rab ilo po dzui: vala je otroka, negovala ga z lju-; Veliko mož> žen in otrok ,r!>i 1n
»lah bujno krasno življenje rasi- beznijo, ker jo je spominjal nje- (zdra\ijo za mzne bolezni n>.ed t-.n k., je
.... ¥-»i	•	'	"	*	lijili prava b<)]..zen trakuljn. 1'rav.i zna-
mstva in živalstva. Prekrasni nega deteta. Pencnik. ki je prina-,menja so drobci trakuije v .dpadkin. liki metulji so obletovali pi>an- šal gospe perilo, jo ie posvaril: ^bnn gnamoiuj. «.»: ..moii«.. siai. o-u.
, .	........	r~ t- t	. zsruba t«-ze. smrdljiv dili. rumena kola.
*ase velikih orhidej, v zlatu le- — Ne trpi zavržene v svoji drn- ,bolečine v <ieiii> telesa, i.rbii: i i no-:*u.
O i/u';; t-n 1,;	_	• 1	.....	. plazenja v trebuhu in želodcu, ki vC-a-
. J . h os«-1 so se zibali n: zim, da se ne maščujejo bogovi sih VZdiguje v grlu. Bolnik nima v..t j.-- «io viseči prašniei gerljane, ptič! vseli nad teboj!	delu nf* za življenje, noben.- ami-b-ije
.	. .	1 ^ .	in je melankoličen. Želodec postane vee-
oai"T,* in glasov so se oglašali ■ Evropej-ka se j«1 smejala TrKl.*1 ;krat kisei in hrana nw.> doii po Kri.i. 1 rev j a in grmovja. Ponoči so gr, kinahl prišla nesreča: dete je	i" i" S^K^l
?.ile divje zveri s svojim zateglo- obolelo in umrlo. In užaljena je trakul-ia zi^zia v s^.pnik in zad.iviia
L. »_:___ i _	,	.	...	j i bolnika. Rešite se te«r:i nam si ta pred no
bucnun glasom, nobena pa se n mati je zapodila nesrečno Nakun- vas umori, bližala spokorniku. čigar koščen . TO, Nihče v Malabaru je ni hotel telo ni bilo vaba lačnim zverem, več v službo. Zapustiti je morala
U ||
Drv-
1 J.
• i'.-vivl o i- k s..
s. V.
M il
in« pi !por. Kraif/.-'-'.a
Z
l-.pp.f
VABILO M A KONCERT IN PLES,
I-..-1 i'i'i'ir:t p i»*edi PCtsii lk'« B ;1U* v nedeljo dne 24. februarja 1924 v »'.ii drnš, v. :ti d v. rani .It bn a • A. ol>d t». lit t.
i ' ti. Pl -'i-.!ek --i. \"st«>pniria: pr.»-k;. Vabimo vse ri.jaUe 11 r« -ja-visije i/. (Ire:'tt*r 1 .\*--vV V« i ka in okt-liecT tla se te i zabave g. f.«v«< udeležite. Xa j . !•. <vid«-.'!je '	Odbor
(21 2.1 2)
lol Av. -.-a - \ Xew ». uri j<- poldne. • >v« 1 jni 10 -"i)«>
; 1 k
3. Dva spokomika.
j ljubljeni kraj, potovala je daleČ v drugo deželo, tam se je priznala j zopet k veri svojih očetov in >• Sveti otok Ramiseram slovi - stopila v službo pri nekem kme-Indiji za kra.j. kjer se vsak greš tlu Težko je bilo kmetiško delo za nik lahko očisti svojih grehov, a- njeno nežno telo. koža ji je ogore-ko se pokloni spokomo skrivnosi \n lupila, noge in roke so ji nemu trojstvu, v katero veruj " zatekale. Vendar je mamila njena oravoverni Indijec. Tukaj, menij«. lepota oči njeno mirno obnašanje nobožni ljudje, da je postavil sam ' je vzbujalo začudenje .surovih to-Brama svoj kip, ko se je vrača! varišic.
-vd svojega sečnega boja z orja-j šakunta je hotela zadostiti za kom Ravanom. Od vseh kraje- svoje	^ sni(Je z draffim
romajo na sveti otok. da se poklo-|rajnikom v deželi hiažcnih. Zato nijo kipu. ki je ogromen, nerodno mJrno (ppela zasmehovn31 jo. Un obdelan, z rdečo prst .jo pobarval: -e vestno javljala molitve in o-
j brede. kakor so zapovedani za bra-manke, in so ji oponašale tovarr-šiee, da ji ni potreba opravljati
I obredov, ki so le za visoke kaste.
Ko je bila spravila par rupij
■ skupaj, se je namenila na sveti o-
, . , v , . , v. . .	tok. In zdaj je otok pred njo in
stricu v častni službi in dobi ime- ... . . .	\ , .
i srce bije tako burno, kakor da jo
Naročile si dovolj l.:i\t:m zdravila za $10.4S pri I.axul Med. C.,.. 135 l.exal Bldg.. Box 963, Pittsburgh. I'a., še danes ker jutri je lahko ž.- prepozno. Za zavarovanje zavoja p«>šliitr iT.e v-."-.
—AdT*t.
Prva največja slovanska tvrdka
PRISTNIH DOMAČIH KRANJSKIH
KLOBAS
PREKAJEXEGA MESA.
Razpošiljamo v vse kraje Združenih držav po 30 centov funt.
Ako pošljete denar z naročilom, je pošiljatev poštnine prosta.
Kdor naroči po poštnem povzetju ali C.O.I). mora poštnino sani plačat i.
Pošiljamo od 5 funtov naprej.
AKO LJUBITE DOBRO DELIKATE-SO, NAROČITE ZA PRAZNIKE.
JOE LESKOyAR
Dept. 4, 610 — 14th Street Racine, Wis.
DR. LORENZ
642 P«nn Ay*., PITTSBURGH, PA
tBINI ItCVtHSM MVtrifil »MVNia iFUUALiir	MLKZttt.
una j« MravtiMjB •fcirtMPn in fervnlftiiM MM. jm Mm b Uriflm nW CS i«t t«- Imam akulnj« v mil kolwnlh
In kw cnam »lovtnato, ttt« tu nw*w upew—§ ruuuutl in ___
»■*• teclMnn, da vh ozdravim In vrnnm moj In Mravja. Ifcnl H M mm •rWnbll »oaabnc akuinj» nrl ac4ravi|*nju nwftkih Mwt z>t* •« , llL HNntma unwU nn awn«, moja akrl M M fM pngalnaiw^ matn-N« Wlalajtt. ampak pri a K« Umpraja, Wravlm lartrupljMo krl, maiuija In lla* f Mm, uril * grlK. In« nntfanja laa. otMlna v kartah, atarvrana; oalaMMtitMm In nianl w m«nn> niNKaM.latrth, t«iadcu. rmtnleo rirnnttfj katar; ciaca tlia, aarfuki Ma »man« aara: ▼ »asadaifck: irada tn >al* a« ». tefoMaa «• 1. fapatina; ▼ toralL •ftfruk la acsota o4 t flspoUaa «a a. mvitt « M. a«>oi*>» an i
Sveti otok čuva svečeniška rodbina, oblast se pa ne podeduje od , -j očeta na sina. ker se ne sme gla var rodbine ženiti — brani mi -»vetost opravila — ampak nečal ali stričnik naslednje
oandaram. Dohodi k i svetišča, ki s r bili nekdaj ogromni, so last te sve čeniške wdbine.
Neki dan se je ustavila ob svet lih valovih, ki branijo na sveti o tok, mlada ženska, slabo oblečeni: bosa in vidno utrujena. Gole nog« ie imela krvave in zatekle, kril
čaka na njem sreča odrešenja.
Star ribič je prepeljal zalo rr>-marico preko valov. Smehljaje je odklonil plačilo in ji želel: —* IT-sliši te Bram a !
S klecajočimi koleni je stopila pod obokano streho svetišča. Zde-
:n ogrinjalo je bilo raztrgano o,; jlri se j"1 ^ da J'	mrki kiP b.0"
*rnja. Pač je bila globoka in vroč; "elja ]x> miru. po odpuščanju, k. te je vabila semkaj, uboga Šakunta. . . hodila si dneve- in noči. bre? varstva in pomoči, sledeč tajnemv glasu, ki je šepetal: pojdi v Rami serara. tam najdeš odpuščanje svojih grehov.
Mlada, lepa roraarica Be je zgro dila na obrežju in premišljevala svojo preteklost. Spomnila se je z grozo časaT ko se je. biJa odločila, da prestopi h ■krivi Mohamedovi veri. spomnila se je, ka&o jo je pehnila brezobzirnost užaljenega
žastva. Vsa tresoča se je vrgla na tla preti kipom in je izlila svojo žalost in svoje hrepenenje v gor-kih solzah Ln -vzklikih. Zdelo se ji je, da gleda kip prijazneje nanjo čutila je v srcu glas. ki ji je obr-tal ^ Odpuščeno ti bo!
Pf»!na neke sladke tolažbe je odhajala iz svetišča. Pogledala je mimogrede spokornika, ki je čepel tu, vse telo je bilo kot ena sama velika kost, <55i vdrfe. obraz ni*-znan. Ah.	! Pogledale so jo
iz globokih votlin m polile so jo kakor z živim ognjem. . .
Naš zavod,
kojega glavni posel je pošiljatev denarja in prejemanje vlog na obresti, ne bavi 86 samo s tem posjom, kakor bi mnogi mislili
Pri nas izvršujemo vse javno-notarske posle, kakor: Affidavits, pooblastila, dolžna pisma, pobotnice, kakor tudi druge dokumente v katerem jeziku želite. Za vsa taka dela računamo samo naše lastne stroške. Odnosna navodila dajemo vsakemu brezplačno.
V vseh gori navedenih zadevah se poznate —
poslužite
Frank Sakser State Bank
82 CortUndt Street
New YotkpN. Y.
AMCMOR
ALI NAMERAVATE DOBITI ROJAKE V AMERIKO?
14» JUGOSLOVANOV BO LETOS PRIŠLO V DEŽELO.
Vat I'.mhnl j.roi?u pi'.Kiajfa Vi&lrn r«.«-.k.>r.i. .i* •!•■!.i:-- Ii«Ic. M/.l;ai»Ja t. r 1»im «l.t |Hptrrl».a ii.iv<»lilu, KI «».. !>< — trrtiiik r.. |">l>.\'ii!))«- v Vrnei!h.»
V%f iH.fniK«- »|>r«-ti»lj.tK> <l« f.rinKU druAMiit tirutli.lki i.rtz
i.cgj. duiiUMla. 1'utuikum, ki Imujo Ciiiiardove vozne Mstkr, ntk.lur nt treba tikati. k«-r o.lt.luJ,» lz Emu-« Veikrsit v lr-tli>i» kak i.jrulk le Arlo.
Vt.zril listki OunarJ	00 ve-
ljavni ta. lujlil t rrjSc yarutke Im nVctll.
12. marca: Paria. H&vr«; Bremen.
15. marca:	"
Aquitania, Cherbourg; Orduna. Cherbourg; Orduna, Cherbourg, Hamburg; New Amsterdam. Boulogne; Conte Verde. Genoa.
' 20. marca:
Cleveland, Cherbourg In Hamburg; Mlnn^kah.la, Cherbo--«r Hamburg.
« 22. marca:
L.evlatlian. Cherbourg: Olympic, Ch*r-1 tx>urg; Ilof-har»il»-au. Havre; Saionla, Cherbfiurg; Zealand, Cht-rhourg.
1 24. marca:
Bremen. RrtuiM.
27. .marca: I>Utlo. (ielioa.
S. marca;
1,t	Shv.iIh. TTavre; I'rrs Harrilnt. Clire-j bonrg- Or-a. Chertmurg. Ilaml.urs; Anda-'nia. Ch^rl>..>irif.
2.	aprila:
iS^r^r-.garla. Cherbourg.
V Jugoslavijo u 9 dneh.
»wLuta i^iplajc run nu ikik itliktM1
AQUITANIA.............4S.674 ton
NiAuRETaAiiA .......... 30.704 ton«
BERE fJG A RIA .......... &2.022 ton
Haiki^rie U;it>ltte S. razreda z 2-4-< l'r^krjii>nfl Jedilnice, kadil
nf.-e hi |M.. fv	r". krlt t.rov *a
tanjr I »o'liui-a kuhlnia I Kuan.*« udub-
ri"cl llrez^krbiuiet N,ik«?.t.|. r '1-1. MI la p.)IMn <"ii!inr.1. tft-|.l:<."lji\ r- t JiiijuSl Jwiji Mtr.l, «t<tirCK> A.til.II.. y.Ji VaMe In Ithwvetr vi>ra. j.rl rinjl'lif.jetu «««[tlu v av.>)«u> kraju.
CUNARD ANCHOR LINE
Za n&daljna puja-iiitla Ba ut.ndta
Da uuSrgn [nrat!ii-<i ageula.
rnsuucHUNF
v Ju^oglarifn Vg
i^'jo
Edino airtktno »pomladno odplutj* . Otv. ntvena vožnja z.isort a
Presidente Wilson — 11. mar.; maja. Martha Washington — H. lnaj.: 11*. JilJL j
v Dubrovnik all Trat. ^.eleznfn« v notrenjobt zmp: na. Nuhcnili vi- | jte>«»v. Vprai»jte pri bhžnj^m Si/rent j ali pri PHELPS BROS. & CO„ 2 Wot St., N. Y. |
K.i ■ j«* FRANK URO VAT? U-jen ji1 1. ISS'v v (Jutui vas*: |>ri Xo-vi»;u mestu in <-d 1. l!*or>. nastanjen	v Združenih državi h. (>.«. jo bil 1. 1!»1S. v .Milv.-au-):<••■. Kdor kaj v o o "njt-ni. n.jj )vni'fa meni. — l>r. Lt»<» Tnuunu-. l.jul»lj:i!ia VII.. .Tugo-s!avia. (20 21—2)
Prav vsakdo—
kdor kaj išče; kdo« kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; praT vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
mali oglasi
▼ "Olas Naroda",
BAVNOKAB JE IZŠLA
NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGI
NajnovejsA ilustrovana izdaja Vsebuje 308 strani. Cena s poštnino $2.— "^i ^LOVENIC PUBLISHINO C0 82 Cortlandt St. Haw York City, H. Y.
Kako se potuje v starikraj in nazaj v Ameriko*
IX) a je namenjen potovati t stari kraj, Je potrebno, da natančno poučen o potnih UstUbu prtljagi in drugib atrareb.
Pojasnila, ki vam Jib samoremo dati valed na de dolgoletne lako&oje, Vam bodo gotovo t korist; t odi prlporoCamo Tedno le prvoTrgtne parnlke, ki Imajo kabine tudi t LLL razreda.
Tndl oni ki Se niso ameriški dr-Zavljanl. morejo potovati ▼ atari kraj na obisk, toda potrebno je, da se povrnejo tekom Šestih mesecev ln so pripuSCenl bres vsake neprillks v to de£elo.
Kako dobiti STojce iz starega kraja.
Kdor iell dobiti sorodnika aH pa svojca Iz starega kraja, naj cam
piše za pojasnila in navodila. Jugoslovanska letna kvota aaaSa <H2f novih priseljencev.
Za potne rt ročke izplačuje po na Sem naročilu JADRANSKA BAN KA tudi v dolarjih.
Frank Sakser State Bank
8? Cortland! Street New Tort Glavno zaatopatvo Jadranska bank«
Vsak parte bi mo^al tm»H
moro Lsdajo
"PESMARICA GLAZBKN1 MATICB" 2a itiri moike glasova UredU Matej Hnba4
Knjiga ima 296 strani, ter vsebuje 103 najbolj&ib in najnovejiili pesmi i notami.
Cena • poitnino $3.00.
"GLJUI NARODA" 33 Cortland* St.. New York. M. Y.
Izšel je
"Slovensko - Amerikanski Koledar"
zsl leto 1924.
Knjiga je znanstvene, poučne in zabavne vsebine in jo bi moral vsak imeti, ker mu bo mnogo koristila in ga bo v marsičem poučila.
SLOVENSKO - AMERIKANSKI KOLEDAR JE : KNJIGA, KI IMA TRAJNO VREDNOST. :
NAROČITE GA lE DANES.
Cena s poštnino 40 centov.
Za Jugoslavijo je ista cena.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street : New York, N. Y.
RAZPRODAJA!
Imamo v zalogi par sto slovenskih COLUMBIA PLOŠČ po 50c.
Pišite hitro po cenik dokler zaloga ne poide.
IVAN PAJK, 24 Main Street, Conemaugh, Pa.
j j