PoStnina pavšaBirana.
^Državna fzcejsfca /?rtjvČ72icxc
it jljzi&fpt
a m
Političen list.
Naročnina znaša:
Z dostavljanjem na dom ali po poSti K 10‘— mesečno.
četrtletno K 30'—. če pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 9‘50. — Insekti po dogovoru.
List izhaja vsak delavnik popoidne.
Posamezna številka stane 60 vin.
Maribor, nedelja 14. junija 1920.
Uredništvo In uprava:
Mariborska tiskarna (Jurčičeva ulica št. 4.)
Telefon uredništva št. 276, uprave št. 24.
Leto III.
Št. 130.
Siiaien kmetski tabor v Grebinju.
Mnenja o Giolittijevi vladi. —
En hlev, en pastir.
(Črna internacijonala.)
Instaurare omnia in Christi!
»Vse prenoviti v Kristu!« — to je bojni klic iz ust sv. Cerkve, odkar je njen vidni poglavar z ujedin. izgubil Italije zadnji ostanek svojega vesoljnega despotizma kot »država nad državami«. Papež Pij X. pravi v svoji okrožnici: «11 fermo proposito« (11. jun. 1905) da je bil ta klic sicer »vedno deviza Cerkve, to je pa zlasti v današnjih časih tudi naša deviza . . .« Bi kdo ugovarjal, češ, vsaj to bi bilo iz etičnega nravstvenega stališča prav, če bi se res vse prenovilo v smislu naukov, ki jih je učil Krist; predvsem bi se krščanska cerkev osamosvojila iznad židovskega temelja in pravljičnih navlak o stvarjenju človeka, o izvirnem grehu, v raju, o židovskem nacijonalnem bogu Jehova, sploh vsega, kar je po bistvu in obliki izvirno židovskega značaja.
Tako bi se krščanstvo rešilo naravnost smešne in njemu samemu škodljive dvoreznosti, da namreč na eni strani preganja židostvo kot največje krivoverstvo in zbira proti njemu internacijonalno armado »antisemitizem« (dr. Lueger, dunajski kršč. soc.)
Radivoj Rehar:
Premišljevanje Anice Brusove.
„Sinoči so se pri nas zopet kregali. Papa je prišel pozno domov, pijan je bil in nataknjen. Sedaj se dogaja to Šesto; večeri, ko prihaja zgodaj domov in trezen so jako redki, skoro bi rekla prazniki, izredni in ve iki prazniki, kakor sta Božič in Velika noč, ko je vse tako lepo in praznično, ko vlada povsod neka neznana tihota, milina in svetost.
Kako lepo je bilo poprej, ko je pa ostajal zvečer doma, sedel za mizo ter pil črno kavo ter na glas čital knjige in časopise. Mama je sedela poleg njega ter kvačkal^ jaz sem slonela °b njeni strani ter poslušala. Ko sem postala trudna in zaspana, me je mama prijela v naročje me, nežno pogladila preko las, slekla, položila v posteljo, me pokrižala in poljubila ter se vrnila k mizi. s
Zakaj se je vrnila k mizi ? Zakaj ni šla spat z menoj ? Včasih mi to vprašanje ni dalo miru, delala sem se sicer, ko da spim, toda spaja nisem. Nalahno in previdno sem privz-dignila odejo, napravila v njej majhno odprtino ter gledala, kaj neki bo počela. Zgodilo se je vselej isto. Mama je šla, privila luč, sedla pa-
Vprašanje naše vojne odškodnine.
a na drugi strani pa vsa krščanska cerkev še danes stoji zgrajena na temelju ravno istega židovstva, ne samo v teoriji, marveč tudi v praksi; saj vendar našim krščanskim otrokom najpreje že v nežno dušo z vso silo vlivajo ves »stari zakon« in ta je — prekinprek nacionalno židovski. Pa tudi versko življenje pripadnikov krščanske cerkve bi s tem prenovljenjem Kristu silno veliko pridobilo, ako bi se ljudstvo vzgojevalo samo v smislu puprostega, mestoma naravnost vzvišenega Kristovega nauka (n. pr. ljubi svojega bližnjega — ljubi tudi svojega sovražnika). Da, tako prenovljenje v Kristu bi bilo naravnost idealno in baš za našo sodobno družbo potrebno in mi bi bili zadnji, ki bi taki zgolj religiozni prenovitvi hoteli ugovarjati^
Toda žal, to ravno »sv. Cerkev« nočel . Ampak ona hoče kakor je že zdaj vso vero spravila na trg politike in zasebnih materi-jalnih koristi papeštva in sploh cele hirarhije, -tako hoče tudi to prenovitev v Kristu izvesti v največjem obsegu v krščanski (črni) inter-nacijonali v prvi vrsti na korist osvobjenja »rimskega ujetnika« — papeža. V tem znamenju skuša ravno zdaj izkoristiti zamotani položaj v vseh državah in namesto ponesre-
panu v naročaj, ga objela ter poljubila. Meni se je to zdelo jako čudno. Meni je često za-branila, ko sem ji hotela zlezti v naročje, da bi me malo popestovala ter me odpodila s pripombo, da se ne spodobi, da bi pestovala tako veliko punco. Jaz, ki sem še čisto majhna, ki imam komaj osem let, jaz nisem več za pestovanje, ona pa se pusti od ata pestovati, čeprav je dvajset let starejša od mene in mnogo, mnogo večja nego jaz.
Nekoč, ko me je zopet odpodila, sem ji to tudi povedala, toda vdarila me je po ustih, da so me cele štiri dni bolela. Zakaj ? Ali je to pravica? Zakaj da bi jaz, ki sem majhna ne smela delati isto kar dela mama, ki' je velika. Zakaj se to spodobi njej, če se še meni ne?
Sedaj pa se je vse to čisto spremenilo. Papa je le malo doma in še takrat, kadar je, še takrat je mrk in tih in če čita, čita potihoma in sam zase. Mama se drži vedno v kuhinji ter ga pušča samega. Ko me spravi spat, leže tudi sama ; nič več se ne vrača lc papanu; nič več mu ne seda v naročje. Najbrže je spoznala, daf se ji to ne spodobi.
Že nekaj časa sem prihaja, kadar je papa v uradu, k nam nek tuj, mlad gospod, jakopri-
— Proti bančnim špekulacijam.
čene »Zveze narodov« vpostaviti »eno samo drtiž,ino narodov« (papeževa o letošnjih binkoštih i^šla enciklika »o krščanski vzpostavi miru«). Kaj naj je to »ena sama družina narodov«. To se pravi: Vpostavitev papeštva nazaj v tisti temni vek, ki je papeštvo tvorilo svojo absolutno, samostojno »državo nad državami« vsega sveta — obnovitev rimskega cesarstva ... To in ne verska prenovitev v Kristu, najmanj pa rešitev socijalnega vprašanja v prid krščanskega delavstva, je pravi namen ^krščanske intema-cijonale«, je namen tudi »ene same družine narodov«.>$ %£
61 Četrtkov »Večerni * List«,^ ki Vse *■ je - v zadnjen času presumljivo mnogo pečal fs socijalizmom, prinaša iz Rima vest,2 datso se »po željS sv. očeta Benedikta XV. začele delati priprave za sklicanje mednarodnega katoliškega kongresa, ki naj bi se izvršil letošnjo jesen«. S tem bi bil torej izvršen klerikalni program: usoda bodočnosti se ne bo izbojevala med političnimi strankami temveč ves svet se razdeli le v dve velikanski armadi: rdečo in črno internacijonalo; zmaga ene ali druge bo odločala usodo sveta in bodočnost družbe-... ^
Ideja o »eni sami družini« ni nova. Pri
jazen in prikupljiv. Parkrat me je celo pobožal ter mi dal bombonov. Jaz ga imam rada, najraje bi mu splezala v naročje, toda mama mi tega ne pusti, še v njegovi bližini mi ne dovoli ostati. Včasih se je jezila in kregala če sem šla k Jurcovi Milici, ki stanuje v drugem nadstropju ter te za eno leto starejša od mene, sedaj pa me, kadar pride oni gospod, sama pošlje k nji. Zakaj mi ne dovoli ostati pri onem lepem gospodu, tega res ne razumem, ko pa ona čisto nemoteno ostaja ž njim po cele ure, ko mu morda sama [seda v naročje, kakot je poprej papanu.
Ko je zadnjič, bilo je menda predvčerajšnjem, odšel ter sem se vrnila od Milice sem jo našla v spalnici, ležala je na divanu ter jokala. Meni se je smilila, zato sem začela tudi jaz jokati. Sprva me niti opazila ni, potem pa, ko sem se privila k nji čisto tesno, se je nenadoma okrenila, me stisnila k sebi ter še bolj zaihtela.
„Oh, ko bi tebe ne imela..." je rekla in potem je zopet jokala.	,
Včasih mi je pravila kako da me ima rada, kako da je srečna, da me ima, sedaj pa si želi naenkrat, da bi me ne imela. Kako naj to razumem ?	(Konec
nas jo je že pokojni Krek propagiral pred 20 leti in najdemo jo v njegovem »socija-Iizmu« kjer pravi:. »Krščanstvo je razvijalo pravzaprav v naturi utemeljene ideje o celokupnosti človeškega rodu v konkretnih oblikah. NajvA>išenejša taka konkretna oblika je — papeštvo.«
Papež je sicer pravno poglavar samo tistim, ki so po sv. krstu vstopili v cerkveni organizem, toda po svojem namenu je oče vesoljnemu človeštvu, za vse postavljen, vsem poslan. Njegovo sveto zvanje mu naloga nepreklicno dolžnost, razširjati božje kraljestvo na zemlji in z vsemi močmi delovati na to, da se pospeši najvišji družabni vzor, da namreč postane »en hlev, en pastir«. Pa tudi papež Pij X. v svoji zgorej navedeni okrožnici pove odkrito, kaj je pravzaprav namen devizi »Instaurare omnia in Christo«; pravi namreč: »Vse prenoviti v Kristu — ne le to, kar spada svojsko (pravzaprav) pod božje poslanstvo Cerkve, namreč voditi duše k Bogu, tomveč tudi to, kar iz tega delovanja samoposebi sledi, krščansko kulturo z vsemi prvinami, ki jih obsega . ..«
Torej: da nas poženejo vse v »en hlev« in da bo nad nami vsemi zopet zagospodoval »en pastir«, »oče vesoijnega človeštva« za to je pri pomanjkanju smisla in nognjenja pri večini človeštva neizogibna: nova svetovna vojna — kulturni boj, kakor ga svet še ni doživel. Bo krvav ali nekrvav, to se danes ne da predvideti. Gotovo pa je da bo razvil vse sile, vse strasti med reakcijo in svobodo in da bodo v svetovnem morju tega gigantskega boja se vtopila vsa druga vprašanja.
In ta boj propagirajo naši slovenski klerikalci, ti veliki narodnjaki v korist največjemu sovražniku jugoslovenstva: z laško nacijonalno požrešnostjo prežetemu rimskemu papeštvu? Sramota!	^
Kreditno društvo mestne hranilnice v Mariboru in naši trgovci in obrtniki.
V	Jugoslaviji so se odprla našim trgovcem in obrtnikom vsjed novih gospodarskih razmer, ki so nastopile po vojnih grozotah nove perspektive za trgovino in obrt. Naravni blagoslov naše države, ugodna lega našega Maribora, ki bode kakor kažejo vsa znamenja postal v najkrajšem času ena največjih trgovskih postojank, zahtevajo od našega trgovca in obrtnika nove orijentacije, da si na ta način zasigura ne samo svoj obstanek, ampak da pride tudi do trajnega btagostanja.
Danes trgovci in obrtniku ne kaže držat1 rok križem, če mu gospodarske prilike niso pogodu,'1 ampak pomagati si mora z združenimi močmi da boljših razmer.
Trgovec in obrtnik se morata organizirati v svojih denarnih zavodih, kateri zavodi se morajo prilagoditi in specializirati za posebne potrebe naših trgovcev in obrtnikov. Nove razmere zahtevajo posebne kreditne potrebe,^posebne načine krediuih poslov, ^posebnejsdenarne kupčije, kakor to pač j ravno odgovarja zahtevam in potrebam posojilojemalca. Trgovec in obrtnik mora posebno v današnjem času, ko so obstoječi kreditni viri zajedanje* potreb£_in za potrebe, ki brezdvomno v bodočnosti še narastejo mnogo premajhni in nezadostni, vedeti, 'i nalaga svoje blagajniške preostanke, in
kje naj dobi kredit, kateri bode odgovarjal njegovim zahtevam in potrebam. Trgovec in obrtnik morata, ako hočeta z uspehom delovati, imeti za seboj kreditni zavod, do katerega imata popolno zaupanje, kjer odločata sama in kateri zavod ve natančno preceniti njune težnje ter jima gre tudi v vsakem slučaju na roko.
Kreditno društvo mestne hranilnice v Mariboru, ki se je ustanovilo dne 22. marca 1920 si ja nadelo nalogo, da uravna svoje poslovanje že od pričetka tako, kakor to ustreza mnogovrstnim potrebam naših trgovcev in obrtnikov. Osnovano na podlagi vzajemnosti svojih članov dovoljuje trgovcem in obrtnikom kredit po ijaj-zmemejših pogojih, ter sprejema denarne vloge pod tako ugodnimi pogoji, kakor noben kreditni zavod. Denarne vloge pri tem zavodu niso vezane na nobeno odpoved in lahko vložnik z njimi vsak čas prosto razpolaga. Po dosedanjem poslovanju se razvidi, da uživa kreditno društvo, ki je imelo že v prvem mesecu nad 10 milijonov kron denarnega prometa neomejeno zaupanje pri trgovcih in obrtnikih.
Naloga kreditnega društva pa je, da pritegne v svoj delokrog kolikor mogoče vse trgovce in obrtnike našega Maribora ter jih tako združi v močno organizacijo, ki bode odgovarjala njihovim vsakokratnim potrebam. V skupnosti je moči in le s skupnostjo dela bodo lahko naši trgovci in obrtniki uspešno konkurirali ria svetovnem trgu ter si pridobili ugled na znotraj in zunaj. Za to pa je dolžnost vsakega trgovca in obrtnika, kateremu je pri srcu blagor in korist našega skupnego doma, da dela na igradbi mogočnega kreditnega zavoda, v katerem bode sam odločeval in v katerem bode imel zaslombo s pomočjo skupnosti združenih sil.
. Dnevne vesti..
Dr. Pfeifer in dr. Leskovar. Ker naše klerikalno časopisje še vedno ne more pustiti v miru prejšnjega vladnega komisarja gospoda dr. Pfeiferja ter mu očita vse mogoče grehe, moramo pokazati javnosti malo v čem je bil prejšnii vladni komisar slabši od sedanjega. Gospod dr. Pfeifer je imel to slabo lastnost, da je čepel ves dan v uradu včasih celo pozno v noč ter neumorno delal in za vse to delo si je dal izplačati na mesec 2700 K. Sedanji vladnj komisar dr. Leskovar pa pogleda v urad samo tu pa tam za par minut, ker ima preveč drugih poslov, ki mu ne prepuščajo časa za magistrat, za te svoje minute, ki jih prebije mimogrede v uradu pa si je nakazal 4700 K. Iz tega je pač jasno razvidno koiiko slabši je bil prejšnji vladni komisar in sicer z oziroma na — samega sebe.
, Sinekure stanovanjskega urada. Zavednemu narodnemu obrtniku, mizarju Novaku je stanovanjski urad zagrozil, da mu izmeče njegovo izgotovljeno zalogo iz malega lokala v grajski hiši ven na cesto, ako do 10. t. m. ne izprazni lokala, — Od druge strani se nam tozadevno še poroča, da stanovanjski urad od Novaka zahteva, da se umakne iz svoje delavnice in se preseli v zgorej omenjeni lokal, ki je natlačen izdelanega pohištva. Na ta način podpira stanovanjski urad našo slovensko obrt.
Uniforme drž redarjev in pismonoš. Če pride tujec v Maribor, pa sreča na cesti državne redarje, gotovo ne dobi utisu, da je prišel v jugoslovensko mesto. Vsak redar nosi drugo uniformo, ako se to kar nosijo, sploh sme šteti k uniformom. Tujec si pač misli, no v Jugoslaviji so pač veliki reveži; niti svojih policajev ne morejo pošteno obleči. In če pride na pošto, pa vidi poštne uslužbence — he, kako mu srce zavriska: O du mein liebes altes Čsterreich! Pač, semtertja bo nad staro Avstrijo (mislimo
namreč na stare pogubljene avstrijske uniforme) našel tudi — Jugoslavijo v podobi — kape — — to je vse kar premore Maribor po skoro dveletnem obstoju pod Jugoslavijo. Žalostno, silno žalostno! je pa tega treba?
»Distrikts Kommissariat". Rodoljub z dežele nam poroča: Dospevši v Maribor, kjer sem imel nujnega opravki pri nekem komi-sarijatu, grem po Aleksandrovi ulici, pa obstojim ob uhodni ulici k bioskopu. Na voglu stoji velika hiša, katere barve se ne spominjajo več iz katerega stoletja so zašle na zidovje te hiše. Ugibajoč, če ni to morda kakšna hiralnica, na katero so mestni očetje pozabili, oziroma nimajo denarja za prebe-ljenje, zapazim na šipi okna v pritličju • Speisekarte«, od govedine do špinače samo nemško pisano. Pogledam malo višje, ha, kaj vidim? V Ziomljenih-velikih črkah »Hotel« — hočem brati naprej, kakšnega slavnega imena je ta »moderni« hotel; toda kljub vsemu iskanju ne najdem nobenega imena. Vraga, ni bil to nekdaj sloveči hotel »Stadt Wien«? Da, res, zdaj se spominjam, to je bil »Stadt Wien« pod Avstrijo. In^ danes v Jugoslaviji je hotel — brez imena. Še eno presenečenje: Levo stran nad 1. nadstropjem zagledam veliko desko z velikim napisom »Distrikts Kom-missariat«. Mejdunej, si mislim, to bo najbrže komisarijat, državni urad, pri katerem imam opravka; ampak ta nemški naslov? Berem natančnejše: »Distrikts Kommissariat Priv. wechselseitiger Brandschaden Versicherungs Anstalt in — Graz«. Vraga, mar sem zašel v Gradec? Poleg najdem — tudi slovenski prepis. Ker mi je znano, da na vseh hišah avstrijskega Gradca ni najti niti sledu slovenskega napisa, sem se morol uveriti, da se nahajam v mestu tolerance, v jugoslovenskem Mariboru.
Pri nedeljski telovadbi. Sok. naraščaja v ljudskem vrtu je bil pri blagajni — najbrže pomotoma — vzet dežnik z rujavo kljuko in naslovom na palici. Istega se prosi vrniti v trgovini Baloh & Rosina Grajski trg. Če bi bil kdo slučajno videl storilca oz. ga poznal se naproša sporočiti to jstotam.
Pričetek porotnega zosedanja. Danes se je pri tukajšnjem okrožnem sodišču pričelo pomladansko zasedanje porota. Opozarjamo, da naš list prinese izvirna poročila o porotniških slučajih, izmed katerih je mnogo zelo zanimivih.
Nov denar. V najkrajšem ča$u bo prišel v naši državi v promet nov enoten drobiž po 2 do 100 par ter papirnati denar od l do 5 dinarjev, ki bo zamenjal tudi 1, 2 in 10 kronske avstrijske bankovce ter tako tudi na tem polju izbrisal še poslednjo sled starih časov.
Naš dinar se trajno izboljša. Pred dobrim tednom so nas iznenadile nepričakovane vesti o padanju tujih valut in dviganju dinaria, odnosno naše krone. Te vesele vesti pa so' kmalu zamenjale slabše. Špekulanti na beograjski borzi so napeli vse moči, da so tuje valute, katerih imajo velikanske količine v zalogi, zopet dvignili ter zopet potisnili kurz našega denarja nižje. Po zadnjih poročilih pa si tega uspeha trajno vendarle ne morejo zasigurati. Tuje valute so pričele spet padati. Strokovnjaki trdijo, da je to dokaz, da se naša valuta res stalno boljša, ter bodo tudi špekulanti kmalu napram temu dejstvu brez moči.
Stalno padanje cen. Cene živil oadajo na severovzhodu naše države neprestano, tako da so si zagrebški trgovci nabavili te dni moko, ki jo prodajajo v podrobni razprodaji in to najfinejšo po 10 do 11 K za kilogram. V Subotici pa se prodaja svinjsko meso po 16 do 17 K kilogram. To so za nas seveda Še pravljične cene devete dežele, kajti pri nas v Sloveniji, a osobito v Mariboru, se zdi, kakor da ne bi bili v Jugoslaviji, kjer cene padajo, ampak ^v Avstriji kjer rastejo.
V	prejšnjih časih ie veljala Slovenija za deželo, kjer se najcenejše živi, sedaj pa si je priborila žalostno slavo, da je najdražja dežela v Jugoslaviji. Poprej so nas Zagreb-
Ca'i zavidali, sedaj pa zavidamo mi Zagrebčane. Čas izpreminja Ali se res nihče ne najde med našim trgovstvom, ki bi si nabavil novih direktnih zalog iz Banata in Srema, ter tako tudi pri nas vrgel neznosne cene ?
„Wacht am Rhein". Preieli smo: Daleč smo prišli v jugoslovenskem Mariboru! V nedeljo zvečer je bilo Pred stanovanjem zdravnika dr- Maksa Neuwirtha v Gosposk' ulici Št- 46 slovenska mladina, do skrajnosti ogor-Cina, ker se je iz odprtega stanovanja razlegalo izzivajoče petje »Wacht am Rhein«. Da na ta javen škandal ni bila pravočasno opozarjena državna policija, bi bilo prišlo do kravalov. Upamo, da bo zdaj konec vsi vasi preveliki obzirnosti, kajti dosedanja politika tolerance, žal, je rodila le nasprotne sadove, kakor so jih pričakovali zagovornikite politike v najboljšem prepričanju, da z ljubeznijo pridobimo Nemce za skupno delo, za skupno domovino Jugoslavijo. Tudj^odsivo naše policije bo moralo nastopiti radikalnejšo pot. Ko so nedavno raz okna Pirchanovega skladlišča metali na Sokolice kamenje je bilo to Policiji javljeno toda, kakor smo zvedeli, je ita slučaj brez sledu — zaspal. Konec toleranci! Bodimo dosledniI
Organizaciji vojnih invalidoy, vdov in sirot poverjeništvo v Mariboru sta darovala gospod Jakob Kraner, mesar v Mariboru znesek 30 K in gospod Ivan Krajnc, mesar pri Sv. Lenartu v Slov. Goricah 20 K, Srčna hvala!
Prešičje kupčije in drugo. Prašičje kupčije, radi katerih nopadajo klerikalci g. dr. 'Pfeiferja so menda malokomu podrobno znane, radi tega hočemo podati tu par pojasnil, kdor je bil v Mariboru neposredno po prevratu, ta gotovo ve, kako težko stališče je imel naš magistrat. Predvsem je moral prevzeti ob prevratu različno blago od prejšnje aprovizacije, n. pr. mast po 80 K, moko po 20 K i. t. d. prodati pa jo je moral po smešno nizkih cenah, ker tako je zahteval politični položaj. Za časa Koroščevega prehranjevalnega ministrstva je magistrat nakupil prašiče, Jcatere je pozneje hotel izvoziti, da z izkupičkom vsaj deloma pokrije velikanski deficit. Tiste čase so razni Židje nemoteno dobivali od Korošča izvoznice za prašiče itd. ter. si na ta način nagromadili velikanske dobičke. Ko pa je prišel naš mestni magistrat h Korošcu s prošnjo za dovoljenje Za izvoz prašičev, je rekel g. minister, da mariborskemu magistratu pod nobenim pogojem ne i*da izvoznic. Zakaj, tega ni povedal. Celo stvar je torej, kakor je razvidno zakrivil dr. Korošec, klerikalci pa zvračajo krivdo na dr. Pfeiferja. Mi pa opozarjamo na neko drugo Prašičjo kupčijo, ki je delo g. dr. Leskovarja iz zadnjih dni. Nakupil je namreč prašiče po 36 K, dočim so danes cene v Sremu padle že na 16—20 K. Istočasno je kupil sedaj tudi krušno moko po 14.50 K, v Zagrebu pa stane v podrobni razprodaji 8—10 K kg. Kaj pa ta kupčija, modri gospodje, klerikalci ? Pojasnite nam to 1
Svedre za kamnolome in pile. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani razpolaga Z večjo množino starih pil kakor tudi jeklenih svedrov za kamnolome in kladive. Cena 6 do 8 K za kg. Interesenti obtrtniki naj se takoj obrnejo Oa ta urad.
Iz Sv. Petra pri Mariboru nam poročajo: Hvaležni smo g. okrajnemu glavarju dr. Lajnšiču za temeljito pojasnilo, ki se tiče htdi naše ceste. Ne mogli pa bi biti hvaležni 9- glavarju, če bi bil tudi on deležen na £a?rtu mosta nri Dupleku preko Drave;
. alti ta silno dragi most bi bil ravno nas in naše sosede še bolj odtrgal od prometu z Mariborom, kakor smo že zdaj pri tej cesti m potih, ki pravzaprav tega imena ne zaslužijo, zlasti če mislimo na glavno pot od tu proti Sv. Marjeti, ki je v naravnost obupnem stanju. Ali glede naše ceste se bomo z glavarjem in z načelnikom cestnega odbora 9- dr. Leskovarjena prihodnjič kaj več pogovorili. Za danes bi g. glavarja samo še to vprašali, kako to, da je pri vsem svojem obširnem pojasnilu čisto pozabil na glavno: ina rušenje Meljskega hriba?
Kultura in umetnost.
„Pereant možje". Sinoči je vprizorilo naše gledališče Eugel Horstovo burko v treh dajanjih „Pereant možje. Tri mlada in sama sebi prepuščena dekleta stanujejo v najeti sobi ter se ubijajo z življenjem. Najstarejša, Gusd Požarjeva, je radi slabih skušenj zasovražila možke ter skuša v tem smislu vplivati tudi na svoji dve prijateljici Kristico Mayerjevo ter Pavlo Gostičevo. Za mlada dekleta je to nenaravno in zato se končno vse tri omože. Burka je brez vsake duhovitosti, mestoma pregroba, pretirana in nenaravna, preokret premalo utemeljen. Igralo se ni povsem ubrano, mestoma sicer prav dobro, mestoma pa tudi slabše. Prevajalec je postavil dejanje v Trst, zato bi bilo dobro, da bi bili vsi posnemali g. Bratino ter govorili v tržaškem slovenskem dijalektu. Gusti Požarjeva ga. Bukšekova je bila v prvem dejanju, posebno pa v začetku preveč prisiljena, v drugem je bila že boljša, v tretjem pa se je že popolnoma vživela, poznalo pa se je, da take uloge niso zanjo. Gdični Savinova (Mayerjeva) ter Kraljeva (Gostičeva) sta bili precej na mestu, posebno gdčna. Savinova v tretjem dejanju. Tu pa bi želeli, da prihodnjič opusti nemško petje ob klavirju, ker si tudi pri burki ne sme dovoliti vse, kar bi kdo hotel. Izvrstna je bila ga. Dragutinoviceva kot stara devica Ljudmila Brcetova. Gospoda Velušček, odvetnik Žolna ter Grom, koncipijent Trdina sta podaja svoji ulogl dobro. Najboljši in res na višini je bil g. Bratina kot Brtoncelj in toy maski, v igri in y govoru. Njegov tržaški dialekt je bil sijajen ter je povzročil obilo smeha in priznanja. Tudi Gabričev Rahne, sicer neznatna uloga, je bil dober, kakor tudi Trinajstič g. Želežnika, ki je imel sijajno masko & la Franc Josip I Hišnik Gratasassi gospoda Svaglja je bil v maski izboren, sicer pa preveč komedi--jantarski. Gg. Strniša (pismonoša), janko (postrešček) ter ga. Gromovit (Adela) so izvršili svojo nalogo. Obisk je bil dober, smeha obilo.
Tonka Savičeva v Mariboru. V torek bomo imeli čast seznaniti se s prvakivjo kr. kazališta v Zagrebu. Za Maribor je to veliko pomemben dogodek. Kar je bil prei Gradec za Maribor naj nostane sedaj Zagreb. Zagrebško gledališče je bilo že od nekdaj na glasu najboljših gledališč, za kar se ima zahvaliti svojim talentiranim in neumornim članom, med katerimi prednjači Tonka Savičeva. Kljub s jajnim ponudbam, ki so jih stavila temi gralcem večja mesta so ostali zvesti svojemu domačemu odru in mu priborili svetoven sloves.
Razne yesti.
Ni dobro želeti preveč jajec. Kljub temu, da ie imel na tovornem automobilu za tisoč dolarjev jajec, je Ebner Crether iz Chicaga vseeno vstavil automobil pred nekim restavrantom in odšel notri, -da si naroči par jajce. Ko jih je z veliko zadovoljnostjo pospravil in z veiiko nezadovolnostjo plačal račun je prišel na cesto( In na ve’iko presenečenje opazil, da mu je med tem Časom nekdo odpeljal automobil z dragocenim tovorom jajec vred. Še osem drugih automo-biiov je bilo ukradenih v teku 24 tih ur.
Francoske neveste se vračajo. Ameriški vojaki, kateri so bili v Franciji so pripeljali s .seboj okrog 50.000 francoskih nevest, oziroma so prišle pozneje za njimi. Dekleta so gotovo sanjala o Ameriki kot o raju. Sedaj se vračajo- Poročano je, da ie 12 000 mladih žen zapustilo svoja ameriške može in se vrnilo v Francijo. Vsekakor niso ameriški' fantje sami bogovi kot se kaj rad' smatrajo. Pomisliti je pri tem treba še, da se je od 50.000 mladih Francozinj vrnilo v domovino 12.000, koliko jih je pa še tam, ki ne bodo zapustle sicev svojih mož, ki so pa kljub temu nezadovoljne.	1!	3
Pomešana soproga. Kakor poroča neki angleški list, je neka priletna bogata vdova v Newyorku dala zemske ostanke
svo-ih obeh soprogov prepeljati v krematorij in tamkaj vpepeliti. Vdova je nato shranila pepel v posebni žari, bi je bila razdeljena na dva dela. Pri nekem majhnem popravilu žare pa je sedaj, po zatrdilu gospe, dotična tvrdka postopala tako neprevidno, da se je pepel obeh pokojnikov deloma stresel in zmešal. To je vdovo tako silno razburilo, da ie dobila živčni napad in da ima vedno silno mučne sanje. Zato je sedaj proti konsorciju krematorija vložila tožbo za odškodnino za svoje bolniške stroške.
Zadnje vesti.
Resolucije kmetskega tabora v Grebinju.
LDU Grebinj, 13. jun. Na kmetskem taboru v Grebinju na Koroškem dne 13. t. m., katerega se jer udeležilo 5000 ljudi, so izjavili: 1. da je plebiscit na slovenskem Koroškem popolnoma nepotreben, ker med on-dotnim prebivalstvom sploh ni pravih Nemcev; protestirajo, da jim je bil vsiljen plebiscit. 2. protestirajo, da za časa plebiscita ministri avstrijske republike na kolenih prosijo v Beogradu živil, ko se v pasu B hvalijo da imajo preveč živil; zahtevajo jamstvo, da se ta živila z Dunaja ne izgube v pas B; 3. z vso ljubeznijo se oklepajo svoje jugosio-venske države in njene dinastije in upajo, da bo koroški kmet kmalu ustoličil na Gosposvetskem polju iugoslovenskega Karagjorgje-viča. Na taboru so govorili samo domači govorniki.
Mnenja o Giolitdjevi vladi.
LDU Beograd, 13. junija. Sedaj ko je poverjena sestava novega italijanskega kabineta Giolittiju, se trudijo italofilski listi, da bi dokazali, da se izprememba v vladi tiče samo notranje politike in da se dosedanja-orijentacija v zunanji politiki ne bo predrugačila. Ker sodno, da bodo v novem kabineta tudi intervencionisti — med njimi tudi Bonomi in Meda — trdijo, da bo njih prisotnost v kabineta najboljše jamstvo za stabilnost zunanje politike. Socialisti obetajo, da bodo v primeru, ako pride Giolittfv vlado, predlagali, da se imajo takoj postaviti pred sodišče vsi krivci, ki so povzročili vstop Italije v svetovno vojno. Med tem, ko piše francoski tisk rezervirano o vstopu Giolittija v vlado, pa izraža angleške časopisje odkrito svojo bojazen, da se bo s povratkom, Giolittija obnovila predvojna germanofilska politika, vsled česar naglaša, da je ravno zaradi tega najbolj potrebna iskrena koalicija med Francijo in Italija in to sedaj bolj ko kedaj prej.
LDU Beograd, 12. junija. Povodom brzojavke, da je italijanski kralj poveril Giolittiju sestavo nove vlade, piše »Progres«: Ni dvoma, da pomenja povratek Giolittija na vlado opustitev pomirljive rešitve jadranskega vprašanja, za katero je stremela prejšnja Nittijeva vlada. Iz vseh vesti, ki prihajajo iz Italije glede pripadnosti Reke in Dalmacije je sklepati, da je italijansko javno mnenje zopet zelo razdraženo in da je proti prijateljski rešitvi tega perečega vprašanja. Ako se jemlje v poštev, da je pri padcu Nittija igrala veliko vlogo katoliška ljudska stranka, ki je v zadnjem času jela povdarjati potrebo rešitve Dalmacije in da se je Giolitti s povratkom na vlado približal nacionalistom, potem je
v Mariboru, Aleksandrova cesta 11
PodruSnice: Murska Sobota in Velikovec,
Izdaja: Čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu-.in Inozemska mesta.
Daje predujme: Na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skiadiSCih. Prevzema s Borzna naročila in jih izvršuje najku-lantneje.
Sprejema: Vloge na knjižice, na tekoči in žiro račun proti najugodnejšemu obrestovanju.
Kupuje In prodaja: Devize, valute, vrednostne papirje itd.
Eskonttra: Menice, devize, vrednostne papirje itd Daje kredlfiet Pod najugodnejšem! pogoji.
jasno, da bo nova vlada stala na nam neprijaznem stališču. Napram vsej politiki nove italijanske vlade mora biti naša smernica ta, da vztrajamo odločno in dosledno na našem stališču do konca. Svesti si svoje pravice moramo vztrajati in biti nepopustljivi napram Italijanom, kajti prej ali slej bodo naši sovražniki morali uvideti, da je edina rešitev mogoča le v neposrednem sporazumu z nami.
Vprašanje naše vojne odškodnine.
LDU Beograd, 13. junija. Beograjska „Štampa" piše povodom vesti, da so sprejeli zavezniki nov sklep glede odstopa odškodnine, ki nam jo ima plačati Nemčija, da se je v naših najširših krogih vzbudila bojazen, da bi se ob tej priliki zopet znižala odškodnina za naše gospodarske zahteve. Ker je vprašanje vojne odškodnine za nas življensko vprašanje, je ravnatelj beograjske „Štampe" posredoval pri merodajnih mestih radi pojasnitve, ki je,potrebna javnosti. Dobil je nastopni odgovor: Vtada je povodom omenjenega zavezniškega sklepa poslala zaveznikom akt, v katerem sporoča, da stoji na stališču, da je glede vprašanja soudeležbe pri vojni odškodnini v vladi pismen sporazum, ki ga je v tem oziru sklenila Davidovi-dovičeva vlada po svojih članih Draškovicu in Stojanoviču z zavezniško reparacijsko komisijo Ta akt je bil sprejet na znanje brez kakega odgovora in pojasnila.
*
Proti bančnim špekulacijam na borzah.
LDU Beograd, 13. junija. Kakor se do-znava, je minister za finance izdal naredbo upravam borz v Zagrebu in Beogradu, naj prepovedo bankam nastopati kot kupovalci deviz za inozemstvo. Na ta način se hoče pr.eprečiti špekulacija gotovih bank, ki hočejo umetno Vzdržati visoki kurz tujih valut, da bi se cena našega dinarja ubila.
Prihod regenta v Slovenijo.
LDU. Beograd, 12. junija. Prfisbiro doznava, da odpotuje princregent Aleksander dne 22. t. m. v Zagreb, kjer ostane štiri dni
27. t. m. pa pride v Ljubljano, kjer se bo mudil tri dni.
Pogajanja z avstrijskimi delegati.
LDU. Beograd, 13. junija. Z delegati avstrijske vlade je Posežen načelni sporazum. Radi nove trgovinske pogodbe se vrše sedaj pognanja o posameznih predmetih in njih količini,
Za složno delovanje pokrajinskih vlad.
LDU Beograd, 12. junija. Danes dopoldne je bila seja ministrskega sveta, ki je trajala od 10.30 do 13.15. Na tej seji se je razpravljalo mnogo važnih vprašanj, zlasti onih, ki se nanašajo na kolikor mogoče popolne soglasnost v delovanju pokrajinskih vled med seboj in z osrednjo vlado.
»Tribuna" avstrijsko-jugo-slovenskih pogajanjih.
LDU Beograd, 13. junija. Povodom banketa na čust avstrijske delegacije piše »Tribuna«: Banket, ki se je priredil na čast avstrijskim delegatom je žalitev narodne samozavesti. Trgovsko prijateljstvo z Dunajem mora priti na zadnje mesto. Le tetaj, ako avstrijska republika nudi jamstva za uspešno politiko, je mogoče govoriti o vzpostavitvi trgovskih odnošajev med Beogradom in Dunajem.
Slov. mestno gledališče.
Repertoar tekočega tedna:
V torek, 15 ,,Morala gospe Dulske,, Ab. A—49.
Gostuje Tonka Savičeva iz Zagreba.
V sredo, 16 „Smrt majke Jugovičev" Ab. B—51.
V četrtek, 17 „Pereant možje." Ab. A—50.
V petek, 18 „Knjiga za pritožbe" Ab. A—51. Gostuje Dragutin Freudenreich iz Zagreba.
V soboto, 19 „Kralj na Betajnovi" Ab
B—52.
Izdaja: Tiskovna zadruga Maribor. Odgovorni urednik: Fr. Voglar. Tiska »Mariborska tiskarna d. d.«
Nc. VI. 857/20.
Sodna prodaja jajc.
Okrajna sodnija Maribor odd. VI proda na javni dražbi v smislu čl. 348 in 343 trg zak. na predlog Marije Loschnig, trgovke z jajcami v Mariboru, v njeni pravdni zadevi proti Petru Flecku, trgovcu v Ločah pri Konjicah, tri zaboje a 1440 komadov jajc v celem ali posamez.
Izklicna cena 600 K za zaboj.
Prodaja se vrši 15. junija ob 10. uri
pri tvrdki Eksport družba Matheis Suppanz in Co. v Mariboru, Cvetlična ulica.
Maribor, dne^l. junija 1920.
Slovo in priporočilo.
Podpisana se slavnem občinstvu za izkazano zaupanje najiskreneje zahvaljuje, ter prosi blagohotnega uvaževanja pri novo za-početem podjetju.
Josipina Jarc,
južni kolodvor, Maribor.
j	Albert Kopač	j
♦ o modna in manufakturna trgovina o ♦
Maribor, Glavni trg 17	t
.	♦
priporoča svojo bogato zalogo vsega v to	♦
===== stroko spadajočega blaga. =====	+
V
I
□ □□ d a □□□□□□□□□□□■□□!□□□ n □□□ aci □□□□□ □
g	Miroslav Nabergoj, Maribor	|
g 5—3 Gosposka ulica št. 14
□	vhod	Tkalska	ulica	(Webergasse)	d
□	Zaloga manufakturnega blaga.	□
o	Velik izbor bahsta, cefirja, platna za srajce	□
in rjuhe, bombaževine, nogavic itd.
□	Tovarniške cene! Samo na debelo! Direkten uvoz!	□
a	□
Zlet Sokolskega Sa~ veza SHS v Maribor dne 29. avgusta 19201