Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 120 Din, za inozemstvo 140 Din UredniStvo je > Kopitarjevi ul.6/111 Teletom uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 29%. 2994 in 2050 Cek. račun: Ljublj aua št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011. Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2992 H nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« izha, poni »ia vsak dan zjutraj, razen deljka in dneva po praznika Briandova politika Pariš, novembra. Danes se scstuaic k jesenskemu zasedanju francoski parlament, da najprej obravnava interpelacije o zunanji jjolitiiki vlade in nato preide k proračunska razpravi za dobo 1931-32. V zunanjepolitični debati, ki je v prvi' vrsti namenjena prodi Briandu, so se združili vsi stari njegovi nasprotniki. Med njimi jc kot prvi vodja FruTiiklin-lknuiilllon, neizprosen j»o-bijalec Briandovih idej. Temu so jo pridružilo več članov deenuco tako Yibernegaray za sku- pino Marinovih cipozickmalcev, Scapdmi za demokratsko in socialno zajedniioo, kateri pripa-data finančni minister Rcyn>aud š*n vojni minister Maginot, Delsol za skupino demokratskih popolarov, kateri pripada pokojninski minister Cihampctior ati Brianda, nastopa vprelšanje, kdo bi naj ugo- Ko se tako nov naiNtd proti jiolitiki tovil in vodil novo zunanjo jx»litiko francosikc vlade. Franlktiin-Bouillon kljub svojemu odtočno framasonsko usmerjenemu notranjepolitičnemu programu v zunanji "jvolitiki svliira čisto ultra fašistično in bi se takoj po prvih poskusili, če bi bili sploh mogoči, znašel v čudoviti stiski. Da bi pa Franikilin-Bouallion hotel pomagati Herriotu ali pn g. Paul Boncotirju dio vodstva francoske zunanjo politfrke, o tem ni govora, ke.r bi hiil laluko to »torij žc meseca marca oib padcu prve Tardieujeve vlade, pa je ravno on to z nastopom svoje skupine preprečil. Da bi pa hotel Franklin Bouiilon povratek Poincareja v zunanje ministrstvo, o tem jc v očrigled lastnostim in značaju Poincareja težko misliti, ker bi pač g. Poincare moral začeti tam, kjer je Briand nehal. Vsa ta kriza, ki j>a se zdi, opolnoma zavedajo važnosti bitke, katero bodo vojevali dne 9. novembra. Po celi deželi divja najhujši volivni boj, vsaka stranka razvija svoj politični film s spremljevanjem bengaličnega ognja in najbolj zapeljive volivne muzike. Radio je v službi volivne propagande in nad celo Avstrijo krožijo v zraku valovi oddajnih postaj, na katerih razlagajo politični voditelji svoje odrešilne evangelije. Gramofon je v službi politike in v najbolj skritih gorskih vaseh lahko kmetska družina posluša Iremendo vzklike političnih prvakov, katere je sprejela ponižna gramofonska plošča. Zrakoplovi švigajo po nebu in trosijo lepake, telegrami prenašajo nove smernice in načrte, iz vlakov in avtomobilov pa se vali v tonah volivna literatura, kot je avstrijski narod do sedaj še ni doživel. Vmes pa se sliši drdranje tamburjev in jekleni odmevi heimvvehrovskih korakov. Krščansko socialna stranka, katero je ustvaril dr. Lueger in katero sta po vojni reformirala in reorganizirala dr. Seipel in Kunschak, stoji sam« proti 13 drugim političnim skupinam. Krščansko socialna stranka je na krmilu skoroda brez pre-stanka že od lela 1920. Pred dvema letoma si je postavila tudi svojega državnega predsednika Mi-klaea in .je dosegla, da je zavladal mir po državi. Polagcmm in trudoma se je pod vodstvom krščanskih eocialcev Avstrija dvigala iz gospodarskega močvirja, v katerem bi se bila brez dr. Seipla tudi zadušila, ozdravila si je svojo valuto, popravila svoje železnice, in začela misliti tudi na organizacijo svojega kmetijstva. To so velika dejanja, katera je izvršila krščanska stranka in katera so po svetu zopet zbudila zaupanje v bodočnost avstrijske republike. V sedanjem volilnem boju so se krščanskim socijalcem pridružile le Heimicehrovske iele na Dunaju. in na Nižjem Avstrijskem, drugod pa so postavile svoje lastne liste pod imenom. Heimatbloka, domovinske skupine. Vse, kar je svobodomiselnega med kmetijci, med nižjo in višjo buržoazijo vse, kar je prolikrščanskega na polju veletrgovine in industrije, pa se je zbralo pod zastavo Schoberja. Dr. Schober je danes kandidat velikega židovskega časopisja in ljubljenec svobodomiselnih lož, ki so zastavili vse, osebni vpliv in denar, da mu pripomorejo do zmage. 0 dr. Schoberju torej danes ni mogoče imeti več nobenega dvoma. On se je udinjil onemu ogabnemu antiklerikalizmu iz najžalostnejše dobe avstrijske predvojne politične dobe. Krščanski socijalci so do sedaj bili varuhi kulturnih interesov katoliškega ljudstva proti socijalni demokraciji in svobodomiselstvu, ki si je nadejalo času }rrimerno različna imena, enkrat veleagrarcev, Volivni boj na višku Avstrija v mrzličnem pričakovanju Dunaj, 7. nov. as. Policijska preiskava po orožju ua Dunaju in v vsej Avstriji sc lahko smatra za končano, dasi vsak dan prihaja mnogo ovadb, ki javljajo oblastem nove zaloge orožja. Policija bo tc ovadbe preiskala in po potrebi svojo akcijo nadaljevala. Čim bliže prihaja termin volitev, tem interesantnejši postaja volilni boj. Državni kancler Vaugoin je najprej osebno v iReichs-post< demantiral trditve dr. Deutscha, danes pa se tudi uradno zanika, da bi bile resnične navedbe dr. Deutscha o nameravanem sodelovanju socialdemokratskega Schutzbunda in vojske pri obrambi eventualnega italijanskega napada preko Brennerja. Proti temu pa izjavlja danes dr. Dcutsch, da sedaj ne bo samo objavil dokumentov, temveč imenoval tudi priče, ki bodo pod prisego potrdile resničnost njegovih navedb. Na nekem shodu Schobrovega bloka je včeraj stranka radi neprestanih napadov s strani krščanskih socialcev in Hcimwehrovcev, češ da je dr. Schober prostozidar in da kandidira v službi lože, navajala, da nameravajo Schobrovi nasprotniki jutri, v soboto po vsej Avstriji objaviti listo članov avstrijske prostozidarske lože, v kateri je posebno markantno označeno ime jochann Schober. Za praznovanje 12. novembra, ki se je doslej praznoval v Avstriji kot največji državni praznik, so bile odpovedane vse šolske slavnosti in tudi sprejem pri zveznem predsedniku, zato pa je major Pabst, ki je bil izgnan iz Avstrije, napovedal svojo vrnitev v Avstrijo iz italijanskega eksila. Oddelek heimvvehrovskih motornih vozil ga ho slovesno pričakoval na Brennerju ler bo potem v Innsbrucku velik nastop Heimvvehrovcev. V soboto popoldne ob 4 stopi v vsej Avstriji v veljavo prepoved točenja alkoholnih pijač, ki bo veljala do ponedeljka zjutraj. Dunaj, 7. nov. AA. Snoči je šla po ulicah volilna povorka, ki je vodila v sprevodu dve kameli. Na kamelah je bil napis: : Samo jaz bom glasovala za socijalne demokrate.« To ni bilo po okusu policije, ki je kameli zaplenila, povorko pa razpršila. Dunaj, 7. nov. AA. V Riedu je imel minister pravde Hiiber govor, v katerem je naglasil, da po volitvah nc bo več težišče politike v parlamentu, temveč v Hei.mwehru. Pariz, 7. nov. as. V »Petit Parisienu« je objavljen intervju z avstrijskim zveznim kanclerjem Vaugoinom, ki zagotavlja, da je meščanska volivna zmaga nad socialisti nedvomna in da na kak državni udar ni misliti, tako da bo kmalu mogoče razpisati drugo tranšo investicijskega posojila. Groteskni rezultat ameriških volitev Republikanci in demokrati enako močni Ncwyork, 7. nov. as. Po zadnjih oficielnih rezultatih ni izključeno, da bo končni uspeh volitev za poslansko zbornico podal groteskni rezultat 217 republikanskih in 217 demokratskih poslancev, ker je pričakovati, da jc v državi Illinois, oil koder šc ni oficielnih rezultatov, zmagal republika- I Aretacije se nadaljujejo Najodličnejši protilašizii morajo v ječe ali prognanstvo Pariz,- 7. nov. z. Francoski levičarski in italijanski protifašistični tisk prinašata podrobna poročila o borbeni in ilenunciantski akciji fnšističnega režima na ulicah. Nemiri v Julijski krajini so sedaj ponavljajo v celi Italiji. Fasistični zakoni, ki so itak zelo strogi, se zelo poostrujejo. Mussolini organizira nove borbene skupine fašistične mladine. »Quotidien« pravi, da je policija aretirala mnogo študentov na vseučiliščih v Ncapolju, Turinu in Bologni. Pred vsem je aretirala protifašistične dijake. »Libera Stampa«, švicarski socialistični organ v Lugiuni poroča, tla. sta bila aretirana vseučiliški profesor v Genovi Rensi in njegova soproga in odvedena v Vcrono. Aretiranih jc i bilo šo več drugih profesorjev. Med njimi vse- ljskogn koridorja m v i katerih hoče sovjetska Rusija s svojo go«jHi- drugič zopet velenemcev. To ostane tudi njih naloga v bodočnosti. Najhujši boj se v Avstriji bije srt šolstvo. Katoličani ne smejo stati ob strani in do^ puščati, da jim svobodomiselstvo odvzame vzgojo], njih otrok. Krščanski socijalci se bodo borili za to. naravno pravico katoliških staršev do skrajnosti. Socijalistična večina na Dunaju ne razpisuje več katehetskih mest, ki so po smrti katehetov postala-prazna. Na Dunaju je danes najmanj 10.000 brez-verskih otrok. Framasonstvo pridno zbira denar in zida brezverske privatne šole in neprestano agitira za odpad od vere, osobito med malimi otroci. Svobodomiselstvo hoče razdejali družinsko onoto, dovoliti razporoko, prevzeti vodstvo rojstnih knjig, da bi moglo vplivati na starše, da svojih otrok ne puste krstiti. Velike svetinje katolicizma so v nevar nosti, in sedanje volitve bodo o njih odločile. Zale je uvidljivo, kakšno velikansko nalogo imajo krščan. ski socijalci kot politični zastopniki katoliškega ljudstva. Ce obdržijo svoja dosedanja mesta, bode preprečili zlo, čo bodo premagani, bodo padli med opozicijo in bodo morali gledati, kako bo svobodomiselna večina demontirala vse, kar je katoličanom svetega v javnem življenju. Izid avstrijskih volitev je tudi mednarodno va-žen. Avstrija veže vzhod in zapad. in njena usoda bo vplivala na vse strani. ncr. Edini delavski farmerski mandat bo torej v tem razmerju zadobil odločilno važnost. V senatu je razmerje senatorjev 48 republikanskih in 47 demokratskih senatorjev. Med republikanske senatorje pa jo šteti tudi 15 »neodvisnih«, ki ne bodo v vsakem primeru glasovali z republikanci. učiliški profesor Veron Gelmetti in prof. Be-nevento ter dr. Marchi. Fašistična milica jih je deportirala na Ponzo. Prav tako je bil aretiran te tlni bivši ministrski predsednik Bo-loni in deportiran na Lipare. »Havas« je nedavno poročala, da je število beguncev iz Italije na švicarski in francoski meji vedno večje. Danes pa poroča, da sc jc pri Malem Svetem Bernardu pri prehodu neke skupino čez mejo, dogodil incidcnt in so fašistični miličniki streljali v beguncc in dva ranili. Ob tej priliki, poudarja »Matinc, da bi fašistična Italija si morala zapomniti, da bo tisti, ki se г mečem bori, od meča poginil. Rim, 7. nov. as. Italijanski listi objavljajo kratko, v vseh listih enako vest, da je bil odkrit darsko politiko zlomiti živčevje in razsodnost Evnope. Vsi ti problemi so evropski iin zato rešljivi, ker ni mogoče, da hi bila Evropa po tisočletni tradiciji krščanstva propadla v tolik mate rija.lizeni, d« bi mogla te probleme reševati v grobovih ob jiokanju topov. Tronotmo sta si v opreki dve politiki: ena hoče slogo iin sovzporediitev interesov. Za njo jc temelj modernega miru rešitev socialnih, gosi|Kxlarskih in finančnih vprašanj. Jc to hegemonija pojma .mi< nad pojmom -jaz«. Druga jc pa nasprotna od prve. Briand je bil eden tistlili evropskih delavcev, ki jc prvi v vsej bohotnosti francoskega duha kazal te owbilosti človeštva. To je njegova zasluga v medna i Ini1 politiki. Je -amo ta. a je dosti velika, in >i.\ Iј«»л"redna. komplot proti fašistični državi, ki bi se imel izvršili I>ar dni pred proslavo pohoda fašistov v Rim. Listi navajajo, da je bilo v raznih severnih italijanskih mestih aretiranih okoli 20 oseb, ki so v zvezi s protifašističnimi krogi v Parizu pripravljali napad na i režim. Preiskava jo bila poverjena izjemnemu so-j dišču za varstvo države v Rimu. Podrobnejši podatki za sedaj niso bili objavljeni. Proces proti Nazarencem Belgrad, 7. nov. m. V Hanskem Novem Selu se je vršil proccso proti 142 Nazarencem, ki so ob-, toženi po zakonu o zaščiti države. Nazarenstvo se I je v Novem Selu, knkor sploh v Vojvodini, zelo I razvilo. Njegovi fanatični pristaši so si v Novem I Selu iz svojih lastnih sredstev sezidali dom, kjer so se zbirali. Oblasli so jim prepovedale zbiranje v tem domu, zato so se pričeli zbirati po zasebnih hišah in stanovanjih. Policija jim je tudi to zabra-: nila. Toda vse zaman. Radi tega so bili obloženi in Je sodišče vsakega kaznovalo s 400 Din denarne . kazni. Državni tožilec se je proti prenizko odiner-I jeni kazni pritožil. Naš pomorski promet Belgrad, 7. nov. m. Včeraj se je v Splitu končala konferenca interminislerijalnih strokovnjakov, na kateri se je razpravljalo o vprašanju pomor-' skega prometa v prihodnjem letu. V prihodnjem letu se bo naš ix>morski promet zelo razširil. Z našimi ladjami se bodo uvedle jx> vsej Jadranski obali nove proge in zveze med drugimi Split—Be-( netke in Dubrovnik—Ulcinj. Poleg tega se bodo i upeljale takozvane kombinirane krožne karte, ki imajo namen, da se potnikom omogoči po zelo ■ znižani ceni potovati v več smereh. i Za „Dom jugosl. profesorskega društva" i Belgrad, 7. nov. m. Jugoslovansko profesorsko društvo je na svojem 11 rednem kongresu, ki se je vršil julija v Belgradu, sklenilo, da sezida v Belgradu »Dom jugoslovanskega profesorskega društva«. Z ozirom na to, je upravni odbor sklenil, da bodo profesorji plačevali prispevke za »Dom« takole: Suplenti po 3 Din na mesec, prof. 8 in 7 skupine in učitelji spretnosti po 6 Din, profesorji 6, 5 in 4 skupine po 10 Din mesečno, ravnatelji polnih gimnazij, inšpektorji in načelniki ministrstev in banskih uprav pa r>o 16 Din mesečno. Plačevanje se bo vršilo od januarja 1931 dalje. Dosedanji fond znaša okrog pol milijona dinarjev. Kongres strojnikov Belgrad, 7. nov. AA. Minister za promet je dovolil ]X>lovično vozno ceno vsem strojnikom m mašinistom ter onih, ki so pri parnih kotlih, če se žele udeležiti strokovnega kongresa, ki bo 30. novembra in 1. decembra t. I. v Belgradu. Nabava železniškega materijala Belgrad, 7. nov. p. Nabava železniškega materijala za naše železnice za potniške in tovorne vagone se bo deloma izvršila na račun reparacij, deloma pa se bo naročila iz tovarn v Češkoslovaški. Prometno ministrstvo namerava v najkrajšem času zamenjati tračnice, ki so postale nerabne. Nove lokomotive, ki pridejo na račun reparacij, se bodo razdelile na posamezna ravnateljstva za po-jačanje in vzdrževanje prometa in prevoza potnikov in blaga. Tudi domačim tovarnam se bodo dala naročila za vagone, ostanek naročil pa se bo dal v inozemstvo. Takse za rumunski vizum Belgrad, 7. nov. AA. Ministrstvo zunanjih zadev sc je jiogodilo z rumtmskim poslaništvom v Belgradu o višini taks za redna viza. Po tem dogovoru bodo poslej naši jjotniki v Romunijo plačali iaksc i i ziatih irankov za potni vizum, 2 zlata franka pa za tranzitni vizum čez Romunijo. Dunajska vremensku napoved. Mirno, lepo vreme. Na mnogih krajih talna megla. Nn prostih legali zjutraj slana. Pomorske počitnice Italija pripravila novo ponudbo Franciji — Razgovori med Br'andom in angleškim poslanikom — Optimizem zopet raste Rim, 7. nov. x. Agenzia Štefani poroča, da fe ameriški poslanik v Bruslju lltigli Gibson odšel iz Rima v Ženevo iu da je pri odhodu izrazil upanje, da njegova pot ui bila zastonj. Dopisnik »Timesa« dodaja temu, da je italijanska vlada pod pritiskom razmer obljubila Gibsonu, da bo napravila novo ponudbo francoski vladi, ki naj bi omogočila nadaljevanje pogajanj za pomorsko razorožitev. Italija bi |K> teli informacijah namreč bila pripravljena prenehati z nadalinim oboroževanjem za toliko časa, dokler da ne bi prišla do sporazuma s svojo sosedo. Francija bi seveda morala storiti isto. Ce so lc vesti resnične, potem ui dvoma, da je Italija napravila v resnici veliko koncesij, ker je Mussolini ie pred par meseci javno zatrjeval, da hote žrtvovali samo eni del programa, ki pade na leto !43C., če Francija pokaže isto požrtvovalnost. Popustljivost Italije se mora razlagati z denarnimi lcilio^mi, ker poleg želje imeti veliko brodovje obstoji ludi ie potreba denarja za poravnavo stroškov, katerega pa Italija nima. Nadalje se od angleške strani vedno boli čuti pritisk na italijanske vladne kroge, da odnehajo od svojih zahtev', ker v nasprotnem slučaju bi bita tudi Anglija p-'-iiljena znatno povečati svoje brodovje na M^lti, da -oiti svoje interese. London, 7. nov. os. V krogih admiralitete se razširja vest, da je angleška vlada ua priporočilo prvega lorda admiralitete izjavila italijanski vladi, da si ne sine delati nikakih iluzij glede morebitnega posojila na angleškem denarnem trgu dokler ne bo čisto iasno dokazala, da"je pripravljena sodelovati pri pomorskem razoroževanju. Dogovorno med londonsko vlado iu vlado Zedi- J njenih držav je ludi državni tajnik Simpson iz- i javil odposlanikii italijanske vlade Felloniju, ki sc je mudil v Zedinjenih državah, da ameriška vlada ne be podpirala italijanskih denarnih teženj, dokler se Italija ni izkazala bolj dostopne v vprašanju pomorske razorožitve. Optimizem, s katerim je Gibson zapuščal italijansko prestolico, in o katerem je poročal rimski dopisnik tukajšnjega »Ti-ines« razlagajo po časopisju s tem, da sta angleški in ameriški derarni argument zelo ohladila italijanske politike in jih prisilila do bolj konciljaut-nega stališča napram Franciji. Pariz, 7. novembra, fr. Lord Tyrell je obiskal francoskega zunanjega ministra. Oba držav- j nlka sla se razgovarjala o raznih važnih vprašanjih mednarodnega pomena, tned drugim tudi o načinu, kako bi moglo priti do sporazuma med Italijo in Francijo v pogledu pomorske razorožit- ve. Ageuoe Ilavas poroča o istem predmetu iz Rima, da Italija pripravlja odločilni korak, ki bo presenetil evropske državnike. Londonski poslanik se je zanimal, če je francoski vladi znano, v kateri smeri se giblje italijanska odločitev. Angleški diplomat je tudi naglasil, da bi bilo v interesu svetovnega miru, če bi se pogajanja med italijo iu Framujo naduljevala v Ženevi, ker ni mogoče mlsllili na enoten nastop proli gospodarski krizi, dokler visi nad Evropo negotovost. Na francoskem 11> nun jem ministrstvu vlada velika rezerva. Francoski diplomati so prepričani, da vlada v Italiji morebiti razpoloženje za razorožitev, toda nikogar nI, ki bi se upal dati tej želji javnega iiraia. Francija mora slej ko prej paziti, da jo ne bodo ruzne obljube prevarale, kot sc jo zgodilo v Washing(o-IIu, kjer je v svojem navdušenju za mir sprejela sklep, po katerem lii morala skoroda vse svoje brodovje uničiti. »Tempsc pišejo, da sc bo sedaj vršil pritisk od vseh strani na Francijo, da se bo nanjo pritiskalo na razne načine, da se jo bo vabilo in se "i bo grozilo. Dokler nima zasigurane varnosti svojega ozemlja, se Francija ne sine spuščati v nobene razgovore, razen seveda, če bi Italija stavila konkretne predloge, ki bi upoštevali po-Irebe Francije ln njenega kolonialnega imperija. Kaj se godi v Rusiji S. I) iu i i r i j o v s k i, laiuki voditelj evrop-9&tga e. ldcika zunanjega komisarijala v Moskvi in letošnji prvi sv mik sovjetskega poslaništva v Slok-holntu, je pri i.»pil kakor poprej Besedovski, Aga-bekov in diugi v emigracijo. Minuli teden se jc povrnil i>. IVage, kjer je prvič nastopil pred ru.sko emigracijo, ne /alo, da bi se ke»al, ampak zato, da bi z njo skupaj iskal novo pot . Zdaj je ponovil to predavanje v Parizu na povabilo polilikov skupine Korenskega, ki je osebno vodil razburkano debato kouccni zborovanja. Govornik je povedal dokaj zanimivih, a nepričakovanih stvari ui je v bistvu izvajal sledeče: Ruska t evolucija je bilu pred vsem globoko nacionalna. (M zaveznikov zapuščen, užaljen in osamljen je hotel ruski narod obvarovati svojo državo propasti jn jo na novo utrditi. Zapalne države so preveč očitno kazale skomine po ruskih kolonijah. Tako se je rodila težnja po nacionalni neodvisnosti od lujc^a kapitala. Rusija ni marala postati kolonija aH tudi neizčrpen vir srovin za inozemsko industrijo . Uu-'ka revolucija kljub vsemu prizadevanju pravovernih marksistov ni poslala vesoljna baš vsled lega, ker so potisnile njene narodne naloge v ozadje vse ostale, internacionalne. Predvojna ru-ka industrija je bila prešibka, da bi ee upirala inozemskim milijardam. Nova sovjetska vlada je postala izraz nacionalnih zahtev: izvedla je ono mobilizacijo vseli sredstev, ki je biln potrebna za osvobojenje. Kakor Peter Veliki ali Napoleon je otvoril Lenin novo dobo. Pustil je sanje na svetovno revolucijo ler pričel v pričakovanju boljše bodočnost i vsaj graditi socializem na pciročju ene države . Socialistična gesla so poslala zgolj govorni nakras. ki je prikrival samo en cilj — vslva-ritev cd Zaimda neodvisnega poljedelstva in industrije. Tako se je rodila pjalileika. Užaljena narodna zavest je podžigala ljudstvo, in je Rusija izredno veliko storila 'fkoni zadnjih let. Rusija se je oddahnila od (»ovojnega mraza in lakote ter izkazalo veliko tvorno navdušenje. Leninovo geslo : Dohitimo EvrojKi! je odmevalo kakor nobeno drugo. Zalibog je poslal Leninov naslednik — Stalin. Jci je izredno nevpogljiva. trdna, a topa osebnost. Seveda je ludi Stalin pod vplivom splošne ruske želje po osamosvojitvi, loda njegov neizprosni papirnati komunizem pači Leninove načrte. Zrastel je v dolgoletnem ogorčenem boju za ozkosrčne strankine nauke in se ne more vživeli v nove razmere. Vsled lega trpi industrijski preporod, so podivjali kmetje, in je izgubila Rusija vpliv na nied-naredno politiko. Splošno'navdušenje ugaša. Vlada ne umeva narodne težnje in vlada z orožjem. Pjati-lelka. ki Iti nu.rala obogatiti deželo, je postala pro-kletstvo. Ljudstvo hoče samo uživati one pravice, ki mu jih je dala revolucija. Nekdanje plemiške iu kapitalistične Rusije ui več. Zasebni kapital in osebna podjetnost fte marata umreti. A vlada nasilno tlači la razvoj redi svojega neizvedljivega abstraktnegu komunizma Delavci, ki eo se naveličali stradanja, trumoina bežijo iz lova nt ua krnele ali se lotijo prepovedane trgovine, ker imajo kljub vsem prepovedim dosti odjemalcev po meslih. Kmelje so ostali ludi v novih agrarnih kolektivih neizprosui soviažuiki Stalinove politike, in so zdaj nevarnejši nego so bili poprej na vasi. Ze letos s« oddali kolektivi manj žita nego nekdanja brezpo-močna množica. Vlada ne zaupa komunistom ln se boji rdeče vojske. Vsako lelo premesti vojne poveljnike skoro po vseh okrožjih. Ponovno je hotel Stalin vojno z Romunijo ali Poljsko, a vedno se je zbal, da ne bi vstvaril rdečega Napoleona. Čeka budno nadzoruje komuniste. Uspevajo samo oni politiki, ki razumejo, kamor piha veler. To so ljudje brez načel, ki bodo takoj priprli vsakega Stalinu nevarnega nasprotnika. Si dcoma, da bo izrrifl prevrat kdorkoli izmed boljševiških roditeljev. Nova doba bo nadomestila geslo 2 vse za komunizem t z geslom vse za javuost in splošni blagor c. Kut-ijo bo vladala širokogrudna skupina Izobražencev. Seveda ni уосога o ustavni monarhiji ali demokratični republiki. Doba zahteva motna osebnost. anreqa Ге1га Velikega, Oni. ki bo s pomočjo rdeče, vojske vigel Stalina, bo vladal kol diktator, novi Cezar. Novi izrazito proližidovski nacionalizem ne bo srečal nobenih separatističnih tež-koč. Edino izjemo tvori menda Gruzija. Stalinova raja domovina. Prestani udarci usode so strnili Kurijo v eno celolo. Zanimivo Je, da nlsu bili s predavanjem zadovoljni niti emigrantski monarh I »I i, niti demokratični in sociailstifni republikanci. Angleški izpremmjevalm pr razorožitveni konferenci London, 7. nov, AA. Med listinami, ki so bile predložtne pripravljalni razoro/itveni komisiji Društva narodov v Jenevi, sta tudi dva izvoda predlogov angleške vlade. V prvem izvodu so 4 izpremiajevalni predlogi k tekstu, ki se i>avi z organizacijo in postopkom. Pcsebna važen je predlog, naj se ustanovi v sedežu Društva narodov permanentna razorožitve-na komisija. V tej komisiji bi imela vsaka država, članica Društva narodov, nadnl'e Zedinjene države in sovjetska Rusija po enega zastopnika. V razgovoru z novinarji je lord Cecil izjavil, da bi bila ta komisija rlična komisiji za kolonijal-ne mandate, ki bi opazovala, kwj se godi, zbi.ala ■nfoimacije in po: očala Svetu Društva narodov o dvomljivih zadevah. V tej kemisiji nc bi bili samo zastopniki vlad, temveč tudi lahko druge neodvisne osebnosti. Druga angleška listin -i predlaga, nai sedanja konvenciia dovoli visokim pogodbenim elrankam, da v primeru organiziranega upora ali splošue revolucije pomnože svoje pomorske, letalske in kopne bojne sile preko dovoljene mere pod pogoji in z dovoljeniem Svete Društva narodov. Cecil je nadalje dejal, da bo stavil še več iz-prcminjcvalnih predlogov, med drugimi določbo, naj se vključi v razoro?ttveno konvencijo vsebina londonske pomorske pogodbe. Končno je Cecil zanikal, da namerava angleška delegacija piedlagati, naj se razpravlja o pomorskem vprašanju v pomorskem pododboru. Izmenes opSantov med Jugoslavijo in Madžarsko Zlonamerna kampanja madžarskega tiska Budimpešta, 7. novembra, u. Ob kampanji nudjarskih listov .smo naproSeni od raerodajne strani, dn objavimo tole: -Vest madjarske brzojavne agencije, da je madjarska vlada predlagala, da jugoslovanski oplanli dobijo dovoljenje, tla lalvko ostanejo v Ma-djarski, ne da bi se določil rok pod pogojeni reci-procilele, je netočna. Madjarska vlada je odgovorila 1H. oktobra, da ne sprejme predloga jugoslovanske vlade o podaljšanju roku za izselitev, marveč je izjavila, da Je pripravljena, da samo optan-lom. ki se nahajajo v posebnih razmerah, dovoli bivanje ludi po 1. novembra pod pogojem recipro-eitete. Jugoslovanska vlada ni mogla, ker ni bil njen predlog sprejet, pristali, da se na ta način izvrši izmenjava optaniov, in je odgovorila 21. oktobra, dn bo sprejela cptante v odrejenem roku do 1. novembra in da pričakuje, da bo Ma-d jurska ulično »iorila z uiadjarskimi oplanti. Očividno je, da ne more biti nobenega govora o izgonu madjarvkih oplaulov. Massoiinijevi tegijoni Zakaj očita fašizem Franciji militarizem Nemški predlog o rezervah ženeva, 7. nov. as. V prip-avFalni razorožitveni komisiji se je danes razpravljalo o vojaški službeni dobi, pri čemer se je posebno sp ožilo tudi vprašanje izve/banih rezerv. Nemški delegat, grol BemsdoTff je zepet obnovil stari predlog Nemčije, da se polom točne določitve kontingenta in službene dobe lahko omejijo tudi izvežbane rezerve. Bernsdorff je pri tem dostavil doslovno: »Dana vam je s tem se enkrat možnost, da nedvoumno dokažete svojo voljo, da se glede števila čet doseže resnična razorožitev.« Nemfki p edlog zahteva tudi, da se mora trajane aktivne vojaške službene dobe poseibno navesti, ker bi bilo sicer vsaki vladi omogočeno, razširili celokupno dobo vojaške službe na aktivno službovanje in na rezerve, s čimer bi se moglo prikrivali resnično stanje vojaške sile. Končno zahteva nemški predlog, da se ludi one osebe, ki so končale aktivno službeno dobo. ne smejo več poklicati v službo, s čimer hoče prc.Hog preprečiti, da bi bile take osebe v primeru mobilizacije zopet poklicane pod zastave. Razprava in glasovanje o tem predlogu se je odgodilo nn jutri. Pri razpravi o členu konvencije, ki govori o vojaško organiziranih formacijah, pri čemer je razumeli policijo, orožništvo, carinske in pošine uradnike, je ponovil lord Roberl Cecil svoj predlog, da se morejo te formacije vpoštevati samo v toliko, v kolikor so po lavežbanošti in opremi po-rabne za vojaške s>'ihe. Budimpešta, 7. novembra, u. Budapesti Hir-lap<' prinaša Bethlenovo izjavo, v kateri med drugim govori o oplanlskem vprašanju. Grofa Beth-lena je ne-k časnikar opozoril na vesti o izgonu velikega števila niadjarskih rodbin iz Jugoslavije. Grof Bethlen je nalo izjavil, da z merodajnimi či-uitelji o tem še ni govoril. Vendar 41a misli, da je ta izgon v zvezi z opcijo triatlonski pogodbi. Ker je rok za izselitev potekel, je dejal grof Bethlen, eo morali jugoslovanski oplanti zapustiti Madjarsko, islo tako pa so tudi morali oplanti zapustiti jugoslovansko ozemlje. Budimpešta, 7. novembra, z. Madjarski listi nadaljujejo z zlonamerno kampanjo proti naši državi in prinašajo popolnoma izmišljene vesli o grdem ravnanju z mudjarskinti oplanti. 'Ta kampanja madjarekega tiska je šla tako daleč, da se v današnjih listih eita vest, da so organi jugoslovanskih oblasti na meji popolnoma oropali madjarsko cptante in jih potem spustili na Madjarsko. Praga. 7. nov. d. Današnja Prager Presee« prinaša od svojega rimskega dopisnika 'zanimive imdatke o številčnem razmerju med francosko in italijansko armado. List ugotavlja, do šleje Musso-linijcvu armada četrt milijona vojakov več kot pu francoska, kljub temu j>a italijanski vodja fašistov ne zamudi nobene prilike, da ne bi Franciji očital njenega militarizma. Z istim vprašanjem se peča ludi pariški Pe-lit Pariaien«, ki dokazuje, da šleje francoska stoječa vojska 520Ш) vojakov, h kateri se mora prišteti še 85.000 orožnikov, 18.000 oboroženih cari-narjev, 7000 oboroženih gozdnih čuvajev. V Franciji sami se nahaja pu samo 317.0M vojakov, drugi so Btacijonirani po kolonijah. Ako se te številke primerjajo s predvojnimi, se vidi, da ima danes Francija 300.000 mož manj pod orožjem kot pa le-la 1<*13. Nemčija iina pravico do 100.0(10 mož redne vojske. Poleg njih pa ima še 150.000 policistov, ki se takoj lahko izpremenijo v redno regimente. Demonstracija ■ jeklenih čelad v Koblencu pa je pokazala, kolonijah sirom svelu. Iz teli številk sledi, da vzdržuje llalij. največjo stoječo vojsko v Evropi. Stab'lizacš-a pezete Pariz 7. nov. as. Direktor banke za mednarodna plačila Qucsney namerava te dni odpotovati v Madiid, da razpravlja s špan-ko vlado o stabili-:ictjl pezete. -Joumce Indusiriellc- poroča, ds se bo ustanovil poseben pododbor, ki se bo v glavnem bavil s kontro'o srednjeročnih kred'lov za države, ki do sedaj še niso sanirale svoje • alule. Francija bo izgnala nezaželene tujce Pariz, 7. nov. as. S leni, da so odkrili komunistično protifašistično cenlralo v Srtrtrouvllle, ki je pripravljala razne politične atentate, imela lajno radio oddajno posilijo in celo pisaruo za ponarejene polne liste, je francoska vlada dobila liov povod za zasledovanje nezuželjenih tujcev v Franciji. Oblasti nameravajo prirediti veliko racije ter bodo izgnale ltezaželjeue tujce In posebno poostrile kontrolo nad inozotnei, ki so karkoli zakrivili. Nanovo nameravajo organizirati tudi tekočo statistiko o kriminalnosti inozemcev. Pariš, 7. nov. z. Z odkril,em protifašistične centiale je francosko no-lrane ministrstvo odredilo, da se razžene velik del tu cev, v glavn in italijanske emigrante. Kot poročajo jutranji listi, se je čiščenje že pričelo. Zveza angleških paro-ptovmh družb Londcn, 7. okt. as. »Daily Herald" plie, da se je 6 velikih angleških prekomorsklh paroplov-nih družb Cunard, White Star, Canadlan Pacific, ' Anker, Red Star in Atlantic Transport domenilo, j da sklenejo poseben delovni dogovor in skupne vozne načrte, da se prepreči prazno odhajanje ladij in pobija nemška konkurenca. Posamezne druž-1 be pri tem ohranijo svojo samostojnost. Rj&on poslan na dopust Moskva, 7. nov. as. Predsednik sveta ljudskih komisarjev Rikov, ki so ga v zadn em času listi ostro napadali raoli desničarske opozicije, tako d« se je računalo z njtgovim odstopom, je bil radi slabega zdravja poslan na enomesečni dopust, Hitler proti spravi s Francijo Berlin, 7. novembra. A A. Vodja nemških nacionalistov Hitler priobčuje članek, ki v nJem Odgovarja na predlog francoskega poslancu Hervćja 0 fraucosko-neniškeni sporazumu. Hitler smatra, da je zveza med Francijo in Nemčijo nemogoča iu da je j>oj>oliioinu nepotrebna. Tudi prati boljševizmu ta zvezu ne bi veliko j>omugolu, ki ga je mogoče ugnati le s tem, da se vsi evropski narodi pofašistijo. Tudi v Urugvaju revolucija? Buenos Alrcs, 7. novembra. AA. Po vesteh iz Molite Viden pripravljaj« tamkaj revolucijo. Upor naj hi izbruhnil p« vsem Urugvaju 10. novembra. Revolurijske čete se /.hirajo oh obali. Proslava boljševiške revolucije Moskva, 7. nov. as, 13. obletnico oktobereke revolucije so v Moskvi pros'avili na oSčajao slovesni način. Mesto je bilo v rdečih zastavah, uradna poslopja pa so bila zvečer sijajoo razsvetljena. Delavcem in nameščencem so pred praznikom razdelili posebne porcije živil. Velika vojaška parada na Rdečem trgu se je vršila prvič pred dokcačanim Ljeninovim mnvzole cm. Parado je vodil Vorošilov. Po končani paxadi je tra'al več ur dolg demonstracijski obhod delavcev in m'adine pred člani vlade, ki so se zbtali pred mavzolejem. Napad na bivšega polic, šeio Berlin. 7. novembra, as. Pred dvema dnevoma odstoplvši predsednik berlinske policije ZBrgibel se je danes zglasil pri sodišču, kjer je v nekem 1 »rooe.su proli komunistom izpovedal kot priča. Ko 'je zapuščal sodno dvorano, ga je ob vratih ustavila neka komunistična priča in ga dvakrat udarila s jvestjo po bradi. Sodna .draža ga je prijela, nakar je priča pred sodniki ponovila izraz, da bo ZčJrgibla ustrelila kot krvni&kega psa. Sodišče ga je obsodilo na disciplinarno kazen treh dni, zagovarjali pn se bo moral tudi še radi telesne j>o škod'be. Karolyi — novi madjarski zun. m>n:ster Budimpešta, 7. nov. as. V političnih krogih se trdovratno vzdržuje vest, da bo dosedanji zunanji minister Valko v kratkem odstopil in prevzel vodstvo budimpeštanske madjarske komercialne banke, katere predsednik je bil do sedaj njegov tast Filip \Veiss. Kol njegov naslednik v zunanjem ministrstvu sc navaja grof Julij KaroIyi, Belgrajske vesti Belgrad, 7. nov. Za honorarnega profesorja za verouk na III. drž. rea'ni gimnaziji je postavljen Anton Kordin, prelekt v Mari.anišču. Belgrad, 7. nov. AA. Državna tiskarna je izdala po dva dinarja izvod tekst novega vin k»ga zakona. Po določbah zakona o vinu morajo vse prodajalne vina imeti po en izvod tega zakona na vidnem mestu, Belgrad. 7. nov. A A. Železniška direkcija v Sarajevu razpisuje na dan 3. decembra ofertalno licitacijo za 4580 kg žebljov raznih dimenzij in licitacijo za nabavo pocinkane in črne pločevini za strehe, Razglas btrnske uprave Ljubljana, 7. nov. A A. Kr. banska uprava dravske banovine v Ljubljani razglaša: Nekatera društva vlagajo prošnje, da bi iih kr. banska uprava oprostila plačila banovinske takse 11a plesne prireditve, kojih čisti dobiček je določen za kulturne, humanitarne in druge obče-korislne namerne. Ker uredba o banovinskih davščinah ne predvideva nikakih oprostitev, se vsi priredi'''ji opozarjajo, naj lakih prošenj 'ne vlagajo, ker jim kr. banska uprava ие bi mogla ugoditi. Vojni invalhlt naj so zbero v svrho sprejema gospodu min. predsednika v nedeljo dne 0. nov. ob 0 dopoldne pred feentpetersko vojašnico. Dobrodošli tudi zunanji Invalidi. Udruženje invalidov: Obl. odbor za dravsko banovino, ft Akademski pevski zbor priredi drevi ob Ц8 podoknico prorektorju prof. dr. M. D-.l iru v s-i il Metodovi ulici in ob !49 reklo,ju prof. dr, Šerku na Kongresnem trgu. Hmelj Žalec. 7. novembra, as. V zadnjih treh tednih se je hmelj mimo nakupnval. Cene za dobri srednji in jirvovrstni lunelj so se vzdržale, za slabo|M srednji in slabi hmelj pa so se cene nok liko znižale. Blago letuika 1У30 se ie prodajalo po cenah 350-000 Ki Oropani slovenski katoličani Zgodovina in usoda goriškega Alojzijevišča Sedaj, ko so fašisti uničili tudi ta dom slovenske prosvete, je prav, da javnosti pokličemo v spomin zgodovino, pomen in namen tega zavoda. Pokojni insgr. dr. Josip Ličan je pripovedoval o prvih letih »Alojzijevišča« sledeče: »Septembra meseca leta 1893. me je k sebi povabil insgr. dr. Anton Malin ič, bivši ravnatelj deškega semenišča v Gorici. Bil sem takrat sedmošolec na goriški gimnaziji. Msgr,- Mahnič mi jo ponudil mesto prefekta v mladem komaj ustanovljenem zavodu. Prvi, ki me je v zavodu pozdravil, je bil župnik Fabjan od Sv. Lucije. Pripeljal je ravno čvrstega fantiča v zavod, Ivana P r e g 1 j a , sedanjega profesorja in pisatelja. Poleg dr Mah niča mi je dajal navodila blagopo-kojni dr. Josip Pavlica. »Alojzijevišče« je bilo ustanovljeno v šolskem letu 1891.-92. Prvo leto je bil zavod na goriškem Gradu v hiši »Contavalle«, drugo leto, 1892.-93., se je preselil v hišo tik malega semenišča v ulici Vetturini.c Goriški duhovniki, njim na'čelu stolni dekan Fr. M e r c i n a , kanonik msgr. Štefan K a f o 1, Andrej in Jožef M a r u š i č, dr. Anton M a h n i č, dr. Josip Pavlica in nadškofijski tajnik Josip Bajec, so delovali na ustanovitev tega zavoda prvotno iz sledečega razloga: Werdenberško deško semenišče (ustanovljeno 1. 1858.) v Gorici je sprejemalo gojence šele po končanem prvem gimnazijskem razredu. Za mlajše dečke s kmetov ni bilo poskrbljeno. »Alojzijevišče« naj bi po namenu ustanoviteljev odpomoglo temu nedostatku in usposobilo take otroke kmetskih staršev za gimnazijski študij in pripravilo za sprejem v deško semenišče. To nalogo jo vršilo »Alojzijevišče-. do leta 1912., ko se je deško semenišče preselilo v novo stavbo v ulici Dreossi (Villa Bockmann). Takrat je deško semenišče spremenilo svoj običaj in pričelo sprejemati dečko že v prvem gimnazijskem razredu. Zato se je tudi »Alojzijevišče« preuredilo v zavod, ki je nekako dopolnjeval naloge deškega semenišča. To je bolj skrbelo za duhovski naraščaj, »Alojzijevišče« naj bi pa skušalo vzgojiti krščanskih izobražencev sploh. Do leta 1895. je »Alojzijevišče« životarilo v zelo skromnih razmerah. To leto je pa kupilo lastno hišo, in sicer številko 7 v ulici Soškega mostu. Predsedstvo je iskalo zavodu sposobnega vodstva in ga iz tega razloga 1. 1898. izročilo šolskim bratom z Dunaja. Ker pa predsedstvo ni moglo ugoditi njihovi želji, naj bi se v zavodu tudi šole ustanovile, so ti šolski bratje hišo že leta 1901. zopet zapustili. Odslej je predsedstvo vodilo samo zavod po duhovniku, ki je bil obenem tudi podpredsednik. Predsedovali so » Alojzi jevišču«: stolni dekan msgr. Franc Mere in a (1891—1897), dr Josip Pavlica (1899—1802), Ivan Kokosa r (1902 do 1908), kanonik msgr. Ivan Lukežič (1908 do 1912). msgr. dr. Josip Ličan (1912—1927), in poslednji kanonik msgr. Anton B e r 1 o t. Podpredsedniki in ravnatelji so bili Franc Se tn i čar, sedanji nadškofijski kancler, Ivan Tabaj, dr. Josip Ujčič, sedaj univerzitetni profesor (1907 do 1911), David Doktorič (1911—1914) in Vinko Buda do izbruha vojne z Italijo. Leta 1912. se je »Alojzijevišče« povečalo z nakupom sosedne hiše št. 9. Po vojni se je nudila ugodna priložnost, da je predsedstvo sklenilo dokupiti še hiši št. 3 in 5, ki sta bili močno poško- dovani in sta bili z vojno odškodnino s starini poslopjem vred svojemu namenu primerneje prirejeni in obnovljeni. Leta 1923. se je zavod zopet odprl. Kadi pomanjkanja duhovnikov je bilo vodstvo izročeno Jošku B r a t u ž u , ki ga je do razpusta naravnost vzorno vodil. Gojencev je bilo v zadnjih šolskih letih okrog osemdeset. Usmiljenke, ki so pred vojno vodile gospodinjstvo, so bile izjavile, da nimajo dovolj sester na razpolago. Zato so stopile na njihovo mesto šolske sestre iz To-maja. Zavod »Alojzijevišče-: je last društva, ki nosi isto ime in je bilo že leta 1893. priznano od tržaškega namestništva. Pravni položaj društva in zavoda je bil pred italijanskimi oblastmi zakonito urejen. Pripomniti moramo še, da je bila v zavodu tudi zasebna pripravnica pod vodstvom italijanskega šolskega voditelja. Kdor pozna razmere, ki vladajo v lajiških zavodih v Gorici in Tolminu, v katere silijo fašisti naše slovenske otroke na vse načine in v katerih je italijanska vlada sama dotirala številna prosta mesta nalašč za Slovence, ve, da našim slovenskim otrokom ne nameravajo osovražiti v njh samo naroda, ampak da jih bodo oropali tudi katoliške nravnostne vzgoje. Katoliški Slovenci pričakujemo, da bo sveti oče posegel vmes in branil čast m last katoliške duhovščine, ki je ta zavod ustanovila, da se bodo v njem vzgajali dobri katoličani, ne pa da bo fašistični komisar, kakor običajno, zapravil to z neprecenljivim trudom zgrajeno in po pokojnih ustanoviteljih vzvišenemu in plemenitemu namenu posvečeno ustanovo. Dr. Val. Rožič: Jadranska Straža (Ob priliki občnega zbora »Jadransko Straže:: v Ljubljani.) Ave custodia maris, stella nostra. Morje je neizmerna, neizčrpna zakladnica ma-terielnega bogastva, pa tudi duševne kulture, zato so se žo od pamtiveka trudile vse pomorske države, da bi si pridobile, i magari s silo, monopol — oblast — gospodstvo nad tem gigantskim zakladom. Dokaz za to trditev nam nudijo: Feničani, Grki, Rimljani, Benečani, Španci, Portugalci, Ho-landci, Angleži, Nemci, Amerikanci, Japonci, Francozi in ne v mali meri naša soseda Italija. Jo še nerešeno vprašanje, kdo ima večji vpliv na socialno ekonomijo človeškega rodu: ali morje ali suha zemlja. Ree je, da zemlju preskrbuje človeka s hrano in surovinami, toda res je, da tudi morje nudi človeku neizmerno hrane in zdravja, a nudi mu šo več: izdatnih, prostih m cenenih, hitrih potov in cest, občih komunikacijskih zvez, ki omogočujejo brzo in ceneno racionelno razdelitev zemeljske hrano! Kje bi ostalo-danes bajno bogastvo Indije Koromandije in Amerike ter Avstralije m obratno, ako bi ne bilo neskončne gladine — morske ceste. Da, morje in njegova bližina, pa tudi daljina daje vsaki državi priliko in sredstva za pomnoževanje ljudskega in državnega bogastva in povzdigovanje njeno kulture. TUdi naša lepa domovina kraljevina Jugoslavija je tako srečna in tudi ponosna, da si je po svojih energičnih zastopnikih na svetovni mirovni konerenci v Parizu, in to po velikih bojih in naporih, osvobodila mesto pod svobodnim solncetn na morju, Jadranu. Od vseh Slovanov smo Jugoslovani edini, ki imamo okroglo 1700 km dolgo toplo morsko obal, ki je posebno razvita in členo-vita ter pripravna za vse emporijc in faze pomorskega razvoja in gospodarstva. Po podpisu rapalsko pogodbe smo od Reke pa do Sv. Iv. Meduan-skega (do reke Bojane) samostojni, neodvisni gospodarji na našem Jadranu! Ali smo pa res tudi dejansko? Nismo li samo čustveni, sentimentalni marinofili, ljubitelji našega morja? Se li zavedamo dejansko svoje umstvene državne pomorske men-talitete, ali imamo že vsi Jugoslovani svojo čvrsto razvito in ukoreninjeno pomorsko narodno jugoslovansko samozavest? Se li zavedamo našega največjega skupnega bogastva, posesti Jadranskega morja in njegove gospodarske rentabilnosti? Bojim se, da — ne! In baš zato je nastala v naši državi iz razlogov stvarne, umstvene potrebe, globoke premiš-ljenosti in iz državno življenjskega imperativa po-morsko-narodno-obrambna organizacija: »Jadranska Straža«, ki je dete razuma, pa tudi duša celokupnega naroda m države, ki po stoletnih borbah iznova stopa na morje m utrjuje svojo pomorsko državno suve-reniteto na jadranski obali od Sušaka do Bojane. »Čuvajmo naše morje!« in »Svoboda^ morja« Jo oni tehtoviti izraz, ki vsebuje in vzdržuje ves ogromen program našo vojne in trgovske mornarice, ki je obenem gospodarski in kulturni program naše nacionalne države. Iz vseh teh eminentno važnih razlogov jo ►Jadranska Straža« prevzela za svoj program vzvišeno nalogo, da posploši in popularizira idejo o nujni potrebi čimprejšnje zgradbe močne vojne in trgovske mornarice in privede vse Jugoslovane do nujno potrebne pomorske državne samozavesti^ in orijentacije. »Jadranska Straža« propagira (razširja) nujnost pomorske vojne detenzivo na eni strani, a na drugi strani ekonomsko-gospodarsko ofenzivo za ves naš jugoslovanski rod in državo. Morje Je prvi pogoj, prva ^podlaga za uspešen in zdrav razvoj skupnega državnega in narodnega doma. Otresimo se torej zaradi nas samih, zaradi lastnih Interesov svoje stare lenivosti, komodnosti, neori-jentiranosti, brezdelnosti, letargije, konservativnosti in pasivnosti! Pojdimo v praktično življenje brez vsake sentimentalnosti in lažifrazerstva! »Jadranska Straža ima čisto narodni jugoslovanski program: narodno obrambni, gospodarski in kulturni! Jugoslovani smo po veČini kontinentalno ori-Jentirani. Ni čuda, saj tega je krivo nad 5001etno robstvo pod tujimi vladarji 1 Toda sedaj, ko smo v svoji svobodni državi, mora pasli koprena pomorske nezavednosti z naših narodnih oči, mi moramo spregledati in sc veseliti lepote, bogastva, čarov in romantike našega Jadrana. Vsak zaveden patriot in Jugoslovan mora postati tudi zaveden pomorski stražar! Za primer, kako bi Slovenci hitro in uspešno vršili med narodom propagando za pomorstvo in državno pomorsko orijentacijo odnosno naše Jadransko morje, naj povem svoje skromno mnenje: Družba sv. Mohorja, ki šteje letos žo skoro C0.000 članov, naj bi čimpreje izdala svojim udom kot reden književni dar lepo pisano in slikano knjigo o našem Jadranskem morju. Zn pisatelja, odnosno prispevke ne bo v zadregi, ker ji bo v tem oziru sigurno šel nn takojšnjo pomoč Glavni odbor Jadranske Straže; v Splitu in Oblastni odbor v Ljubljani. Izdaja Mohorjeve družbe naj bi Izseljenska nedelja Kakor pri nas, vlada po vsem svetu velika brezposelnost, in sicer ne samo za navadne delavce, ampak ludi za strokovnjake. V Zedinjenih državah Amerike so n. pr. našteli že nad 4 milijone brezposelnih. Povsod se pripravljajo, da se bodo tuji brezposelni deportirali. Pri nas pa se vkljub tej žalostni resnici še vedno med drugimi tudi zaposleni delavci in kmečki sinovi pripravljajo na izseljevanje, izgovarjaoč se, da slabše kakor doma tudi v tujini ne more biti. Družba sv. Rafaela za varstvo izseljencev, ki ima zveze 7. našimi izseljenci v tujini, jn naprosila škofijska ordinarijata v Ljubljani in Mariboru, naj v nedeljo 9. t. m. pojasnjuje po preč. duhov- Iz našega srednjega šolstva Kakor je znano, so dobili s koncem lanskega šolskega leta naši srednješolci izpričevala, na katerih je bilo natisnjeno besedilo saino v srbsko-hrvaškem jeziku. Do takrat se je pisalo pri nas srednješolska izpričevala samo na obrazce (formu-larje) v slovenskem jeziku. Sedaj je nastala ta anomalija, da so bili obrazci natisnjeni v srbsko-hrvaškem jeziku, dočim so profesorji ostali po veliki večini pri tem, da so vpisavali rede in vsa druge pripombe v slovenskem jeziku. Ko smo koncem lanskega šolskega leta o tem poročali, smo izrazili željo, naj naša profesorska organizacija poskrbi, da bomo imeli koncem tekočega šolskega leta zopet na razpolago obrazce v slovenskem jeziku. Sedaj beremo v poslednji številki »Glasnika Jugoslovenskog prolesorskog društva« (str. 728), da se jo na plenarni seji glavne uprave Jugoslovanskega profesorskega društva v Belgradu razpravljalo tudi o tem vprašanju. Sklenilo se je naprositi g. ministra prosvete, naj ukrene, da bodo odslej dobivali slovenski dijaki formularje za dijaške knjižice in izpričevala v slovenskem jeziku. Naša lokalna in centralna profesorska organizacija sla torej storili, kar je bilo zaenkrat v njuni moči. Prosimo sedaj saino našo ljubljansko sekcijo profesorske organizacije, naj ima to stvar v evidenci. V isti številki Glasnika beremo tudi, da je profesorska organizacija razpravljala o praksi, ki se je uvedla v prosvetnem ministrstvu približno pred letom dni, da namreč profesorji v višjih skupinah po mnogo mesecev, da, po celo leto ne napredujejo, dasi so dani za napredovanje vsi pogoji. Doslej je bilo uradništvo pri nas navajeno, da je tiste skromne ugodnosti v napredovanju, ki mu jih omogoča zakon, tudi redno dobivalo. Pomakni-tev v višjo skupino se je sicer včasih zavlekla za kak mesec ali dva, toda slovenski profesorji ne pomnijo niti enega primera, da bi kdo ob ugodni kvalifikaciji zaman čakal na napredovanje po šest, po devet, po dvanajst mesecev. Res je sicer, da srednješolski zakon določa, da profesor po določenem številu let »more« napredovati v višjo skupino, a doslej se je ta »more« tolmačil vedno tako, da profesor ne »more« napredovati samo v primeru neugodne kvalifikacije, sicer pa da avtomatično napreduje. Sedaj pa v Sloveniji že dobro leto dni ni nili en profesor iz resora prosvetnega ministrstva napredoval v višjih skupinah. (Kakor čujemo, je tako tudi v ostali državi.) Um-livo je, da profesorji tega niso baš veseli. Dne 14. septembra je bila pri g. prosvetnem ministru de-putacija profesorjev, ki ji jc, kakor čujemo, g minister obljubil, da bo ugodil upravičenim željam profesorjev. Vsekako pa morajo vse uradniške organizacije delali na to, da se spravi v novi uradniški zakon določba, da mora vsak uradnik napredovati v določenem roku, ako izpolni predpisane zahteve. To željo vsega uredništva naj bi sporočile uradniške organizacije tudi g. ministrskemu predsedniku ob njegovem prihodu v Ljubljano. Pridobivajte novih naročnikovi ščini s prižnic neugodni položaj naših izseljencev. Oba ordinarijata sta na to prošnjo dala vsem župnijskim uradom potrebna navodila, kako jo pojasniti vernikom sedanje neugodne momente izseljevanja. Želimo, da bi lo predavanje o izseljevanju lako plodonosno vplivalo na vse stanove našega naroda, da se nihče ne bi izselil po nepotrebnem iz domovine. Oni, ki imajo podlago za lo, naj ustvarjajo za naš brezposelni narod doma primerna dela in zaslužek, delavci naj se pa poprimejo vsakega dela doma, ker je to bolje kakor odhajati na slepo srečo v tujino, kjer bodo ob sedanjih slabih razmerah gotovo propadli. Smrtna nesreča v kranjski tovarni Kranj, 7. novembra. V četrtek G. t. m. zjutraj ob četrt na 8 je nesreča pri delu zahtevala smrtno žrtev. Itelon Jakob, lesar po poklicu, doma iz Predoslja pri Kranju, je pri svojem poslu padel kake 3—4 m globoko z odra med opeko. Zdravnik dr. lieiek ga je lakoj pregledal in za silo obvezal. Ponesrečeni Beton si je preccj razbil glavo, glavna poškodba pa jo bil prelom hrbtenice blizu tilnika, kar mu je povzročilo popolno ohromelost. Betona, ki se je nahajal pri polni zavesti, so s kranjskim rešilnim avtomobilom prepeljali na dom, ker je bilo izključeno, da bi ozdravel. Zdravnik ga jo še popoldne pregledal. Davi ob 4 zjutraj je nesrečni Beton podlegel zadcbljenim poškodbam. Zapušča ženo in več otrok. Občni zbor J ugoslovanske Kmelske zveze »Jugoslovanska Kmetska zveza- bo imela letos svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 9. novem, ob 10. dopoldne v dvorani hotela „Union" v Ljubljani Vstop je dovoljen le proti izkaznici. Vabilo velja kot izkaznica. Kmetje, pokažite svojo stanovsko za-; vest in pridite v obilnem številu. Noben član Kmetske zveze ne sme ta dan ostati ! doma. To zborovanje mora biti mogočna I manifestacija kmetske sile in kmetske i skupnosti. Polovična vožnja je dovoljena (odlok železniškega ministrstva od 11. okt. 193C št. 19.086) in velja od 7. do 11. novembra za vse proge in vse vlake v dravski banovini razen Simplon orient ekspresa. Na od-hodni postaji je treba kupiti celo vozno , karto do Ljubljane, ki velja potem s potrdilom o udeležbi na občnem zboru za brezplačno vožnjo nazaj. Kdor ne bo mogel biti doma pri svet maši, se bo lahko udeležil iste v Ljubljani v frančiškanski cerkvi ob tričetrt na 10 do poldne. — Tajništvo JKZ. Tajništvo JKZ. И« • •«««••« . Turistika v Kramski gori Odgovor kranjskogorske podružnice SPD. Kranjska (jura. Podzavestni odmev nekdanjega spoznanja ve-ličaslnosti naših planin pač ni dal »Jutrovemu« poročevalcu za »Borovški kot« miru, da se ne bi obregnil ludi enkrat ob odbor naše podružnice. Nam je prav, ker sprejemamo vse dobre nasvete z zadovoljstvom. Vsaka kritika je dobra, če je stvarna. Med drugim ugotavlja dopisnik, da je nastalo med tukajšnjim članstvom nezadovoljstvo zaradi ukinitve polovičnih voženj po naših železnicah in pripisuje krivdo vodstvu Planinskega društva, katerega senca naj pade tudi na podružnične odbore. Vsak razsoden človek mora vedeti, da nimala niti vodstvo, niti podružnični odbori možnosti protiviti se odredbam prometnega ministrstva. Osrednji odbor je storil vse, da pridobi zopet to ugodnost, žal pa so merodajni činitelji vse tozadevne prošnje odklonili in nam pač ni preosta-jalo drugega, kakor da smo vzeli to na znanje in o tem poročali članstvu. Da bo število članstva padlo, o tem ni dvoma. To pa se ne bo zgodilo samo pri naši podružnici, ampak povsod. Več o tem bo govorila bodoča statistika, ki gotovo ne bo izostala. Dolžnost naša je, da poudarimo javno nelojalnost take trditve, osobito zato, ker smo v naše ne malo začudenje z gotovostjo spoznali njen končni cilj, to jc, beganje članstva. V čem naj bi bila odborova samovoljnost, nam ni znano. Odbor jo zavzemal vedno stališče, da je vršilec sklepov občnega zbora, razen nujnih ukrepov, ki niso odložljivi in se je tega tudi striktno držal. Značilno pri tej stvari je le to, da najbrže podružnično uspešno in nesebično delovanje nekomu ni po volji, ter bi rad naprtil javnosti nekaj, o čemer pa poročevalec sam dvomi. Ker ni dejstva, s katerim bi nas mogel obremeniti, smatramo take izjave za navadna podtikanja. Kar tiče zgradbe dependace pri koči na Gozdu, ni do sedaj nobenega tozadevnega odboro-vega sklepa, ker o takih dalekosežnih zadevali sploh odbor sklepati ne more; kvečjemu, da slavi bila namenjena v prvi vrsli njenim udom. Na tu način bi bil celokupni narod hitro, točno in učinkovito poučen o kulturni važnosti in gospodarski vrednosti našega morja zn državo. Istotako naj bi nnkloniln Vodnikova družba svojim 20.000 članom knjigo o našem morju. Da bi no bila v obeh knjigah ena in ista snov m enako slike, naj bi si glavna urednika razdelila snov in slike. Snovi za obe knjigi je že zdaj dosti zbrano po revijah in almanahih ^Jadranske Straže«. Treba jo je samo zbrati in lepo urediti. Seveda so lahko napišejo tudi čisto novi članki. Zn šolsko mladino pa naj bi izdalu »Slovenska Šolska Mutica« primerno knjižico-pomorsko čitanko zu vse osnovne šole. Zn vojake pa naj bi ministrstvo za vojno in mornarico izdalo primeren spis. Ta način prosvelitve naroda o morju so mi zdi najcenejši pa tudi najuspešnejši in najbolj učinkovit. Završujem. »Za posest morja,« tako piše pomorski pisatelj II. \Verk, »so bile pisane najbolj krvave, a tudi najlepše strani človeške zgodovine, in sicer ne samo za pridobivanje morske posesti, ampak tudi za trajno obdržanjc.c Obdržati posest pn znači: urediti, organizirati jo, v slučaju potrebe jo braniti in ubraniti. In posest morja je tesno spojena z njegovo pomorsko in kontinentalno obrambo. Zato čuvajmo, branimo s požrtvovalno Ijubt-z,-nijo in vztrajnim delom najlepšo punčico naše ljubljene kraljevine Jugoslavije! Naše prelepo jugoslovansko Jadransko morje, ki je izvor nn5e moči, našega bogastvu in zdravi,i! predlog občnemu zboru, ki je edini kompetenten, da udejstvi nasvet odnosno predlog. Kakor pri vsaki stvari, tako je tudi glede le zgradbe prišla inicijativa od zunaj. Da bo zadeva umevnejša, naj omenimo sledeče: Zadnji podružnični občni zbor je sklenil, da se zgradi v Planici pri Tamarju prepo-Ireben planinski dom. Odbor je takoj stopil v stik 7. rateškim gospodarskim odsekom in ga zaprosil, da odstopi brezplačno za lo zgradbo prostor. To pu nekaterim osebam v Ratečah ni bilo po volji, ker nameravajo ustanoviti svojo podružnico. Ker je vse kazalo, da upravni odbor skupnih posestnikov ne želi, da bi se tamkaj zgradil planinski dom. smo zadevo odložili. Poudarjamo pa, da za omenjeno zgradbo v Planici ni bilo niti potrebnega kapitala, in bi se bilo to delo izvršilo le s kreditom lokalnih denarnih zavodov. V izogib nepotrebnega vsiljevanja, je odbor sklenil, da bi kredit, ki je bil namenjen Planici, uporabili drugod. Pri tem nismo izključili poravo raznih polov, ki so v podružničnem rajonu. .v; Z dosedanjimi dohodki, katere je imel odbor na razpolago, pa jc, kakor znano, zgradil novo pot na Priscnk in renoviral popolnoma kočo na Gozdu, tako, da sedaj ni eno ne drugo odboru v sramoto. Častihlepnih klicev v svet nismo pošiljali, ker smo za to delo prejeli že dovolj priznanj. V svesti si svoje dolžnosti smo sprejeli željo mnogih odličnih izletnikov, med njimi tudi zdravnikov, za katere smo po piščevem mnenju zgradili lako lepo krčmo, da jo prepolreben, posebno sedaj, ko bo dograjena cesta na Vršič, posebni del poslopja. V tem bi se izletniki iz Kranjske gore in okolice lahko nnselili vsaj za nekaj dni, da se lahko naužijejo visokega planinskega zraka, ter da se jim odpre gorski svet, ki je zanjo novo prizorišče, povsem različno od vsakdanjega bivališča v nižavi. V turistovski koči pa je bivanje izletnikov nemogoče, ker je Iu pač težko doseči v nočnih urah popoln mir. Planinci prihajajo do polnoči; zgodnja jutranja zarja pa jili izvabi v naročje okoliških vršacov. Radi tega in drugih okolnosti, katerih pa tu ne omenjamo, je odbor sprožil to misel, katera bo pa postala aktualna šele takrat, ko bo temu občni zbor privolil in ko bodo za lo na razpolago sredstva. Dokler pa tega ni, se bomo itak morali omejiti samo na popravo polov. Mi nikakor ne dvomimo, da ima poročevalec »Jutra« pred očmi predvsem razmah tujskega prometa v »Borovškem kotu«, vendar sc mu čudimo, da jo naenkrat pripisal planine samo turistom, izletniki po njegovem mnenju sploh diskvalificirajo planine, odnosno njih postojanke. Tem odreka vsako pravico do vstopa v planinske domove. Ali je to morda novejša taktika za pospeševanje tujskega prometa? Jasno jc, da mora odbor sredstvo zadoščenja potreb motri vedno lo s stališča človeka odnosno jjudi, ki se jih morejo in hočejo posluževati. To dvigne podružnico ekonomsko, kar ni v korist nekaterim osebam, ampak celolnemu planinstvu. To jc naše mnenje! Želimo pn, da bi prenehale pšice izza grma — ter vabimo na občni zbor, kjer se bomo še marsikaj pogovorili izgubljeno življenje mladega dekleta Naveličala sem se zaporov. Cerknica, 7. novembra. V samomorilnem namenu jo neko mlado de-! Ide — v zaporih pri okrajnem sodišču v Cerk-j niči — pojedlo v sredo en tinten svinčnik in pol. ; Ta obupni čin so še pravočasno opazili in poklicali zdravnika, ki ji je izpral želodec in dekle rešil z^strupljenja. Kaj pa jo je privedlo do tega, da si jo hotela vzeti življenje, je povedala z besedami: »Naveličala sem se, da bi me vedno vlačili po zaporih.« Pri odraslih in otrocih jc „FIOOL" mnogo zahtevano zdravilo za č/ičen/e želodca m črev, kakor ludi za zdravljenje bolezni ledvic, jeter in heme-roidov. kadar so iste v zvezi s slabo prebavo. Figo/ se dobiva v vsaki lekarni, po pošti ga razpošilja proizvajalec: Lekarna Dr. SemeUč, Dubrovnik 2144, 3 stckl. s poštnino 105 Din, S steklenic 245 Din. 1 steklenica 40 Din. Oiaj pravile ? (7. urednik! T ako! v prebiram riu ne časopise, linmatu in laja in mi jnidtt pri lem marsikaj na misel. Tudi lo, kako smo mi bralci dostikrat neusmiljeno potegnjeni. Kaj pravite k temu-le slu čaja: Zu prri u)>ril tega leta so hudomušni ameriški časnikarji postregli svojemu občinstvu z velikansko senzacijo, kako je v Oklahomi izbruhnil nu dan močan petrolejski vrelec in žalil ogromno dolino več metrov globoko z najfinejšo nafto. Dalje so vedeli poročali, da je nevarnost ognja zelo velika in da se strokovnjaki na vso moč trudijo, kako bi ta velikanski petrotejski vrelec zamašili. To veliko senzacijo je priobčil dne aprilu kot glavni iluger tudi nai oslal sledečo poslovilno pismo: Težka je ura ločitve toda sveta dolžnost liie kliče zopet v domovino. Ne morem verjeti, da sem bil že pet let deležen Vašega dela, da sem obenem dele/en Vaših simpatij. Videl sem uspehe Vaših stremljenj in predvsem Vase velike ljubezni do naše države, domovine, naroda in njegovim reprezentantoin. Za ta globoki bratski čut se Vani iz srca zahvaljujem in čutim, da danes ni treba več izgovarjati gesla zvestoba za svestobo, temveč • amo zvestoba tudi -brez računa revanže. Naše sorodstvo krvno in jezikovno, naša sorodnost mišljenja. naše kulturno zbliževanje in oni veliki koridor bratske ljubezni so jamstvo svetle bodočnosti, katero sem videl graditi z delom možgan in čuta. Ne bom pozabil nikdar na lep čas svojega delovanja v prekrasni Sloveniji, kjer sem mogel kon-zulovati ne samo z razumom, ampak tudi s srcem. Zahvaljujem se Vam za to duševno in čustveno obogatenje in v bodočih mojih stremljenjih Vam bom vedno blizek, Vašemu delu pa navdušen brat. it Organistom! Občni zbor* društva organi-stov za ljubljansko škofijo se vrši, kakor jc že >.Cerkv. 01.« poročal v i redo dne 12. nov. Ob 10 bo v stolnici sv. maša nato pa občni zbor v Rokodelskem domu, Komenskega ul. 12. Kdor bi rad ostal v Rokodelskem domu pri skupnem kosilu, ki bo stalo Din 12—15, naj sporoči gotovo do lorka 11. nov. društvu organistov v Ljubljani. Or-ganisti udeležite se v obilnem številu občnega zbora stoje stanovske organizacijo. ★ Avtomobibki promet čez gorenjske prelaze nemogoč. Avtomobilski klub obvešča: Po uradnih podatkih je cesta preko Ljubelja zamede-na s ^ nego m, ki ie ua nekaterih mestih zaradi žametov visok do 2 m, sicer je pa približno 80 cm snega. Prehod čez prelaze z avtomobilom je tudi •/. verigami nemogoč. Isto velja za Podkorensko >edlo, kje i je 20 do 30 cm snega in za Jezersko, kjer jc 15 do 20 cm snega. Ljubelj in Jezersko t-la proglašena tudi na avstrijski strani za nepre-h Ina. Prehodnost vseh treh gorenjskih prehodov je pričakovati le v primeru južnega vremena, m to šele 11 dneh. Zaradi nezanesljivega vremenu ie pa priporočati prehod v Avstrijo le skozi Dravograd. Homec in št. IIj. eventuelno skozi Hatefe in TrWŽ- ,. , . ir Vreme v državi. 7>- tretji dan je v Ljubljani ta lepa vremensku navada, da je podnevi Jopo vreme, ponoči pa dežuje. Tudi v noči na petek je deževalo in je padlo 0.4 mm dežja, zjutraj je bila megla in oblačno, čtp/. dan pa najlepše vreme. kar -i ga more človek želeti v jeseni. Iluro-nioter je zjutraj kazal 703.8 mm, termometer pa C.(i1 C do 14" C, veter severnoseverao zahoden. — V Mariboru je kazal barometer 701.9 mm, termometer od 3" C do 10.2" C, mirno, i«sno. — V Zagrebu je kazal barometer 703.9 nun, termometer 9" C do 15" C, veter zahodnojužnozahoden. oblačno, 8 mm dežja. — V Belgradu je kazal ba-n.meter 7G2.G mm. termometer 10" C do 17" C, veter južnovzhoden, oblačno, 0.2 mm dežja. — V Sarajevu je kazal barometer 704.4 mm, termometer 10" C do IS" C, veter južnovzhoden, oblačno. V skopi ju jc kazal barometer 707.3 mm. termometer 2" C do 17" C, mirno, jasno. — V Splitu Je kazal barometer 704.5 mm. termometer 13" C do 10". veter južnojužnovzhoden. oblačno, 2 mm de/.ja. Na otokih ja deževalo. it Zgradariiia. Hišne posestnike opozarjamo na odlok davčne uprave, ki podaljšuje termin za vlaganje prijav za zgradarino do 15. novembra t. 1. Tiskovine za prijavo zgradarine (dohodkov od zgradbjtse dobe v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Cena poli je Din L Istočasno opozarjamo vse lastnike hiš tudi na važno knjižico, ki vsebuje v te važne podatke kako je sestaviti jTrljavo in koliko davka plača vsak posameznik na hišne dohodke, obsega obrazce za prijavo tega davka, prošnje in pritožbe, obrazce prošenj za trajno oprostitev, za odpis davka, za nove hiše itd. Spisal Je knjigo L. Novak, davčni kontrolor in stane Din :5. Založila jo je Jugoslovanska knjigarna. it Ne pozabi, ila je že t. decembra žreba nie efektne loterije Doma služkinj. Ne pozabi ludl, da je prvi dobitek krasna sobna oprava ali konj. srečke pa samo j>o 5 Din. Dobe se v trafiki in pri zadrugi. Služkinjskl dom, Semeniška ulica 'i. Ljubljana, 7. novembra. Nekateri pravijo, da so Ljubljančani sitni, godmjavi ljudje, ki nad vsako stvarjo radi in venomer zabavljajo. Nobena reč jim ne gre dovolj hitro i od rok. Treba je odkrito povedati, d« so se pri gra-I ditvi novega tramvaja v šiško in na Vič prav temeljito zmotili. Stvar v resnici prav hitro napreduje. Pred dobrima dvema mesecema, ločno 1 septembra so zapeli prvi krampi na Gosposvelski cesti poleg velesejma. Kaj se je od tedaj do danes še napravilo? Vsa proga proti Šiški, od Dunajske ceste p« do kraja Šiške, je Izkopana, tiri položeni, medsebojno zvezani, izogibovališča prav tako, od Figove« do železnice pri Blelvveisovi cesti in odtod do igrišča Ilirije sta napeljana celo oba tira, tračnice prav tako povezane in zvarjene. Na Gosposvelski cesti, od Figovca do železnice, delajo zdaj delavci na drugem tiru, od železnice proti šiški ie pridno na delu parni valjar, ki utrjuje podlago s lironi vred. Preden nastopi težki valjar, zabija skupina delavcev pod obe tračnici zdrobljeno kamenje, da je tako podlaga pod tračnico prav krepka. Ko valjar opravi prvo delo, namreč ko stlači plast nasutega kamenja med tračnice in ob nje, posujejo progo še z drobnim, pa ostrim peskom, katerega spet potlači jiarni valjar. Ko je to opravljeno, progo posujejo še z navadnim jteskoni ter so s tein vsa spodnja dela gotova. Tako je gotov zdaj ves del proge od železnice na Gosposvelski cesti pa do cerkve v Šiški. Z,deli pa nadaljujejo dalje proti šiški. Danes so se delavci lotili dela prod Figovcem. Tu dobi nova proga slik s staro progo, ki je zdaj speljana i>o Dunajski cesti od pošte proti kolodvoru. Gruča delavcev s krampi in lopatami se pridno suče na cesti, opazujejo pa la dela vsak čas številni radovedneži in drugi gledalci. Izkopali bodo jarek za oba tira, napravili iz ostrega kamenja trdno jiodlago, i>oteni pa položili nanjo tračnice za oba lira, Nato se bo proga zvezala r. dosedanjo progo. Vsa dela pred Figovcem se vrse s pospeseno hitrostjo, ker bi bil sicer promet, ki je tu zelo živahen, predolgo oviran. Davi so začeli Izkopa-i vati tudi stari tramvajski lir na Dunajski cesll. Položili bodo namreč po vsej Dunajski cesti nove tračnice, kakršne so položene na vsej novi jirogi Razširjenje plinskega omrežja v Ljubljani Cestno plinsko omrežje v Ljubljani, se že dalj časa ni v večji meri razširilo kljub temu, da raste mesto ob Dunajski cesti in da so nastale razne velike stanovanjske kolonije na periferiji mesta. Da se tudi tem stanovalcem omogoči raba plina, bo mestna plinarna v prihodn em letu takoj v zgodnji pomladi pričela polagali plinske vode in sicer po onih ulicah in cestah, iz katerih se priglasi dovolj strank. Na razpolago je v celem 10.000 m plinskih cevi, torej toliko, da bo skoro vsaki prošnji lahko ugodeno. Zato s tem vse reflektante na plinsko kurjavo naprošamo, da se piiglasijo že 9edaj mestni plinarni za rabo plina, ker se bo v zimi sestavil program za dela v prihodnjem letu in se ta program spomladi ne bo več menjal. 2e letos pa se položi še plinski vod po Dunajski cesti do odcepa Vodovodne ceste, tako da ie možno oddo;an,e plina nn obe strani Dunaiske ceste. Po cesti za Gradom ob Gruberjevem kanalu se tudi polagajo močne plinske cevi, da se s tem ojači pritisk plina po KarlrtvSki cesti in da bo mogoče izpeljati plinski vod tudi na Prule. Nadalje opozaramo tudi vse posestnike oivh vil in stanovanjskih hiš, ki se seda g ade, da se opremi stavba takoj s plinskimi vodi, ker so tozadevni stroški pri surovo izvršeni stavbi mnogo nižji kot pri izgotovljeni zgradbi. Proračune in informacije daje brezplačno mestna p';narna. Na razpolago so tudi vsi prospekti plinskih aparatov; v tekočem mesecu bo tudi več predavani in poskusnih kuh. tako da se vsakdo lahko tudi na teh prireditvah informira in prepriča o piednosti plinskih naprav. •k Kuj Odol vse zmore! Odol ne čisti le zob in jlli ne ohranja le zdrave in bele, temveč Jih varuje tudi gnitja. Odol čisti In osvežuje vsa usta. ohranja zobno meso zdravo lil gu varuje prevelikega oiuehkuženja. Sapi daje čudovit duh Posebni lastnosti, ki jo Ima samo Odol, i>a je pripisovali, da pronica s svojimi antiseptičnimi elementi v sluznico vse ustno dupline in jo ure In ure varuje nevarnega vplive bakterij in vreija, ki sobe brezpogojno uničujejo, ako no uporabimo kakega sredstva, ki bi Jih varovalo ored tem. proti šiški, torej daljše, močnejše ter zvarjene. Tramvajski promel na Dunajski cesti se vrši zato od danes zjutraj dalje le s jirestopaiijem potnikov. Od pošte sem pripelje tramvaj le do trgovine g. Zalta, od kolodvora pa vozi le do električne ure ' kavarno »Evropo. I Tudi drug promet na Dunajski cesti je za-....ii teh del precej oviran. Dunajska cesta je za vozni promel deloma zaprla. Vozni promet se je , dopoldne vršil lo v eno smer, proti pošti. Vsa vozila, hiteča v smeri proti Figovcu, morajo ali skozi ozko Frančiškansko ali pa Iudi ozko Gajevo ulico. Mestni avtobusi na progi Vič—Ježica vozijo zdaj od pošte po Prešernovi ulici na Marijin trg, odtod pa skozi Miklošičevo in Dalmatinovo ulico nazaj na Dunajsko cesto pred Evropo in dalje proti Ježici. Vsi drugi avtobusi, katerih ni malo, Maglstro-vl, Carmanovi, Hojakovi, Adamčičevi in drugI, ki so sicer stali pred Figovcem ali na dvorišču zadaj, so morali najti zdaj prostora v Dalmatinovi ulici, deloma na Dunajski cesti pred Kmetsko posojilnico. Križišče pred Figovcem je nehote in nenadno postalo še bolj očilo središče vsegn avtobusnega in drugega prometa. Prometni stražnik ima zdaj lam dovolj opravka, zakaj vsak čas se napravi kakšen majhen prometni vozel, ki ga mora stražnik hitro I in energično reševati. , Pravijo, da bodo tramvajska dela na stika-| lišču obeh prog pred Figovcem že jutri toliko napredovala, da bo spet mogoč reden tramvajski jiro-met brez prestopanja. Ostala dela po j)unajski cesti se bodo vršila delomu tudi ponoči, da bodo čimprej končana in da bo manj zastoja v prometu. Zaenkrat bo f>o Dunajski cesti do i»Ste položen en sam tir ter so že pripravljene ob kraju ceste nove tračnice. Drugi tir bodo položili pozneje. Vsa dela zadnji čas močno ovira dež. Ki lijc dan za dnem. Že parkrat je moralo vso delo po par ur ali tudi ves dan počivati zaradi dežja. Tudi proti Viču je za tramvaj že vse pripravljeno. Na Kongresnem trgu, ob Gorupovt ulici ter j skozi ob Tržaški cesti leže pripravljeni celi kupi I tračnic za novi tramvaj. Brž ko bodo dela na Du-i najski cesti končana, bodo začeli izkopavati jarke v šelenburgovi ulici in potem dalje v Gradišču, nu Rimski cesti in skozi proti Viču. Spomladi se bomo menda z novim tramvajem že lahko vozjli. Če ravno morda na Vič ne takoj, v šiško pa vsekakor. To ni podjetnost! Gcspod urednik, prosim Vas, da glede na članek pod tem naslovom v »Slovencu« št. 255 od 7. novembra 1930 priobčite sledeče: Nisem nameraval nadlegovati časnikarjev in javnosti razlagati svoje pod,etnosti. Ker pa sem primoran ščititi svoje interese, si usojam pojasniti kupčijo brez krčmarja. »Slovenec« mi očita, kako naoasane avtobuse in kakšno pretirano ceno sem imel na dan Vseh svetih, v nede'jo in Vernih duš na progi pokopališče Sv. Križ. Moram ugotoviti, da nisem vozil, zato tudi nisem imel nikakega dobička od voženj k Sv. Križu. To pa zato, ker mi magistrat ni izdal dovoljenja, kljub temu, da sem kot prvi avtobusni podjetnik vozil že tri leta, torej tudi takrat, ko sem še imel avtobus sam edini v bivši ljubljanski oblasti. Danes mi jc pa uganka, zakaj me je magistrat prezrl; morda zato, ker sem kot nače'nik zad uge avtopod,etnikov v zvezi pri onem nesporazumlje-nju zaradi uvozninc, katero pa plačujem še danes po 10 Din za vsakokratno vožn,o v mesto. Tako plačam mestni blagajni letno približno 200.000 Din — ali pa zato, ker se je bilo bati, da bi res potem vozili avtobusi maloželezniške družbe po 2—3 Din ali ali —. Dalje naj pojasnim, da je vožnja iz Ljubljane v Št, Vid le 3.50 Din, ob nedeljah in praznikih pa 4 Din, mesečni abonenlje pa se vozi,o Celo po 1 Din ne pa po 5 Din kakor poroča »Slovenec« od 7. t. m. — Končno še nekaj: Imam po možnosti vedno dovol.no število avtobusov na razpolago, zato sem imel tudi ob preznikih vedno po dva prazna pred Figovcem. L,ud,e pa so se morali basali in tepsti za prostor! Tudi če bi bili vsi avtobusi iz bivše ljubljanske oblasti na razpolago, bi jih bilo še vedno premalo število za ta dan — zalo naj sodi javnost, — Jože Magister, avtopod.etnik. Opomba uredništva; Gospod Magister našega članka od 7. t. m. ni dobro razumel. Nismo mi očitali njemu, da )e predrago računal vožnje do Sv. Križa in radi priznamo, da je piiec onega članka videl pri Sv. Križu vse mogoče avtobuse, samo Magistrovih nik er. Prav v nasprotnem smislu smo omenjali g. Magistra v onem članku, kakor sam misli. Hoteli smo opozoriti javnost na g. Magistra kot solidnega, poštenega avtopod elnika, ki ve kaj se pravi postreči občinstvu m zato smo nalašč po-vdarili, da računa g. Magister za ie enkrat tako dolgo progo do Št. Vida, kakor so računali avtobusi cb praznikih do Sv. Križa. Pomota, da računa g. Magister 5 Din do Št, Vida in ne 3.50 Din, pa je nastala zato, ker se pisec že dolgo ni vozil z n e-govimi avtobusi. Zato pa nas njegovo sporočilo o ie nižjih cenah lc razveselju'e in še bolj podkrepljuje namen našega članka. V primeri z Magistro-vimi avtobusi so vozili drugi avtobusi do Sv, Križa trikrat ali celo štirikrat p adrago. Ker je to r*". moremo g, Magistru v vsakem oziru p iz eti po-itenost in »ollanoft njegovega podjetja ter obzir do polreb občinstvo. Za sprejem gg. min'sirov PROSVETNIM DRU8TVOMI Prosvetna zveza tem potom vljudno vabi člane prosvetnih društev, da se udeleže sprejemnega pozdrava v nedeljo in naslednje dni prirejenega na čast visokim predstavnikom državne oblasti. Druitva naj se udeleže sprejema z zastavami in kolikor mogoče v narodnih nošah. Prosvetna zveza. Prosvetna zveza vljudno vabi člane In Slanice ljubljanskih prosvetnih druitev k sprejemu najvišjih predstavnikov državne oblasti v nedeljo 9. novembra. Zblraliiče med hotelom Unionom in Akademskim domom pod zastavo Prosvetne zveze. Posebno vabljene narodne noia. Radio Ljubljana. Ob priliki obiska gospoda predsednika ministrskega sveta generala Peia Živkoviča se bo pre-našala slavnostna pozdravna sefa občinskega sveta v nedeljo ob pol 12 iz zbornične dvorane univerze ter ob 8 zvečer banket iz velike dvorane hotela Uniona. Na ta dva prenosa vse poslušalce radia posebej opozarjamo. Slov. kat. akad. starešine se vabijo, da se udeleže sprejema višoklh predstavnikov državne oblasti v nedeljo ob 10 dopoldne. Zbiraliiče med Unionom in Akademskim domom ob pol 10. Predsednik. GASILCI. POZOR. Jugoslovanska gasilska zveza v LJubljani poživlja župna načelstvo, da vplivajo nn svoja društva za čim večjo udeležbo članov pri sprejemu gospoda ministrskega predsednika in ostalih gg. ministrov. Za ljubi anska okoliška društva udeležba obvezna Osiaia društva pa naj se udeleže tega sprejema v čim večjih deputacijah. Zbirališče v nedeljo 9. I. in. ob pol 9 pred Mestnim domom! Za Jugoslovansko gasilsko zvezo: Josip Turk, starosta JGZ., Franc Pristovšek, tajnik JGZ. 0 Društvo Soča v Ljubljani vabi vse člano i/, mesta in okolice k slavnostnemu sprejemu predsednika vlade generala Petra Živkoviča in ostalih gg. ministrov v nedeljo 9. t. m. Zbirališče ob pol 10 zjutraj pred kavarno Evropa. Vsak udeleženec naj prinese seboj navadni znak. — Predsedstvo. 0 Ljubljanskemu ženstvu. Prejeli emo naslednje vabilo: Ljubljansko ženstvo se vljudno naproša, da bi se ob prihodu predsednika ministrskega sveta generala g. Petra Živkoviča in gg. ministrov v LJubljano v čim večjem številu zbralo v nedeljo 9. t. m. ob pol 10 doj>oldne pred glavnini kolodvorom, in sicer v narodnih nošah. © Vsa pevska društva ljubljanska in lz bližnje okolice pozivamo, da se udeleže v nedeljo 9. t. m. sprejema minstrskega predsednika in njegove vlade. V ta namen se zbereje moški zbori točno ob 9 dopoldne v pevski dvorani Glasbene Matice, kjer bo kratka vaja, ženski zbori pa ob pol 10 pred poslopjem Glasbene Matice v Vegovi ulici, odkoder odkorakajo vsi skupaj na glavni kolodvor. Društva naj prineso s seboj svoje zastave. V interesu doslojnega nastopa naj ee vsi zbori drže tečno gornjih navodil. Uprava Hubadove Župe JPS. 'VVTTf»vvv?**??»»»» Tvrdka JUHO MEINLD.D. podružnica itlenburgova ulica 4 vljudno vabi na današnje POSKUSNO KUHANJE ČAJA Vsakdo dobrodošell ✓ i J Ka i bo danes? Martinov večer v beli dvorani »Uniona« Urama: Mladoletje. Red A. Opera: Grof Luksemburšlci. Ljudska predstava [>o znižanih cenah. Izven. Nočno službo imajo lekarne: Dr. Plccoli, Dunajska c. 6. in mr. Bakurčič, Sv. Jakobu trg 9. © Martinov večer. Pridite drevi na Martinov večer, ki ga priredi Krščansko žensko društvo nocoj ob 8 v beli dvorani »Uniona«. Spored bo pester. Na sporedu bo tudi solopetje itd.Ker jc čisti dobiček namenjen za obdarovanje revnih otrok za Miklavža, pričakujemo velike udeležbe. Odbor. © Vsa društva in organizacije oj>ozarjanio, da se kakor običajno vsako leto, tudi letos vrši na dan 1. decembra novinarski koncert v Unionu. Zato prosimo, da ne prirejajo ta dan svojih prireditev, ker gre izkupiček koncerta v korist pokojninskemu skladu društva. I © Podmladek »Jadranske Straže« na Tehnični srednji šoli se je ustanovil v četrtek 6, t. m. Prof. Rožič je zbranim učencem in učenkam predaval o pomenu morja za našo državo, jim razložil program Jadranske Straže, nakar so vsi dijaki soglasno s-klenili ustnnoviti dijaško podružnico Jadranske Straže na Tehnični sredn i šoli. © Reklamna oddala plinskih likalnikov. Da se čimbolj uvede likanje s plinom, ki ie v d ugih mestih tako zelo razšir eno, oddaja mestna plinarna 100 garnitur likalnikov proti plačilu mesečne najemSflne 5 Din. V tej vsoti je ura£un»na tudi obraba !er r.< uiklanih likalnikov, ki so ravno lako pralo ■ ' kot likalniki z električno strujo, lc s to razlu, • i ,t so stroški likanja s p inoin polovico nižji, ': . je za večino prebivalstva največjega pomet.,.. — Mestna plinarna. O Cestna dela. Mestni gradbeni urad je tc dni uredil iu makadamlzirat do sedaj še nelzvr-šeni del Pcstojnske ulice med Gllnško in Tobalno ulico. Tobačna ulica vodi, kakor znano, med kolonijo Slan in dom< do tobačne tovarne. — Nn Vrtači je mestni gradbeni urad pričel v četrtek graditi novo cesto od železnico do Blelvvelsove ceste. Ta cesta bo vodila mesto dosedanje steze poleg Stavbne družbe od malega prelaza tla cesto v Rožno dolino pa ua Blelvvelsovo cesto. Cesla bo mu-kfldilmlrirnim. Stnvhnii družba je svoj prostor ob tej cesti Iudi žo parcelirala © Bukova drva, trboveljski premog in koks pri (t. .>Kurivot, Dunajska 33, tel. 3484 (Balkan). Odvetnik dr. Stare Emn; pač pa stoji, da so Marenca neki fantje napadli z noži. Матепсе je zadobil štiri bodljaje z nožem v pleča in je njegovo stanje zelo resno, □ Nočno lekarniško službo ima prihodnji teden Kdnigova lekarna pri Mariji Pomagaj na Aleksandrovi cesti. □ Zasulo je včeraj opoldne 41 letnega delavca Franca Gutmacherja, uslužbemcga pri okrajnem cestnem odboru in sicer pri gra>dn i celte na Fali. •Zemeljske plasti so ga zasule do vratu, Tovariši so mu taikoj priskočili na pomoč, ter odstranili plasti zemlje, toda Gutmacher je zadobil pri za-sutju tako težke notranje poškodbe, da so ga motali prepeljati v mariborsko splošno bolnišnico. Dravska dolina Pri Sv. Ožbaltu obhajamo tudi letos v smislu »taroeluvnih običajev jutri teden splavarsko ali floeirsko nedeljo; ob 10 je slovesna služba božja. Ob tej priliki »e zbero pri Sv. Ožbaltu flosarji iz cele Dravske doline. Znamenitega zahvalnega f lesarskega praznika se udeleži tudi več župnikov iz sosednjih župnij. Pridite! V Mnrenbergu je dne 28. junija t. !• vzel Karel M. Alojziju Lelchtu zlato uro iz zaklenjenega stanovanja; z zlato uro vred je zginila tudi zlata verižica z obeskom. Danes sedi Karel M. pred mariborskim senatom trojico na zatožni klopi. O Izidu razprave izročamo prihodnjič. Smolnlk. 88 letni slrugar Ludovik A,'nIk Je doma spodrsnil ln padel; pri tem Jo zndčbll nu deenl roki tako občutne ]>oškodbo. d« je moral tokmll zdravniške pomoči v mariborski bolnišnici. Slovenske gorice Radi neprekinjenih nalivov so slovenjegori-ikl kmetje in posretulki trpeli veliko Škode; pri fimnrjeti bi kmalu vse pod vodo prišlo, da so ni deževno vreme spremenilo. — Letos Je bilo precej srefo n sndjom, zlaetl z jabolki. Nekaterim •e Je poročilo vnovtltl tega blaga za П0 ali več Juri ev. Prav posebno pa smo hvaležni v tem oziru mariborski fttnjereki sadjarski zadrugi, ki ji popolnoma zaupamo. — Pri Sv. Rnpertu so so pretekli teden »plazili nepogumtnni svedrovci v trgovino T«cogtj« Rojsove ter odnesli najboljšega blaga v vrednosti 80.000 Din. Blago ni bilo zavarovana Celje & Drevi ob osmih priredi »Soča« v vseh prostorih Narodnega doma družabni večer. 0 Jutri ob pol štirih popoldne uprizorijo Krekovci v Gledališki dvorani Ljudskega doma (palača Ljudske posojilnice) I. prosvetni večer, posvečen naši Koroški. Predava vseučihški profesor dr. Lampret Erlich, sodeluje salonski orkester in mešani zbor. Vslopnice so v predprodaji v Prosvetnem tajništvu. er Danes teden ob osmih zvečer in jutri teden ob pol štirih popoldne bo v Ljudskem domu (palača Ljudske posojilnice) spet gledališka pred-slava. Gledališka družina KPD uprizori sijajno Gogoljevo komedijo »Revizor«. 0 Sumljiva najdba. V vodnem rezervoar'u stranišča v Dolžanovi Itisi Za kresijo so našli že bolj zdelano rjavo veliko listnico z raznimi računi na ime J. Jezernika z Jezerc. Denarja v listnici ni bilo niti pare. Kako je prišla listnica v vodni rezervoar stranišča, je. doslej nepoiasnieno. Škodo gotovo je lastnik listnico izgubil, nekdo jo je našel in jo za denar — če та je kaj v njej bilo — olajšal, nato pa se je v stranišču odkrižal. K*an$ Na programu violinskega konce-ta, ki ga priredila violinski virtroz Karlo Rupel in koncertni basist Marjan Rus cb 20 zveler v gimnazi i so naslednji komponisti: Mozart, Cu schm^nn, Smetana, Milhand, Dvofak, Elgar, Kreis'er, Prelrvec, R:es, Falla-Kreisler. Podrobneje na prospektih. Obiščite koncert! Kamnik Neša skiop'tfna predaven;a so vedno zelo lepo obiskana. Naši рмј-teli bedo imeb zopet lep večer v ponedeljek io. nov. ob 8 zvečer, ko bo predaval g. dr. V. Bohinjc profesor iz Ljubljane o zrakoplovih. Krasne slikel Vremenska hišica je že postavljena in izborilo služi svojemu namenu. Ob vsakem času dobiš pred njo polno ljudi, ki hodijo povpraševal > kakšno bo vreme*. Ljutomer Vode so po včerajšnjem dežju znova naraslle, prestopile bregove in deloma poplavile ljutomersko okolico. Zemlja |e bolj ilovnata, že vsu pre- Eojena od vode, odtoka ni, pa je povoden, tu. jutomer je mokro mesto, Tudi v okoliških občinah so kanali zamaSeni, pa ni čuda, če voda stopi čez cesto. Redno letno revizijo okrajne posojilnice v Ljutomeru je te dni izvršil nndrevizor Zadružne zveze g. Vlado Pušen ak. Sadjarsko društvo tudi imamo v Ljutomeru, če tudi smo v sredi vinskih goric. Pravkar izds a drevesa iz svo e drevesn ce za esei^sko sajenje. Sadjarstvo ima bodočnost, vinarstvo je nima, Sadni ogled za okraj Krško Pretečeni teden se je vršila v Krškem sadjarska anketu, ua kateri se je določil sadni izbor za okraj Krško. Da je bila tu anketa res uktuulnu, jo pokazala številna udeležba interesentov. Buusko , upravo jo zastopal g. ing. Jože Skubic, sadja rek i i referent pri banski upravi. Navzoču sta bila tudi ! okr. ekonom g. Ambrož in g. ing. Muk ter Številni I zastopniki občin, ozir. občinskih kmetijskih odborov. Po večurnem razmotrivanju jo anketa določila sledeči sadni izbor: I. Jabolka: a) poletna , vrsta: Shnrlomovskii; b) zgodnja jesenska vrela: I pisani kardinal ter gdanski robač zu vlažne, slubšo jege; cj tri glavne zimske vrste: Kanndka, voščen-I ka ln Baumanova reneta; d) zn stransko vrsto pa: boskopski kosmač, bobovec in Jonatan ter e) Boj-kovo za slabo visoke lege. — II. Hruške: u) poletna vrsta: Viljemovka; b) jesenska vrsta: avrau-ška hruška, boskovka; c) zimska vrsta: pastor-i jevka ter moštnice tepka iu koroška moštnica. —-j III. Crešnje: Hindelfinška orjaška črešnja, dunajska bela, debela črna hrustavka ter višnja Lothov- Soštanj kujemo dostojnega ________ Zlato poroko praznujeta danes gg. Marija in Ivan Kopušar, trgovec v Šoštanju Jubunntn sla zu svoja visoka leta So Čila tn sveža v krogu svojih Trbovlje Nocojšnji koncert. Opozarjamo na nocojšnji koncert v Glasbeni Matici. Ko.ce. tira slovenski solist g, Pugelj Mirko. Imenovani je študiral in. dovtšil petje v Parizu, kjer so ga Francozi kot muzikalno fino naobtaženega pevca z vesel em pozdravili, kadar je nastopil pri kakšni prireditvi, j Prav zadnje dni je žel uspehe v Ljubljani in sinoči I v Mariboru. Tudi nam bo zapel več samospevov I iz novejše francoske literature. Be'edilo pesmi 'e 1 sicer francosko, upamo pa, da bodo koncert posetil! vsi, ki ljubijo muziko in pel e. Saj je to prva in itak redka prilika, da vsaj malo rpoznamo francosko glasovno umetnost, ki je svojevrstna v primeri z našo; odlikuje se po finosti v okusu in občutju, za nas torej precej tuja. Pričetek koncerta je ob osmih zvečer, Martinova gos Iifotn že tudi pri nas; gotovo ne bomo tako neusmiljeni, da bi |o ignorirali in prezrli. Vrhnika Prosvetno društvo uprizori v nedeljo 0. L, m. LeskovČevo drnmo v 3 dej. ; Dvn bregova •. Pred-stavu se ponovi prihodnjo nedeljo Iti. novembra. Vse prijutoljc vabimo, da poselijo predstavo. Začetek obakrat točno ob H zvečer. Rezerviranje vstopnic običajno. Domžale Lično trgovino s kolesi, šivalnimi stroji in otroškimi vozički je na novo otvoril v lastni hiši nasproti Šole g. Alojzij Praprolnik. V korist Dobrodelremu domu se ponovi v nedeljo popoldne ob pol 4 žaloigra »Prababica ., v Društvenem domu. Jezica Občinski proračun dela mnogim preglavico. Najprej seveda odbornikom, ki imajo skrbeti za vire in sredstva, ki so raa hna, potem pa onim, ki bi radi iz proračuna črpali neverjetne vsote. Samo za šolske potrebe bo rabil letošnji proračun okrog 75.000 Din. Jutri popoldne, 9. novembra, se torej vidimo v dvorani! Pridni člani Prosvetnega društva bodo ponovno igrali Lavtižarjevo spevoigro »Darinka«; pomagali bodo seveda tudi agilnj tamburoši. Da bo res veselo in prijetno, pridite pOgiedat vsi! hčera in sinov. Mnogim 8r»titknm »e pridružujemo tudi mi ln Jlmu Želimo še mnogo zdravili, srečnih leti Agrarna zadruga v Crensovcih Murska Sobota, 6. novembra. Kako veliko zanimanje vlada v Slovenski krajini za lešitev agrarne re'orme, kaže živahno delovanje Agrarne zadruge v Ćrensovcih, ki si je stavila ravno ta smoter, da v p.ilog revnega interesenta pomaga izvesti razprodajo zemlje, ki spada pod agiarno reformo. Zadruga je tnočna, kakor razmeroma nobena organizacija v okolici. Na zadnjem obenem ziboru, ki se je vršil v Crensovcih, se je zibrulo ravno 1500 članov od vseh strani Slovenske kra ine in iz Mcdmurja. Na zborovanju je vladala taka disciplina in resnost, da je zastopnik oblasti, g, Fr. Pcčkai, vludni pristav, izrazil svoje začudenje. Občni zber je razpravljal o nakupu agrarne zemlje. Ker je bii nakup dosedaj radi pretiranih cen in vsled raznih drugih okc'nostih skoraj popolnoma nemogoč, se je na zboru sk enilo, da zadruga počaka na agrarni zakon, ki bo za interesente gotovo p; edvideval bolj ugodne pogoje, kaker bi jih morali pri nakupu sedaj prevzeti. Ako pa bodo vodili razgovori, ki se vršijo med zastopniki veleposestev in zadrugo, do zaželjenega uspeha, se izvrši nakup pred objavo novega agrarnega zakona. Občni zbor je razpravljal še o drugi zelo važni stvari. Zadruga od sedaj naprej ne bo skrbela samo za to, da n eni člani po ugodni ceni pridejo do agrarne zemlje, marveč jim bo nudila pomoč ludi v sluča u nesreč. Sklenilo se je, da se ustanovi peseben fond, iz katerega dobijo člani podporo v slučaju vsake nesreče, V ta fond plača vsak član 200 Din. Agrarna zadruga je ustanova, ki zasluži vso pozornost in priznanje. Vsi zn ki kažejo, da bo ravno ona rešila v Slovenski krajini perečo gospodarsko in socialno krizo. Naša zunanja trgovina. Po pravkar objavljenih podatkih so bile ietos v prvih 0 mesecih glavne državno uvoznice sledeče: češkoslovaška 17.7 (v prvih 9 mesecih lani 17.4), Nemčija 17.2 (15.3), Avstrija 10.9 (17.2), Italija 11.3 (10.0), nadalje slede Anglija, Madjarska, Združene države, Francija, Romunija. Angl. Indija in Brazilija. Največ pa smo izvažali v tele države: Italija 29.3 (20.4), Avstrija 17.1 (14.4), Nemčija 11 4 (9.2), Madjarska 7.0 (7.5), Češkoslovaška 7.1 (5.7), nadalje Grčija, Francija, Romunija In ftvica. Iz teh podatkov je razvidno, da je jiredvsem napredovala naša trgovina z Nemčijo. Ce upoštevamo šo reparneijsko dobave, ki niso posebej izkazane, je Nemčija največji uvoznik. Carin« na brinov les. Finančni minister je odredil, da so ukine izvozna earlnn na stavbeni les nepredelan, somo izsekan, nad 20 eni srednjega premera iz tarifne postavke 24, točka 1, Iz posušenega brinja. Občni zbor Kranjske industrijske družbe se vrši 20 nov. ob 14 30 v Kred. zavodu v Ljubljani (bilanca 1929—1B30, volitev preglednikov, volitev članov upravnega sveta). Likvidacij«. Gospodarska zadruga v Gornji RadgonL Prepoved zahajniija v krčme. Deželno sodišče v Ljubljani je prepovedalo Zajcu Francetu v Sveti Valburgi pri Smledniku zahajati v krčme za dobo dveh let. Preklic. Okrajno sodišče na Vrhniki je preklicalo Groma Ignacija na Stari Vrhniki, pomočnik Grom Marlia. Iz odvetniške zbornice. V imenik odvelnikov v Ljubljani jo bil vpisan Sbrizaj Teodor s sedežem v Gornjem Gradu. Borza Spored današnje čajanke Rdečega križa je naslednji: 1. Nagovor predsednika 2. Ocvirk: Moja pomlad (poje mešani zbor). 3. Narodna: Kaj li je ljubica (mešani zbor). 4. Salnt-SaSne: »8rce moje«,arija iz opere Samson in Dalila (poje Ciperiin pevka gospa Anka dr. Bodaličeva). 5. fekerjak L. j M.: Visija (gospa dr. Bodaličeva). G Sirola B.: : Jesen (gospa dr Bodaličeva). 7 Recitacija (gosp. J. Vreže). — Odmor. — 7. V. Vodoptvec: Jaz bi rad rudečih rož (moški zbor). 9. E. Adamič: Pesem o beli hišici (moški zbor). 10. Mascagni P.: Romanca iz opere »Cavalleria Rusticuniu (gospa I dr. Bodaličeva). ll. Brahnis: Safina odn (gospa dr. Bodaličeva). 12. Francoska narodna puslurela: s Les (Juinze an« de resettec (gospa dr. Bodaličeva). 13. Hubnd: Gor čez izaro (mešani »bor). — Program jo skrbno Izbran i« sestavljen in bo nudil obilo užitka ljubiteljem glasbe, zelo pričn-oblska. Dne 7. novembru 1930. DENAR Današuji devizni promet jc bil znaten, posebno v devizi Pariz, nadalje še v devizi Trst. Tečaji so ostali v glavnem neizpremeujeni, popustili sta devizi Dunaj in Praga, čvrstejši pu je bil London. Privatno blago je biio zaključeno v devizi Trst, v ostalih zaključenih devizah pa jo intervenirala Narodna banka. LJubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2270.50—2270.50 (2278.50), Berlin 1340 b., Bruselj 787.10 bi., Budimpešta 98S.50 bi., Curih 109-1.40-1097.-10 (1095.90), Dunaj 795.G3 bl„ London 274.38 bi., Ne>vyork 56.2(15-56.405 (50.365), Pariz 220.81—'222,bi (221.81), Praga 167.00-107.80 (107.46), Trst 204.57—290.57 (295.57). Zabeli. Amsterdam 2273.50 bi., Berlin 1344.5 —1347.5, Bruselj 787.40 bi.. Budimpešta 987—9П0, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 794.13—797.18, London 273.93—274.73. Nevvvork 50.265—56.465, Pariz 220.81—222.81, Praga 167.06—167.80, Trst 294.50—296,50. — tskuoui promet brez kompenzacij je znašal 7,759.000 Din. Belgrad. Berlin 1844.50-1847.50, Bruselj 785.9 —788.90, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 794.17-797.17. London 278.93—274.78, Nc\vyork 50.25-56.45, Pariz 220.81—221.81, Praga 167.00—167.86. Curih. Belgrad «.1280. Amsterdum 207.45, Atene (i.675, Berlin 122.88, Bruselj 71.8(1, Budimpešta 90.20, Bukarošt 3.06, Carigrad 2.44. Dunaj 72 56, London 25.0823, Madrid 58.20, Ne\\york 51.525, Pariz 20.24. Praga 15.28, Sofija 3.73, Trst 26.97, Varšava 57.76, Kopcnhagen 137,85, Stock-liolm 138.23 Oslo 187.85, Ilelsmgfors 12,975. Dinar notlra: (vnlulu) 12,55, nu Dunaju (deviza) 12.5775, Vsi elanl Katol. prosvetnega druitva v Trbovljah ), agrari 54 hl„ vojna škoda ar. 192.50—481 (430.50). 12. 429.50—430,50, 2. 424 hI. brez kup. 8% Bler. pos. 91—92.25, 7% Bler. pos. 81.50—82 (81.50. 81.625, 81.50, 81.75), 7% pos. Drž. hip. ban ke 80.50—81.25. Bančne delnice: ' Ravna gora 75 den., Hrvatska 50 den., Poljo 56—56.50 (56, 56.50), Union 191—193 (191), Jugo 79—79.50 (79), Lj. kr. 122 den., Med ju narodna 07 den., Narodna 8050— 8150, Obrtna 30 den., Prašlediona 925-927.50 (925), Srbska 188-189 (188), Zemaljska 129—1») (129). Industrijske delnice: Nar. sum. 25 den., Guttmann 185—137 (185, 136), Sluvek« 50—55, Slavonija 200 den., Našice 1000 den., Danica 100— 103, Pivura Sar. 190—200 01., Drava ':37 bi., fteče-rana Osjek 298—298, Nar. ml. 20 den., Osj. Ijev. 197 den., Brod. vag. 90 den.. Union 120 bi.. Vevče 124 den., Isis 40 den.. Ragusea 347 — 399, Oceaniu 210 den.. Trboveljska 374-377 (375). P.elgrad. Narodna banka 8130. T/, invest. pos. 85—87, vojna škodn ni bilo zaključkov, Tob srečko 22 -25, 7% Bler. jios. 80.50—N1. Duuaj. Podou.-savska-jadran. 87.89, \Viener Bankverein 17.10, Credltanslp.lt 40.90. Kseompteg. 158, Union 28, Ausslger Cheniisrhe 158.40. Mundus 145, Alpine 19.35, Trboveljska 46.55, Krunj, ind. 89, Leykam 3.90, Rima Мигапу 70.50. Notacije državnih papirjev л inozenistiip London: 7% Bler. pos. 79.75—80.50, Nevvvork: 8% Bler. pos. 91—92.28, 7% Bler. pos. 80 - Š0.75 7% pos. Drž. hip. banko 79.75—80. Žitni tr£ Tako pri lian kakor nu inozemskih tržii<čili je poslalo živahnejše. Cene pa so ostale do trnih';,a neizpremenjene. V loku popoldneva je narasla iona umetno sušene koruze za 1 paro pri kg. Sedaj stano 82.50—81. Naraščanje cene je pripisovati večjemu povpraševanju za blago pri nas domu, nadalje pa je precej povpraševanja tudi iz Avstrije. V L,ubljani so notacije ntizpremen ene. Novi Sad. Pšenica slav. 77/78 kg 123-127.50, ostala neizprcmenjenii. Vse ostalo neizpremenjeno. Promet; 13 vagonov pšenice, 1 vagon ovsa. 20 vagonov koruzo. 6 vagonov moke, 0 vagonov otrobov. Tendenra neizpremenjena. Somhor. Pšenica bač. |к>1. 140—145, bn?. nkol. Sombor 127.50—182.50. gbč. 79/80 kg in ban. Begu šlop 79 kg 137.50—142.50, sr. 78 79 kg 127.50— 132.50, slav. 78 kg 125—130, ban. Bega kanal 79,80 kg in ban. Donava šlep 79 kg 185—140, oves bač. 132.50—137.50, sr.. slav. 185—140, ječmen, fižol In otrobi neizpremenjeni, koruza bač., sr. stara 92.50 —97.50, stara Donava šlep 97.50—102.50, bač. nova posušena 77.50—82.50, garant. 60—65, dec., jiui. 65 —70, moka Og, Ogg 245—255, št. 2 215—225, št. 5 1.90—200, ostala neizpremenjena. Tendenca mlačna. Promet: 348 vagonov. Budimpešta. Tendenca prijazna, promel miren. Pšenica marec 15.36—15.40, zaklj. 15.38— 15,39. maj 15.46-15.51, zaklj. 15.50—15.51, rž marec 8.54—8.58, zaklj. 8.57—8.58, koruza maj 11,63 —11.78, zaklj. 11.76—11.77, tranzit maj 9.55—9.58. Hmelj Savinjska dolin«. Tudi zadnje |>nrllje letošnjega hmelja so večinoma razprodane in so inozemski trgovci že zapustili naše tržišče. Cene so se zadnji čas šo nekoliko dvignilo in se je plačevalo za hmelj 15—18 Din za kg. Po lanskem pridelku za enkrat še ni povpraševanja. Vojvodina. Letošnji hmelj je že skoro ves razprodan. Zadnje partije so bile prodane po 8 do 12 Din za kg. Češkoslovaška. Zadnji čas je povpraševanje popustilo in se le cene za |>rvovrstuo blago držijo, za oslalo pa so nekoliko nazadovale. Zate* k i hmelj se trži po 11—18 Din, res prvovrstno Izbrano blago izjemoma celo do 20 Din, ušterki in roudnieki hinelj po 10—15 Din, dubskl In ostali češki hmelj pa po 8—11 Din za kg. Nemiijn. Kupčija jc jiostalu zadnji čas mirnejša ln je povpraševanje popustilo, vendar pa so cene ostale v glavnem neizpremenjeno. V Niiniber-gu notlra hallertiniskl hmelj 10—28 Din, vvOrttem-benškl 21—22 Din, badenskl 14—22 Din, teltnaiiT-ski 26-27 Din, spaltskl 18- 28 Din, Aisrhgrutid 9—14 Din ln gorski hmelj 9—20 Din zu kg; naš štajerski hmelj tiolira 14—18 Din za kg, Računa so, da jo v Nemčiji Iz prve roke že prodano 90$ letošnjega pridelka. Francija. Letošnji pridelek je že večinoma razprodan. Zadnji čas se Je plačevalo zn alzoški hmelj po 18—17 Din In »a oslali francoski hmelj ix> 8—11 Din za kg. Slovenski hmeljar . Celje. Nilruhcrg, 7. nov, a*. Po Železnici Je bilo pripeljanih 100 lini, prodanih pa 40, Povpraševanje jo nekoliko iHinehalo. Cena zn prodani prvovrstni hallertnuSKl TlfflMJ Je zn.is.ila do 100 mark, za štajerski hm?lj pu 55 —65 mark. Ceno postajajo ugodnejše kupcem. Razpoloženje je bilo zelo mirno. Tajiun nad Filipinskimi otoki. Največ žrtev je zahteval vihar na otoku Camarines, na katerem st dviga 2500 metrov visoki ognjenik Мауоп, ki od časa do časa še deluje. Štirinoga prijateljica velikih mož Človeštvo je polno predsodkov; eden izmed cele teme je ta, da velja pes kot ljubljenec moža, mačka pa kot ljubljenka žene. Pes in mačka sta postala celo simbol za razmerje med moškim in žensko: Kakor pes in mačka .. . Vse to je mitološki predsodek. V francoski in angleški umetnosti 18. stoletja je komaj najti kako žensko sliko z mačko. V takratni kakor tudi v moderni umetnosti najdemo žensko naslikano z modnim psom ali pa konjem. Mačko najdemo le na otroških »likah ali pa kot simbo! domačnosti sploh. Ce pa pogledamo v resnično zgodovino znamenitih ljudi, pa doživimo pravo presenečenje: niiti ena izmed slavnih žena ni bila posebna ljubiteljica mačk. Nasprotno pa najdemo med znamenitimi možmi nepregledno vrsto takih, ki so mačke naravnost strastno ljubili. Saj ni treba, da bi spominjali Cezarja in stare Egipčane, kjer je bilo čaščenje mačk izključno moška zadeva. Še od Mohameda do Baudelaire-ja je število mačjih prijateljev cela legija. O Mohamedu je znano, da je nekoč, ko se j e dvignil pa opoldanskem počitku, odrezal rokav svojega plašča, da ne bi prebudil svoje mačke Muczze- , ki je spala na njem. Mohamed je bil trdna prepričan, da ga bosta v nebesih prva pozdravila njegov žrebec in ?njegova mačka! Najrazličnejše osebnosti najdemo med mačjimi prijatelji. Mračni Oliver Cromvvell jc ljubil konje in mačke bolj nego ljudi. Karol II. je bil velik ljubitelj mačk. Prvi ravnatelj angleške akademije Reynold je imel v svojem ateljeju vedno po več mačk. Disraeli jc od otroških let strastno ljubil mačke. Zadnji veliki angleški prijatelj mačk, pesnik Swinbur-ne, je ostal v poznejših letih vsem obiskovalcem v enakem spominu: nihče ga ni našel drugače, nego sedečega v starem naslanjaču s copatami na nogah in mačkom na kolenih. Med znamenitimi Nemci jc ljubil mačke predvsem Luther, potem pa Melanchton in Erasmus, enako mračni Tilly. Najslovitejši prijatelj mačk pa je bil Gothe; vsekakor jc tudi nasproti mačkam uveljavljal svoje lepo-čutje in je maral samo lepe, nepohabljene živali. čim se je mačika kakorkoli okvarila ali zbolela, so mu jo morali spraviti izpred oči. Če Bog kliče... V škofovskem semenišču v Parizu študira letos 112 kandidatov duhovniškega stanu, od kaitenih so bili .premnogi že v najrazličnejših svetnih poklicih, in sicer: eden je bil polkovnik, eden praporščak, šest kapetanov, 12 nadporočnikov, 26 poročnikov, štirje mornarji, pet politehnikov, pet inženjerjev, šest odvetnikov, dva pisatelja, en finančni inšpektor, dva člana revolucionarskega polka. :>Osser-vatore Romano«, ki prinaša to vest, dostavlja: »To je cvet in srce inteligence, ki se docela posvečuje dn žrtvuje Bogu, med tem ko mladina beži od njega v svet, ..« Izraziti mačji prijatelji so pa Francozi. Veliki in vedno otožni kardinal Richelieu je poznal samo eno razvedrilo: mačke. V njegovem zasebnem stanovanju )ih j?, imel vedno po več. Vendar ni maral : I Tičk, marveč le največ tri mesece r in jih jc zamenjal za mlade. — Df c bil isto tako velik prijatelj ma. . V prekaša v svoji ljubezni do mačk knjžev.ix grof Cha-teaubriand. Kjerkoli se untJ , doni;, ali na tujem, povrodi ga sprem a,'c n.alke. V vseh svojih spisih in tudi ' aminih jih brani in povzdiguje. Obrajta • j francoske mačke nego angleške, češ, .igleške niso dovolj živahne; a ko se nahaja v pregnanstvu, mu jc mila tudi angleška mačica. Papež Leon XII. jc podari! slavnemu poslaniku mačka > Min-setta«, na katerega je zloži! Chateaubriand eno svojih najlepših pesmi. V starosti je grofu zamrlo vsako toplo čuvstvo, samo ljubezen dc mačk mu je še ostala. - Prvo delo o mačkah — »Les Chats<- — je pa napisal Moncrif, Vol-tairejev sodobnik. Ko je bil izvoljen v akademijo, so bili tam tako srditi nad predmetom njegove strasti, da je moral knjigo »Les Chats« izločiti iz svojih del. Roosevelt, demokratski guverner države Newyoiik, ki jc tlebil pri volitvah ogromno večino in velja kot kandidat za predsedniške volitve 1. 1932. Avto v cenita ? Znana angleška avtomobilska tvrdka Bentley Motor Ltd. je razglasila, da se poslej ne bo več udeležila nobenih avtomobilskih tekem, ker so brez pomena. Kakih novih bistvenih izboljšav v ustroju avtomobila namreč ni več pričakovati. Tega mnenja so tudi angleški strokovni listi, ki naglašajo, da je avtomobil že dosegel tisto najvišjo brzino, ki je spričo potrebne pažnje za varnost prometa sploh dopustna. Temu nasproti pa naglašajo nemški strokovni listi, da se v tehničnih stvareh ne da prav nič prerokovati in da so tudi pri avtomobilu možne še nove iznajdbe in izpopolnitve. Pred upniki zbežal v oblake Policija v Oslu se je znašla te dni pred težko nalogo, da zasleduje zadolženega podjetnika, ki je pred upniki dobesedno pobegnil v oblake. To je znani norveški inžener in letalec Hellesen v Drontheimu, ki so ga upniki rubili in zahtevali izvršbo. Toda edini predmet, ki bi pri tem prišel v poštev, je njegovo letalo. Inžener je za nakane upnikov pravočasno zvedel in jo z letalom popihal v oblake. Sedaij od jeze pihajo njegovi upniki, ki so po svojih odvetnikih pozvali policijo, naj Helle-sena za vsako ceno izsledi. Toda kje in kako? Nekajkratov so ga bili opazili na norveški zapadni obali, a je takoj zopet izginil — svoje skrivališče si je izbral v oblakih. Upniki se boje, da mu ne bi zmanjkalo bencina in ne bi kje treščil na tla. Pri tem se seveda ne boje, da bi se razbil inžener, pač pa jim je za njegovo dragoceno letalo. Angleži se zdravijo z medom Angleški zdravniški zbornici v Londonu so predložili zdravniki dr. Maberly, dr. Car-taz, dr. Demade in Bouchard sledeči seznam receptov, ki jih rabijo angleški zdravniki že nad 20 let s popolnim uspehom: 1. Pri bolečinah v ustni votlini se taista izpira z odcedkom vrtnega žajbelna, ki sc mu pridene na en kozarec eno jedilno žlico medu in eno jedilno žlico vinskega kisa. Namesto žajbelnovega odcedka se rabi z enakim uspehom odcedek iz listja črnega trna. — 2. Proti oslovskemu kašlju je vzeti eno kavino žlico ne pretoplega odcedka materne dušice, zmešanega do polovice z medom, večkrat na dan. — 3. Proti šenu (všen ali pereči ogenj) se rabi v Angliji z uspehom po načinu dr. Haywarda v Crospey (Illinois USA). Bolniku se odrgnejo boleča mesta s suho krpo domačega (hodnega) platna, nato se naveže na boleče mesto vsaki dve uri v medu nanovo namočena platnena krpa. — 4. Proti pokanju kože se rabi maža, napravljena iz: 60 gr telečje obistne masti, 15 gr oljčnega olja, 2 gr kafre, 60 gr govejega mozga in 15 gr medu. Na neprehudem ognju se razpusti telečja mast in gbveji mozeg, nato pridene olje in vse precedi; skoraj ohlajeni tekočini se pridene medu in kafre in vse dobro premeša. Maže se razpokana koža dvakrat na dan. Nobena gospodinja v Angliji ni brez te maže in jo ima stalno v zalogi. — 5. Proti ozeblinam se rabi mazilo iz enega dela medu, enega dela terpentinovega olja in enega dela lovorjevega olja. — 6. Nadomestilo za ribje olje, ki ga ne jemljejo otroci radi: Dva dela čajnega masla in en del medu se mešata z leseno žlico toliko časa, da nastane krema. To kremo je dajati otrokom na poljuben način. Prebivalstvo Mandžurije V Mandžuriji je tačas približno 100.000 Rusov, 600.000 Korejancev, 200.000 Japoncev in 26 milijonov Kitajcev. Rusi so po pretežni večini obubožanci, ki za delo niso prida (večinoma »beli« emigranti). Med njimi je več žensk nego moških, dočim je razmerje med spoloma pri Kitajcih ravno obratno. Kore-janci so v očeh Kitajcev manjvredna sodrga in noben Kitajec se ne poniža tako daleč, da bi z njimi občeval. Vendar so pa le važen či-nitelj, ker jih Japonoi iz umljivih razlogov ščitijo in pospešujejo njihovo priseljevanje. Število Rusov je v zadnjih letih znatno padlo, ker so bili mnogi samo začasno prišli tjekaj. Tako je znašalo njihovo število še leta 1922. 155.000 duš. Fantastični pisatelji so pripovedovali, da se Rusi v Mandžuriji poročajo s Kitajkami in da nastaja tako tamkaj novo pleme. Kitajci pa ugovarjajo, da se njihove ženske nikakor ne pečajo s temi medlimi emigranti. Spričo dejstva, da Kitajke lahko med lastnim plemenom dobe moža — že zato, ker jih je manj nego moških — ta ugovor najbrže drži. »Oprostite, kaj pa delate v moji kleti za premog?. ->/<) tristo uamalanih! Jaz sem pa mislil, da sem odkril nov premogovniki* Kudsutak, dotedanji namestnik Rykovu in poseben zaupnik Stalina, ki postane baje predsednik sov-ieta ljudskih komisarjev. Rykov, predsednik sovjeta ljudskih komisarjev, ki ga namerava Stalin odstaviti. Frumkin, komisar za zunanjo in notranio trgovino, ki je bil odstavljen, ker je odklanjal Stalinovo politiko Kulturni obzornik O Bunievcih V srbohrvaiski publicistiki sc je v zadnjem času precej pisalo o Bunjevcih in njihovih problemih. Pri nas pa je bilo dosedaj še malo govora o njih. Pred nekaj meseci je v izdanju Srpskc kraljevske akademije izšlo obsežno in znanstveno vsestransko podprto delo belgrajskega vseučili-škega profesorja dr. Jovana F.rdeljanoviča z naslovom: O poreklu Bunjevaca. Po njegovem mnenju je vseh Bunjevcev čez 400.000. Dr. Erdeljano-vič jih deli v tri skupine: v dalmatinske (250.000), priroorsko-liške (56.000) in podonavske (100.000). Pripominjam, da se danes pod imenom Bunjevci razumevajo navprej podonavski, ki se sicer niso kompaktno ohranili v posameznih predelih Vojvodine, ampak tvorijo raztreseni po širokem področju večje ali manjše otoke. Največ jih jc v okolici Suboticc, Sombora in Baje. Bunjevci govore štokavsko-ikavsko narečje in so se (podonavski) naselili v te nižinske predele v 15., 16. in 17. stoletju. Prvotna domovina Bunjevccv je (po dr. Er-deijanoviču) zapadna Bosna in Hercegovina. Istočasno se je vršilo preseljevanje tudi na severov zahod, v Liko in Dalmacijo. Dr. Erdeljanovič je v posameznostih v svoji obsežni študiji kontradiktorcn. Naprej in naprej zatrjuje, da so Bunjevci katoliški Srbi, dasi na drugem mestu zopet dokazuje nasprotno. Sploh sc zadnja leta bije hud boj med srbohrvatskimi znanstveniki in zgodovinarji, ali so Bunjevci Hrvati ali Srbi. Za mene to vprašanje ni aktualno. Dejstvo pa. da so podovanski Bunjevci konfesijonalno katoliki, jasno govori za hipotezo, da so ta katolicizem prinesli že iz pradomovine, ker dokazovanja o asimilaciji v Panonski nižini s strani Madja-rov ne ustrezajo v vsem postavljeni dr. Erdeljano-vičevi tezi. Podonavski Bunjevci so po veliki večini kmetje in žive izven večjih mest, brez civilizacijskih vplivov in sami zase na t. zv. »salaših«. Zato so tudi tako verno ohranili svojo ikavsko izgo-varjavo. Imajo celo vrsto narodnih navad, ki so svojstvene njihove in jih ne zasledimo med ostalim prebivalstvom Vojvodine, dasi imajo nekatere enake kakor Srbi ali vsaj njihovim podobne, Odlikujejo se po izraziti lepoti, zlasti moški. Kulturno so zelo zaostali. Njihov prvi kulturni delavec je bil škof Ivan Antunovič, ki ga nekateri imenujejo bunjevsikega Dositeja. Napisal je obširno razpravo z naslovom »Razprava o po-dunavskih in potisanskih Bunjevcih in Šokcih (odkod ta čisto slovenska oblika?). On je bil, ki jc ustanovil prvi bunjevski časopis »Bunjevačke i šokačke novine« in kasneje »Bunjevačku i šo-kačku vilu«. Mnogo sta storila za prosvetni dvig Bunjevcev lista »Danica« in »Neven«. Omenjam še »Misečno kroniko« (1872), »Subotički glasnik« (1873), »Subotičke novine« (1893). Med bunjev-skimi javnimi delavci bi omenil še Božo Šarčeviča, Dragutma Miladinoviča in Boška Vujiča. Letos sta izšli še dve knjigi o Bunjevcih: »Povjest Hrvata u Vojvodini« (Petar Pekič), izšla v Zagrebu s podporo Matice Hrvaške, in brošu-rica A. M. Kuntiča »Bun;evac Bunjevcima — i o Bunjevcima« (Subotica). Poleg tega je pred dobrim tednom izšla debela knjiga revije »Književni Sever«, ki je vsa (obseg 4 številk) posvečena vprašanju Bunjevcev. Omenjam, da je to že druga knjiga »Knjiž. Severa« le vrste. Prva jc izšla leta 1927. T. P. Dr. Stanko Leben: Italijanska vadnica za šole in samouke. I. in II. del. Ljubljana 1930. Založila Jugoslovan sika knjigama v Ljubljani. — Dolgo pričakovana vadnica italijanskega jezika je pravkar izšla. Dr. Stanko Leben jo je sestavil na podlagi svojih predavanj v radiu. Obdelana je v knjigi vsa slovnica zelo izčrpno in praktično, vmes so berila. Posebno pozornost je polagal prireditelj na izgovorjavo in menimo, da nam je dal učbenik, ki bo popolnoma odgovarjal našim potrebam. Zanimanje za italijanski jezik pri nas stalno raste, kar je popolnoma razumljivo — zdaj imamo pa naposled moderno učno knjigo, ki je prikladna tako za pouk v šoli kakor tudi za samouka. Knjiga je zelo lično opremljena, tiskana okusno na lepem belem papirju in obsega 160 strani. V polplatno vezana velja 62 Din. Podrobnejše poročilo o nji še prinesemo. Na mariborskem književnem trgu je izšla no-vemberska številka »Našega Doma«, odličnega ter pestro urejevanega glasila slovenske kmetske mladine. Uvodoma jc ognjevit poziv, naslovljen na kmetsko mladino, da dela z vsemi močmi na poglobitvi prosvetnega gilbanja. Nato slede globoko zajete programatične misli, ki jih je govoril kmet-ski mladini na velikonedeljskem fantovskem taboru prof. dr. Jeraj (Fantje Slomškovega kova). Sledijo: Sredi življenja viharjev (povest iz tirolskih gora; po A. Picblerju prevei fant od Soče); Kako si jaz mislim dekliški sestanek (M. Stupca); Beseda o zvočnem filmu (J. Stabej); Za hrepenenjem po materi (drama iz svetovne vojne; po pripovedovanju L. Sokliča spisal I. Šupka. Poslovenil J. j Oblak); Ali bomo pozimi vedno za pečjo sedeli? (Jože Petrun). Poučne in materinsko nežne misli niza urednica M. Stupca v dekliških gredicah; stvarni in povsem aktualni so tudi fantovski razgovori pod lipo. Omenjeni mesečnik, ki ga izdaja Čirilova tiskarna v Mariboru, prav toplo priporočamo. Naroča se pri upravi Našega Doma v Mariboru, Koroška c. 5. Naročnina znaša letno 12 Din. Alma M. Karlin: Drachen und Geister. Exo-tisehe Novellen. (Freundsbergverlag, Berlin, 1930.) Celjanka Alma M. Karlin si je priborila s svojima dvema knjigama »Einsame Weltreise« (Die Tra-godie einer Frau) ter »Im Banne der Siidsee« ne-deljeno priznanje vseh tistih, ki ljubijo potopise, sloneče na resničnih doživetjih, še bolj pa tistih, ki v potopisih iščejo še nekaj več nego sam popis in nenavadne dogodivščine: globokejšega pogleda v kaos, ki se imenuje priprosto človek. Odlikuje pisateljico in popotnico, ki je preromala pol sveta sama in siromašna, prav posebna darovitost baš v poslednjem pogledu in vrhu tega še izredna spretnost in sposobnost pripovedovanja, ki mu visokih umetniških kvalitet ni moči odrekati. — Pravkar pa je izdala pod gornjim naslovom zbirko novel, ki se morejo mirno postaviti ob bok najboljših del tako zvanega eksotičnega slovstva, na priliko Go-bineaujevih Azijatskih novel. Kar pa daje novelam Karlinove poseben čar je izrazita ženskost, ki veje iz sleherne vrstice. Zlasti kitajske novele in povesti z južnega morja so edinstvene, proste vsakega vzora, vredne vzporedbe z najboljšimi japonskimi povestmi znamenitega Lafcadia Hearna. "Nemška rojakinja iz Celja zasluži največje pozor-I nositi — široki svet jc sprejel njena dela z občudovanjem, in gotovo je, da bo našla pisateljica I tudi pri nas mnogo navdušenih čitateliev. Šport SK Korotan: Danes ob pol osmih zvečer redna odborova seja. Gospode odbornike prosim malo več točnosti. — Jutri v nedeljo, ob pol 10 zaključni mesečni sestanek za vsa moštva. Po sestanku se slikamo. Prosim točno in polnoštevllno. Tajnik Franc Novak. SK Grafika: za nedeljo ob 13 pop. se imajo javiti na igrišču SK Ilirije sledeči igralci: Wohl-muth, Mihelič, Novak, Pukl, Kinetič, Pallek, Ko-bal, Sfupica, Katavič, Zinke, Irobevšek. ločno ш sigurno. Načelnik. SK Ilirija, nogometna sekcija. Danes v soboto ob 18.30 bo važen sestanek I. moštva v klubski sobi, v »Evropi«. Polnoštevilno! Nogomet v tujini , Dunajski prvenstveni boj ie bil pretečeno nedeljo zelo zanimiv, čeprav ni to pot sodeloval prvak Rapid, ki je bil v Pragi. — Nad 12.000 gledalcev je prišlo, da prisostvuje mnogoobetajoči borbi med Admiro in Austrijo. Posebno za Ad-miro je bila važna ta tekma, kajti poraz bi pomenil za njo izpad v vodstvu prvenstvene tabele. Igra obeh klubov pa ni zadovol.ila občinstva. Dočim je bil napad Auslrije slab, a krilci dobri, je Admira imela boljše napnddce in slabše krilce. S 3 : 0 pa je Admira klub slabi igri odpravil« nervozno Austrijo, od katere so vsi pričakovali večjega odpora. — Na/lepša tekma dneva pa je bila igra Vienne z WAC-om. Igralo se je tu tako, da so bili zadovoljni tudi razva eni gledalci. Srečanje se je zaključilo z rezultatom 1 : 1, ki pa odgovarja poteku igre. S tem si je Vienna zaenkrat utrdila tretje mesto v prvenstvu. — Slovan se ie to pot boril z VCiener Sportkhibom zelo nesrečno! kajti v popolnoma odprti igri je zgubil tekmo z 1 : 2 (0 : 0). Ce bi Slovan uspel v tej tekmi, bi zasedel peto mesto in bi prehitel celo Wackera. — FAC in Wacker sta bila zadnja nasprotnika minulega prvenstvenega kola. Wacker jo bil tehnično močnejši in vse bolj dozorela je bila igra njegovih igravcev. FAC pa se je »boril« v pravem pomenu besede in uspilo mu je, da je izsilil neodločen izid s 3 : 3. — Tabela dunajskega prvenstva je sledeča: 1. Admira (8 iger, 14 točk); 2. Rapid (7 iger, 12 točk); 3. Vienna (9 iger, 12 točk); 4. Austris (9 iger, 10 točk); 5. Waeker (S iger, 7 točk); 6. WAC (9 iger, 6 točk); 7. Slovan (9 iger, 6 točk); 8. \Viener Sportklub (8 iger, 6 točk); 9. Nicholson (7 iger, 5 točk); 10, FAC 18 Iger, 4 točke). LAHKA ATLETIKA. Kaj so letos dosegli Romuni? Pred kratkim Scle so se v Romuni i končala tekmovanja za državno prvenstvo v lahki atletiki. V drugih državah je povsod skoraj lahkoatletska sezona zaključena, v Romuniji pa je šele jesenski čas najbolj Živahen. — Na romunskem državnem prvenstvu so bili doseženi sledeči rezultati: 100 m: Velceanu 11.2 sek.; 200 m: Lowen-feld 23.8 sek.; 400 m: Ruck 53.3 sek.; 800 m: Lazar 2:05 min.; 1500 m: Paveliuc 4:25.2 min.; 5000 m: Paveliuc 16:45,4 min,; 10,000 m: Manea 35:49,2 min.; 110 m lese: Csegezi 16 sek.: 400 m lese Vitalyos 60.2 sek.; 4X100 m: 44 7 sek.; krogla: Fritz 13.57 m; disk: Havaletz 42.62 m; kopje: Kottmann 52.10; »kok v višino: Schopp 1.76 m; »kok v daljavo: Schlandt 6.55 m; troskok: Pnna-Aoth 13.10 m; skok s palico: Csegezi 3.38 ш. — V naslednjem pa prinašamo še rezultate damskega lahkoatletskega tekmovanja. 100 m: Orendi 13.9 sek.; 80 m lese: Gohn 14.6 sek.; 4X100 m: Olym-pia 55.9 sek.; skok v' višino: Orendi 1.30 m; skok v daljavo: Orendi 4.82 m; disk: Sturm 29.06 m; krogla: Jickell 9.89 m; kop e: Bock 34.08 m. Iz društvenega življenja Redna skupščina SSLU se bo vršila v petek 21. nov. t. 1. ob pol 15 v zbornični dvorani univerze. — Predsedstvo. Ljubljansko gledališče Drama. Začetek ob 20 zvečer. Sobota, 8. nov.: MLADOLETJE. Red A. Nedelja, 0. nov. ob 10: .1ANEZEK NOSANCEK, mladinska predstava. Znižane cene. Izven. — Ob 20: GOSPA MINISTRICA. Ljudska predstava i» znižanih cenah. Izven, Ponedeljek, 10. nov.: SF.N KRESNE NOCI. Red B. Opera. Začetek ob 20 zvečer. Sobota, 8. nov.: GROF LUKSEMBUR8KI, opereta. Liudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Nedelja, 9. nov. ob 15: EVGENIJ ONJEGIN. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. — Ob 20: MASCOTTA, oremijera. Izven. Ponedeljek, 10. nov.: ZAPRTO. Mariborsko gledališče Sobota, 8. nov. ob 20: ALEKSANDRA Ab A. Kup. Nedelja, 9. nov. ob 15: SEN KRESNE NOČI. Na-vndne dramske cene. Kuponi. — Ob 20: LUTKA. Premijera. Naše dijaštvo Na občnem zboru J. kat. ak. društva sv. Cirila in Mete da v Belgradu dne 2. nov. je bil izvoljen sledeči odbor za tekoči semester: Predsednik in blagajnik: širne Kordič, medic., podpredsednik in blagajnik: Tine Kušar, medic., tajnik: Avgust Hribovšek, medic., revizorja: dr. Sida Sel-grad in ing. Luka Krstinič. Združenje jugoslovcnskib inženjerjev in arhitektov, sekcija Ljubljana priredi za svoje člane in ijih goste skupen ogled gradnje palač Pokojniskcga avoda na vogalu Dunajske ceste in Oajeve ulice П; zavi pod strokovnim vodstvom gg. ing. Dimnika in stavbenika Bricelja. Sestanek udeležencev v soboto, dne 8. novembra 1930 ob 15 pred vhodom na imenovano stavbišče v Gajevi ulici. Programi Hadio-Liubflana t Sobota, 8. novembra: 1215 Plošče (mešan program) — 12.45 Dnevne vesti. -- 18.00 Cas, plofiče, borza. — 1750 Plošče — 18.00 Viktor Pir-nat: V dolini gradov (Kartuzija Pleterje, II. del). — 18.80 Radio orkester. — 10.30 Ga. Orlhaber, angleščina. — 20.00 B. Hrovat: V stoletju tehnike, filmska kultura. — 20,30 Prenos lz Belgrada, opera. — 22.30 Časovna napoved in poročiki. nato plošče. Nedelja, 9. novembra. 9.00 Prenos cerkvene glasbe, 10.00 Versko predavanje (g. Jagcdic). 10.20 Groga in drugi (Murnik) čita g. Novak. 10.45 Sah. 11.30 Prenos govora min. predsednika generala g Petra Živkoviča iz velike dvorane univerze. 12 00 Tedenski pregled, 15.00 Kmetijsko predavanje. 15.30 Radio orkester. 16.00 Zabavno čtivo, pisatelj Milčinski. 16.30 Radio orkesteT. 17.00 »Kje je meja«, veseloigra, Liudski oder. 20.00 Prano« slavnostne vcč«rje iz hotela Union ob priliki obiska ministrov. 22,00 Časovna napoved in poročila, lahka glasba. DrugI programi t Nedelj«, 9. novembra. Belgrad; 9.00 Prenos iz Saborne cerkve, 11.00 Plošče. 1730 Radio orkester. 19.30 Violinski koncert (prof. Kari Holub). 20.30 »Borne«, drama v 1 dej. Petar Taletov. — Zagreb: 20.35 Zabavni ve-čer. 21.50 Novice in vreme. 22.00 Zabavni večer. — Budapest: 16.00 Petje, govori. 17.15 Koncert vojaške godbe. 19.15 Koncert orkestra. 22 30' Jazz-orkester. — Dunaj) 17,30 Komorna glasba. 18 30 Jezik in literatura Indi e; s p'.ošiami. 19.40 Zabavni koncert. 20.35 »Samski dvor«, slušna igra. Ca. 20.30 Prvo poročilo o izidu volitev v Avstriji, nato večerni kcncert. Vmes ponovna poročila o volitvah. — Praga: 19,00 Koncert orkestra, 19,30 Saksofon. 20.10 »Elisonova hči«, komična opera, prenos iz Brna 21.00 Bratislava. — Langenberg: 15.40 Plošče. 16.30 Popold-nski koncert. 20.00 »Kralj — pastir« (II re pustore), opera. Mozart; iato plesna glasba. — Rim: 17.00 Vokalni in instrumentalni koncert; plesna glasba. 20.32 Plesna glasba. 21.05 »Čikaška vo vodinja«, opereta v 3 dej., Kalman. — Berllni 15 05 Pesmi. 16.10 Ljudski koncert orkestra, 19.00 Klavir. 20.00 »Knez Igor«, opera, nato plesna glasba do 0.30. — Kato-vice: 16.20 Plošče. 17.40 Popoldan .ki koncert, 23.00 Plesna glasba. — Toulouse: 20.15 Koncert dunajskega orkestra. 2100 Operetna glasba. 22.00 Havajske kitare. 22.40 Plošče. — M. Ostrnva: 19.00 Koncert. 2220 Radio orkester. — Leipzig: 16.30 Delavski pevski zbor. 18.00 Koncert. 19.30 Stare narodne pesmi. OBLEKE za gospode od .... Din 240'—790'- za dečke 11 — 16 let od Din 200'--420'- za otroke 3—10 let . . Din 110'--160'- zimske kapuce od . . . Din 300'"—750'-hlače........Din 89"—1 5 0'- Oflled prost brez obveze nakupa! Samoprodaja v vseh vetjih krajih. V Ljubljani prodajalna IVAM 1/ЛС Sv. Petra cesta St. 23 ln IVMPfi !\vJ| celovška cesta št. 63 v Kranju, (Slavni trs št. 101 Prve celotna Izdajal Doktorja Franceta Prsiarna zbrano delo Cena Din 40*—, eleg. vezana Din 55'— Jugoslovanska knllgarna v l|ubl| roke, ene brez koukurcnec. Za ena dovoljena. I' ventiielno ho po rrne denar. Pri večjih ua of.llib preprodajaleem naj-veitl popust a;q i ш\ш &w Solin, мш \n (nes: Cenj. občinstvu si usojava naznaniti, da sva otvorila po končanih adaptacijah restavracijo in kavarno v Tattenbachovi ulici št. 5. Točila se bodo le priznano dobra vina po zmerni ceni. — Topla in mrzla jedila vedno na razpolago, tako n. pr. kosilo 6 in 8 Din, večerja 5 Din; guljaš, bleki in drugo 4 Din. — Sprejemajo se abonenti. — Od danes naprej je tudi na razpolago hlev in dvorišče za konje in vozove. Priporočata sc Maribor. 6. novembra 1930. Alojzij ill АпЈОШ jčl Seiljca. Za jugoslovanski patent št. 3926 od 1. septembra 1925 na: POSTOPEK in PRIPRAVA ZA ELEKTROLIZO KLOROVIH ALKALIJEV (Verfahren und Vorrichlung zur Elektrolyse von Cloralkalien), in dopunski patent št. 5688 od 1. februarja 1928 na: ELEKTROLITIČNA STANIČA Z ŽIVOSREBRNO KATODO ZA RAZKRAJANJE KLOROVEGA ALKALIJA (Elektrolytische Zelle mit Quecksilberkathode f(ir die Cloralkalizersetzung) — se iščejo odjemalci ali kupci licenc. — Cehjene ponudbe nai ING. MILAN SUKLJE. Ljubljana, Beethovnova ulica štev, 2. Štev. 3839. Razglas 12.772 V založbi ministrstva za šume in rudnike je izšla knjiga Šymarski zakoni i propisi I. Deo — Zakon o šumama, ki sta jo opremila s komentarjem, uredbami in s pravilniki gg. univ, prol. dr. Josip B a 1 e n in drž. svetnik dr. Stevan S a g a d i n. Knjiga vsebuje avtentičen tekst zakona z vsemi uredbami, pravilniki, odloki in (ormularji, ki so v zvezi s iem zakonom; nadalje natančen komentar, v katerem so pojasnjene vse intencije, ki so vodile nc samo ministrstvo za šume in rudnike, temveč tudi vrhov, zakonodajni svet pri sestavi tega važnega narodnogospodarskega zakona. — Delo vsebuje 320 tiskanih strani velikega formate ler je tiskano v latinici. Cena elegantne v platno vezane kniige znaša 100 Din po komadu (obenem s poštnino) ter se lahko naroči pri direkciji šum v Ljubljani. «X!< Љ Končala |e trudapolno zemsko pot In odšla po plačilo k Večnemu, gospa Nežiha Knez dane«, dne 6. novembra dopoldne, po 74. letih trpljenja. Kar treba vrniti zemlji, bo storjeno v soboto, dne 8. novembra ob 4 popoldne, ko se vrši pogreb izza Bežigrada, Einspielerieva ulica 24, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 6. novembra 1930. Žalujoči ostali. Direkcija šum v Ljubljani, dne 5, novembra 1930. Sadno drevja jabolke, hruške, slive, češnje, orehe itd. dobiu pri Drevesnici Josip Rosenberg, Maribor, Tržaška cesta štev 64. — Brzojavi: Rosenberg, Maribor. Tel interurb. 23-01, Tel. interurb. 23-01, Zahtevajte ceniki Le 6 novembre 1930 est decedee a Versailles (France) МА0ДМЕ veuve NEUVILLE mere de M. Emmanuel Neuville, Consul de France a Ljubljana. Autotaksi - .Hočevar Novo meslo-Kcndlla Telefon št. 18 Jabolka na debelo dobite pri Gospodarski zvezi v Liublfani Фпте, naše cene so najugodnejše! sv ^ ^ ❖ •3» ^ «{V v >w > ~v 0? Karmčmk, ШЦапа, Stari h g њ Velika izbira pletenin, torbic, dežnikov in moder тђ bluy Sterk nasl. MALI OGLASI Vseka drobna vršilca 1-SO Din ali vaaka beieda SO por. Nalmanfil oglaa ^ д Din. OalaaI nad devel vrstic ee računalo vUi. Za odgovor aoamKot Na vprašanja brex znamke ne odgovarfamol Trgovski pomočnik se sprejme s 15. dccemb. — Ponudbe pod »Mlajša moč« št. 12.776 na upravo »Slovenca«. Učenca za mesarsko obrt sprejmem. - Naslov v upravi Slovenca pod št. 12.791. i 1 ННјИсВ ШЖ памм Ћ 16 leten iant poštenih staršev se želi izučiti za mehanika. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 12.770. Prodajalka želi službo v trgovino z mešanim blagom. Naslov •v upravi »Slovenca« pod štev. 12.769. Iščem zaposlenja kot pisarn, moč, zmožen voditi kakršenkoli posel, dobro verziran v lesni stroki — kot žagovodja, skladiščnik ali kaj slič-nega. Položim tudi kavcijo. - Ponudbe na podružnico »Slov.« na Jesenicah pod: »Takojšen nastop«. Pouk Šoferska šola prva oblast, konc., Ča-mernik, Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugoauto). — Tel. 2236. Pouk in praktične vožnje. Vsaj poglejte, takšne so reliefne vezenine! Pouk je brezplačen. • Lindič, Ljubljana, Komenskega 36. Službo dobe Vajenko ca strojno pletenje sprejme Bonač, Streliška ul. IB< št. 24, Ljubljana. Služkinja samostojna, katera zna kuhati, ima rada otroke, snažna, krščanskega mišljenja, se sprejme k štiričlanski družini na Gorenjskem v stalno službo. -Naslov pove uprava Slovenca pod štev. 12.707. Natakarica na račun, zanesljiva in kavcije zmožna, znanje slovenščine in nemščine, se sprejme Kolodvorska restavracija Velenje. Stanovanja Meblov. soba se takoj odda. - Naslov v upravi lista pod št. 12.763. Meblirana soba, solnčna. separirana, se odda za Bežigradom (Pleteršnikova ulica 24). Stanovanje 2 ali 4 sob, predsobe, kuhinje, kopalnice in 2 balkona takoi oddam. Solnčna lega. - Naslov v upr, Slovenca pod št. 12.811. Zračno stanovanje 2 sobi in kuhinja z vsemi pritiklinami, elektriko in vodovodom in vrtom, na Jezici št. 91, poleg avto-postaje »Ruski car«, se takoj odda. - Dobnikar Ivan, Ježica. Dve veliki sobi v sredini Maribora, pripravni za pisarno itd., event. za stanovanje, sc takoj oddasta. Naslov v upravi Slov. v Mariboru Sobo s posebnim vhodom, štedilnikom, elektriko in vodovodom se odda takoj v Rožni dolini, c. V11I/22. em KTTEfl ManvJ Izvoz iaic Iščem takoj suho skladišče za prevzem jajc v raznih krajih Slavonije, Hrvatske in Slovenije. — Dobavitelji, kakor tudi trgovci, ki se pečajo s kupčijo 7. jajci, naj pošljejo svoj naslov na P. J. KLEFISCH izvoz jajc - Ptuj. V najem ali na račun prevzamem gostilno ali restavracijo z novim letom 1931. Reflektiram samo na prometnem kraju v Sloveniji. - Ponudbe na podružnico »Slov.« na Jesenicah pod: »Prometni kraj«. Trgovina z manufakturo, konfekcijo in galanterijo, dobro vpeljana — na periferiji Ljubljane — se odda z inventarjem v najem. Trgovina se odda z zalogo ali brez zaloge. - Ponudbe je poslati na upravo »Slovenca« pod »Sigurna eksistenca«. I Žandar. podoficirji! Kdo izmed gg. žandarme-rijskih podoficirjev v Sloveniji bi hotel prostovoljno zamenjati enako mesto v Srbiji, Vardar. puk? Potni stroški se povrnejo. - Cenj. ponudbe na upravo »Slov.« pod št. 4250. Telefon odstopim na Miklošičevi cesti, Ljubljana. • Naslov v upravi pod št. 12.795. Avinal proti pijančevanju stane 220 Din, Nikoprost proti kajenju 76 Din. Priznanja na razpolago. — Lindič, Ljubljana, Komcnskega 36 Hiša v Ljubljani, enodružinska ali parcela se kupi. — Pondube na poštni predal 338. Gostilno - mesnico in posestvo v trgu proda za 180.000 Din Posredovalnica Maribor, Sodr.a ulica 30. Enodružinska hiša se proda s pritiklinami, vrtom 1000 m2, zasajenim s prvovrst. sadnim drevjem in trto. Vrt je obdan z lepo in močno cementno ograjo. Hiša leži na prijaznem kraju, poleg je avto-postaja, do žel. postaje je 7, do cerkve 10 minut. Cena po dogovoru. — Več se izve pri lastniku v Kamniku — Zaprice 30. Posestvo 15 oralov, proda za 135 tisoč Din Posredovalnica Maribor, Sodna ulica 30, Stavbna parcela v izmeri 7000 m® se proda v bližini kolodvora Št. Vid - Vižmarje. Parcela je pripravna za tovarniško podjetje ali 5—6 manjših stavbišč. - Poizve se: Št. Vid - Vižmarje št. 100. Objave Hiša z vrtom katere oglas je bil v št. 231 »Slovenca« in bi sc prodala iz proste roke na dražbi dne 9. novembra, sc tem potom dražba prekliče. - Ambrožič Marija, Sava št. 133. Terezija Kolenko 3 leta bivša babica v mariborski porodnišnici -naznanja cenj. damam, da je odprla privatno prakso v Videnrainerjevi ulici št. 15/11, in se jim toplo priporoča. Kupimo Volna, bombaž, nogavice in pletenine v veliki izberi pri Kari Pre-log, Ljubljana, Židovska ul. 4 in Stari trg 12. Najceneje kupite Otomanc .... 550 Din Vložke, tapec. . 340 Din Vložke, žične . . 130 Din Madrace..... 240 Din Divane...... 1500 Din Linoleum, zavese, afrik, žima v zalogi E. Novak, Maribor, Slovenska 24. Obri Proti izpadanju las in boleznim lasišča jc »Ines« edino uspešno sredstvo. 1 lonček 38 Din. | »Ines«, Ljubljana, Mero sodna ulica 1. Peči na žagovino najboljšega sistema in najbolj trpežne izdeluje in razpošilja na poskušnjo | brez vsakega rizika za stranko, ker plača tovor-nino tja in nazaj tvrdka Rihard Jakelj - Slovenj-gradec. V Mariboru je najugodnejši nakup ga-Staro pohištvo lanterije, drobnarije, par- dobro ohranjeno, za več! P?Pir'a- šol!*ih sob, kupim. - Naslov v potrebščin itd. _ na de- upravi lista štev. 12.714. Vrednostne papirje srečke, obligacije, delnice kupuje upravništvo »Merkur«, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6/11. tel. 30-52. belo in na drobno — pri DRAGO ROSINA, Vetrinjska ulica Stev. 26. Dr. G. PICCOL1. lekarnar v Ljubljani, priporoča pri zaprtju in drugih težkočah želodca svojo preizkušeno Mašancke in rdeča jabolka kupuje po najboljših dnevnih cenah Ekspertna družba Matheis, Suppanž in drug, Maribor, Cvetlična ulica 18. Prodamo Puhasto perje čisto čohano po 48 Din kg, druga vrsta po 38 Din kg, čisto belo gosje po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg. Razpoši-j Ijam po poštnem povzetju.' L. BROZOV1Ć - Zagreb, Ilica 82. Kemična čistilnica perja. PSenitno moko DaiboljSih mlinov nudi najceneje veletrgovina | žila in mlevskih izdelkov A. VOLK, LJUBLJANA Resljeva cesta 24. гл !a /tiЛг Лл&млол; auAOS аллгаи toM, &0-JU 6 ј-ли TRETORN TREI0RN galošeinCevIgizasno* kupujejo vsi, ki cenijo svoj denar in varujejo svoje zdravje. Kupite tudi Vi še danes znamko TRIT0RN Ker )c najboljšo. V brezmejni boli naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da se je preselil med nebeške krilatec naš 9 letni preljubljeni sinček, oziroma bratec LJUBAN K zadnjemu počitku ga spremimo v nedeljo dne 9. t. m. ob 15. uri. Zreče pri SI. Konjicah, dne 7. novembra 1930. Žalujoči: Pavel in Amalija Mravljah, starši. Ivan, bratec. Dragica, sestrica. f Tužnega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naša ljubljena soproga, ozir. dobra mati, stara mati, tašča in teta, gospa Marija Gruber roj. Apat hišna posestnica v petek dne 7. novembra 1930 ob 5 zjutraj, po dolgi, mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere, v 64. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspala. — Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v nedeljo dne 9. novembra 1930 ob 16 iz hiše žalosti Maribor, Jezdarska ulica 5, na Magdalensko pokopališče v Pobrežju. — Sveta maša zadušnica se bo darovala dne 10, novembra ob 7 zjutraj v župni cerkvi sv. Magdalene. Ivan Gruber, soprog. Ivan, Ivanka, Marjana, Kundi in Pavla, otroci. Fani Gruber roj. Cečovnik, sinaha. Alojz Kovač, Bogomir Mraz, Hinko Maren, zetje. Hanzi, Franci, Frici, Maksi in Gretica, vnuki in vnukinja — ter vsi ostali sorodniki. Maribor, 7. novembra 1930. Brez posebnega naznanila. Gospodje, pred nakupom si oglejte našo Zalogo bre^obvesnof rt' v % ф ij^ A .V ► k „v > х45 > ° > > JWV VVo^ * j* v " ^ j •3 S'S_.SS5 m г ^ ^ 2. к —• -a ш Sao _, а ..o£ coca '3-St " "O 5 S- S ° w i ž? m d o • I 2 du I 1 i f^cSJ^S "eS s^sRSji 5 - Si o • sr*D 1 : i So S-2.» „ O > £.*> ■3q cf g S t ■goa §53 •i^SiŽ I Hans Dominik: Moč treh 31 Roman iz leta 1955. Silvester je potrl sklonil glavo. Atmine napovedi niso varale. Obrnil se je v stran, da bi prikril svoje notranje razburjenje. Tedaj jo začutil, rla mu je Indec položil svoje roke na ramena. >Vojna ne bo prišla, dokler se ne izpolni luna. Ko sem v pretekli noči bdel ob tvojem šotoru, sem videl, kako so spravili svoje meče v nožnice. Možje so obdržali roke na ročajih.Kaj praviš, Atma? Vojna jc odložena?< Erik Truvor je pristopil bliže k Indcu. Med prsti je držal papirnati trak brzojavnega aparata. »Preložena. To bi razložilo spremenjeno pisavo v teh brzojavkah.« »Preložena, dokler se ne obnovi luna. Imamo časa. Čas, da izvršimo tvojo voljo, in čas, da izpolnimo Silvestrove želje.« Erik Truvor je odločil. Osem in štirideset ar bi potreboval še Silvestrove pomoči, da bi izgotovil vse dele nove konstrukcije, da bi jih potem sam le še sestavil. Njegovo povelje je bilo odločno. Zaman se je trudil Silvester proti temu. Atma se jc pridružil Eriku Truvorju. »Dva dni in dve noči, Silvester. Potem bomo tu gotovi 7. vsem, kar jc potrebno in gremo po deklico. Z vzdihom sc jc uklonil Silvester volji svojih prijateljev. Znova so začeli delati, kovati, piliti, gladiti. Jeklo in baker sta zadobila nove oblike in v osem in štiridesetih urah so zrasli deli, ki naj bi tvorili novi veliki žarilnik. »I! * * Doktor Glossin je sedel v poslopju angleške admiralitete pred debelim, zaprašenim aktom in obračal list za listom. Tu je ležalo na porumenelem papirju kratko poročilo, ki ga je bil napisal z lastno roko in s katerim je bil opozoril angleškega oblastnega komisarja na Gerharda Bursfelda. Pisemce je bilo od tam našlo svojo pot do meglastih Temzinih obal in je rodilo svoj učinek. Naslednji zapiski so pričali o tem. Poročilo drugega oblastnega komisarja, da je baje tolpa ropajočih domorodcev ugrabila inženjerja Bursfelda. Obvestila o vpoklicu vojaštva. Ekspedicija, da bi osvobodili ugrabljenca. Poleg tega obvestilo, da je pri ugrabitvi pogorela Bursfeldova vila. Poročilo, da so najdenca spravili na krov male križarke »Al-kyon , da njegove žene in otroka ni nikjer najti. Do tu bi mogla poročila stati v vsakem listu. Angleška vlada je pri tem igrala vlogo osvoboditeljice in nič ni kazalo, da bi bil napad naročeno delo. Potem so bila resnejša in niso bila več prikladna za javnost. Bursfelda so prepeljali v Tower. Njegovo prvo zaslišanje o njegovi iznajdbi. Njegov upor, da bi količkaj povedal. Ponovna zaslišanja tekom naslednjih štirih tednov. Zmeraj enaki neuspeli. Potem je prišel zadnji spis v zvitku. Poročilo, da so našli Gerharda Bursfelda v petem tednu, odkar so ga zaprli, mrtvega na njegovem ležišču. Po izjavi službujočega zdravniku ie umrl zadet od srčne kapi. Dr. Glosin se je oddahnil. Breme tridesetletne prošlosti mu je padlo s srca. Gerhard Bursfeld je mrtev. Umrl je, ne da bi bila angleška- vlada izvedela kaj od njegove skrivnosti. Dr. Glosin je v svojem spominu zbral ono malo, kar je bil tedaj izvabil od svojega prijatelja: Trditev teoretične možnosti, da se da sila, ki jo proizvajamo na poljubnem mestu brez materielnih zvez zbrati na drugem kraju. Majhen poizkus, pri katerem je 500 metrov oddaljena dinamitna patrona eksplodirala, ko je Bursfeld izvršil nekaj poskusov z majhno pripravo. Prijatelj jc odločno odklonil, da bi povedal kaj več. Obe besedi >telenergetska koncentracija« sta razbijali doktorju po sencih. Gerhard Bursfeld je rabil te besede. Izsledil je bil skrivnost, ki bi zagotavljala državi, ki bi jo imela, svetovno gospodstvo. Vsako zalogo razstrelilnih snovi bi mogel s tem sredstvom pognati v zrak iz daljave. Patrono v puškini cevi posameznega vojaka razstreliti prav tako, kakor orjaški naboj v velikih ceveh ladijskih topov. Velik, rumen ovoj je bil na koncu aktov. V njem je bilo malo papirjev, ki so jih našli pri mrtvem obsojencu. Njegov potni list in majhna beležnica z načrti, risanimi s svinčnikom. Z grozo jc gledal dr. Glosin na toli znano pisavo. Pretrgani stavki o napadu in ugrabitvi. Potem žaloigra v Towcru. Beli papir bcležnice je bil pri kraju in Gerhard Bursfeld jc bil zadnja poročila v nemškem jeziku včečkal med tiskane vrste koledarja. Tako so pač ušla pozornosti njegovih stražarjev. :>Četrtek, 13. maja. Sigurno poročilo, da sla Ro-kaja in Silvester mrtva.« :>Sobota, 15. maja. Poskušajo, da mi izvabijo mojo iznajdbo s hipnozo.« Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Knrol Cefe. Jzdniateli: Ivan Itakoveo. Urednik: Franc Kromžur.