LETO IV.	LJUBLJANA,	dne	23.	junija	1921.	ŠTEV.	01.
Izhaja vsak torek, četrtak In soboto.
Cena posamezni Številki K 1-59.
frSOPIS ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO IN OT.
Urednfftvo trt oprtvrtfltro Je v LJuAdJaid. Oradttfe Itev. 17/1. - Dophd M M vn&tft, — 8 ti vtika pri tcktrmtm | HaroJnlna » oierolj? SHS s letna K 180, la pol leta K 95, za £etft fttfa K §•* tkcM^I », *» tmmeniatv'« me
s®*
a**
V*
- ri.953. — Številka telefon* 552.
. cC. — Plata in toži se v Ljubljani, j
Poštnina platana v gotovini.
Zunanja politika.
V	zadnjem ča§u se slovenska in hrvatska javnost zelo razburja radi usode pristanišča Baroš. V našem li-btu smo že parkrat pokrenili to vprašanje in se hočemo danes povrniti k njemu, kar je za zapadne pokrajine Jugoslavije zares eksistenčnega pomena ter nam obenem razkriva povsem jasno vso nepravilno smer jugoslovanske zunanje politike. Hočemo pri tej priliki odkrito in z najbolj-Sim namenom povedati svoje stališče ter menimo, da ne bomo napačno razumljeni. Ko smo si v usodnih dnevih podpisa rapallske pogodbe postali svesti svoje narodne nesreče, smo vsi iz severozapadnih pokrajin Jugoslavije, slovenskih in hrvatskih, videli v dogovoru z Italijo veliko na-cijonalno krivico ter smo posebno bridko občutili, da smo zaenkrat odrezani od obstoječih morskih ernpo-rijev. Takrat smo nehote podvrgli delo naše diplomacije ostri kritiki, ker nismo mogli priznati, da se tako tja-vendan baranta z jugoslovenskimi pristanišči ter se nadaljuje predvojna zunanja politika kraljevine Srbije, ki Je imela druge interese pred očmi, rešitev albanskega vprašanja in pa osvojitev solunskega pristanišča. Že takrat smo povdarjali, da naš povojni položaj ne dopušča več tako ozkosrčne zunanjepolitične koncepcije, ter da Pašičevi in Vesničevi nazori niso dovolj novodobni, ker preveč zanemarjajo slovenske in hrvatske zunanjepolitične interese. Pri tej priliki smo zahtevali, da se morajo vse stranke zavzeti zato, da se nanovo orientira jugoslovenska diplomacija ter da predvsem uvidi potrebo, posvečati večjo pažnjo zapadnim meddržavnim stikom. Da je kraljevina Srbija s pomočjo velikih zaveznikov mogla končno tako sijajno zmagati, nihče ne bo tajil, ali to je pi’eteklost, in treba se je oživeti v novo dobo, ki je rodila veliko jugoslovensko državo, kateri ni treba kloniti hrbta pred vsakim sosedom, ker smo kljub vsej notranjepolitični razdrapanosti
močna, mlada sila, ki se lahko udej-stvi v širšem okviru. Hvaležnost na-pram zaveznikom ima mejo in ne sme dobiti vsebine, da je nepotrebna servilnost. Ko se je zadnjič Lloyd George pritoževal nad nehvaležnostjo osvobojenih malih narodov, mu nismo mogli povsem pritrditi, ker kot suverena država ne smemo pripustiti pre-dalekosežnih patronatov zapadnih velesil.
To je bilo že ob sklepu rapallske pogodbe naše načelno stališče ter se moramo še z večjim povdar-kom nasloniti nanj v današnjih dneh, ko doživljamo nova razočaranja. Vlada je brez soudeležbe strank brez-dvomno sklenila z Italijo obvezen pakt glede sušaške luke ter je post festum pod pritiskom razburjene javnosti sklicala sestanek interesentov,
o	katerem je govor na drugem mestu lista, ki pa gotovo ne bodo mogli učinkovito ustaviti razvoj dogodkov. Prejkoslej moramo stati na pravno edino pravilnem stališču, da je glasom rapallske pogodbe sušaška luka integralen del Jugoslavije, ravnotako kot je Reka pri tem postala neodvisna država, ter da se je potemtakem mogoče pogajati glede skupne uprave obeh pristaniških kompleksov samo Jugoslaviji in Reki, ne pa Jugoslaviji in Italiji. Najbolj absurdno pa je, ustvariti junktim med tem vprašanjem in potekom trgovinskih pogajanj med Jugoslavijo in Italijo. Eno-dušnost, ki v tem oziru vlada v vseh slovenskih in hrvatskih krogih ter v velikem delu srbske javnosti, mora biti vladi dovoli zgovoren memento, da je v tem vprašanju postopala naravnost lahkomiselno. Gotovo je, da je v obilici dnevno nastajajočih zunanjepolitičnih zapleiljajev večkrat težko, ugoditi vsem interesom, ali mi tudi z vidika celokupne države moramo imenovati svojo zahtevo, da prosto razpolagamo s sušaško luko, eno glavnih točk jugoslovenske zunanje politike, ker je v tem problemu vse bovana nevarnost, da se Italija nemoteno vrine na vzhodno obalo Jadranskega morja ter nas gospodarsko po-
polnoma zasužnji. Iz cele Dalmacije so se pri tej priliki začuli obupni klici, da vendar ne smemo pustiti iz rok svoje nacijonalne morske plovid-be, ker bi pri kondominiju Reke in Baroša dobili Italijani upliv na vso našo kabotažo. Rimsko in milansko časopisje že triumfira nad uspehi italijanske diplomacije, slavi izvršitelje tega dela, inženjerja Quartierija ter pravi: Potem ko smo rešili reško ita-lijanstvo, smo sedaj rešili tudi reško blagostanje; kar smo započelj v Rapallu, smo dovršili sedaj v Beogradu. Neki beogradski publicist pravi pri teh vesteh, da mora to italijansko veselje odpreti oči celokupni jugoslo-venski javnosti ter jo prisiliti k eno-dušnemu odporu.
Mi vstrajamo pri prosti dispoziciji s sušaško luko in istotako na načelnem stališču, da je treba jugoslovensko zunanjo politiko obrnili v nove smeri. Koncepcija države in njenih potreb, kot jo predstavlja častitljivi Pašič, ne more najti našega soglasja, ker izhaja preveč iz preteklosti in nima dovolj stika s sodobnim življenjem. Mi moramo zahtevati, da imajo naši vodilni možje preko albanskih in maoedonskih skrbi, ter preko vseh zapleiljajev z Bolgarijo in Madžarsko 1 zmisel tudi za severne in zapadne granice države. To moramo posebno odločno zahtevati, ker gre v teh vprašanjih za našo usodo v velikem svetu, ki ga spaja morje, in kjer imamo po svoji teritorijalni, številični, duševni in gospodarski sili vso pravico in vse predpogoje, da se udejstvimo z uspehom. Ako bomo v tem eksistenčnem državnem vprašanju dosledni, bomo lahko ukrotili tudi albanske in bolgarske hajditke, madžarske karliste in avstrijske sovražnike. Pri vsej uvidevnosti za težavni položaj države, ki ji še toliko manjka do notranje konsolidacije, moramo v vprašanju baroške luke zahtevati v zadnji uri politiko močne roke, in naj pri tem tudi pride do padca ene ali druge osebnosti.
Regšme provisoire na južni železnici.
V vsej tišini je naša vlada ratificirala februarja 1921 na Dunaju z južno železnico sklenjen sporazum, ki je znan pod kratkim nazivom re-gime provisoire. Ratifikacija se je izvršila koncem aprila, toda pogodba dosedaj še ni bila službeno objavljena, dasi je to velevažna meddržavna pogodba, ki je posebno za nas Slovence, kjer južna železnica obvlada s svojimi programi celo naše gospodarstvo, izrednega pomena. Ne vemo iz kakšnih vzrokov se zavlačuje publikacijo besedila tega »začasnega sporazuma«, vendar mislimo, da bi bilo v splošnem interesu, da se jo v polnem obsegu objavi.
Kakor znano je južna železnica napravila kmalu po prevratu združenju francoskih prioritetnih upnikov »Association Nationale« ponudbo, da vsaka izmed teritorijalno na južni železnici interesiranih držav odkupi proge svojega ozemlja in jih obenem pusti nadalje v enotnem obratu in upravi južne železnice na račun interesiranih držav. Upravo vseh prog bi vodila južna železnica proti vrnitvi lastnih obratnih stroškov in proti določeni letni renti. Nadzorstvo naj bi vodila mešana komisija interesiranih držav, Avstrije, Italije, Madžarske in naše kraljevine. Uspeh teh pogajanj je bil mogoč le, ako bi vse štiri interesirane države pristopile principijelno na tako rešitev. Ker so 6e pa ta pogajanja zavlačevala in finančno stanje južne železnice vedno bolj in bolj slabšalo, je, njena uprava napravila nov predlog regima provisoira, katerega glavni namen je omogočiti južni železnici vzdržan je obratovanja, dokler se ne doseže sporazum o usodi celega podjetja.
V to svrho so se začela nova pogajanja z udeleženimi drždvami, da se omogoči južni obratovanje do konca leta 1922. Bistvo sporazuma jo, da vsaka izmed interesiranih držav ustanovi za obratne potrebe svojega
Predsednik >Uprave za zaštitu industrijske svojine« dr. Janko šuman:
Zaščita industrijske iastnine.
Z kraljevsko uredbo z dne 15. novembra 1920, služb, novine št. 265, se e ustanovila »Uprava za zaštitu industrijske svojine« kot samostojen državni urad s sedežem v Beogradu Ta uredba stopi v veljavo dne 28 deo 1920.	'
Imenovana uprava je centralni urad za ozemlje gele kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Uprava stoji pod ministrom trgovine in industrije, ki more po potrebi eačasno tudi premestiti njen sedež.
Delokrog, uprave za zaštitu industrijske svojine« — kratko hočem nadalje govoriti samo o upravi — je zaščita patentov, vzorcev in znamk.
Zaščita teh predmetov industrijske lastnine ni nova za nas Slovence.
V	bivšem avstrijskem režimu se je vršila zaščita teh pravic v delokrogu ministrstva trgovine, odnosno javnih del na Dunaju, kjer je patentni urad patente dajal, vodil patentni register in v ničnostnem oddelku razsojal o ničnosti patentov. Istotako je od-
delek ministrstva, ki je bil združen s patentnim uradom vodil centralni register za znamke, razsojal spore glede znamk in v zadnji instanci tudi odločal v zadevah vzorcev. Sicer pa je bilo treba znamke in vzorce prijaviti pri pristojni trgovski in obrtni zbornici, ki je dotične prijave vpisala v registre in jih predložila ministarstvu v svrho upisa v centralni register.
Patenti, ki so se dali pri patentnem uradu na Dunaju, so veljali za vse v državnem zboru zastopane kraljevine in dežele, torej za celo Avstrijo; znamke in vzorci pa niso veljali samo na avstrijskem teritoriju, ampak vsled pogodbe o ureditvi vzajemnih trgovinskih in prometnih od-nosajev med Avstrijo in Ogrsko tudi na ogrskem teritoriju. Bosna in Hercegovina bila je v posebnem položaju, da so tam veljali ne samo vsi na Avstr o-Ogrskem registrirani vzorci in znamke, ampak tudi vsi patenti bodisi zaščiteni v Budimpešti, bodisi na Dunaju.
Po prevratu, oktobra 1918, niso v naši novi državi zgubili veljave zakoni glede zaščite industrijske lastnine, smatrati se mora torej, da veljajo dotični zakoni in določbe, dokler se ne zamenjajo z drugimi zakoni odnos-
no zakonskimi naredbami. (Glej razglas narodne vlade ljubljanske z dne 31. oktobra 1918, ur. list št. 1).
Brez dvoma uživajo torej posebno znamke in vzorci, ki so se po dosedaj veljavnem načinu prijavili pri trgovskih in obrtnih zbornicah v naši kraljevini ono varstvo, ki jim gre po dosedaj veljavnem zakonu.
težja je rešitev vprašanja, v kateri meri veljajo patenti v naši kraljevini- Patenti za nekdanje avstrijske državljane dali so se pri patentnem uradu na Dunaju za celo avstrijsko ozemlje ter Bosno in Hercegovino za največ 15 let pod pogojem, da so se pristojbine pravočasno plačale. Isto tako so se dali pri patentnem uradu v Budimpešti patenti za celo ogrsko ozemlje^ ter Bosno in Hercegovino. Naši državljani, ki so imeli svoje patente vpisane v patentnem registra na Dunaju ali v Budimpešti in so plačali dospele letne pristojbine, so s tem svojo pravico gotovo vzdržali na ozemlju sedanje avstrijske odnosno ogrske republike, vprašanje pa je ali se je ta pravica vzdržala tudi za našo novo državo, odnosno v katerem teritorialnem obsegu.
Ker je to vprašanje zadeva našega notranjega zakonodajstva, mora ga
rešiti naša država. Državne razmere niso dopuščale, da se je to vprašanje dosedaj izrečno uredilo. Pač pa govori
o	tem člen 274 St. Germainske mirovne pogodbe. V tem členu se določa, da države, ki se jim prenesejo pokrajine nekdanje avstro-ogrske monarhije, ali ki so se ustanovile z razpadom monarhije, bodo priznale na teh pokrajinah pravice industrijske, literarne in umetniške lastnine, ki so na njih veljale v trenutku, ko so te pokrajine prešle pod njihovo suvereniteto, ali ki so se po členu 258 mirovne pogodbe obnovile ali zopet uveljavile.
Merodajen je torej za priznanje pravic industrijske lastnine trenutek,
v	katerem je nekdanja avstro-ogrska monarhija razpadla odnosno, v katerem so se odcepile naše pokrajine od nekdanje monarhije. To se je zgodilo 8. oktobra 1918. Naša država je torej obvezana priznati vse pravice industrijske lastnine, ki so v naših pokrajinah veljale dne 27. oktobra 1918, ali ki so se v smislu člena 258 mirovne pogodbe obnovile ali zopet uveljavile, toda samo za dotične pokrajine, v katerih so v tem trenutku veljale odnosno bi po obnovitvi veljale.
(Dalje prihodnjič.)
ozemlja poseben obratni zaklad iz državnih sredstev, ki ga ima družba obrestovati. Obratni zaklad ostane last države, družba južne železnice ima le pravico eventuelne obratne primanjkljaje kriti iz njega. Država bi morala ta zaklad vedno dopolniti na določeno višino. Po preteku dobe regima provisoira preide garancijski zaklad zopet v prosto dispozicijo države, medtem ko bi se zneski, ki bi Jih družba južne železnice za obratovanje vzela iz zaklada, smatrali za obrestna posojila, ki bi jih južna železnica morala v anuitetah vračati državi. Na ta način se je imelo zajamčiti nemoteno obratovanje na linijah s štirimi valutamimi enotami, liro, dinarjem, avstrijsko in madžarsko krono, medtem ko glede obnove obligacijske (prijoritetne) službe, katera »e |e imela izvršiti v francoskih frankih In ki ima izza vojne dovolj zastan-kov in od aprila 1919 popolnoma podiva, v regimu provisoiru ni bilo nobenih določb. Računalo se je namreč, da bode italijanska anuiteta plačana v zlatu in bo pokrila vse obveznosti družbe napram Francozom. Medtem pa so se opetovana pogajanja z Italijani glede anuitete za 1867 odnosno 1880 odkupljene benečanske in lombardske proge lansko leto in letos v Rimu vedno razbila oziroma bila prekinjena brez pozitivnih zaključkov in |e vsled tega vprašanje obrestovanja prioritet ostalo nerešeno.
Po dolgotrajnih pogajanjih v Rimu, v Beogradu, v Budimpešti in na Dunaju so vse interesirane države pristopile na začasni sporazum in ga z veljavnostjo od 1. januarja 1920 vpeljale. Predpogoj za vpeljavo tega režima je bil, da se prelomi z enotnim knjigovodstvom na Dunaju in da »e v vsaki interesirani državi ustano-
vi	posebno samostojno računovodstvo in posebna kontrolna služba. Ta ukrep je bil posebno za naše jugoslovanske proge zelo nujen, ker je tečajna diferenca med avstrijsko in našo krono postala koncem leta 1919 vedno občutnejša in bi nam bilo paritetno zaračunjavanje obeh valut prineslo velike škode. Vendar je ostalo še nekoliko važnih stvari centraliziranih na Dunaju, predvsem osrednje skladišče materijala, glede katerega uprave nismo dobili nikake kontrole, dalje tarifna služba, ki nam je napravila zadnji čas mnogo škode. Tečaje obračuna valut je najprvo določal Dunaj in sicer analogno ključu na dunajski borzi. Pozneje se je ravnateljstvo v Ljubljani emancipiralo, da je začelo samo po povprečnosti zagrebške borze določati obračunske tečaje.
Razvoj tarif v posameznih državah, po katerih vodijo proge južne železnice, je šel svojo pot in se je moral prilagoditi režimu državnih železnic. Tako so nastale velike razlikn ne samo v absolutni višini postavk lokalne tarife, marveč tudi v razmerju mednarodnega obračuna valut.
Zadnje avgustovo povišanje tarife v Jugoslaviji, oziroma pravilneje rečeno vpeljava dinarske tarife pri nas in katastrofalen padec avstrijske krone koncem lanskega leta je grozil odvzeti južni železnici v tranzitu za Trst in Italijo skoro ves tovor v korist avstrijske državne železnice. Podobno je bilo tudi z osebnim promo-tom v tranzitu preko Jugoslavije, kjer je posebno visoka potnolistna pristojbina ovirala promet.
Posledica tega je bilu, da je južna železnica začela misliti na razna tarifnopolitična sredstva, da postane zopet konkurence zmožna z avstrijskimi državnimi železnicami. Tu je omeniti naredbo o povračilu tovor-ninske diference in pa avstrojadran-sko tarifo.
Naše prometno ministrstvo je sicer imelo v Ljubljani svoj komisari-jat, ki naj bi bil nadzoroval južno železnico, ki pa vsled pomanjkanja kompetentne pravice sploh ni prišel do tega, da bi bil mogel začeti izvrševati svojo nalogo. Kakor čujemo, se sedaj snuje pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu aktivna kontrola za južno železnico, vendar smo malo skeptični, da bo ta aparat kos svoji nalogi. Tudi imamo gospodarski krogi v Sloveniji bistveno drugačno
stališče v vprašanju južne železnice, kakor pa ga zasleduje iz političnih razlogov prometno ministrstvo.
(Dalje prihodnjič).
Sslove takse.
(Nadaljevanje).
T. p. 157. Za razglas in protoko-lacijo obrtniške tvrdke 50 dinarjev.
T. p. 158. Ako protokolira žena » soprogovim dovoljenjem trgovsko firmo, ako je bil njen mož v konkur-zu in se s svojimi upniki ni izravnal 1000 dinarjev.
Protipredlog finačnega sveta se je glasil na 500 din.
T. p. 159. Isto m. netrgovsko tvrdko 500 din.
T. p. 160. Za naznanitev in proto-koliranje izpremembe tvrdke pri vseh ueakcijskih podjetjih se plača polovica gornjih taks, ki so določene za protokoli ran je sama
T. p. 161. Za naznanitev in pro-tokoliranje podružnic vseh podjetij sploh ,se plača enako polovica takse, ki je določena za protokoliranje glavne tvrdke.
T. p. 162. Za objavo, da je tvrdka prenehala obstojati se plača 20 d.
T. p. 163. Za razglas in protokoliranje polnomoči, prokure, poslovodstva, upravnega svetništva, za iipre-membo ali izbrisanje naštetih se plača petina takse, ki je določena za protokoliranje tvrdke same.
T. p. 164. Za protest menjice vsled nedočasnega izplačila za vsoto
a) do 500 din. vštevši 5 din.
b) do 1000 din. 10 din.
c) preko 1000 din. 20 din.
Tem taksam sledijo takse za prijavo patentov, žigov, vzorcev, modelov in znamk, ki pa so bile objavljene v narcdbi o zaščiti industrijske imovine v Uradnem lista štev. 1 od 1921 in jih zato tu ne ponavljamo.
Te takse obsegajo postavke 165 do 201. Njim sledijo takse carinske stroke, ki so bile sicer že lansko leto vpeljane z Uradnim listom z dne 23. aprila 1920, štev. 50, ki pa ae letos znatno povišujejo. Tako znaša po novem načrtu tarifna postavka 202 taksa za carinsko prijavo, ki jo predloži voznik ali tisti, ki je prinesel blago, izvzemši poštno blago 2 din. (dosedaj pol dinarja).
T. p. 203. Za stovomico, sprem-nico, razen poštne in za odpremnico za vsak koli 0.10 din.
Pri celovagonskih tovorih znaša t« taksa pri vagonu, ako železnica predloži carinarnici stovomice, najmanj 5 dinarjev. —
T. p. 204. Za izprevodnico, ki spremlja uvozno blago, za tovorni list In izvozno listo 1 din, (dosedaj 0.20 dinarja.
To takso plačajo tudi tranzitni tovorni listi in vsaka priloga tovornega lista.
T. p. 205. Za vsako carinsko deklaracijo 2 din.
T. p. 206. Za vsak vložek v deklaracijo 1 dinar.
T. p. 207. Za pobotnico o plačanih pristojbinah 0.20 din.
T. p. 208. Za prošnjo za dovoljenje naknadne deklaracije za ekspedicijo iste vrste 2 din.
Za odobritev kreditiranja carine 5 dinarjev.
T. p. 209. Za prenos tovornega lista na drugo osebo, za prenos skladiščnega blaga na drugo osebo, zh vsako deklaracijo 5 din.
T. p. 210. Za potrdilo o izvoru inozemskega blaga 0.50 din.
T. p. 211. Za odobrenje, da se uverenje o poreklu naknadno pod-nese 5 din.
Ta taksa se plača vselej, kadar se prosi za dovoljenje naknadne predložitve dokumentov.
T. p. 212. Na potrdila o zdrav-stvenosti blaga in na potrdila o izvršeni kemični analizi v inozemstvu, če se ne predloži v poverjenem prevodu 5 dinarjev.
Ta taksa se plača tudi, ako se zdravstenost potrdi na deklaraciji. Na potrdila o zdravstvenosti živalskih proizvodov se ne plača te takse.
(Dalje prihodnjič.)
izvoz in uvoz.
Uvoz iz Rumunije. Z ozirom na obstoječo srbsko-rumunsko trgovsko pogodbo, ki je bila sklenjena 28. decembra 1. 1906, se pobira pri uvozu blaga ru-munskega izvora minimalna tarifa. Ta ugodnost pa bo ostala v veljavi le še c!o 4. aprila 1. 1922, ker je Rumunija to pogodbo odpovedala.
Prepoved izvoza švicarskih frankov ukinjena. Švicarski zavezni svet je ukinil prepoved izvoza švicarskih banknot ter drugih novčanic ter vrednostnih papirjev.
narodno gospodarne zadrn.
Trgovina.
Tranzit tobaka. Minister za financ* jo odobril rešenje samostojna monopolne uprave, ki podaljšuje prepoved tranzita tobaka skozi našo kraljevino tudi zn tekoče leto. Transport se zamore dovoliti le v gotovih slučajih na podlagi odob-renja ministra za finance pod pogojem, da uprava državnega monopol tobaka ne potrebuje.
Prodaja čevljev. Odsek za prejem
i	razmestitev blaga ministrstva za prehrano bo prodajal dne 27. junija t. 1. 5000 parov otroških, 800 dolgih, 5200 parov moških in 19.000 parov ženskih čevljev. Za celokupno količino znaša kavcija 220.000. Najmanj se za mor e kupiti 800 parov ene vrste.
Ponudba bolgarskega špirita. Mini-sterstvo za finance v Sofiji prodaja v inozemstvu 1 milijon litrov čistega rafiniranega, 95 odstotnega špirita, ki je izdelan iz čiste koruze po 12 bolgarskih levov po litru, franko knjaževsko skladišče (v bližini Sofije). V slučaju, da odvzame kupec večje količine špirita, se nudijo posebne ugodnosti in špirit se postavi franko bolgarska luka v Črnem morju ali na Donavi. Sodi kupca so prosti uvozne in izvozne carine. Za špirit, ki ni najboljše kvalitete, se razven 6 odstotne izvozne carine ne plača nikakih pristojbin.
Trgovska pogodba med Poljsko i* Sovjetsko rep. sklenjena. Dne 17. t. m. »o bili končani pregovori glede trgovske pogodbe med Poljsko in Sovjetsko republiko. Dosežen je popolen sporazum. Nerešeno je ostalo le še teritorijal-no vprašanje.
Industrija.
Davek na poslovni obrt režijska postavka. lOkonomsko-finančni komite ministrov je sklenil, da se mora smatrati v poslovnem letu faktično plačani davek na poslovni obrt industrijskih podjetij, ki javno polagajo račune, za režijsko postavko, ter se z ozirom na to ne priračuna čistemu dobičku podjetja.
Električna centrala za Dobravo. Na Dobravi pri Ljubljani se je osnovala zadruga, ki namerava zgraditi na Ora-daščici električno centralo, ki bi dajala tok Dobravi v svrho razsvetljave in v obrtne, industrijska in gospodarsko svrhe.
»Olea« nova tvorniea za kemijska izdelke. V Osjeku se je osnovala z glavnico 10 milijonov kron družba »Oleac, tvorniea za izdelovanje kemij-sko-tehničnih izdelkov.
Kriza v šlezki tekstilni industriji, iz Krnjova (Jfigemdorf) poročajo: Kriza v tukajšnji tekstilni industriji traja dalje. Štiri velike tvomice sukna »o ustavile pogon in mirujejo že delj časa, vse druge tvornice sukna pa delajo lo nekaj ur dnevno in še to z zelo znižanim številom delavcev. 4000 delavcev jo brez posla.
Denar&tvo.
Obrestovanje vlog. Ravnateljstvo mestne hranilnice v Kamniku naznanja, da obrestuje izza 1. januarja 1921 vloge vseletno. Obresti se pripisujejo b glavnici le koncem leta. Zapadle obresti se izplačujejo na željo po preteku koledarskega leta.
Promet novčanie naše državne Narodne banke je znašal 8. t. m. 3743 milijonov 880.395 dinarjev ter se je povečal med 1. in 8. t. m. za 29,884.940 din.
Kriza v Avstriji in posojilo. Medtem ko se zavlačuje kabinetna kriza, pada krona neprestano nižje in nižje.
V	službenih krogih se gleda na vse to optimistično. Po informacijah, ki prihajajo iz teh krogov, je sporazum z gotovimi denarnimi zavodi že zaključen, ki so pripravljeni izplačati takoj en del
onih posojil, kateri so dovoljeni na temelju sklepa finaučue komisijo zveze narodov.
Cirlnsu
Uvozna carinit na le*. V lesni industriji, posebno v trgovini z melikim lesom je nastopila v Sloveniji in v Bosai občutna kriza. Ponudbe naših trgovcev se povsodi odklanjajo z motiviranjem, da je mnogo cenejih ponudb iz Avstrije in Cehoslovaške na razpolago. S takimi razmerami morajo žalibog naši trgovci na svetovnem trgu vedno računati, četudi bi jih morala v lastni državi Ščititi uvozna carinska tarifa. Proti tej tarifi so se vzdignili češki trgovci, ki se od svoje vlade zahtevali, da pritisne sa našo vlado glede znižanja tozadevnih carinskih postavk. Ker je lesna trgovina ena naših najvažnejših gospodarskih panog, smo trdno prepričani, da se naša vlada ne bo uklonila pod tem pritiskom, pač pa da bo ščitila interese lastnih državljanov. Češki lesni trgovci naj se le potrudijo in si poiščejo druga tržišča za mehki les.
Promtt.
Promet med Bosanskim Brodom ia Sarajevom je vzpostavljen. Skoda, katero je napravila na železniški progi ve lika magljajska povodenj, je bila hitre popravljena. Po noči med 17. in 18. *e začeli osebni vlaki zopet voziti.
Promet na progi Graz—Maribor— Celovee. Po poročilu graškega ravnateljstva južnih železnic je bil 20. t. m. dotočen za otvoritev prometa na progah Graz—Maribor—Celovec in Graz—8p1-lje—Ljutomer.
Povi&anje telefonskih pristojbin v Avstriji. Visoke cene materijalu, povišanje plač uslužbencem in vedno naraščajoči stroški so prisilili avstrijsko vlado ,da je sklenila povišati telefonska in brzojavne pristojbine. Za brzojavke
v	Nemčijo, Jugoslavijo, Cehoslovaško ia Madžarsko se bo sedaj plačevalo po besedi mesto 8 K 6 K. Najmanjša telefonska taksa bo znašala 60 K. To povišanje stopi v veljavo s 1. julijem t. I.
Kmetijstvo.
Letošnja žetev. Izgledi na letošnje žetev so popolnoma različni. Medtem ke Slavonija hvali stanje posevov, se pritožuje en del Vojvodine. Cez nekaj časa bo situacija bolj jasna kot je danes. Pričakuje se dobra žetev za vse vrste žita razven za oves, ki je vsled suše zHe trpel.
Nevihte in elementarne nezgode v naših krajih. Iz Like se poroča, da je velika nevihta napravila gromadno škodo. Nevihta je divjala nad Varaždinom in se raztezala do Maribora. Pripetito se je več elementarnih nesreč. Podobne vesti prihajajo tudi iz mostarske okoliše.
Naznanila trgovsko in obrt-nliko zbornico v Ljubljani.
Ponudba delavskih oblek. Trgovsko ministrstvo opozarja trgov, in obrtniško zbornico na ponudbo tvrdke Ren* Mulie, trgovca * oblekami iz Lille-a, ki ima velike zaloge storjenih oblek za delavce (moške, ženske in otroke) na razpolago. Interesenti, ki se za nakup takih oblek zanimajo, blagovolijo to naznaniti gori navedeni zbornici v Ljubljani. (Št. 2449).
Transport blaga iz Pariza do Beograda. Ministrstvo trgovine in industrije naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da je dobilo od transportnega društva :»Pijemontez< iz Pariza obvestilo, po katerem izvršuje transport vsakovrstnega blaga iz Pariza v Beograd po ceni 0.75 santima za vsaki kilogram in 12 frankov za vsakih 1000 frankov stvarne vrednosti za osiguranje blaga. Povdarja, da ima v ravnateljstvu (17 Rue du Mail) starejše srpske upokojence, ki poznajo vsa glavna tržišča in so v dobrih zvezah z znanimi svetovnimi firmami, vsled česar morejo točno in hitro izvršiti vsako uaročilo.
Dobava, prodaja.
Razpis dobave ovsa za Dravsko divizijsko oblast. Komanda Dravske divizijske oblasti potrebuje zn skladišča, i* sicer v Ljubljani 120.000 kg, v Mariboru 110.000 kg in v Celju 20.000 kg ovsa in poživlja interesente, da stavijo komandi v Ljubljani brzojavno ali pismeno ponudbe franko skladišča. Skladišča imajo železniške tire. Dovol jen je en odstotek nečistoče. Relativna teža najmanj
wg«—amin uin mumin—
l državna ranadna loterija.
Prvo irobanjo
15, iit 16. julija t.1,
5 premij I
Absolutni! sigurnost in držonvo Jamstvo.
V teku od 5 mesecev izžrebalo
se bode
(9 lili« IIK
brez vsakega odbitka v goto« vem denarju.
Z eno srečko se more dobiti
4 mllLne kron. 2 millonn
400.000. I mlUon 600.000. 000.000. 600.000. 400.000.
320.000. 280.000. 240.000.
200.000. 160.000. 120.000. 00.000 iti
Priporočamo sledeče, Se starodne srečke na Izbiro:
| 64.964 | | 83.234 | | 8 014 | I 67 111 | | 88.755 | | 12.953 |		
I 69.398 \ | 71.837 |	| 93 223 } | 14.478 | | 94.682 | | 15.467 |	
1 72.979 1	| 98.612 |	| 18.586 |
| 78.415 | | 4.220 | | 24.661 |		
Cena srečk za vsako Izbiro:
Listo dobitkov brez odlašanja takoj po vsakem žrebanju' Hitra in točna postrežba. Naročila iz cele države nasloviti na uradno Glavno kolekturo državne razredne loterije. Na naročila se ozira le, če se
pošlje denar vnaprej.
(Oddelek razredne loterije)
Zagreb, Goječa ulica 8.
Telefon 11—19 in 23 98.
■41 kg. Oddaja se brez vreč ali v vojnih vrečah. Dobavni rok je od 1. do 10. julija t. 1. Kavcija znaša 10 odstotkov. Razpis je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
Nabava 20.000 kg petroleja zaDrav-ko divizijsko oblast. Vsi interesenti *o poživljajo, da vlože svoje pismene ponudbe 25. junija t. 1. do 11. ure dopoldne ali pri intendanturi Dravske divizijske oblasti ali pa pri Komandi Vojnega okruga v Mariboru, ker se bo navedenega dne sklenila pismena direkt-ua pogodba za nabavo 20.000 kg petroleja. Predaja franko Intendantsko skladišče Maribor v sodih 15 dni po odobre-nju pogodbe. Pogoje se zamore zvedeti pri Intendanci Dravske divizijske oblasti in pri Komandi Vojnega okruga v Mariboru. Ponudbe se sprejemajo od 1000 kg naprej. Kavcija 10 odstotkov.
Prodaja raznega blaga. Na podsta-
vi	a. 128., 129. in 146. carin. zak. bo ljubljanska glavna carinar. dne 1. julija t. L ob desetih prodajala na javni dražbi: 1.) 10 kg bombaževih trakov, tkanih, pobarvanih v vrednosti 500 dinarjev; 2.) 3 kg volnenih trakov, tkanih, pobarvanih, v vrednosti 250 dinarjev; 3.) 2 kg polsvilenih trakov, pobarvanih, v vrednosti 400 dinarjev; 4.) 3 in pol kg polsvilenih trakov, pobarvanih, v ripsu izdelanih, v vrednosti 300 dinarjev; 5.)
1 kg svilenih trakov, pobarvanih, v vrednosti 120 dinarjev; 6.) 2 kg sedemnajst ženskih klobukov, opremljenih, v vrednosti 450 dinarjev; 7.) 1 kg šivanega blaga iz gladke bombaževe tkanine, pobarvane, ki tehta v 1 kvadratnem metru nad 120 gr ter ima v 1 kvadr. cm 50 do do 80 niti, v vrednosti 80 dinarjev; 8.)
2 kg gladke bombaževe tkanine, ki tehta v 1 kvadr. m nad 120 gr ter ima v t kvadr. cm v votku in v osnovi 50 do 80 niti, pobarvane, v vrednosti 90 dinarjev; 9.) 0.650 kg svilene tkanine, pobarvane, v vrednosti 200 dinarjev; 10.) 0.700 kg povoščenega platna v kosu, ki se prodaja na meter, v vrednosti 40 dinarjev; 11.) 44.150 kg kovčeg iz mehkega lesa, neprecizno pooblan, pobarvan, v vrednosti 40 dinarjev. Skupna cenilna vrednost 2470 dinarjev. Licitanti polagajo kavcijo 10 odstotkov cenilne vrednosti.
Razprodaja raznega blaga ministrstva za prehrano v likvidaciji. Odsek ministrstva prehrane in obnove zemlje v likvidaciji je započel z detajlno prodajo blaga, ki se nahaja v skladiščih prejšnjega ministrstva prehrane. Za blago so cene že določene. Blago se bo prodajalo svobodno vsakomur brez razlike.
Razno,
Stanovanjska naredba. Nova stanovanjska naredba v >Službenih Novinahr še ni objavljena, z njeno vsebino pa smo se že nekoliko seznanili. Glavna razlika tned zadnjo nesprejeto in novo naredbo je ta, da se stanarina povišuje 4kratno, ker predpisuje nova naredba julijsko stanarino 1. 1914 v dinarjih, najemnik pa mora vrhu tega trpeti še doklado za občine in slična bremena. Za najemnike, ki imajo 60.000 do 100.000 K letnih dohodkov se sme stanarina zvišati šestkrat Pri najemnikih a letnimi 100.000 kron pa ima hišni gospodar svobodno roko. Ravno tako prepušča revidirana stanovanjska naredba svobodno povišanje stanarine za poslovne prostore. Tudi ta naredba velja kot je bilo predvideno v nesprejeti naredbi za celo kraljevino ivvzemši Srbijo in Crno goro.
Skrb za invalide v Italiji. Ministrski »vet je sprejel načrt zakona, ki nalaga vsakemu podjetju dolžnost, da sprejma na 20 delavcev po enega invalida.
čebele za antanto. Med raznimi nalogami, katere je stavila antanta Nemčiji se je našla še ena. Nemčija mora oddati Franciji in Belgiji 75.000 panjev čebel z medom. Antanta zna dobro izrabljati sovražnike in zaveznike, ljudi m živali.
Tržna poročna.
Trg.
Ljubljana. Zastali izvoz je povzročil padanje cen živine osobito v Hrvat-ski in Srbiji. Slovenija počasi sledi. Za ljubljanski trg se dolačajo sledeče najvišje prodajne cene: na stojnicah volovsko meso zadnji del 34 K, prvi del 30 kron, po mesnicah v mestu za prima vole 36 K zadnji del, 32 K prvi del. Te-
lečje meso se bo razprodajalo na stojnicah: Predovič, Smoljan in Kraševec prve vrste 20 K, druge vrste 18 K kg. Na omenjenih treh stojnicah se bo prodajala slanina po znižanih cenah. Najvišja cena za telečje meso na vseh drugih stojnicah je 24 K prve vrste, 22 K kg druge vrste, pričakovati pa je, da se bodo cene telečjega mesa še znižale. Zelenjave je v izobilju po zmernih cenah. S črešnjami Je trg dobro založen. Najvišja prodajna cena za črešnje prve vrste za prihodnji teden je 12 K kg. Domače črešnje se razprodajajo po 8 K kg. DoŠle so prve importirane hruške. Jajc je dovolj po 1.80 K kos.
Maribor: Odsek za določanje cen v Mariboru Je določil sledeče cene: Volovsko meso prednje 24 K, zadnje 26 K, meso od telic in ne čez 6 let starih krav in bikov ne nad 22 K, telečje T. vrsto 18 K, II. vrsto 16 K. Teletina brez kosti 21 kron.
Poljski pridelki.
Tedenski pregled. Konzum je zapustil svojo rezerviranost in začel nabavljati. To je vzrok, da so cene moki poskočile za 50 do 60 vinarjev po kg. Milni so sicer ustavili pogon, ker se je privozilo na trg le malo pšeniee, ne sme so pa pozabiti, da konzum porablja večinoma le belo moko, medtem ko krušno moko zanemarja. Mlini torej z delom ne pridejo na svoj račun, ker povečujejo zaloge krušne moke. za katero se najde le malo odjemalcev. Da bi pospešili prodajo krušne moke »o mlinarji zvišali razliko med belo in krušno moko od
2	na 2.50 K do 3 K. Moka 0 stane sedaj 15.20 do 15.50 K brez vreče franko postaja natovorjenja.
Pšenice oe dovozi malo, prodaja pa se po 1020 do 1050 K, koruza Je bila začetkom tedna zanemarjena. Preteklo sredo je prišlo nekaj inozemskih, posebno dunajskih kupcev, ki so sklenili par kupčij po 430 do 435 K franko vlač. brod na Donavi. Oves Je popolnoma izginil. Cena mu je le nominalna in sicer 550 do 560 K franko postaja natovorjenja.
živinski trg na Dunaja 13. in 14. junija 1921. a) Goveja živina: Dne 13. junija se je na trg prignalo iz naše države 68 glav, iz Rumunije 281 glav, iz Ogrske 493 glav in iz notr. Avstrije 90 glav rogate živine. Trgovina je bila živahna in dobra, ker je bilo poleg dunajskih kupcev dosti kupcev iz ostalih večjih mest Avstrije. Cene so se poboljšale za prilič-no 20 K pri kilogramu od cen prejšnjega trga. Prodajala se je prva kvaliteta, voli 140—160, biki 120—145 avstr, kron za kg. b) Svinje: Dne 14. junija se je prignalo iz naše države 85, iz Rumunije 557 in iz Ogrske 694 glav. Kupčija je bila dobra, cene so napram prejšnjem trgu poskočile za približno 10 kron pri kilogramu. Prodajalo se je lažje svinje po 210-280, težje pa po 185-218 avstr, kron za kg.
Les.
Slovenija. Otesani les za zgradbe, nesortiran, v navadni dolžini od 4 do 10 em plačujejo s 700 K za kubični meter. Kubični meter mehkih desk stane 1100 K, deske za zaboje 1260 K, bukovi pragi 65 K. Bukova drva na vagonu od nakladalne postaje do 185 K za kub. meter. Bukovo oglje po vagonih’ plačujejo s 150 K ca 100 lig. Sicer so pa lesne eene v Sloveniji razmeroma nižje nego v hrvat-*kih in srbskih pokrajinah, ker Je bila produkcija namenjena izvozu in je našla malo odjemalcev. Povpraševanje po lesu Je zaenkrat pičlo, produkcija pa večja nego tekoče potrebe; radi tega so lesne zaloge polne.
Razširjajte Trgovski list!
Barza.
21. junija.
Zagreb. Promet ie bil danes nekoliko živahnejši. Največ so se zahtevale delnice Hrvatske eskornptne banke. D e-vize: Berlin 210 do 210 50, Bukarešta 227 do 230, Milan 734 do 735, London 547 do 550, Newyork kabel 143 do 143.50, ček 140.50, Panz 1182 do 1188, praga 200 do 200.50, Dunaj 20.70 do 20.75, Budimpešta 59.25 do 59.50. Valute: dolar 138 50 do 139, avstrijske krone 22.50 do 23, rublji 31 do 35, češke krone 195, 20 K v zlatu 462 do 466, funti 547, napoleoni 462
do 464, marke 212 do 215, leji 223 do 22*, lire 725 do 730.
denar blag*
Ljubljanska kreditna bska . 820	865
Jadranska banka ... 1800	1875
Slovenska eskomptna banka .	.	620
Beograd. Borza je tudi danes radi Duhovskih praznikov zaprta.
Tovarna pletenin m tkanin
JOSIP ROMZ & KOMP.
Ljubljana, Poljanski nasip 40
izgotavlja po primernih cenah in najnovejših vzorcih berlinske rute (volnene) rašel-rute, ženske naglavne šale, razne rute (Cachnez), svilene modne kravate (za gospode In dame), svilene modne šale (za gospode in dame), angleške športne šale (za gospode in dame). Cenjenim odjemalcem in zastopnikom svetujemo, da nam po možnosti sporoče celotn* potrebo in to radi tega, ker se na eni strani cene surovinam vedno dvigajo, na drugi strani pa naknadnih naročil ne moremo is-vršitl, ker dela tovarna samo po naročilu la si ne nabavlja zalog.
,MERKUR‘
veletrgovina z manu-: fakturo na debelo :
Maribor.
• • •
Priporočamo našo zalogo prvovrstnih fabrikatov čeho-slovaškega proizvoda vseh vrst manufakturnega blaga po dnevni konkurenčni ceni.
“ sledna kana,
kavine konserve s sladkorjem, kavfne konserve brez sladkorja in marmelado nudi po najnižji dnevni ceni In v vsaki množini
Delniška družba „TRiGLAir
tovarna hranil v Snu rti pri Kamnika.
Kupuje tudi tozadevne surovine.
Sladkor
kocko v zabojih po 30 kg, kristal v vretah po 100 kg na vagone kakor tudi v manjših množinah iz skladiiCa v Mariboru po najnttjlh dnevnih cenah
P
Družba Nayer
 Maribor.
Im iti za M
izdeluje	140, 0—4
Tovarno lesenih žebljev
Ivan Mg ml.
Tacen m Šmarno goro pri Uubljnai.
Na prodaj je graščina
na Dolenjskem ob železnici v lepem trgu. Njiv, travnikov in gozdov je 8 oralov. Poizve se natančneje v »Dobrodelni pisarni«, Ljubljana, Poljanski nasip 10.
Celo srečka
Biaarjn 41 — iti Uma !92‘—
Četrtina srečke
Dlsarjav tr~ afiJrMjr-
Polovico	srečke
Dmaritv	24-
ali Eroa	«-
Osmlna srečke
Diiarje* J —
afijroi 21—
s
ireraragi' •tv:rxM&TTTTag^.ca^:?,iMaMaac»raww«^a5E«'WBBMnPE«58nB,',TO
uu21lja?*a
Selenburgsva yi, 1
m 1 i		: k a skupnost s Hrvatsko eskomplno banko in Srbsko banko v Zagrebu. 'Aapiif.l 20,000.000 K. - Rezerve okrog 6,000.000 K.		fešršuje sse bančne transakcUe najkabmineje.
				Denarne vioge. - Nakup in prodaja: efektov, deviz, valut. • Eskompt menic, faktur, terjatev - Akreditivi. Borza.
m M;		-žrr.o?av<« nas»cv: ESKOMPTNA. - Telefon Interurb. št. 146.		
MANUFAKTURA iN TEKSTILNO BLAGO
NA DEBELO IN DROBNO
K. WORSCHE
MARIBOR
GOSPOSKA ULICA il. 10.
ODPKEMNO PODJETJE
STEVO TONČIČ * MARIBOR
Oddelek za razpošiljanje poštnih paketov.
GG. TRGOVCU
Poštne pakete iz inozemstva dobite v 8 dneh zaca-rinjene na odrejeno mesto, ako iste oddaste na naslov
STEVO TONČIČ S MARIBOR
(Za pakete nemškega izvora je paziti na obstoječe carinske odredbe. — Tozadevne informacije brezplačno na razpolago. — Postrežba hitra in točna.
Za čim večje posluževanje te vrste odprave prosi
s posebnim spoštovanjem
STEVO TONČIČ I MARIBOR
Telefon 230 in 330.	—	—	Brzojavi: Tonspedit.
! COMPARISON V
Najboljši amerikansk? pisnlnl stroj
»v
se dobi po jako nizki ceni z jamstvom pri generalnem zastopstvu za Jugoslavijo
CEROVAC I DRUGI
Zsgreb, Palmotičeva ul. 7.
Telefon 23—67.
Brzojavi: Drugovi Zagreb.
Veletrgovina z drobnino, galanterijo in pleteninami (trikotaža)
Gašpari in Faninger
Maribor
Aleksandrova cesta 48. : Samo na debelo.
m
Gosposka ulica št. 38.
Telefon interurb. 389. nudi v nakup najboljši nemški proizvod: POSTEKLEN PAPIR (Glaspapier, Fllntpapier), ŠMIRKOV PAPIR (Schmirgelpapir), ŠMIRKOVO PLATNO (Schmirgel-leinen), vsakovrstno BRUSILNO PLATNO (Schleiftiicher), posuto s steklom ali šmirkom za trgovino in industrijo.
Zahtevajte cenike 1
Gazela milo
je prvovrstne kakovosti in ca 20 °/» ceneje kot enakovredno importirano milo.
Mitoma in svečarna d. d. v Ljutiljoni.
Medli, Rakm & Zanki, *
Tovarna Mčnih m rudninskih Dan/ ter laliov.
prej: . Zanki sinovi.
Centrala: Ljubljana.
Brzojavi: Merakl, Ljt bijana.
D. z o. z.
Skladišče: Nouisad.
Telefon: 64.
Zaloga pohištva
Karol Prels
H a r I b o r
Slomškov trg 6
Na debelo.
Ekipori,
Na drobno.
Ceniki brezplatno In poštnine prosto.
Izdelovanje žičnih vložkov 2a postelje.
L,  ......          °
Lastnik: Konzorcij za izdajanje »Trgovskega Usta«
Englisft varnishes:
Angleški laki
COPAL VARNISH. Kopalov lak za znotraj. FINE COPAL VARNISH. Fini kopalov lak za znotraj.
SUPERFINE COPAL BODY VARNISH.
Lak za kočije, najfin.
FINE COPAL CAR-R1AGE BODY VARNISH. Lak za kočije, fini.
PALE FLATTING VARNISH SPRF. Brusilni fini prep. lak.
PALE FLATTING VARNISH UN1VERSALE Brusilni prepar. lak.
EXTERIOR COPAL VARNISH FINE.
Fini zračni lak.
EXTERIOR COPAL VARNISH SPRF. Najflnejšl zračni rap. lak
PALE SICCATIVE FLU1D Slkatif, svetel.
DARK SICCATIVE FLUID.
Sikatif, temen.
SPRF. WELLRIGHT VARNISH.
Lak za kočijske stalke, najfinejši.
Priznano najboljša in zanesljiva kakovost:
barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federwelss), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti.
„MERAKL“.
Lak za pode.
„!V1ERAKL“. Llnoleum lak za pode.
,,MEKAKL“. Einajlni lak.
„ MERAKL". Brunoline.
mmmmm
a«««?****
English vcrmshes:
Angleški laki:
JAPAN BLACK VARNISH.
Lak za gvoždje, japan.
FINE JAPAN BLACK VARNISH.
Fini črni japonski lak.
QUECK BLACK VARNISH Japon. lak s sikativom.
ISOLATING BLACK VARNISH. lzolirni lak.
LIQUID DRIERS PALE Terebina svetla.
L1QU1D DRIERS DEEP. Terebina temna.
DAMAR VARNISH. Damarov lak.
ENAMEL VARNISH WHITE Emajl beli.
ENAMEL VARNISH BLUE, RED, GREEN.
Emajl moder, rudeč, zelen.
FINE ENAMEL VARNISH WHITE. Emajl beli, izredno fini.
* Na debelo:	X
Kava.	i
tal. kakao. sardine. iljt, vinski kis. bohinjski in Irapistov-ski sit. salami, šunka in slanina, Ijulomersko steklenično vino letnik 1917.
Slatina.
T. NENCltiGER
UuUUana, Resljeva cesta 3.
Tovarna olja In flrneža
Zabret & Ko.
Britof pri Kranju (Slov.).
Skladišče: Beograd, Novi Sad.
NAJCENEJE.
Emiil
Proizvaja jedilno laneno olje, tehnično laneno olje, pr ima laneni lirnež, lanene tropine in druge vrste oljnih izdelkov.
:
Olavni urednik: Peter Kastelic. - Odgovorni urednik: Franjo Zebal.
j Brzojavi: ZABRET, KRANJ.
*	■	■	aiaiaiaiaiaiaiaiaiiiaiaiaiaieiaiaiaiaiaiaiaiaiaiaiaiaiaiaiaian
_________ iiaiaiaiaiaiataiaiaiaiaiaiaiaiaifiaiaiaia
— Tiska tiskarna MaKso Hrovatin v Ljubljani.