/ 
T  V. 34.  Ptuf, 6. septembra 1957  L  TNIK  
Uprava tn  urednmvo ?tu), Lackova ulica 8  -Telefon 156, NB Ptuj §te-v  643-T-206  -Ure-­ 
tuje  uredniški  odbor  - Odgo vorni urednik Anton Bauman -Rokopisov  ne  vracamo  - Tiska  Mariborska  tiskarna  
Cena 10 din -Letna narocnina 500 din, _________________________ , _______ polletna ____ 250 dinarjev ________ _ ____ ___ ___ _  

·Letos bo v Cel;u 
VI. kongres LMS 
13. septembra bo v Celju VI. kongres Ljudske mladine Slovenije. Politicnim dogodkom, ki se nam obQtajo v tem letu, 
... bo dal ta kongres nedvomno svoj nemajhen delež, saj pre~­stavlja ta kongres že po svojem delovnem nacrtu važen me,j­nik v nadaljnjem razvoju mladinskega gibanja tako v okviru same organizacije LMS kakor tudi izven nje. 
Na kongresu bodo obravnavali tiste probleme, ki so danes v osp1·edju zanimanja · mladega rodu. 'freba bo obdelati vse osnovne probleme, ki danes otežkocajo vzgojno rast mladega cloveka ter najti primerna stališca, ki naj pripomorejo k vec­jemu napredku. Skratka: konstruktivna kritika mora imeti svoj lconcni cilj v iskanju rešitve perecih problemov. 
Družbena in politicna vloga mladine je rasla vzporedno z ra:z;vojem naše socialisticne družbe. Delavsko samoupravljanje kaže vse vecjo težnjo po pomlajanju kadrov 111 zato mor.i. mlajša generacija zamenjati starejšo. To pa je velika odgo­vornost, kajti mladina mora vedeti, kako naj se loti odgovornih nalog. Temu zakljucku se pridružuje še drugi, namrec dejstvo, da ta generacija raste in s razvija ob uspehih in napakah starejše generacije. Tako bo kongres združil dvoje žari,šc: pre­tekiost 'in botlocnost mlade generacije. Mlad clovek mora Y današnji in bodoci stopnji družbenega razvoja dobro spoznati svoje nafoge in dolžnosti v družbi ter jih dosledno in ucinkovito izpolnjevati. ce bo sedanja mlada generacija dopustila napake na svoji poti, bodo te napake njej prej ko slej v škodo. Zato je glavna naloga kongresa, da posveti temu vprašanju glavno pozornost. 
itnenja o današnji mladini so zelo razlicna. Crno gledi ji pripisujejo vsemogob napake, od neresnosti do pokvarjenosti in po teh sodbah caka mladino zelo crna bodocnost. Res je mogoce le to, da je današnja generacija razpeta med svojimi zeljami in svojimi potrebami, kar predvsem povzroca standard, ki je v, svetu precej razlicen. ekateri mladi ljudje primerjaje, naš standard s standardom zapadnih dežel. Težave, ki s tem v zvezi nastajajo, pa vedno razlicno ucinkujejo, vendar je ve­likanska vecina pripravljena doma ustvarjati boljše življenje. 
Mlada generacija je tudi uolj demokraticno razpoložena in bolj neposredna v medsebojnih odnosih. Mladina je sedaj tudi zelo kriticna do družbenih dogajanj okoli sebe, kar kaže na zanimanje mJadine do nap1ednega socialisticnega razvoja. To dejstvo pQbija trditve, da je mladina neresna ali pa celo' zlo­namerna. Seveda pa je treba dati vsem tem lastnostim pravilno smer razvoja in del te naloge naj bi rešil VI. kongres L'.\fS. Mladi delavci, kmecki fantje in dekleta, mlada inteligenca, va­jenci, uslužbenci, dijaki, vsak ima svoje specificne teža ve in uspehe, pa naj se organizirano ali neorganizirano bori za svoje življenjske ideale. Mladinska organizacija kot politicna organi­zacija cuti prav zaradi tega svojo dolžnost, da težnje in pro­~leme združi in nakaže primerno pot za uveljavljanje mladega cloveka v družbenem in politicnem življenju. 
Letos bodo tudi vse mladinske organizacije pismeno raz­ložile kongresu svoje delo ter opozorile na probleme, ki nasta­jajo v zvezi z njihovim delom. Ce bodo vse organizacije pridno sledile po»ivu Centralnega komiteja, potem ne moremo dvomiti T popolen. uspeh kongresa. 
Tudi ptujska mladina se pripravlja na ta konqres ter bo poslala v Celje nekaj delegatov, ki bodo zastopali naše delo, težnje in probleme. 
Noto Sov·e ske zveze 
"" ,, 

zahodnim drzavam 
Sovjetska zveza obtožuje zapadne velesile za 
oboroženo intervencijo v Omanu in Jemenu, pra­vijo pa, da je francosko-izraelska zveza uper­jena proti arabskim dež elam 
Moskva, 5. sept. (TASS). -Po zveze med Francijo in Izraelom vesteh radia Moskva je sovjetska v resnici uperjene proti arabskim vlada izr0cila VeLiki Britaniji, deželam. Sovjetska zveza po­Franciji m ZDA note v zvez;i s uda-rja, da bi z deklaracijo štirih problem; Srednjega vzhoda. So­sil. v kateri bi obsodili oboroženo vjetska zveza v notah obtožuje vmešavanje na Srednjem vzhodu, ZDA, Veliko Britanijo in Fran­ustvarili osnovo za nevmešavanje cijo, da ustvarjajo na Srednjem v notranje zadeve dežel Srednje­vzhodu vojaške bloke in se vme­ga vzhoda. šavajo v notranje zadeve dežel Srednjega vzhoda. Ta dejstva so ustvarila v Srednjem vzhodu re­sen položaj. Izredno zasedanje 
V noti Veliki Britaniji SZ ob­tožuje londonsko vlado, ker je francoskega parlamenta ponovno z orožjem posredovala v 
Pariz, 4. sept. (Tanjug). Fran­
Omanu in Jemenu. Poudarjajo, da je oborožena Intervencija v coska vlada je, pooblastila pred­sednika Bourges-Maunouryja. da Omanu grobo nasilje. V noti, ki zahteva za konec septembra iz­
o jo Sovjeti po !ali francoski redno za-sedanje parlamenta, na vl:idi. r>oud<1r_iajo, da so Velika katerem bi obravnavali vladni Britanija, ZDA in Francija raz­nacrt statuta o Alžiru. Predsed­vijale hl<?dno vojno proti Siriji, nik vlade že vodi razgovore s 
o enem pa pripravljajo skupno akci.'o prot· sirij<;ki reoubJiki. V predstavniki strank, da bi daH vladnemu nacrtu statuta dokonr­noti opoz<1rja.'o na stal i šce fran­
no obliko. Ceprav še niso doseg'i 
c,oske vlade do bagdadskega pak­enotnega stahšca, pravijo. da 
ta-k~t<>n:imu se je še do nedav­
potekajo razgorori v dobrem 
~a p "tivila. V not\ ki '.'-'l jo Sovj<> i poslali vzdušju. f anco~kJ. vl~~i, OJW~!ljaJo! d~ so 
• 

POVSOD OSPREDJU ­VOLITVE LJUDSKE ODBOR ~ 
Glavni odbor SZDL Slovenije je sklical odbor na sejo, ki bo danes v petek, 6. septembra, ob 
10. uri v Klubu ljudskih poslan­cev LRS v Ljubljani, na kateri bodo razpravljali o pripravah na volitve v ljudske odbore in drugih vprašanjih bodocega de­la organizacij SZDL. 
OBCINA PTUJ -:S4 VOLILNIH ENOT ZA OKTOBRSKE VOLITVE 
Obcinski komite ZKS Ptuj bo prE)dložil Obcinskemu ljudskemu odboru v Ptuju v zvezi z volitva­mi v obcinske ljudske odbore svoj predlog o dolocitvi volivnih podrocij in predlog, da bi izvolili okrog 70 odbornikov v obcinski zbor in zbor proizvajalcev in da bi na v„akih 1400 prebivalcev iz­volili po enega najpriljubljenej­šega in najagilnejšega ter socia­listicni družbi naklonjenega od­bornika. 
O prednjih predlogih je bila v sredo, 4. t. m. razprava na seji Obcinskega komiteja ZKS Ptu'j kjer je sekretar Obc. kom. ZKS Ptuj tov. I. Kranjcic seznanil na-
-vzoce z nalogami organizacij ZKS v zvezi s pripravami na oktobr­ske volitve obcinskih ljudskih odborov. 

NAD 12.000 LJUDI JE GLEDALO AEROMITING NA PTUJSKEM 
LE'fALišcU 

V nedeljo, 1. septembra t. 1. popoldne je bil Aeroklub Ptuj de­ležen pozornosti nad 12.000 pre­bivalcev svoje bližnje in daljne okolice, ki so se ob izredno le­pem in ugodnem vremenu zbra­li na letališcu in z zanimanjem obcudovali jadralce, pilote in pa­dalce, ki so nastopili na brezmo­
tornih in motornih letalih ter skakali iz višine iz tromotorne­ga letala. Posebnosti dogajanja v zraku je tolmacil tov. Tori iz Ljubljane. 
Po tem uspelem mitingu, na katerem smo videli civilna in vo­jaška letala, se bo Aeroklub s še vecjim veseljem lotil dela in pri­dobil v svoje vrste ,še vecje šte­vilo mladine, ki jo veseli jadra­nje in pilotiranje po zraku ter skakanje iz višine. 
Pri tem mu vsi želimo obilo uspehov in na veselo svidenje v zimskih tecajih ter na novih le­talskih prireditvah. 
Množica na 

BEOGRAD Na · sestanku predsedništva Centralnega komi­teja Ljudske mladine Jugoslavije so razpravljali o deklaraciji o šolstvu ter o dejavnosti mladine pred volitvami v obcinske LO. 
RAZLlfNA STAllšfA NISO OVIRA ZA PRIJA· TEUSKE ODNOSE 
Obisk britanskega ministra za zunanje zadeve g. Selwyna Lloy­da, ki je prispel 4. sept. v Beo­grad, je nov korak v utrjevanju prijateljstva med Jugoslavijo In Veliko Britanijo. Ob prihodu na zemunsko le tališce je g. Selwyn Lloyd izjavil: 
»Moj obisk je dokaz simpatij ljudstva Velike Britanije do ju­goslovanskih narodov. Tesne zveze med nami so se okrepile med drugo svetovno vojno in po­stavile trdne temelje za prijatelj­stvo med našima deželama. 
Zelo cenimo jugoslovanske na­rode kot vztrajne borce za svo­bodo in neodvisnost. Med krat­kim obiskom si vase dežele ne bom mogel ogledati tako dobro, kot bi si jo rad, potrudil pa se bom, da bom videl ci mvec, ter u,am, da se bom pog _ rorij ~ 
sta koncala s svojim 

Ptu~ska fflDB tudi letos r·­krat • ud Urna in pahual ena 
ptujska mladina se je tudi le­davanja, pocistiti tabor ter 11 novih clanov ter pripravili tos udeležila mladinske delovne opraviti še mnogo drugih stvari. ob sprejemu lep program pri ' akcije. Mladinska delovna bri­Za dobro pripravljene taborne tabornem ognju. V brigadi je gada je z velikim uspehom so­ognje je dobila brigada poseb­bila ustanovljena tudi celica delovala pri graditvi mladinske no priznanje. ZK, ki je vodila ideološko poli­ceste v Brkinih. Ceprav je bila Na tabornih ognjih so zelo ticno delo. fizil'Ilo zelo slaba, je vendar do-navdušili »kulturniki« iz Goriš­Brigada je svojo nalogo vse­
egla izreden uspeh, saj je pre­nice, ki so bili zmeraj polni du­-kakor dobro opravila. Glavni segla delovno normo za 255 % . hovitih idej. Po programu ob cilj brigade ni bil samo delo, Tehnicno vodstvo gradilišca je tabornem ognju pa je namestnik temvec ideološko politicna vzgo­bilo z brigado zelo zadovoljno, komandanta delovišca vedno ja ter vzgoja lepih tovariških saj so bile norme preracunane zaigral še nekaj melodij za ples. . odnosov, ki so nujno potrebni na povprecnega delavca. Naša Zanimivi so bili tudi popol­pri nadaljnji graditvi socializ­brigada je dosegala lepe uspehe dnevi, ko so igrali medbrigadne ma. Tudi v tem ozirn je bila in je povprecen rezultat dela športne tekme. To je bilo »na­brigada na višku. Brigadirji se skoraj za 100 % višji od ostalih vijanja«, da se je slišalo dalec bodo vedno z veseljem spomi­brigad. Enake uspehe na delo­okoli. Skoraj vsak dan pa so bila njali lepih dni, ki so jih preži­višcu je dosegala le mariborska predavanja, ki so jih sestavili veli v brigadi, kajti brigadno MDB. Lahko recemo, da se je sami brigadirji. Zelo zanimiva življenje je res prava mani!e­naša brigada dobro odrezala in so bila tudi predavanja tov. dr~ sta.cija tovariških in prijatelj­nadaljevala tradicijo, da daje 2Jebnika in Trcka. skih odnosov. ?tuj vedno najboljše mladinske Na programu je bilo vedno Brigadirji so bili prijetno delovne brigade. toliko stvari. da je kulturno­preseneceni, ko so jih ob priho­
prosvetni referent komaj prišel du domov pricakali z godbo na Brigada je delala dnevno 6 ur. 
do sape. železniški postaji. 
Vstajanje je bilo res zgodaj, to­Tudi brigadna mladinska or­Ob koncu tega meseca pa bo da tudi temu so se brigadirji ganizacija ni mirovala. Ob ta­še enkrat zbor brigade z vese­kmalu privadili. Na delovišl-e bornem ognju so sprejeli v LMS lim in zabavnim programom. 
so odhajali v zboru in z razvi­timi zastavami ter vedno vedri in veseli. Nekateri so prv1c vihteli kramp in lopat.o, ali pa 


z·dn1;ilev obc i nskih komileTev 
prvic peljali polno samokolnico. Ljudje morajo znati ceniti delo, to pa bodo znali samo tisti, ki 
Lf uds!<e mladine nove ptujske 
so sami delali. Brigadirji bodo 
to vsekakor znali, saj je bila 
obc ine 
cesta, ki so jo gradili, izredno 
težavnostne stopnje. Inženirji, 
V soboto, dne 31. avgusta t-l., sedstvo . novega obcinskega ko­
·-i so jo planirali, so izjavili, da 
je bHa v dvorani komiteja prva miteja mladine Ftuj, obcinski je to druga najtežja cesta v Slo­
skupna seja obcinskih komitejev komite mladine pa sestavljajo 
veniji, takoj za tisto, ki pelje ljudske mladine: Ptuj, Cirkovci, vsi dosedanji clani obcinskih cez V1iic. Kljub temu, da je bilo 
Videm pri Ptuju, Juršinci in komitejev. 
delo v skalah in laporju težko, 
Desternik, na kateri so bili zdru­
so brigadirji z veseljem delali, Za predsednika novega ob­kajti pogled na velike nasipe in ženi omenjeni komiteji v nov cinskega komiteja mladine je 
obcinski komite ljudske mladine 
bil izvoljen tovariš Fredi Vajs­ostre ovinke jih je zmeraj na­nove ptujske obcine. 
baher, za sekretarja Marija Ri­Mladinski funkcionarji . so na javec in za blagajnika Majda vdajal z veseljem. 
Brigade so delali od 6. do 12. 

prvi skupni seji obravnavali Voljc. Kmalu se bo obcinski ure. V prostem popoldan1;kem uspehe in probleme v delu mla­komite mladine Ftuj zopet se­
casu pa brigade niS'o po­stal na katerem 
samo dinske organizacije in ugotovili, posvet, na bo 
ci vale. Treba se je bilo pripra­da delo v posameznih dosedanjih obravnaval nacrt dela mladine 
viti na taborne ognje, odigrati v Juršincih, ptujske obcine. 
obcinah, Vidmu, nove F_ B-
športne tekme, pripraviti pre-
Desterniku in Cirkovcah zelo 
peiia, saj so se iz omenjenih kra­
V cetrtek ve.liko 

jev v slabem številu odzvali 
tudi prvi skupni seji. Obcinski mladinsko zborovanje 
komite .Juršinci • ni poslal na 
prvo skupno sejo niti enega V cetrtek, 12. septembra 1957, clana, iz Vidma sta prišla le dva, bo v Ptuju ob 19. uri veliko iz Cirkovec eden, pa tudi mla­
mladinsko zborovanje na Trgu 
dina Desternika ni imela svoje­
mladinskih brigad v pocastitev ga predstavnika. 
VI. kongresa slovenske mladine, 
Kljub temu slabemu odzivu so mladinski funkcionarji in de­ki bo od 13. do 15. septembra v legati za VI. kongres ljudske Celju. Na tem velikem zboro­mladine zelo resno obravnavali 
vanju bo govoril delegat na VI. 
vse naloge, ki stoje pred novim 
kongresu LMS, nat.o pa bo 
obcinskim komitejem ljudske 
mladine Ptuj, predvsem sedaj skupni odhod mladine na Pa­
pred VI. kongresom slovenske noramo, kjer bo veliko mladin­
mladine, pred letnimi konfe­
sko rajanje ob tabornem ognja. 
rencami osnovnih organizacij 
Ptujska mladina vabi Ftujca:ne, 
ljudske mladine in pred obcin­sko konferenco, ki bo koncem da se udeležijo mladinskega leta v "Ptuju. zborovanja ter skupno z nj() 
ptujskem letališcu Nato so clani obcinskih komi­proslavijo njen veliki pnzn.ik. ~ejev izvolili devetclansko pred-F.B. 
predsednikom Titom In z drugimi ............... 9 ..................... .... 
jugoslovanskimi državniki o te­
kocih mednarodnih vprašanjih. 
Varnost in mir v Evropi in na 
vsem svetu sta skupen smoter 
naših dveh dežel.« 
Britanski zunanji minister upa, da se bo z jugoslovanskimi dr­žavniki pogovoril o problemih 
med Vzhodom in Zahodom, o vprašanjih, ki jih bo obsegal dnevni red prihodnjega zaseda­nja Generalne skupšcine OZN, o razorožitvi, o evropski varnosti in 
o drugih aktualnih vprašanjih. Poudaril je, da ne prihaja T Ju­goslavijo zato, da bi sklenil ta ali oni sporazum, ali zato, da bi si zagotovil podporo Jugoslavije pri kakšnem vprašanju. 
»Do vseh problemov nimamo enakih stališc, vendar to ni ovi­ra za prijateljske odnose,« je re­kel Selwyn Lloyd. 
Vukmanovic v Kantonu 
Kanton, 4. sept. (Tanjug). Po vesteh pekinškega rad4a je prispel danes v Kanton pod­predsednik Zveznega izvršnega sveta Svetozar Vukmanovic. Pod­predsedmk Vu illlanovic bo jutro odpotov~ f!a Japonsko. 
, 

Use za z~ra, e in ~ravilno vz~oio otro~ 
Med 30. septembram in 6 ok-otrok in mladine. Vendar pa se ocgani oblasti teh podrocij po tobrom t. L bo »Teden otroka«, lahko vsi skupaj ob Tednu svojih moceh enako ne prizadeva~ 
7. oktobra pa »Mednarodni dan otroka in Mednarodnem dnevu jo, da bi se zaostajajoci pogoji vid­Za naše kmetovalce otroka« s posvetilom nadalnje-otroka zadržimo pri tem ra­neje izboljšali. Skrb za gradnJo 
V pripravi je zakon 
mu izboljševanju pogojev, v ka-šanju in pomenimo, v cem šol, za ustanovitev in razširitev Septembra spravuno s polja terih postaja skrb za otroke in mo zaostajali ali prednjacili šolskih mlecnih kuhinj in vrsta krompir ter ga že ob pospravlja­za njihovo vzgojo stvar vse pred drugimi in storimo vsaj v ostalih skrbi pa žal le marsikje 


o delovnih rozmer•ih 
nju sortiramo. Pri branju koruze družbe in slehernega držav-bodoce, kar je bilo doslej zamu­obtici pred težavami. Ugotovi„ pazimo na to, da odstranimo vso ljana. jeno. Nedvomno nam bodo radi tev ob Tednu otroka se glasi: 
Po dolgotrajnem obravnava­organih družben a upravljanja snet preden je dozorela, da ne Nad na imi otroci so poleg pri vsem tem pomagali v dru­»Ni bilo denarja, ni mo mogli nju je sedaj koncno sestavljen v zavodih. To so novosti osnutka. bo okužila koruze, ki jo bomo skrbnih staršev budni tudi ob-• žinah in v organizacijah ter pri nikamor.« Drugje imajo vec oonutek zakona o delovnih raz­Osnutek vsebuje dalje nacela naslednje leto sejah. Snetljive bu­cinski ljudski odbori, ustanove organih oblasti. rece in vztrajnejše ljudi, ki se merjih, ki bo verjetno pred.lože„ o delovnih razmerjih in sicer le je treba zbrati in Sf'žgati. V in družbene organizacije, ikar · Težko bi trdili, da so v Slo­zagrizejo v delo in dosegajo po­Zvezni ljudski skupšcini v raz­zagotavlja delavc m prosto iz­tem mesecu zacnemo pripravlja­se vsakodnevno odraža na naJ-venskih goricah in Halozah ena­stopoma dragocene uspehe. pravo in potrditev ž med prvi­biro zaposlitve, prenehn.nje ci ._ ti 2emljo na ,il'Sensko setev. V ta razlicnejših podrocjih, kjer se ki pogoji za življenje in vzgojo O vseh teh vprašanjih s bodo mi predlogi. lovnega razmerja samo ob do­namen bo treba globoko orati, ker recujejo na~e skrbi s skrbmi otrok kot na Dravskem in Ptuj­v prihodnjih dneh pomenili v 
locenih pogojih, enake pravice je to novni pogoj uspešne ra,c;L! za naš otroke in mladino. Dru-skem polju ter v Ptuju, Ormožu obcinah Gori..~nica, Lešje, Sre­
Osnutek se nana1ia na vse ne moremo in drugod. To nam dišce in Ptuj upajmo, da 
za enako delo, placo po kolicini posevkov. Sejemo sf'vcda le zdr~­gace si tudi zamiš-potrjujejo ter bo 
kjukoli zaposlene delavce, tor j 

tudi na v in kakovosti opravljenega dela, vo, razkuženo, dobro kaljivo, de­l.iali, kako bi zagotovili otrokom star.~i teh podrocij, ucitelj stvo o njihovih nacrtih seznanjena 
uslužbenec dd„avni 

pravice sindikata pri zastopanju belo in težko semenj . do~edanji zdr~v. in pravilen ra~-.šol iz teh predelov, pa tudi naša javnost, ki si bo pomagala 
up't'avi in pri privatnikih za­

in zašciti pravic delavcev iz de­voJ, ce ne b1 1z vsakodnevnih otroci sami ce jih srecujemo na z njihovimi pobudami in izkuš­
poslene osebe. a travnikih pokosimo Šf' zad­skrbi, in možnosti izlu-njami in nadaljevala z delom za 
lovnega razmerja, dolžnosti de­prilik cestah ali pa se doma pomenku­
Osnutek obsega dolocbe, ki lavca za vestno in predano njo otavo. ce nismo prej, spu­šcili za naše otroke cimvcc. c:e-jemo z njimi. Lahko bi pa rekli, dobrobit zdravja in pravilne obravnavajD delovna razmerja opravljanje svojih delovnih ob­stimo vsaj sedaj živino na pašo sar ne 7morc drufina, zmore da si starši in organizacije ter vzgoje naših otrok. Pp. nasploh. delovna razmerja v veznosti in zagotovilo, da se na Zacnemo z jesenskim gnojenjem mogoce stanovanjska skupnost, 
gospodarstvu in ostala delovna nikakršen nacin ne mo::-e5c ;.c­travnikov. Brananje jim bo zelo ta ali druga družbena organi­razmerja. jevati pravice iz delovnega raz­koristilo. zacija in koncni re-rultal je 
Sodfr bno gospodinjstvo 
merja, ki jih ustava in zakoni skupno prizadevanje, da bi bili 
Novost osnutka so ugotovitve, September je mesec dozoreva­
priznavajo delavcem. naši otroci cimbolj deležni sa­
kjer se ustanavljajo delovna nja sadnega drPvja. Srednjejesen­Nova številka te strokovne go­FLRJ, Zvezne kmetijsko-gospo­
Osnutek obravnava dcije te­dov vsega prizadevanja naših 
razmerja. Po osnutku se delov­sko sadje ni najboljše za shra­spodinjske revije je izšla v raz­darske zbornice in organizacije 
meljne pravice iz delovnega raz­družin in družbenih organizacij 
na razmerja ustanavljajo v go­merja, ki so naslednje: pravica njevanje, zato ga postavimo na ter organov ljudske oblasti, da širjenem obsegu, kakršna bo FAO. spodarskih organizacijah, držav­do place in socialnega zavarova­tt·g ali ga posušimo, predelamo v bi bilo našemu mlajšemu rodu tudi v nadalje. Uredništvo je s Kako bi lahko rešili vprašanje ni upravi !in drugih javnih služ­nja, do dolocenega delovnega marmelado ali sadni sok 1td. Od­lepše in boljše. tem pomnožilo število strokovnih otroškega igrišca, kjer je javno. bah, v samostojnih zavodih, v padlo sadje sproti pobiramo. Sad­da smo že da­c lankov posameznih gospodinj­igrišce preoddaljeno, njegovo 
casa in odmora (dnevnega, te­Lahko recemo, i-.adružnih in družbenih organi­denskega, letnega), do denarne­je, ki ga bomo shranili za zimo lec od obcasne zaskrbljenosti za skih dejavnosti, kar je vsekakor pripravo in ureditev nam predla­
zacij ah in pri zasebnikih. ga povracila v casu nezaposle­naj ostane na drevju do svoje naše otroke in da se teh ne pozdraviti. ga pisec naslednjega clanka. Delovno razmerje je pravno nosti, in podrobno našteva vse popolne dozorelosti. Apneni prah spomnimo samo ob Tednu otroka V uvodu seznanja Zavod bral­Pcav dobrodošlo bo marsika­raznih bo primerno gnojilo za jesensko in Mednarodnem dnevu otroka, ke o zveznem seminarju za go­
razmerje med delavcem in orga­ostale pravice delavca v teri gospodinji pojasnilo nekate­
nizacijo, zavodom, organom ozi­ituacijah, n. pr. ce se nahaja gnojenje sadovnjakov. kakor bi Jahko kdo sklepal tam, spodinjstvo, ki je bil pretekli rih pojmov o elektricni energiji roma delodajalcem in je pod­delavec v zaporu itd. ter poseb­kjer se sicer vec bavi.io z dru­mesec v Zemunu, organiziran s in izracunavanje cen za porabo 
Ta cas je primeren za kopanje 
gimi vprašanji kot z vprašanjem pomocjo Zveze ženskih društev preure­
laga za pravico do souprav­ne pravice, ki jih uživajo žene, jam za jesensko sajenje sadnega elektricnega toka, dalje 
ljanja (v gospodarskih organi­mladina in invalidi v delovnem 
drevja. Kompost in primerno prst ditev vecje sobe v dve manjši, 
zacijah) oziroma do udeležbe v razmerju. " moramo imeti v ,primerni za dor ašcajoca otroka, 
ta namen že pri­ki si tako želita vsak svojo »so­pravljeno. Sadje hranimo v oc1 4 
bo«. Prav tako so izcrpni clanki 

šcenih, pobeljenih in razkuženih 
Kr d ti za ozimnico 
o cišcenju oblazinjenega pohi­kleteh in shrambah. 
štva, vzdrževanju stanovanja In 

Zaradi predvidene dobre letine svoje delavce in uslužbence, ka­Tudi v vinogradu je v tem casu izbiri materiala za zavese ter sadja in zelenjave in da bi se po­kor tudi pogodbo, sklenjeno s nekaj . dela. Predvsem si je treba ravnanju z njimi. trošniki lahko pravocasno založili kmetijsko zadrugo, poslovno zve­zaznamovati trse, ki jih bo treba Pritegnili jih bodo clanki: o 
precepiti. S trgatvijo bomo seve­
za zimo s tem blagom je izdala zo ali s podjetjem za promet s sinteticnih pralnih sredstvih, njih b&nka posebna navodila o odobra­kmetijskimi pridelki. Banka bo da pocakali do prve tretjine okto­lastnosti in uporaba, kako se hra­vanju potrošniških posojil delav­kredite odobravala in jih dovolila bra, dokler grozdje ne bo popol­nimo izdatno in poceni v zvezi s cem in uslužbencem za nabavo izkorišcati na podlagi faktur do-noma dozorelo. Samo takšno nam prakticne medsebojno zamenjavo 
bo dalo najvišjo možno kvaliteto 
ozimnice. baviteljev. ' enakovrednih živil. kako živila Posebnost novih kreditov je v vina. shranjujemo in ·kako obvaru­
Rok vracila kredita je 15. maj se 
tem, da jih banke odobravajo go­1958. jih morajo Mnogo opravkov je v vinski kle­jemo škodljivcev v shrambah. 
Uporabniki pa 
spodarskim organizacijem, financ­Vsi clanki so izcrpni in v njih 
vracati v petih enakih mesecnih ti. Iz nje pospravimo vso navlako 
no samostojnim zavodom, prora­obrokih, od katerih zapade prvi in druge pridelke, ker je to prvi dajejo pisci, strokovnjaki tudi cunskim ustanovam in družbenim prakticna navodila. 
15. jan., drugi 15. febr. itd. Obrest­pogoj dobrega kletarjenja. Umiti 
organizacijam za delavce mera znaša in razkužiti po~ 
njihove na 6 % , letno. To je potrebno vso Poleg 
in uslužbence. Krediti so .namen­jedilnikov za paradižni­
obrestno mero morajo gospodar­sodo, sploh vse, kar pride v stik kovo sezono bodo našle gospodi­ski in služijo samo za nabavo 
ske organizacije zaracunati tudi z novim vinskim pridelkom. nje v revriji tudi navodila za pri­ozimnice. Navedeni uporabniki 
morsjo· v celoti zagotoviti placilo neposrednim uporabnikom. Teh V vrtu dozoreva zelje. Ko zac­pra-vo nekaterih živil za zimsko kreditov ni moc uporabljati za no glave pokati, jih odrežemo Vinogradniki že pripravljajo sode za trgatev zalogo. 
in placila v gotovini. 
dolga banki. ali pa zagotoviti 
sredstva za kritje morebiti neiz­odnesemo v shrambo. kjer jih bo­' Zvezek zak l jucuje pestro po­terjanih terjatev. Uporabniki kre­Te kredite pa lahko odobravajo mo zribali ali skisali. Grede, ki Qla vje Za spretne roke, ,; kate­ditov morajo predložiti banki tudi trgovinska podjetja na debe­jih izpraznimo, pognojimo, nato rem govore pisci o manjših po­
Neprevidnost na cesti je zahte­
pismeno vlogo s podatki o vrsti, lo, ki im_ajo svoje prodajalne in ki pa prekopamo ter pustimo ne­
pravi!,ih, katere lahko sami opra­

kolicini in ceni kmetijskih pridel­imajo možnost poslovanja s kre­izravnane. Zemlja bo t~o bolje vimo, o posodicah 
Jroov, ki jih nameravajo nabaviti za diti. (Po G. v.) premrznila. meri'lnlh na­
vala življen·e mladenica 
mesto tehtnic, o ravnanju s cu­dežno krpo, kakšnih prakticnih 

V nedeljo, I. septembra t. l„ pogosto težje in lažje nesrece, 
proti veceru se je na. cesti Dor­majhnih gospodinjskih pripomoc­
zdravljenje in tožbe za odškod­

Uspela živinoreisko razstava 
nava-ptuj smrtno ponesrec il 21-nine po ozdravljenju ali po kov si želimo, s kakšndmi pred­letni Janez Letonja iz Dolica 21 ponesrecencev . 
smrti pasniki sl bo gospodinja obva­
pri Desterniku. Usodno je bilo Tudi to svarilo še ne bo do­
rovala obleko brez škode za 

v Moškan · cih zanj, da se je na levi strani ce­volj, ceprav ga je narekovalo 
videz, 

ste z desnico oprijel vozecega nenadoma izgubljeno življenje estetski kako povecamo Pomanjkljivo bi bilo, c.:e ne bi niškega porekla nemške žlahtne Franc iz Moškanjc, Majeric 
tovornega avtomobila H 2172 in mladenica! . Vsa.k.do naj se ob otrokom konfekcijske oblekice 
šil'.~i javnosti v kratkem poro­pasme in velikega jorkšira ter Anica in Firbas Vlado, vsi clani z levico s 
tem za.krmaril nesreci spomni, koliko­jih lahko 
svinjerejske sekcije v Moškanj­pri njegovi in še mnogo stvari, ki 
cali o dobro uspeli živinorejsh.-i še posebna skupina 32 telic -prednjim kolesom k zadnjemu krat se je pregrešil zoper cest­razstavi, ki so jo na pobudo in potomk bikov semenja.kov iz cih. z malo spretnosti sami napravi­
kolesu avtomobila.. Pri tem je no-prometne predpise. Pokojni 
s pomocjo Obc. LO Gorišnica Veterinarskega zavoda v Ptuju. Razstava je bila dobro orga­mo. 
tako mocno padel na glavo in je tudi mogoce imel že veckrat 
pr,iredile kmetijske zadruge na nagrade priznanji nizirana in razstavišce ob­da smrtonosno 
Prve s so na obraz, je dobil sreco, tokrat pa se mu je kruto 
obcine v nedeljo, prejeli za vzorno konjerejo to­sežnem prostoru lepo urejeno, 
p odrocju te po.škodbo na tilniku in vec po­mašcevalo. 
25. avgusta t. L, v Moškanjcih. variši: Rižnar Jožko iz Gajeve, da je razstava gledalcem nudila obra"?:u. njem je 
Razstavljenih je bilo 27 rodov­Dolinšek Franc iz Osluševc, Ga­lep izgled in dober vtis glede škodb po Ob Motorist in kolesar sta 
obležalo dvokolo, tovorni avto­

niških kobil deloma z žrebeti in šparic Jože iz Podgore in Vese­kakovosti živine. Organizacijo. mobil s potniki pa je obstal par trcila v PtuJu na Zagreb­dva rodovniška žrebca, 57 glav njak Franc iz Placarovc. Za finansiranj~ razstave in ureditev 
Sprememba ponoci 
korakov od smrtno ponesrecene­

rodovniške goveje živine s peti­uspehe v govedoreji: Sever Ru­razstavišca je vodil en(ljstclan­ga. V nekaj minutah bili na ški cesti 
so Mnogokrat govorimo o znižanju 
mi pl"iznanimi biki pincgavske dolf iz Moškanjc, Kovacic An­ski razstavni odbor. Najpožrt­
licu mesta varnostni organi, ki 

pasme iz privatnega sektorja; ton iz Prvenc, KG Polje-Sobe­vovalnejša pa sta bila bivši cen in to z lo radi. In ce govori­V petek, 30. avgusta t. l., do­
so dognali, da se je pokojni po­

18 glav rodovniških simentalcev, tinci, Bratuša Ivan iz Formina predsednik 9bcine tov. Dušan mo o znizanju cen, potem to poldne je motorist Josip Hiržin 
nesrecil po lastni krivcJi. 

last KG Polje-Sobetinci, 10 ple­in Plohl Jakob iz Sobetinc. K Cokl in tov. Alojz Ma.jeric iz opravicuje dejstvo, da že tece iz Višnjice v Ptuju na Zagrebški menskih in trije merjasci rodov-napredku v svinjereji: Obran Moškanjc. Na mestu nesrece zbranim dvanajsto povojno leto. kar je vse­cesti pri hiši štev. 33 podrl ko­Obisk razstave s strani živino­mimoidocim so ocividci pojas-kakor dolga doba. Radi se ustav­lesarja Štefana Ši-nenka, doma rejcev in drugih od blizu in da­nili, kako se je pokojni Letonja !jamo pred izložbami ln postaja­1:a Za~rebški cesti 33. Slednji lec je bil res mnogo.številen in pripeljal Po poljski cesti iz sme-mo pozornejši, cim zagledamo na Je dobil hude poškodbe na gla­razveseljiv, kar je bil doslej ri šole na cesto Dornava-Ptuj. razstavljenih predmetih ppcrtano vi, da so ga nezavestnega pre­na živinorejske Ko je videl po cesti vozeci to-prvotno ceno, pa ce ravno je raz­peljali v ptujsko bolnišnico 
Nehumani „transpoti" ž vine 
V zvezi s sejmom goveje ži­tako dosežem dobicek in ga tudi glede okoliške 
razstave svojstven primer. Raz­vorni avto H 2172 s potniki, je lika majhna, mogoce samo za sto motorist pa odrgnine na rokah 
vjne in konj je potrebno primerno obdavcuje. 
ome­in kolenu. 
stavljalci kakor iudi obiskovalci pohitel s kolesom, ocividno z na-dinarjev. Naj bo že tako ali dru­
tem starodavni nacin živine 
niti na mestu Tak transporta so menom, da bi gace, za Ko je kolesa!' Štefan šimenko 
nacin tran,portiranja nakuplje­ni sodoben, po nacinu obravna­ob tej priložnosti spodbudno se oprijel tovor-vsak dinar manj pomeni 
dokazali, da se tukajšnji kmetje .,;:i.ka .\1 tako laže in hitreje povprecnega zemljana . mnogo. pri svojem domu z desne strani 
ne živine iz Ptuja v Maribor in vanja živine med potjo nehum:m 
živo zanimajo za izboljšanje prikolesaril v Ftuj. Tako se je Drugace pa je, ce je stvar narobe ceste zavil na levo, ni opazil za 
dalje, in sicer z gonjaci, ki med-in vse kaže, da je preracunan SE;boj vozecega 
20 na zato morala proizvodnje in splošen napredek tudi zgodilo. Pokojni je dohitel se pravi, ce cena poskoci preko motorista, ta pa 
ebojno povežejo po 10 do dobicek, bi v vseh panogah živinoreje in da m da kolesar pred 
za vedel, bo 
glav živine in jo tirajo po glavni obla t prepovedati tako trans­avto, se ga z leve str~ni z de~-noci sto dinarjev, kakor se je 
se dobro zavedaJo, da je dobra to zgodilo od 22. na 23. avgust njim spremenil smer in nesreca 
cesti. Cesto se dogaja, da osla­portiranje klavne in tudi ostale nico <;>r,rij~l, z le~co P~ ?e 
in zdrava živina najvecje bo­krmaril. P:~l tem pa ~~ pom_islil, 1957 v prod.ajalni obutev Borovo. je bila neizogibna. Kolesarja 
bela živina zaostaja in da ob goveje živine v vecjem številu. je tako mocno 
takih prilikal1 dokaj gastvo in železna rezerva kmeta da voziJ_o kole~arJi po, 22. 8. 1957 natanko šimenka vrglo 
gonjaci se -~di zvecer ob 
brutalno nastopajo. Ob takih živinski sejem proizvajal.:;a, istocasno pa mo­desni strani cesle m_ da .11~ mora 17.30 so stali otroški gumi škor-Po cesti, da je dobil hude po­gocen vir narodnega dohodka. avto na levo prehitevati. Pot-j' k št 600 a· škodbe po glavi. Nezavestnega 
~transportih~ se ustavljajo do­~ 1 znar:n 8 o~ov_o. 30 10 
Sejem dne 3. ·eptembra 195'7 3. v. niki na tovornjaku so pokojne-e · so pr epeljali v ptujsko bolni.š­maci in tuji osebni ter tovorni g'.l'>. -:,p:norili, naj se spusti, ker :n _drugi. d_an ZJ~_t1_aJ ob 7.20 otro­nico, kjer se še sedaj zdravi. 
avtomobili in se potniki zgra­Na prodaj jo bilo 225 konj, 
KAJ PR , PRECUJ KALITE bo drugace nesrecen. Po nekaj sk1 gu~m s˝ornJ1 s!ev. 29 nata~ko Motorist· se je laže poškodoval. 
273 krav, 4a telic, 32 volov in 
žajo, kako je mogoce dopu titi 

15 bikov. Zivina je bila vecino­KROMPJRJ metrih tako prepovedane vož-700 d1~. C~ upost~vamo . velik~ Smatramo, da v zvezi s kole­
tak nacin transportiranja živine, 

nje kolesarja ob motornem vo-pov~rasevanJe po t~J-obutvi sedaJ sarjenjem po prometnih cestah 
ma iz bližnjih krajev, nekaj pa 
ko pa je malo verjetno, da bi Po novejših raziskovanjih na­zilu se je tudi zgodila nesreca. na Jesen, potem 111 cudno, . da se in nujni previdnosti vseh na 
tudi iz krajev sosedne republike 
kdo pri prodaji živine, mesa ali stajata med vskladišcenim krom­Pokojni levico cena kar spremeni. cesti potreben 
Hrvat ke. Cene so se sukale pri je z zakrmaril eez noc Mo­ni komentar, 
žive živine upo.~teva.l tak cenejši pirjem kot produkt presnavljanja 
30-110 za prednje kolo svojega kolesa k goce bodo to stvar znali tovariši temvec opozorilo: »Nesreca ne 
konjih od din kg, 
transport in da bi bila nakup­dve vrsti plinastih, rast zavira­zadnjemu kolesu avtomobila, pri iz prodajalne pojasniti, kajti dru­pociva! « 
pri kravah od 35-100 din, pri ljena živina v drugem kraju za­
jo ih snovi: neki neznani pllni in tem izgubil ravnotežje in padel. Z gace še zvecer k pocitku ne ležeš 
ostali govedi pa od 90-115 din. 
radi tega cenejša. Mnogi so Prodano je bilo 147 konj, 79 ogljikov etilen s sorodnimi spo­mocnim udarcem na tilni:h.-u in s mirnih živcev, saj ne veš kakšne 
mneja, da je prigon enako Da cim dlje ŠPARTANSKI ODGOVORI 
za­jinami. krompir ne številnimi poškodbami po obra-novosti bo prinesel jutrišnji dan. 
krav, 32 volov, 11 bikov in 8 te­
racunan kot tran$'port z vlakom 

ali avtomobilom, zato pa se tudi lic. Kupovala so mariborska in bo kalil, mora ostati v shrambi zu je obležal na robu ceste Povabili so Špartanca na obed. 
cimvec produktov mrtev. Iz ust, in ušes mu 
ptujska PQdjetja ter privatniki. omenjenih di­nosa Odklonil je in sporocil: 
vpra.5Ujejo, ce kdo kontrolira hanja (krompirja ne smemo pre­» e maram tuje pameti.« 
Sejem dne 4. septembra 195'7 je udarila kri. Pomoci ni bilo CUDNA POKRIV A[A 
vec premetavati!). Zelo dobro se vec. Negibno je obležal na mestu Drugi Špartanec je videl tujca. 
Na prodaj je bilo 87 svinj sta­
VREME obnese direktno dovajanje plina in tudi izdihnil. Banane so glavni vir dohodkov ki je nabiral darila za bogove. Re­
rosti do 2 let in 172 odojkov. 
etilena v skladišce. Tudi zrela afriških plemen. Domacini iz rodu kel mu je: » e maram bogov, ki 
ZA CAS OD 6. DO 15. SEPl'EMBRA Kupcev je bilo malo, ki so po­jabolka, ki vsebujejo etilen, ima­Neprevidnost na cesti je za­Banana se z njimi hranijo, trgu­so revnejši od mene.« 
nujali za svinje od 1~210 din 
Konec tekocega tedna, to je za kg, za odojke pa od 2500 do jo podoben zavirni ucinek na k -htevala z njun .še eno življenje. jejo z njimi in jih tudi uporab­Tretjega Špartanca je vpraša) in septembrom v ljajo predmete, ki jim po­eni nogi: 
med 7. a. in 3500 din za enega. Prodanih pa· litev kromoirja. Cez kolesarje in pe.'.' e se avto­za so tujec, st ojec na zadnjih dneh prihodnjega tedna, je bilo 18 svinj in Hi odojkov. mobilisti najvec pritožujejo. trebni. Potrgajo po navadi kar » e verjamem, da bi mogeJ ti to je med 13. in 15. septembrom Tokratni svin jski sejem je bil DOPISUJTE V Cestno-prometni predpisi so zelene, vence banan pa si potem ~oliko casa vzdržati kot jaz.C padavine z ohladitvijo. Ostale dni prillcno slab glede na pripelja­marsikomu neprijetna nadloga, ženske dajo na glavo kot pokriva­Spartanec: lepo, vecinom a jasno vreme. ne sv:inje in odojke, pa tudi zato se ta ali oni obnaša po lo in jih nosijo, dokler ne dozo­»Jaz sicer ne, a vsaka gos ti 
(· apoved priredil y--! M.) k-upcev ni bilo veliko. ti po voje in posledice so rijo, lahko napravi to usl~ c 
~ 
• 

Na odna „beseda" v B ovc"h 
Dne 14. in 15. l m. bo v Buckovcih proslava 90-letnice »besede11 NEDELJA, 
6.00-7.00 Veder nedeljski Jutranj i Ljudstvo v Mali • ede!J1 (sedaj mo, prvi slovenski kralj« (napisal (vecji posestnik iz Drvanje pozdrav (spored domacih napevov) ­'fmes ob 6.05-6.10 Porocila In vremen• 
Buckovci) in okrog nJe je ze od Fran Remec, modroslove · v Gjad­prejšnji Benedikt) priporocal po­
ska n poved. 7 .00 Napoved casa, poro­

emplJevih (l700-lb47) casov cu). V Buckovcih s je zbralo na sebno materam, naj vzgaJajo cila, vremenska 11apo,ed 1n obJa~a dnev­narodnostno najbolj prebujeno v StraJnšakovem, kasneje Mihalice­otroke v narodnem duhu. ame nega sporeda. 7 .15 Reklame. 7 ,30 Ra• dljskl koledar In prireditve dneva. 7.35 
Prlekiji. Krempljevo delo pom nl vem travniku približno 5000 lju­sto napovedane igre lSamo« so 
Zabavne melodije. 8.30 Mladinska radij• 



Drave za ra g 
manifestacijo ljudskega duha. za­di, ki so bili v velikem številu uprizorili Vilharjevega »Zupana« ska litra -Frank Holwerd: Ockov ve­
kaj n;egova lovanska navduše­nost je mocno razgibala Pdekijo dalec naokrog. Nic se tedaj ni cu­diti, da je spomin na tako veliko osebnost ostal živ do današnjih dnl. 
Da je mogla biti narodna pre­bujenost tolikšna prav med km c­kim ljudstvom, je nedvomno delo temperamentne Krempljeve nara­ve, kajti vsa Razlagova, Božiceva, morda celo Raiceva delavnost iz­'Yira iz Krempljevega vpliva. 
Ta razgibanost Male Nedelje in bližnje okolice je v ustavni dobi (po 1860. letu), ko je zavel tudi za Slovane ugodnejši veter, vse bolj narašcala in je dobila izraz v velikem narodnem zboru »pod milim nebom« v , >)besedi« 
15. septembra 1867. To zborova­nje je bilo na travniku v Buckov­cih. pri Mali Nedelji, kjer se je takrat zbralo na tisoce ljudi. 

Z ustanovno dobo so se po vsem slovenskem svetu zacele snovati citalnice, ki so imele ve­lik vpliv na prebujanje narod~ nostno odtujenega mešcanstva. Prva taka citalnica se je osnovala leta 1861 v Trstu. Sledili sta ji mariborska in ljubljanska, med-tem ko je ptujska citalnica bila ustanovljena leta 1864 s podporo nekaterih sicer redkih narodnja­kov. To so bili Avgust Cucek, de­želni poslanec Miha Herman, adv. koncipient dr. Ivan Petovar in kasnejši navdušeni taborist -Božidar Raic. 
Iz ptujske citalnice je izšla 

pesmijo prebujali narodno zavest med odtujenim mešcanstvom. Ka-
' sneje, v ustavni dobi -po letu 1860 -pa dobivajo v zvezi s ci-talnicami, ki jih ustanavljajo ro­doljubi po vecjih trgih, »besede<, vse vecji in vecji pomen. ))Bese­de« v tej dobi imajo znacaj izra­zito ljudske manifestacije, kajti zborovanja »pod milim nebomc< so privabila na tisoce in tisoce slovenskih ljudi. 
V Ptuju pa takrat do tega zbo­rovanja ni prišlo. Prireditelji so mislili, da bi prireditev v Buckov-~!h bolj odgovarjala namenu, kaj­1 tam pi se lažje udeležili pro-slave Murskopoljanci in Gorican­ci, »katerih mnozma še ima Krempljevo ime u castnem spo­minu«, predvsem pa je šlo orga­nizatorjem za to, da bi med mno­iicami obudili narodnostno misel. 
Tako so potem organizirali ve­liko zborovanje v Buckovcih, ko so poprej morali premagati vrsto vecjih zaprek, ki so jim jih delali domaci krogi in ljutomerski okrajni zastop. Ta ni hotel dovo­liti, da bi smeli uprizoriti prav za to zborovanje napisano igro »Sa­



l oJsrvQ 
ROJSTVA, POROKE IN SMRTI 
na podrocju maticnega urada Ftuj v casu od 22. do 30. avgusta Rodile so: Ljudmila Znidaric, 
Ptuj -Vlada; Marija Kodric, Stpjnci -decka; Marija Dokl, Borovci -Milana; Marija Pre­dikaka, Doklece -Jožefa; Ana Karo, Cirkulane -Franca; Ma­rija Ber, Cermožiše -Ido; Eli­
zabeta Pucko, Hvaletinci 
Mario; Jožefa Medved, 2upecja vas. -Jožico; Terezija Štajner, Dolic -Terezijo; Marija Haas Ptuj -Stanka; Marica Zupanic' Ptuj -Marjano; Štefanija Be: denik, Plajnsko -Dragico; Ce­cilija Zajšek, Kozminci -Ma­rij o; Ana Mlakar, Nova vas pri Ptuju -Zlatka; Matilda Petek, Dornava -Draga; Kristina Ko­lednik, Tržec -Marijo; Jožefa Pšajd, Krcevina -Mirana; Ško­lastika Premzl, Trnice -Zden­ko; Terezija 2nidar, Kidricevo -Zlatka; Franciška ,Jerebic, Veliki Brebrovnik -Avguština; Štefanija Petrovic, Gorenjski vrh -Terezijo; Hilda Vimer. Zagojici Branka; Alojzija Irgl, Zabjak -Branka; Juli­jana Bezjak, Šalovci -Milana; 
A na Kranjc, Zg. Hajdina, Ptuj 
obleceni v narodne noše in so bili po starem slovenskem obicaju sprejeti s kruhom, soljo in rujnim vincem. Peš, na konjih in z vozovi so se zbrali ljudje tam od Ptuja (te je pripeljal naJvecji pobudnik narodnih priredit v nasploh in še posebej tega zborovanja -Bo­židar Raic), iz Ljutomera, Veržeja, Radgone in od drugod. 
Svecanost je bila v popoldan­skih urah in je nastopilo vec go­vornikov. Dr. Anton Klemencic iz Ljutomera je govoril o Kremp­ljevem narodnostnem delovanju, dr. Matija Prelog -deželni po­slanec -je •spregovoril o pravi­cah, ki so jih ljudje dobili z ustavno dobo in je priporocal, naj snujejo bralna društva ter berejo slovenske casopise, Božidar Raic je pozval ljudi, naj »ne bodo vec bedaki, ki bi branili tujcevo pro­socc, docim je Dominik Colnik s predigro >>Cilinder in klobucec«. Vse troje -»Samo« je bil nam­rec tudi ze naštudiran -je zre­žiral Aleksander Kranjc iz Dorna­
v . Nastopila sta tudi se pevska zbora iz Ljutomera m Ptuja ter s slovensko pesmijo š po ala navdušenje množi . 
»Beseda« v Buckovcih je Imela izreden pom n za nadaljnj pr -bujanje vse Prlekije. V Mali Ne­delji -Buckovcih so po zborova­nju osnovali Bralno društvo, ki ga je ustanovil navdušen Kremp­ljev castilec Anton Božic -Ra­doslavski. Tudi drugod so usta­navljali bralna društva in citalni­ce. že naslednje leto pa je bilo v Ljutomeru -v novih okolišcinah, kajti izšel je 15. novemh;a 1867 zakon, ki je dovoljeval svobodna združevanja -velikansi«, ljudsko zborovanje, prvi slovenski tabor. 
v. v. 
liki sin (priredba· Pino Vatovec). 9.00 Slonnske narodne In umetne pesmi. 
9.45 
Se pomnite, lovarlši -Ob 15-lel· nici Jugoslovan ke vojne mornarice 

10.15 
K.ar radi poslušale... (pisana vrsta priljubljenih skladh). 11.15 Opoldan­ski glasb. spored. 12.00 60 min. v zabav. orkestri In solisti 13 00 Napoved casa. porocila, .vremenska napoved, pregleo dnevne,:a sporeda in ob,·estila. 13.15 Zabavna glasba, vmes rekle.me 13.30 Za našo vas. 14.00 Naši poslnšalcl te­slltajo in pozdravli 3Jo -l. 15.00 Na· poved casa, porofila, nemensta napo• ved in obvestita. 15. 15 Naši poslušalci cestitajo In pozdravljajo -II. 16.00 Matfia Maležic : Mladinski seminarji (re· portaža). 16.30 Glasbeni mozaik. 17.30 Radllska Igra -Anatole France· Crain• quebille (ponovitev). Režija: Miroslav Kragelj. V naslo•ni vlogi· Loize Potokar. 1 B.16 Metodlie ta dol>ro voljo. 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 ,.Malo od tu in malo od tam" (zabavna e;lasbena oddaja s konrernnso). 21.00 !:portna nedetta. 


21.15 
lu!!;o lovanska simronicna glasba. 

22.00 
Nap~d casa. porocila. vremen• s1t'!I. napoved In l)l'egled sporeda z:a na­slednfl c!an. Z2.T5 Zaplešimo! 22.55 Porocila . 23.00--23.15 In 23.30-24.00 Oddaja n tujino (prenos i'l! Zagreba). 





PTUJSKA KRONIKA 
misel o prireditvi velikega zboro-. verJeništva za uk in bogocastje 
v Ljubljani. V Strnišcu si je vanja v Ptuju. ki naj bi imelo ogledal pletarsko delavnico, ki ime »beseda«. 2e po revoluciji so jo prenesli semkaj od Sv. Bar­(1848) so slovanska društva v bare v Halozah, kjer je dobro Gradcu, na Dunaju in drugod pri-uspevala pod vodstvom tan\kajš­rejala take »besede«, le da so njega naducitelja Antona Og<r.­imele te takrat interni društveni relca.. Med vojno je delo v tej znacaj; to so bili v bistvu kon-delavnici pocivalo, nakar so jo certi, n.a katerih so z govori in s premestili v begunsko taborišce 
5. septembra 1920: Tega dne so izrocili prometu novo želez­niško postajo Hajdina. Otvori­tev je bila napovedana že za 
l. julij. Slovesnost se je zacela ob 9. uri 45 min. ob prihodu vlaka štev. 205. 
6. in 7. septembra 1920 se je 
mudil v Phlju vladni svetnik Iv~ Šubic koi:i zastopnik po-
v Strnišcu in zaposlili v njej tudi tamkajšnje begunce. Ko­misija je sklenila, naj se že iz prometnih ozirov premesti de­lavnica v Ftuj, kakor hitro bo-do to dopušcale razmere, za se­daj pa naj še ostane v Strnišcu. Sklenili so tudi, da se bodo pri Sv. Barbari prirejali od casa do casa zimski ucni tecaji za ple­tarstvo, izdelke tecajnikov pa bo prevzemala državna delavnica v 
Phlju po dnevnih cenah. Rešilo se je tudi posestno vprašanje državnega vrbnega nasada pri sv. Barbari. 
12. septembra 1920. V ptujsko gimnazijo, kjer je trajalo vpiso­vanje do 16_ in 17_ septembra, se je vpisalo 226 dijpkov in di­jakinj. Prvi razred jih ima nad 
60, drugi nad 50. Oba bi se mo-rala deliti, ker so ucne sobe pre­majhne. Poslopje se je zidalo za nemško gimnazijo, ki je imela v nižjih razredih po 30-40 dija­kov. Poslopje sedaj ne zadostu­je. Dijaški dom ima 70 gojencev in še se oglašajo novi. 
26. septembra 1920. Sestanek v društveni dvorani gostilne pri Arnušu pri Sv. Lenartu v Slov. 
goricah, kjer bi se naj pospešila akcija za zgraditev železniške proge Maribor-Lenart-Murska Sobota. Z izgubo Radgone je namrec Maribor z okolico izgu­bil direktno zvezo s Prekmur­jem. Proga Spilje-G . Radgona 
V zadnjih dneh so v ptujski bolnišnici darovali kri: 
Karel Tomanic, Kidricevo 10; Jakob Krajnc; Ivan Polajžer, Dra­ženci 36; Ignac Murko, Slovenja vas 50; Franc Intihar, Gerecja vas 37; Franc Kokol; Ferdo Go­rican, Ptuj, Miklošiceva 4; Anton Zebec, Medvedce 29; Franc Kirbiš, Trnice 61; Janez Zelenik, Podvin­ci 56; Štefan Celan, Spuhlja 97; Ivan Mesaric, Sikole 50; Štefan Hadler, Kidricevo 10; Ivan Kopaj­nik, Zg. Hajdina; Jože! Majceno­vic, Bukovci 27; Mirko Hrenko, 
ova vas 5; Franc Koren, Apace 17; Jožko Korpar, Osluševci 8; Marija Medved, Mihovci 6; Rozina Kovacic, Prhovci 48; Ivan Talan, Virje 49; Ivan Martan, Virje 7; Jožef Tušek. Podlehnik 72; Marija Vidovic, Sp. Hajdina; Zlata Ko­sam. 
Semenske 
poteka namrec v glavnem po 
avstrijskem ozemlju. »Ugodne 
prometne zveze, zlasti železnice, 
so za državo kakor žile za c:lo­
veško telo« -tako prava. poro­
cilo v zvezi s tem nacrtom. Na­
dalje se poudarja in utemeljuje 
važnost te proge iz gospodarskih 
vidikov, kajti »gospodarske raz-
mere v krajih, po katerih bi 
tekla železnica Sv. Lenart-Mur-
ska Sobota, so tako ugodne, da ni nobenega dvoma, da bi bla­govni promet zajamcil rentabi­liteto te proge. Ti kraji so iz­vanredno bogati. Za iz.voz pri­dejo v poštev ogromne zaloge kmetijskih pridelkov (žita, sad­ja, vina, živine) v Prekmurju, v · okrajih Ljutomer, Gor. Radgo­na, Sv. Lenart, Ptuj in Maribor. Cisto gotovo. je, da bi bila za­jamcena rentabiliteta te proge in da bi se moralo misliti tudi na gradnjo železnice Gor, Rad­
gona-Sv. Lenart-Ptuj.« 

27. septembra 1920. Letos so v velikem delu Slovenskih goric zaceli s trgatvijo izredno zgodaj in sicer že sredi septembra. 
Vzrok temu so razne bolezni. ki so napadle grozdje in pa skraj-no neugodno vreme v zacetku tega meseca. K.ljub zgodnji trgatvi pa ima m ošt povprecno 16--18 stopinj sladkorja. Tisti 
pa, ki so pobirali, pricakuj ejo 
0 poznejši trgatvi konec m eseca 
20,..._22 stopinj sladkorja, toliko, 
kolikor ga je imel letnik 1917. 
30: septembra 1920. Konec te­ga meseca je pregledal ptujski mestni muzej dr. Josip Mantua­
<><><><><><><><><><><><>• 
Dušica Kovacic, otrok Iz La­ce vasi si je na kolesu poškodo­vala nogo; Marko štrbal iz Bu­kove 43 si je na skobelnem stro­ju pokvaril roko; · Vlado Klobu­car iz Središca 153 si je s koso poškodoval nogo; Anton Zajc iz Apac 78 je padel in si poškodo­val nogo; Jqže Vaupotic, Jurov­ci 16 je padel in si poškodoval 
desno roko; Helena Rajh, Hajndl štev. 1 si je s crepinjo poško­dovala desno roko; Štefana Ši­menka iz Ptuja, Zagrebška cesta štev. 33 je podrl pri domu mo­tociklist, pri padcu se je mocno poškodoval po glavi; Janez Ze­lenjak. Rakovci 2 je padel in si poškodoval glavo; Stanko Cvetko, Lešnica 14, si je s koso poško­doval vrat; Majdo Bobnjar, Jaz­binec 71 je podrl kolesar in jo poškodoval; jože Novak, otrok iz Malega Moravcaka 7 si je pri ža­ganju drv poškodoval levo roko; Ana Majcen iz Ptuja si je z žeb­
ljem poškodovala levo nogo; Janez Meglic, otrok iz Markove 4 si je na trnju poškodoval nogi; Bo­gomir Žižek iz Ljubljane je pa­del z motorjem in se poškodo­val; Franc Kolaric iz Ptuja. je padel po stopnicah in si poško­doval rebra: Franc Selinšek iz Starš 33 je padel z motorjem in si poškodoval desno nogo. 
Vsi imenovani· so se zdravili oziroma se še zdravijo v ptujski bolnišnici. · 
ni, ravnatelj drž. muzeja v Lj'l.lb­ljani. Obiskal je ptujske muzej­ske zbirke v gimnazijskem po­slopju., oba mitreja na Bregu in Hajdini. V tem casu se je mudil v P tuju tudi dr. Fr. Stele, po­rocevalec . za varstvo umetnin. Sprožile so se lepe misli glede muzeja in zgodovinsko zanimi­vih ptujskih stavb. 
_ 


Tovariš urednik! 
V 31. štev.ilki Vašega Ji.sta z dne 16. avgusta 1957 ste ob­javili dopis tov. F. H. z Ja:nžkega vrha, v katerem imenovani trdi. da sem ustrelil psa tov. Štefana Kersnika na njegovem lastnem zemlj išcu in ga nisem zagrebel. Resnic· na ljubo iz­javljam sledece: 
Trditev, da sem ustreliil psa tov. Kersnika na njegovem lastnem zemljišcu·, je iz trte zvJta. Res je, da sem obšel del .lovišca LD »Dravinje«, katere clan sem, ter naletel v gozdu ljudske imovine, ne pa v Kersnikovem. psa, ki je gonil srno. Ker je bil pes oddalje.n pribi. 400 m od hiše lastnika, sem ga po lovskih prepisih upraviceno ustreldl. Ker je pes obležal, sem šel tak~j domov po orodje, da bi ga za-grebel. Ko sem se vmi·I, nisem vec našel psa, ker ga je nekdo medtem odstranil. V dobri ver.i, da je psa neznanec pokopal, sem odšel domov. šele 3 tedne pozneje sem zvedel, da je neznanec odvlekel psa pri­bl~žno 100 m od mesta usmrtitve. Ko sem ga nato poiskal, sem na-šel samo še kosti. 
V Janžkem vrhu, dne 31. avg. 1957. Plajnšek Anton, Janžki vrh 34 

Razpored dežurstva zdravnikov 

Or. Mrgole Matko, Bezjakova štev. 6, telefon 80: MESTNI KINO PTUJ 
ponedeljek. 2. sept. 1957, od 16. 
do 7. ure; cetrtek 5. sept. 1957, od 16. do 7. ure; 
nedelja, 8. sept. 1957, od 7. do 
7. ure; 
ponedeljek, 9. sept. 1957, od 16. do 7. ure; ce trtek, 12. sept. 1957, od 16. do 
7. ure. 
Dr. Medved Jvo, Ljutomerska štev. 25: 
t orek, 3. sept. 1957, od 16. do 
7. ure; petek, 6. sept. 1957, od 16. do 
7. ure; torek, 10. sept. 1957, od 16. do 
7. ure; petek, 13. sept. 1957, od 16. do 
7. ure; 
Dr. CARLI Milan, Trg svobode štev. 2 -1, telefon 202: sreda, 4. sept. 1957, od 16. do 
7. ure; sobota, 7. sept. 1957, od 12. do 
7. ure; 
od 
sreda, 11. sept. 1957, 16· do 
7. ure; sobota, 14. sept. 1957, od 12. ure do ponedeljka, 16. sept. 1957, do 
7. ure. 
ORMOZANCI -POZOR! Obvešcamo, da se sprejemajo prijave za razpisani abonma v Ormožu v trgovini » Vzor« do 
15. septembra 1957. Vse podrob­
ne informacije dobite ob prijavi. Uprava OG 
OBJ VA 
Vsako odtujitev ali prodajo premicnine in nepremicnine v 
Podvincih štev. 95 pri K.leker Alojzu in Ani razglašam kot ne­
veljavno. JAKOB TRBOVC Kicar štev. 38., p. Ptuj 

Drava: Branik (Maribor) 2:7 (bi) 
V zadnjih predpripravah za novo nogometno sezono je v ne­deljo domaca ekipa imela v go-steh in odigrala prijateljsko no-gometno tekmo s clanom prve cone Branikom iz Maribora. 
V prvem polcasu so igralci Drave pokazali dobro igro in so se no samo upirali napadom gostov, temvec so tudi veckrat nevarno ogrožali obrambni pro­stor gostov. Umetnost napada Drave pa se je koncala ob ka­zenskem prostoru ali pa s stre­lom v roke vratarja. 
Priložnosti za dosego golov je bilo na nedeljski tekmi vec kot dovolj, vendar jih napadalci Drave niso znali izkoristiti. 
Branik s1 je vec ali manj za• gotovi! zmago v prvem polcasu , k.ljub temu, da nas ne bi prav nic presenetil morda drugacell rezultat, bolj ugoden za Dravo Pri ekipi Drave je odigral Bez­jak svojo stoto nogometno tek­mo in je dobil za darilo le'l)O denarnico. Zelo slab je bil na terenu Komel. Za Brarfik so bili uspešni: Najbcrg 3, Elzner, Bel­cer, Franc Plaznik in Slana, a za domace Erhatic in Mohoric. Sodil je pred 300 gledalci z majhnimi napakami Vaupotic iz Ptuja. Pa. 

STRELSTVO 
Troboj Mari or : Varaždin : tuj 
Tradicionalni troboj v organi­zaciji O.SO Ptuj se je koncal z zavidljivo zmago strelcev Ptuja z razliko med Ftujem in Mari­borom s 76 krogi, med Ptujem in Varaždinom z 260 krogL To je bil do sedaj najboljši uspeh ptujskih strelcev. 
I. Ftuj 1803, II. Maribor 1727, III. Varaždin 1543. 
Posame~ l. Grkovic (Va­raždin) 218, 2. Reberšek (Mari­bor) .207, 3. Šprah (Ptuj) 207. 
Pred' zacetkom tekmovanja so predstavniki strelskih odborov izmenjali darila, nadvse prijaz­ni Varaždinci so darovali ptuj­
predvaja od 6. do 8. septembra ameriški barvni film »Zadnji Koma.nc« in v dneh od 10. do 

12. septembra »Zeli me«.  ameriški  film  
MESTNI KINO  ORMOZ  

predvaja od 7. do 8. septembra nemški film »Dokler si z menoj« in 11. septembra ameriški film 
»Izgubljeni sin«. 
KINO MAKOLE 
predvaja od 7. do 8. septembra angleški barvni film » V vrtincu Himalaje«. 

KINO MAJŠPERK 
predvaja od 7. do 8. septembra ameriški film »Nori podvig«. 
KINO MURETINCI 
predvaja od 7. do 8. septembra 
poljski film »Pokolenje«. 
KINO DORNAVA 
predvaja od 7. do 8. septembra ameriški film »V vrtincu«. 
KINO VIDEM PRI PTUJU 
predvaja od 7. do 8. septembra francoski film »štirje brez po­stelje«. 
KINO »VEDROST«, MIKLAVZ 
predvaja 8. septembra italijan­ski film »Tisti iz sanj«. 
Gostilna Križe Dušan, Štuki pri Ptuju priredi v nedeljo, 8. sep­tembra t. l. 
»VI SKO TRGAT V« 

V primeru slabega vremena bo prireditev preložena na naslednjo nedeljo. Vabljeni! 
OBJAVA 

Obvešcamo prebivalstvo, da je zdravniška ordinacija na Otro­škem dispanzerju Zdravstvenega doma Ftuj z dnem l. septembra 
t. l. preložena na cas od 11. do 
13. ure. 
Okrajni zdravstveni dom Ptuj 
s.kim in mariborskim strelcem lepe slllce iz okoliša Varaždina Gostje so se pohvalno izrazili 
o ureditvi strelišca in organi­zaciji tekmovanja. Varaždinci pa so povabili strelce iz dose­danjega okraja na borbo v Va­raždin na dan 29. septembra. Ftujskim strelcem cestitamo k uspehu, želec jim še v bodoce mnogo uspeha. z. 
V predpripravah „Aluminiju bo jši od »Draven 
Clan MVC lige Aluminij iz Kidriceve ga je imel v nedeljo v_ gosteh nogometno ekipo »Ma­ribora«. Tekma je bila ves cas v delni premoci domace ekipe. S ~rtvovalno igro je Aluminij takoJ prevzel pobudo, ki jo je obdržal do konca tekme. V dru­ge~ delu .. igre je bilo nekaj lepih akc1J obeh moštev od katerih pa jih je ostal pre~ejšen del neizkorišcenih. Zmagal je Aluminij 3:2 in rezultat odgo­varja poteku igre. Gole za Alu­minij so dali: Zaspan, Kuret in Palfi, za goste je bil dvakrat uspešen Vidic. 
Brzopotezni turnir Šahovskega društva Ftuj za september bo v torek, dne 10. t. m. v Sindikal­nem domu železnicarjev s pri­cetkom ob 19.30. Udeležba za clane je obvezna, gosti so vljud­no vabljeni. 
OKRAJNO GLEDALIŠCE PTUJ 
Nedelja, dne 8. sept., ob 15. uri: 
J. Lutowski: »De-:turna služba«. Gostovanje v Staršah. 
REZERVNI OFICIRJI! 
V cetrtek, 12. septembra 1957, ob 15.30 bo predavanje v Domu JNA. 
Udeležba obvezna! 
Odbor 

1 
SPREJMEMO kvalificirano in eno nekvalificirano l{UHARI­CO, vešco kuhanja v gostilni. Nastop službe 15. septembra ali l. oktobra t. l. Naslov v upravi lista. 
PLETARNA, OBRTNA ZADRU GA PTUJ, ima na zalogi vecjo kolicino košar za g spodarstvo 
(krompir) po 180 dinarjev. 

VEC RABLJENJH MIZ. 1H ŠTE­DILNIKOV proda hišni svet -Maribor. Cesta zmage 109. 
PRODAJ.\-1 SODE od 600 do 1000 litrov. Ptuj, Mariborska c. 10. 
DEL GOZDA prodam v Novi vasi pri Ftuju. Naslov v upra­vi lista. 
PRODAM _mSO z vinogradom, 
-Metko; Antonija Bracic, RIBICI! sadonosnikom, gozdom in 1 ha 
renc na Dravskem polju Na povabilo varaždinskega 80 arov njiv. Vpra.fati Valen­N ado; Edita Lutaric, ptuj -ribiškega dru'tva organizira cic, Polenšak pri Ptuju. 
Kmetijska zadruga z o. :f. v Hajdini sprejme v služ­


žitarice 
Mirana. ptujsko ribiško d ruštvo cl an­
be takoj ali s 15. sept. 19 57 MIZNI TEDILNIK s plošcica­
Porok v tem tednu ni bilo. ski izlet v nedeljo, 22. septem­
prvo vrstne, ociscene mi in bakrenim kotlom, do­
... bra t. l., na športni družabni blagajnika s otrebno prakso in bro ohranjen, prodam za 16.000 
~ ~ 
" . 

R:l -sorto »Tyrnauer« ribolov pri Varaždinu . Odhod z 
din._ Ogrizek, Kidricevo 5, pri PSE JCO -sorto »Bavarska jutranjim vlakom ob 6.45. Cla­knjigovodskega praktikanta PhlJU. 
~ ni, ki se nameravajo udeležiti 
kraljica« 
.. . ... izleta, naj se javijo v društveni Placa po kolektivn. po godbi ali po dogovoru. Pismene POSE TVO m o prodam v 
JEcME, -sorto »Peragis« 
pisarni najdalje do 15. t. m., Gruškovcu. aslov v upravi. 
ponudbe je poslani upravi zadruge. 
Umrla je Marija Tomažic, ro-nudi KOBILAR A TURNI-CE pri kjer prejmeio tudi nadal· ·e in­LEP ZID • ' TEDILJ. IK pro­
jena Reberni.šek (1903), Grajena. pn;JU. formaciJe. Stroške nosi vsak 
dam. aslov v upravi. 

_Za doni in družino POMEN SLADKORJA 
·1adkor je va.foa estavina ljud-otrok ne bo obcutil prntirane slad­
ke prehrane. J pa tudi razme­kob dodamo temu še nekaj kap­Slabo naletel Goreca cigara v žepu pec? Odgovor je: Ne. Vendar pa Moc barv roma drago iivilo, zato ga mnoge ljic limoninega oka. Tudi po ko­go podmje le skopo odmerjajo 
e . dogaja ne~aj. podobnc~a z l_e-Da ·je izbira barv z lo vazna za silu mu servirajmo še kako slad• tah na re~ivm pogon, J deJ~l uspešno trgovino, nam najlep!; 
fritle etletni John Burrows se Pri nekem predavanju o zašCi­n jra1:licnejsi m jedilom, ki jih pri­ko jed, n. pr. kremo, kompot, ko­je na poti na svoj riovo prebi­ti pred nevarnostmi požara je n -pravljaJo. Vendar taka štednja m lace in podobno. Za popoldan ko 
eden naJve<:J1h izdelovalcev. reak-· kaže primer Americana R. Locwy­
v ališce Skipton v ngliji v vlaku pricakovano skocil neki gasilec iz · na mestu. Sladk{'r namrec odlic­južino zop t pripravimo 5adje ali 
tivmh moto~j v v Združ n1h dr-ja, ki je stavil s predsednikom 
dolgo c asil in je navelican obesil Birketa (Danska) pokonci, si str­no ucinkuje na zdravstveno stanje morda kruh z ma lom, marmela­
zavah Amerike. Ameri .an Tobacco Company,< za 
,:;vojo roko na rarno edini sopo -gal 7. zivota m vrgel Deh turbmskega slabotnih otrok. starcev in zaradi do ali medom. 
hlac jih motorja 50 -tla na 
v re-ti dolarjev, more t:olezni onemoghh ljudi. Ima 
mc1, ljubki mladi brinetki_; »Upa~ , sko7i okno. Predavanje je bil aktivnem !etatu do-t nacin povecati -do­Otrok . e bo vecji slad­
morajo bit, pr p povpraš kolicini · 
da vas bom v Skiptonn cesto vi­namr c tako pazljivo poslusal, da bro la. tnost. da ya telo popolno­
volj mocni, da delujejo s hitrost-\.anje za znahimi ~Lucky-Stnke < korja hitro privadil, ce mu n 
delcf, ji je zašep tal na uho. -j zam1sljen vtaknil svojo goreco ma absorbira m ga skoraj nic ne 
jo 10.000 obratov na minuto ali cigar tami, proizvodom te druž­bomo tregli z njim prevec vidno 
, cisto gotovo«, je odgovorila ml~­cigareto v zep in to opazil šele gre v zgubo. 
skoraj 200-krat v s~kund1, in ~i~ . Lo wy ni storil drugega, kot in vsiljivo. Pri otrocih, ki so o 
da gospodicna, medtem ko se Je t daj, ko j plamen švignil iz že­Za šoloobvezne otroke, ki so 
cer . pri tem~ratur1 7~_0 topinJ da je namesto pr jšnJega zeleno­c utljivi za dri ko, pa moramo 
brz izmuznila in pr sedla, ))Sem pa. sicer zdravi, a slabotni, je slad­ravnali previdneje in to kolicino 
Celz_1Ja. J?ovol_Jena . trp!J1vo~! med zlatega ovitka predlagal belega. 
namrec nova v kor še posebno zato naj zmanjsati, a 
policL tka Skipto­tenu deh pa Je veliko manJsa kot Kadilcem so s v belem ovitku važen, nekoliko ne povsem 
nu !<< -Dva dni pozneje je mo­Dober tek ga u.z1vajo v vecjih kolicinah. Na omejiti. 
pakirane cigarete zdele v!'I iko bolj ral John Burrows na svojem no­v uri. 
na To je mogo so to jih bo saj 
V auendorl'u Saksonskem e zaradi posebnega ,higienicne« in priceli jih na ne težko privaditi, Materam, ki so vedele za veliko 
vem domu -zaradi nadlegovanja je splošno znano, da otroci Ijubi­
Je moral pek G. Horch na ukaz jekla, odpornega proti vi!:oki tem-debelo kupovati. Lo wy ji' dobil hranilno vrednost sladkorja j 
sopotnice -placati 1 funtšterlin j sladke stvari, zlasti bonbone, 
oblasti zapreti svojo prodajalno. peraturi. Površina posameznih stavo. tudi uspelo, da jim otroci med 
~c kazni. cokolado ipd. To dejstvo nam tudi boleznijo niso skoraj ni c oslabeli 
eka gospodinja je namrec na­delov je bolj ghidka kot pri ste­potrjejo, da njihov organizem in iz~ubili na teži. Vecina otrok 
sla v vtruklju, ki ga je kupila pri klu, izdelujejo jih pa v debelini Zacetek grad·tve njem, spece no miš. milijoninke palca (palec je 2,5 nReaktivnocc riba lmore sprejeti in prebaviti vecj takrat nima teka in najraje uživa 
koprskega pristan išca cm). V nekem recn m kori lu v an­kolicine kot jim jih obicajno nu­tekoco1 hrano. Posebno velja to za dimo. 
gleški pokrajini Berghshire so pred vrocinske bolezni. Tedaj si zopet Koper. -Te dni je priplul v Liudje iz Kamene dobe Moc volje nedavmm našli okamenele ostan­ce v prehrani slabotnega otro­pomagamo s sladkorjem. Da otrok 
koprsko pristanišce veliki bager globoki Avstra­povecamo sladkorja, 
V notranjosti Casopis »Hin<lu«, izhaja v ke tako imenovane »reaktivne« ri­ka množine prev ec ne oslabi mu dajemo piti 
s katerim bodo zaceli poglabljati lije živi pleme Pintubov. Ti ljudje ki be, ki je bila bomo že v kratkem casu z ve­sadni sok, tople mlecne pijace caj 
predhodnik danall­
morsko dno. Do jeseni 1958 bo. doslej še niso prišli v stik s ci­Madrasu, piše, da je Jogi Swami njih polipov. Ta riba je živela seljem opazili, da postaja iz dneva in podobno. Te pija ce mu vsaj de­
v 
kot predvidevajo. zgrajeno 2t vilizacijo, pa tudi sami so ostali Sadhu Maharaz :rdržal 5 ur pod dobi dinozavrov in okameneli v dan krepkejš[. Tsto velja tudi loma nadomestijo drugo hrano. 135 m pristaniške obale. goreco grmado. 5000 prebivalcev za stare, onemogle in oslabele 
na zelo nizki razvojni stopnji. Ne ostanki, ki so jih našli, so stari Seveda pa moramo vse omenjene 
Graditev novega letališca v mesta Bhimavram je gledalo t.o ljudi. Redno uživanje sladkorja 
poznajo nobenih kovin ; vs nji­okoli l 20 milijonov let. Zanimivo sladke sokove nevtralizirati z ne­
Beogradu. še letos bodo zaceli hovo orodje in orožje je iz kam­demonstracijo moci volje. Jogi se jim prav kmalu da novih mo ci. 
je, da SP j ta riba, ki je bila dolga koliko limonine kisline, da bolnik vlegel pol 
graditi novo beograjsko letališ?:, na. Zdaj pripravljajo posebno eks­j~ v 1 in m globoko Sladkor je nadalje tudi važen pri­ne bi bruhal po njih. 
so pokrili 5 do 7 centimetrov, 
ki bo najvecje in pedicijo, bo v jamo. kjer ga s pol vsf'ga gibala pomocek sestavljanju jedil­Tudi bolnikom 
najmodemeJse ki odšla te kraje so po principih današnjih reaktivnih pri tuberkuloznim 
v Jugoslaviji. Letališce bo odda­z namenom, da prouci ta pleme­tone lesenih trsk. Nato gnna­letal in ladij. Skozi odprtino na nega lista za bolnike, izjema so sladkor mnoQo koristi, ce ga jem­l jcno· 30 km od Beograda in bo na, ki so ostala nekaj do prizgali. · Po konc anem posku­sprednjem delu glave j seveda tisti s sladkorno boleznijo. racionalno in v vecjih 
tisoc letij vsrkava­ljejo ko­
"ie leta 1959 lahko spr jelo naj­za ostalim cloveštvom. Menijo, da su je fakiL· ravnodusno zapustil Nikomur pa ga ne smemo vsilje­li c inah. 
la vodo in jo izlocala skozi cevka­
vec ja potniška letala. bodq raziskave precej ognjeno jamo. gledalci so pd do­vati. Otrokom povecamo njegovo 
pomagale sto žlezo pod telesom. Izredno Zato je prav, da se vsaka go­
in dale dragocene podatke o tem, besedno razgrabili »sveli pepel((. kolicino zjutraj v kavi, za dopol­spodinja seznani s hranilno vred­
hitro se je lahko gibala naprej in 
Bela nafta kako so živeli naši predniki. dansko malico pa jim ponudimo nostjo sladkorja, ki ji pogosto 
nazaj. 

Petnajst kilometrov od _o~ Družina sadni sok ali naribano jabolko s 3 lahko nadomesti tudi kak obrok Kaspijskega morja v SovJetsk1 Materinska liubezen Po pisanju francoskih cas.opi ov ali 4 žlicami sladkorja. Da pa mesa. 
Spoznavanje po glasu 

zvezi je iz neke vrtine bruhnila ima družina Kung na Kitajskem 
Neki kmet iz Oldenbrocka pri 
popolnoma bela nafta. V njej je najstarejši rodovnik. Današnji po­Slepi londonski sodnik John 
Oldenburgu je našel skoraj dora­
približno 80 % bencina. To je v šceno pod9ano v ka­tomci t.e prastare družine vedo Filding, ki je umrl 1780. leta, je 
košarici, v 
Varcu ~mo tam, kjer ~e pametno! 
za svoje prednike do 500 let pred po glasu spoznal vse osebe, s ka­
Sovjetski zvezi drugi primer, ~a t eri je macka rade volje dopušca­
so našli takšno nafto. V obeh pn­la sesati. Ko je žival zagledala našim štetjem. V rodovniku je terimi je kdajkoli prišel v svoji 
varcevatlje 

merih gre za nahajališca, ki ležijo kmeta, je zbežala, drugi dan pa zajeto skupno 75 rodov, imena in dolgoletni praksi v stik. Danes Navadno se zacne ostanemo mnogokrat brez te ali 
takrat, in to navsezgodaj, ko nam 

globoko pod morskim dnoln. je bila zopet v košarici. Bilo je podrobnosti o njihovih pripadni­ugotavljajo, da je slepi sodnik po zdrkne zadnji mila druge vsak dan potrebne drobna­
košcek skozi 

ocitno, da je podgana že dalj ca­kih pa obsegajo celo knjigo, ki glasu lahko razpoznal okoli 3000 rije. V omari imamo na primer 
lijak in si potem nimamo vec s 

Povelje ie povelje sa z ima n ic manj kot 700 strani. oseb. samo' en par nogavic in z naku­
živela skupaj mladimi mac­cim umiti rok. V kuhinji so po-: 
.\eko britansko vojaško sodišce kami in da ji je stara macka ena­pom odlašamo tako dolgo, da 
tem že spet zmanjkale vžigalice 

je obsodilo 33-letnega voj~ka Jo­ko nežno stregla kakor svojim ostanemo lepega dne brez uporab­
in spet je zaradi tega skakanje nih nogavic. 

nathana Pilkingtona zaradi nedo­mladicem. · 
sem in tja. Ko pa koncno že sto­

voljene oddaljitve od svoje enote Kar premislite, ali stane vec, ce 
jimo na cesti, nam odleti gumb, 

na 2 leti zapora. Ko so ga vpra­Tudi mrtvim ni ki smo ga vceraj si nekaterih drobnarij nabavite 
že opazili. da 

šali, zakaj je zapustil svojo cet?, prizanešeno r.amo na eni nitki. Prišiti toliko, da jih imate vedno nekaj 
je visel 

je obtoženi odgovoril, da Je nam v zalogi, za vnaprej. Saj ne boste 
mu pa ga ne utegnemo. Mudi se 
narednik rekel: »Izginite, nocem V Transvaalu so pozvali po­zaradi tega porabili vec mila, ce 
na delo. Sicer pa, kdo bo še v ta­

vas vec videti!« Vojak se je ravnal grebne zavode, naj pripravijo po­ga boste imeli v omari nekaj v 
kem neredu iskal šivanko in su­

po rnpovedi, drugega nic. sebne mrliške vozove za crnce in zalogi, nic vec vžigalic ne boste 
kanec. Varnostna zaponka! Tudi 

belce. Utemeljitev: Bilo bi nezdra­požgali, ce jih boste imeli v pre­
te ni pri rokah. V naglici pac ne­

šest debelih knjig ]sto velja 
vo uporabljati iste vqzove za raz­kako spnemo ob!el"c1 in že nas ni dalu nekaj škatlic. za 
licne rase. varnostne zaponke, zo no pasto, 
o bolh-uh vec doma. V javnosti. med ljudmi igle, sukanec ipd. Zatorej, nikoli 
Nek angleški casopis je obja­pa nam vse to dela preglavice, ne cakajte zadnjega trenutka, ra­vil, da je . poznana angleš~a Nazadnje je spoznal stalno nas draži in razburja, ker 
je imejte drobnarije pri rokah in si mislimo, da se bo vsak hip pri­znanstvenica in entomol<:>9v, M 1­švedski kemik Gost Olen je na zalogi. Marsikatero razburja­

petilo kaj neprijetnega zaradi od­
i•iam Rotchield Lain zakl3u-c1la z 

stavil, da bo pojedel svoj klo­nje in unicevanje živcev bo izo­
neobicajnim znanstvenim delom buk. Stava je bila sprejeta in trganega gumba. Vzrok takim 1:e­stalo. Tudi cas je dragocen. 
-šludijem življenj:;i~ol~, pdjetnostim pa sta varce­
o _ mož je sesekljal klobuk ter po­samo 
vanje na nepravem mestu in ma­

kar predstavlja njeno z1~lJenJ­mocjo nekih kemir.,,h preparatov sko delo. Življenje bolh Je na­naredil iz njega s ,:.:ivo snov, ki lomarnost. pisala v šestih d~beli~ knjigah, jo je nato pojedel. Stavo je do­Vidimo na primer, da gre zob­Prakticni nasveti 
ki obsegajo skupaJ vec kot 4000 bil, toda pri tem si je pokvaril na pasa že h koncu. Vezalke v Od cigaret rumeni 
prsti kazijo 

strani. Miriam je nepren~hno v želodec in odležal dva dni v bol­cev lj ih so skoraj tudi že ra:5trga­
roko. Ocistimo jih najhitreje z 

krogu bo:h m jih vsakodnevno nišnici. Ko se je vrnil iz bolniš­Tudi in pozimi boste vedno dobrodovli v ~tovišcu »Dom ne. Toda danes bo že šlo še ne­
razredcenim kisom in plovcem. 

razi kuje do najmanjših potan­nice, je izjavil: »Star sem štiride­kako. Jutri bomo pa kupili že 
ob Dravinji« pri Makolah 
kosti. set let, imam univerzitetno di­druge. Jutri navadno spet_ poza­* bimo ali pa Posoda se pri mešanju ne bo 
plomo in brke, a sem. kljub te­ne ute-gne,mo m tako 
Orientacijska tehtnica premikala po mizi, ako jo posta 
mu cepec.« 

Pravocasna skrb za drobn~rije vimo na prt, ki ga veckrat prega­

za vozna 
nemo. 

V družinah, posebno v tistih,. J.<i lih nogavic. Otroške Zdravilni med 
Orientacijska tehtnica za vozila. Mleko po ceveh copate na 21­
štejejo vec clanov, se hitro na­stopalih pošljemo s tanko kožo 2e nekaj casa je znimo, da je Patentnemu zavodu v Jugoslaviji Z neke velike avstrijske plani­berejo kupi starih, ne vec rabnih ali filcem. Iz starih nogavic na­cebelji med zdravilo ori zvišanem Limonine lupinice, ki smo jim je bil prijavljen nov izu~ orien­ne, kjer se poleti pase vec tisoc moških, ženskih m otroških no­kva c kamo lahko tudi denarnice krvnem pritisku zato, ker vsebu­odstranile belo plast, namocene tacijske tehtnice za vozila. . Ta glav živine, bodo .napeljali v do­gavic. Teh nikar ne zavržimo, ker ali torbice za naše otroke, ker so je nek holinergicni faktor (snov, dva do tri tedne <v alkoholu, so enostaven, vendar zelo konsten lino vec kilometrov dolg »mleko­nam utegnejo vedno koristiti. Le­poceni m trpežne obenem. ki znižuje krvni pritisk). Znan­odlicen ekstrakt za liker. 
izum omogoc a, da se vozila na že­vod«, po katerem bo teklo mleko po oprane shranimo na neki sta­Oprane nylon nogavice lahko stvenika P. Marquardt in G. Vogg 
leznici ali cestnem prometu pra­naravnost v mlekarno. Cevi bodo * 
len prostor se nam porabimo za pa z razlicnimi nam 
vilno obremenjujejo. Obremenitev in ko jih na­popravilo sita. Stare sta zdaj poizku­Zelelljava bo ostala tudi 
iz plasticne snovi. Racuni so po­su 
karoserije se namrec mehanicno da bere dovolj, jih razdelimo po bar­moške in druge <!-ebelejše nogavi­dopnala, da, je ta faktor iden­med kuho zelena, ce posode ne 
kazali, so bilikibfsbCsffDNON in razreže­razrežemo enake z snovjo, ki 
vi kvaliteti. Nato j ih ce na ticen acetilholinom. 
prenaša na specialno napravo, ki izplacala . Stroški prevoza mleka lcrpe in bomo pokrili. 
mo na trakove, široke 1 cm. Iz napravimo iz njih brisace za prah, se v oroanizmu izloca na kom:ih Je vgrajena v vozilo. . v dolirio so bili namrec zelo vi­njih bomo z debelimi iglami za krpe za cišcenje parketa, kljuk živce•) i;,; širi krvne žile. V 2.5 kg 
Vecja proizvodnja premoga. V soki in bodo tem odpadli. Obe­Steklenice in kozarce lepo oci­pletenje ali kvackanje napr~vile ipd. ogavice, ki jih vec ne no­medu je približno 6 mg (6 tiso­s 
prvih šestih mesecih letošnjega nem bo tak nacin pošiljanja mle­stiš z zdrobljenimi jajcnimi lupi­
leto so nakopali v naših premo­licne predposteljnike, krpe za pri­simo, so tudi dobro zašcitno sred­cink grama) acetilholina. nami, casopisnim papirjem, 
ka v dolino hitrejši In bol' higie­m1:­
govnikih nad 8,800.000 ton ~m~ga jemanje . vroc ih loncev, copate za stvo za ce vlje. cevlje, ki jih na­
nicen. nico in koprivami. Nato jih se do­
in rjavega premoga ter hgmta. otroke ipd. Predposteljnike dela­meravanio shraniti za daljšo do­Dva jubileja izplakni s cisto 
bro vodo. 

Proizvodnja se je poveca la v pri­mo navadno iz svilenih nogavic v bo, preko zime ali poletja, natr­Bostonski klovn Mark Angel je meri z lansko za približno 800.000 Ure in reaktivno letalo dveh barvah, predpražnike pa iz pamo s casopisnim papirjem ali slavil dva jubileja naenkrat in si­* ton. in sicer naj vec v rudnikih Ali bi vaša ura, žepna ali roc­debelejših moških nogavic. I<rpe jih denemo na kopito, ceznje pa cer 25-letnico svojega cirkuškega Krvne žilice na obrazu izga'biš, lignita. Kot kaže, bo letni plan na tekla naprej in kazala tocen za prijemanje loncev bodo naj­oblecemo nogavice, ki jih varuje­dela in 150-tisoco klofuto, ki jo je ce si devlješ nanj obloge zreza­izpolnjen ali pa celo presežen. cas, ce bi jo položili v zelo vroco okusnejše, ce jih spletemo iz be-jo pred vlago in prahom. dobil v svoji cirkuški karieri.. nega peteršilja. 
dopu šcala, ce ne naravnost podpi­od ljudi tako kruto, brezobzirno izvirala iz pripadnosti k državni Vse davke, tako državne, kakor rala. Iz zgodovine starih Rimlja­in n ec loveško, da se je vse prebi­skupnosti, druga pa zasebno-prav­gospošcinske je nekdaj pobirala nov je namrec znano, da je naj­valstvo l. 6 po našem štetju rim­nega znacaja, ki je izvirala iz pod­zemljiška (fevdalna) gosposka. 


AVKl;H, 
višja oblast v Rimu poslala Julija ski oblasti uprlo. Ljudstvo je bi­ložniškega razmerja. Ker pa ta gosposka ni strogo lo­Cezarja, ko se je bil z raznimi lo tako ogorceno, da se je Rimlja­Davšcine prve vrste so se pr­cila med enimi in drugimi daja­vojnimi pohodi proti germanskim nom komaj in komaj z nezaslisa­v nstveno uporabljale za upravo tvami, ko jih je terjala od P?d­
krršni so bili nekdaj 
pl menam d narno izcrpal, za no krutostjo posrecilo zadušiti in obrambo drzavne skupnosti in 1ožnikov, ljudje niso nikadr toeno državnega namestnika v Španijo. vstajo. Neki vir pravi, da so ta so se ohranile do današnjega dne, znali, koliko denarja gre za po­
O dcwkih pisati in razprav­obsegu. so jih izterjevali od 
Tam je Cezar državne davke po­upor povzrocili Rimljani sami, ker jih državna oblast z.a oprav­trebe državne skupnosti, in koli­
ljati danes, ko se vsi vec ali ljudi. 
biral, da si je pridobil pri tem ve­ker so za upravitelje med to svo­ljanje svoje suverene pravice nuj­ko za davek, ki ga je pobirala 
o anj oprm;iceno, še bolj pa ajstarejši nacin pobiranja 
liko premoženje. Ko se je po letih bodoljubno ljudstvo poslali same no potrebuje in brez njih splofi zase. 
11eoprariceno prito;;ujejo prati davka, ki ga zgodovina pozna, Je njun, je jako 11ehvalezno delo. bil prav enostaven: državni po­•rnil zopet v Rim, je bil de'1 volkove. ne more obstojati. Te davke, ki Kakor je slicen nacin pobiranja 
°t-vekdo bi lahko najbogatejših državljanov. To mu Zaradi pohlepnosti državmh so jih nekdaj imenovali »štibra« davkov že pri starih narodih, ka­
namrec rekel: glavar je potreboval toliko m toh­
csi jih poznamo in ni potrebno ko je nakopalo zavisti in ovraštvo upra,1 itclJev po denarju tudi ni (iz srednje visokonemške besede kor smo slišali, povzrocil med 
denarja 7a potrebe kupno­
da bi nam i.e kdo z njimi solil sti, ki jo Je imel pod svojo in ko ncno smrt z bodalom v prsi. c1sp la davcna reforma cesarja steura, stiura), a danes oznacuje­ljudmi nezadovoljstvo, tako so 
i-:o so Rimljani okoli let.a ::.o Dioklecijana (28-1-305), s katero 
naso pamet. Mogoce je to res, oblastjo. Ko JC bil dolocil vsoto, jo z njo splošno vse vrste javnih ljudje tudi sedaj proti takšne~u tem bo pred našim štetjem zasedli kraJe Je hotel omiliti splošno gospodar­dajatev, so placevali že od nekdaj izterjevanju godrnjali 
toda l' i:lanku govora je poveril svoje zv Šle in pokorno in se vec­
med Savo in 1uro (t. j. današnje sko bedo. Z ogromnimi samolast­samo v gotovini. 
o dav1,ih, kakrsni so bili ne­vdane velikaše, ki so ga m d krat proti svojemu gospodu tudi 
,;lovcnsko ozemlJt') in jih \klju­nim1 da, ki so oni namrec s c aso­Dav šcine zasebno-pravnega odkrito uprli. 
kdaj in kako so jih pobirali že l.1udstvom zastopali, da jo od lju­
pred do'gimi sto in tLsocletji di izterjajo in jo v gotovem roku c i li v svoj upravni sistem. so po­ma ugonobili male posestnike in znacaja so bile gospošcinske da­Ako podložnik ni hotel svojih 
za potrebe državne s1,:up1:os~i pošljejo v njegovo blagajno. Od slali v te kraje tudi svoje ljudi srednje mešcanske sloje. jatve, ki so izvirale iz podložni­davšcin zlepa placali, ga je fev­
m =a njeno obrambo. LJUdJe za namestnike :ili upravitelje novo Opisani nacin predpisovanja in škega ramerja. Podložniki, ki so 
izterjane vsote jim je priznal go­pokrajin. pa dalni gospod k temu prisilil z ru­
to zavojevanih Ti me­davkov vec hasnovali zemljo so 
pac morajo placevati davke odstotek za njihovo delo, še sto, da kusali potem izte jevanja vso je trajal grofovo mo­bežem, z vojaško eksekucijo' in 
1ih placujejo, odkar ziv110 in v raje pa jim je dovolil, da k nje­bi mirnim ali manj !;kozi dobo do sred­rali dajati svoj mu zem!JCkemu z pridobiti podjc1rmljeno ljudstvo njega \'eka. Po zal,a.1pnikih pa so (fevdalnemu) gospodu za odselitvijo :; posestva. Vojaška 
~r ganiziram drzacm skupno­govi vso i pribijejo še za to nek to po­
za ~imsko drLa vo, so mislili, da pobirali davke v manj razvitih de­sebne davscine : v naravi desetino eksekucija je obstojala v tem, da 
sti, odkar pnzna,·a10 in se po­znesek in potem oboje od ljudi 
bodo to laze dos':!CJ!i s "-ilo. V svo­želah celo v najno\ ejšo dobo. in gorno (od kmetijskega in go­je gospo.ska poslala k dolžnim vo­
koravajo njeni oblasti. Zato bo izterjajo. nCtše citate!je r:,otoi·o zanimalo. ji pohlepnosti za denarjem so V krajih, kJ~r je zavladal nem­r ick ega pridelka) in svojo delovno jake. ki so ostali na njegove stro­
J.:a'co so dr::.acni po9lai,ar_ii Da so se izterjalci za vojt delo tlacili ljudst\'O z \·elikansk,mi ški fevdalizem. kakor pri nas v m oc (tlaka ali robo a) ter še po­ške tako dolgo pri njem, da. je pošteno oš ·odevali, s1 lahko i­.d1vk1 (med haterimi ,i~ bil bivši e sredn,iem da\·ek v Te dolg 
prerlriiw"a1· d:z:;ke nekdaj ter n jil,ov Avstriji, s a v seben denarju. dav­svoj ooravna1• 
slimo. Izgleda celo, da je drža"'a dPle?: 7"1 nol-.ir-. ii> ·.-~•i. k;' ko~ 
\ el.(l. •zc1mili dve vrsti d-"v-'ic ·n štine coo hi1° l'i,;.,jene z z m' :E;ko rw. kak r:~i:m 11 u kakšnem tak nacin 01ranja davkov molce državni ddvek) in jih izterJt:Vah ena Ja 1w • ,, d \ 11eJa zna.ca a, ki j 1848. 
od\eW let? ~adalje,~nJe prihodnjic