ftt. 140
Izhaja trikrat na telen. in sicer ? torek, četrtek in soboto ob 4.
uri popoldne ter stane po posti prejemaua ali v Oorici na dom pošiljana :
vse leto   .   .   15 K
/8           J»          •       »       10   99
•--.JU.. • «*.. ¦•.. --,-.JL». • Poš^amiCn^tevHI^-staBiej^ .^virt^
V Oorici se prodaja „Sočatt v vseh tobakarnah.
nS0ČAu ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot po Soriškem in firadiščanskem" ni-dvakrat .v letu tfmi red železnic, parnikov in poštnih z?e*\
Na naroČila bres doposlane naročnine so ne oziramo.
V Gorici, v soboto dne 24. decembra 1910.
'              '     .    ,            '            'MJli.Ji.u  &*YV '.i'...uij   " [j.....,ni lfi.ii ii
»Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrii.
TačoJ XL.
Uredništvo
'i nahaja v Gosposki ulici §t.7
Oorici v I. nadstr. na deittO.
Upravništvo
se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati, loco Gorica.
Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 viri. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
ToUffon it. 83. -
„Gor. Tiskarna" A. Gabršček (odgov. J. FabčiČ) tiska in aal.
Vabilo na naroiho.
Prišli so veseli Božični prazniki, ki nas ločijo le še za par dnij od novega leta  1911.
Z n o v i m letom nastopi »Soča« svoj 41. letnik.
Mislimo, Ua ni treba s posebnimi besedami povdarjati, da je »Sojča« važen list goriških Slovencev, upoštevan in dobro informiran — saj to pač ve naša javnost.
Kako važen in potreben napreden list za goriške Slovence je »Soča'., spričuje najbolj tisti siloviti boj proti njej od strani slovenskih klerikalcev in od strani Lahov. Kaj so že vse počeli črni interna-cionalci, da bi uničili napredno »Sočo«; kaj so že vse storili Lahi, da bi poman-drali slovensko »Sočo«. Ali ves njihov trud je zaman.
Boiiteljica za slovenstvo, za napredne ideje, boiiteljica za boljše čase goriških Slovencev stoji tu krepka, neustrašno odbija surove napade, parira za-mahljaje ter meče od sebe razljučene nasprotnike. Močna stoji tu in se na robu ne gane, viharju kljubuje, ostane...........— —
»Soča« ima res obilo čitateljev po mestih, po tigih in vaseh. Tudi nasprotniki naši, klerikalci in Lahi, jo kaj pridno eitajo. Število naročnikov in kupovaleev »Soče« sicer narašča, vendar je Število naših naročnikov še mnogo, mnogo premajhno.
Dandanašnji, ko živimo v tako hudih političnih bojih, je neobhodno potrebno, da ima napreden človek stalno na razpolago domač napreden list. To pa se zgodi le z n a r očb o lista!
Zato pa vabimo na naročbo vse one, ki bi se lahko še naročili, zlasti one. ki bi takorekoč morali biti naročeni na »Sočo«, da naročijo naš list z novim letom 1911.
Nadejamo se, da nam ostanejo zvesti vsi dosedanji naročniki, pričakujoč, da novo leto nam dovede še novih naročnikov.
Na svetovni razstavi
Duuiii* J'Vif|el.
»Kaj pa te je privedlo sem? Sploh povej mi, če si ti res ti, ali je tvoj duh, ali imam jaz halucinacije, aH pa imaš ti brata dvojčka, ki je tak kakor ti in si mogoče ti ta dvojček? Zakaj tako molčiš? Ali ne poznaš več svojega starega prijatelja, trgovca Komarja, Matevža Komarja? Kaj vendar delaš tu kaj?.t
S temi vprašanji je obsul novodošli gost v bruseljski restavraciji urednika in poročevalca »Novega veka«, Adolfa Logarja, ki je užival slasten zrezek.
»Pravkar premišljujem, na katero vprašanje bi ti najprej odgovoril. Osem vprašanj v desetih sekundah. Prijatelj, v tem si dosegel rekord. Prisedi, vse izveš počasi, toda zrezek ne dopušča odlašanja, zato pa počakaj!«
In kakor da bi se ue bilo-pripetilo nič izvanrednega, je nadaljeval urednik Logar svoje kosilo. Komaj po zadnjem grižljaju se je obrnil proti svojemu prjatelju.
»Sedaj lahko razpolagaš z menoj! Nisi se zmotil. Pred tabo sedi tvoj prijatelj Iz domovine. Ze tri mesece sem tu
V tej nadi želimo vsem našim sedanjim in bodočim naročnikom ter našim somišljenikom na sploh                             I
vesele božične praznike,
Pogled po naši deželi.
Krasna je naša deželal Veličastne planine, lepe planjave, mične doline. V nebu nad nami odseva morje. Krasna dežela — ta«, . glasi sodba vsakogar, ki je i kedaj stopil na goriška tla ter se oziral okoli po naši deželi. Aili v tej deželi ni sreče/ Pridno inteligentno ljudstvo prebiva tod, toda ob vsej naravni krasoti in ob vsej pridnosti in inteligenci kraljuje todi beda. Polje, travniki in vinogradi ne dajejo zadostno pridelkov, drugi zaslužek je pičel; zato pa gre toliko ljudi s trebuhom za kruhom v širni svet leto za letom. Po raznih tovarnah, manjših tvor-nicah, po rudokopih v daljni Nemčiji, v rumunskih gozdovih, pri raznih gradnjah železnic in cest sirom države naletiš na goriškega Slovenca. Koliko pa jih potegne nase velikomestni Trst. Vendar vsak se rad vrača v lepo solnčno Goriško, ka-koi hitro mu je dana prilika za to. Znano je domotožje naših ljudi ...    •
Božični zvonovi pojo, ali pojo od skrbi zgubančenim licem gospodarjev v kmečkih hišah in turobno zročim očem skrbnih gospodinj. Lepo je res poslušati tolažilne besede, katere govorijo Božični prazniki, — blagor ljudem na zemlji, ki so dobre volje — ali kje je tisti blagor? Trpljenja in pomanjkanja je polno, bla-gra nikjer.
Nekdaj .so tlačili kmetica k tlom ple-menitaši. Ko pa mu je bila napovedana svoboda, se tudi ni mogel dvigniti tako, kakor mu je mogoče želelo srce. Cas hiti dalje in dalje; z duhom časa mora iti, kdor noče zaostati. Ali zaostalo je naše ljudstvo, ker nima pripomočkov za napredovanje v taki meri, da bi stalo na višini časa. Dosti dobre volje je v ljudstvu, ali Kam naprej,   ko ga pa tarejo   najrazno-
v tujini. Šef me je poslal sem za poročevalca o svetovni razstavi in čudim se, da nisi spoznal iz mojih člankov pravega dopisnika.«
»Vse prav in dobro,« mu je nato odvrnil prijatelj Komar »toda v takem trenutku, ko zagledam po treh mesecih v tujem kraju, daleč od domovine, svojega prijatelja, bi že lahko zahteval od tebe vsaj nekoliko začudenja, presenečenja. Skoraj te ne poznam več. Zrezek ti je bil ljubši od mene!«
»Zrezek se lahko skvari, najino prijateljstvo se pa ne more. Izpremenil sem se pa v toliko, da me ne spravi nobena stvar iz ravnotežja, za kar gre hvala edino le mojemu poklicu.«
»Gotovo si potemtakem doživel mnogo zanimivega v tem času. Veselim se na tvoje pripovedovanje. Štiri dneve se že klatim po svetovni razstavi in kmalu mislim odpotovati. Tvoje članke sem sicer prebiral, če bi pa vedel, da se skriva moj prijatelj za tremi zvezdami, svojim običajnim podpisom, bi jih. seveda bi al pazljiveje.«                        \"   '     "
»Prostega časa, prijatelj, nimam rtihogo. Opravka imam čez glavo z raznimi kongresi, ki se vrše kar zaporedoma. Danes imajo načijonalni   ekonomi   svoje
vrstnejši davki, ko se mu kliče vedno: daj in daj! ne da bi se zajedno vprašalo: odkod i a bo jemal? Zadolžene so kmetije, boben poje; pridelek pičel, novih virov dohodkov od nikoder. Pač tujec ie gospod, ki si zna s pomočjo onih, ki imajo usodo naše dežele v rokah, vstvariti kak nov vir dohodkov.sredi nas ter izkorišča naše naravne kapitale v svoj prid in v prid tujcev, ki prihajajo za njim sem dol. Plemenitaške krute roke nekdanje ni več, ali prišla je pa druga, ki primerno času, ko se razvija pohod tujce . iti jugu, davi domačina. Kaj bo? vprašuje marsikdo. Kaj bo? — »Divideet intpera!« Kako nespameten je boj med obema narodoma ob Adriji, ker dobiček od njega ima le tretji, tujec, ki hoče z vso silo zagospodovati ob obali našega Jadranskega morja. V političnem medsebojnem ribanju smo zaostali gospodarsko in jiič nimamo pravzaprav ne jedni ne drugi. Vlada je pozabljala na našo deželo. Nič ni prihajalo z nemškega I hmaja, kar bi služilo v pov-zdigo dežele; le davke smo plačevali in vojake dajali, da so padali junaško po Jaških poljanah in po bosanskem gorovju. Zanemarjena je bila od nekdaj naša dežela od onih faktorjev, ki so poklicani, delati v prid vseh dežela; /zanemarjena je pa tudi od takrat, ko si ljudstvo voli svoje zastopnike, ki imajo nalogo: delati za ljudstvo. Lahi so zrastli nad nas, ker mi smo bili vedno zadnji in manj vredni. In tako je še dandanašnji; da še toliko hujše je, ker vidimo slovenske zastopnike, kako tlačanijo onim, ki stojijo našemu ljudstvu na tilniku ...
Pred par leti se je bik vlada spomnila, da je nekaj dolžna naši deželi. Obljubljala je milijone v pomoč naši revni deželi, ali stavila je pogoj, da se morajo brigati za to ob jednem domači ljudski zastopniki. Nekateri so se rajši kregali in tpričkali, skrbeli zase in tako zavlekli ono, kar je vlada napovedala; zavlekli so, če ne popolnoma spravili z dnevnega reda. Nesreča za naše ljudstvo: da nima takih zastopnikov na krmilu, ki bi skrbeli za njega procvit in napredek; še toliko večja, ker je taka skrb skrajno potrebna, da
sklepno zborovanje. Pomisli, to je že 47. •kongres. Nobenega nisem izpustil. Koliko truda zame! Najhuje se mi godi na medicinskih kongresih. Zdravniki in učenjaki znajo temeljito razpravljati o tej ali oni bolezni, kar cele armade bacilov letajo po zraku in poslušalec-lajik mora postati hipohonder. Tako me je trpinčila jetika koj po kongresu tuberkulogov kake tri dni, potem se me je lotila azijatska kolera po temeljitem predavanju. »O stanju njene etiotogije, patogeneze, profilakse in terapije.« Kolero je pregnal rak na želode«, katerega mi je serviral znamenit francoski učenjak na kongresu o novejšem raziskovanju raka. Novejša bolezen prežene vedno prejšnjo, jaz pa sem imel pri tem že kakih dvanajst najrazličnejših boleznij. Celo pred ginekologi nisem bil varen. Najbolj mi pa ugaja dejstvo, da sem se do dobra seznanil s statistiko, saj utemeljejuje vsak predavatelj svoja izvajanja s podrobno statistiko. Vse sem začel motriti nekako skozi statistično steklo. Samo da ne korenini to moje početje v kaki novi bolezni. — V ostalem ti povem, da mora imeti-dober poročevalec mnogo sreče. In to imam! Med vsemi poročevalci sem skoraj najbolj znana oseba, in moja popularnost mi je priborila podpredsedniško mesto v novem društvu poroče-
naše ljudstvo materielno popolnoma ne propade.
Ni vesel pogled ipo naši deželi .... Ce včasih srečaš kljubu ternu vesel obraz, če se mladina zavrti, je pač to le mimogretioO pojav veseljevanja, kakoršno rodi južna vroča kri.
Ali kljubu žalostnim odnbšajem ne klonemo duhom, ne obupavamo, ker verujemo v bodočnost našega ljudstva. Počasi se otresa samo more, ki ga tišči in davi, odstranjuje ovire, ki mu zapletajo noge, da ne more naprej; vidi se ljudstvu, kako bi se rado otreslo jarmov in raznih obvez, kako bi si rado pomagalo gor, višje v gospodarsko neodvisnost; rado bi imelo manj hipotek in več šol. Umejemo to stremljenje in želimo, da bi se uresničilo. Od spodaj navzgor pa je treba delati, da v glavnem, da se razni* z as to p-s t v a spremene ter pridejo na površje novi možje, možje dela in srca. Pred dvema letoma je bilo že mogočno zavalovalo da so se tresli črni internacionalci in so s skrbjo gledali vladajoči krogi, kaj misli to ljudstvo, ali komaj je bila zasvetila zarja, so jo zakrili oblaki. Sedaj si ljudstvo pomaga doma po svojih občinah. Vesel pojav, na pravo podlago se je postavilo ljudsko stremljenje ... Po tej poti dalje!
Zvonovi pojo ... Nekaj le slišimo v njih zvokih, nekaj lepega, kar človeka dviga ter mu širi prsi, da se odpro sladkemu upu. Upajmo sicer, ali da se up 6b-istini, delajmo, delajmo in delajmo za tisto tolikrat že napovedano boljšo bodočnost!                                             ,   ;
Za hrvatske in slovenske narodne zahteve.
V Opatiji se je vršil lep shod, na katerem so navzoči manifestirali za izpolnitev najaktualnejših narodnih zahtev hrvatskega in slovenskega naroda. .
Shodu je predsedoval volosko-?opa-tijški podžupan Julij Miran, govorili pa so na zborovanju istrski deželni poslanci Rajčič, dr. Poščič in dr.. Gjuro Červar.
valcev. To je vse, kar te mogoče zanima. Sedaj pa grem na kongres! Ali se še kaj vidi vir? Ne! Torej pozdravi vse prijatelje in znance v domačem kraju in nikar se ne boj, da te okužim z bubonsko kugo, katera me muči že tri dni! Ostani mi zdrav!« Pikolo je začuden zrl za bliskoma odhajajočim gostom-trgovcem Komarjem.
V prijaznem samotnem kotičku restavracije />Pri severnem medvedu« je sedel kakor vsak večer poročevalec Logar. Urica brezskrbnega počitka po končanem delu mu je postala že življenska potreba. Včasih je prisedla k njemu natakarica Šteti, če ni imela slučajno mnogih gostov.
Štefi je bila prekrasno dekle. Zdelo se je, da jo je darovalo jasno italijansko nebo mrzlemu severu za tolažbo v neprijaznih, meglenih, jesenskih dnevih. Geto Logar, kateremu ni mogel očitati niti najbolj fanatični pedant najmanjše zakonske nezvestobe, se je udal čaru njenih žanrih očij in skril iz previdnosti, koj ko jo je spcfižnaPi; iv^j poroSnr prstan- globoko v tajni predaršvoje listnice.
, »lOosppd, ,AdoJf, —: dovolite da. vas Kličem t&^lpcuv -- zaupati vam hodem veliko tajnost.«
55
. r&rrr ljudskem-štetju, -poslanec dt: Poščič ^ apolitični bQHbj ^v/iške-slovenskega na- <r roda.v l$ri> poslanec dr. Cervar opphtiki ^ Italijati&V in df. ftiashrirč^vihi.pr.istašev, od- j vetftiški kandidat Ivo OrJič pa je obširno utemeljevaL zahtevo, da se prizna veljavnost ha zagrebški univerzi položenih izpitov tudi v Avstriji in da se v Ljubljani ustanovi slovensko vseučilišče. , .Koncem   shoda so hite na   predlog Slovenca A. Vahtarja   sprejete soglasno med Živim odobravanjem te-ie resolucije: j, ižahteva; ravncpravuosti .hrvaškega vseučilišča v> Zagrebu z univerzami v naši državni   polovfci je; vseobča narodna zahteva naroda hrvaškega in srbskega v svrho njegovega kulturnega razvoja. s~   1K Q. kr. vlado pozivamo, da vpošte-va pri izpolnjevanju zahtev italijanske narodnosti v Avstriji   glede   italijanskega vseučilišča tudi upravičene zahteve Slovencev; da se jim ustanovi slovensko vse- i učilišče v Ljubljani.
'ITL Naj energične je' obsojamo dosedanji avstrijski vladni sistem, ki stremi zatem, da se odvzame naro«'i< hrvaškemu, srbskemu in slovenskemu v državnih temeljnih zakonih zajamčena pravica do vzgoje in izobrazbe v   materne-m   jeziku.
" IV. Pozivamo kompetentne faktorje, iiaj' vendar enkrat napravijo konec temu protizakonitemu sistemu ter dado hrvaškemu, srbskemu in slovenskemu narodu njegovo pravico do izobrazbe v rodnem jeziku, s tem priznajo ravnopravnost hrvaške univerze v Zagrebu z vseučilišči v naši državni polovici in da ustanove v Ljubljani slovensko vseučilišče.
, V, Poslance hvaškega, srbskega in slovenskega naroda najodločneje pozivamo, da zastavijo vse svoje sile za ravnopravnost hrvaškega vseučilišča v Zagrebu in za "ustanovitev slovenske univerze v Ljubljani in da ne votirajo vladi nobenega zakona, predno ne izpolni teh bistvenih naših narodnih zahtev.
VI. Pozivamo vse hrvaško-srbsko-šlovenske občine in korporacije v Istri, Dalmaciji, na Kranjskem, Goriškem, Štajerskem, Koroškem in v Trstu, da sprejmejo resolucije, v katerih se od vlade zahteva izpolnitev gori navedenih kulturnih zahtev Hrvatov, Srbov in Slovencev. Nadaljne resolucije se dotikajo razmer v Istri.
Konečna resolucija pa obsega pro-t e s t proti vladni odredbi, da se izvede ljudsko štetje na podlagi občevalnega jezika; izvesti bi se moralo na temelju narodnosti in matejmega jezika.
M
ni»nJ smlaliA
ftt G»   vVUHIJV
v Belemgraifo.
j^ntižijt. m. je začela v Beleii&radu kazensk^ razprava protj znanemu folzifi-katorju dokumentov, kj so potem, služili za podlago zagrebškemu in Friedjugove-mu procesa; Vasiču.                          • "  .
Obravnava proti Vasiču se vrši deloma talno. P**$§>tni so različni tuji časnikar}!. Veliko pozornost vzbuja prof. Ma-saryk in glavni zagovornik srbskih »vete-izdajnikov« pri zagrebškem procesu, dr. fffoko Hinkovlč, ki sta navzoča pri razpravi.
V začetku obravnave se je prečitala obtožnica, ki dolži Vasice, da je ponaredil dokumente »S.uvartskega Juga«, da bi na ta način dokazal nedovoljen stik med srbsko diplomacijo in srbsko-hrvaško koalicijo na Hrvaškem.
Vasic je na" vprašanje predsednika sodnega dvora, ali se čuti krivega, bdgo-voril popolnoma jasno da, ter je nato pripovedoval celo afero. Vasic je odkrito priznal, da je bil direktno V zvezi ?. av-nateljem pisarne avstrijskega poslanstva v Belgradu z baronom Tiefenbachcm in z dragomanom Sw6entochowskirn, v katerega stanovanju so se tudi falzifikati izvršili. Vasic je nadalje priznal, da je osebno občeval z uradnikom avstrijskega poslaništva v Belgradu Otonom Franzerri in pa z avstrijskim poslanikom grofom Forgachem.
Pri tem dokazilnem postopanju se le iz pismenih dokazov in iz popolnoma lasnih dokazov zaslišanih prič dokazalo, da le avstrijski poslanik grof Forgach osebno občeval s falzifikatorjem dokumentov Vasičem.
Popisal je natančno vse občevanje ž grofom Forgachem od meseca januarja do oktobra I. 1909.
Vasic je i z j a v il, da se je prvikrat sestal z g r o f o m F o r-gachem v stanovanju avstrijske ga d r a g o ma n a v Belgradu, S v e n t o h o v s k e g a, k j e r sta si n e n a v a dno p r i j a z ho s e gj la v r o k e. P r i odhodu mu p e grof Forgach stisnil v r o|o 200 frankov in- nato izrdčjil 2 00 ponar ej enih d o k um en t d v v poprav o. V teh dokumentih so bile falzificiran eseje »SI o v. J u ga« in s r b s k e v 1 a de, k a t e i • m so o č i t a 1 i, d a p o d-k o p 1 j a j o s r b s k -o-fo r v a-ts ko koalicijo in srbsko -narodno j n mo.ham edan sko organizacijo v B o s n i i n H e r c e g o vi n i. Vse te f alzif ika ci j e so se vršile sporazumno med grofom Ae-hrenthalom     in     avstrijskim
Kakor uglasbena bajka so se zdele te besede Logarju in izpraznil je kvareč renskega vina, da je prikril svojo notranjo razburjenost.
. »Gospodična Šteti, dobro me poznate! Odkrite svoje srce, vaš najzvestejši prijatelj posluša.«
»Pravila sem vam že, da je cilj mo-. jega hrepenenja postati gledališčna igralka. Žalostne razmere somi za enkrat prečrtale račune in me posadile v restavracijske prostore. Ne io življenje brez vsake poezije, ne ponudbe in opazke večkrat že opitih gostov me niso mogle oropati idealov, skoraj vsa!ko noč prebiram drame in igrokaze, čez dan <pa opazujem pazljivim očesom ljudi, ki so moji najboljši učitelji v gledališki umetnosti.
Toliko le kot uvod. Pred približno enrm mesecem sem si teposodila od domače/hčere brez njene vednosti najlepšo promenadno. obleko — dragocene črne čipflce na vijoličasti zidani podlagi. Ne sodite me krivo, go9pod Adolf! Istotako sem si izposodila pri naši sobarici njen široki klobuk. Glede klobukov ima namreč naša sobarica boljši okus kakor pa domača hči. Soinčnik, pahljača in popolnoma moderna košata frizura, kakoršne nikdar ne nosim, ki je pa pristojala klobuku in obra^' so. izpopolnili mojo toaleto in šla
um s l a ni k o m v 3 e Ig r »4,11,,.g x o-: fom Forgachem. Na podlagi teh škandaloznih dokumentov se je potem "in-sceniral zagrebški in Friedjungov proces. Za popravo falzifikatov,je ¦. dobjval VasJČ od grofa Forgaeha *$ t a 1 no* meseno plačo 700, za praznike iii cesarjev rojstni dan pa 3 ŠHp dinar j.-e v. Grof Forgach je hotel Vasica poslati na stroške avstrijskega zunanjega ministrstva na dunajsko vseučilišče, a V a s i č je hotel na vsak način prisostvovati zagrebškemu »veleizdajnišk.« proces u. Grof Forgach ga je spremil na kolodvor in- priporočil državnemu pravd-niku pri zagrebškem »veleizdajniškem« procesu, Accurtiju, vojaškemu poveljstvu in predsedniku senata, ki je vodil zagrebški proces, Tarabocchiji. Vasfč je stanoval v Zagrebu v stanovanju kapitana Cvi-taša in sicer zastražen. Ko se je zaznalo o njegovem bivanju, v Zagrebu, je takoj zbežal v Belgrad.
N u t o t o g r a f i č n i h kopijah znanih, d.okume.ntov,. ki so potem služile prof. Fricdjun-gu, se še dobro pozna Vasice v podpis, ker je z a d nI a črka povsod e rta k o -• z a v i t a. Sodnijski izvedenci so izjavili, da je nekaj teh dokumentov, ki so pisani v nemškem jeziku pisal dragornan Sventohovski sam. Sedaj je natančno d o gnati o, da sta bila glavna f alzif i k at orla teh škandaloznih dokumentov avstrijski poslanik v Belgradu grof Forgach in dragoma« . Sventohovski. Državni pravdnik je govoril zelo taktno in stvarno. V a s i č e v zagovornik j e po v d a r j a I, da danes 11 e stoji pravi krivec pred sodni j o, d a j e b il Vasic s a m o z a-pelja.n. Prava krivca je iskati v groiu Forgach u in dragom a nu Sv entohovskem, ki sta pa žalibog sakr osan ktna. . Državni pravdnik je konečno predlagal kazen. 20 let težke ječe.
Vasic |e obsojen na 5 let ječe.
Dr. Kramar n Jugoslovanih.
Na shodu intadočeške stranke v Pre-lbuču dnč 18. t. m. je pozdravil slo\ ^nski visokošolec jurist Lotrič dr. Krarnafa v imenu slov. ak. dr. »Ilirija«, hrvatskega ak. dr. »Hrvat« in srbskega akad. dr. »Šumadija« v Pragi.
Ogovoru se je odzval dr. Kramar, ki je izrekel zahvalo, govoril o Slovanstvu,
mivoslovanstvu, o bojih in poziciji Čehov ter konečno tudi. o, Jugoslovanih. Rekel je: , , .' ..< . . '-»Vaša pozicija je morda še bolj v nevarnosti nego naša. Vi imate morda še težjo nalogo nego mi, in sicer zato, ker smo mi že večino, pravzaprav večji del svojega narodnega dela izvršili in lahko danes rečemo, da — kar se tiče našega narodnega razvoja — stojimo tako trdn-no, da se nam ni treba bati za prihodnost. Pri vas je situacija težja. Mi Čehi čutimo bolj nego katerikoli slovanski narod, kaj' pomenja neugodna geogratična lega. Mi štrlimo kakor polotok v germansko morje in odtod ta naša težavna situacija, naš težavni boj, odtod pa tudi ta naša samozavest, ker smo se znali držati tisočletja.
Vaša pozicija ni nič manj težka. Velika nemška ideja čisto naravno pojasnjuje pritisk k morju, k toplemu morju, k sredozemskemu morju, in ta pritisk je tako star kakor nemška zgodovina. Ta-stara ideja 'v resnici ne more biti drugače,uresničena nego s tem, da ste vi podjarmlje-ni, ali pa da ne boste v zapreko tega, kar nemška ideja želi doseči.
Vi ste na poti k Adriji in vi morate tam ostati, ostati trdno, da varujete nefe svoje lastno življenje, temveč da čuvate tam velike interese Slovanstva, kajti želim si, da bi bili tam močni in trdni,' da bi ne dopustili, da nastane iz Adrije nemško moje. Vi izpolnjujete s tem eno največjih nalog, kar jih ima Slovanstvo, in zato nimate le vi dolžnosti nasproti Slovanstvu, temveč ima tudi Slovanstvo velike dolžnosti nasproti vam in mora vedeti, da ta boj, ki ^bojujete ni le s!ovensko-hrva-ški boj, temveč boj, veliki boj Slovanstva. Srčno me veseli, da vas je pot pripeljala v Prago na češko univerzo, Veseli me, da na tej češki univerzi rastejo globoke srčne zveze med češkdslovansko mladino, da ste vzagajani v slovanskem duhu, v katerem edino leži vaša, nr.Ša in vsega Slovanstva prifiodnjost.
Iz cele duše vam bomo pomagali, kolikor bo v naših močeh, da dobite svojo visoko šolo. Doklef pa tega ne boste imeli, upam, da ostanete naši in ko boste svojo visoko šolo imeli, pa upam, da naše zveze ne prenehajo, da bomo mi hodili k varri in vi k nam.
Ostanite naši prijatelji v ljubezni in upajmo, da bomo skupno delovali v kotist svojim velikim ciljem, v korist ideje zbli-žanja vsega Slovanstva, kateremu smo mi najskrajnejša straža in kateremu moramo biti najsvetlješi in najjasnejši vzor.« Govor poslanca Krarnafa je napravil na navzoče jugoslovanske dijake najboljši utis.
(Dalje v prilogi).
sem na razstavo. Ničesar nisem vedela o tekmi za lepoto, ki se je imela tam vršiti. Svojo ulogo kot ponosna/ svoje lepote zavedajoča se, nepristopna komtesa sem igrala izborno in stavim, da bi moji opazovalci neusmiljeno pretepli onega, ki bi jim povedal resnico in me ozmerjal z natakarico. Pri tekmi je dobila Gaby Thč-nissen največ glasov, 253 glasov nad najbližjo svojo sotekmovalko in jurija ji je izročila priznamo darilo: zlate uhane,« briljanti. .In-ta Gahy Thonissen sem bila — jaz. Svojega pravega imena nisem smela povedati, saj veste, radi samovoljno izposojenih stvarij. Kmalu sem se vrnila domov, ne da bi se bila udeležili plesa prirejenega v čast novoizvoljeni kraljici lepote in čez pol ure je štefi že stregla gostom. V dokaz —evo vam, gospod Adolf, tu etui z uhani, tu pa izrezek iz tukajšnjega ilustrovanega tednika z mojo sliko fn večjim popisom tekme. Iz popisa razvidite, s kalko fantastično, skrivnostno meglo Se je znala obdati neznana kraljica Gasby. In sedaj pomislite! Slavna sem. toda to slavo uživa Gaby Thonissen, te slave ni deležna Štefi in to le radi obleke. Sicer pa lahko zaznamujem v svojem žrvfjenju vesel trenutek, ko je ženska nečimernost v meni slavila svoje triumfe.«                                      ";
Ves srečen, zamaknjen v žametasto tmino njenih očij je poslušal Logar njeno naivno pripovedovanje. Komaj daljši presledek, v katerem je še odmeval glas njenih zadnjih besed, ga je nekako iz-treznil.
¦*- »Da nisem bil sam navzoč pri omenjeni tekmi, da nisem sam podrobno popisal toalet odlikovane kraljice in njenih dveh dvornih dam, pri čemur ste mi po-magaili prav vi, gospodična štefi, s svojo žensko izvedenostjo, bi Vam težko verjel, toda dragoceni uhani, podrobnost slike z vašo rajsko prikaznijo, morajo pregnati sleheren dvom. Toda stoj, izborna ideja! Ali bi šli jutri z mano na razstavo? Kongresa k sreči ni nobenega. Ne bo vam treba nastopati kot igralka v bog ve kaki ulogi, kot Stefi mi še najbolj ugajao. Tudi jaz bi rad opazoval življenje in lepote svetovne razstave ne kot vesten poročevalec, marveč kot navaden obiskovalec, ki ne čuti na sebi nobenih spon. Jutri po kosilu pridem po vas!«
»In jaz vas počakam! Kako bo lepo, koliko zabave! Hvala vam iskrena za vabilo! Usmilili ste se ptice, ki si je v kletki usode pohabita peroti, peljati jo hočete v prosto naravo, pod jasno nebo, kjer pozabi — če tudi za par trenutkov — kletke in nemile usode. Ko se pa vrne v prejšnjo
ječo. ji bo lajšal spomin na prežite ure vso težo zopefcnega suženstva. Lepih trenutkov je itak tako malo v življenju človeškem, da jih ni vreden človek, ako jih hote zamudi. In, kaj ne, ves čas se bova menila o gledališču! To bo praznik zame!«
Prisrčno je stisnila natakarica roko svojerrtu prijatelju in s hvaležnim pomenljivim pogledom izginila v kuhinjo. Logar je pa sanjal :sladke sanje 6 solnčni prostosti m o prepovedanem sadu.  .
Ob določenem času se je napotil Logar s svojo spremljevalko proti razstavi. Bil je izredno dobre volje,
Dasi je bila zgodnja popoldanska ura. je opazi! od daleč pri vhodu v razstavo veljko gnečo ljudij. Vedel je natanko, da se ne pričakuje nobene kronane glave in vendar so se bliskala v solnčnih žarkih godala mestne godbe, cel odbor svetovne razstave je bil v fraku in klaku, med množico so pa švigali neumorni poročevalci in reporterji.
V Logarju se je takoj vzbudila njegova časnikarska radovednost. Pospešil je korake, preril se skozi gnečo, potisnil na lahko svojo spremljevalko skozi ozki vhod, stopil za njo, — godba je zaigrala impozanten tuš, nad vhodom je zaplapo-lala velika belgijska zastava, občinstvo
(MhfezaueMite KOLINSKO CIKORIJO
pri USeh frgoulnail                                       lz EDiNB slovenske tovarne v MubUarii,
Priloga ..Šote" št. 146, z dne 24. decembra 1
^ f>0RSh
Iz goriške okolice.
Solkan. — Prepričani smo, da bi sklical sv. aiojz protestni snod v nebesih, ee i/i veaf.1,, Kako hmavsčmo uganjajo z nje-
- ^vti«ii^s^4i^i^i^ierti^.oi4ari -ViPiJL
ves časnikarski izi aei?" Ua je žal v Solkanu jetika na dnevnem redu, tega bi se ne upal menaa mu Judež zatajiti. Ua b& ta boiezen ni kaka šiba božja, kakor se .je ; mismo v srednjem«-veku,Jo bodo najorze tudi naši klerikalci priznali in vsaj mi upamo, da se je tudi njili versko prepričanje toliko dvignilo, da ne stavijo več vsakega piostastva na lovaš ljubemu Bogu. Ue vendar trdijo, da tepe Bog s to boleznijo le liberalce, upajmo, da delajo to iz ljubezni do bližnjega a statistika govori jasno in razločno temu nasproti. Da se širi jetika le vsled naiezljivosti, ne oziraje se na politično prepričanje bi skoro s prstom pokazali. Ko pa razpravljajo klerikalni zdravniki v časopisih o »dotikljajih«« mislimo, da bi bili grdi hinavci, če bi vsaj v mislih ne imeli dotikljaja s poljubom.
In zdaj, kaj se je zgodilo? Naš nad-učitelj g. Bajt, ki vsestransko skrbi za duševno in životno krepust šolskih otrok in ki se — žrtvuje svojemu poklicu, je bil poslal kaplanu znan odlok, naj radi danih zdravstvenih razmeE^opusti dajati v po-ijubcvanje svetinjo sv. Alojza. Viš, le-to je spravilo svetnika po nedolžnem v klerikalno tepežko. Klerikalci ruvajo in suvajo proti nadučitelju samo zato, ker je vršil po postavi mu naloženo — dolžnost, lii naj piedava »profesor« Rejc o Portugalskem ali kak drugi o Bosni, pa zbezija na Turško: samo da šuntajo proti naprednemu učiteljstvu. Ostudnpst klerikalne gonje je tem ostudnejSa, če pomislimo, da so vpili na vse grlo ko je nadučitelj radi točnosti pozdrava nasvctoval, naj bi otroci mesto hval. bodi Jez. Kristus pozdravljali »z Bogom«, da meče Kristusa iz šole, sami pa niso ni za hip pomislili,
-  da hočejo Boga ven vreči. Pa kaj, klerikalci so zlezli na upehano Rozinanto še
-predno je prišel g. Bajt v Solkan, če pa dosežejo svojo Dulčinejo, o tem bodo odločevali Solkauci in ne privandrani farizeji pa par prismojenih babnic. Zdaj pa vprašamo, ali je samo šolsko vodstvo dolžno skrbeti za ljudsko zdravje, kaj pravi § 27 občinskega reda, kje je zdravstveni odsek, mar je tudi njega pobrala tuberkuloza?
Oj Solkan, »srečna draga vas domača!«
Domače vesti.
pa je viharno pozdravljalo v vseh evro-pejskih jezikih.
Tak sprejem! Čudila se je Šteli, čudil se je Logar. Prišlo je vse tako nepričakovano, tako hitro. Je-li bila prirejena ovacija vračajoči se kraljici lepote, se je-li nameravalo odlikovati odličnega zastopnika publicistike? Množica je še vedno nazdravljala, dokler ni stopila de-putacijfa odbora na posebno znamenje iz posavne k došlemu paru.
»Vaše blagorodje!« Globoko se je priklonil 'predsednik pred vso zbegano šteli; »V imenu odbora naše svetovne razstave Vas Tiajprisrčneje pozdravljam. Boginja Fortuna mora biti vam zelo naklonjena — toda tudi mi občutimo njeno naklonjenost. S svojim prihodom, draže-stna gospodična, ste dopolnili prvi milijon obiskovalcev naše razstave. Kot mai spomin na ta velepomembni trenutek v življenju naše razstave blagovolite sprejeti to hranilno knjižico z vložkom 10.000 frankov. Mestni svet vam pa daruje dragoceno zapestnico. Ako pa smem verjeti francoskemu poročevalcu, s katerim sem prav kar govoril, potem je ta trenutek še velečastnejši, kajti naša kraljica se je zopet prikazala na pozorišču svojih tri-umfov. Živela kraljica lepote. Gabv Tho-nissen!«
HOTEL ZLATI JELEN JE DANES ZOPcT OiVUKJfcN.
SOJvcNU! — Ne sprejemajte po-pisovamifi pol za ljudsko štetje v nemško-italijanskera jeziku!
Zahtevajte odločno popisovalne pole X-šJL° v eJLL? e ra l*z"wii ker Vam postava daje tČHpravico.
Udbor za ljudSKo štetje v Gorici.
LjuasKo štetje v Uorici. — Kmaiu se izvrši ljudsko štetje. Pripravljalni odbor za ljudsko štetje je sicer pridno na delu, ai/ sam ne more zmagati vsega. Potrebno je, da pomagajo vsi zavedni Slovenci m Slovenke v mestu. Apelujemo na nje, da posvetijo dneve do ljudskega štetja poduku nežavednejšifh, katerih je precej, da jih ne ulovijo Lahi ter upišejo za Lahe. Ce stori vsak in vsaka svojo dolžnost v svoji bližini, se stori .lahko veliko. Dognati moramo, koliko nas j e v G o r i ci. Pridno na delo vsi in vse !—
»Dijaška kuhinja« v Gorici se obrača z nujno prošnjo do blagih prijateljev slovenske mladine za podporo. V kuhinji dobivajo dijaki tukajšnjih šol hrano deloma zastonj, deloma za majhne prispevke.
V šolskem letu 1910/11. je bilo oddanih do 15. decembra 19IU skupaj 4854 kosil in 3928 večerij! Izdatkov je bilo v tem času že 1944.33 K, doliodkov pa samo 1426.45 K, torej se je že doslej porabilo od lanskih prihrankov 517.88 K,
Ako ne bo nujne in izdatne pomoči, bo moralo nadzorstvo kuhinje skrčiti število obiskovalcev!
Zlasti slavna županstva in starej-šinstva naših občin naj se spomnijo pre-potrebne »Dijaške kuhinje« ob priliki računskih zaključkov ob novem letu!
Darovi za »Dijaško kuhinjo«. -- Nabiralnik pri »zlatem jelenu« 7.00 K, doslej skupaj 193.31 K. — Povodom sestanka občinskih tajnikov v Gorici dne 19. decembra darovali tajniki 5 K. — Ivan Bizjak iz Dornberga poslal vrečo krompirja. .— Na račun mesečiiine je prišlo 82.54 K.
»Veda«. -— ZnaČiilno je, da je bil pn-prost delavec prvi naročnik novega dvo-mesečnika. Prijavljeno je ze mnogo naročnikov. Med njimi doslej ni znanih imen, kar gotovo dokazuje, da si revija pridobi tal tudi med onimi sloji, ki so stali doslej ob strani, kadar se je šlo za kako znanstveno podjetje. Upamo pa, da postane »Veda« predvsem intelektualno glasilo slovenske inteligence.
Stavbenim svetnikom je imenovam višji inženir Emest Dejak, inženirja F. Derossi in Fr. Pasma sta imenovana višjima inženirjema.
Ustanovili občni zbor »Muzejskega društva za Goriško« se je vršil v četrtek zvečer pri »Treh kronah«. Ker je bilo radi zaprtja pri »Jelenu« nekaj zrnešnja-
Godba in nau-dušeni klici so sledili temu pozdravu. Kakih 10 fotografov je sprožilo istočasno svoje aparate.
»Tudi vi, gospod Logar, ste nam dobrodošli!« Predsednik je krepko stisnil roko svojemu znancu. »Smatramo dobrim znamenjem, da je pričel zastopnik osme velevlasti — časopisja drugi milijon. Kjer podpirajo publicisti v taki meri naša kul-turna stremljenja, tam ne morejo izostati uspehi. Dovolita, današnja slavljenca, da vaju tem potom vabim v restavracijski paviljon, kjer je že pripravljen diner!«
Zopet je zaigrala godba. Predsednik je ponudil roko gospodični Gaby, za prvim parom so se uvrstili drugi, odbor, domači in tuji razstavljavci, časnikarji in še mnogo drugega uglednega občinstva.
Pri izbranem kosilu je bil samo slav-Ijenec, časnikar Logar, slabe volje. Kako je hrepenel biti sam s Štefi, toda usoda se ni ozirala na njegove želje. Slutil je, da je fo zadnji sestanek; izgubil je prijateljico, izgubil družbo pri večerji, saj bi bila Šteli tudi nespametna, ako bi opravljala še nadalje -službo -natakarice, sedaj ko je zaslovela po čeli Belgiji pod imenom Gaby Thonissen kot kraljica lepote in kot milijonski gost v svetovni razstavi, sedaj ko ima dovolj pripomočkov in celo vrsto novih prijateljev in dobrotnikov, ki jo bodo
ve, je bila udeležba nekoliko bolj pičJa kot bi bna sicer. Novi.odbor se je konstituiral Vdno le: U. proi. Uwaiz, predsednik; g. ur., i-iach, podpredsednik; g. dr. uracina tajnik; U- c. kr. pošt. kontr. jJieiz, biagaj-nm; g. K. ormovka, gospodar. Odborniki so: u. c. kr. ravnatelj Jbezek, g. proi. dr. aos, g. proi. Koštiai in g. ar. Levpuscek.
uananna znaša letno .4 K. Uane lahko sprejema vsak odoornik, predmete za muzej tudi, poseono pa g. JJruiovka, Gosposka unča v Gorici. Nadejati se je, da se oo naša inteligenca zanimala za ta novi narodno-kulturni pojav.
Nova podružnica »Slovenskega Planinskega Društva« se snuje v Uorici. — Pripravljalna dela so že končana in pra-•viia ze odposlana na pristojno oblast. Za novo podružnico se kaže vsestransko zanimanje m povpraševanje.
Volitve v zavarovalnico proti nezgodam se bodo viršile dne 29. t. m. Kdor iji še poslal glasovnic na odbor za ljudsko štetje v Gorici ali pa direktno v Tirst na naslov g. dr. Slavika, odvetnika, naj stori to takoj, da ne bo prepozno!
Zavarovalnica zoper nezgode v Trstu je v laških rokah; to znači, da izkorišča slovenske ddavce ter postopa kruto ž njimi v slučaju nesreče. Ta zavarovalnica ima denar za Lahe, kupčije dela z Lahi, sploh počnejo, kar hočejo, ti, slovenski delavec pa plačuj in trpi! Zadnji čas je, da bi postala zavarovalnica pravična slovenskemu delavstvu; to se more zgoditi pa le, če zmagajo pri volitvah slovanski kandidatje. Zato pa je dolžnost vseh prizadetih pravih Slovanov, da volijo skupno listo ter tako podro gospodarstvo ka-moiistov in laškili socialnih demokratov, ki gospodarijo v zavarovalnici v škodo slovanskega delavstva!
O občinskih volitvah na Grahovem nam pišejo: »Nekoliko neresničnih vesti je prišlo v svet o naših občinskih volitvah. Mi rečemo za danes le-to: Hudojužniški Port-Ai tur je padel in ž njim tudi general Steselj. Zasijalo je solnee v Baško dolino.«
Na goriškem magistratu je pripravljeno veliko žrelo, ki naj požre ob ljudskem štetju par tisoč Slovencev: tri, štiri,
žre, že povemo ob svojem času. Obva-rujmo pa jih kolikor mogoče pred velikim laškim žrelom!
Imenovanja. — Za poštne oficijale so imenovani poštni asistentje: Josip Perich, Albin Matossovich, Karol Umek, Oskar Toros, Josip Pelizon in Lucijan Tavema za Trst; Karol Ussai, Anton Jamšček in Ksist Hrovatin za Gorico; Fran Cus in Tomažič za Ljubljano in Martin Radej za Opatijo.
Proračun okrajnega šolskega zaloga sežanskega za leto 1911. Kaže: dohodkov 78600 K, troškov 186.344 K, primanjkljaj 107.744 K. Pokrije se z doklado U0c/c na
gotovo spravili h gledališču. Najbolj ga je pa jezilo, da bo mora'1 poročati o tem dogodku domačemu listu, da bo moral lagati o veliki sreči, ki je doletela list, ker je <prtčel vprav njegov poročevalec drugi milijon. O Gaby bo treba seveda previdno pisati, saj bo žena že itak ljubosumna, ko bo brala, da je tako krasni dami prvi sledil — njen mož. Edino dobroto so se mu zdeli v tem trenutku kongresi. Tu si poišče lečila za bliamirano samoljubje m za izgubljeno prijateljico.   ,
Ne godba, ne pijača, ne vesela okoT lica, niti hvaležni pogledi krasne sosede niso pregnali temnih njegovih misli j, Bil je kakor nagrobni kamen sredi krasnega cvetočega vrta.
Truden, izmučen in zaspan se je vračal Logar nekaj dni pozneje od mednarodnega kongresa, na katerem se je razpravljalo o spalni bolezni. Trvpanosomi, provzročitelji te bolezni, so se ga pola-ŠČevali, kajti njegovo odporno silo proti parasitom so še bolj zmanjšali dogodki zadnjih dni j. V živejših barvah kakor predavatelj, .predstojnik Pasteurjevega zavoda, si je predstavljal boj trvpanosomov s krvnimi telesci in ko je legal v posteljo.
, vse^zravne, daYfc4- VM^^^m^
•   sežanski okraj je prosilo.za draginjsko.dOT ,; klado. Okr. šolski svet. je, sklenil pripo-t ročiti prošnjo deželnemu šolskemu svetu. t Okraji goriški, ..tolminski in,gradiš;ki so
zadolženi, sežanski je dolga prost.  ¦ '        m deželni, šolski zalog r1   Z vezat kra-•t ških županov je ponpviia zahtevo ustanor
vnve dež. šolskega zaloga.                  t
Proračun okrajnega Šolskega zaloga
tolminskega za leto lvii. kaže ^27.943 K
troškov, dohodkov pa 66.439 K- Primanjr J kijaj se krije s 150yc naklado na vse iz-
ravne davke. Okr. šolski .svet je dovolj^
da se postavka izrednih troškov 5790;.K . porabi do 2000 K za draginjsko; doklado
oženjenim učiteljem, če prosijo za njo. O »uboju med Sokoli« v Kozani pri-
*  poveduje novostrujarski »Novi Cas«, Kdo J to verjame, da so se Sokoli med seboj J tepli m -da je bil vsled medsebojnega pre-( tepa med Sokoli ranjen Debenjakr1 Nihče
ne verjame tega, »Novi Cas« prinaša skrajno lažnivo poročilo o »uboju med Sokoli«, ali n amen mu posvečuje sred-
I stvo: očrniti hoče Sokole. Pa jih ne očrni, dasi je dosti umazan »Movi Cas«, Bo-
j mo že še govorili, da bo videl svet, česa so zmožni klerikalci.
Kakor tat v podstrešju, tako inolči »Gorica« o imenovanjih v upravo, deželne norišnice. Nič noče povedati, da je, poverjena uprava dvema Lahoma, da, pod-upravitelj zna za silo slovenski, upravitelj pa ne zna nič slovensko in sploh nima potrebne kvalifikacije za to mesto. Diur-n i s t v upravi še le bo S1 o v e n e c. Nižje osobje, tisti, ki bodo v predsobah in na vratih tisti bodo Slovenci, kar je količkaj boljšega, zavzamejo vse Lahi. Za vse take k r i v i c e, ki se gode Slovencem v deželnem odboru, glasujeta tudi slovenska odbornika Berbuč in Stepančlč. In morata bifi za to, ker tako veli zveza dr. Gregorčiča s Pajerjem!
Za Slovence ni dobrega kruha v deželni hiši; za Lahe ga je dosti. Tako je v časih slavne zveze. To vidimo pri oddaji služeb, odkar je zvezan Gregorčič s Pajerjem. »Gorica« molčLo tem kakor tat v podstrešju............
Najstarejšega moža v črniški županu« o« ^~i..r.ai ic   a   —   i i«.»,i :„  M»i+a\f7
Peršič z Ravni, star 92 let.
Kdo je streljal v Stepančlčevo hišo v Temnici? **- Pred nekaj časom je pripovedovala »Gorica«., da? je nekdo streljal v dobro zaprto železno okno stanovanja veleposestnika Stepančiča v Temnici, da je bil navzoč poslanec in odbornik dr. Ste-pančič ter če bi bila kroglja. prodrla, bi bila zadela ravno g. poslanca. Vest je zbudiia pozornost. Saj so jo lerikalci podali tako, kakor da bi bil hotel kedo streljati na poslanca Stepančiča!! Kaj je na tem, naj povedo! Nam se zdi, da je tisto streljanje Čisto v neki drugi zvezi s Ste-pančičevo'hišo! Ali se razumemo?! —Na
je bil prepričan o zmagi krutih nasprotnikov. Zaspal je in avtosugestija ga je vspa-vala.----------            • •   •
Bruseilj je počival. Popolnoma? Ne! V razstavi je nekaj prasketalo kakor da bi si napravljal orjak pot skozi ozko odprtino. Čuvajeva trobenta je zapela, odgovorila ji je piščalka mestnega redarja in kakor da je čakal orjak samo še tega znamenja, je odstranil zadnje zapreke. in -r-velikanski zubelj je švignil proti nebu. Gorela je glavna palača belgijskega oddelka.
Tretjina meščanov je gledala od blizu in daleč uničujoče delovanje lačnega elementa. Tudi gospodinja, pri kateri je najel Logar šobo, je bila zraven in, kakor je pravila'okoli' stoječim osebam, je slutila že prejšnji dan to nezgodo, ker je imela kar dve. noči zaporedoma glbtžne'sanje. Ko je pa. prišla" po dolgotrajnih 7detja-tah z gostobesednimi zriaiikami'domov, se je začudila, da ni še vstal njen^ošjirjd.
Požar je divjal dalje.' ;AngleškiM. ta francoski oddelek sta pogorela 'dO 4al in tudi v pariškem paviljonu je žV gospodaril ogenj. Gel Bruselj je bil na nogali. Edini Logar je "spal. Gospodinja je Hodila V njegovo sobo, prisluškovala, če mu še bije srce in mu polagala mokre cunje na čelo. Toliko novic o požaru, o svojih sa-
Imate bolečine? Revmatične, protinake, v zobeh, glavobol? Ali ste ae po prepihu ali drugače prehladili?;Poskusite vendar boloKlne utehajoči, lekajo« in krepčajoči Pellerjov fluid z znamko „Elza-tlukl\ Ta je v resnici dober! To ni samo reklama! Dvanajsterica za poskušnjo 5 kron frahkb. Izdelovali] samb lekarnar Fellcr v StubicI, Elsa-trg št. 2§4 (Hrvatako).                                                                        .....                                                                                                                                               «
pesteft&t »seveda ni hotelHikdo 'stfetjati. IzmBtJofma; ^a%i 4M*do atpetfal<tfftwf, jepFedefeete«; z#o so-klerikalci^ njo w^h-»Hi.     ••¦¦
-tari 4e v Niša v Srbiji 25 ietni kenijski poročnik nOanHo .Vufcasovič, »sin -našega -rojaka, srbskega .podpolkovnika g; •Jaraka Vuk^soviča-Štibila. Naše .iskreno sožalje. žalujoči .-Jo4bini.
»Na &efen*V 4an^ T*go*ski*«toinf. — Magenbefc i« posnemovalci nežnih živak skifo-glasov so dospeli s posebnim vlakom v Gorico - in -se pripravljajo z nervozno pridnostjo za nastop. Velikanski ,sod --mislim vina,:;je. tudi že v .veliki .restavracij1 v Trg. Domu.
Ta predstava -s plesen ob milo doneči različnih valjčkih 4jo aaeeia Jočno ob A. uri .popoldne.in bode trajala v jioč. Ne zamudite te prilike in pridite vsi liubptelii plesa, .kakor tudi šaljivih saloo-skUi prizorov.
Vse to se nudi obiskovalcem T«. rtoma na dan sv. .Štefana po aeJo zmernih ceiu*. Veselici odsek.
V MedanJ .bo nastanjenih vsako leto od, marca do -s.ep.twn.bra 80 v.oiakov^pla-oince.v. Stanovanje za nje je že preskrbljeno.
Jz mesta: »Ta.tovi se sprehajajo ponori ipo Goric« ter :krad,ejo ipo prodajalnah, .kajtor da bi našenui mestu popolnoma manjkalo »oko pojave«, AJi »Pči postave« imagno p;reqej še .do&o časa, zadnji čas so se še .pomnožile. — K[ai bi ^0f Če bi ,se policijska služba malce spremenila ponoči, da bi bilo več straže?! Kakor je sedaj, $e pomaga nič. To paL kažejo izvršene tatvine. Pred vsem je treba po rnestu .na več krajijri s t a H n i h stražnic $ stajno policijsko službo zlasti po-nočj. To bi mnogo pomagalo«.
Sliv*, &i cvet* 0 Jtožič«. — V naše uredništvo je prinesel nejki gospod iz Temnice sli vin cvet: ledna sliva je že rmenka&ta in vfičia, druge zelene. Cvet je z vrta g. Trampuža št. 16. Na onem vrtu 1 jL vzcvetela pred kratkim tudi vijolica. Rač nekaj redkega ob tem času!
Iz *feiavs4#i krogov se nam poroča, da v tovarni v Zdravščini kaj radi odpuščalo slovenske ddavce, posebaočje ie bolan -kftdai   mu nrfti ndmist- n* lo V.«rfo~  /t
tedne, odpustijo vsakega. Nekdo je prosil nazaj na delo, ali rekli so mu, da ga ne sprejmejo več; kakega. Laha iz kraljestva pa sprejmejo. — Dobri so naši delavci za vojaško službo, ali kruha se jim doma ne preskrbi; le prepogostoraa se pripeti, da ie domačinu feruh izpred ust kak tujec.
Že napadajo g. župana v Škrbini, ker ie izjavil v naših listih, da je naprednjak in ne klerikalec, kakoršnega so ga hoteli narediti -klerikalci v Gorici. Napadajo ga nesramno, dasi vedo, da je čist značaj in dober mož! Ali tako znajo klerikalci delati z vsakim, kdor se jim slepo ne pokori. G. župana Lozeja seveda ne boli klerikalno podlo napadanje, ker je vzvišen nad to. Vsa čast mu — klerikalcem pa fej! ker ne pustijo na miru nobenega poštenega človeka.
h grd toži neki župnik, da se »liberalci« tako Boga bojijo, da niti ne hodijo več v cefkev. Če ne hodijo, imajo za to pač vzroke. Cerkev mora bi|i hiša božja,
!hrša-«^li#ve»m*HStiisoVth -naukov, ne,pa lK*i*lč«a-sh^ftfeav ^fe-cefkve4a»afliajD ljudi -polttikHjdči-nanci. Seveda potem jih ni-nasaj -in pisav -imajo. Doma molijo lahko »bolj. zbrano-Zapomni, si to »Pr. Ust«!
V Okrilja« ie izvoljen za župana -g. Franc >B rjU-ta*.
. tepred sodnije. — Radi -javnaga nasil-sfcva, storjenega -v Tržiču, je bil -obsojen H. Galopin iiia 6 tednov zapora.
Težke telesne.poškodbe je bil obtožen 2,1 letni brivec .los. »Kumar iz Gorice. ,Ranii je bil E, .Cufarin«, .ko >so igrali »moro«. Jos. Kumar je vCbsojen.na 4 mesece težke.ieče s p^sti.
uLisiidca »Kfidn&tvA: =~ G. dopisnika, ki nam je.poslal nekičlanek,.opozarjamo, da je sličen .članekjz&ei že .v torek v,Soči'. Dvakrat pa ne monemo priobčevati člankov o eni in isti reči. Pa o priliki kaj dnugega!
.Ustnica upcavulštvsu — G. Matija Pipan, Calumejt. 20 K prejeli. Plačano za celo -'teto 1941. Vesele praznike in srečno nove teto!
Nj. eksq<*tejwa tajni svetnik baron ^letksander J>1. rioyl«ituie»7Hueiie v Pe-.tr.ogradu je pisal iz lastnega nagiba dvornemu lekarnarju g. Fellerju sledeče pismo: Srčno se vam zahvaljujem za po-šiljatev Vašega izvrstnega fkida »Fel-ler«. Bolečine v nogi so prešle v toliko, da zopet lahko hodim. Priporočal bodem Fellerjcv fluid svojim znancem in zdravnikom« ... FeUerjev fluid z znamko »EUatluid« ie na prodaj pri dvornemu lekarnarju e. V. FeILer-ju v Stubici, Elzin trg št. .264 (Hrvaško). Ceua je sledeča: j2 malih stekl., 6 večjih ali pa 2 veliki steklenici stane franko po pošti 5 K. Splošno mnenje je, da je ta fluid najboljše do-nioče sredstvo proti različnim boleznini. Odprti takarjti. — Jutri in pojutrišnjem popoldne bo*ta odprti v Gorici lekarni Pontoni-Uberi. V teh dveh lekarnah bo tudi ponočna služba v času od 25. t m. do I. jan. 1911.
njafo rim je hnela povedati in ta nesrečnež je — spal.
Besneči plameni so se lotili »Starega Bruslja«. Cel svet ježe vedel o tej nesrečj, posebni vlaki so vozili radovedne gledalce iz qele Belgije, poročevalec Logar je pa spal,, trdno spat. Ob njegovi postelji so stali že trije zdravniki, merili mu telesno toploto, šteli udarce srč&r, posvetovali se in .zmajali z glavo. Iz male bolniške sobe je pavnaš>Ia kmalu pot v javnost skorji,neverjetna, vest, da živi v Bruslju .^človek, jkjvje prespal, cel požar v svetovni razstavi,in ki je vrhu tega še poročeva-!|c- &\ )? to rekord. Listi so posvečali sfeoraj. ejiako število kolpn požaru in prvemu slučaju spalne-bolezni.
?P/»., hudem vsestranskem naporu združenih ogniegascev se je slednjič vendar le posrečilo ukrotiti divje elemente in skoraj istočasnp se je, zbudil bolnik Logar iz svoje dozdevne bolezni.
Ozdravel je. f>asr je postal slaven rned svojimi stanovskimi tovariši zbog svoje velike šr§če, s,voj poklic kdt poročevalec si je skvaril, kajti šef mu ni mo-
Iveza narodnih društev.
Brilno hi pevsko društvo »Ladlja« v
Om.—i.n*      votli     K      roJn«111u      »bonOlflU      Crl/UI Uf
kateri se bode vršil dne 1. prosinca 1911. t. .1 v prostorih g. M. Plessa ob 3. uri popoldne. Dnevni red: 1. Pozdrav predsednika; 2. Poročilo tajnika; 3. Poročilo blagajnika; 4. Poročno knjižničarja, 5. Volitev predsednika; 6. Volitev 6. odbornikov; 7. Volitev 2. preglednikov; 8. Slučajnosti.
Bralno in pevsko društvo »Dneva žar« v Kazljah priredi zabavni večer v nedeljo, dne 1. januvarja 1911 (na novo leto) v prostorih g. J. Oovgana. Vspored: 1. A. Medved.: »Novoleltno voščilo«, de-klamaeija. 2. J. Laharnar: »Svarilo«, poje mešan zbor. 3. »Cašica kave«, veseloigra v enem dejanju. Ženske vloge. 4. Fr. Fer-jančič:' »Budilna«, poje možlki zbor. 5. Jak. Alešovec: Nemški, ne znajo«, burka •v enem dejanju. Ena ženska in osem možkih vlog. 6. J. Laharnar: »Roža«, poje mešan zbor. 7. Šaljivo srečkanje. Začetek ob 3. uri popoludne. Vstopnina k zabavi 40 vin., sedež 60 vin. Društveni udie pla-
gel odpustiti, da je zamudil najlepšo priliko,   da je zaspal tak svetovni dogodek.
Potrt na duši in na telesu se je vrnil Logar v svojo domovino. Pri listu mu je bil odkazan oddelek za statistiko, v kateri se je precej izpopolnil na kongresih. Tupatam se je izkazal v tem pravega mojstra. In menda ravno njegovi statistiki, koliko potresov pride v enem stoletju na vsakega posameznega Japonca in koliko centimetrov raznih strupenih kač na vsakega Indijca v enem letu, sta mu pripomogli, da je bil poklican kot višji sotrud-nik časopisa, katerega je izdajal statistični urad.
"Večkrat se- je spominjal svojega bivanja v Bruslju in pazljivo je sledil vsem vestem, ki so povzdigovale novo prikazen na gledališkem odru ter slavil slavno igralko: Gaby Thonissen. V takih trenutkih se je zaprl v svojo sobo in, kakor je sam izračunal, je prišlo po pet solz na vsako Črko njenega imena. Namočeno žepno ruto je pa skrbno skrival pred ženo, kajti človek-se ne more vedno izgovarjati z nahodpm,
čajo polovico vstopnine. K obilni udeležbi vabi odljtfr.
NemšW Rut.  —   Tukajšnje -bralno
društvo »Novi vrh« je imelo dne 13. t. m. | &vpi letni jobčni zbor. Predsednik po-zdKa,vi navzoče s prijaznimi besedami. ' Posebno povdarja, naj se vsi udie. zanimajo .za društvo, naj je povzdignejo, da bo lepo, razcvitalo. Blagajnik poroča sledeče:: Dohodkov je .bilo 257 K57 v, stro-šov je hilo 242 K 60 v, prebitka je torej 14 K 97 v. Tajnik poroča: Strankam se je izposodilo 60 knjig. Društvo šteje 52 udov. V nov odbor so izvoljeni: Maver Luka, predsednik, Maver Josip, podpredsednik, Faganelj Cvetko, (učitelj) tajnik, Cvek Gašper, blagajnik, Kemperle Peter in Ferjanc Ivan, pregledovalca   računov.
Tamb. in pevsko društvo »Svoboda« v Renčah je imelo letni občni zbor pre-tečeno nedeljo. Vdeietžba je bila skoraj polnoštevilna. Izvršilo se je vse v najlepšem redu. Društvo šteje 93 plačujočih članov. Gmotno stanje je dobro. Javna knjižnica, ki jo oskrbuje društvo šteje 190 izbranih knjig. V letu 1910. se je izposodilo 562 zvezkov. Novi odbor je bil izvoljen z vsklikom: predsednik g. Rud. Vižintin, odbor pa gg.: Peter Nemic, Josip Delpin, Angelj Trojer, Ivan in Alojzij Stepančič, Franc Hebat, Oskar Fratnik, Andrej Merljak, Albert Arčon in Josip Kipan. Naj društvo rase, cvete in se množi!
Opekarsko bralno društvo v Bukovi-ci bo imelo dne 26. t. m. svoj redni letni občni zbor, in sicer pri g. Jos. Kebru v Bukovici popoldne ob 3'/a. Želeti je polne udeležbe. Odbor.
Bralno društvo »Stol« v Breginju bode imelo dne 31. decembra 1910. ob 7. zvečer svoj letni občni zbor. Dnevni red: I. Poročilo načelstva; 2. Predložitev letnega računa; 3. Volitev novega načelstva in odbora; 4. Sučajnosti.
TrpsMrtne in gosprnlaTSke vesti.
Stenski koledar za 1. 1911. goriških obrtnikov in trgovcev je rzšel, ter m vsi gg. sodelovale! uljudno naprošeni, da se udeleže prihodnji četrtek seje, katera se vo vi sna točno oo /v4 uri zvečer v društveni sobi kolesarskega društva »Danica«, ker predložim skupen račun dohodkov in izdatkov. — Franjo Batjel.
Vinarsko društvo v Skopem. — Uradni list poroča, da je trgovska in obrtna sodniia v Trstu vpisala, da je občni zbor imenovanega društva sklenil razpust ter opozarja upnike, da se zglasijo pri zadrugi.
Okrajna bolniška blagajna v Gorici je zvišala prispevke od 3.75% na 4.25% {2.83% za zavarovance in 1.42% za de-dajalee.) Doba za bolniško podporo je raztegnena od 20 na 25 tednov, Narnest-ništvo je potrdilo povišanje, katero stopi s 1. jan. 1911. v veljavo.
Obrtno-nadaljevaltie šote. — Do letos so bile: v Mirnu, Nabrežini, Solkanu in Renčali; od letos tudi v Kanalu, Sežani, Gabrovici. Ajdovščini in Tolminu. Pričakuje se otvoritev obrtne šole tudi v Bovcu. Italijani imajo ves polno takih šol!
Soriška kolesarska zveza.
Kolesarsko društvo »Danica« uljudno vabi sg. odbornike k odborovi seji, katera bode prihodnji četrtek ob 81/« uri zvečer v društveni sobi, ter uljudno naproša, da se gotovo udeležijo vsi. Predsednik.
Politični pregled.
Socijalno-zavarovalnj odsek poslan-ske zbornice. — 20.,.in21. t. -m.'so se vršile seje socijalno-zavarovalnega odseka. Razpravljalo se je o zavarovanju proti nezgodam. To zavarovanje, kakor je znano, obstoji že pri nas in je isto poverjeno delavskim zavarovalnicam proti nezgodam, katerim bi bilo prepuščeno tudi po novi vladni predlogi. Vendar jih vladna predloga spravlja v okvir vsega socijalnega zavarovanja -zSlasti s 4em, da postavlja mej zavarovahiico z ene «tnani in zavarovance in podjetnike z druge tiste okpajne po--slovnice, ki bodo po vladni predlogi poklicane, da prevzamejo velik del zavarovalnega poslovanja sploh. Odsek je veČino sprememb odobril.
Glede sestave načelmštva je proti glasom socialnih demokratov in Jugoslovanov obveljala vladna predloga, po kateri imajo voliti podjetniki dve tretjini in zavarovanci eno tretjino.
Glede volitve je posl. Šramek predlagal proporci j onalno volitev in v to svrho pomnožitev mandatov za vseh sedaj obstoječih 6 kategorij. Posl. dr. R y-b a r je istotako predlagal p rop o r c i -j onalno volitev; ko bi pa s po-množenjem mandatov postalo poslovanje preokorno, je predlagal, da se odpravijo dosedanje kategorije in da se voli v enem samem volilnem telesu, posebe za zavarovance in posebe za podjetnike. S teiii načinom volitve bi se tudi m a n j š i n a m omogočilo, da pridejo do zastopstva svo-j.h interesov.
Odsek pa je proporcijonalno volitev odklonil s 19 proti 16 glasovom. Proti so glasovali zlasti vsi socijalni demokrati, ki so sicer navdušeni pristaši propoTcijc tam, kjer so oni v numjšini, a se je energično branijo povsod tam, kjer imajo večino. Končna- odločitev pade v piennrmi.
Španska zbornica je sprejela zakonski načrt proti meniškim redovoni. Catia-lcjas je izjavit, da vlada sicer ni proti rodovom, ali zahteva, da se ne vmešavajo v politiko.
Dr. Kramara je imenoval občinski svet v Pragi za častnega občana Kraljevskega mesta Prage.
Razne  vesti.
Občinske volitve v Ljubljani se bodo
vi šile najbi/e po preteku 2 mesecev.
Radi anarhistične propaganda je bil obsojen v Pragi inženir Borek, ki je služil pri mornarici kot enoleten prostovoljec, na 6 let trdnavske ječe!
Za ljudsko štetje na Kranjskem se pripravljajo Nemci in vlada na poseben način. Radi bi našteli kolikor največ mogoče Nemcev; m Kočevskem bodo delali na to. da izkažejo na. tem ozemlju kar najmanj Slovencev!
Velikanski požar v Chtim^ii (Amerika). — V tovarniškem delu mesta Cin^-cinnati je zgorela cela vrsta hiš. Dve osebi sta zgoreli. Škoda znaša 10,000.000 K.
Župnik in njegova ljubica —obsojena v ječo. — Pred poroto z Zadi u je končala razprava proti župniku Franu Tornaše-. viču in njegovi ljubici Antonijeti Oštriče-vi, ki sta bila obtožena, da sta najela Širne Kovačeviča, da je umoril župnikovo teto Ano Rančigaj. Župnik Tomaševič je obsojen na 5 let težke ječe, Antonljeta Ostriceva pa na 10 let težke ječe.
(Dalje na peti strani.)
naznanilo.
Tvrdka Lavrenčič & Domtcelj, v Gorici,
koje lastnik je g. Karol MegliČ, prodaja tsIoiI opustitve trgovine v Gorici iz proste roke različne -remičnine, ki se nahajajo v pisarni oziroma skladišču v ulici Sv. Antona št 2 (hi* i Abuja).
Prodaja se vrti v četrtek, i*ne 29. dec mliri el 8. m zj. »iprtj \ris\m.
'   V 4fžafkem *?«'> sveto v seji v sredo zvečer je utemefivai svet    p,u„
echer svoj, predlog glede d«0gitVe minimalne plače za provfzoriCne obLin&e us. liižbence. — Predlagali je, da se določi najmanjo dnevno plačo za občinske delavce in uslužbence 3 K za ženske in 4 K za moške
Svet. dr.- Mrach je govoril proti temu, da.iJirse .t^-odlpčevai©-«, pre*Hp#fef«J ;- ^iiediera, ker se" ne"*pozna4posledic, \ oi jih isti imel na občinske finance in plače delavcev v drugih industritekib podipv-^fefcv-^arrtr. Pi^Chi^ii, ua se iiroči predlog mestnemu odbpru^v Studijo. •
Svet. Pittoni je pobijal'izvajanja dr. Mracha in napadal večino.
Dr. Sla vik je izjavil da bo glasoval za predlog dr. PuecheTja* Da bi.imelo povišanje plač mestnih delavcev za posledice povišanje plač delavcev v drugih industrijskih podjetjih, ne veruje, ker podjetniki ne bodo dovolili delavcem večjih plač, ako ne bodo shajali, — Potrebno je, da se nekaj stori za mestne delavce, kar izpod 4 K res ni mogoče živeti. 'Zato treba delavcem povišati plače, a to . tembolj, ker delavec, ki nima potrebnih sredstev za življenje, ne more nikdar toliko delati, kakor delavec, ki je dobro plačen. Priznava, da bo težko najti pokritje za novi trošek ali če se je našlo sredstev za povišanje uradniških plač, se »nora najti tudi sredstva za zboljšanje položaja največjih siromakov.
Govorili so še svet. Ara, Cerniutz in dr. Zanolla, ki je predlagal, da se izroči Puecherjev predlog mestnemu odboru z nalogom, da ima zadevo študirati in staviti mestnemu svetu tekom treh mesecev
i-.: glasovanju ie bil prejet pr^l^k dr. Zanoiic.
Čudna plesna obleka in njene posledice. V nekem mestu na Ogrskem je Misel predsednik juristovskega društva lia ;i!es v modri obleki in v rumenih eev-. Ijili. To so mu na v/oči tako zamerili, da so \ prizorih proti lastnemu predsedniku veliko zborovanje, ker se je tako proti-..ruJemično vedel na plesu.
ti rožna nesreča na Angleškem.    —
\ iiulton-premogokopu blizu Bostona je zašila eksplozija izhod 290 delavcem, (lotov« yo že vsi mrtvi vsled pomanjkanja j.iaki. Samo e*i rudar se je rešil.
Voz trčil z vlakom. — V Brnu na Mortvskem se je peljal gostilničar Macak
s svojim bratom in svojo 15 letno hčerjo z izvos^ekom. Pri prehodu čez tir je zadel voz db tovorni vlak. Vsi so prišli pod kolesa. Krčmar in hči sta bila na mestu mrtva, brat in izvošček sta pa umrla v bolnišnici.
Smrt na odru. — V Gittersbachu na Nemškem je priredil humorist Fredi Jah-n^i5ajb^e4i,večer.vjgledališču. Pri zadnji točki se je zgrudil mrtev na tla. Zadela ga je kap.
'V/v.,.* *, juz;iifcm Tn**vi«^ein _ Pod vodstvom poročnika Richlin^ je* šJ šest vojakov s-skiji na hrib Montf Pura*. Plaz je pa "zajel vseh šest vojako^ in jili gnal v globočino. Edini Richling se. je rešil. Vojake so izkopali pozneje \rdclini iz snežene mase. Dognalo se je, da to se vsi zadušili. Plaz jim je stri prsni k\š in jim polomil vse ude.                         \
Drzen rop. — ,y Draždanih se jeV-prehajal v najbolj prometnem delu mesta čez dan mlad mož. KcV je bil sam na ulici, je udari s kamnom v šipo nekega dragu-larja, ukradel iz izložbe dragocenosti 50.000 mark in zbežal. Ljudje so ga lovili in ko so ga ?^ skoraj ulovili v uradnem poslopju, se t ustrelil ter se zgrudil mrtev na tla.
Delavec postal milijonar. — V spremstvu notarja je prišel Škotec John Clus-key, revni dninar, v New-York, da prevzame zapuščino po svojem bratu milijonarju. Pred petdesetimi leti se je izselil James Cluskey v Ameriko in postal tam tovarnar. Pred tremi leti je prišel v domovino, da dobi svojega brata Johna, ki je pa neznano kam izginil. Sedaj, o priliki smrti amerikanskega milijonarja, so ".takiiiU dninar}** Johna.
Lep dobitek. V Stainzu na Štajerskem se je vršila zadnjo nedeljo tombola. Tamošnja opekarna je darovala, za to tombolo 500 opek, katere je dobila kuharica domačega župnika.
Francoski zrakoplovec Legagneux je po dolgem prizadevanju vendarle dosegel Mieliclin-darilo. Od 8.34 pa do 2J5 je ostal v zraku in preletel v šestih urah 5159 km. Ko ic prišel letalni stroj na zemljo, je moralo občinstvo vzdigniti s sedeža na pol zmraienega zrakoplovca.
Nemški prestolonaslednik obhaja danes Božiče pri Malsaradži v Džajpuru. Džajpur je glavno mesto istoimene indijske kneževine.    Maharadža,   Savvai    Sir
Madko Singhji'0 imenu je menda najbogatejši mer1 vsemi indijskimi knezi. ; Njegovo bor^v0 m njegov dvOr-spomi-' nja že na i°č in eno noč.       ;
Škrlaten umor. — Poljski posest-. nik baroiFre<terick te poslal svojega us-| lužbenca^nhrvto v Moskvo po konje. Dal mu jcna Pot 4000 rubljev. Uslužbenec je izinil. Po enem mesecu so dobili od Don' v nekem Yosu gr&zno razme-sarjer truplo Cyuhryta. Gotovo je žrtev ro^rskega umora.
Slon in zobozdravnik. — Indijski slon, po imenu Gunda, v amerikarrskem zoologičnem vrtu Bronx Park-u je odpovedal hrano, ker ga je bolel zob. Dr. Blair, zobozdravnik je konštatiral gnitje zoba in se odločil, da plombira slonu zob. Iz-dreti mu ga ni hotei, ker ga prvič ni mogel in drugič ima slon premalo zob tako, da skora ne bi mogel pogrešati enega zoba. Slon je bil prav miren med celo operacijo. Seveda mu ni plombiral zoba | zdravnik z zlatom, ker Je bila v zobu ta- j ko velika luknja, da bi lahko šlo veliko jabolko vanjo, zato mu jo je zataknil z amalzamoni.
Šestkraten umor. —- V Bremnu na Nemškem so zaprli ženo nekega inženirja, ker je osumljena, da je zastrupila tri otroke iz prvega zakona, svojega prvega moža in svojega brata.
Hud anttntllitarist. — Korporal Per-verson je vstrelil svojega narednika na cesti v Parizu. Perverson je bil socijalni demokrat in hud nasprotnik vojaštva. Vojni sod ga je obsodil na dosmrtno prisilno delo.
Truplo razjedle miši in podgane.   —
Občinski revež Valentin Brandl delj časa ni prišel iz svoje sobe v KOhlschwarzu na Štajerskem. Sosedi so čez teden dni wdrli v njegovo .sobo in dobili njegovo truplo vse razjedeno od miši in podgan.
Samomor natakarice. — V Podlju-helju na Koroškem se je vstrelila z revolverjem natakarica Marija Trpin, rojena v Grahovem v tolminskem glavarstvu.
Lfcp hotel. — V Velikem Varaždinu na Ogrskem so se naselili v nekem hotelu trije agenti. Edn med njimi se je zmotil, stopil j v. napačno sobo in ko je hotel leči spat, |e zapazil v postelji človeško truplo. Naznanil je natakarju, ki je mirno odgovoril: »To. ni nič novega, ta leži že tri dni mrtev v postelji!« Seveda so vsi zbežali iz takega hotela.
^r^.^^^^^^^^^^T^^^^
••^Kidižfvnost.^ M'
. ¦¦ ' '¦ ¦' •¦", ¦., < .- ' ji. * I Kolera in kako se je moramo čuvati."" — To brošuro,je kot 5 zvezek svoje »Ijud-. ske knjižnice«' izdal urednik. Ve^oskv.c: Spindler v Celju in se dobiva knjižica "pri .' njem. Posamezen izvod stane 20 v in je treba poslati znesek bodisi v denarju bodisi v znamkah vnaprej. Knjižica je poljudno prirejena po hrvaški brošuri g. .dr. Vladimira Vrabčeviča, Tci je doživela 40.000 naklade. Nujno potrebno je, da se med ljudstvom razširi poznanje temeljnih pojmov o koleri in o obrambi proti' njej. Zato toplo priporočamo slovensko brošuro, ki se dobiva pri uredniku Veko-slavu Spindlerju v Celju, ne 3e posameznikom v nakup in proučenie, aimpak oso-bito vsem korporacijam, krajnim šolskim svetom, društvom, denarnim zavodom itd., ki jim je pouk ljudstva o tako važni stvari pri srcu, naj jo naročijo v večjfli množinah in jo razdele med ljudstvo.
Moll-ov Seidlitz-prašek
je r,a na želodca trpeCe neprekoRljivo sredstvo
katero ima prednost pred vsemi dragimi dr»
stičnimi čistil, kroglicami in grenbloami.
Cena orig. Skatlje K2-
Ponarejanje se sodnljsko zasleduje.
Mollo-vo Franc, žganje in sol
ia ribanje klvota, olajloJoCo In -"
Bolečine uJoCo sta-
„   w                OkropCUJOva   bib-    :i
romano srodstvo proti trganju ' ¦ in preltlajenju vsako vrsto. Orli*, steklenica & 1*90 Na prodaj po vseh lekarnah in mirodilnioah. Glavna lekarna L MOLI, c. in ar. dvorni lalointk, Dunaj,
Tnchkuben 0.
Zaloga v Gorlol v lekarnah: G. Crlstofolettl
A. Giroucoli,
Mali oglasi.
Rajmanjla pristojbina stane 60 vin. ako je oglas obsetnejli ne računa ta vsako besedo 3 vin. Najprlpravnejle inserlranje za trgovce In obrtnike.
nikjer ne Snterirajo. Škoda ni mnjhna.
Proda ss lepo opravo jtSPffSiiffi
minul ilnico,  trgovino  z  jestvinami Itd. — \M. G:\li Gledališka ulica št. 14,
Najlepša in največja izner daril za Božič in Novo leto
ter razni okraski za božično drevesce
se dobe
v knjigarni A. Gabršček v Trgovskem Domu in v Gosposki ulici št. 7.
0571
59
85
KAJ DELA
DAME KRASNE?
(2jjoto$o samo
nedosegljiva sptciJaliMa
V Goricj se prodaja v sledečih tr}|ovinaIi:
Toroš, Drobnič in drug, ivančič & Kurinčič, Fran Novak, Gosposka ulica.                '   i
Ce nočeš pri maturi pasti, ko vsi te Imajo v oblasti, ne hodi k skušnji, si mo cul, če nisi prej „Ohou obul.
1
Frostofolji
M jfcrsjale 1 teden,
se vrši pri tvrjiki
M. Gal
o ulici Teatra Sfev. 14.   •
Prodaja  se vse toaletne in , ip;ifu.menjskc predmete
pod lasfr>o cer>o.
Izreden popust.
Ustanovljena t vrel k a 1860.
ftouodošli uzorci za
se vdobi no zmernih cenah
10 i J. Drufovka - Gorica
Gosposka ulica 3.
„0H0!"
Najiz?r8tn«jse in najbolje tambcre izdeluje
ia razpošilja Prva sisačka tvor-
nica tambuni
X Stjepušin,
Sisak (Hrvatska).
Odlikovan na pariški razstavi 1.1900.
ter na mflenfjskl l/loSbi 18%. Ivrizcii tiimbviric in .sliliTiili z;i tjimliiirici' inm nizmi j-lazlalii UiiUr-. gosli, citare, gitare, mandoline, harmonike, ofcarinc itd. Vsa zahtevo »• pošilja |i»-sijlieii ilustrovim ccmil;.
V isti tvurimi izhaja tamlmra.ski
mi-soBnik  jiotl naslovom  v'\W\i~
BlUtlCA* koji |.-niiaH!i potil; in
krasu«; liiiiibumSko >ld;i<II)t\
CiMin m culo leto K S'-.
se vdobi po zmernih cenah
v. delavnici in trgovini z gotovimi oblekami
= flnton Krušič, —
krojaški mojster In trgovec
„„ vIMJB0rtrt—
Tržaška ulica št. 16 (v lastni hiši). Opozarja se gg. odjemalce, da je došla ravnokar uelika množina raznorstaih uzorceo blaga kaltouosti iz ausfrijskih in angležkih louaren najrazličnejših
za vsaki stan.
Tovarniška   zaloga usnja   ter   po
trebSčln  za  čevljarje.  —  Usnje  zt
sedlarje in knjigoveze J. t. d.
iJU^fna ^rrojarna v Q^rniearj
Odlikovana tovarna iapraluv?'
v t
uri pre po!
PO!
vse pili
n
in
lezi
! reč
naznanilo.
Slavnemu  občinstvu   ulj ud no  naznanjam,   da   imam   v zalogi veliko izbšr
iigotovljenih čevljev lastnega izdelka
za moške in ženske.
Pfiter CofiLf čevljarska delavnica Gorica, Raštelj 32,
Odlikovana pokanja in sladčičarna
Indrej Iajt
jLi.. ........   Gorica Ttkal išče Frana Josipa štev. 2
Podružnica v nI. Innicipto št. 2.
Sprejema naročila   7a  vsakovrstno  peevo  najfinejše  vrste,  pecivo za  nove maše, godove, kolače za birmance,  poroke itd. — Vsa naročila izvršuje  točno  in  solidno po •     želji naročnikov.           .••••..
< .Ima na prodaj različno moko, fino pecivo, fina vina in. likerje po zmernih cenah.
Vse po zmernih cenah.
Sans souei
i najboljša tuzemska znamka napravljena   po i                      francoskem načinu.
\ Carfo    <1'Or,    Onrte   lilanrlie,    Asti j          snumafAtc, Hakarskai vorifru.
Gennaro Ossoinack
1              odlikovana klet šampanjca
Gorica, Dia &'Cartiuccr3f &
Na zahtevo se pošlje cenike.
ATvTBerini
Gorica, Šolska ulica št. 2.
uelika zaloga = = oljkinega olja
prve vrste rnjailjiih fvrik iz Ilire, Dalmacije. MfeMe.Barl ii lice
s prodajo na drobno in dnhnlo.
Prodaja na drobno: Kron    '96, 104, 112 1*20, 1-28. 1-36, i'44, i'60. 1*80. 2'  . 2 40.
m tati po 72 vin. -------Na debelo cene ugodne.     -------
Pošilja  poštniae prosto na dom.  Posodo se pušča kupcu  do   popolne   vporabe  olja;  po
vporabi se spet zameni s polno.
Pravi   vinski   kis  in  navaden.  Zaloga
—_——— mi!a in sveč. -r-7J-_.——
Cene zmerne.
LjuMjana Dunajska cesta št 20.
Lastni izdelki oljnatih barv, lakov, firnežev
in steklarskega kleja. Velika zaloga   fcrniičuili   in   rudninskih
barv. Barv za umetnike. Vse potrebščine za slikarja in pleskarje.
Točna postrežba, cene nizke.          f
i Za obila naročila se priporočava                 /
Premeri & 3ančar       »
trgovina oljnatih barv na drobno in debe'j
Zobozdravniki in zobotehniški atelje
Dr. I. Eržej
GORICfl
jos. vemt mmmi it«. 3?.
! Umetne zobe, zbilo zobovje, zi.-ib» knino, zlato mostove, zobe na kaučnVov«.' |»IohV. uravnavanje krivo slnjoeih /ob. riomht
i                           vsake \i\sle.
Ominlra 11 soolem atelleln
;           od 9. ure dop. do 5. are pop
Trajen zasloželj!
T
j Ur. P '¦-iške '..men ,>a se ljestv; dolga pa- p govor K kako tacjo, kakor l>r. 1»
Fiaznanilo.
Uljudno opozarjam na svojo prvo in edino oblastveno dovoljeno
za spisovanie izvensodnih vlop in
• posebno v
^eb da^čnif) in ptf $toibinstyb žade^ab
kakor; napovedi, prošnje, pritožbe in rekurze.
Dajem nasvete in informacije, zračunam in preskrbim kolekovanje knjig za trgovce in obrtnike itd. Reševanje hitro in točno. — Prevzemam tudi zavarovalna ter razna drtlga zastopstva in oskrbovanje hiš.
r .Pisarna se nahaja: V Gorici, ulica Mattioii št, 18 v pritličju (blizu senskega trga) in posluje: ob delavnikih od 8-1 popoldne iti od 2'-5 popoldne, v nedeljah in praznikih od 9—11 dopoldne. — Priporočam se z odličnim spoštovanjem
:i                                                                                RUdOl! Stfll, c. kr. davka. v. p.
—    ..Chrisll. Hausinduslrie.' "»-, Dnai, XVI 2, GaaHachergasse i
paciji uitiila v dež luijva?
inisv.'!. brošur širi / iungnC temelj kadar M nov p ki ga j «Seade je. k; vladaj« V t uresnu času s, n o v e 1 j c s t ter slo' vse da morje stro-Oj imelo .s
Varstvena znamka: „Stdro"
lifliment. Gapsici conp.l
Nadomestek m                  I
Anker-Pain-Expeiler
je  povsod prlpomano kot  najboljše sredstvo proti prehJajeiii itd. Za ceno
80 vin., K 1-40 in 2— se dobi po vseh lekarnah. Pri nakupu tegn> tako priljubljenega domačega zdr»*"a, se je posluževati le originalnih steklenic v skatljah i naSo varstveno znamko „si* drom", ker le tako je zagotovljeno, da je izdelek pra*i-I            Dr. RICHTERJEVA LEKARNA
pri „ ilatem lava " v ft&flt iRRbetngasse Btg>. 5 dot«.
Hapinej^a danla lolipitoiniToleio;
Ta diužbe I j ubija akova
Ruski
Razne ostanke volne za ženske prodajava 20% pod tovarniško cerj 15 m sifona za 6 srajc stane samo
Ht*tlŽ4»t & Korituik — CJori
cgal Corso Verdi in Šolska ulica v*
'-Jabi±
'*Jfo»^f«%y^rf
^Ljubljanske kreditne banke"
— se bavi z vsemi v bančno stroko spadajočim* posli. —
Vlop n knjižice obrestuje po 4V|o, vloge v tekočem računu po dogovoru.
Centrala ji Ljubljani.
POD M g^N ljP|J;, Q«l<f v^h Gorica. Sarajevo,
—. - DelnISka glavnica K 5,000.000.-------
v GORICI
-Heservni zaklad K 450|0. -]
¦SpU&,Trst-."-=f=
j 4 '¦ ž   da bi je
^   govoril;
stisnila
prikloni
*In trov rej
»P< se tudi
Nai dami, k jo klica potem dočim s
85