v« "pROLETAREC je delavski list za ■isleie čitatelje. OFFICIAL ORGAN JUGOSLAV FEDERATION, S. P. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE DraS* nijstirejii jugoslovanski socialističai lisi. MESETARENJE NA RAZOROŽITVENI KONFERENCI V LONDONU I * 1 v INDIJSKI NACIONALISTI ZA LOČITEV OD ANGLIJE Dati delavska stranka nima večine v parlamentu, beleži MacDonaldova vlada posebno v zunanji politiki ie velike uspehe Vlada, ki ima opravka z zavoženim gospodarstvom, s problemom brezposelnosti,"s konfe renco za omejitev oboroževanja na kateri dominirajo mili-taristi, s hirajočo industrijo, z napetimi od noša j i v dominjo-nih, kolonijah in protektoratih, nima lahkih nalog. Poročevalci pravijo, da so angleški delavski ministri v velikih skrbeh radi problemov, ki so se naknpičili — ne po njihovi krivdi, nego kot rezultat stare politike angleških torijev in imperialistov vobče. Razorožitvena konferenca. Na konferenci za omejitev navalizma, ki traja že več tednov v Londonu, mešetarijo po vseh pravilih kapitalistične Dividende rudarjev so v eksplozijah pa je proti popolni ločitvi Indije, zato jo sedaj še ne bo. Glavni argument je, da Indijci še niso sposobni za neodvisnost, in da bi, če jih pusti Anglija, padli v pest kaki drugi sili, npr. Japonski in sovjetski Rusiji, razen tega pa se bi začela v nji civilna vojna in Indija bi za-gazila v mlake, v katerih je bila, ko je prišla pod Anglijo. Kakor z nacionalističnimi In-dijci, ima v manjšem obsegu } neprilike tudi z Arabci in E-gipčani. Dominjoni, med njimi posebno Kanada, Avstralija, Irska in Južnoafriška unija, zahtevajo enakopravnost i Anglijo, čemur se slednja udaja. Velika Britanija postaja v temu procesu iz kolonijalne ffi-. H deracijska država, ki se loči od diplomacije. Zastopniki an- kontinentalnih federacij v tem, Tone Seliškar in Mile Klopčič aretirana gleške delavske vlade z Mac-Donaldom na čela predstavljajo edino «kupino, ki je iskreno za razoroževanje. Vpe države naglašajo, da so za svetovni mir in za razoroževanje, toda vse odkrito računajo z da ima svoje države po vsem svetu. Uspehi v zunanji politiki. Od časa svojega prihoda na vlado beleži MacDonaldov kabinet velike uspehe v mednarodni mirovni politiki, ne pa v V premogovniku Standaurd Coal kompanije p.ri Standardville, Utah, se je 6. februarja dogodila eksplozija, ki je vzela življanje dvajsetim rudarjem. Devet se jih je rešilo. Tri je ubilo dan pozneje pri spravljanju trupel na površje. Padla je nanje skala, ki je bila razrahljana vsled eksplozije. Med ubitimi je tudi rudar, ki je šel v rov po nezgodi, da reši svojega brata. Zadušil ga je plin, brat pa se je rešil pri drugem Izhodu. Rov je nedavno pregledal državni inšpektor, in ga proglasil za varnega. Večina ubitih zapušča velike družine. Po katastrofi so se dogajali pred rovom tragični prizori, ko so žene, matere otroci klicali svoje drage iz jaune. V Standardvillu ima društvo tudi SNPJ. Kolikor nam znano, ni bil nihče njenih članov ponesrečen. _____________________ možnostjo vojne, ki ni prav nič gospodarstvu v Angliji, kajti izključena vzlic Kelloggovemu nad tem ^ g0Sp0darji še ved- IZDELOVALCI ŽENSKIH OBLEK V NEW Y0RKU NA STAVKI in podobnim paktom. Sporazum, ki ga bodo dosegli konferenci, torej ne bo odgovor za mirom stremečih velesil, ampak dogovor državnikov, sklenjen pod pritiskom javnega mnenja, ki je protivno oboroževanju in vojni politiki. Angleška delavska vlada bo storila kolikor bo v danih okol-ščinah mogla, kajti drugim državam ne more diktirati svojega programa, nego jih lahko le pridobi za popuščanje. Brezposelnost j« nsruls. Okrog poldrug milijon delavcev v Angliji je brez posla, ki dobi/ajo podporo od države. Ostarela angleška industrija *n trgovina hira in izgublja na mednarodnem trgu v tekmi z industrijo in trgovino Zed. držav. Premogovniška industrija v Angliji je v mnogo bolj kritičnem položaju kakor npr. v tej deželi. Kaj naj stori delavska vlada v od-pomoč položaju? Ona bi po-državila mnoge obrate, predvsem premogovnike, toda v zbornici bi za tako drastične korake ne dobila večine. Prizadeva si dvigniti gospodarstvo Anglije v mejah sedanje uredbe s pomočjo reform, ki jih ji večina dovolj a va. To pa ne bo zadostovalo. Skorogotovo bo že letos parlament razpuščen, delavska vlada pa bo šla pred volile« z apelom, da ji dajo večino v zbornici. Problem Indijo. Ogromna Indija, a 319,000,-000 prebivalcev, zahteva neodvisnost. Nacionalistično gibanje med Indijci se širi. Na svojem prošlem nacionalističnem kongresu so sklenili, da prično to pomlad s pasivno re-sistenco prod vladi, ako jim Anglija 116 izpolni njihovih zahtev. Delavska vlada je pripravljena dati Indiji samovlado in jo dvigniti na stopnjo domi-t, vsa angleška federacija Dne 5. februarja je v New no konservativni torij i. Bra-] na nijo se vsake drastične meto-' de, ker se boje socializacije.)Yorku zastavkalo 25,000 de-Delavska vlada bo šla z delom. lavcev in delavk, ki izdelujejo naprej dokler bo mogla, po-.ženska in otroška oblačila, tem pa mora slediti razpust Stavko vodi International La-zbornice in nove volitve. Dasi dies' Garment Workers unija, je delavska stranka najjačja ki je znova postala organizaci-v parlamentu, ji manjka pre-( ja militantnega unionizma. Ko-cej glasov do večine. Eden' munisti so jo bili že skoro do-ministrov delavske vlade je ne- cela razbili in ji vzeli življen-davno dejal: "Mi smo po-Jsko silo. Ko pa je delavstvo kazali, koliko lahko stori po- spoznalo, da frakcijski boji štena ljudska vlada celo brez j njemu škodujejo in da je ko-svoje zanesljive večine v zbor- munistično vrtanje proti socia-nici. Storila pa bi veliko več, če bi imela sigurno večino, in volilci dobe mogoče že to poletje priliko, da jo izvolijo." Mnogo eksekucij v sovjetski Uniji Ruska socialno demokratična stranka, ki deluje v inozemstvu, je iz poročil v sovjetskih listih sestavila statistiko, iz katere je razvidno, da je bilo oktobra in novembra lansko leto obsojenih na smrt in u- listom v uniji koristilo kompa-nijam, se je streznilo in se z nova oprijelo svoje unije. Vsled stavke v New Yorku je prizadetih okrog 85,000 delavcev. ILGW. ima nalogo organizirati delavce omenjene stroke povsod, kjer so tovarne ženskiff oblačil. A. C. L U. za povrnitev državljanskih pravic ATENTAT, KI JE OPOZORIL SVET, DA IMA MEHIKO NOVEGA PREDSEDNIKA Pascual Ortez Rubio za ljudsko prosveto in povzdigo ljudskega gospodarstva v Mehiki Proces iz revolucij in atentatov v mirnejše politične in ekonomske toke obeta sosedni republiki boljie čase Dasi je Mehiko konstitucio- ali s^enih 247 oaeb. aH 123 na v^T^L, 5f?£ lato poročilo navaja ekae- i^SJ^SS^ Z kucije v Rusiji pod canzmom. , 2: i * na CiA i 1Q0K Hr» 100« ip hiln Predsednik*. da povrne držav-Od L 1905 do 1908 je bilo ,janfke prayice 1600 ^ sebam, katerim so bile odvzete med vojno in po vojni na podlagi espionažnega zakona vsled njihovih pacifističnih izjav in delovanja. Sedaj je že leta po vojni, a še vedno nimajo volilne pravice. Enaka resolucija je bila predložena kongresu lansko leto. 3,479 sodnih eksekucij, povprečno 97 na mesec. nalna republika, je "volila" svoje predsednike običajno revolucijami. Odločevala je sila, ne glasovnice. Poslednjih par predsednikov v Mehiki pa je bilo resnično izvoljenih. Bivši predsednik Calles si je veliko prizadeval, da se v Mehiki omogoči demokratične metode pri volitvah. Calles je zadušil tri večje revolucije, katere so vodili generali stare šole v namenu, da se polaste vlade s silo. Dokazal je, da je kon-stitucionalna vlada trdna, in da nasilne metode nimajo ljudske opore. Za Callesom je bil izvoljen za predsednika Alvaro Obre-gon, ki ga je dne 17. julija 1928 ubil klerikalni atentator, misleč, da je s tem storil Bogu silno dopadljivo delo. Na mesto Obregona je zbornica izvolila po določbah mehiške u-stave provizoričnega predsednika, ki je načeljeval vladi do 5. februarja to leto. To mesto je imel Portes Gil. Pri pro-šlih predsedniških volitvah je bil izvoljen za predsednika Pascual Ortiz Rubio, ki je bil slovesno ustoličen dne 5. februarja. Okrog 50,000 ljudi je prisostvovalo ceremonijam. Ko se je novi predsednik po Sears, Roebuck A Co., ki je Javnosti odpeljal iz stadiona, je PROFIT SEARS-ROEBUCK KOMPANIJE. Iz Ljubljane poročajo, da sta bila pisatelja Tone Seliškar in Mile Klopčič zaeno z več drugimi literarnimi delavci zopet aretirana. Oblasti nimajo proti njim nikakih drugih dokazov, kakor to, da so dobili pri nekem komunistu v Beogradu njihove naslove. Baje jim je pisal po nekakšne podatke za svojo knjigo. Odvedeni so bili v Veliko Kekindo. Pri prejšnji aretaciji so Klop-čiča in več drugih slovenskih osumljencev odvedli v Beo-gradske zapore; izpuščeni so bili šele na posredovanje Toneta Kristana. —Režim/let preganja ljudi kakor sta Seliškar in Klopčič, ni zdrav, in tisti rojaki, ki kličejo po ameriških hotelih na kralje-vaških slavnostih "živio vlada" in "živio kralj", bi storili boljše narodno delo, če bi vladi v Beograd namesto udanost-nih brzojavk rajše sporočili, da Jugoslavija potrebuje najbolj take učitelje, . kakršne sedaj! najrajše preganja in zapira. velika mail order firma in ob enem lastuje tudi podružne trgovine v raznih mestih Unija, je napravila lani nad trideset milijonov dolarjev čistega dobitka.* r< • bilo oddanih nanj lest strelov. Bil je ranjen, In z njhn tudi njegova lena, nečakinja In šofer, a nihče nevarno. Atentator m pile Daniti Florez, star Če se bi atentatorju namen posrečil, bi bil Rubio že drugi predsednik, ki bi bil ubit še predno bi nastopil vlado. Atentati se ali posledica nezdravih političnih razmer v državi ,ali pa ljudske nezrelosti za trezno mišljenje. Obre-gon je bil borec za interese mehiškega ljudstva. Bojeval se je proti reakcionarni katoliški hierarhiji in proti vsem, ki so hoteli Mehiki vrniti stare razmere. Atentator, ki ga je ubil,| je bil produkt klerikalne propagande. V svojem bigotstvu1 je mislil, da bo storil kdove kako veliko delo v čast in slavo božjo, ako ubije "nevernega" predsednika. Glede atentatorja, ki je streljal na predsednika Rubio ,ko to pišemo še niso dognali, kateri struji pripada. Na vratu je imel škapulir in v žepu nekaj klerikalne literature a ni verjetno, da je on verski fanatik. Nekateri re-porterji so poročali, da je komunist, kar je sicer mogoče, toda komunisti pač nimajo interesa ubijati mehiške predsednike. «Najbolj se potrjuje domneva, da je atentator v zvezi s pristaši poraženega predsedniškega kandidata Jose Vas-concelosa. Novi mehiški predsednik pripada revolucionarni stranki, v kateri so bili tudi bivši predsedniki Obregon, Calles in Gil. Obljubuje, da se bo njegova vlada trudila dvigniti šolstvo, modernizirati agrikulturo in gospodarsko osamosvojiti Mehiko kolikor največ mogočo. MacDonaldov sin na obisku v Zed. državah *V Zedinjenih državah se mudi na obisku že delj časa Allister MacDonald. Po poklicu je arhitekt in tu študira ameriško stavbstvo. Po prepričanju je mladi MacDonald socialist, kakor njegov oče. Govoril je na povabilo že v mnogih klubih in forumih. V svojem govoru, ki ga je imel na shodu delavcev v Amalgamated Center v Chicagu, je dejal med drugim: "Nahajam se tu kot arhitekt. Včeraj sem bil na vašem obrežju in na Michigan Ave., kjer se dviga mnogo lepih zgradb. Bil sem gost ljudi, ki se od vas zelo razlikujejo. "Vpraševali so me za mnenje o teh lepih stavbah, o svojih lepih ulicah in bulvardih, jaz pa sem jih vprašal, kaj mislijo o seliščih na west side. Dvignili so obrvi v iznenade-nju. Nikoli še niso bili na west side; ta del mesta jim je nepoznan. Ogledal sem si to množico delavskih stanovanj na west side in ugotovil, da so v Londonu boljša." Clarence Senior, tajnik soc. stranke ga je vprašal, kaj misli o sugestijah, da bi ameriška socialistična stranka spremenila ime. Odgovoril je, da je bila beseda "socialist" tudi v Angliji nepopularna, toda so- ITALIJANSKO AVSTRIJSKA POGODBA Nov "uspeh" Mussolinijeve diplomacije Listi so mnogo razpravljali o novem "uspehu" Mussolinijeve vlade, zapopaden v pogodbi, ki jo je sklenila Italija z avstrijsko republiko. S to pogodbo se je pozicija Italije v centralni Evropi baje še bolj utrdila. Avstrija, ki je bila Italiji v svoji politiki sovražna, je z novim dogovorom pritegnjena v obroč držav pod Mus-solinijevim vplivom, ki so Albanija, Bolgarija, Madžarska, sedaj Avstrija in deloma Grči-jaF na drugi strani pa so države male antante pod francoskim protektoratom, Cehoslovaška, Jugoslavija in Rumunija. Neglede kako se fašistično časopisje veseli avstrijskega sporazuma z Italijo, je dejstvo to, da velika veČina avstrijskega prebivalstva prav nič ne simpatizira s sedanjim režimom Italije. Zmaga telefonske kompanije na sodišču v Dlinoisu V tožbah proti public Utilities korporacijam, kadar pod-raže pristojbine za telefon, plin, elektriko, voznino na e-lektričnih železnicah itd., vselej izgube ljudski interesi. Čikaška mestna občina je pred sedmimi leti vložila tožbo proti Illinois Bell telefonski kompaniji, ker je povečala telefonske pristojbine. Kompa-nija je izposlovala sodno prepoved, računala klijentom po novi lestvici, in se podala v tožbo z mestom. Dne 1. februarja je federalno sodišče izreklo odlok v prilog kompanije in s tem v škodo čikaškega prebivalstva. Če bi bil-odlok v prid ljudstva, bi mu morala kompanija povrniti enajst milijonov dolarjev, kolikor znaša v sedmih letih povišek na pristojbinah. Sodniki so še v vsakem takem slučaju bili služabniki kompanij, oziroma velikih denarnih interesov, in bodo ostali, dokler bo ljudstvo pustilo, da bodo zavzemali sodne služ-be kapitalistični politiki, cialisti so vztrajali pri nji in delavsko gibanje v Angliji je socialistično gibanje. SOTRUDNKOM PROLETARCA V UPOŠTEVANJE Vsi sotrudniki in prijatelji "Proletarca" «o vabljeni, da pošljejo članke in opito iz zgodovine toga liats, ali dogodivščine z agitacijo, črtiee itd., za objavo v maj-ski-jubilejni številki "Proletarca", ki izide konce« aprila. Radi velikega obsega, ki ga bo imela, vas prosimo, da pošljete svojo spise kmalu. Klubi, kulturna društva in društva Izofcraievalne akcijo sploh so vabljena, «a pošljejo v to izdajo svojo slike, ki jih priobčimo prod povrnitvi stroškov za klišej. MProletarec" ko ob svoji 25-letnici izlet v obsegu kakor še nobeakrat doslej, za uspeli to izdaje pa QIascoi ¡z II eise g a (Jibaiaja IZ ZAPADNE PENNSYLVANIA Nekaj tednov je preteklo, od kar smo bili v takozvani božični sezoni, dober mesec je tega, od kar so deževala voščila o srečnem novem letu, pa se ti zdi, kakor da je bilo vse to že davno. Vse želje so pozabljene, vsa zagotavljanja o božičnem razpoloženju so izginila kakor izgine megla. Življenje v letu 1930 teče po starem tiru. Životarimo, eni kot drugi: tisti, ki doume-vamo sliko razmer, in oni, ki ničesar ne mislijo. V uaselbino dobivamo vsak dan dnevne liste iz zakajenega Pittsburgha. Prihajajo redno —burja in sneg jim ne delata ovir. Dečki od 10 do 15. leta starosti pa kriče med hišami, da naj brž pokupimo Press, Pittsburgh Sun, Telegraph in druge kapitalistične časopise. In ljudje čitajo novice, romane, "senzacije", brzojavke o ropih in drugih zločinih, ter zmajujejo. Pay roll je bil u-kraden—celo število tisočakov! "Mojstersko so naredili", komentira čitatelj in čita dalje. Ni jih mnogo, ki bi znali trezno prebaviti, kar čitajo. Gradivo, ki ga jim nudi kapitalistični tisk, je skrbno skrpucano, da pritegne čitatelje nase, da jih odvrača od spoznanja resnice o položaju. Nudi jim strup, ki jih opaja. Nihče teh zavednih ne nasprotuje kapitalističnim listom. Zde se jim dobri, jih naročajo in čitajo. Nasprotujejo pa delavskim listom, med Slovenci npr. Prosveti in Proletarcu. Kapitalistični listi v Mellonovi prestolnici so aH right. Ampak uboga Cikaga, ki izdajaš Pro-sveto in Proletarca, kolikokrat si že bila prekleta od zaslepljenih! "Oče odpusti jim . . ." je zapisano v bibliji, "saj ne vedo, kaj delajo." Morda ni dobro za agitacijo, če je Človek črnogled, če vidi sliko tako kakršno je in ne tako kakršna bi mu prijala. Bežati pred resnico ni dobro. Zakrivati slabosti, napake in gnilobo je slaba metoda. njo trohico neodvisnosti in samozavesti. Stopiš na post office, ki je v kompanijski štacuni. Ljudje— kajpada Slovenci—dobivajo "Glas Naroda", pa tudi "Am. Slovenca" prejme kdo in si ga potisne pod pazduho. Vsaka dva tedna pošljejo po pošti Journal, glasilo nekdanje U. M. W., ki danes eksistira v glavnem na papirju. Pošiljajo ga največ našim premogar-jem, ker jih Levvisova administracija smatra za dobre člane unije, katero smo še imeli pred par leti. Slovenci so ji res lojalno pripadali, niso pa iskali v nji nikake odgovornosti in kontrole. V mnogih naselbinah zapad-ne Penne ni v delavskem gibanju nikake živahnosti. Pravzaprav takega gibanja v njih ni. Sklicujemo shode, vsake POZIV NA SKUPNO SEJO ČLANOV J. S. Z. V CLEVELANDU Cleveland, O. — iNa sugestijo kluba št. 49 JSZ. v Collin-vvoodu sklicuje klub št. 27 skupno sejo, ki se vrši v nedeljo 16. februarja ob 2:30 popoldne v prostorih kluba št. 27 v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Na dnevnem redu je več zadev, ki se tičejo obeh klubov, nadalje posameznih članov, naših aktivnosti v bodoče itd. Več o vzrokih sklicanja te seje boste izvedeli na zborovanju. Udeležite se je vsi od kluba št. 49 in 27 in vabljeni so tudi sodrugi iz Newburga. Loui» Zorko, organizator kluba št. 27 JSZ. Z AGUACI JE V PENNI V Lawrencu in Meadowlandsu. tri mesece se vrši konferenca. — Nekoliko komentarja o Prošla je bila v Canonsburgu, j parasitih. bodoča bo v naselbini Lawren-. Dne 30. januarja"sem se na-ce v dvorani društva "Prosve-1 potil v atiano naselbino Lavv-ta" SNPJ. 'renče, Pa. Včasi je bilo v Zadnja je dala zastopnikom; nji vse živo. Bila je ena naj-dosti agitatoričnega dela. Pri- delavnejših bodisi v delavskem hodnja se vrši nekaj časa pred gibanju, za SNPJ. in v drugih zborom JSZ., ki se prične dne akcijah naprednega slovenske- merim, ker razumem okolšči-ne in ker računam na take možnosti. Ljudje so pač taki in taki. Frank Stonič je pisal v Prosveti o neki vrste parasitih. Bom omenil na kratko. Vem, kam meri. Ne da bi mu očital, konstatiram: Bratu Stoniču so po naselbinah največ pomagali ljudje, na katere sedaj cika s psovko "parasiti". Vodili so ga okrog, mu kazali domove rojakov in ga jim priporočili. Med tem, ko so oni v poman-kanju, si je on opomogel z njihovim sodelovanjem. Rad je bil napreden, pripovedoval, koliko je ustanovil društev in klubov, samo da se je prikupil. Napredni delavci, ki so bili v svoji dobrohotnosti takim ljudem vedno na uslugo, se trudijo naprej, da obdrže svoja društva v aktivnem stanju, in da se delo za napredek in izobrazbo nadaljuje. Temu pravijo sedaj "strankarstvo"— ampak zavedno delavstvo pozna ta strankarski veter. Joseph Snoy, Bridgeport, O. pokopane. Zato apeliramo tu- Agitator, ki pride na obisk, i Dolga na dom je bilo lani pla- di na druge naselbine, da or- je v opisih rajše prijazen kot ganizirajo mladino v sociali- pa da bi kritiziral. Je pa tudi stični stranki. Kar je mogoče res, da je marsikateri delavec v Detroitu, je mogoče tujdi dru-! priden - kadar ga gleda pred-god. Bodoči zbor JSZ, v tem stojnik, ali pa zato, ker ga po- pogledu lahko mnogo stori. F. česen. IZ colli n wood a, o. hvali. Zavedni delavci so pridni v aktivnostih za napredek iz prepričanja. Delavec, ki je priden le kadar ga boss gleda, ni dober delavec. V prispodobi velja isto v delu za Dobro izvajan program na prireditvi kluba it. 49 JSZ.— . Siskovič bo predaval v cital- P°* , , , . niči S. D. D.—Zormanovo Glejte, kako so em sodrugi predavanje o slovenski knji- Vnetl Za ™ŠO »tranko. Na p n- 30. maja. O kraju zbora se vrši sedaj glasovanje, in kakpr je bilo razvidno iz agitacije, se bo članstvo izreklo najbrž za Detroit. Delavci, in posebno vi, ki ste bili v gibanju pionirji, stopite v akciji tudi sedaj, da bo konferenca na Lawrencu uspeh, da bo udeležba na osmem rednem zboru JSZ. iz zapadne Penn-sylvanije velika, in da bo kampanja za razširjenje Proletarca dosegla kvoto tri tisoč naročnikov. Praznujemo 25-letnico Proletarca, 20-letnico ustanovitve Jugoslovanske socialistične zveze ter 25-letnico njene slovenske sekcije. ga delavstva. Danes životari. Število Slovencev v nji se je skrčilo na ze- DOPISI ževnosti. Prireditev kluba št. 49 JSZ., ki se je vršila dne 2. feb. v Slov. delavskem domu z obširnim varijetnim programom, je bila uspešna. Imeli smo priliko videti mlade talente, ki so nastopali v programu z raznimi godbenimi instrumenti. Fino je bilo petje ge. Ivanušove, nadalje kvarteta Belle-Plut-Lazar-Jančič, gdč. Sterletove in drugih. Vsem, ki so s svojim so- mer sodrug Snoy. Je delavec kakor nas eden, pa koliko on žrtvuje v agitaciji za naš tisk, za Širjenje naših idej, za kulturno udejstvovanje kluba v Bridgeportu, in za konferenco velika udeležba na "nadi ni" maskaradi. Chicago, 111. — Na maškara- JSZ.! Premalo je Snojev! Ce di ženskega društva "Nada" bi bilo vsaj ena tretjina delav- št. 102 SNPJ. prošlo soboto ve- čanega $1,263.75, tako da primanjkljaj v računih v resnici ni primankljaj, ker se je s prebitkom plačalo dolg. Kot pri vsaki slovenski dvorani — pri enih več pri drugih manj, tako so se tudi pri tej pojavile že mnoge težkoče in prepiri na sejah, pa koncem konca vendar v dobrobit slovenske delavske dvorane, ki se v sedanjih okolščinah izplačuje in se je že mnogo uradno in neuradno razpravljalo, da se poslopje poveča. — Poročevalec. cev v Ameriki njegovega tipa, pa bi se veliki socialni problemi naglo reševali ljudstvu v prid. čer sta bili obe dvorani SNPJ. polni udeležencev. Igrala sta dva orkestra. Tolikšnega po-seta "Nada" že dolgo ni imela. delovanjem obogateli ta pro- Oprimimo se ga tudi na Syga-gram, izrekamo na tem mestu nu. Frank Ursitz, tajnik kluba. "Vsi za enega, eden za vse," Odbrane maske so dobile lepa je geslo zavednih delavcev.! darila, katerih je bilo 26 za posameznike in skupine. plodonosna seja de troitskih klubov j. s. z. priznanje in zahvalo. s V petek 14 feb bo predaval račUNI slovenske de v čitalnici Slov. del. doma s.i lavske dvorane v Joseph Siskovich o človekom nevvburgu življenju in usodi. Predavatelj a . xt bo primerjal sedanjo dobo z cZl^HnA " ^l«* « onimi v prošlosti, npr. s Sokra- ^"^ : joh„.tow„ p.. Ilijs Bubalo, $3; _____ oi;,.„, u- __ la L 1929 $1,010 dohodkov na John Bombach, $2, skupaj |5.00. Listu v podporo HI. izkaz. Chicago, III. — Anton Garden, $5; Anton Putz, $2; po $1. Fred A. Vi-v New 'n KaItinKer» John Olip, tovo Slikal hn vnliv ki tru uvuuuivu» JW„, Domotcn, snupaj Detroit, Mich. — V nedeljo ^ ai 00 9 K1 ga lz" najemnici, uplačila na delnice, Ciav.l.nd, o.- Frank Barbič, $3; 26. jan. se je vršila seja klu->Naja seaanJ? ureaDa na zakon, Iag. . prostovoljni prispevki > Anton MravlJe in Andy Bo" J J 'na razmerje med spoloma,1 y F j.—* a« bov št. 114 in 115 JSZ., ki se so prinesli $735.25, drugi do- lo pičlo skupino. Drugi so šli!je po izčrpanem dnevnem redu roke ? . z?™!! hodki» dobljeni največ v spod- za kruhom kamorkoli. S so- spremenila v shod in končno v Žfnje *0t0Vlh plastl člc.veltva'j njih prostorih, pa znašajo drugom L. Bricom sva obiska- veselo domačo zabavo. Namen $3,350.04, skupaj vsi dohodki la rojake, drugi dan pa sem od- seje je bil sprejeti trideset v šel v Meadowlands. Medpo-; Ameriki rojenih fantov in de- toma sem se ustavil v Canonsburgu pri sodrugih Terčelju, J. Progarju * in Mikecu. Po kratkem pogovoru sem moral klet za člane v našo organizacijo. Glavni govornik v angleškem jeziku je bil sodrug John Pan- naprej, kajti pri agitaciji za zner. Poudarjal je, da ako ho-list imaš delo od 4. popoldne čemo kedaj vzeti vlado v svoje do večera. Če zamudiš to, za- roke, moramo imeti za to iz-praviš dan. vežbane uradnike. V ta na- Zavedni rojaki v meadow- men se moramo učiti mi in landski naselbini naj mi opro- s tem ciljem na vidiku moramo ste, če izrečem svoje mnenje javno. Tako nevljudnih ljudi ____________w Ali ne bi mogla JSZ. šteti kakor tukaj še nisem naletel.1 čimo od delavstva v Angliji, dva tisoč direktnih članov? Dobra tolažba za naselbino je,'Socialistična stranka nudi tudi vežbati našo mladino. V tem pogledu se lahko mnogo nau- nostjo in umetnostjo, zmernost $5 352 29t Stroški v š,em in luksus, nadalje čemu so voj- T. * i- •r.oAoV ne redkejše toda toliko huiše letu pa 80 znašah *5'380-84-ne reaKejse ,tocia toliko nujse. Primankljaj j 1929 je $28.55. Predavanje bo o nas — "mi p i ,J g28 J$ J sami" - kakor bi lahko nazva- ^ a qi a k,is' \i u; „„ u^ „ bilanca dne 31. decembra 1929 u predmet, ki ga bo s. Sisko-, . »na a t^ i • u 1*1 i -a u P» znaša $984.05. Delnic je So ob 8. ST. eno u^pSt 176 de.niiarjev. žič, skupaj $5.00. Wegee, O. Jacob Tomšič, 20c. Arcadia, Kan». John Kunstelj 85c. Luzeme, Pa. John Matičič, $1.20. Datroit, Mich. Janko Zornik, $1.20. Pin«y Fork, O. Nace Žlemberger, $1.00. Dickson, Pa. Frank Aubel, $1.00. Groaa, Kan». Chas. Vorina, 50c, John Ocepek, 25c, skupaj 75c. Collinwood, O. John in Magdalena Lokar, k 25-letnemu jubileju ProJe-tara, $5.00. Skupaj v tem izkazu $31.80, prejšnji izkaz $52.09, skupaj $83.89. Zadnjič je predaval v čitalnici S. D. D. znani skladatelj in pesnik Ivan Zorman o slovenski književnosti in slovenskih literatih. Posebno se je Cilj: Tri tM MloUtnill narožnin. « «a haeja ««iuierji ^ potrudil, da nam je dobro latarca" v Utu 1930 do 31. dacambra. To ja "Proletarčevo" jubilejno lelo. KAMPANJA ZA RAZŠIRJENJE i4PROLETARCA,f Štela jih bo, ako hočemi iti na da ima tudi nekaj res zaved- mnogo več prilike za izobraz-! preds!avil Ivana CankarJa. ki Leto. bo dopolnil .*oj. Pnro tetruteletj« .Tojafa dala »a polj« M.vske agitacijo z enako energijo in nih. za delavsko gibanje vne- bo kot dmi-P stranke in nie ga s,ovenska inteligenca še j ,n * borbi za dolarska prava. , , . j * 11 ... I." ' . ucmvo,vu uiu«uje vne- DO, kOl aruge SlianKe, in nje- , . .. . , , V»a naročnina V izkazu so pollatna. To ja, vsaka celo «tna naročnina ja navdušenjem kakor smo agiti- tih oseb, ki morajo pač vršiti no članstvo v tem pogledu vi-»vedno stud,ra' njegova dela paiimkmnm ..i: ..... ..........«i» nrovainm v vo, rali pred leti. Cemu le tri tisoč naročnikov znova pionirsko delo. Mnogo jih je našemu delu Resnična slika je, da so dne- Proletarcu? Mar jih ne bi sovražnih. So na drugi strani, stično uredbo v splošno zado- *erna' Vodnika> Gregorčiča in — ---------- -------------- , . --------za dva polletni. Doatavajo so od izkaza do izkaza posamaznun ag soko nadkriljuje nečlane. Ana- .« Prevajajo v vse svetovne je- ,.torjem iB .Uupno. liziral je tudi bodočo sociali-1? Opm) nam je tud, Pre- vi za premogarj$ temni. Stopiš v pisarno premogovniške kompanije, kjer te zaničljivo in pisano pogledajo, kako izgledaš, da-li imaš udan obraz, ali pa je še kaj možatosti v tebi. Prodirajo te z očmi, da mogli dobiti med tisoči ameri- a na kateri tega pravzaprav saških slovenskih delavcev pet mi ne Vedo. Dogodilo se je, da tisoč ? Ce se bomo zavzeli g0 zaklenili vrata pred mano VSI, KI SE S TEM USTOM in sta kričaia mož in žena. To STRINJAMO, jih bomo dobi- druge. Prva vrsta itavilk znact naročnina, ki smo jih prejeli od agitatorjev , proslib dveh tednih, druga vrsta znači naročnina prejinjega izkaza, in treVi* pa skupno število. Sedaj poslanik Joseph Snoy, Bridgeport 0............. 35 U. Jubilejno leto naj bo leto voljstvo. Kratek nagovor je ^ , , imel tudi splošno znan in akti-L Dvo™m' da med amf"- ven sodrug ter predsednik dru- Šk,mi S °VenCllr V bolJŠe Anton Jankovich, Cleveland, 0......... 29 štva "Young Americans" so- Poznf s,^nsko literaturo ka-h.^o« p.,,^1 kor Ivan Zorman, posebno še ugotove, če imaš možgane slprerojenja JSZ. in razširjenja katerimi lahko misliš po svojem • njenega glasila tako, da bo prepričanju, ali pa si le avtomat, ki se pusti navijati in go- de kakor prija bossom. Ponudijo ti "Labor Tribune", katere leži v kompanijskih pisarnah cele koše. To je "delavski list", ki ga izdajajo kapitalistični interesi V SVOJ PRID. Ljudje ga jemljejo in čitajo. "Labor Tribune" je storila svoj delež za zlomljenje zadnje premogarske stavke, in ta poraz je vzel rudarjem zad- 'JSZ. postala velika in aktivna kakor se nikoli doslej in da doseže Proletarec cirkulacijo, ki bo največja v njegovi zgodovini. Premogar. Najboljši jugoslovanski socialistični list je "Proletarec". Prinaša članka, razprava in pregled delavskega gibanja po svete ter opise aktivnosti v naših naselbinah as polj« socialističnega in kulturnega dala. Naročita ga. ALI STE 2E SPREJELI SLEDEČI PROGRAM? 1.) Sodelovanje skosi vse leto v agitaciji sa razširjenje "Proletarca". 2.) Vsak klub naj ima toliko priredb kolikor jih more , uspešno izvesti, če ne več, naj ima vsaj dve na leto. 3.) Na. S. zboru JSZ. naj bo zastopan vsak klub s SVOJIM delegatom. 4.) Kjerkoli mogoče, naj pošlje društvo Izobraževalne akcije JSZ. na bodoči zbor svojega zastopnika. 5.) Vsak eodrug naj deluje za pridobivanje novih čla- nov svoji stranki. 6.) Ustanovitev klubov JSZ. v vseh naselbinah, kjer iive zavedni jugoslovanski delavci. 7.) Pridobitev naprednih podpornih in kulturnih dru- štev za pristop v Izobraževalno akcijo JSZ. Jacob Rožič, Milwaukee, Wis......... 9 je izobrazba! Človek lahko drug Herman Hugel. Dotaknil Kor l?Rn ^orman, poseDno Se Chas. Pogoreiec, Chicago, 111............. 10 vljudno, četudi z direktnimi se je Hooverjeve "prospérité- e' JVdo.danes Izdal 5?!^ ^ï"?..................... 5 ♦ lr « ♦ a va nncoUnn« že Stlri Svoja dela, In V enem SO John Teran, hly, Minn. —............... — te . katere smo posebno v De- slovenskih pesnUkih1 Z*kov?Îk' N' 111..... T. t. a. • ... j « . Frank Zaitz, Chicago, 111................. 1 biserov, v katerem jih je pred- Gco. gmrekar, Alliquippa Pa. ...........- stavil angleškemu svetu. Pri- John Matičič, Luieme, Pa................. 6 poročamo to knjigo posebno1 Janko Zornik, Detroit, Mich............. 4 besedami, pove, da se z mano in mojim delom ne strinja, in da mu ni za list, katerega zastopam. To bi bilo gentleman-sko. Početje pa, kakor se je pripetilo posebno v enem kraju, je grdo. Jaz z dostopnim človekom, ki ima količkaj manir, prav lahko izhajam v razpravah, pa naj bo že komunist, katoličan ali karkoli. Nobenega opravičljivega vzroka ni, da bi morali biti baš Slovenci surovi v občevanju s svojimi ljudmi. Meadowlands je precej velika naselbina. Svoječasno je imela slovenski dom, Je propadel. Vzroki mi niso znani. Poslopje je na jako lepem prostoru in je velika škoda, ker je prišlo v tuje roke. Upajmo, da se tudi v Meadowlandsu s časoma marsikaj obrne na boljše. Tudi to je bila včasi zelo delavna, napredna naselbina. Rečem ponovno, da je prošla stavka premogarjev pustila v naselbinah naših ljudi ogromno škodo — v ¿nih veliko več kakor v drugih. Nekoliko uspeha sem v agi- troitu deležni v obilni meri. Herman, dasi še mlad, se razvija v jako dobrega govornika. Njegov veselo sarkastični ton zadene v živo. On še veliko obeta. Po seji je pristopilo v klub trideset mladih članov, ki bodo širili naše ideje tujdi med Amerikanci. Zasluga za vse to gre nedvomno našemu neumornemu organizatorju Peter Benediktu. On je vedno na delu. Prilike ne zamudi nobene. Njegovi argumenti so prepričevalni. V vseh slučajih ostane hladnokrven; je zna-čajen, pošten in uživa ugled celo pri nasprotnikih. Naši klubi so prišli na originalno idejo, da se vrši vsaka druga seja v angleškem jeziku, to pa iz razloga, da ima tudi mladina priliko udeleževati se razprav in debat in da se tako mladini. Zormanovo predavanje je navzočim zelo ugajalo. Za njegov trud mu v imenu čitalnice izrekam zahvalo. Za čitalnico S. D. D., Jos. F. Dum. BODIMO VSESKOZI NA-PREDNI. Sygan ,Pa. — Od kar sem se zadnjič oglasil, se je "Proletarec" pri nas precej razširil. Upam, da bo vsakdo tukaj bral, da bomo imeli v nedeljo 16. feb. ob 10. dopoldne sejo kluba št. 18 JSZ. Udeležite se je vsi sodrugi in sodruginje. Na dnevnem redu bodo razen drugih točk volitve za sedež vežba za bodoče velike naloge. I prihodnjega zbora JSZ. Na Organiziranje mladine ima glasovanju so mesta Detroit, pa še drug namen. V podpor- Chicago in Waukegan. nih organizacijah staro član- Sodrug Snoy je pisal, da je stvo izumira. Kar je napred- naša naselbina napredna. Ti- nih jednot in zvez, so v opas-nosti, da umrje v njih s starim taciji v tej naselbini vseeno na- članstvom tudi napredni duh. pravil in Proletarec je zopet dobil nekaj novih naročnikov, čitateljev pa ie več. Vsem, ki so mi šli na roko, priznanje. Tistim, ki so me tako lepo počastili za zaprtimi duri, pa hvala. Boste že se spregledali nesmiselnost svoje- Vrzeli izpopolnjuje logično mladina in nam ne sme biti vseeno kakšen duh zanese ta mladina v organizacije. Ako jo pustimo v nemar, se lahko zgodi, da nekega dne postanejo naše jednote reakcionarne in naš dolgoletni trud je uničen, I*- 4 I ga ravnanja. Jaz vam ne sa- naš ponos ubit in naše ideje sta dva dni je res bila, ko je bil on tukaj. £elim, da ostane napredna zmerom. Vsi tisti, ki ste pustili klub JSZ., postanite zopet njegovi člani. Bodite vestni čitatelji "Proletarca", ki ste ga naročili, in pa aktivni člani kluba JSZ,, delujmo po svojih najboljših močeh za vsako dobro stvar, pa bomo lahko tudi mi rekli svetu, da je Sygan napredna naselbina. Rose Jereb, Rock Springs, Wyo. _______ 1 Frank Polanc, Pierce W. Va. ........... 4 Joseph Debelak, Crucible, Pa. .........4 Martin Judnich, Waukegan, 111. _______ 4 Frank Petavs, Little Falls, N. Y..... 4 Louis Uhemik, Ambridge, Pa.........— K. Erznoinik, Red Lodge, Mont ____ — F. M. Tomšič, Walsenburg, Colo. .... — John Turk, Chicago, 111...................— Joseph Brits, Export, Pa. ................ — Lovrenc Kavčič MacDonald, Pa. ........ — Joseph Golob, Indianapolis, Ind........— Frank Boltezar, Pueblo, Colo......... — Topy Zupančič, Point Marion, Pa. .... — Joseph Jereb, Homer City, Pa. ....... — John Rayer Chicago, 111....................— John GorSek, Springfield, 111........... — John Kosin, Girard, O..................... — Anton Zomik, Herminie, Pa. ............— Hi ja. Bubalo, Johnstown, Ps............. — John TerČel Strabane, Pa. .............— Peter Bemik, Chicago, 111. ............... — Andy Bertl, Darrah, Pa..................... — John Krebel, Cleveland, O................— Frank Miksha, Cleveland, O............. — Anton Medved Chicago, 111................ — Anton Zidaniek, Farrell, Pa. ............ — Leo Bregar, Akron, 0..............— Vincent Yaksetich, Mclntyre, Pa.....— John H. Krxisnik, Sublet, Wyo. _______ 2 Anton Bogataj, Renton, Pa............. 2 Karl Trinastič, Cleveland, O........... 2 Louis Zgonik, Collinwood, O............ 2 John I^angerholc. Johnstown Pa. .... 2 Peter Benedict, Detroit, Mich.............— Msry Pierce, Glencoe, O. ............... — Joseph Lever, Cleveland, O.............— John Vite«, Detroit Mich. _____________ 1 I John Oreshek, Throop, Pa. ............... 1 John Kunstelj, Arcadia, Kans......... 1 Albin Kamičnik, Hendersonrille, Ps. 0U Prejšnji iskat 49H 26 24 7 6 10 6 6 6 1 4 4 4 4 4 4 5 8 3 8 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 Skupaj oka izkaza 84 M 55 33 17 11 10 8U 7 6 6 5 5 4 4 4 4 4 4 4 4 4 3 3 3 3 2 2 2 2 2 2 2 ' I 2 2 2. 2 2 JLS 2 2 2 2 2 1 1 1 1 1 1 Ott Skupaj .....................................132 Skupaj celoletnih .................-....... de manjka do kvote ------------— 210* 342 tt 2828% ^ši CHICAGO ß Domača zabava toc. pevskega zbora "Sava" ▼ soboto 22. februarja, Lawndale Maaotiic Temple, v isti dvorani, kol te je vrilla Stlve-atrova zabava kluba It 1. — Vstopnina 35c. DELO IZOBRAŽEVALNE AKCIJE JSZ, ' "Proletarec" je zadnje čase priobčil pet serijalnih člankov o Izobraževalni akciji JSZ., njenem delu, njenem namenu in o društvih, ki ji pripadajo. Mnoge organizacije so včlanjene v tej ustanovi od njenega začetka in ji stoje lojalno ob strani. Razumejo njen pomen in sodelujejo. Kakor una vsaka stran prijatelje in nasprotnike, jih ima tudi Izobraževalna akcija JSZ. Marsikdo se »podtika ob njo, med njimi tudi taki, ki se javnosti predstavljajo za naprednjake. Nasprotujejo ji eni vedoma iz sovraštva do napredka, drugi nevedoma, ali iz osebnih kapric, ali pa, ker so nahujskani. Da ima vsaka stvar, neglede kako je koristna, nasprotnike, je razumljivo. Težje umevno pa je, da se zaletavajo s takim ognjem proti Izobraževalni akciji tisti, katerim je vsaka druga beseda, ki jo imajo na jeziku, "izobrazba" in "napredek". Niso iskreni in jim ni verjeti. Njihov pravi namen je, škodovati delu, ki ga vrši zavedno organizirano delavstvo. Izobraževalna akcija JSZ. je bila ustanovljena, da spravi prosvetno delo med našim delavstvom v boljšo harmonijo. V tam pravcu dela ves čas kolikor ji dopuščajo njene skromne moči. Rečemo le, da z malo tf&oto dohodkov, ki znašajo okrog $1,100 letno, je storila ogromno delo. Izvršila pa ga je toliko zato, ker to ni organizacija, kjer se bi ponujale lepe službe in pa priložnosti, da se vsako delo plača. S tisočakom nai^to — če se hoče delo plačati — se ne more mnogo doseči. 7 ^ Izobraževalna akcija pa je storila že mnogo uspešnega 4ela, ker so v nji ljudje, ki delajo za dobro stvar in ji dajo na razpolago svoj prosti čas brez odškodnine. Naši predavatelji niso računali ničesar za porabljeni čas, in dobili so v najboljšem slučaju le vsoto za povrnitev vožnjih stroškov. Zal, da predavateljev nimamo dovolj in zato so predavanja med nami bolj redka, in še to le v večjih krajih, toliko več pa stori Izobraževalna akcija JSZ. za širjenje delavske literature, in za negovanje drame in glasbe. V zadnjih petih letih je razpečala med članstvo pridruženih društev približno dvanajst tisoč izvodov knjig in brošur iz lastne založbe, večinoma znanstvene vsebine, poleg teh pa nad tri tisoč knjig povestne vsebine, skupaj torej nad 15,000 izvodov. Preskrbovala je društvom in klubom, ki goje dramatiko, knjige z igrami ter vloge in kjer so želeli, tudi navodila. V več slučajih jim je poslala tudi kostume. Sodelovala je z raznimi organizacijami pri prirejanju jubilejnih slavnosti in jim poskrbela primerne deklamacije, uredila razpodelbo sporeda, in kjer so želeli, jim je poslala tudi besedilo za posebne prizore, prirejeno posebno za dotično organizacijo. V prošlih par mesecih je Izobraževalna akcija sodelovala pri pripravah za dramske predstave in druge priredbe s sledečimi organizacijami: drus. št. 10 SNPJ., Rock Springs, Wyo.; druš. št. 16 SNPJ., Milwaukee, Wis.; Soc. pevski zbor "Svoboda", Detroit, Mich.; Dram. klub "Zora", Pueblo, Colo.; klub št. 11 JSZ., Bridgeport, O.; dr. št. 325 SNPJ., Gowanda, N. Y.; Dramski klub "Soča", Strabane, Pa.; klub št. 49 JSZ., Collinwood, O.; žensko drus. št. 322 SNPJ., Chisholm, Minn.; druš. št. 21 SNPJ., Pueblo, Colo.; Frank Tamše, Milwaukee, Wis., za razna milwauska društva, ki so v tej ustanovi; klub št 5 JSZ., Conemaugh-Franklin, Pa.; žensko druš. št. 600 SNPJ., Johnsto^wn, Pa. Članstvu tistih društev, ki so bila v Izobraževalni akciji tekom leta 1929, smo januarja 1930 poslali tri tisoč izvodov knjige "Socialni ideali" in "Kako si je človek ustvaril boga". Od mnogih društev smo dobili sporočilo, da so s khjigo zelo zadovoljni in da naj jim tako literaturo pošiljamo tudi v bodoče. Poleg številnih društev in klubov, ki so že v Izobraževalni akciji, so meseca januarja naznanile svoj pristop še sledeče organizacije: druš. št. 267 SNPJ., West Park, O.; dr. št. 237 SNPJ., Conneaut, O.; druš. št. 72 SNPJ., Radley, Kans.; druš. št. 363 SNPJ., Galoway, W. Va.; dr. št. 176 SNPJ., Piney Fork, O.; druš. št. 362 SNPJ., Carlin-ville, 111.; Izobraževalno druš. "Vihar", Krayn, Pa.; Čitalnica Slovenskega delavskega doma, Collinwood, O. Vsako društvo, ki pripada Izobraževalni akciji, je vabljeno, da pošlje delegata na osmi redni zbor JSZ., ki se bo vršil 30.—31. maja in 1. junija to leto. Velik del zborovega sporeda bodo tvorile postavke o kulturnem delu v naših naselbinah, o slovenskih domovih, literaturi itd. Podano bo tudi podrobno poročilo o Izobraževalni akciji JSZ., in zbor bo potem sklepal, v koliko in na kak način se jo lahko izboljša, da bo v stanju izvršiti še več kulturnega dela med našim narodom v Ameriki. ¡f "ODPOČITE SI V FLORIDI" Č« »ta trudni, ali ako »o hočota umakniti naprijatnoatim sim sksga fr«mtnt, pojdita na daljii islot v Florido. Voliko ljudi grm tja v tako limo. Na ta j »liki jo kanal sa žolno v Long Kay-ju v jui-nom dolu Florida, kamor jo iol na simska počitnic« prodsodnik Hoovar. DOPISI bodoče priredbe v waukeganu. Waukegan, 111. — V soboto 1. marca priredi maškaradno veselico Slovenski narodni dom v obeh dvoranah. Za nagrade maskam je določenih $100 v gotovini. Razdele jih sodniki po svoji previdnosti. Prejšnja leta je bila vstopnina za maske $1, letos je pa 50c za di splošnosti, delajo zato, da pokažejo ljudstvu kaj naselbina zmore. In če je odziv občinstva povoljen, je s tem dan glavni pogoj za napredek kulturnih organizacij. Ce ni tega, potem seveda ni treba zameriti tistim, ki imajo veselje do dela, ako se umaknejo razočarani. Cemu naj bi naš narod zaostajal za drugimi? Imamo dvorano, imamo igralce, celo vrsto lepih iger, in naselbina je zado- n1, sti velika, da gremo naprej. Na velikonočno nedeljo priredi mladina dramsko pred- Klub št. 45 priredi svoj letni piknik v nedeljo 27. julija, lipam, da se bodo vse organizacije na to ozirale, da ne bomo i-meli več izletov na en dan.Izka-I zujmo naklonjenost drug drugemu, kar je najboljša in najuspešnejša metoda tudi za priredbe. Poročevalka. domača zabava "save". Chicago, Ul. — Pevski zbor "Sava" priredi v soboto večer 22. feb. domačo zabavo v spodnji dvorani Lawndale Masonic Temple, vogal W. 23rd St. in So. Millard Ave.; to je dvorana, kjer se je vršila Silvestrova zabava kluba št. 1 JSZ. Ker bo to v resnici domača I zabava v polnem pomenu besede, priporočamo prijateljem "Save", da rezervirajo ta večer ter pridejo med Savane. Kdor se je udeležil zadnje klu-bove zabave, ve da je bila res prvovrstna zabava. Skrbeti hočemo, da tudi prihodnja ne bo zaostajala za prejšnjo v nobenem oziru, pač pa jo še prekosila. Postrežba bo izborna godba pa taka, da bo ugajala starim in mladim. Ne pozabite na datum 22. feb. — P. O. zapisnikarica. V nadzornem odseku so Frank Pečnik (delegat waukeganske konvencije ?fNPJ.), Louis Babič in Steve Saj n. Seje društva se vrše v Orlovi dvorani. Društvo je imelo svojo prvo zabavo na Silvestrov večer, ki je imela veliko udeležbo. Zvon-ko Novak je za polnočni prizor priredil alegorične prizore. Glavno vlogo je imel Fr. Pečnik. Društvo "Pomoč" je že izgubilo enega člana, Matija Glaviča, ki je bil tudi član druš. Sv. Jožefa KSKJ. in druš. Sv. Trojice HBZ. Zvonko Novak za novo društvo močno agitira, pri čemur mu pomagajo razni' rojaki, medtem ko mu eni nasprotujejo, prvič ker smatrajo da je tu že dovolj društev, in največ, ker ne zaupajo očetu "Pomoči". Vzrok je, da ima povsod, kjer je bil, na svoji vesti same neuspehe. Če bo v Pueblu bolj srečen, bo to pač čudež.— Opazovalec. Seznam priredb čikaških društev in klubov. Listnica uredništva. Dopisnikom v Johnstownu, Piney Forku in drugje: Poslanih dopisov nismo mogli objaviti v tej številki. Priobčimo v prihodnji. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON Office hours at 3724 W. 26th Street Tel. Crawford 2212. 1:30 — 8:80 — 6:30 — 8:30 Daily at H la vat y'a Drug Store 1858 WEST 22ND ST. 4:30—6:00 p. m. daily. Except Wed. and Sunday only by appointments. Residence Tel.: Crawford 8440. maškaradna veselica spri ngfieldskega kluba j. s. z. Springfield, Ul. — Klub št. 47 JSZ. priredi v soboto 22. feb. v Slovenskem domu ma-škaradno veselico. Prične se ob 8. zvečer. Igrali bodo bratje Goršek. Za najboljše maske bodo tri nagrade v gotovi- Ker bo ta veselica v letošnji sezoni edina te vrste, pričaku-reai miaaina aram*™ preu. jemo veliko število mask Vsi stavo v angleškem jeziku. To vabljeni na to prireditev. Vstopnina je za moške 50c, ženske v spremstvu moških so Posamezne maske in druge, torej za vse siavo v »ngi^ancm j, - - enako. bo večja priredba za SND. So-^dor more, naj pride maskiran, V soboto 8. marca priredi deluje tudi Čitalnica in gospo- da bo več zabave. žensko društvo "Moška Enako- dinjski odsek SND. pravnost" št. 119 SiNPJ. plesno Ker imena odbornikov kluba ženske v spremst veselico v spodnjih prostorih 51. 45 še niso bila objavljena,¡vstopnine proste. SND. I jih tu navajam. Anna Mahnich1 P^jo 25c. Vstopnina za Dan pozneje v nedeljo 9. je tajnica-blagajnica; Rudolf ™ske> moške ah zenske» Je ......- ' - - - - • 50c. Za dobro postrežbo udeležencem bo skrbel veselični odbor. marca, vprizori dramski odsek Skala je zapisnikar; organiza-SND. znano dramo "Prisega tor je Martin Judnich, v nad-o polnoči", ki jo je spisala Ma- zornem odboru sta Martin Zai-nica Komanova. Slične igre ber in M. Judnich, zastopnica kakor je ta že dolgo ni bilo na Proletarca v obeh naselbinah našem odru. Občinstvu v Wau- pa je Frances Zakovšek. keganu—North Chicagu toplo Na delavski praznik 1. priporočam, da pride na to predstavo v velikem številu. Vzemimo take prireditve bolj resno. 2e večkrat sem po-vdarjala, da je za uspešno kulturno delo potrebna tudi moralna in gmotna podpora javnosti, kajti igralci in drugi, ki se tru- ma« ja bo imel slavnostno priredbo klub št. 45 v spodnji dvorani FEBRUAR. "Sunglaros" it. «32 SNPJ. Plesna zabava v soboto 15. februarja, dvorana SNPJ. Povski s bor "Sava". — Domača zabava v soboto večer 22. feb. v spodnji dvorani Lawndale Masonic Tetn-ple. Klub it. 1 JSZ. — Predavanje v petek 28. februarja v dvorani SNPJ. Predaval bo Joško Oven o Parizu. MAREC. "Sosodjo" it. 449 SNPJ. — Plesna zabava v soboto 1. marca v Ma-sarvkovi Soli v Ciceru. Zan.ko druit. "Blad". MaSka rada v soboto 1. marca v Flainerjevi dvorani, 1638 N. Halsted St. Zbor "Proioran". — Dramska predstava v nedeljo 2. marca, dvorana SNPJ. "Pionoor" it. 559 SNPJ. — V torek 4. marca pustna zabava v dvorani SNPJ. Klub it. 1 JSZ. — V nedeljo 30., marca dramska predstava v dvorani ČSPS. APRIL. Zbor "Sava". — V nedeljo 27. a-rila operetna predstava v dvorani SPS. »MM»MMM»HMMMMM» Dr., Andrew Furlan ZOBOZDRAVNIK vogal Crawford and Ogden Ave. (Ogdan Bank Bldg.) Uradne ure: Od 9. do 12. dop., od 1. do 5. popoldne in os Angelesu. Sodišče ni imelo nobenih dokazov za njegovo krivdo. Podkupljen nastavljenec zagovornika je u-kradel temu iz safa dokumente, ki so pojasnjevali, v koliko je bil McNamarra udeležen pri atentatu. Da bi rešili 25 soobtožencev, so izjavili on, njegov brat in neki Smith, da so oni trije edini krivci. Devetnajst let sedijo ti možje že v kaznilnici. V vseh drugih primerih pomilostijo kaznence po tako dolgi ječi. — (Konec prihodnjič.)- Joško Oven: ZA SOLNCEM (Nadaljevanje.) Panteon. fzej, ki vzame Človeku, pa če Panteon, ki je grobnica naj- je še tako uren, najmanj tri večjih Francozov, je bila na- dni za ogled, je tudi kot sem menjena za cerkev Sv. Geno- že prej omenil delo revolu-vefe. Sezidal jo je arhitekt cije. Ko korakaš po velikan-Soufflot in je v resnici krasna skih sijajnih dvoranah, ki so stavba. Podrobnosti ne bom do vrha obložene z deli najveČ-opisaval; omenim le, da je no- jih mojstrov, se spomniš na tranjost okrašena s slikami v nekdanji kraljevi sijaj Bour-večini iz življenja sv. Genovefe boncev, ko je bila aristokraci-ter rane zgodovine Pariza. Na ja vse in navadno ljudstvo nič sredi je Falguierov "Monument drugega kot drhal v očeh teh de la Revolution", veličastna mogotcev — in takrat šele ra-kiparska skupina, predstavlja- zumeš veliko delo francoskih jočo francosko revolucijo. Ome- revolucionarjev in "zakaj je niti moram, da je to cerkev, giljotina odrezala toliko glav... kot večina drugih zaplenil re- Kot sem že omenil, je Louvre volucijonarni odbor v korist skupina palač, ki formirajo ljudstva, ker je pa bila ta znotraj velik dvor. Cel mu-cerkev zidana v grškem stilu zej ima šest vhodov. Spodaj so in stala na tako impozantnem arheologični oddelki, Asirski, kraju jo je odbor spremenil v Babilonski, Kaldejski, Egiptov-Panteon. Na pročelju se blišči j ski itd. Preideš v staro grško-mogočen napis : : "Aux grands rimsko oddelek. Tu so dela hommes patrie reconnaissante" najslavnejših starih mojstrov, (Velikim možem hvaležna do- tu so dela Phidias-a in Praxi-movina.) Že pred leti" sem bil tela, — tu je sloviti kip Venus večkrat spodaj v grobnici. Tu- de Milo itd. Zatem je bogata di to pot smo šli globoko doli v zbirka srednjeveške skulpture, klet. Star vodnik, ki pričakuje iz renesance in zgodnje moda mu ob koncu daš malo na- derne. Dvorana za dvorano, pitnino, ti v močnem baritonu, sami kipi, skupine, celi portai-ki votlo doni med oboki, raz- li, oltarji itd. Ni je stvari na klada posamezna imena. Vol- polju umetnosti od začetka ci-taire—veliki mislec, Rousseau vilizacije do danes, da ni tu —filozof, arhitekt Soufflot ter reprezentirana. Ogromni egip-dolgo število drugih. Proti tovski maliki in sfinge, asirski koncu vidiš grob, v katerem le- krilati biki, mali kipi iz zelene-ži pisatelj, mislec in poet Victor ga kamna, ki reprezentirajo VSCIPCI DRAMA bi. Obe sta narodni instituciji. Malo višje na rue de Richelieu je pa narodna knjižnica (Bibliothèque Nationale), ki vsebuje 3,600,000 zvezkov. Zatem je Palais Royal z lepimi galerijami in vrtom, kjer je spomenik Camille Desmoulins-a, enega glavnih voditeljev revolucije. Tu na tem kraju je mlad revolucionar navdušil množico za napad na Bastile. Leta 1794 je bil z Dantonom obglavljen na giljotini. Spodaj pod palačo je stara klet, ki je služila revolucionarjem kot nekak Reudes-vous. Spomini na prošlost. Ko hodiš po teh starih zgodovinskih ulicah, se ne moreš Narodni dom za skupni prepir, nimajo! Ce hočemo pomagati ME5ETAR BALANTAČ PRI Pri nas imamo vs* polno pa- sebi in družinam, je treba bor- VDOVI ROSLINKI. pirja, na katerem jo napisano be proti pijavkam—proti siste- Mešetar Balantač je 56 let "sloga" z veliko začetnico. Pa mu, kakršen je. Nazadnjaki 8Ur dedec» naPo1 tfluh, da nase drug drugega v "Slogi" to- .so podporniki izkoriščevalcev ®tavlja de8nico k ušesom, ka-žarimo, prcdbacivamo si stor- in izdajalci interesov delavskih pri V0*J* Poslušati, giv jene in nestorjene grehe, pfo-gram pa je večinoma kšeft. Prijatelj, star „modrijan, mi pravi, da smo se tega bratskega tožarenja in prepirljivosti družin.—Pika. bast je, govori zelo na glas, hodi na božja pota, vedno ima pri rokah venec in druge svete reči, preganja bolezni s kolo- Ni še pojasnila. Ič J « j | ' r^-B—V» D 1VU1U- ga uizarenja m prepirijivosu . , 0 Je bl1 tlstl "Progresivni" manovim žegnom, vdovam išče nalezli ob tistih rojakov v dru- ae,e*Ht ""^ vvaukeganski kon- mlade ženine, mladim dekle- gem največjem ameriškem me- V?n^1J.1 SNI>J> ki je gospodinji tom pa bogate vdovce. Balan- stu, ki so se lani celo organi*!-'? , ® čekorn» za katerega ni tača boste spoznali pri vdovi rali za prepir. Ce dobimo svoj imel V°krit>* v banki ? To vpra- Roilinki, ki se lišpa ,a med tem skupni dom, se bomo lahko špe-f sarTl Ze.druKič, godrnjavi list kara svojo hčer, kakor da se li, OÇ UV/IHU i c» 11 t\\J opc- , . 1 . ....... tii ali v svojem narodnem hra- pa še 111 odKovonl.—Radovedo. mu.—Milwaučan. S pogrebniki se ni žaliti. "Obzorov" Rado se je lotil pogrebnika. Lotiti se živega pogrebnika je nevaren posel. V KSKJ. je Grdina ugnal vse svoje tekmece in kritike, in težko, da bo Rado imel v JPZS. ona udaja nečimurnosti in da je ona pozabila na pokojnega ata. Možila bi se rada, zalega Hugo, malo naprej pa Zola. Kar obstal sem, ko sem ugledal med rudečimi venci grob Jean Jaures-a. Torej je javno mnenje prisililo državnike bur-žvazne republike, da so prinesli truplo tega velikega socija-lista in mučenca v Panteon! Kadar ste v Parizu, ne pozabite obiskat njegov grob. Iz Panteona jo odrinemo mimo Sorbone po rue jdes Ecoles do spomenika filozofa, svobo-domisleca in tiskarja Etienne Dolet-a, ki je bil javno sežgan malo pod Sorbono na trgu Maubert leta 1546. Bil je direktna žrtev jezuitske inkvizicije, katera pa ni nikdar dobila na Francoskem takega razmaha kot na Španskem. Mimo Observatoire, ki je bil u-stanovljen leta 1667, pridemo do Jardin du Luxembourg, ki staro kaldejsko civilizacijo 3000 pred Kr., Feničani, prebivalci stare Krete, vsi ti imajo tukaj svoj dom. In iz renesance so tu Michelangelo, Dona-tello in pa čudovito lepi kipi iz brona od Benvenuto Cellini-ja. Nemogoče je opisati to bogat-stvo — videti in razumeti ga moraš! V zgornjih nadstropjih so slike in koliko slik! Od zgodnje florentinske, milane-ške, flamandske in drugih šol pa do Renoira je zastopana u-metnost čopiča. Iz palače v palačo hodiš, iz dvorane v dvorano in vedno nove slike. In so ljudje, ki si vse to ogledajo v enem dopoldnevu . . . Takoj od Louvre naprej se razteza Jardin des Tuileries. V tem zgodovinskem parku se je odigralo precejšen kos drame prve francoske revolucije. Nek- Himna inkorporiranih svoboda še v. Udari jih, le po njih! Ti si čvrst, naš Andrej, šole imaš, mnogo znaš, le po njih! Maži, laži, jokaj, stokaj, le da bo po njih. Živko Pintar. je eden najlepših pariških par- daj je stala sredi vrta kralje-kov. Sredi vrta je muzej iste- va palača. Ko je pa Ljudovik ga imena. Muzej je zelo za- XIV. prenesel kraljevo rezi-nimiv posebno za tistega, ki denco v Versailles, je ostala ta se interesira za moderno umet- palača precej zapuščena. Re- nost. Izmed kiparjev so tu zastopani s svojimi deli Rodin, Falguiere, Dubois, Chapu, Boucher, Saint-Marceaux itd. Izmed slikarjev pa: Vollon, Du-four, Guillemet, Hebert itd. V posebnem oddelku so ti predstavljeni impresionisti Manet, Renoir, Pissaro, Monet, Stevens itd. To je samo nekaj imen. V opisovanje posameznih del se ne bom spuščal. Malo nazaj proti Seini je Jardin des Plantes (botanični vrt), kjer se nahaja naturo- volucijonarji so jo spremenili v narodno last. Leta 1871 so jo zažgali in porušili komunar-di. Tu v 'tem parku se je 1. 1792 vršil boj med revolucionarji in švicarsko gardo. Vse polno zanimivoati. Preidemo rue de Rivoli smeri velikega boulevarda. Tu v bližini je 140 čevljev visoka Vendomska kolona. Napoleon jo je dal uliti iz zapljenjenih avstrijskih kanonov in kajpada vrhu kolone je pa dal postaviti ........ i sreče kakor so jo imeli tek- ubraniti mislim, ki te popeljejo meci pri oni druKi 0rganizaci nazaj — ne nazaj v dobo kra-1 j,_Milwaučan. ljev in njihovih lakajev, am-j * pak v junaško dobo revolucije. Strašna revščina na eni strani, arogantni razsipni absolutizem na drugi — so nevzdržno prinesli preobrate. Ne bom opisa-val tega ogromnega epohalne ga dogodka, ki je pretresel svet, le par malih odlomkov bom zabeležil. Današnja republika je pozabila na te ljudi, ki so preobrnili državo, zlomili tradicije in vrgli krvavo glavo kralja imperialistični Evropi v obraz. In žrtve . . . Vsa Evropa napove vojno Franciji, in na Francoskem samem, v Vendeji, pa civilna vojna. Ali revolucija se ne ustraši. Na zahtevo evropskih vladarjev "izpustite kralja", jim vrže njegovo glavo pod noge. Revolucija, nove ideje, svoboda napram absolutizmu. Na prostoru, kjer so stale Bastile, strašni spomenik opresije, postavijo spomenik svobode v podobi ženske, ki stiska gole prsi, iz katerih teče mesto mleka voda ... In spodaj pa tisoči in tisoči starcev ir skoro otrok, možje so Že vsi na fronti, ki pijejo vodo svobode in se vpisujejo v armado. Protirevolu-cija v deželi, nič kruha, ne denarja, giljotina poje nočindan. Na fronti avstrijski, ruski, pruski in italijanski, pa zmagujejo revolucijonarji. iNevzdr-žljivi zvoki Marseljeze jih nesejo naprej. Vsa Evropa ni mogla zadušiti revolucije. In Pariz je na čelu, vedno na Neutemeljene govorice. Predsednik je resigniral, odločno odšel, kaj bo, kaj bo! (Bilo je veliko tekanja, prošenj in tarnanja radi slabe sreče.) Potem pa: govorice o resig-naciji so neutemeljene. (A tako, ni je bilo?) Pač, predsednik je res nekaj pravil, da odstopi, pa so ga preprosili, in je ostal. Težko je drugim, ki niso krivi, pa imajo neprijetnosti.— Pittsburška cekarica. Heflin ruši "Petrovo skalo". Senator Heflin iz Alabame fanta bi rada, in tukaj je pač ima katoličane najbolj na piki. treba Balantačeve pomoči. Vsako priložnost v senatu po- To komedijo v treh dejanjih rabi, da reče kaj slabega o boste videli v nedeljo 30. mar- njih. Vzlic temu je slab ruši-lec "Petrove skale", ker je za svojo vero ravno tak bigot kakor so katoliški klerikalci za svojo. ca v dvorani CSPS. Vprizori jo dramski odsek kluba št. 1. Vstopnice v predprodaji so 75c in jih dobite pri članih in članicah kluba* — P. O. Cemu jok ob "naši mili pesmi". DRAMA "DJIDO" BO VPRI- Rojaki od sv. Štefana so zad- ZORJENA V CHICAGU se v svrho dogovora na Sveto-zar Banovec, 422 National Ave., Milwaukee, Wis. Priredbe klubov J* S. Z. in drugih soc. organizad) nji petek v januarju prvič peli na "Radio". Ljudje pa so jokali. Pismonoša je prinesel v urad "A. S." vrečo pisem: "Tako smo jokali, ko smo čuli prelepo slovensko pesem 16. FEBRUARJA. Dramski zbor "Nada" v Chicagu vprizori v nedeljo 16. februarja v dvorani CSPS. na 1126 W. 18th St. dramo "Dji-do" v petih dejanjih, ki sta jo In v drugem pismu tudi pripo- spisala Janko Veselinovič in A. vedujejo o joku. "Vraga, kjelBrzak. V igri je tudi petje, pa so čeki," se je jezil Jerič, I Vstopnina v predprodaji je logični muzej, tudi zelo inte- 8V°j° malenkost, v obleki ce-resanten. Botanični vrt datira 2arja- Komunardi so ta spo- nazaj v 1626, muzej pa je bil ustanovljen za časa revolucije, in je eden najpopolnejših te vrste. Obrnemo se nazaj proti reki, kmalu smo pri Louvre. Louvre. No bom skušal opisa vati ta ogromni musej, ki je največji na svetu. Od kar sem ga pred sedemnajstimi leti sadnjič videl, je bil. popolnoma reorganiziran. To delo so izvršili po vojni in priznati se mora, zelo ukusno. Ta kolosalni mu- menik leta 1871 podrli, tri leta pozneje pa je bil zopet postavljen. Tu se začenja elegantni del Pariza. Preidemo lepo cerkev, postavljeno v grškem stilu v formi templja — Made-leine. Se malo naprej in smo na avenue de 1'Opera. Bri-Ijantna ulica, katero na eni strani zapira veličastno po- se jih je precej izselilo v slopje, — Opera, katera je v avenue du Champs-Elysées. Novi izobraževalci. Pouka smo potrebni, pa nam ga ponujajo po $2.50 na leto. In pa v njihov lokal nas vabijo, kjer se lahko učimo (v fanatizmu) in okrepčamo. A je že tako, da se rojaki ne obračajo k "izobrazbi", ki je navidezno poceni, toda koncem konca vendarle mnogo stane. Zato so tisti učitelji jako hudi, pa xm .au, je „* cciu, vcuiiu it» sPu^aJ<> papirnate in besedne čelu. Revolucija ustanovi na- ^elice proti Izobraževalni ak- , . . „n , . .. , . r> 111 _(.log 19 riofli'« rodni zbor Convention , kjer narod sam razpravlja in odloča o svoji vladi. Victor Hugo pravi v svoji knjigi Triindevetdeset : "Jamais rien de plus haut n'est apparu sur l'horison de« hommes. Il ya l'Himalaya et il ya la Convention." {Nič večjega se ni prikazalo na obzorju človeškem. So Himalaje (največje gorovje v Aziji in sploh na svetu) in je Konvencija.) Na velikem bulevardu. Ena najlepših promenad v Parizu je veliki Boulevard. Od Opere do Place de la Bastille se razteza ta dolga pot. Na obeh straneh ceste je drevje ob krajih pa trgovine, restavracije, gledališča in kavarne. Po pristnem pariškem običaju so mize postavljene zunaj na trotoarju, tako da lahko sediš zunaj in si eden od množice. Za bulevardom je mala kratka ulica, precej poznana ženskam, rue de la Paix, na kateri je središče modnih tvrdk. Zadnje "s solzami vendar ne bomo mogli plačati stroškov!" Kar meni ne gre v glavo, je to, čemu ljudje jokajo, kadar čujejo "našo pesem". Pride Šubelj, halo, v jok ! Pride Banovec, zopet jok. Žinga "Adri-jin" kvartet, zopet plač. Sedaj, ko se je lotila koncertne ture tudi gdč. Ropasova, bo treba spet jokati. Rojaki, čemu treba plakati ob lepi pesmi! Saj vendar nismo po solzah priplavali v "novo domovino"! RK. Brezplačen, toda koristen nasvet. Tistim v Chicagu, ki se jih tiče: Ako želite telovadbi, glasbi in dramatiki dobro, ne izrabljajte teh stvari v privatne namene, za privatno politiko in za privatne interese.—Narodnjak. 75c, pri blagajni $1. Vstopnice dobite v uradu "Novog Svi-jeta" ji a 1726 S. Racine Ave. Drama "Djido" je iz selja-škega življenja. Njen glavni avtor je znani srbski književnik Janko Veselinovič. Na to predstavo, ki bo v hrvatskem jeziku, je vabljeno vse jugoslovansko občinstvo. Seznanili se boste z vsebino te zanimive igre, ob enem boste imeli prijetno zabavo v bratski družbi. P. Moč diktature. Kranjska kmetijska družba "THE FIELD GOD". Na predstavi Paul Greenove drame "The Field God", ki se je vršila 7. feb. v Goodmano-vem gledališču v Chicagu pod avspicijo socialistične stranke, je bilo do 600 oseb. Z igro je bila avdijenca zelo zadovoljna. ciji.—Glas iz Cicera. Izključevanjem ni meja. Komunisti jako izključujejo. Vrgli so iz svojega centralnega vodstva glavnega tajnika in celo vrsto drugih, ki so bili do izobčenja oglašani za edino prave revolucijonarje. Pa te izbrišejo in je po tebi. Med "izdajicami radničke stvari" "kontrarevolucijonarji" (druga imena so prehuda, da bi jih našteval) so tudi Chas. Novak, Krznarič, Cičič in več drugih bivših jugoslavenskih revolucionarnih boraca za radnička prava. Čudna so ne samo božja nego tudi komunistična pota. — Ivo Pinevič. večini odprta celo leto, na drugi strani pa Theatre Francais, ustanovljen leta 1600, ki služi drami v to kar služi opera glas- WM. B. PUTZ ■ Cicero's fïïi 1 Florist I OLDEST J (Dalje prihodnjič.) Cvetlice in venci za vse slučaje, 5134 W. 25TH ST., CICERO, Tel.: Cicerd 69. Na domu Cicero 2143. ILL. Slaba znamenja. Nov list, ki se je lani ustanovil, da bo imel v njem vsakdo besedo, postaja že star in dobiva nevarna znamenja. Zdravnica, ki mu v svojem "dopisu želi vse dobro, je slaba opora, pa če še tako "grize" Proletar-ca. Andrew, mislil sem, da bo res kaj postalo iz tebe. Boš videl, še samega sebe boš razočaral.—Tone Pc. John Metelko, 0. D. Preiščemo oči In določimo očala 6417 St. Clair Ave., CLEVELAND, O. Družine naj si pomagajo. "Človeška družba sloni na družini," je pisal K. v "S." Le tak delavec je dober socialist, po K. tolmačenju, ki pomaga sebi in svoji družini, ne pa tisti, ki spada v stranko. Zatrjuje, da so agitatorji slabi skrbniki za svoje družine. K. teorija je res otročja. Sedaj ima priliko, da pove, kako naj tisoče mož skrbi za svoje družine, o i ko niti sebi ne morejo poma- je stara gospodarska ustanova. Razvijala se je največ pod liberalnim vodstvom. Klerikalci so jo hoteli dobiti pred letom zopet v svoje roke. Niso uspeli. Prišle so banovine, Sernec je postal ban, pa je razpustil Kmetijsko družbo in. zaplenil njeno veliko imovino. Vprašanje je, ali je to storil v interesu klerikalne politike, ali narodnega gospodarstva. Dejstvo je, da kar klerikalci niso mogli z demokratičnimi metodami, je storil njihov pristaš na banskem me«tu z enim samim dekretom.—J. S. BAN0VČEVI KONCERTI Koncerti Svetozarja Banovca so aranžirani še v sledečih krajih: S. Euclid, O., 16. februarja v Notredame College. Cleveland-Newburg, O., v nedeljo 23. februarja. Springfield, III., v nedeljo 23. marca. Chicago, III., v nedeljo, 18. maja Orchestra Hall. Milwaukee, Wis., v nedeljo 25. maja. Calumet, Mich., v pondeljek 2. junija koncert v Opera House. Traunik, Mich., v soboto 7. junija. Naselbine, ki žele imeti koncerte, naj pošljejo svoje dopi- FEBRUAR. CONEMAUGH FRANKLIN PA.— Pustna veselic* klub. it. 5 JSZ v soboto večer 15. f*b. v Izobraiaval-nem domu na Franklinu. DETROIT M1CH. — Kluba It. 114 •n 115 JSZ. priredita v soboto 22. februarja maškaradno veselico v Slov. del. domu. SPR1NGF1ELD, ILL. - M.škara-da klub. it. 47 JSZ. v soboto 22. feb. v Slovenskem domu. CH1CAGO, ILL. — Domača žaba-va zbora "Sava" v soboto 22. feb., Lawndale Masonic Tempi«. marec. STRABANE, PA. — Pl.,„a v„#. lica kluba it. 118 JSZ. v soboto ve-čer 1. marca v dvorani dr. št. 138 SNPJ. BARBERTON, O. — M.ikaradna veselica kluba it. 232 JSZ. na Pust-ni večer 4. marca. NEVVBURGH, O. — Plesna veseli, ca kluba it. 28 JSZ. v soboto večer 8. marca v Slov. del. dvorani na Prince Ave. in 109. cesti. WAUKEGAN, ILL. — V nedeljo 9. marca vprizori Izobraževalni dratn- . •ki odsek S. N. D. dramo "Prisefa o polnoči." CH1CAGO ILL.~Pred.tava dram-•kega odsek. it. 1 v nedeljo 30. marca v dvorani ČSPS. APRIL. '"v DETROIT. M1CH. — Prvomajska slavnost kluba it. 114 JSZ. v soboto večer 26. aprila v Hrvatskem domu na Kirbjr Ave. CH1CAGO ILL.—Koncert "Save" v nedeljo 27. aprila v dvorani ČSPS. PINEV FORK, O. — Zborovanje vzhodnoohijske Konference JSZ. v nedeljo 27. aprila. MAJ. WAUKEGAN, ILL. — Prvomajska priredba kluba it. 45 v dvorani it. 2 ▼ SND. 1. maja. CHICAGO, IU--Dne 1. maja majska »lavnost kluba it. 1 v dvor*, ni SNPJ. NEVVBURGH, O. — Ohijska konferenca JSZ. v Slov. delavski dvorani v nedeljo 4. maja. Konferenca popoldne ob 2., zvečer veselica. BRID^EPORT, O. — Klub it. U JSZ. vprizori T nedeljo 10. maja 1. Molekovo dramo "Poročna noč". OSMI REDNI ZBOR J. S. Z. ¿mm 30-—»»ja »®r 1. junija v mestu ki ga članstvo določi meseca januarja s splošnim rlasovanjem. JULIJ. WAUKEGAN, ILL. — Piknik klu-ba it. 45 JSZ. v nedeljo 27. julija. (Tajnike klubov prosimo, da nam sporoča datume svojih priredb, da jih uvrstimo v ta seznam.) MLADENIČI-MOŽJE! Obleka po vaši meri. M' n« run 25 .00 vam izdelamo obleko ali suknjo, da vam bo pristo-jala kakor rokavica mm roki. Cista volna samo— Naročita si obleko ali suknjo pri nas. Delo jam¿eno. John Močnik 6517 St. Clair Avenue, CLEVELAND, O. Potovanje v stari kraj ..................»s Rati, das! niso agitatorji. Dela boste imeli najugodnejše ako si preskrbite potni list pri naiem potniškem oddelku, kateri je odpremil in dopremil na tisoče ljudi v njih popolno zadovoljstvo. Pomagamo vam dobiti potni list, dovoljenje za povratek ter preskrbimo dokumente o dohodninskem davku. Napravimo vam svodočbe ter proinj« za zakoniti prihod v to deželo kakor tudi za izvenlcvotni vizum za tiste ki spadajo v to grupo. POŠILJAMO DENAR v staro domovino in druge dele sveta potom brzojava ali čeka, najhitrejše. Ta največja slovanska banka je poznana po celem svetu kot ena od najbolj zanesljivih bank. V potrebi se vedno obrnite na KASPAR AMERIC AN STAJE BANK 1900 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ILL. ANGELO CERKVEN IK: DAJ NAM DANES NAS VSAKDANJI KRUH Social»« povMl. (Ponatis is knjige < "Cankarjeve druibe".) PANTER SAI • (Dalje.) Zopet so pendreki bili močnejši, nego anarhičen napad, ki je bil samo po nekem vedno vračajočem se naključju navidezno organiziran čin množice . . . Marta je stala na oglu ulice in od daleč opazovala vrvenje množice. Čutila je z množico, privoščila je gospodi v banki vislice, a napada se ni udeležila. Vedela je, da se more proti organizaciji boriti samo organizacija, proti sistemu sistem. Mnogo je čitala, posedala je že nekoliko let razna delavska predavanja, fungirala je že leto dni kot delavska zaupnica. Kljub temu pa je tudi v njej zavrela kri. V možganih so ji kljuvale maščevalne misli ,ki so se zbirale ,kakor se zbira gnoj okrog boleče rane, dokler se tvor ne razpoči in bolna kri ne izlije. Vse misli so se nagonsko zbirale okrog strastnega hrepenenja, da bi videla vse te goljufe in tatove viseti . . . — Smešno, prišli bi drugi! — Polom, polom, je nekdo kričal. Kakšen polom? Kjer je denar, kjer se kopičijo milijonske vloge, vendar ne more biti poloma, če se denar ne krade! — Tatovi so! Ko se je izpraznila ulica, je hotela stopiti v banko. Pred vrati je stal stražnik. — Prepovedano je vstopiti! — V banki imam svoj denar. — Banke ni več! — Petdeset tisoč! — Pošten človek si danes petdeset tisoč ne more prihraniti. Šele, ko mu uspe dokopati se do milijona, dozori do poštenjaka . . . Stražnik se je nasmehnil in Marta je odšla. Vedela je, kaj jo čaka. Morala bo oditi od doma. O tem ni niti kratek hip dvomila. Tisoč misli se je divje preganjalo v njej, druga za drugo je brzela v skokih, drznih lokih, druga neodvisna od druge, kakor da se jim nekam neznansko mudi .. . Drvele so kakor film preko platna in jo utrujale do onemoglosti. — Marta, morala se boš odločiti, je zvečer rekel oče, ko sta ostala sama v kuhinji. — So že drugi odločili. Dobro je vedela, kaj ji je oče hotel povedati in vendar se je izognila pravilnemu odgovoru. Postalo jo je sram; otročje in smešno se ji je zazdelo, da se skuša tako nespametno oteti tistemu, kar jo bo neizbežno doletelo. — Prav zato se moraš tudi ti odločiti! Zdaj ae govorim več o denarju, ki si ga tako neumno zapravila, o tebi govorim. — Naj grem, ste hoteli reči. — Samo eno sobo imamo! Pet nas je! Stlačeni smo! Za šestega ni prostora! Pa to ni glavno. Glavno je, da doma ne smeš roditi. Zvonko je naš otrok. Videl bi stvari, ki jih zdaj še ne sme niti videti niti vedeti. Marta se je nasmehnila, in bilo ji je, da bi mu zalučala v brk grdo psovko, da bi ga s pestjo v obraz. — Ali mislite na pohujšanje? — Kristus je rekel . . . — Sem že davno slišala! Vem, da je z besedo pohujšanje mislil na vsako zlo delo. In to, kar nameravate storiti, ni nič manj nego zlo delo. — Smrkavka! Ti me ne boš poučevala! Prestar sem že. Preden se je dobro zavedla, jo je krepko udaril v obraz. — Oče! Kako težko, kako neznansko težko ji je šla ta beseda iz ust! Vsa njena notranjost #e je upirala zavesti, da laže, da mora lagati. Udarec ji*je zbičal kri in misel; zopet se je v njej morala deklica umakniti možu, bojevniku. Solza, komaj porojena, je v kali zamrla. — Mater ste udarili, ki bo danes, jutri povila dete! , -c- Do smrti bi te moral pretepsti! — Kdo vam je dal pravico soditi me? — Kdo? Kdo te je redil vse življenje? — Nehajte! Ali nisem vse svoje življenje delala za dva? Ali vam nisem že s svojim šestim letom odtehtala dekle? Kdo je pestoval brata, kdo sestro? Kdo je hodil vsak dan, v vročini in mrazu, solncu in dežju, že kot nedorastel otrok, po vodo tja doli k vodovodu? Kdo vam je vozil težke butare dračja in drv domov, kdo nabiral od ranega jutra do pozne noči po hribih trske ? Kdo je že s štirinajstim letom moral na delo v tovarno, da vam je nosil paro za paro domov ? Napravite Črto pod računom, seštejte postavke, zopet podčrtajte in odštejte, kar ste vi meni dali ... V čigavo dobro ostane čist dobiček ? Sramujte se! Sošič je zagnal kozarec preko mize. — Ubite me! Tukaj sem! Bo vsaj konec tega peklenskega življenja, konec bajke o vašem toliko razkričanem krščanstvu! Vse, kar je posebno v teh treh poslednjih mesecih njena nenehoma iskajoča in nemirna ipisel nakopičila že tolikokrat odkritih a zanjo celo novih spoznanj, vse mu je nalila zvrhano v kupo« , — To vaše krščanstvo! Dokler ste slutili, da imam denar, dokler ste upali, da me boste mogli opehariti, je bilo vse dobro, vse po- abljeno! V čem ste boljši od Judeža? Judež je izdal svojega učitelja za trideset srebrnikov in se je vsaj obesili Vi pa in ne- šteto drugih, ki nosite bandere v procesijah, ki hočete biti vsem vidni njegovi apostoli, ste ga neštetokrat izdali in ga venomer izdajate za trideset par . . . obesili pa se še niste . . . Judež je naposled moral priti, da je izpolnil preroštvo ? In vi . . . oh, vi! — Kakšne brezverske časopise čitaš v poslednji dobi? Takšno žensko sem imel v hiši in niti slutit nisem . . . Kaj čitaš, ženska? — Kaj čitam? Vaše življenje čitam, materino življenje čitam . . . Besede trpljenja, ki mi je dvojček od spočetja pa do danes, poslušam, vsak dan poslušam . . . — In se ne bojiš, da se zemlja ne odpre in te ne požre? — Zemlja odpre? Zasmejala se je. — Zakaj vprav pod menoj, zakaj naj bi baš mene požrla, ko se niti pod vami še ni odprla? — Vlačuga! Zopet se je zasmejala in njen smeh je bil spačen in žalosten; po licih so ji pritekle solze. — Vlačuga? Zakaj sem vlačuga, ljubeči oče, zakaj? Pred tem vprašanjem je onemel. Kaj naj ji odgovori? S čim naj obrazloži svojo psovko? Kako naj jo opraviči? — Ali sem se kdaj prodajala? Sem se iz strasti udajala kakšnemu moškemu? Ali ste. vi, ki mi očitate grešenje, prišli čisti in ne-omadeževani v sveti zakon? Kdo naj vam to verjame ? —Tiho! Ne gobezdaj o stvareh, ki jih ne moreš razumeti! —Molčala bom! Le to mi povejte: Kaj nameravate storiti z menoj ? Pognati me na ulico, ponuditi me v objem prostituciji in bedi, v naročje zločinstvom in grehu? — Z doma moraš! — Moram? — Moraš! — In če ne bi hotela? Če bi bila tako zlobna kakor vi in bi vas prisilila k umiku? — Ti da bi mene prisilila? — Vem za skrivnost, ki jo vi komaj slutite, za skrivnost, ki je vredna zlata, ki bi jo vse to predmestje pograbilo z navdušenjem, s kakršnim pobere gladen pes vsako pocestno kost, in jo oglodavalo . . . Kako bi glodali na tej kosti . . . Vaše lastne kosti bi začutile ugriz vsega predmestja . . . — Skrivnost? V njegovih možganih so se misli, ki so bile €že davno zaspale, začele buditi in se večati, oblikovati se v dočista jasne in boleče dvome . . . Stara rana se je na novo odprla . . . V rani ga je kljuvalo . . . Dvomi so kazali svoje ostre zobe, odpirali svoja volčja žrela .. . Kaj ve ta otrok? Njegovi dvomi so izbruhnili v hreščečem* penečem se vprašanju: — Kaj veš ? Njegov glas je postal neartikulirano rjovenje ... V rjovenju se je očitovala človeška zver iz pradavnin, zver vsa poraščena z dolgo, umazano dlako, oborožena z gorjačo in gigantskimi pestmi, z naprej izbočenimi čeljustmi, z izbuljenimi, krvavo podplutimi očmi . . . — Kaj veš? — Vse vem. ' — Zadavim te! — Zadavite me in vaša skrivnost bo ostala za vedno skrita vašim očem. — Mučil te bom, iztrgal ti bom jezik! — Ubijte me! — Zakaj me trpinčiš, ženska? — Vsaj en sam trenutek maščevanja za dvajset let trpljenja, ki ste ga nedolžnemu otroku oprtili, ki ste ga naprtili na šibka dekliška ramena, trpljenja, ki mu hočete v tem trenutku položiti razbeljeno krono na ozno-jeno čelo. — Ti me trpinčiš, otrok! Onemogel se je zgrudil na mizo . . . Zdelo se ji je, da je zastokal . . . Zasmilil se ji je. — Oče, pozabimo na vse to! Vsaj enkrat v življenju bodite dobri, ljubeznivi z menoj! Vsaj enkrat se vprašajte, zakaj ste me tako trpinčili! Ali se res ne zavedate, da ste me po nedolžnem mučili? Ali ne morete vsaj slutiti, kakšna čuvstva se na predvečer novega rojstva prelivajo po krvi deviške matere, kakšne misli prepletajo sleherni utrip srca matere, ki pričakuje očitovanje najčudež-nejše obnovitve sebe same? Ali morate vedno vzbujati v meni samo grde misli, jezo kri, maščevalnost, hudobnost? Ali ne morete niti en edini krat poklicati iz mene moje plemenitosti, moje ljubezni, ki jo je toliko v meni, ki bi tako rada ljubila, do izgoretja sebe same ... O, oče, tudi jaz znam ljubiti . . . Kako bi hotela vsako mrvico, vsako senco ljubezni tisočerno povrniti! Nepopisno srečna bi bila, ko bi mogla samo ljubiti! Oče se je dvignil. Bil je bled. — Nemogoče; zavoljo otrok ne morem dopustiti, da bi ostala v hiši. — Ne bom vas več prosila. Žalostno bo moje življenje, a srečna sem, da takšnega očeta izgubim ... da sem ga izgubila . . . Kdaj moram oditi? — Takoj! Jutri! Vzel je klobuk a odšel naravnost v gostilno. (Dslje prihodnjič.) Se čisto majhnega so ga bili črnci našli na lovu ter ga z bratcem vred odnesli svojemu kralju v dar. Le-ta pa se je hotel prikupiti angleškemu guvernerju; in ker je vedel, da ljubi živali, mu je poklonil mlada panterja, da bi se z njim zabaval. Sai je bil večji in močnejši od svojega bratca; kmalu potem, ko sta prišla h guvernerju, se je zgodilo, da ga je v igri zadušil. Prav nič žalosten ni bil za to, le oziral se je, češ, s kom naj se zdaj igra. Guverner ga je vzel iz k<€tke in ga je dal na verigo. V*e ga je hodilo gledat iti kmalu je bil Sai za guvernerjem najimenitnejša "osebnost" v zamorskem mestu. Dobil je zamorskega dečka za strežaja, toda ne ta ne ostala služinčad mu niso veliko zaupali. In res: nekega dne se je spiašila vsa hiša in v*e mesto: Sak ¿e je bil strgal z verige. Vse je bežalo pred rjim, še angleški vojniki in oficirji so se sknvali. Sai je nekaj časa skakal po ulicah in se veselil svobode; nato se je nsveličal in izgiril. Sele po dolgem, opreznem iskanju ga je našel stre-žaj na obzidju, kjer se je igral kakor mlado mače. Ko je zagledal dečka, ki se mu je tre-petaje bližal, je drage volje nastavil glavo, da mu je dal spet verigo za vrat. Nato se je poslušno vrnil domov, ves vesel, da se more naspati. Guvemer se je kaj zaljubil: v Saija in se je ukvarjal z njim, kadar je le utegnil. Sai je dobro vedel, da je to njegov go-spodar; že od začetka mu je na vse načine kazal svojo ljubezen. Za guvernerjem je imel najrajši njegove otroke. Kmalu po Saijevem begu na obzidje mu je gospodar povsem odvzel verigo ter mu dovolil svobodno gibanje po hiši in dvorišču. V Saijevem značaju vobče ni bilo opaziti zlobe. Igral se je z ljudmi, dobrikal se jim in jih imel vse za svoje prijatelje. Kakor mlade mačice in psički, je bil tudi on neskončno radoveden in nagajiv. Deček, ki mu je stregel, je pogosto zadremal od vročine; kakor hitro ga je Sai videl, da spi, se je tiho priplazil, hodil nekaj časa neslišno okoli njega, nato pa ga udaril s šapo, da se je zbudil, Jn je jel od radosti mahati z repom, ko je zamorček prestrašen planil pokoncu. Nekega jutra je črna služkinja pometala hišo. Sai jo je pri tem poslu že od nekdaj z zaničevanjem opazoval in lovil metlo, da bi jo potegnil črnki iz rok. To pot ga ni niti opazila, ko se je priplazil v sobo. Baš v trenutku, ko se je spustila na vse štiri, pa se je Sai nenadoma pognal v skok in priletel ubogi ženski na hrbet! Silen strah je nastal po hiši: Sai žre pometalko!" je vpila črna služinčad, zakaj nesreč-nica se je drla, kakor bi jo v resnici trgal na kose. Ko pa je šel guverner pogledat, je nehote udaril v smeh: Sai je veselo jezdil na zamorkinem hrbtu in klatil z repom v znak ponosa in zadoščenja . . . |Velika je bila Saijeva ljubezen do zof, bodisi že, da se je valjal po njih ali da se je skrival pod njimi. Nekega dne je posetilo guvernerja več novo-došlih oficirjev, ki krotkega panterja Še niso poznali. Domačin je sedel na zofo, vedoč, kaj je pod njo. Sai se je veselo pretegnil in gostje so z grozo opazili, kako se je prikazala izpod zofe velika šapa razkrečenimi kremplji. . . Oficir, ki je v tistem trenutku govoril, je kar obnemel. Guverner ga je vprašujoče pogledal. "Oprostite," je rekel gost, ali veste ,kaj se skriva pod vašo zofo?" "Sai," je velel guverner, "pokaži se in pozdravi gospode." Sai je prilttel na dan in jel skakljati po sobi, ves vesel, da so se zmenili zanj. Oficirji so se kasneje samo spominjali, da so nehote pobegnili pred njim in se skrili za guvernerjev hrbet. Ko jih je guvernerjeva soproga pri kosilu dražila zaradi tega so vsi priznali, da v svojem življenju še ne pomnijo takega strahu. Guvernerjevi otroci se niso Saija prav nič bali, saj je bilo videti, kakor da vobče nima krempljev. Prizor, ki ga noben gost ni mogel pozabiti, je bil pogled na Saija in otroke, kako so se prerivali za prostor pri oknu. S tega mesta je panter rad opazoval življenje na cesti. Stal je na zadnjih nogah, b prednimi šapami oprtimi na oknico, in strmel ven-kaj. Kadar so hoteli tudi o-troci gledati, so ga podili: "Spravi se s poti, Sai!" — kakor da je psiček. Panter se je nerad pokoraval temu povelju, zakaj ljudje in živali, ki so se gibali spodaj, so ga neznansko mikali. Toda otroci so ga neusmiljeno zgrabili za rep, potegnili z okna in zavzeli njegovo mesto. Nikoli jim ni Sai zameril, da so ga izpodrinili. 4 Po nekaj letih je naposled prišel dan, ko se je moral guverner z rodbino vred vrniti na Angleško. Sklenili so, da vzamejo Saija s seboj. A ta pot je bila simpatični živali usodna. Ko so spravili kletko, v kateri so ga hoteli prepeljati na ladjo, v čoln, se je ta zaradi nemirnega morja prevrnil in kletka je padla v vodo. Sai toliko da ni utonil; le z največjim trudom so ga rešili, A ta nesreča je bila šele prva. Na debelem morju je nastal hud vihar; tuljenje vetra, butanje valov, ki so premetavali ladjo kakor lupino, in zbeganost potnikov, ki so se bali za svoje življenje, vse to je tako prestrašilo siromaka, da se vse do Anglije ni mogel utolažiti. Ko so ga izkrcali je vrhu vsega še obolel. Hladno podnebje mu ni prijalo, jel je pokašlje-vati in nekaj tednov pozneje ga ni bilo več. Guverner in njegova rodbina so s solznimi očmi pokopali ubogega Saija v parku svoje vile nedaječ od Londona. — (Jutro.) KNJIGA, KI VZBUJA SPLOŠNO PRIZNANJE, JE druMSKI jm _ tL/rVK Ce tega koledarja ie nimate, ga naročite čimprej. Stane $1 vezan v platno. Bogata vsebina, u-metniško ilustriran. Ljubitelji delavske literature, sodelujte, da pride Ameriški družinski koledar v •VIK-;.' •» vsako slovensko družino. LETNIK I93Q •t VABILO NA JAVNI SHOD, ki se vrši v soboto 15. feb. v prostorih Pavla Bergerja, 2653 So. Lawndale Ave., Chicago, Dl. Pridite vsi, ki se zanimate za reorganiziranje Slovenskega Sokola. Po shodu bo prosta zabava s plesom. Vstopnina prosta. Več pove dopis v tej številki. Odbor i« reorganiziranje Slovenskega Sokola v Chicagu. Plinska toplota ZA ENO SOBO, ZA DVE SOBE, ZA TRI SOBE IN VEČ . . . s pričujočo pečjo GAS HEATROLA Royal Bakery SLOVENSKA UNIJSKA PEKARNA. ANTON F. ŽAGAR, lastnik. 1724 S. Sheridan Rd., No. Chicago, IU. Tel. 6624. --et Gospodinje, rahtevajte v trgovinah kruh k naše pekarne. a , Oglašajte priredbe podpornih društev, klubov J.S.Z. in kulturnih ter vseh drugih naprednih organizad] v 4« PROLETARCU" $10 POPUSTA ZA VAŠO STARO PEČ, AKO JO ZAMENJATE TAKOJ! Sedaj jo prilika, da se ¡znebite dela in za-prasenosti, ki jo povzročajo stare peci. Za-* menjajte jih sa udobno plinsko peč. Ta krasna Heatrola rabi plin za gorivo in oddaja veliko količino toplote — čiste zdrave gorkote po vašem stanovanju. Porablja le malo količino plina. Toplota, kadarkoli jo potrebujeta — vse kar je treba, obrniti . vijak v . . in obratno kadar so vaše »obe zadosti toplo. Nobenega dima, nič saj, ne prahu. Izgleda kot kos lepega pohištva izdelanega is mahogavine, enak barvi vašega ostalega pohištva. Napravljen za male domove in za velike stanovanjske hišo. Zniiana cona na hišno uporabo. gg TAKOJ, ostalo v teku leta. Cana $89.50, konaklirano. manj $10 aa ralo^Q CA stara peš, tak« doplačata aa HaatroU le-------■ »«1™ Peoples Gas Stores Logično meato kjor si nabavit« pHnake potrebščino. 122 South Michigan Avenue, Chicago. BOLJ BOSTE ZADOVOLJNI S PLINOM Poučne in znanstvene knjige. Romani, povesti, črtice in opisi. KNJIGARNA PROLETARCA 3639 West 26th Street, Chicago, III. Pesmi, poeaije, igre. Angleike knjige socialne in znanstvene vsebine. Album slovenskih književnikov, (uredil dr. J. Slebinger); vsebuje opise in slike «lov. knjiievnikov od Trubarja da- Marjetica, (Anton Koder), idila, broš............................ Moja iivljenje, (Ivan Cankar), ve«................................ lje. Fina vesba -------~________$6.00 M«>"»enti, i« spisov A. P. Če- .66 .86 Ana Karenina, (L. N. Tolstoj), roman v dveh delih, fina verba ------------------------- 5.00 Bacili in bacilka, (Damir Feigel), humoreske, broš........... .46 Bedakova iapeved, (Strind- beig), broš. $1, ve*.______ 1.60 Beg is tassa, (Ruski pisatelji), broš. 76c vexana________________ 1.26 Boy, (L. Goloma) roman, vezan ------------------------------- .40 Božična pesem v prosi, (Charles Dickens), broš........... .40 Beai, (F. B. Dostojevski), roman v dveh delih, 768 strani ve*................................... 2.60 Bala noči—Mali junak, (F. M. Dostojevski), povesti, broš......60 Bilka, (Marija Kmet), povesti in črtice, broš................... .46 Broa sarja, (Milan Pugelj), broš............................_........66 Cerkvena miši (L. Calco), povest i* sedajnosti, broš. .........76 Cankarjev zbornik spomin Ivana Cankarja, ve*. ___________ 1.10 Četrtek, (G. K. Chereterton), fantastičen roman, ve*..........60 Cvetke, (Majar H.), šopek pravljic za stare in mlade, broš. .20 Črni panter, (Milan Pugelj), povesti in črtice broš. _______ .66 Decameron, (Giovanni Boccaccio), I. del broš. $1.60, ve*. 2.00 II. del. broš. $1.60, ve* ........ 2.00 III. del broš. $1.50, ve*. ________ 2.00 Deteljica, ali življenje treh kranjskih bratov, francoskih vojakov, (Janez Cigler), broš. --------------------------------45 Dekle Elisa, (Ed. de Concourt), roman, vez. .........................65 Domače ihrali, (Damir Feigel vez. —....................................45 Deveti januar, (M. Gorki), črtica iz ruske revolucije, broš. .25 Don Corea, (G. Keller>, roman, broš. _________________________________ .25 Dva slika, (Ks. Meško) broš. .50 Drobiš, (Fr. Milčinski), vez......65 1.25 .80 .75 .75 .60 .76 .60 .75 1.25 .40 1.00 .76 .50 .25 Dvonošec, (Karl Ewald), naravoslovne pravljice s slikami, vez. _________________________ Elizabeta, hči sibirskega jetnika, broš. _____________________ Filozofska sgodba, ( Alojz Jira- sek), ve*. _____________________ Francka in drugo, (E. Kristan), broš ____________________________ Glad, (Knut Hamsun) roman, broš. __________________________ Gadje gnezdo, (VL Levstik), broš. 75c, vez.______________1.00 Gladijatorji, (G. J. Melville Whyte), zgodovinski roman v dveh delih, broš. __________ Golem, (G. Meyring), roman broš. 50c, ve*. ....___________ Gospod Fridolin Žolna in njegova družina, (Fr. Milčinski, vez. __________________________ Grešnik Lenart, (Ivan Cankar), življenjepis otroka, broš... , Hadži Murat (L. N. Tolstoj), roman, broš. ____________________„ .60 Heptameron, (Marg. Valoiska), povesti, broš. __________________ Hči papeža, (H. Sheff), zgodovinski roman, broš............ Humoreske, groteske in satira, (VL Azov in Teffi), broš,.... Idi jot, (F. M. Dostojevski), L, IL, HI. in IV. zv. broš. (g) 80c, vez. (S) ___________________ Vsi štirje broširani $3.00, ve«. $4.00. Igralec, (F. M. Dostojevski), iz spominov mladeniča, roman, broš. ------------------------------- Izgubljeni svet, (Conan Doyle), roman, broš......................... Is modernega svata, (F. S. Fin- žgar), roman, ve*............... la naiih krajev, (Zofka Kve- der), povesti ,ve*. ____________ Igračka, (Fr. Milčinski), črtice, vez. ---------------------- Jug, (P. Chocholoušek), zgodovinski roman, broš. 75c, ve*. ..................... Jubilejni sbornik Onta Zupančiča, ve*. _________ Junak našega časa, (M. J. Lermontov), povest broš. .._____ Jari jufcakf, (Rado Murnik), humoreske, ve*. ________________ Jurica Agičeva, (Ks. Sandor- Gjalski), broš. 60c, ves.______ Kmečki p«nt, (A. Šenoa), zgodovinska povest is upora slov. kmetov ve«. Kraljica mu če nie a, (Cotoma-Poljanec) zgodovinski roman, broš Kuhinja pri kraljici geaji možici,, (Anatole France), broš. 75c ,ve«. ____—______________ Konfasije literata, (J. S. Ma-char), zbirka spisov, ve«.— Kasaki, (L. N. Tolstoj), kavka- ška povest broš. _______________ .75 Kraljsvi vîtes, (Michael Zeva-co), zgodovinski roman v dveh delih, broš. ______________ 1.60 Knes Serebernjant, (A. K. Tolstoj), roman iz časov Ivana G rosnega, broš._____... K reu t ser je va sonata, (L. N. Tolstoj*, roman broš................. Ljudska povesti, (Franc Jak- šič), bro*..________________ Ljudske pripovedka, (L. N. Tolstoj), broš. ______________________ .76 La Boheme, (Henry Muiger), roman, broš. ...................................1.00 Letele senca, (S. H. Vajenski), roman, broš..................60 Lovski spomin, (Vladimir Ka- pus, broš. ...................... Milan in Milana, (Ivan Cankar), ljubezenska pravljica, broš. ............................ ----- ~ - _ --. .50 .35 .85 .75 .75 .35 .75 .40 .75 .60 1.10 .75 .85 1.50 .85 .76 ............ 1.00 .— 1.60 .50 .60 .75 .50 1.00 .40 .75 2.75 .40 .76 .80 .76 .... 1.00 .76 1.00 .65 1.50 .60 .76 .U .80 kova, (Ivan Prijatelj), broš. 85c, ve«............. Morski vrag. (Jack London), vez..........¿.j................... Muhoborci, (Fr. Milčinski),*črtice, vez. .............................. Mlada ljubezen, (Alojz Kraigher), roman, vez. Miljonar bras denarja, (C. P. Oppenheim) ve«_______________ Medvladje, (Joie Pahor), socialen roman, broš............ Mali klateš Tom Sawyer, (Mark Twain), ve«............„.......... Na Bledu, (Rado Murnik), povest vez................................. Na krvavih poljanah, (Ivan Matičič), trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšeea slovenskega planinskega polka, vez............. 1.50 Nasa vas, (Anton Novačan), broš. 75c, vez.......... Na krivih potih, (Žaljski), broš.................................. Ogenj, (H. Barbusse), dnevnik desetnije, vez....................... Obiski pri slovenskih pisateljih in umetnikih, (Izidor Cankar, ve*......................_....... 1.25 Obsojenci, (VI. Levstik), povesti broš....................... Občinsko deta, (Branislav Nu-šič), roman dojenčka, broš. Ob 50-letnici dr. Janesa Ev. Kraka, broš. ....................... .25 Oglenica, (Fr. Zakrajšek), povest, broš.............._............40 Papeiinja Fausta, (M. Zevaco), roman broš. $1.50, vez..... 2.00 Patria, (H. Federer), povest iz irske junaške dobe, broš......40 Pertinčarjevo pomlajen je (E. ____ Kristan), sanjska povest. broš. 75c, vez........_.......... 1.25 Plat zvona, (Leonid Andrejev), nove-le, vez.............................. Povest o sedmih obešenih, (Leonid Andrejev), posvečena L. N. Tolstoju, vez................ Povesti, (Fran Erjavec>, v**. Po strani klobuk, (Damir Feigel), humoreske, broš......... Pol litra vipavca, (Damir Feigel), vez. ________________________ P ing vinski otok, (Anatole France), vez____________________ Prelepa Vaailjica in druga ruske pravljico, (Cvetko Golar), broš. _____________«__________________ Povesti, (Maksim Gorki), bro* Pustolovščine dobrega vojaka âvejka v svetovni vojni, (J. Hašek), L in U. del. ve«. _ Pasti in sanka, (L. S. Orel), kriminalen roman, broš..... Pikova dama, (A. S. Puškin), povest, broš. Potop, (H. Sienkiewicz), roman, vez. I, del $3.25, II. del $3.00, oba dela skupaj, 1093 strani 6.00 Poverties, (Rabindranath Tago- re), broš. ......................... Polom, (Emile Zola), roman i« francosko nemške vojne 1870-71, 549 strani, broš. $1.60, vez. .................................. Podobe iz sanj, (Ivan Cankar), vez. ..................................... Požigalec, (K. S.), broš..........25 Povesti, (Lovro Kuhar), broš... .60 Predor, (B. Kellermann), socialen roman, broš. ___________ Roman treh src, (Jack London), vez______________________________________ Razna povesti, broš................. Rim, (J. S. Machar), broš. $1.00, vez....................... Rodbinska sreča, (L. N. Tolstoj), roman, broš............ Samosilnik, (Anton Novačan), deset povesti, broš............. Sanin, (H. Arcibašev), vez..... Salo Stapančikovo in njegovi prebivalci, (F. M. Dostojevski), humorističen roman broš............................ 1.25 Srca, (Ivan Albrecht) novele, vez........................„............. Slika Doriana Gray a (Oscar Wilde), roman, broš. _______ Svetobor, (P. Bohinjec), povest iz konca 11. stoletja, broš-------------------------------..... S poti, (Izidor Cankar), potopisne črtice, broš................. Sosedje in druga novela (A. P. Čehov), broš. Sisto e Sorto, (Federer-Polja-nec), povest iz Abrucev, broš. Srce, (Amicis-Miklavčičeva), k vzgoji mladine, ve«. ____ Spomini na Prešerna, (Ernestine Jelovšek), broš. ________ .76 Sročolovec (H. Majar), povest, Samosilnik, (Anton Novačan), 10 povesti, broš. _______________ Staroindijske pripovedke, (Jos. Suchy), s slikami, broš._______ Spoved, (L. N. Tolstoj), broš. Stopni kralj Lear in kila ob Volgi, (Stepnjak-Turgenjev), broš. .................................... Tarsan sin opica (Edgar R. Burrough), broš. 76c, ve«. Tarsan in svet, (Edgar R. Burrough), ve*. .....________________ Tarssnove šivali, (Edgar R. Burrough), broš. 76c, ve«. Tarsanov sin, (Edgar R. Burrough), ve*. ----------------- Tarssnovs mladost v dšungli, (Edgar R. Burrough), ve«. (Vseh 5 knjig $4.60.) Taras Buljba, (N. Gogolj), satirična povest, broš. 76c, Tri povesti, (U N. Tolstoj), (Jetnik v Kavkazu, Starca, Koliko semlje potrebuje Človek), broš.---------------- ... .40 .40 2.00 .75 .65 .75 .75 1.50 .75 .40 2.50 1.00 .50 Tri povesti, (G. Flaubert), broš. .'..„.............._................. Tik sa fronto, (Damir Feigel), ve«....................................... Udovica, (I. E. Tomic), povest, broš. 50c, vez. ________________ Umirajoča duša, (lika Vašte-Burgerjeva), zgodovinski roman iz baročne Ljubljane, broš. $1.25, vez. Uporniki, (Ivan Lah), povest kmečkih uporov, vez......... V Ameriko in po Ameriki, (A. Kristan), broš..................... Višnjeva repatica, (VI. Levstik), satiričen roman v dveh delih, broš. $2.00, vez. _______ Vitez is rdeča hiša, (A. Dumas), roman iz časov francoske revolucije, broš. 75c, vez. Vladka in Mitka, (Zo/ka k v« der), vez.........................!.. V noči in ledu, (F. Nansen), potopis ekspedicije na severni tečaj, s slikami, broš. 1.00 V oklopnjaku okoli svata, (R. Kraft), y dveh delih, broš. 1.50 V robstvu, (Ivan Matičič), roman tuge in boli, vez.....1.25 V zablodah, (France Bevk), roman, broš. ______________________ 1.25 Zadnja pot kapitana Scotta, (Pavel Kunaver), potopisne črtice skspedicije na severni tečaj, broš............. 1.00 Zadnja kmečka vojska (A. Šenoa), zgodovina kmetskih uporov v 14. in 15. stoletju, vez............................ 1.25 Zadnji val, (Ivo šorli), roman, broš..................................... Zločin in kasen, (F. M. Dostojevski), roman v dveh delih, vez. ............................... Zapiski is mrtvega doma, (F. M. Dostojevski), v dveh delih, vez. ................................ Za miljoni, (A. K. Green) ro- - man, broš..............................65 Železna pata, (Jack London), socialen roman, v dveh delih, broš................................. 1.00 Zmote in konec gospodične Pavle, (Ivan Zoreč), broš. Za srečo, (Fr. Malograjski), povest, broš......................... Zvonar jeva hči, (Miller-Ster- iaj) povest, broš. ................60 Znanci, (Rado Murnik), povesti in orisi, vez..................... Ženini naša Koprnele, (Rado Murnik), satiričen roman, broš. ------------------------------- Z ognjem in mečem, (H. Sien-kiewics), povest is davnih let, 681 strani, vez. .................. 3.25 Zlata rjavo slato, (Avgust Šenoa), zgodovinska povest is 16. stoletja, broš.............75 Zgodba o nevidnem človeku, (H. G. Wells), broš. ___________ .35 Zgodbe is doline ientflorjanske, (Ivan Cankar, broš. ............ 1.00 Zabavna knjižnica, vsebina: Zločin in madež, Mojster Roba, in Mladih zanikamežev lastni životopi8, vez..............85 Zeleni kader, (I. Zoreč), po- Tiberius PaAnocius, Kuzov-ci„ Vita vitae mesae, Jane* Solnce, broš. $2.10, vezana ____________________________ IV. svesek: Cvetje v jeseni in Visoška kronika ..._____........ V. zvesek. Izza kongresa________ VI. svezek: Grajski pisar, 4000, V Zali, Izgubljeni Bog in Pomlad, vez......... Trdina Janes: Zbrani spisi, fina vezba, vsebina: DOPISI 1. zv.: Bahovi huzarji in Iliri r ter verske bajke stare in ! nove ................................. 2.001 Politika in sgodovina (Dr. Drag Lončar), broš................... Praktični socialisent, broš..... 2.60 Priče evolucije in Adami pred Adamom (Ivan Molek), broš. 2.60 j 60c, vezana .....______________ 2.60 Proletarska etika in morala (Ivan Molek), broš............. Psihične motnja na alkoholski 2.60! podlagi, broš. $1, vez. _______ {Rastlinstvo naših Alp (F. M Seidl) Rasvoj Socialisms od utopija do I snanosti (Friderik Engels, 11 , d a i Plevel M. Žagar) ................ rn V KJ 6 m P0Veirt10 ¡Roparska trojica (Claessens-Gorjancih ............................ 2.00 Molek) !v ZV" in P0Vebti —• 'i00 Slovenska kuharica'(¿ FeUciia IV. zv.: Bajke in povesti ........ 2.00 | Kalinšek), ve*., 666 1.00 2.25 2.25 .40 .40 .85 .35 ................. 1.60 V. *v. lzprehod v Belo Krajino ...................................... 2.00 Jurčič Josip: Zbrani spisi (nova izdaja, fina vt*ba): I. zvezek: Pesmi, Narodne pravljice in pripovedke, Spomini na deda, Prazna vera, UboŠtvo in bogastvo, Jesenska noč med slov. pol-ha rji, Juri Kozjak in Domen .................................. 1.50 II. zvezek. Spomini starega Slovenca, Tihotapec, Juri Kobila, Dva prijatelja, Vr-ban Smukova ženitev in Grad Rojinje ____________________ 1.60 III. zvezek: Kloštrski žolnir in Deseti brat IV. zvezek: Golida, Hči mestnega sodnika, Nemški val-pet, Dva Brata, Božidar Tirtelj, Kozlovska sodba v Višnji gori Črta iz življe« nja političnega agitatorja, Sin kmečkega cesarja in Sosedov sin _____________________ 2.00 V. zvezek: Lipe, PiDa tobaka, Moč in pravica, Zupanova-nje v Globokem dolu. v* rojni krajini, Telečja pečenka, Ivan Erazem Tatten-bach, Bela ruta, Bel denar Na Kolpskem ustju in Doktor Zober, .......................... 2.50 Kersnik Janko. Zbrani spisi, broširani I. zvezek: Agitator .................75 II. zvezek^ Lutrski ljudje, Testament ......................... III. zvezek: Rošlin Vrjanko, Jara gospoda in Očetov greh _____________________________ 1.25 IV. zvezek: Gospod Janez, Kmetske slike, Humorske, Povesti za ljudstvo ............ 1.25 V. zvezek: Pesmi, Berite no- ivce Kritike, Komentar .... 1.50 VI. zvezek: Njegovo delo in doba, I. sešitek: Leta mladosti in učenja, II. in III. sešitek: Novelist in Politik 2.50 IGRE. Anfisa, (Leonid Andrejev), broširana —------------ .60 Beneški trgovec (Wm. Shakespeare), vezana --------------- .76 Čarlijeva ženitev—Trija žanini (F. S. Tauchar), dve šalo-igri enodejanke, broš. vest, broš. .............._............45 Golgota (M. Krlež), drama T Zbrani spisi, (Dr. Hinko Dolenjec), broš...................... Zbraai spisi. Val. Vodnika, broš. ...................................... .50 .75 1.30 .50 1.50 .76 .85 1.60 .60 .90 .60 .75 ... .60 .86 1.60 .86 .76 .86 .40 .60 1.00 1.00 1.00 1.00 1.00 1.00 .40 SLOVENSKI PISATELJI. Cankar Ivan: Zbrani spisi: 2.00 2.00 2.00 2.00 I. zv., vsebina: Erotika, izdaja 1902; Erotika .izdaja 1899; Pesmi 1892-1898; Vinjete, vezana ................ II. zvezek: Črtice in povesti ter Kritični in polemični spisi, vezana..................... III. cvecek: Jakob Ruda, Potovanje Nikolaja Nikiča. Za narodov blagor. Črtice ter Kritični in polemični spisi, vezana ........................ IV. zvesek: Knjiga za lahko- I miselne ljudi in Tujci ve«. 2.00 V. zvezek: Kralj na Betajno-vi, Na klancu in Črtice, vezana ............................... VI. «vezek: Ob zori, Življenje in smrt Petra Novliana in Hiša Marije pomočnice, vezana .................................... VII. «yezek. Mimo Življenja, črtice in novele ter Kritični spisi, vezana................2.00 VIII. «vezek: Gospa Judit, Križ na gori; Potepuh Marko in Kralj Matjaž, vezana 2.00 DC. zvezek: V mesečini; Martin Kačur; Nina; I« Otta-kringa v Oberhollabrunn, vezana ---------..................^ Fibžgar F. S. Zbrani spisi: IV. svesek: Dekla Ančka in Srečala sta se, vezana___ V. zvesek: Boji. Kronika gosp. Urbana in Golobova njiva, vezana _______ VI. zvesek: Sama. Kakor Pelikan. Boltežar. Naš vsakdanji kruh in Tri črne žene, vezana___________________ 1.50 (Vse tri knjige skupaj $8.50.) Maaalj FranPodlimbarskit Zbrani spisi, fina vezba. I. zvezek. Slike ln črtice. Gorski potoki in Tovariš treh dejanjih --------- Gospa s morja (Henrik Ibsen), igra v petih dejanjih, broš.... 35 I Hrbtenica (Ivan Molek), drama v treh dejanjih s prologom in epilogom ---------------------------- Julij Cesar (Wm. Shakespeare), vezana ........................... Macbeth (Wm. Shakespeare), vezana Othollo (Wm. Shakespeare), vezana.................................. Očiščenje (Angelo Cerkvenik), tragedija v šestih scenah___ Romantična duša (Ivan Cankar), drama v treh dejanjih, vezana ............................... Sen Kroene noči (Wm. Shakespeare), vezana _________________ Umetnikova trilogija (Alois Kraigher) tri enodejanke, ki so celota «ase. Broš. 75c., vezana ______________________________ .25 .b0 .60 .25 ilustrirana ..................;________ 5.00 Smernice novega šivljonja (Dr. K. Ozvald), broš. .................60 Spol, ljubesen — materinstvo (Prof. dr. Zahor), trda vezba .40 Spretna kuharica, vesana _______ 1.40 Strokovna organizacija v Sloveniji, broš----------------------- .25 Svetovna vojna in odgovornost socializma (E. K.) broš......o0 Uvod v Buddhizem (Jos. Suchy) __________________________ .25 Varčna kuharica (Marija Remec), vezana ___________________ 1.40 V novo dešelo (E. K.), broš.___ .25 Zadružna prodajalna ' ali kon- »«m ...............„........................10 Zadružni koledar 1929, izdala Zadružna založba v Ljubljani ——.....................50 Za staro pravdo (Fran Erjavec ------------------------------------50 Zbirka rudarskih in fužinskih israsov (J. Bsslaj) ........... .30 Zdravja in bolezen v domači hiši Dr. J ust Bačar). L del: 'Sestava, delovanje in nega človeškega telesa; II. del: Smernice zdravega življenja. Ilustrirana, vezana ______.',_____ 1.25 Zgodovina slovensksga naroda (Dr. Josip Gruden), 1088 strani ,ilustrirana ................ 4.00 Zgodovina socialisms v Srbiji (Fran Erjavec) .....................25 Zgodovina Srbov. Hrvatov in Slovencev (Ant. Melik), dva zvezka broširana, 1. «v. £6e; II. zv. 75c; oba zvezka aku- Paj ........................................ 1.60 Živčevja človeka (Dr. Alfred Serko), ilustrirana, vez..... 3.50 ALBUMI S SLIKAMI. Tratnik Franc: Bela Ljubljana PETINDVAJSETLETNI JUBILEJ LOKARJEVE DVOJICE. Njuna voščila "Prolotarcu". Collin wood, O. — Za dežjem po-WJ, sije solnce. Kakor narava, tako tu-1U di ljudje. Včasi se malo pokregamo in kritiziramo, pa smo zopet prija telji in veselL Človek ni zato na svetu da se bi le jezil ali plakal. Stremi za izbolj šavanji, rad ima zabavo in veselo družbo. Kakor v naši hiši, tako, mislim, je povsod. Včasi drug drugega jezno gledamo, a najrajše smo veseli. V soboto 1. februarja sva bila ne samo prijetno presenečena, nego tudi zelo vesela in z nama vsa številna družba, ki je štela okrog dve sto oseb. Prišli so čestitati k srebrnemu jubileju najine poroke. Otroci so nama priredili "surprise party" in .76 .10 1.50 .75 .85 .35 .60 .60 1.50 2.60 6.00 Law of Biogenesis (J. Howard Moore), vezana .................... Life and Death (Dr. E. Tedch- mann), vezana .................... Money Changers (Upton Sinclair), novela z Wall Streeta, v kateri pisatelj opisuje vzroke finančne krize 1. 1907. Zanimiva vse skozi, vezana .... Oil (Upton Sinclair), novela, vezana ................................... Outline of History (H. G. Wells), vez., 1171 strani .... Physician in the House (J. H. Greer M. D.). Domači zdravnik, vezana ............................ 2.00 Republic of Plato vez............. Right to be Lazy (Paul Lafar- gue), vezana ....................... .60 Roberts Rules of Order, vez..... 1.50 Savage Survivals (J. Howard Moore), vezana .................... Science and Revolution (Ernest Unterman), vez. ............... Sex Science (Jos. H. Greer. M. D.), znanstvena razprava o spolnih problemih, vez......... 1.00 Social Revolution (Karl Kaut-sky), vezana ...»....................60 Spies in Steel (F. L. Palmer), ekspoze spijonažnega sistema na železnem okrožju Minne-sote, broš............................ ruggle Between Science and Superstition (A. M. Lewis), vezana .................................... They Call Me Carpenter (Upton Sinclair), povest iz Los An- gelesa, broširana ................ The Cry for Justice (Upton Sinclair), vezana........................... povabili prijatelje in prijateljice. Od zvali so se v velikem številu s poee-tom, voščili in darili. Ker praznuje tudi letos Proletarec svoj srebrni jubilej, zato mu prispevava ob tej priliki $5 v podporo. Kakor midva, tako ima tudi "Proletarec" zh seboj hude čase. Petindvajset let zakonskega življenja in borbe za obstanek je za nama. Mnogo sva izkusila in vse prenesla. Življenje pa nama vzlic težavam ni bilo samo trnjeva pot Tudi "Proletarec" ni imel samo deževne dneve, nego tudi mnogo solnčnih. Imel je nasprotnike — a tudi mnogo prijateljev. Z njihovo pomočjo se je vzdržal četitstoletje in se bo vzdržal naprej. Volja in delo sta premagala vse. Pogumni ne obupavajo niti v najtežjih časih. Ob tej priliki želiva "Proletarcu" še večje uspehe kakor jih je imel v prošlosti in mnogo novih naročnikov. Naj živi, dokler bodo živeli slovenski delavci! Najinim prijateljem pa iskrena hvala za prijazno družbo, voščila in vse drugo. John in Msgdalena Lokar. JAVNI SHOD V CHICAGU. Vrši se ss rsorgsnisiranja Sokola. Prejeli smo za objavo: V soboto dne 15. februarja zvečer se vrši v prostorih g. Pavla Berger-ja javni shod, na katerega uljudno vabimo vse rojake iz Chicaga in okolice. Začetek bo ob osmih zvečer. Po shodu je prosta zabava. Shod je sklical stari odbor Slovenskega Sokola v Chicagu, skupno z nekaterimi drugimi rojaki, ki se zani-2.00 majo za ponovno ustanovitev telovadne organizacije za odrasle kakor tudi za mladino. Posebno je veliko zanimanja, da se ustanovi telovadna skupina za naraščaj to je za mladinske telovadne vaje, za katere je stari odbor Sokola že preskrbel dobrega učitelja. Istotako pa se ima organizirati tudi grupa odraslih moških in mogoče celo ženskih telovadcev. Odvisno je od zanimanja, ki se bo pokazalo na tem javnem shodu. Reorganizirani Sokol ne namerava biti organizacija strogo po predpisih starokrajskega Sokola. To bo več ali manj nekak klub, ki bo služil za razvedrilo članstvu. Nameni so velikopotezni, zato pa je dobro, da vsak, ki se kuličkar zanima, ^rrideira shod, ki bo obenem tudi zabava s plesom. Vstopnina je prosta. Vse rojake v Chicagu in okolici uljudno vabi Odbor sa reorganiziranje Slovanskega Sokola v Chicagu. 1.25 .60 .50 .60 1.00 , vsebuje 10 slik .............50|Th# Ppofiu of R#|ifi#B (Upton Sinclair). Razprava o izrab- 2.00 .60 .85 .75 ____ 1.25 2 00 ZNANSTVENE RAZPRAVE POLITIČNI IN GOSPODAR SKO SOCIALNI SPISI, UČNE IN DRUGE KNJIGE TER BROŠURE. Ali je religija prenehala funkcionirati? Debata ................ .26 Čuda in tajna življenja (Dr. Anton Brecelj), splošno iiv- ljenjeslovje _______________________85 Elementi moderno isobrasbe (I. Molek), broš. 60c, ve». .76 Idejni predhodniki današnjega aocializma in komunizma (Abditus),* broš...........60 llirtrirana lopa maska, navadile za šminkanje ve«._______ 1.60 Materinska pomoč zdravemu in bolnemu dojenčku, (Dr. Ma-ti j a AmbrosM) • 30 slikami .40 Jugoelavija (Ant Melik) I. In II. del. broš. $2.60, ves. .... 8.60 Kari Mars, njegovo življenje In njegov nauk, (M. Beer) _ .60 Kratka srbska gramatika (Dr. Josip Mencej) ............ .26 Kratka sgodovina Slovencev, .40 2.00 1.00 Hrvatev in Srbov (Matija Pire) ................................. Damlan broš. $1.60 ve«..... 2.001 Mirterij duše (Dr. Fr. Gosti), II. zvesek: Potresna povest, poljudni pregled psihiatrije, Moravske slike, Vojvoda vezana Pero in Perica ter črtice, Naš sadainji ustavni položaj broi. $1.60, vez..................... 2.001 (Dr. dtefan Sagadin) ---------- 1.26 .76 Oba skupaj, broi. $2.76, ves 8.76 Narodnogospodarski aaaji______ .85 J___ Pregelj Ivan, zbrani «piti: I. «veeek. Štefan Golja In njegovi. Tolminske novele, broš. $1.86, fina vesba___ II. svesek: Bogovec Jernej. Balad« v prozi, brol. $1.85, fina vezba .................. avčar Ivam Zbrani spisi. III. svesek: Otok hi struga, delavskem In socialističnem gibanj« na Slovenskem do a- startovKve jugoslovanske so-1.761 cialnodemokratičn« «trank« (1848-1896) (A. Kristan), broi. $1.00 vesana 1.75 ¡ O koasumnih društvih ............ Osmutok slov. nar. gospedar- 1.26 .10 .60 RAZNO. Ameriški Družinski Koledar, letnik 1916, vezan___________ letnik 1917, vezan__________ letnik 1919, vezan _______________ letnik 1920 vezan ............ letnik 1921, broš. ............. letnik 1922, vezan_______________ letnik 1922, broš. _______________ letnik 1923, vezan............... letnik 1924, vezan _______________ letnik 1925, vezan _______________ letnik 1926, vezan ________________ letnik 1927, veaan ________________ letnik 1928, vezan_____________ letnik 1929 vezan ................ letnik 1930 vezan ______________ Cankarjeva «lika na dopisnicah, 2 za_____________________________________ (Imamo jih dvojne vrste.) Demokracija, soc. revija, Cankarjeva številka z" njegovo sliko....................................... Kres, vezan, letnik 1921-22 .... Informacije o dobavi državljanstva Zedinjenih držav ........ O sdrsvstvenih nalogah soc. zavarovanja (Dr. Demet. Blei- weis-Trsteniški) .................... Proletarec, vezani letniki, 1919-28, vsak ............................... ljanju ver za privatne interese, vezana ........................ •40 j The Social Revolution (Karl •60 Kautsky), vezana .............. •50 Universal Kinship (J. Howard -ar M°°re) izredno zanimiv spis dokazov evolucije, vez......... •75 Vital Problems in Social Evolu- •J? tion (A. M. Lewis), vez..... •' ® ' Yerney's Justice (Ivan Cankar: Hlapec Jernej in njegova pravica. Prevel Louis Adamič V vezana v platno .................... Walls and Bars (Eugene V. Debs. — Njegova poslednja knjiga, vezana .................... 1.50 Naročilom priložite poštni ali eks-presni money order, ček ali gotovino. Za manjša naročila lahko pošljete poštne znamke. Vse knjige pošiljamo proštnine 1 prosto. Klubom in čitalnicam pri večjih naročilih popust PROLETAREC, 3639 W. 26th Street, Chicago, III. .50 .60 1.25 .60 .50 1.50 .40 3.60 Kršitev zdravstvenih zakonov Nezmernost pri jedi, pomanjkanje svežega zraka in gibanja, premalo spanja, nepotrebne skrbi, in splošna kršitev zdravstvenih zakonov povzroča neprebavnost, glavobol, za-basanost slabo cirkulacijo, izmuČe-nost in slabo spanje. Za odpravo teh neredov v vašem sistemu vzemite TRINERJEVO GRENKO VINO — priporočano od vseh zdravnike* — redno, v mali količini. Začnite Še danes! "Philadelphia, Pa., 16. dec. Trinerjevo grenko vino je edina zanesljiva tonika za želodec, izvrstna za stare in mlade. John Holland." V vseh lekarnah. Vzorec dobite od Jos. Triner Co., 1333 S. Asland Ave., Chicago, III. Kupon sa brezplačni vzorec. Dept 27. Mesto in država ............................... ANGLEŠKE KNJIGE. American Communism (James 1.00 Oneal) vezana .................... 1.50 Anarchism and Socialism (Geo. Plechanoff), vez................. , Ancient Lowly (C. Osborne Ward, dve knjigi, 1313 strani, vezane ........................... 5.00 Ancient Society (Lewis H. Morgan, vezana ........................ 1.60 Boston (Upton Sinclair), novela o življenju in smrti Sacco in Vanzettija ter civilizaciji, ki ju je poslala na električni stol. Dve knjigi __________________________ 8.50! Brass Check (Upton Sinclair) Slika k o rump i ran osti kapitalističnega žumalizma, vez. 1.20 j Debs, His Authorised Lifs and Letters" (David Kalsner), vezana v platno .................... 1.00 Debs and the War, njegov govor v Canton u, O. in pred poroto na sodišču ....................... .25 Drugless Health (Jos. H. Greer, M. D.), zdravljenje bres zdravil, broširana ................ 1.00 End of the World (Dr. M. Wilhelm Bölsche), ves..............60 God and My Neighbor (Robert Blatchford), vez................. 1.25 Goose-Step (Upton Sinclair). Študija ameriškega visokošol-stva, nad katerim imajo kontrolo privatni interesi, vez. 2.00 Goslings (Upton Sinclair), vez. 2,00 Hundred Per Cent (Upton Sinclair). Povest patrijota .... 1.20 Jungle (Upton Sinclair), povest i« čikaških klavnic ................ 2.00 Jimmie Higgins (Upton Sinclair), pove«t socialističnega agitatorja med vojno............ 2.00 I îarl Marx, biographical memoir« (Wilhelm Liebknecht) vezana.......................________ .60 King Coal (Upton Sinclair), povest i« štrajka coloradskih premogarjev 1. 1918-14. Ve*. 1.60 ¿y? m»/,vf M? '»vf y^vt 'tVf Knjige Cankarjeve družbe za leto 1930 razpošilja naročnikom v Ameriki knjigarna "Proletarca" ÎSPVSE ŠTIRI KNJIGE in lOc aa poiiljalne stroška, skupaj $1.10. POŠLJITE NAROČILO TAKOJ! Knjige "Cankarjeve družbe" za 1. 1930 so sledeče: 1.) Koledar; 2.) "Daj nam danes naš vsakdanji kruh", povest, spisal Angelo Cerkvenik; 3.) "Kako je nastalo današnje delavstvo in njegovo delavsko gibanje" (dr. Dragotin Lončar) ter "Prebivalstvo in gospodarstvo Slovenije" (Filip Uratnik); 4.) "Mož z brazgotino" (Jack London, poslovenil Tone Seliškar). "Cankarjeva družba" j« živ «potnanik, ki nadaljuj« Cankarjevo dalo. Širite njeno knjige t •W « IWiW èW êW IVY IVY * A Jugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers. Official Organ of Jugoslav Federation, S. P. NO, ,1170. rtt OUR AIM: EDUCATION, ORGANIZATION, CO-OPERATIVE, COMMONWEALTH Publi»h»d W—hly at 3839 W. 26tk Si. CHICAGO, ILL., FEBRUARY 13 1930. T.l.pkon.t RocU~.ll 2864. VOL. XXV. "RESCUING" CHICAGO Forty years ago in his "American Commonwealth" the late Ciscount Bryce declared that municipal government is our most conspicuous failure. By this he did not mean failure to adapt itself to sqpie social ideal but failure as local government. Cheap and mediocre men administer power; grafters swarm into secure niches; programs are useless or absent; the ruling machines cost more than city administrations in other countries, and morons acquire office because they can deliver votes, not because of any ability they possess. Chicago is the ripe fruit of this system and if. represents merely a stage a little more advanced in decay than some other large cities. The root of this municipal disease lies in big banking and business interests which have ruled the cities through their politicians. More than twenty years ago the disease had become so malignant that it produced what was called the "literature of exposure". A host of writers were pilloring this class rule and graft rule of the cities in magazines and books. The grafters and politicians and their capitalistic allies were on the defensive for years and it was during this period that the Socialist vote increased and a number of cities were under Socialist control or partial control. In Chicago, however, the disease has nearly wrecked the city. When the gang can no longer pay salaries of thousands of employes and have to curtail the health and educational departments the bankruptcy of such regimes is obvious. With characteristic impudence, the big business interests whose politicians have wreeked the city Tiow "act through a "rescue committee" to pull their regime out of the muck. What is needed is to rescue the city from the rescuers. It is a fine opportunity for the organized workers and Socialists to unite for this job.—The New Leader. THE PROSECUTOR'S CURSE The confession of James F. Brennan, deputy of ex-District Atty. Charles Fickert, the Mooney-Billings prosecutor in San Francisco's "frameup" scandal, hits direct at a real American problem. Brennan, who sent Warren Billings to prison for life, has admitted that he was blinded by the spirit of the man chase; that, had he been a juror, he would not have believed the very witnesses he placed before the Billings jury; that the day he was given charge of the prosecution -was "an evil day" in his life. "Like all prosecutors," he relates, "I was blinded to all but the pursuit, the chase that would end with the conviction of my quarry. I was cursed with the psychology of prosecution. I shall never again be a prosecutor. To my mind, and it is in the mind of every district attorney and his assistants, conviction ia the only goal." The admission not only reveals Brennan as a real man with that greatest of all courage, th* courage to admit he is wrong. It reveals an almost universal misconception of the duty of a state's attorney. All too rarely is a district attorney found who looks upon himself as a servant of all the people, with a duly toward the accused as inviolate aa that toward the people. Mostly, our prosecutors measure their success in office by the number of convictions they can secure in proportion to the arrests. Aa Brennan says, "conviction is the only goal." The fault probably lies with the public. A crime is committed, the people are inflamed with rage, they call for retribution, the district attorney becomes their avenger, he accepts the role. ~ It is only when, as in the Mooney^Billings cases, gross, sensational miscarriage of justice is revealed that the danger of this attitude becomes apparent. The curse of the prosecutor is a continual menace to even handed justice, resulting often in what amounts to mob rule. Only a more scientific attitude toward crime can remove it—The San Francisco News. FUNDS? Gifts to philahthrbjrtijf in the tftited States during 1929 reached the total of $2,450,720,-OOt, or an increase of $120,120,000 over 1928, the previous highest year. The exact division was as follows: Religion, $996,300,000; education, $467,500,000; gifts for personal charity, $279,760,000; organized charitable relief, $278,710,000; health, $221,610,000; foreign relief, $192,000,000; the flae arts, $^0,000,000; play and recreat-ion, $20,900,000; miscellaneous reform or-gari^tiw, $M>04Q,Q00. VAlooPE-E. PAa-rV - SIN -OUSltCE. OF -1Î4E. PEACE- — AND -THEN -^AKE. LIFE* AAOS-T SERIOUS VOWS* What and Who is a Workman? "I have been introduced to you in not one to distinguish any of them the name of the office which I hold as a worker in the nrnnr that "Wir e's —Primp Minister-of -Great Britain, ¡trade unionists use the term. Such That is perfectly true, but at the men are a millstone around the necks same time I want you to feel that * of the legitimate workers. They whether Prime Minister or not, I betray our cause, retard our progress and then,s parasitically, enjoy the am still the old workman as I was born. The workman, is distinguished neither by the clothed he wears nor by the softness nor the hardness of his hand. The workman is distinguished by his mentality and his point of view upon life." The foregoing paragraph from the speech of Ramsay MacDonald, delivered at the A. F. of L. Convention, has been singled out for some criticism in the labor press and will no doubt be the subject of much controversy. This interpretation is of course a broad one and yet not necessarily far-fetched. Certainly the term worker is an elastic one. We can limit its meaning to embrace only those who work for a wage at a trade or craft and exclude all those who are generally classified with the so-called middle class, the salaried man, the professional, the educator, the technician and others of their type. For the strictly trade union definition ,the narrower interpretation is undoubtedly the only one that is acceptable. Trade unions cannot be all inclusive debating societies, they must be economic groups of various trades, working toward better self-protection, for improvement, for progress in the trade. By fighting for higher wages, for shorter hours and better shop conditions, for the adjustment of grievances and problems of an immediate nature, the trade union discharges its historic mission in a practical way. But the trade union mission goes beyond this and its larger hopes and aspirations are to eventually accomplish the full economic freedom of all workers, which involves the reshaping of society to Something higher and nobler than it is today. There are mechanics today who though they wear overalls and have hands calloused from toil, will not join a union. Many of them are in open resistance to the organisation of their trade. Their "mentality and point of view upon life" is certainly tsr . ... =s Coming Down to Brass Tacks fruits of our struggles. On the other hand there are a growing number of men and women not strictly workers in the sense of worker in various profession whose breadth of vision, whose idealism and whose wholehearted sympathies are, one with the hopes and aspirations of the trade union cause. As professionals they do not exploit labor and as individuals they espouse our cause, as a consequence of their "mentality and point of view upon life". It is a fair question to ask who shall be recognized by us as workers, those whom we have just described or those to whom we have alluded to previously, who wear overalls but hate and fight the unions and their cause? There is no doubt in our mind about that question. MacDonald's definition of a worker is substantially correct. — The Upholsterers' Journal. Of The Old Regime Gen. Anton von Galgotzy, who died at the age of 93 in Vienna, was one of the best known figures in Hapsburg Austria. Around his name more amusing and authentic anecdotes collected than are associated with any other personality of the old monarchy. He was no respecter of persons. The Archduke Leopold Ferdinand (who later dropped his title and is today keeping a greengrocer's shop as Mr. Leopold Woelfing) was not remarkable for intelligence. While serving under vbn Galgotzy in Prztmsyl a certain military problem was given to him to solve one field day. At the subsequent "pow wow" Von Galgotzy said drily: "There are two possible solutions to the task set your imperial highness in today's manoeuvers. Imperial highnew has choosen the third.n On another occasion when he thought he heard the archduke whispering during an expose of his, he broke off to remark, "Imperial highness, so long as my tongue is wagging others have to hold their peace." Once told to convey delicately to a certain colonel that the time was ripe for him to retire. Von Galgotzy remarked abruptly, "Colonel what you think? I heard today that one of us is to be put on half pay. And it isn't me. Good luck!" And when an archduke tried to convey similar intimation to Von Galgotzy, he spiked the imperial guns so neatly that he received another two years of active life. After half anJkMir'a talk about nothing in particular, the archduke sighed and remarked : "Ah, Von Galgotzy, we are grow-ing old." "And feeble-minded," completed Galgotzy absently." The subject was dropped. —New York Times. HERE AND THERE The Socialist party of Illinois held its state convention last Sunday at the Carmens Hall on Ashland and Van Buren Sts. A large delegation participated. Candidates for a state ticket for the Fall election were nominated. * 0 0 Lawndale Masonic Temple is the-place. Feb. 22nd is the date when the Savans with their friends will celebrate together at their "domaca zabava". A good orchestra has been secured to furnish music for both young and old. Tickets are 35c, on sale by all members of the chorus. 0 0 0 A large delegation of Slovenes attended the play "The Field God", given under the auspices of our Ceok County organization last Friday night. It was greatly admired by all those who attended. The audience numbered well over the 600 mark. 000 u Nada's dance was well attended last Saturday. Many costumes and masks were in the audience. Prizes were given to the most beautiful and comical masks. The Ham Bone Chewers organization won the first prize as a group. 0 ,' * a It's on Tuesday evening March 4th folks! . The Pioneers will give their annual "Pust" Dance. A large and active committee is hard at work to give its audience, especially dance lovers, nn enjoyable evening of fun and pleasure. Chicago to Greet Norman Thomas A committee of eighty prominent Chicagoans has been formed to promote a dinner for Norman Thomas on February 22nd. The dinner will be held in the Cameo Room of the Hotel Morrison. Mr. Thomas will talk on "Has Liberalism Collapsed". Robert Morrs Lovett, secretary of the Committee, announces that Jane Addams, Edward Scribner Ames, Louis Benensohn, Elizabeth Christman, William A. Cunnea, Paul H. Douglas, Charles W. Gilkey, Lillian Herstein, Florence Curtis Hanson, Paul Hutchinson, Frederick Knight, Mrs. B. F. Langworthy, Harold l^asswell, Samuel Levin, Mary E. McDowell, Fred A. Moore, Christian M. Madsen, H. A. Millis, Agnes Nestor Edward N. Nockels, W. F. Og-burn, Mrs. Glenn Plumb, Donald R. Richberg, T. V. Smith, Lydia Schmidt, Graham Taylor, S. O. Levinson, are among those who have agreed to serve on the committee. Cynthia Smith Reade is the treasurer and checks for reservation should be made out to her and sent to 800 S. Halsted Street Each reservation is $2.00. The telephone number of the committee is Seeley 0940. According to Mr. Lovett over six hundred people are expected at the dinner, which will be an event unique in Chicago's history because of the number of people from all walks of life and of all ^hades of political, religious and economic opinions, who have agreed to gather together to do honor to a man who is outstanding as one of the leaders of the Socialist nfovement and interpreters of the Socialist philosophy. It's sweet of you to tell me That I am all in all. That I'm the apple. Of your eye, That I'm the rainbow In your sky, The a la mode Upon your pie, That I'm the works, That I'm the guy For whom you'd pass The others by, That I'm your Who, Your Whence your Why, For whom you'd cry, For whom you'd swear. For wham you'd lie, For whom you'd Jive, For whom you'd die. It'e sweet of yen to tell ms That I am all in oH But whose are these large overshoes I paseed out in the hall? —Toronto Qoblin. "Rugged Individualism" Opposed (to the theory of Social CooperaUon, (that Society should reorganize itself in order that what is vitally necessary tc all should be run for the benefit of all and not for the profit of a few) is the theory of "Rugged Individualism". "Rugged Individualism" has many advocates, perhaps the most outspoken of whom is Herbert Hoover. The theory is often stated in the form of a myth which runs to the effect that life is a race for success in which we all start on er universities reacts accordingly.—The New Leader. MORE DEMOCRACY "The tore tot the evils of democracy," said De Tocqueville, "b more democracy". And it Is the purpose ef Socialism to extend democracy so as to include Industry. We in majority rule In the shop as well es et the polls. __ If you believe in genuine democracy you are right In Une with Socialism, end should vets with the Socialist party, that preaches and practices, » ff as possible, the real thing.—The Labor World.