Poštnina v pavšalirana. Ste v. 33. Po«arnöüïiia številka «stan© SSO vlrm^fev. Leto 2. Uredništvo in upravništvo v Velikovču. List izhaja vsak torek in petek. Naročnina znaša: celoletno 12 K, pollttno 6 K, četrti- tno 3 K. Rdeča garda. Kdor zna, pa zna, je dejal neki mož, ki je s svedrom kravo drl. Takšne mojstre so se pokazali tudi gospodje v Celovcu. S svedrom so se spravili nad jugoslovansko vojaštvo in pravijo, da nočejo „ajnrukati" za kralja Petra. Bog nas varuj teh zanikanih tulejev ! Naj gredo rajši gledat svojo rdečo armado, za katero poje boben in doni trompeta po vsej Avstriji. To pa jim ne diši, sveder se jim je zadri za nohte. Poslušajmo, kaj pišejo Štimce z dne 9.aprila 11. pod naslovom : „Unsere Wehrmacht und die Zukunft": „Dunajčani so si ustvarili svojo rdečo armado, ki bo „ein geugiges instrument der gegenwartigen Wiener Diktatoren", ki bo služila eni sami stranki. Posledice so strašne in ne-dogledne. Kajti stranka, ki ima za seboj slepo, pokorno rdečo gardo, bo dajala po svoji volji zakone in postave, vlada in parlament ne bosta imela ničesar govoriti, ker bo vladala nasilna stranka z rnašincami in ročnimi granatami. Pa nasilje povzroči odpor. Proti delavcem se bodo postavili meščani in kmetje, priti bo moralo do notranje vojske, do prelivanja krvi. Po krivem se imenuje uboga avstrijska državica „demokratska republika". Tam vlada sedaj hujše nasilje ko prej pod cesarji: enemu je vse dovoljeno, drugemu (kmetu in meščanu) pa nič! V Möllersdorfu so straže izpustile iz aresta najnevarnejše hudodelce, v dunajskem arzenalu in po neštevilnih drugih krajih so folksverovci pokradli blago, ki bf ga imeli stražiti. Ali smo mi edini na svetu, ki slepo drvimo v pogin? Ali bomo zmi-raj tičali v plenicah, ali se ne bomo preučili, predno poginemo? „Solange wir vom heutigen Wien abhangig sind, werden wirvon den Fremdstammlingen dem Untergange zugefüht werden 1" Tako jamrajo Lacknerjeve „Mimče"! Ja, ljubi načelni, smilite se nam! Freiheit, Gleičhheit, Briiderlichkeit, vse to je hin, rdeča garda, za katero plačujete desetkrat toliko kakor za prejšnjo veliko avstrijsko armado, ta rdeča garda vam krade, vam izpušča hudodelce, vas strahuje z granatami in rnašincami! Ne bo dolgo, pa boste imeli „Bürgerkrieg", kakor sami pravite. Prav radovedni smo, kaj boste storili. Najbrže boste toliko časa rili z glavo skozi zid, dokler si je ne boste razbili. Cene inseratom: enostopna petitvrsta ali nje prostor 1 krono. Uradni razglasi po 2 K. Pri naročilu nad 10 objav popust. Naš plebiscit. Samo še nekaj tednov nas loči od plebiscita. Kmalu napoči torej dan, ko bo koroški Slovenec moral odgovoriti na vprašanja :. „Ali hočeš biti zopet na svoji zemlji sam svoj gospod, kakor si bil v starih časih, predno so se tu naselili Nemci in te začeli zatirati? Hočeš naraj zemljo, ki so ti jo ukradli nemški grofi in baroni? Hočeš imeti zopet vse tiste pravice, za katere te je olgoljufala požrešna Avstrija? Kaj si rajši, gospod ali hlapec? Kaj ti je ljubše, življenje ali smrt V" Na vsa ta vprašanja je naša cona že odgovorila. Naše ljudstvo noče umreti, ono hoče živeti! Zato pa noče nič vedeti o Avstriji, ki se že ruši, predno se je prav začela. in za kaj se bo odločil Celovec z okolico? To n«:„ ^nalo briga. Mi bomo brez Celovca lahko živeli, Celov-čani pa ne bodo mogli brez nas. Ako Celovec noče glasovati z nami, naj pogine. Pa tudi Celovčani in prebivalci ostale cone B imajo glave, da znajo misliti. Tudi oni nočejo poginiti, ampak bodo rajši živeli. Poročila, ki jih dobivamo črez demarkacijsko črto so vsa edina v tem, da se je tudi cona B že odločila, da bo glasovala za Jugoslavijo. Govori se celo, da je Šumi sam rekel v družbi: „Sedaj, ko ; smo izgubili cono A, nam ne pre- j ostane ničesar drugega, kakor da tudi I rni glasujemo za Jugoslavijo !" Kšeft je kšeft, kajne, oče Šumi! Zato pa težko pričakujemo, da bi že vendar enkrat prišel tisti dan, ko bomo vsi kot en mož glasovali za Jugoslavijo in tako dokazali, da je , bila Koroška jugoslovanska, ko se je Jugoslavija komaj začela, in da je plebiscit le komedija, ki so nam jo vsilili naši sovražniki. ~ I Hlače se jim tresejo. Bliža se plebiscit in celovškim ; velikanom so tresejo že danes- hlače, če pomislijo, da bodo po plebiscitu ■ morali izginiti iz Celovca. Zato je moral celovški župan Wetzler na ko- ! mando „velikanov" Hülgerth, dr. An- i gerer, Grüger, Šumi in dr. Lemež sklicati za ! 1. a pril v Celovec shod, da se našunta ljudstvo proti naši državi. Udrihali so razni kričači večinoma uradniki — po Jugoslaviji in pripovedovali ljudstvu, ki se je zbralo ponajveč iz radovednosti, kaj vse mi počenjamo z Nemci. Prosili so zbrane, da za božjo voljo ne glasujejo za Jugoslavijo. Nemški pobalini pa so pridno hajlali. Toda sreče niso imeli. Celovčani in kmetje iz okolice v pretežni večini niso tako neumni, da bi ne vedeli, kam pes taco moli. Dobro vedo, kdo se mora bati Jugoslavije in zakaj. Oni tudi dobro vedo, da bi postali v Avstriji berači. Ko bo stopila v veljavo mirovna pogodba, bo morala vrniti Avstrija nam, Romunom in Lahom na stotisoče živine. Komu se bo živina jemala ? Hülgerthu, Sumiju? Me! Vzela se bo avstrijskim kmetom! Ali bosta Angerer in Gröger plačevala velikanske davke in oddajo premoženja? Ne! Plačevali bodo kmetje, hišni posestniki, trgovci in obrtniki ! Zato so kmetje in meščani sicer mirno poslušali kričače, v žepu so jim pa fige kazali. Občni zbor »Zveze ženskih društev na Koroškem«. Brzojavi. Ženskemu taboru v Ve-likovcu dne 18. aprila so došli sledeči brzojavni pozdravi iz vse Jugoslavije: 1. Ženskemu taboru v Velikovču. Slovenskim koroškim ženam in dekletom, ki manifestirate danes v Velikovču za združitev svoje domovine z Jugoslavijo, pošiljam prisrčne pozdrave z željo, da nam vsem uresniči Bog naše pravične narodne zahteve. Pomnite pa, da je odločitev vaše bodočnosti v vaših rokah. Živel slovenski Korotan! Predsed dež. vlade dr. Brejc. 2. Današnji ženski tabor pozdravljajo iz Maribora ga. gen. Maistrova, žen. društvo Nar. sveta, podružn. Jugo-slov. Matice, primorske begunke in begunci v Mariboru. Združitev vrlih koroških žen bodi domu v rešitev ! 3. Iskreno pozdravljam vse koroško ženstvo. Zasledujem Vaše gibanje na Koroškem, kar mi je v največjo uteho za prelito kri nepozabnega brata. Rotim Te, koroško ženstvo, stori vse, da bo naš mili Korotan za vedno vladal le Slovan. M. Puncer-Skornšek. 4. 'V imenu vsega slovenskega ženstva v Radgoni pošiljam ob priliki narodnega tabora najprisrčnejše pozdrave z željo na popoln uspeh. Reza Malgajeva. 5. Milim sestram v staroslavnem Korotanu podajajo roko preko Olševe in prisrčno pozdravljajo Solčavanke in Lučanke. Marica Zemljičeva. Stran 2. .KOROŠEC", dm; 30. aprila 1S20. Stev. 33. 6. Koroškim sestram iskrene pozdrave. Vztrajajte v boju za narodne pravice! Šoštanjske Slovenke. 7. Vrle Korošice najsrčneje pozdravljamo Sokoiice na Vranskem. 8. Živele oduševljene Slovenke na narodnem radu ! Hrvatice—Zagreb. 9. Vrlim Korošičam kličemo, da zvesto delujete za našo sveto domovino. Slovenke iz Zagreba. 10. Pošiljamo prisrčne pozdrave in vam želimo sijajen uspeh. Primorske begunke v Ljubljani. 11. Ciril-Metodove članice Vas najsrčneje pozdravljajo. Bočna (Sav. dolina). 12. Veliko ljudi na kolodvoru. Vlak v zadnjem času odpovedan. V duhu z Vami. Žensko društvo Prevalje. Taki so! Zapisnik spisan s častniškim namestnikom Jožefom Petek (povratnikom iz italijanskega ujetništva), roj. leta 1893 v Logatcu, pristoj. v Ljubno, okraj Celje. Opozorjen, na stavljena vprašanja govoriti resnico, izjavlja imenovani sledeče: Povratnikov nas je bilo sedem. Javili smo se dne 10. aprila pri Heim-wehrkompaniji v Špitalu ob Dravi. Pri prihodu so nas prisilili, da smo morali pokazati svojo prtljago in oddati denar. Ko smo oddali denar,ga nam je narednik Lichtenegger zamenjal za nemško-av-strijskega,insicersem dobil za 3lir 350 kron.Tudi Prošnik Franjo je dobil za 120 lir samo 120 kron. Nadalje so mi odvzeli par črevljev in Prošniku kožuh. Ko sem prosil, naj bi mi dal črevlje nazaj in tudi za odvzete lire več denarja, ker dandanes stane 1 lira 10—15 nemško-avstrijskih kron, me je narednik Lichtenegger nahrulil ter sunil skozi vrata in rekel: „Schaut, dali ihr weiter kommt, ihr v.indischen Hunde, und geht euch beklagen, uohin ihr wolft." Nato sva s Prošnikom odšla. Bil je navzoč tudi neki asistent, ki nama je izstavil izkaznice, da bi se peljali črez Gradec, a narednik Lichten-eggcr je iste obdržal. Zapisnik prečitan in zaključen : Petek Josip I. r. Ponesrečen štrajk železničarjev. „Splošni" štrajk železničarjev se bliža koncu. Vlada je nepopustljiva. „Prej na delo, potem se bomo pa pogajali", je bil odgovor dr. Korošca na zahteve delavcev. Večina delavcev je lačna, hoče zaslužiti, zato se tudi vrača na delo. Vlaki vozijo z malimi izjemami že skoraj po vseh progah. Cimdalje bolj postaja jasno, da je bilo vse organizirano od zunaj, ne zato, da bi koristili delavcem, ampak, da bi škodovali državi. Država se je pokazala močno. Tisti, ki je plačal račun in plačal gaje s krvjo.je bil delavec.Najhuj-skani od brezvestnih tujih elementov so se zagnali proti oboroženi sili. Trinajst jih je obležalo mrtvih, 21 več ali manj težko ranjenih. Kaj so dosegli? Prav ničesar, če bodo hoteli kaj doseči, bodo morali prej na delo, potem še le bodo smeli govoriti. In z ljudmi, ki nosijo na svojih ramah toliko nedolžnih žrtev, se govori drugače ko s človekom, ki pride zahtevat svojih pravic s čisto vestjo in s čistimi rokami. Tudi delavci trboveljskega premogovnika so proglasili štrajk asilni elementi tudi tam niso mirovali. Napadli so nimovozeči vlak. Vojaška posadka je odgovarjala in ubila enega napadalca, dva pa ranila in ujela. Konec divjaštvom so napravili vojaški oddelki, ki so dospeli iz C elja in Ljubljane in zasedli okolico. Taka je boljševiška navada. Podirajo, ker ne znajo zidati. Pod plaščem internacijonalizma skrivajo sovraštvo do Slovanstva ! Podjuha. Velikovec. Zadnjo sredo vstopi neki folksverovec v gostilno Čebul ter povprašuje po folksverovcu Tomiju Hafner iz Konovec pri Pliberku, to je sinu znane gostiiničarke Marternik, ali kakor se sedaj imenuje „Gasthaus zu Deutscliösterreich". „Ein Falot sucht den anderen", mu je prav dobro odgovoril neki gost,- nakar jo je pobič osramočen odkuril iz gostilne. V gostilni Koloros pa so folksve-rovci, ki so se sedaj vrnili, izzivali naše z nemškim petjem in hailanjem, kakor da bi bili nekje v Šent Vidu ali Št. Pavlu, ne pa. v slovenskem Veiikovcu. Videli smo tudi vse pristaše velenemštva, kakor Klančnikovega Zepeja, Fajnika in ženko. Paviiča, Metnica itd. Ugibali so pri Les-naku, kako bi se dala rešiti Koroška. Velikovec. (Zagrizenost) Stopim v neko trgovino. Pozdrav uslužbencev — nemški! Odzdravim slovensko, misleč, da bo pogovor z menoj kot Slovencem — slovenski. Toda zmotil sem se! Ves čas govorim slovensko-uslužbenca nemško, čeravno sta oba Slovenca. Slovencu v coni B bi zaprli trgovino, ako bi tako izzival, pri nas pa vpijejo taki ljudje, da se jim godi krivica, da jih zatiramo i. t. d. Celovška misija — sodi, kje je prostost, pri nas ali v coni B! Grebinj. Tukaj se trdovratno vzdržuje govorica, da je imel ta torek general Zepej tajen sestanek pri našem Loiggeju in da je pripovedoval svojim vernim ovčicam, kako je bežal pred našimi vojaki in kako je plakal od domo-tožja na MostiČu. Ni mu še zadosti prejšnje oholosti in folksverovskega ban-ditstva. Že zopet rovari Poživljamo naše oblasti, da temu tičku gledajo bolj na usta in prste. Enkrat je že organiziral vobrsko ravbarbando, sedaj je ne bo več. Znani „nemški steber" iz Podjunske doline je sam rekel, da so folksverovei izven Koroške obsodili divjanje vobrske bande z besedami: „Das ist wirklich eine rohe, aufgebrachte Horde". In njihov komandant hoče še sedaj delati zgago med mirnim domačim ljudstvom! Zanimivo bi bilo objaviti imena Klanč-, nikovih „soldatov", ki jih je že zasegla roka pravice, ne samo pri nas, ampak tudi v Nemški Avstriji. Saj je celo gra-ški „Arbeitervville" pisal o par vobrskih falotih, ki so okradli nekega lovca pod Svinjo planino in dobili za to reševanje domovine po par mesecev težke ječe. Ali je Klančnik res zato prišel domu, da bo vtikal svoje nesrečne prste v naše domače razmere? Oblasti, potrkajte ga s palico po njih! Konovece. Opozarjamo oblast na Hafnerjevo gostilno, kjer se vsako sredo zbirajo tihotapci in verižniki, po nedeljah pa piiberški nemčurji. Gostilna je sicer zaprta, pa kdo se meni za to. Pri nas se lahko dela, kar se hoče. Dan na dan prihajajo in odhajajo tuji ljudje. Hafnerjevi hodijo poljubno v Celovec in nihče jim ne dela ovire. Ali res ni oblasti, ki bi prišla tem ljudem do živega in segla pošteno v to verižniško in protidržavno gnezdo? Kje so naši mnogoštevilni orožniki? Kaj bi se neki zgodilo s Slovencem v coni B, ki bi tako delal ? Hafnerjevi in z njimi piiberški nemčurji pa vpijejo, kako jih tlači naša oblast. Der Krug geht so lange zum Brunnen, bis er bricht. Pliberk. Odbor slov. kat. izobraž. društva v Piiberku opravlja obenem tudi posle društvene „Čebelice". V svoji seji dne 11. aprila 1920 je sklenil, da izplača vlagateljem vse vloge na knjižice. Izplačevati začne v nedeljo, dne 9. maja 1920 po prvi maši v društvenem prostoru. To pa zato, ker so vse njene upravne knjige uropali lani Nemci in ne more več napraviti reda v upravi „Čebelice8. Vlagatelji pridite! Vloge, ki se tekom letošnjega leta ne bodo dvignile, zapadejo v korist društva. Za t. č predsedstvo društva in blagajništvo „ Čebelice " — Franc Ridl. Libeliče. Članice Ženskega društva za Libeliče in okolico smo takoj z veseljem sprejele vabilo, da se udeležimo ženskega tabora v Veiikovcu. Že teden dni prej smo nanosHe skupaj cele kupe cvetja in zelenja, da bi okrasile kar najlepše vlak, ki bi nas dne 18. aprila peljal v Velikovec, kjer bi javno pokazale vsemu svetu, da smo Slovenke in da nam našega narodnega čuta in zavesti ne more odvzeti nobena sila na svetu več. Pa je došla vest, da so vlaki ustavljeni! Ostrmele smo. Tesnoba nam je legla na srce in dušo, misel nam je postala žalostna, a upanje nas ni zapustilo. Upale smo prav do zadnjega, da se položaj le še kako izpremeni in da se bomo le še lahko udeležile nedeljske manifestacije. V soboto zvečer je res prišlo veselo poročilo, da pelje v nedeljo zjutraj vlak samo za nas. Razveselile smo se znova. Ponoči smo hitele od članice do članice naznanjat veselo novico. Zarja nedeljskega jutra nas je našla vse zbrane in pripravljene na pot (bilo nas je 32; vsa čast Potočankam, ki so prišle vse). Pripele smo si trobojnice na prsi in šope cvetlic smo nosile v rokah. Srce nam je bilo veselo, ko smo hitele v zgodnji jutranji uri proti kolodvoru. Tu pa nas je čakalo novo razočaranje. Čakale smo in čakale, odhoda pa žal nismo pričakale. Slišimo, da je bil shod nad vse sijajen. Tako žal nam je, da nismo mogle biti tudi me ta dan v Veiikovcu! Kedaj bomo sedaj mogle dati duška svojim narodnim čustvom tako, kakor smo hotele ravno na ta dan? Dekle iz LibetiŠke gore. Sent Jurij pri Veiikovcu. V torek, dne 4. maja je tu velik cerkven shod. Po službi božji pa se bomo pred cerkvijo pogovorili o raznih gospodarskih vprašanjih. Stcv. 33. „KOROŠEC", dne 30. aprila 1920. Stran 3. Klopinj. G. general Maister je kupil vilo na Klopinjskem jezeru od tamkajšnjega restavraterja g. Strobla. Tinje. V Oslovski trompeti, štev. 23 se je zopet osmešil znani tinjski nemčur. Poslušajte in strmite! Ta laži—prerok pričakuje iz Nemške Avstrije „pakelc" z živili. Še več! Pričakovana pošiljatev leži že celo na tinjski poŠti, a neusmiljeni poštar mu je neče izročiti. Poslali so mu „pakelc" gospodje od koroške deželne vlade kot plačilo za njegovo hujskanje, ki se seveda nas zavednih Tinjčanov ne prime. Naštel nas je 8 —12. Toliko menda samo zato, ker dalje ko do 10 ne zna šteti. To je seveda nesel na nos onim garjevim ovcam, ki se že sedaj tresejo za svoja korita, iz katerih so toliko let žrli na račun naših žuljev in nas potem v zahvalo zmerjali z „win-dische Trotteln, windische Hunde" i. dr. Priliko je ime! že večkrat, da je videl, koliko nas je, zato svojim trditvam sam ne verjame. Precej masla se je že nabralo na tvoji „kunštni" glavi, zato se ne čudi, če ti ob priliki kdo preišče tvoje starukopitne možgane. Vsi vemo, da je paketni promet z Nemško Avstrijo ustavljen. Za tebe pa leži vendar že precej časa velik zavoj živil iz Celovca na pošti (Bolje bi bilo, če bi ti poslali „Gehirriprotezo"). Kar blagovoli se potruditi na pošto, bi bilo škoda, če se živila pokvarijo. Kar se „Nar. sveta" tiče, že vemo, kaj smo mu dolžni. Za izgubljene sine pa mu seveda ni treba skrbeti, dokler ne pridejo skesani nazaj k očetu To te seveda žge in peče, kajne? No, pa se še kaj oglasi. Pa tako neumno se ne smeš lagati. Tako ti še naši Irije nemčurji ne verjamejo. Želinje. V nedeljo, dne 2. maja se vrši na Želinjah v šoli občni zbor Ženskega društva. Začetek popoldne po blagoslovu. Rož. Borovlje. „Podružnica slov. plan. društva za Rož v Borovljah" ima svoj občni zbor dne 8. maja 1920 ob 8. uri zvečer v gostilni pri Čvešpljarju v Borovljah s sledečim sporedom: 1. poročilo provizoričnega odbora, 2. volitev stalnega odbora, 3. oskrbovanje planinskih koč, 4. slučajnosti. Vse člane in planince vabi — odbor. Podgrad pri Medgorju. Na dan sv. Marka se je vršil v Podgradu shod, na katerem je govorilo več govornikov. Poslušalcev je bilo nad 400. Iz vedrih obrazov se je videlo, da je beseda napravila nanje posebno ugoden utis. Lepa beseda najde lepo mesto in tudi v Podgradu sta na ta dan resnica in lepa beseda padli na rodovitno zemljo, iz katere bo vzklilo spoznanje in zavednost. \ Kljub vsem žalostnim dogodkom, ki so se godili in se dogajajo v Podgradu. se vidi, kako se je začela bliščati svetla zarja, ki bo sčistila temno ozračje. Današnji shod je k temu veliko pripomogel. Ostanek naših nasprotnikov se bo še rekrutiral iz samo onih petih zagrizenih in zatemnelih neinčurjev, ki ne bodo prišli nikdar, nikoli in nikjer v — poštev. Hodiše. V nedeljo, dne 11. aprila sein obiskal predstavo „Divjega lovca" na Otoku. Vreme je bilo krasno. Že pred drugo uro pop. so se začeli zbirati ljudje, tako da je bila ob dveh velika dvorana pri Pirkerju že natlačeno polna. Mnogo jih je moralo oditi, ker ni bilo več prostora. Pred igro je nastopilo škofiško društvo „Edinost" z mešanim zborom. So še začetniki, pa pozna se jim, da nimajo strahu. Častitamo! Kot drugo je nastopilo pevsko društvo „Zvezda" iz Hodiš. Njihov samozavestni nastop že poznamo. Nato je sledila igra. Igralo se je nad vse dobro, vsak posameznik je storil svojo dolžnost. Pripomniti moramo, da so vsi igralci — 27 po številu — razen treh domačini. Kaj vse premore naš človek,, če le hoče! Med igro se je videlo marsikatero rosno oko, a tudi smeha ni manjkalo, za tega je poskrbel Tonček. „ Ljudje bi bili radi gledali še dalje. „Škoda, da je že konec", se je slišalo povsoui. K predstavi so prišli celo ljudje iz Žihpolja, Šent Ilja i. t. d. „Zvezda" obeta, da bo v kratkem času z delom popravila, kar so pokvarili Nemci tekom dolgih let. Kakor se čuje, se bo igra v kratkem ponovila. Pri predstavi smo videli tudi ljudi, ki smo jih dosedaj smatrali za nasprotnike. Dobrodošli! Št. Jakob v Rožu. Senzacijonalen dogodek za našo Koroško je „Miklova Zala", ki jo uprizarja „Gledališko društvo v Št. Jakobu" r.a svojem odru. Šestkrat je že „Miklova Zala" privabila veliko število gledalcev, da uživajo izborno uprizorjeno predstavo. Od-nesla se je ideja gos. načelnika Janežiča, da ljudske prizore izvrše domačini v koroškem dialektu. Pogovor pod lipo, gostija, poročilo ranjenega stražarja, vse, vse se proizvaja tako naravno, neprisiljeno, da kot gledalec pozabiš, da si le v gledališču. Vidi se, da stalni igralci in domačini igrajo z ljubeznijo in navdušenjem. Vsa predstava je visoka pesem vroče ljubezni do rodne slovenske zemlje, ki so jo naši predniki branili pred Turki, a njihovi sedanji potomci pred nič manj grabežljivimi Švabi. Ne bo švabska južina, Koroška nikdar — s to zavestjo odhajaš iz dvorane, ko pade zagrinjalo. Nad 50 oseb sodeluje pri igri, 8 sprememb je treba izvršiti, 5 ur je treba vzdržati na odru, vendar gre vse gladko. Vse vloge so dobro rešene, tako večje kot tudi manjše. Priliko imaš videti prikupne domače običaje, ki jih je naš narod ohranil pri gostijah in v drugih slučajih, z odra doni mila narodna koroška pesem. Novo opremljeni društveni oder, nove dekoracije, domače narodne noše in pestre turške uniforme so doprinesle svoj del k uspehu. Naval k predstavam je tako ogromen, da žalibog mnogi ne bodo mogli videti „Miklove Zale". Vstopnice so vedno že v predpredaji razprodane. V kratkem gostuje društvo na vsestransko željo v Borovljah. Iz drugih krajev naše države. Guštanj. Pri nas je ena ulica (gasa), v sredi ulice stoji klopca, na klopci sedijo (ne mislite si, da zaljubljeni pari, pač pa) guštanjski jeziki. Društvo hudih jezikov ima tam svoja posvetovanja. Če gre kak Jugoslovan nimo, takoj ga, zaboli stegno, ker ena teh članic je že gotovo stegnila svoj dolgi jezik in ga zbodla. Predsednica tega društva je neka — ne vem, kako bi jo imenoval — ki sliši na ime Mici Sternjak. (Schön sind die Ma-deln von ? Jahren, aber schlimme Zun-gen haben's a). G. gerent, če me pot zanese tam mimo, me oblije kurja polt. Prosim Vas, napravite tak cegelc, kjer je napisano, da mora ta klop vstran, drugače Vam umrem lepega dne! In kaj bo potem, če bo Bavbav hin? Guštanj. Se enega Bavbava imamo v Guštanju. Pravi se mu Johann Milllounig, hotelir, gostilničar in krčmar. Tega se boji vsak, kadar ga ima pod kapo, še jaz, ta pravi Bavbav. Drugače je še precej miren, samo to napako ima, da rad tuhta, kako bi luštno bilo, če bi bii v Gutensteinu namestu v Guštanju. Na progi Dravograd—Guštanj imamo nekega gospoda,ki je še bolj mogočen ko pa železniški minister. Kaj pravite, kdo je to? No, počakajte malo, vam že povem. Mož čaka še danes na Tajčesterajh, kjer bi potem on bil minister. Mislim, da ima mož še nekaj za preštudirat v „kajhi". Pravijo, da bo ta šola v Pliberku. seveda naš Pause Fiorijan je čisto nedolžen, krivi so samo ti „prekleti" Ju-goslavi, da so izšnofali tiste nemške letake, ki jih je imel. Ravnateljstvo bi prav dobro napravilo, ko bi moža kam poslalo, ker mu tukaj sosedje v želodec silijo. Mi se pa bojimo, da bi mu kak bindišar obležai notri. Dragi tržani in okoličani, pridno berite „Korošca", posebno ga pa priporočam „ultratajčgesin-tom", ker zna biti včasih še kakšna fotografija od njih notri od fotografa Bavbava. Za danes pa srečno in hajl! Vaš Bavbav. Guštanj. Hujskarija je v naši dolini postala že nalezljiva bolezen. Sredstvo, ki ga hujskači uporabljajo, je jako dobro, da plašijo ljudstvo: razširjajo grozne vesti o ropih, ubojih i. t. d. Ljudstvo je precej lahkoverno in to lastnost uporabljajo ti hujskači, da še bolj vznemirjajo prebivalstvo. V Guštanju so zakotne luknje, kjer se zbirajo ti somračniki, tam delajo načrte in od tam pošiljajo svoje agente obojega spola po svetu. Posebno izvežbane v tej stroki so ženske — s svojim jezikom. Treba bo res, da začne Bavbav pometati, ampak pošteno in brez usmiljenja. Svetujem oblastim, naj vsakega raznaševalca takih vesti zaprejo za par dni, če nima dosti, pa dalje. Tudi na Prevaljah je dosti takih smrkovcev, ki nimajo miru, če ne morejo hujskati. Tudi tem bo treba včasih nos obrisati. V kavarni v Guštanju je raznesel v nedeljo, dne 25. aprila nekdanji folksvero-vec St. vest, da so zasedli Ljubljano Lahi. Videti bi bili morali, kako so se tem petelinčkom — pardon, kopunom — zaiskrile oči od veselja. Pripovedovalec je trdil, da je zvedel to od nekega našega nadporočnika. Umestno bi bilo, da se takim laži- selom zamašijo usta. Nekateri vrnivši se folksverovci se obnašajo, kakor da bi bili tukaj gospodarji. Niso zadovoljni, da so smeli priti v Guštanj, rajši bi bili prišli v Gutenstein. Nekaj jih je pa tudi takih, ki so res hvaležni, da se jim je dovolila vrnitev na dom. Ti bodo še enkrat gotovo dobri državljani, na katere se bomo lahko zanašali. Če se bodo zmiraj tako obnašali, se jim bo še Bavbav klanjal. Železniški čuvaj Florjan Pause se menda še tudi ni spametoval. Ima vedno obiske sumljivih ljudi. Mož je precej lakomen na denar. Za denar bi prodal tudi svojo dušo. Kaj, ko bi prodal enkrat tudi tisti most tik njegove čuvajnice? Bilo bi hvalevredno, če bi ga kdo od tam odstranil ! Stran 4. „KOROŠEC", dne 30. aprila 1920. Stev. 33. Neruska Avstrija. Procesije lačnih in razcapanih. Na Dunaju, v tan raju stradanja Nemške Avstrije, so imeli brezposelni dne 23. t. m. v rotovžu velik shod. Sklenili so, ua napravijo vsak dan med 10: in 12. uro na najlepšem delu mesta, na Karnüiernngu, več tisoč bro ječo procesijo. Ta procesija se bode sprehajala sem in tja ter opominjala vlado z upadiimi, bledimi obrazi, z razcapanimi oblekami in raztrganimi obuvali, da jitn mora dati kruha in obleke. Politični pregled. i Madžaronska zarota. V Subotici v Bački so zasledili zaroto Madžaronov, ki je bila naper- j jena proti naši državi. Policija je | voditelje zaprla. Reško vprašanje. Zatrjuje se, da se reško vprašanje vendar že bliža rešitvi. Wilson menda tudi sedaj protestira. Gre za to, da bi Reka postala svobodna država. Mariborski boljševiki. V Mariboruso zaprli ženo voditelja j tamkajšnjih komunistov Wallischa in očeta Nachtigalla.Imena kažejo,da nista Slovenca, ampak ostanka stare Avstrije. Proč s temi hujskači 1 Dr. Renner gre v Belgrad? Dunajska „Reichspost" poroča, da pojde avstrijski državni kancelar dr. Renner prve dni maja t. 1 v Belgrad. Oglasil se bo tudi v Zagrebu irr v Ljubljani. Dr.Vesnič sestavi novo vlado. iz Beograda poročajo, da sestavi novo vlado naš poslanik v Parizu dr. Milenko Vesnič, ki ga je v to svrho že pozval iz Pariza prestolonasiednik regent Aleksander. Predsednik naše mirovne delegacije Nikola Pašič odpotuje jutri v Pariz. Reško vprašanje. „Deutsche allg. Ztg." poroča : Po zanesljivem poročilu je Italija v reškem vprašanju popustila. Priznala je, da se stvori nevtralna obrežna država. Jadransko vprašanje v San Remu. Iz San Rema se poroča: Vrhovni svet se je pečal z jadranskim vprašanjem, pri čemer so največ govorili o spomenici predsednika Wilsona od 9. decembra 1919. ki določa italijanske meje in proglaša Reko kot svobodno državo. Splošno se sodi, da bo jadransko vprašanje kmalu rešeno. Prek i sod. Ministrski svet je zaukazal postopanje po prekem sodu (Standrecht) zoper veleizdajo in zločine proti državi. Kdor se torej v tem oziru kaj pregreši, r 6 u & u v K Rezan les (smrekov, jelko/, borov, mecesnov, bukov) Tesan les (smrekov, jelko1/, borov) Okrogel les (smreka, jelka, bor, mecesen) Bukov les (hlode od 25 cm debelosti naprej) Drva (trda in mehka) Stoječi les v gozdu Smrekovo skorjo «r kupi nasi vsako množino DRAVA" lesna trgovska in indiistrljskii družba 2B. O. JT . v IVI A ie Ï B o ** u. K r* M •d Wh iffli H % IV < «v & p Mi o4 0 1 Telefon št.'/ (roternrban). Centrala Maribor Glavni trg Št. 37. Račun poštn. ček. urada SHS v Ljubljani: 11.695. ================= Podružnica Murska Sobota ======================= sprejema vloge na knjižice in tekoči/račun proti najugodnejšemu obrestovanju; dovoljuje vsakovrstne kredite pod najugodnejšimi pogoji; akkreditivi na vsa tu- in inozemska mesta. Podružnica izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle. Blagajna je odprta od 1/2 9. do 12. ure in od 15. do 16. ure (3. do 4. ure popoldne). Izvršuje nakazila v tu- in inozemstvo. Kupuje in prodaja devize, valute in vrednostne papirje ter eskomptira trgovske menice. Daje pojasnila vsak čas brezplačno. izrlujn » UoniKoroiji. — (JrednlU t 1. Mnneri. — TIhUh XI« ZmuuKUi veüuoveo.