Šolstvo Slov. Bistrica • Slovenci in Hrvati šolajo podjetnike O Stran 10 Ptuj, torek, 30. septembra 2014 letnik LXVII • št. 76 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,10 EUR Ljudje in dogodki Ptuj • V četrtek brezplačne analize v laboratoriju O Stran 18 Kronika BiH • Kaj seje zgodilo z milijoni € pomoči poplavljencem O Stran 28 Štajerski Podravje • Ekonomske migracije v porastu RADIOPTUJ 89,8° 98,2-10473 www.radio-ptuj.si Šport Nogomet • Zadeli po 347 minutah in zmagali O Stran 11 Rokomet • Pomembni točki ostali na Hardeku O Stran 12 Mladi množično odhajajo, politika se ne odziva Po podatkih Štajerske gospodarske zbornice se število zaposlenih slovenskih delavcev v sosednji Avstriji vse od leta 2011 konstantno povečuje. »Ne smemo zanemariti dejstva, da ljudje odhajajo, ker pri nas pač ne dobijo zaposlitve in torej iščejo izhod za svoje ekonomsko preživetje. Zagotovo se mnogi za delo v tujini odločajo tudi zaradi karierno boljših priložnosti in izzivov, boljših pogojev dela in boljšega plačila,« pravi direktorica Štajerske gospodarske zbornice Aleksandra Podgornik, ki opozarja tudi na dolgoročne negativne posledice tega trenda: »Trditev, da si tako izboljšujemo statistiko brezposelnosti, ne vzdrži. S fenomenom ekonomske migracije bi se morali ukvarjati veliko bolj sistematično in poglobljeno, saj bomo imeli sicer na daljši rok izjemno velike probleme.« O Strani 2 in 3 Foto: Črtomir Goznik malica prgatvi je protizakonitalfil O Strani 2 in 3 Gradnja namakalnih sistemov - velika razvojna priložnost O Strani 4 in 5 LIST^ZUPANA Funkcija makolskega podžupana odslej poklicna O Strani 8 in 9 Gradbišča ogrožajo varnost šolarjev O Stran 28 _AGER W \¡.Juñ bO&M' wíñ TRADICIJE S tem kuponom 2111 09900II080902 Domači čokoladirani keksi 350 g ZASTONJ! Samo bralci Štajerskega tednika lahko izkoristite ta kupon od 30.9. do 2.10.2014 v katerikoli trgovini Jager. ekipa DRL ŠTEFANA ČELANA 2 elcmom 2109900080902 2 Štajerski1TEDNIK Aktualno torek • 30. septembra 2014 Slovenija, Podravje • Mladi množično odhajajo, politika se ne odziva Število zaposlenih slovenskih Po podatkih Štajerske gospodarske zbornice se število zaposlenih slovenskih delavcev v sosednji Avstriji vse od leta 2011 konstantno državljanov, tega leta se je število povečalo za okoli 3.500,« je pojasnila direktorica Štajerske gospodarske zbornice Aleksandra Pod Zoran Hovnik je najprej prevažal dializne bolnike, zatem pa se je za nekaj časa preusmeril na finančno področje, kjer je delal kot upravljavec premoženja. Zaradi razmer v Sloveniji se je odločil za delo v tujini. Trenutno dela v zasebni psihiatrični kliniki v Avstriji, specializirani za bolnike s shizofrenijo. To je področje dela, ki ga še posebej zanima. Prizadeval si je tudi za koncesijo na tem področju, za prijaznejše delo s temi bolniki, a žal v Sloveniji trenutno ni uspel. Verjetno tudi zato, ker ni konsistentne zdravstvene politike, ni pravega sogovornika, ker se na ministrstvu za zdravje ljudje menjujejo kot po tekočem traku. Kot poudari Zoran, pri delu v tujini ne gre samo za osebni dohodek, za plačo, ki je primerna za kakovostno opravljeno delo, gre predvsem za to, da si kot strokovnjak zaželen, da lahko opravljaš v miru svoje delo in to v okolju, ki te pritegne in kamor se rada vračaš, ker imaš vse pogoje, da lahko delaš z veseljem, v korist bolnikov. To pa je tisto, kar šteje največ. Pri vsem tem pehanju za materialnimi dobrinami pogosto enostavno pozabljamo živeti. Življenje pa je eno samo. Kljub zelo fleksibilnemu urniku ima na drugi strani kar veliko prostega časa. Tako si lahko na mesec izbere štiri proste dneve, mimo dopusta, za katere ga nihče ne bo vprašal, kako jih bo koristil oz. za kaj. Nadvse pozitiven učinek pa imajo skupna druženja kolektiva, konci tedna, ki jih prebijejo na smučanju, na morju in tudi drugje. Še tako velika plača na dolgi rok ne odtehta vseh teh pozitivnih stvari, je prepričan Zoran, ki se z največjim veseljem vozi na delo v Avstrijo, v zasebno kliniko v Lipnici. Zoran Hovnik tudi ne more razumeti, kako je lahko slovensko zdravstvo v takšni krizi, v rdečih številkah, ki niso majhne: „Če delaš odgovorno, rdečih številk ne more biti!" V Sloveniji se je želel iti tudi zdravstvenega turizma, a tudi to se ni izšlo. Slovenske zobozdravstvene storitve, ki so nadvse kakovostne, bi lahko uspešno prodajali tujcem. Ampak, kot že rečeno, v Sloveniji mimo nekih utečenih poti ni mogoče, kaj šele, da bi lahko bil inovativen in uspešen mimo obstoječih mrež in lobijev. MG Foto: Črtomir Goznik Zoran Hovnik, dipl. zdravstvenik: »Bolj kot denar so pomembni pogoji dela in pozitivno okolje.« Vsakemu mlademu človeku priporoča, naj se odloči za delo v tujini, če le ima priložnost za to. Delati v urejenem okolju je resnično zadovoljstvo. Letos pa naj bi v sosednji državi kruh služilo že okrog 14.500 slovenskih državljanov. »Sklepa se, da se jih dnevno vozi na Štajersko okoli 6.000 in na Koroško okoli 1.500,« je še dodala Podgornikova. Sicer pa so po njenih besedah osnovni vzroki za delo preko meje pomanjkanje dela in priložnosti pri nas: »Ne smemo zanemariti dejstva, da ljudje odhajajo, ker pri nas pač ne dobijo zaposlitve in torej iščejo izhod za svojo ekonomsko preživetje. Zagotovo se mnogi za delo v tujini odločajo tudi zaradi kari-erno boljših priložnosti in izzivov, boljših pogojev dela in boljšega plačila.« Uvodnik Vročica letošnje jeseni Čas pred volitvami je za delo novinarjev nadvse nehvaležen. Kandidati, ti se potegujejo za f unkcije, prirejajo vrsto različnih dogodkov. V uredništva prihajajo ano-nimke, pa tudi z imeni podpisana pisma, v katerih je o oblastn ik ih zap isan ih precej sočnih polresnic, morda celo resnic. Folklora aktualnih županov je takšna, da se tik pred volitvami, neizmerno ponosni na postorjeno, z največjo vnemo postavljajo pred kamere in fotografske objektive. Podpis te in one pogodbe, odprtja uspešno končanih infrastrukturnih naložb in javnih objektov. Pa nakupi novih gasilskih vozil, odprtje asfaltne ceste, reševanje ekoloških problemov... A že prvi dan po volitvah običajno slišimo preudarno misel izvoljenega, ki poudari, da bo najprej treba skrbno pregledati aktualno stanje in šele nato sprejeti odločitev, kateri projekti bodo sploh lahko ugledali luč sveta. Bolj kot to, da izvoljeni zastopniki ljudstva dan po volitvah spremenijo retoriko in načrte ter da od njihovega predvolilnega blišča in obljub ne ostane skorajda nič, se je za zamisliti tudi tem, kako se oblastniki vehementno hvalijo: naredili smo, zgradili smo, za vas bomo uredili... In da jim je narod za to še neizmerno hvaležen. Občina nam je zgradila vaško dvorano. Župan, hvala, ker ste nam kupili nov gasilski avto. Hvala za kanalizacijo, hvala za cesto . Žalostno je, da ljudje pozabljajo, da oblastniki kot posamezniki ter lokalne skupnosti kot institucije razpolagajo z našim denarjem. S sredstvi vseh nas, davkoplačevalcev. Torej nam nihče ničesar ne podari ali kupi. Denar za naložbe prispevamo vsi delovno aktivni državljani. In če bi naši izvoljeni predstavniki imeli vsaj kanček odgovornosti, bi pri razporejanju občinskega denarja prisluhnili tudi pobudam iz okolja. Ne pa da se pri sestavi proračunov upošteva ozko usmerjene predloge skupin ali posameznikov. Drži, da si na volitvah izvolimo tiste predstavnike, za katere verjamemo, da bodo zastopali naše interese. Pa se vsakič po volitvah zgodi, da se ideal demokratičnega vladanja izjalovi. In da je namesto volje ljudstva uslišan glas interesnih skupin - običajno tistih s kapitalskimi apetiti, ter glas tistih, ki imajo v rokah pogajalsko moč v smislu ti meni - jaz tebi. Mojca Zemljarič Podravje • Malica v trgatvi je protizakonita Varčujte na drugačen način - pokojni Kmetje so julija od Davčne uprave Republike Slovenije prejeli obvestilo o višini zavarovalne osnove, ki se je mno sem prejela položnico. Za 100 odstotkov sem imela višje prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. iz Gabrnika pri Slovenski Bistrici. »Srž problema je, da ni pov-prečenja dohodka, da se dohodek kmetij ne porazdeli na vse zavarovane člane,« je poudarila Urška Ahlin Ganziti, sektor za pravne zadeve na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS). Celoten dohodek se pripiše nosilcu dejavnosti za potrebe dohodninske zakonodaje. »Dohodninska zakonodaja pravi, da tisti, ki je nosilec, se za pet let zaveže, da obračunava davke za celotno kmetijo in torej plačuje dohodnino, medtem ko drugi ne. Pokojninska zakonodaja se je navezala na določbo, da se eni osebi prepišejo dohodki, posledično pa predpostavlja, da drugi člani nimajo dohodka. Kar pa ni res. K temu dohodku prispevajo vsi kmečki zavarovanci,« je povedala. Na primeru je pojasnila, da na kmetiji, ki ima štiri kmečke zavarovance (očeta, mamo, sina in snaho) in ki ima 40.000 evrov dohodka iz kmetijstva, se po novem zakonu ZPIZ-2 interpretira, da se zavarovalna osnova za očeta izračuna 40.000 evrov deljeno z 12 meseci. Za vse druge pa se predvideva, da nimajo dohodka in se jim pripiše minimalna zavarovalna osno- va. »Želimo, da se teh 40.000 evrov dohodka razdeli na štiri zavarovance. Potem na vsako glavo pade 10.000 evrov, kar se deli z 12 meseci in se dobi zavarovalna osnova,« je dejala. Problem novega zakona pa je, da čeprav kmečki zavarovanci prispevajo k dohodku kmetije, vsi razen nosilca plačujejo nižje prispevke, kar bo pomenilo, da bodo imeli nižje pokojnine kot nosilec. »Seveda si sami lahko plačajo višje prispevke in si sami zvišajo zavarovalno osnovo. Vendar s tem ne moremo popraviti zakonskega lapsusa, ki se ne bi smel zgoditi,« je povedala. Samostojni podjetniki so v prednosti Še en problem, ki ga je Ahlin Ganzitijeva zaznala na področju plačevanja socialnih prispevkov, je, da so kmetje v slabšem položaju kot samostojni podjetniki. Slednjim se namreč od dohodkov odštejejo plače zaposlenih in s tem se zniža zavarovalna osnova osebi, ki ima registriran s. p. Medtem ko kmetje ne morejo kot stro- šek šteti dela oziroma plače drugih kmečkih zavarovancev na kmetiji in zato njihova zavarovalna osnova ostaja višja, ker so tudi dohodki višji. »Želimo doseči razdelitev dohodkov na vse člane, ki so kmečki zavarovanci, tako kot je to bilo že zakonsko urejeno,« je bila odločena Urška Ahlin Ganziti. Se pa o spremembah kmetijska zbornica že dogovarja z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. »Dogovori potekajo v smeri, da se bo dohodek delil na vse. In tisti del dohodka, ki odpade na nosilca, bo njegova zavarovalna osnova, za vse druge pa bo tako, kot določa zakon. Mogoče je to celo ugodnejša možnost, kot smo si mi zamislili spremembe, res pa je, da bodo imeli vsi ostali zavarovanci nižjo pokojnino. Tega se ne da popraviti s pravilnikom,« je še povedala. Vendar so prisotne opozorili ravno na nizke pokojnine, ki jih bodo zaradi tega zakona imeli. »Pokojninska blagajna je nestabilna, vprašanje sploh, kakšne bodo pokojnine. Šparajte na drugačen način,« jim je svetovala Ahlin Ganzitijeva. Malica na trgatvi je kršitev zakona Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 110,10 EUR, za tujino v torek 109,20 EUR, v petek 100,80 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 30. septembra 2014 Aktualno Štajerski TEDNIK 3 delavcev v Avstriji se povečuje povečuje. Največje povečanje je bilo ravno leta 2011, takoj ob odprtju trga dela: »Pred tem je v Avstriji delalo okoli 10.500 slovenskih gornik in še dodala, da je bilo ob koncu leta 2012 v Avstriji zaposlenih 12.000 slovenskih državljanov, leta 2013 pa 1.000 več. Podgornikova: »S fenomenom ekonomske migracije bi se morali ukvarjati bolj sistematično, sicer bomo na daljši rok imeli izjemno velike probleme.« A kot opozarja Podgornikova, ekonomske migracije ne prinašajo samo pozitivnih posledic: »To, da dobijo delo (v tujini), je za njih zagotovo pomembna rešitev problema (ki sicer lahko potegne za seboj mnoge druge probleme Foto: Črtomir Goznik Minka in Andrej s sinovi Gabrielom, Emanuelom in Samuelom. nska blagajna je nestabilna gim kmetom povečala, zato bodo plačevali višje prispevke za socialno varnost. »Julija Znašali so 450 evrov, kar je več od prispevkov moža, ki ima s. p,« je povedala Mateja Članom sveta kmetijsko-goz-darske zbornice, predsednikom odborov izpostav, članom sveta območne enote KGZS Ptuj ter drugim so bile predstavljene oblike dela, ki se lahko izvajajo na kmetiji. Urška Ahlin Ganiziti je povedala, kako skleniti delovno razmerje, torej katera pravila morajo kmetje spoštovati. Posebej je izpostavila objavo delovnega mesta ter izročitev pisnega predloga pogodbe o zaposlitvi kandidatu vsaj tri dni pred sklenitvijo pogodbe. Več pozornosti pa so požele oblike neodplačnih del, to so sosedska, sorodstvena in sezonska pomoč, ki so definirane v letos sprejetem zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Tako je ogorčenje poželo dejstvo, da bratranec fizični osebi ne more brezplačno pomagati, ker to ni tretje koleno. Na sorodstveno pomoč se lahko oseba sklicuje, če mu pomagajo starši, stari starši ali prastarši, otrok, vnuk, pravnuk, teta in stric, nečak, nečakinja, brat, sestra ter da se osebam del ne plača. »Tako bratrancu skladno z zakonodajo ne smem čuvati otrok, ker je to delo na črno, čeprav bi jih pazila brezplačno,« je absurdnost zakonodaje karikirala Ahlin Ganzitijeva. Drugi nesmisel pa je izpostavila na področju sezonskega dela, ki zajema pomoč na kmetijah, skupnih pašnikih, ob sezonskih konicah. »Čeprav je trgatev del naše folklore, je neki običaj, po zakonodaji ne bi smeli trgačem dati malice, saj to lahko pomeni plačilo, kar ni več sezonska pomoč, ki je po zakonu brezplačna,« je podala primer. Dodala pa je, da če se zgodi nesreča pri delu, je odgovorna tista oseba, pri kateri se opravlja delo, četudi v obliki brezplačne pomoči. Mojca Vtič Minimalna zavarovalna osnova v prehodnem obdobju FOTO: Mojca Vtič Ahlin Ganzitijeva: »Čeprav je trgatev del naše folklore, po zakonodaji ne bi smeli trgačem dati malice, saj to lahko pomeni plačilo.« Leto Minimalna zavarovalna osnova 2014 Minimalna plača 2015 54 % povprečne plače 2016 56 % povprečne plače 2017 58 % povprečne plače 2018 60 % povprečne plače Vir: KGZS za socialno okolje teh ljudi in njihovih družin). Dejstvo pa je tudi, da to, da se ti ljudje ne (morejo) zaposliti v Sloveniji, pomeni manjši pritok denarja v državno blagajno in s tem še težje razmere za našo državo, gospodarstvo in predvsem ljudi, ki v Sloveniji živijo. Prav tako je dejstvo, da si z odhodom mladih in izobraženih ljudi najedamo lastno substanco, ko s tem, ko ne zaposlimo nekoga, ki se je pri nas izšolal, 'zapravimo' vloženi kapital.« Po prepričanju Podgorniko-ve ne smemo spregledati niti tega, da z odhodom ljudi, ki delajo v deficitarnih poklicih, daljšamo primanjkljaj na seznamu deficitarnih poklicev. In kot opozarja direktorica, je v nekaterih primerih celo vprašljiv dolgoročni obstoj panoge v naši regiji. Sicer pa je po njenem prepričanju negativnih dejstev še veliko. »V Štajerski zbornici na njih opozarjamo predstavnike vlade, vendar ni pretiranega posluha na nobeni ravni političnega odločanja,« je razočarano dejala Podgor-nikova in še dodala: »Torej trditev, da si tako izboljšujemo statistiko brezposelnosti, ne vzdrži v celoti in bi se morali s fenomenom ekonomske migracije ukvarjati veliko bolj sistematično in poglobljeno, saj bomo imeli sicer na daljši rok izjemno velike probleme.« Slovenska birokracija odganja (nove) podjetnike Zanimalo nas je tudi, v katerih panogah se Slovenci v Avstriji najpogosteje zaposlu- Zelijo si lasten dom Andrej in Minka Feguš iz Zgornjega Leskovca sta se poročila pred šestimi leti. Imata tri sinove v starosti od 3,5 do 6 let. Najstarejši, Gabriel, je od 1. septembra letos prvošolček. Andrej je po poklicu mizar, Minka je frizerka in vizažistka. Kot vsi mladi bi si rada čim prej ustvarila lasten dom, v katerem bi imel vsak od sinov svojo sobico. Sanjata o majhni hiški, bi bi bila samo njihova. Andrej se je že hitro soočil s krizo v lesarstvu, čeprav ga je poklic, za katerega se je odločil, izjemno veselil. Tisto malega, kar je ostalo od lesarskih obratov, so predvsem družinske delavnice, ki pa zunaj družine redko zaposlujejo. Minka se je kmalu odločila, da bo odšla na svoje, da bo delala v kraju, kjer imajo najemniško stanovanje. Najemnine brez kurjave jim mesečno vzamejo nekaj manj kot 500 evrov, kje pa so še vsi drugi stroški. Andrej ni imel kaj izbirati, odločil se je za delo v tujini, preko slovenskih posrednikov. Kmalu je ugotovil, da tudi to ni več delo, kjer bi se cedila med in mleko, tudi preko posrednikov ni več rednih plač, četudi se ti izgovarjajo, da jih Avstrijci, za katere opravljajo delo s slovenskimi delavci, ne plačujejo redno. To ne drži, avstrijski delodajalci še vedno plačujejo v roku, slovenski posredniki so tisti, ki izplačila zadržujejo, ob tem pa zbijajo urne postavke. Tako se dogaja, da morajo na plače čakati tudi več mesecev. Zato ni čudno, da si vse več slovenskih delavcev, ki delajo v Avstriji, želi imeti avstrijske delodajalce, pri katerih so vsa izplačila redna, tudi tista, ki zadevajo družino oz. otroke. Avstrijski delodajalci imajo slovenske delavce radi, ker so disciplinirani in nadvse delovni ljudje. Nas splošno pa moraš za dober zaslužek, ki je sicer enkrat večji, kot bi bil doma, če bi delal kot mizar za 700 evrov, imeti veliko ur. Minka je v teh razmerah tista, ki mora sprejemati skoraj vse odločitve, ker je Andrej v glavnem odsoten. Še dobro, da jima pri varstvu otrok pomagajo tudi starši. Če je teren še dokaj blizu, prihaja domov vsak dan. Družina se ob teh priložnostih skupaj zbere vsaj za večerjo, četudi le za pet minut, samo da vidijo atija. Pri zajtrku otrok več ne vidi, saj mora od doma že kmalu po četrti uri zjutraj. Še dobro, da živimo v 21. stoletju, da je na voljo tehnika, ki omogoča vsaj redno vzdrževanje stikov. Veselje otrok je nepopisno, ko jim mama Minka pove, da so dobili sporočilo od atija. Takrat se okrog nje zgrnejo vsi trije, atijeva sporočila jim mora včasih večkrat prebrati. Konci tedna pa so povsem njihovi, ne dajo se motiti, če je le teren blizu. To je tudi čas, ko je težko postavljati otrokom omejitve, saj gre za redke skupne družinske trenutke. Če je delovišče oddaljeno, v soboto in nedeljo ne prihaja domov. Če Andrej ne bi delal v tujini, si gradnje doma v nobenem primeru ne bi mogli omisliti, kako je s krediti za samostojne podjetnike, je splošno znano, zaslužek je pičel, komaj za sproti. Nikoli si ni mislil, da bo moral delati v tujini, da bo moral okusiti vse težave delavca na terenu, ki se preživlja z delom na montaži. Za svojo družino si želi le normalno življenje, da ne bodo vse življenje najemniki. V mislih je njuna hiška že zgrajena, pot do nje pa bo še dolga. Minka in Andrej verjameta, da so njuni življenjski cilji uresničljivi. Še lepše pa bi bilo, da bi jih lahko uresničila z delom doma, da bi bila družinica lahko vsak dan skupaj. MG jejo. Po besedah Podgorniko-ve so to različna področja, od industrije, storitev (logistika, trgovina), gostinstva do zdravstva in oskrbe starejših. Kot je pojasnila, se za odhod v tujino odločijo mnogi, katerih poklici so v Sloveniji deficitarni. Veliko pa je tudi takšnih, ki se na Štajersko gospodarsko zbornico obračajo z namenom svetovanja glede pridobitve potrebne dokumentacije za odprtje podjetja v tujini. »Seveda poznamo primere, ko so zemljišča v krajih na drugi strani državne meje cenejša in ponujena pod boljšimi pogoji kot v Sloveniji, tudi postopki pri pridobitvi gradbenega dovoljenja so bili manj komplicirani. Predstavniki podjetij so v veliki meri razočarani nad pogoji v Sloveniji. Žal v Sloveniji nismo uspeli spremeniti pogojev za podjetništvo (npr. ugodnejšo davčno politiko, delovnopravno zakonodajo),« je še dodala Podgornikova. Monika Levanič 4 Štajerski1TEDNIK Podjetništvo torek • 30. septembra 2014 Podravje • Gradnja namakalnih sistemov je za podravsko kmetijstvo lahko velika razvojna priložnost Znanja in pridnih rok ne manjka, povezovanja in prodaje pa velika Pod okriljem Kmetijsko-gozdarskega zavoda (KGZ) Ptuj deluje delovna skupina, ki se ukvarja s celovitim načrtovanjem gradnje nama tovalcem nudijo podporno okolje, so mnenja, da je namakanje kmetijskih površin lahko za regijo odlična razvojna priložnost. »Podravje je bogato z vodnimi viri. Imamo reko Dravo s sistemi dovodnih in odvodnih kanalov HE Zlatoličje in HE Formin. Akumulaciji sta tudi v Požegu pri Račah in v Medved-cah pri Pragerskem. Na območju Slovenskih goric vidimo možnosti za izgradnjo manjših vodnih zajetij. Na Ptujsko-Ormoškem in Dravskem polju imamo za namakanje idealne talne karakteristike. Razvojna priložnost je lahko tudi izboljšanje slovenske samooskrbe z intenzivnimi zelenjadarskimi kulturami in s krompirjem, kar lahko izkoristimo kot tržno priložnost. Tu so nova delovna mesta na podeželju, ki jih lahko izkoristimo samo v primeru, če bomo smelo načrtovali. V Podravju (od Maribora do Središča ob Dravi) bi lahko namakalni sistem vzpostavili na okrog 30.000 hektarjih površin, v razvojnem programu za obdobje 2014-2020 imamo gradnjo predvideno na 3.000 hektarjih. Takšna površina predstavlja realno možnost izgradnje velikih namakalnih sistemov, ki so tudi za koriščenje idealni in racionalni,« pojasnjuje vodja delovne skupine na KGZ Ptuj Peter Pribožič. Na vprašanje, kdo bi bil nosilec projekta, kdo partnerji in kakšna bi bila pri projektu vloga lokalnih skupnosti, Pribožič odgovarja: »Vsaka lokalna skupnost mora prepoznati to razvojno priložnost in mora biti nosilec projekta v povezavi z lastniki zemljišč. Primarnega pomena je, da morajo lastniki zemljišč sprejeti prednost opremljenosti zemljišča z namakalnim sistemom. Lahko se najde rešitev, da so javna komunalna podjetja nosilci investicije in tudi upravljavci namakalnega sistema v povezavi z lokalnimi skupnostmi.« 15 milijonov evrov za 3.000 hektarjev zemljišč Po izkušnjah iz občin Ormož in Gorišnica, ki imata že precejšen del kmetijskih zemljišč opremljen z namakalnim sistemom, bi izgradnja črpališča, primarnega in sekundarnega sistema namakalne mreže okvirno na hektar površine stala 5.000 evrov. Za 3.000 hektarjev površin bi znašal celotni finančni vložek 15 milijonov evrov. Če bi vlagatelji uspeli počrpati razpoložljiva razpisana evropska in državna sredstva, bi potem za projekt morali zagotoviti znesek davka na dodano vrednost. Od priključka na parceli naprej pa je vložek lastnika zemljišča - ali se odloči za na- Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) v okviru Programa razvoja podeželja 2014-2020 podpira izgradnjo in tehnološke posodobitve namakalnih sistemov. Predvidoma bo za vse investicije v zemljiške operacije (komasacije, agromelioracije, namakanje) namenjenih 23,7 milijona evrov nepovratnih sredstev, višina sofinanciranja bo do sto odstotkov upravičenih stroškov. Prvi razpisi za izgradnjo namakalnih sistemov so predvideni v prvi polovici prihodnjega leta. Gradnja podravskega namakalnega sistema naj bi se v večini financirala s sredstvi evropskega kohezijskega sklada. »Naš resor sledi projektom uvedbe velikih namakalnih sistemov v Podravju od prve ideje naprej. Skupaj s predstavniki KGZ Ptuj smo oblikovali izjavo in pogodbo o uvedbi in uporabi namakalnih sistemov, kar bo zagotovilo učinkovito in trajno izkoriščanje bodočih namakalnih sistemov. Do sedaj je največje težave pri izgradnji namakalnih sistemov predstavljala pridobitev vodnih dovoljenj, kar v primeru Podravja ne bi smelo biti problem, saj je voda za potrebe namakanja opredeljena v koncesijski pogodbi. Voda na dovodnem in odvodnem kanalu hidroelektrarn Formin in Zlatoličje je tako zagotovljena,« so za naš časopis pojasnili na MKGP. Ptuj • Trgatev modre kavčine in renskega rizlinga X m Letošnja letina ni najslabsa Ptujska grajska trgatev, modre kavčine, ranfola in zierfahndlerja na grajskem dvorišču ter renskega rizlinga v mestnem in župnijskem vinogradu na grajskem hribu, je potekala 24. septembra. Nanjo so berače in druge ljubitelje vinogradniških opravil ter ljudskih običajev in navad ob tem vabili p. Franc Meško v imenu nadžupnije Ptuj - Sv. Jurij, mestni viničar Andrej Rebernišek in ptujski župan Štefan Čelan. Modre kavčine je bilo skoraj za polno brento, okrog 30 grozdov so nabrali, nateklo je okrog 10 litrov mošta. Renski rizling iz mestnega vinograda je letos dal 400 litrov mošta, kar bo zadostovalo za polnitev 400 buteljk vina, ki ga bodo done-govali na šolskem posestvu na Grajenščaku pod strokovnim vodstvom mestnega viničarja Andreja Reberniška. Letnik ne bo najslabši, po besedah mag. Borisa Belo-glavca, znanega vinskega strokovnjaka, je bil letnik 1981 še bistveno slabši kot je letošnji. Letošnja vina bodo lahka, sveža, z bolj izraženo kislino in aromatična. MG Foto: Črtomir Goznik kup razpršilcev ali kapljične-ga sistema. Za nakup opreme lahko kmetovalci prav tako kandidirajo za sredstva na razpisih državnega programa razvoja podeželja ali pa pri Regionalnem skladu Ribnica najamejo posojila. Kmetovalci se bodo na sistem lahko priključili, če bodo k projektu pristopili že v začetni fazi programa. »Ne vidimo razloga, da lastniki zemljišč ne bi sodelovali. Namakalni sistem je za kmetovanje velikanska prednost, zviša tudi vrednost zemljišč. Stroški obratovanja sistema, ki bi jih imeli lastniki, so za vzdrževanje fiksni in variabilni glede na količino porabljene vode oziroma porabljene energije za zagotavljanje vode. Po izkušnjah iz Ormoža znaša letni strošek med 150 in 180 evrov. Glede na povečan obseg donosa je ta strošek večkratno povrnjen. Vlaganje v namakalne sisteme je najučinkovitejši način povečanja dohodka na površino za kmetijo oziroma tistega, ki obdeluje površino. Lastniki zemljišč do pristopa k projektu gradnje namakalnega sistema naj ne bodo skeptični, saj gre za veliko razvojno priložnost, ki jo je treba izkoristiti.« Vzpostaviti verigo od pridelave, predelave do prodaje Glede na predvidene ekonomske učinke bi bilo na na-makanih površinah smiselno gojiti kulture v kolobarju, kot so krompir, oljne buče, zele-njadnice in povrtnine. »Učinki pri zelenjadarski proizvodnji so največji. Prav tako bi veljalo razmisliti o pridelavi jagodi-čevja (jagode, ameriške borovnice, aronija, ribez, maline ...). Pri jagodičevju je treba postaviti tudi predelavo in prodajo končnih produktov. Pojavljale se bodo tudi nove kulture ali obnovile in prilagodile obstoječe. Na primer pridelava hmelja, ravno sedaj urejamo možnost namakanja nasada hmelja na Ptujskem polju,« pravijo na KGZ Ptuj in dodajajo, da je smiselno razmišljati tudi o gradnji rastlinjakov: »Pridelava v rastlinjakih je za določeno vrsto kultur nujno potrebna in vse te možnosti lahko s postavitvijo namakalnega sistema izkoristimo.« Smiselna bi bila tudi vzpostavitev obrata za predelavo pridelanih vrtnin oz. poljščin. »Ta želja ali potreba je nujna, ne smemo biti samo pridelovalci, ampak tudi predelovalci in prodajalci končnih produktov. Manjši obrati za predelavo v regiji že obstajajo. Imamo dobro organizirano predelavo oljaric ter manjše obrate kisarn in obrate torek • 30. septembra 2014 Podjetništvo ŠtajerskiTEDHiK 5 na področju vrzel kalnih sistemov za območje podravske regije. V inštitucijah, ki kme- Sogovorniki so mnenja, da se bo na območju regije za prodajo pridelkov iz kmetijske pridelave in proizvodnje treba učinkoviteje poslovno organizirati. V obdobju 2014-2020 se bo predvidoma precej denarja vložilo v izgradnjo namakalnih sistemov. za vlaganje zelenjave. Ptuj je v zgodovini to že imel (Petovia), vendar smo vse zapravili. Danes lahko razmišljamo o novih možnostih. S svežim sadjem in zelenjavo bi morali oskrbovati lokalni trg. Lokalne skupnosti bi morale od svojih javnih zavodov (šol, vrtcev ...) zahtevati, da se oskrbujejo s pridelki iz lokalnega okolja. Tudi gostinci bi lahko nabavljali pri lokalnih pridelovalcih in tako bi nastajale povezave. Na potezi so obstoječe zadruge, da izdelajo strategijo specializacije pridelave in prodaje, pakiranja pridelkov in nastopanja na trgu z lokalnega okolja. O »skakanju v zelje« in zbijanju cen Kaj o načrtih za gradnjo celovitega sistema namakanja na območju regije pravi vrhunska strokovnjakinja za področje zelenjadarstva Miša Puše-njak iz KGZ Maribor? »Namakanje je zagotovo eden izmed prvih pogojev, da se lahko pridelovalec odloči za tržno pridelovanje vrtnin. S številnimi ekonomskimi izračuni je dokazano, da so investicije v namakalne sisteme ekonomsko upravičene. Najlepši primer, kako dvigniti samooskrbo z domačo zelenjavo, sta prav gotovo občini Gorišnica in Ormož. V teh dveh občinah je na območju Podravja največ pridelovalcev, ki zelenjavo gojijo na površinah z namakalnimi sistemi. Prepričana sem, da bo širjenje teh velikih namakalnih sistemov pripomoglo k temu, da se bo več ljudi odločalo za zelenjadarstvo. Žal v Podravju nimamo nekoga, ki bi se res zavzeto in profesionalno ukvarjal s prodajo zelenjave. Ko bo tudi ta del res zaživel, ko si sami Podravci med seboj ne bodo »skakali v zelje« in si zniževali cen, čemur smo priča sedaj, in bo prodaja stekla, potem sem prepričana, da se v Sloveniji za pridelavo zelenjave ni bati. Zagotovo so namakane površine najbolj izkoriščene, če na njih pridelujemo zelenjavo, pa ne zato, ker sem sama zelenjadar. Še bolj bi jih lahko izkoristili, če bi se pridelana zelenjava tudi na našem območju predelala, torej če bi se kdo ojunačil in predeloval pri nas pridelano zelenjavo na našem območju, ne pa da je večji del predelane zelenjave (razen kislega zelja) pri nas iz tujine. Ker govorimo o ravninskih predelih, ki bi jih namakali, je torej pridelava zelenjave zagotovo najprimernejša. Na drugem mestu je sadje. Ena izmed priložnosti za podravsko ravnico, na manj kakovostnih zemljiščih, ki bi jih lahko namakali, je tudi ja-godičje. Zagotovo bi se morali tudi vsi pridelovalci krompirja bolj strokovno in plansko lotiti namakanja. Prav tako bo kljub letošnjemu zelo vlažnemu poletju še veliko poletij, ko bo vsaj eno, če ne več namakanj potrebovala tudi koruza, posebej v času klasenja in oplo-dnje.« Pridelati znamo, lahko bi pridelali še več, prodaja pa hudo šepa Kar se tiče pokritih površin, so le-te v pridelavi zelenjave zagotovo priložnost in smiselne. Težava je le v tem, da ravno plodovke, zaradi katerih postavljamo rastlinjake, poleti nimajo visoke cene, v zimski pridelavi pa je pri nas prav gotovo veliko previsoka cena energije v primerjavi s ceno v drugih državah EU, kar pomeni, da je potem tudi cena našega pridelka zelo visoka. Zato se pridelovalci ne odločajo za širjenje pokritih površin. Veliko jih tudi toži, da še tega paradižnika in paprike, ki ga pridelajo, ne morejo prodati. Res bi morali k tej besedici samooskrba prav vsi resno pristopiti. Tako tisti, ki so odgovorni za zakonodajo, ki je pri nas zelo omejujoča, kakor tudi vsi mi, potrošniki - da bi se pri nakupu vedno in striktno odločali za domačo zelenjavo, vsaj tisto svežo, trgovci - da bi bila ta zelenjava oz. njen izvor veliko bolje označena. Veselje do dela in pridelave, znanje in primerna zemljišča pa v Podravju zagotovo imamo,« je prepričana Pušenjakova. Mojca Zemljarič Ormož • Primer dobre prakse, ovira so državni birokrati z izdajo dovoljenj Namakanje omogoča stabilno in kakovostno pridelavo Na območju občine Ormož imajo namakalni sistem zgrajen na 720 hektarjih površin. Vodja občinskega oddelka za kmetijstvo Miran Klinc poudarja, da je izgradnja namakalnega sistema omogočila hitrejši razvoj in specializacijo zelenjadarskih kmetij, prišlo je do velikega povečanja tržne pridelave zelenjave. Z ukrepom namakanja in ustreznim nastopom kmetovalcev na trgu (ki bi temeljil predvsem na povezovanju) bi lahko Slovenija dvignila nivo prehranske samooskrbe. »Ideje o izgradnji namakalnih sistemov v občini Ormož so se rodile v 90. letih prejšnjega stoletja ob pojavu prvih močnejših sušnih let in velikih škod v kmetijstvu. Na pobudo zainteresiranih kmetov je Občina Ormož zagotovila ustrezna finančna sredstva za izdelavo ustreznih strokovnih podlag, ureditev prostorskih dokumentov in izdelavo dokumentacije za izgradnjo namakalnega sistema Ormož-Osluševci v obsegu 229 hektarjev. Sistem je bil zgrajen in predan v uporabo leta 2004. Za izgradnjo naslednje faze namakalnega sistema Ormož-Velika Nedelja smo do izdaje gradbenega dovoljenja potrebovali štiri leta. Julija 2011 smo začeli gradnjo, 31. maja 2012 je bil izveden tehnični pregled. Od ideje do pridobitve vseh ustreznih soglasij in dovoljenj v Sloveniji preteče preveč časa, da se lahko pristopi h gradnji namakanega sistema. V Podravju imamo srečo, da imamo reko Dravo, ki zagotavlja velike količine vode (12 kubikov na sekundo), kar predstavlja veliko primerjalno prednost. V spremenjenih klimatskih spremembah predstavlja namakanje skoraj nujen ukrep, da v določenem sušnem času rastlinam dodamo ustrezno količino vode. Stabilne in kakovostne pridelave zelenjave ni brez namakanja. S tem si tudi pridelovalci zagotavljajo resen poslovni odnos s kupci. Tudi v intenzivni pridelavi poljščin je namakanje vedno bolj uveljavljen agrotehnični ukrep,« je povedal Miran Klinc in dodal: »Danes namakalni sistem Ormož obsega območje njivskih površin v skupnem obsegu 720 hektarjev, na k. o. Osluševci, Podgorci, Cvetkovci, Trgovišče in Velika Nedelja. V sušnem letu 2013 smo v poletnem času za potrebe namakanja v kmetijstvu dobavili 160.000 kubičnih metrov vode. Poleg zelenjave so se namakalne tudi poljščine (koruza, krompir, buče), strniščni dosevki in trajni nasadi hmelja. Zainteresirani kmetovalci so si za potrebe namakanja morali zagotoviti ustrezno namakalno opremo in hidrantne priključke z vodomeri za evidentiranje porabe vode. V preteklem letu je strošek vode za kmete znašal 0,15 evra za kubični meter porabljene vode. Iz leta v leto se v sušnem obdobju namakalni sistem vedno bolj uporablja. V ta namen so si kmetje tudi dokupili ustrezno namakalno opremo. Uspeh namakanja bo viden, če se bodo kmetje znali ustrezno povezati in enotno nastopiti na trgu. V ta namen bo tudi treba izgraditi ustrezna skladišča za skladiščenje in pripravo pridelkov za trženje lokalno pridelane hrane. Izgradnja in uporaba namakalni sistemov v Podravju je razvojna priložnost, ki bi jo bilo treba izkoristiti. S tem bi se v Sloveniji z malo njivskih površin na prebivalca lahko tudi povečala lokalna samopreskrba s hrano.« Mojca Zemljarič Slovenija • Vsebine v oktobru Letos prvič teden boja proti korupciji Oktober je tradicionalno mesec požarne varnosti, mesec varčevanja in mesec boja proti raku dojk. Prvi teden v letošnjem oktobru bo v Sloveniji tudi v znamenju boja proti korupciji. Jutri, 1. oktobra, mineva deset let od ustanovitve Komisije za preprečevanje korupcije (KPK). Prvo desetletje delovanja bodo na komisiji zaznamovali s številnimi dogodki, ki so jih združili pod nazivom Teden boja proti korupciji. »Namen teh dogodkov je okrepiti preventivo na področju boja proti korupciji ter prebivalce Slovenije opozoriti na uničujoče posledice, ki jih ima korupcija na kakovost naših življenj ter na celotno državo in družbo. V prvem tednu oktobra se bodo v okviru Tedna boja proti korupciji zvrstili številni dogodki, kot so dan odprtih vrat KPK, delavnica Supervi-zor za novinarje in posvet »10 let KPK - kje smo in kam naprej?«, na katerem bodo med drugim sodelovali vsi nekdanji predstojniki KPK. Tednu boja proti korupciji se z razstavami in dogodki pod skupnim ime- nom S knjigo proti korupciji pridružuje tudi več slovenskih knjižnic. Častni pokrovitelj Tedna boja proti korupciji je predsednik države Borut Pahor,« je povedala vodja projekta, namestnica predsednika KPK Alma Sedlar. MZ Foto: MZ Foto: MZ 6 Štajerski TEDNIK Kultura torek • 30. septembra 2014 Postojna • Linhartovo srečanje - festival gledaliških skupin V Postojni slavil Loški oder S podelitvijo matičkov, priznanj za najboljše gledališke stvaritve pretekle sezone, se je v Postojni končalo 53. Linhartovo srečanje, festival gledaliških skupin Slovenije in zamejstva, ki ga pripravlja Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (JSKD). Matička za najboljšo predstavo v celoti je prejelo KD Loški oder Škofja Loka za predstavo Igre je konec avtorja Simona Graya v režiji Jaše Jamnika. V letošnji strokovni žiriji, ki si je v treh festivalskih dneh ogledala deset predstav, od tega sedem tekmovalnih, in jih ocenjevala, so bili igralka in nosilka Borštnikovega prstana Jožica Avbelj (predsednica), igralec Vlado Novak in igralka Ana Ruter. »Edina dramska predstava na festivalu nas je osupnila. Izvedba Loškega odra nas je od začetka do konca držala v popolni pozornosti. Psihološko zapletena tematika je bila zasnovana in odigrana natančno, razvidno in čisto. Igralski ansambel je ustvaril optimalni ritem predstave in ga dosledno držal. Uživali smo ob raznovrstnih igralskih podobah in njihovih usodah. Vsak igra- lec je vključil svoj lik v celoto zgodbe na svojstven način. Nastala je uprizoritev, ki je s svojo kakovostjo postavila izziv sebi in prihodnji ljubiteljski gledališki ustvarjalnosti,« je v utemeljitvi zapisala žirija. Žirija je poleg matička za najboljšo predstavo v celoti podelila še tri matičke in dve posebni priznanji. Med igralkami je matička prejela Tamara Avguštin za vlogo Marianne v predstavi Igre je konec, med igralci pa Gregor Podričnik iz KD Slovenj Gradec, Studio A, za vloge Maca, Isabel, Glorie in Žene v predstavi Ljubezenske in šaljive slike al fresco. Matička za igro je prejel tudi celoten ansambel gledališke skupine KD Brce, Gabrovica pri Komnu za uprizoritev Češpe na figi avtorja Marjana Tomšiča. Žirija je podelila tudi dve posebni priznanji, in sicer Sandri Porš in Boštjanu Lačnu za vlogi gostilničar-ke Lidije in hišnika Gustija v uprizoritvi Tokrat res republika avtorja Aleša Nadaija v izvedbi gledališke skupine KUD Štefana Kovača Murska Sobota. Letošnji selektor, dramaturg, režiser, scenarist in umetniški vodja Gledališča Glej Marko Bratuš je izmed 27 predstav, ki so se z občinske uvrstile na regionalno raven, za zaključni festival v Postojni izbral naslednje predstave: KD Slovenj Gradec, Studio A, Jose Luis Alonso de Santos: Ljubezenske in šaljive slike al fresco; KUD Franc Kotar Trzin, Nikolaj Erdman: Samomorilec; Gledališki ansambel KUD Zarja Trnovlje - Celje, Carlo Goldoni: Krčmarica Mi-randolina; Gledališka skupina KUD Štefana Kovača Murska Sobota, Aleš Nadai: Tokrat res republika!; Šentjakobsko gledališče Ljubljana, Antony Jay, Jonathan Lynn: Da, gospod premier; KD Loški oder Ško-fja Loka, Simon Gray: Igre je konec; Gledališka skupina KD Brce, Gabrovica pri Komnu, Marjan Tomšič: Češpe na figi. V spremljevalnem programu festivala so si gledalci ogledali še tri spremljevalne predstave: zmagovalno predstavo festivala Vizije Prve gimnazije Maribor Razmerje po Beckettu in kratki enodejanki Questors Theatra iz Londona z naslovom Potterjeve neverjetne bolhe in Nekogaršnja prtljaga. UR Foto: arhiv JSKD Najboljša predstava 53. Linhartovega srečanja: Igre je konec v izvedbi Loškega odra Ptuj • Boris Voglar razstavlja v ClD-u 12 let CID-a v fotografijah V petek so v ptujskem Centru interesnih dejavnosti Ptuj v okviru proslavljanja svoje 20-letnice odprli razstavo fotografij Borisa B. Voglarja. re za serijo izbranih fotogra- zaobjel raznoliko dogajanje v in uporabljena oprema sta se dokumentaren, čeprav je pri-fij, ki jih je avtor ustvarjal od prostorih CID-a ter na CID-ovih od analognih časov do danes stop k ustvarjanju fotografij vse CID-ove selitve v nove prostore prireditvah na različnih lokaci- zelo spreminjali. Tako je nastal prej kot le to. v Osojnikovi ulici v letu 2002 jah po Ptuju. Tudi sama tehnika izbor, ki je po svoje predvsem jš pa vse do leta 2014. Na njih je » M •v zr fc¡3i El H E i iS E Foto: Črtomir Goznik Ob 20-letnici CID-a razstavlja Boris Voglar. torek • 30. septembra 2014 Kultura ŠtajrnkiTEUHlK 7 Ptuj • Razstava umetniške kolonije Na ogled stvaritve umetnikov naivcev treh dežel V trgovskem centru Qlandia na Ptuju so v petek odprli razstavo umetniške kolonije Alpe Adria srce naive in hlebinskih naivcev, ki je letos potekala v partnerstvu koprivniško-križevske županije, Turistične skupnosti tega območja, mestnega muzeja Koprivnice, Združenja hlebinskih slikarjev in kiparjev naivcev, občine Hlebi-ne, TD Ptuj in Folklorne skupine Hajdenjaki iz madžarskega centra Letenye. Sodelovalo je 18 umetnikov iz treh držav. Umetniška dela z letošnje umetniške kolonije, ki jo dopolnjujejo dela hlebinskih naivcev, bodo na Ptuju na ogled 14 dni. Pri postavitvi ptujske razstave so TD Ptuj pomagali v OŠ Mladika, MO Ptuj, RDO in trgovski center Qlan-dia. S podpisom pisma o sodelovanju v umetniški koloniji Alpe Adria srce naive je Ptuj oz. TD Ptuj še poglobilo sodelovanje s koprivniško-križevsko žu-panijo. Na pobudo TD Ptuj so na Ptuju pred nekaj leti predstavili tudi eno od poslikanih velikonočnih jajc, ki ima v tej županiji že dolgoletno tradicijo, od leta 2008 pa ima slikanje velikonočnih jajc z motivi naivnega slikarstva status hrvaške kulturne dediščine nematerialnega značaja. Pisanke od srca, kot jih poimenujejo, krasijo številna mesta, galerije in trge po svetu.Po njihovem zgledu je ptujsko jajce z motivi Ptuja ilustriral Toni Hamler. Predstavnika občine Hlebi- okraja (Krešimir Blažek), pred-ne (Hrvoje Gažija), Turistične sednik Združenja hlebinskih zveze koprivniško-križevskega slikarjev in kiparjev (Zlatko Kolarek) in direktor Koprivni- ško-križevske turistične organizacije (Zdravko Mihevc) so na odprtju razstave poudarili pomen umetniškega sodelovanja regij v prepričanju, da Foto: Črtomir Goznik V Qlandii na ogled umetniške stvaritve naivne umetnosti to ni zadnji umetniški dogodek, ki jih je povezal. Goste sta pozdravila tudi župan MO Ptuj Štefan Čelan in predsednik TD Ptuj Peter Pribožič. Poudarila sta pomen umetnosti pri mednarodnem povezovanju in iskanju skupnih priložnosti v okviru mednarodnih projektov v okviru Zveze Alpe - Jadran (soustanoviteljica je tudi Skupnost slovenskih občin), ki je tudi sofinancirala umetniško kolonijo Alpe Adria srce naive. Za dobro vzdušje so ob odprtju razstave poskrbeli hrvaški tamburaši in učenci OŠ Mladika. V slast je šlo tudi ko-privniško pecivo, pripravljeno iz kopriv, s ptujskimi dobrotami pa je postregla gostilna Grabar. Veselo vzdušje sodelujočih partnerjev se je nadaljevalo na družabnem srečanju, kjer je za domače dobrote poskrbelo TD Ptuj. MG Markove i • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo Mateja Horvat je odpela kot že prava pevka Markovški osnovnošolci so se s petjem in igranjem slovenskih pesmi izkazali na prireditvi, ki je bila v športni dvorani OŠ, 25. septembra. Prireditev Otroci pojejo in se veselijo so vzeli zelo resno, 14 dni pred prireditvijo so se začele priprave, vodil jih je Boris Šegula. Rezultat je bil temu primeren, vseh trinajst nastopov (deset deklet in štirje fantje) je bilo odličnih. Markovška prireditev je bila tako po kakovosti nastopajočih doslej najboljša, podporo mladim pevskim in glasbenim upom pa je izkazalo tudi tokrat izjemno številno občinstvo. Komisija, ki so jo sestavljali Daniel Tement, predstavnik občine Markovci, Olga Zorko, predstavnica OŠ Markovci, in Borut Horvat, predstavnik družbe Radio-Tednik Ptuj, je odločitev o zmagovalki, 14-le-tni Mateji Horvat, ki je zelo občuteno in odlično odpela pesem Nine Pušlar, Kdo še verjame, sprejela soglasno. Nastopi so bili iz pesmi v pesem boljši, vrhunec pa je bil prav Matejin nastop. Mladi markovški pevci so v pretežni meri z izborom posegli v zabavno glasbo, pesmi Nine Pušlar so izbrali v treh primerih, pesmi Alye, Dejana Vunja-ka in Čukov so bile tudi tokrat prisotne, nekoliko starejšega datuma pa so bile pesmi Majde Sepe, Marjane Držaj in Irene Tratnik, slišati pa je bilo tudi ljudsko pesem in pesem legendarnega Lojzeta Slaka. Vsi nastopajoči so tudi na tej prireditvi prejeli kakovostne otroške ure, ki jih bodo spo- Foto: Črtomir Goznik Mateja Horvat minjale na njihov nastop na prireditvi Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, ki jo je družba Radio-Tednik Ptuj izvedla v sodelovanju z Občino Markovci in OŠ Markovci. Na svoje mlade slavčke je zelo ponosen ravnatelj OŠ Markovci Ivan Štrafela. „Uži-tek vas je bilo opazovati zadnjih 14 dni. S kakšnim zanosom in elanom ste se skupaj z učiteljem Borisom Šegulo Foto: Črtomir Goznik V Markovcih so peli in igrali: Jan Forštnarič, Eva Ertl, Maja Čuš, Nik in Lan Holcer, Zala Golob, Nuša Forštnarič, Špela Ku-kovec, Anej Florjanič, Sara Kitak, Julija Marie Belšak, Zala Sto-lec, Ana Čuš in Mateja Horvat. pripravljali na prireditev. Še večji užitek pa vas je bilo danes opazovati in spremljati na odru. Prav vsi si zaslužite en velik aplavz. Če bi bil jaz komisija, bi se vsi uvrstili v nadaljnje tekmovanje. Žal pravila tega ne dopuščajo. Zma- govalcu želim, da uspešno zastopa našo šolo in naš kraj v nadaljnjem tekmovanju ter na koncu zmaga." Mlade pevce je pozdravil tudi direktor družbe Radio-Tednik Ptuj Drago Slameršak. Povedal je, da projekt Otroci Mlade pevke in pevci iz OS Markovci. pojejo slovenske pesmi in se veselijo ni nastal samo zaradi popularizacije slovenske pesmi med mladimi in s tem ohranjanja narodove identitete, temveč tudi zaradi tega, da mladim skuša približati tudi druge možnosti za druženje, odkrivanje talentov in preživljanja prostega časa. Projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo jim ponuja izzive na pevskem in glasbenem Mateja Horvat, 14 let, zmagovalka: „Pojem že od majhnega, že od majhnega si tudi želim postati pevka. Nimam pevskih vzornikov, kot tudi ne razlikujem med posameznimi glasbenimi zvrstmi. Pri srcu mi je vsa glasba. Zmage nisem pričakovala, zato sem toliko bolj presenečena in vesela. Res pa je, da se sem za nastop potrudila po najboljših močeh, veliko pela in vadila. V glasbeni šoli se učim igrati citre, doma pa kitaro in klavir." področju. V družbi Radio-Tednik Ptuj so zelo veseli, da so projekt podprli v občinah in osnovnih šolah Spodnjega Podravja. Za župana občine Markovci Milana Gabrovca ni nobena skrivnost, da so mladi Markovčani talentirani. Naloga občine je, da ob vsem drugem podpira tudi talente. Pričakuje, da bomo katerega od na novo odkritih markovških talentov kmalu lahko videli tudi na večjih odrih. MG Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo ta teden: Danes, 30. septembra, bo prireditev v Dornavi, jutri, 1. oktobra, v Vitomarcih, v četrtek, 2. oktobra, v Ormožu in v petek, 3. oktobra, na Hajdini. Ogled vseh prireditev, ki se bodo pričele ob 18. uri, je brezplačen. 8 Štajerski TEDNIK Spodnje Podravje torek • 30. septembra 2014 Prlekija • Novi kilometri kolesarskih poti 800.000 evrov v kolesarski turizem Na območju prleških občin Apače, Gornja Radgona, Križevci in Veržej so v sodelovanju z Regionalno razvojno agencijo (RRA) Mura uspešno izvedli prvo fazo projekta izgradnje kolesarskih poti. S tem nadaljujejo zavezo o razvoju in promociji kolesarskega turizma ob reki Muri, ki se je začela že v okviru projekta Mura-Drava.bike. S podpisom pogodbe letos marca do danes je bilo na novo urejenih kar osem kilometrov poti - deloma asfaltiranih, deloma makadamskih, ki večinoma potekajo po obrambnem nasipu na desnem bregu reke Mure. Projekt, vreden več kot 800 tisoč evrov, je bil v veliki meri sofinanciran iz RRP. V občini Apače so ob makadamski poti v dolžini 580 metrov uredili tudi obstoječo stezo v dolžini 420 metrov, na območju Gornje Radgone so asfaltirali obstoječo makadamsko pot v dolžini 245 metrov in na nasipu uredili skoraj tri kilometre makadamske kolesarske poti, v občini Križevci je bilo zgrajenih 353 metrov kolesarske poti, na območju veržejske občine pa se kolesarji lahko po nasipu peljejo po 3,6 kilometra dolgi poti. Z omenjenimi odseki so tako uspeli povezati kole- sarske poti od Apač do Veržeja, s tem pa sledijo dolgoročnemu načrtu, da se na obeh bregovih reke Mure skupno uredi 130 kilometrov poti za kolesarje. Seveda te poti lahko koristijo tudi sprehajalci in tekači. NŠ Dornava • Iz Zavoda za usposabljanje, delo in vzgojo Nova oblika terapij za težave pri motnjah gibanja V Zavodu za usposabljanje, delo in vzgojo (ZUDV) Dornava so s pomočjo donatorjev kupili terapevtski pripomoček Therasuit, ki se uporablja pri obravnavi otrok z motnjami gibanja. Pripomoček in z njim povezana terapija za uporabnike in zaposlene pomenita izjemno veliko pridobitev. »Therasuit je terapevtska tehnika, ki je namenjena predvsem otrokom in mladostnikom s težavami v gibanju, najpogosteje se pri nas uporablja pri otrocih s cerebralno paralizo, za otroke z zaostankom v motoričnem razvoju in v pri- meru nezgodnih možganskih poškodb. Temelji na novih spoznanjih o tem, kako je mogoče povečati mišično moč in razteznost mišic, ne da bi se pri tem slabšali gibalni vzorci. Prednosti in učinki terapije so povečanje mišične moči, večanje vzdržljivosti, povečanje gibljivosti, izboljšanje mišičnega tonusa ter izboljšanje ravnotežja, koordinacije, govora in senzori-ke. Terapija se izvaja dve do tri ure dnevno tri tedne. Dokazano je, da so v tem času največji Izvajanje terapije in krepitev mišic s Therasuit pripomočkom učinki. Konec tretjega tedna se doseže optimalno stanje, ki se potem doma z redno vsakodnevno vadbo, ki traja od pol ure do ene ure, vzdržuje. Čez tri do štiri mesece se terapija ponovi in spet dosežemo napredek. Napredek ne pomeni vedno samostojne hoje, za nekatere otroke je napredek ostati gibljiv, doseči boljšo kontrolo telesa, skratka, vsaka malenkost šteje. Terapija je zelo uspešna in je z njo mogoče doseči napredek tudi takrat, ko z do zdaj poznanimi metodami napredka več ni bilo moč doseči. Therasuit terapija je novejši pristop pri nevrofizio-terapevtski obravnavi otrok z motnjami gibanja. V svetu doživlja pravi razcvet, pri nas pa se je pojavila pred tremi leti,« je povedala Rosanda Kneževič, vodja službe za vzgojo in izobraževanje v ZUDV Dornava. Nakup pripomočka Therasuit je veljal 10.500 evrov, izobraževanje za delo z njim pa 1.300 evrov. Celoten znesek nakupa in izobraževanja se je pokril s sredstvi donator-jev. 6.000 evrov je prispevalo podjetje Pfizer, 2.800 evrov Podjetje za stanovanjske storitve Ptuj, številni donatorji so primaknili zneske v višini od deset do 300 evrov. Mojca Zemljarič Makole • Fizika po svetnikovo Čistilna napra Občinski svet v Makolah je na četrti seji letos v sprva onemogočeni zaradi Civilne iniciative Ma njem odločila, da čistilna naprava bo. Višina sofinanciranja od države in EU je 452.000 evrov, iz proračuna pa mora občina zagotoviti 122.000 evrov. »Menim, da takega sofinanciranje ne bo več. V novi finančni perspektivi so namreč veliki projekti, ki zahtevajo povezovanje občin. Civilna iniciativa ne more preprečiti izgradnje, ker imamo pravnomočno gradbeno dovoljenje. Lahko fizično preprečijo gradnjo, toda potem bo poklicana policija,« je povedal župan Alojz Gorčen-ko. Izgradnji čistilne naprave Makole, ki naj bi imela med 400 in 500 populacijskih enot in bi bila vkopana v zemljo v zaselku Stodrež, kot je bilo slišati na seji, še vedno nasprotujejo tri gospodinjstva. Njihova zahteva je, da se čistilna naprava zgradi 200 metrov nižje od sedaj določene lokacije. »To ni možno, saj bi potrebovali spremembo prostorskega načrta,« je dejal župan Gorčenko. Direktor občinske uprave Igor Erker ga je dopolnil: »Investicija bi se podražila za 100.000 evrov. Ob tem jena eni strani Dravinja, na drugi plazovit hrib, pa še občani bi morali plačati več kanalščine.« »Smo jim ponudili ciprese, ograjo?« je zanimalo Vinka Ko-driča. Svetnika so seznanili, da bo ob čistilni napravi zelena zasaditev, ob tem pa je njena izgradnja predvidena 200 metrov od prve hiše. Proračun tudi po rebalansu ostaja rekorden Bistvene spremembe v predlogu rebalansa proračuna za leto 2014, v primerjavi s sprejetim proračunom, so zaradi večjih izdatkov pri Obnovi stare KS, s predvidenih 197.000 evrov so se stroški obnove zvišali na 216.500 evrov. Ponovno se je v proračun uvrstil projekt Izgradnje primarne kanalizacije in čistilne naprave v Makolah, tako se je postavka z 10.000 evrov zvišala na 102.000 evrov, povišali pa so Sveti Andraž • S 23. redne seje Za majhne čistilne 1.200 evrov na gos Člani sveta občine Sveti Andraž so se minuli četrtek sestali dnevnega reda. Med drugim so po skrajšanem postopku nih sredstev v višini 1.200 evrov na gospodinjstvo za sofina nih naprav. Z omenjenim pravilnikom bodo po prepričanju občinskega sveta pripomogli k pospeševanju izgradnje čistilnih naprav. V občini Sveti Andraž v Slov. goricah je doslej zgrajena zgolj ena čistilna naprava, ki je bila pogoj za izgradnjo šole. Trenutno pa se v občini za čiščenje komunalnih in odpadnih voda iz individualnih stanovanjskih objektov v veliki meri uporabljajo pretočne greznice. V skladu s slovensko zakonodajo, ki ureja področje odvajanja gospodinjskih odpadnih komunalnih voda v javno kanalizacijo, pa bodo morali pri vseh hišah, katerih fekalne in pralne vode niso speljane v kanalizacijo, do leta 2017 zagotoviti čiščenje odpadnih voda s čistilno napravo. Zato bi po prepričanju župana Francija Krepše bilo prav, da bi vsem, ki bodo zgradili svoje čistilne naprave, investicijo sofinancirali v višini zneska prispevka za kanalizacijo - slednji trenutno znaša 1.200 evrov. »Tako bi se pokazala pravičnost do vseh občanov,« meni župan, ki je še prepričan, da bodo nepredušne greznice dolgoročno gledano večji strošek kot manjše čistilne naprave. Denar tudi za tiste, ki so čistilne naprave že zgradili Upravičenci do sredstev pa so poleg lastnikov stanovanjskih objektov izjemoma tudi samostojni podjetniki s sedežem in poslovnim prostorom v občini. V pravilnik bodo zajeli tudi tista gospodinjstva, ki so majhne čistilne naprave že zgradila, to je od leta 2012. Takih primerov naj bi bilo v občini okrog deset. Sicer pa predlog poleg majhnih individualnih čistilnih naprav predvideva tudi skupne. Tudi torek • 30. septembra 2014 Spodnje Podravje Štajerski TEDNIK 9 va po rebalansu proračuna v Makolah bo! torek, 23. septembra, s potrditvijo rebalansa proračuna potrdil tudi izgradnjo čistilne naprave v Makolah. Postopki za izgradnjo te so bili kole, nedavno pa je občina ponovno pridobila evropska sredstva na osmem javnem pozivu RRP in se s pravnomočnim gradbenim dovolje- se tudi stroški energetske sanacije OŠ Anice Černejeve Mako-le, in sicer za 12.000 evrov. Z rebalansom so se prihodki znižali za 55.856 evrov in skupno znašajo 3.672.176 evrov, kar predstavlja 98,5 % glede na do sedaj veljavni in sprejeti proračun. Tudi načrtovani odhodki bodo z rebalansom nižji in bodo znašali 4.048.275 evrov, kar predstavlja 96,6 odstotka veljavnega proračuna. Kljub znižanju proračun za leto 2014 ostaja rekorden, je povedal župan Alojz Gorčen-ko, ki končuje svoje županova-nje. Podžupan po novem redno zaposlen? Občinski svet je na zadnji seji v tem mandatu sprejel tudi spremembo statuta Občine Makole. Spremenili so naslov sedeža občine, ki od julija deluje v obnovljeni stavbi nekdanje krajevne skupnosti, ter člen o poklicnem opravljanju podž-upanske funkcije. Tako so svetniki sprejeli, da se lahko podžupan v soglasju z županom odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno, prej je bilo v statutu zapisano, da o tem odloča občinski svet, kar pa naj bi bilo v nasprotju z Zakonom o lokalni samoupravi. Kot pa je bilo svetnikom pojasnjeno, imajo ti še vedno moč, da preprečijo poklicno opravljanje podžupan-ske funkcije tako, da ne potrdijo proračuna. Koliko si imela fiziko? Veliko besed so svetniki in župan namenili nedavnim obilnim padavinam, ki so povzročile zalitje gospodinjstev na območju občine. Vinko Kodrič je izpostavil primer občana iz Pečk, ki mu je voda večkrat zalila prostore, saj ni mogel odvajati vode, ker kanali niso sprejeli tolikšne količine. Zahteval je, naj se pregleda pretočnost kanalov. »Bili smo na terenu in ugotovili, da so cestni požiralniki in jaški pretočni,« je povedala Mojca Vantur, višja svetovalka za okolje, prostor ter infrastrukturo. »Ne vem, koliko si imela fiziko, vendar če je vode 100 kubikov, skozi premer kanala 50 gre, skozi 30 pa ne. Na pamet govorim, da so nekateri kanali premera 30, ampak tako sem slišal,« je dejal. Erker je zavrnil te podat- ke in jih označil kot zavajajoče, saj naj bi bil minimalni premer 40 cm. Za problem občana pa je župan opozoril, da je treba ugotoviti, ali se problem pojavlja na zasebni lastnini ali na občinski. »Do sedaj je sistem dobro deloval, nikoli nismo imeli problemov, razen sedaj, ko so bili močni nalivi. Izredne razmere je treba preživeti, ukrepati pa mora tudi vsak posameznik,« je povedal župan. Sklenili pa so, da bodo potok, ki je najverjetneje napolnil kanale in tako onemogočil iztok meteornih vod z dvorišča občana v omrežje, preusmerili neposredno v reko Ložnico, s predlogom pa se je strinjal tudi svetnik Vinko Kodrič. Jeza svetnikov zaradi slabega nadzora Občinski svet se je še zadnjič sestal v tem mandatu. IKi Foto: Mojca Vtič Na seji je svetnik Marjan Dovar spomnil na bližajočo se zimo in ureditev pluženja. »Robniki pločnikov so polomljeni, in to zgolj od dveh let pluženja,« je opozoril Milan Kodrič. Župan je odgovoril, da bo občina poslikala škodo in od koncesionarja CP Ptuj zahtevala poplačilo. Marjan Gorčenko pa je opozoril na gradnjo omrežja za oskrbo s pitno vodo. »14 dni po izgradnji jaška se je posedel teren. Tega ne bomo plačali. Kje je nadzor? Nadzor ne opravlja funkcije. Eno leto je garancije, tako dolgo bo zdržalo, več pa ne bo,« je opozoril. Erker pa je odgovoril, da je občina že dva dni po izvedbi na to opozorila. Na seji je enajst svetnikov potrdilo tudi dobitnika občinskih priznanj in plakete. Tako bosta priznanje občine ob občinskem prazniku konec novembra prejela Nada Šket in Ernest Rojs, plaketo občine pa prejme Turistično društvo Makole. Mojca Vtič naprave podinjstvo na zadnji, 23. redni seji, na kateri so obravnavali devet točk sprejeli tudi pravilnik o dodeljevanju nepovratnih finanč-nciranje izgradnje individualnih majhnih komunalnih čistil- v tem primeru je posamezno gospodinjstvo upravičeno do enake višine nepovratnih sredstev. Kot so še pojasnili, se bodo sredstva zagotavljala iz občinskega proračuna in dodeljevala na osnovi razpisa, ki bo odprt do porabe zagotovljenih sredstev v proračunu oz. najkasneje do 1. 11. v tekočem letu. Obračunavanje pluženja kar čez tri prste ... Svetniški zbor pa se je na minuli seji seznanil tudi s Poročilom nadzornega odbora o porabi proračunskih sredstev za leto 2013. Večjih nepravilnosti ni bilo. Po besedah predsednika Čeha pa je nadzorni odbor med drugim pregledal tudi način obračuna za pluženje in posipavanje cest ter ugotovil naslednje: »Iz spiska opravljenih ur je bila slabo pregledna količina opravljenega dela po dnevih, kar se vidi iz predložene dokumentacije. Za boljšo preglednost količine opravljenega dela naj izvajalec del izstavi dokument za opravljeno delo (dobavnica, delovni nalog), iz katerega bo jasno razvidno, kaj se zaračunava (npr. eno pluženje, eno čiščenje parkirišč ...). Dokument naj podpiše predstavnik občinske uprave v krajšem časovnem obdobju - mogoče tedensko ali vsaj mesečno, ne da se spisek ur na listu dostavi občinski upravi na koncu sezone, kar je potem osnova za izplačilo.« Vnela se je debata. »To ni mačji kašelj. Treba je vedeti, kaj se dela in koliko,« je dejal svetnik Janez Kvar. Karol Vršič pa je še pripomnil: »Tedensko naj se dostavljajo ure, in to ne na nekih listkih.« S tem so se strinjali tudi drugi, ki so občinski upravi še predlagali, da naj v prihodnje pripravi obrazec. Monika Levanič Ptuj • Odprli Center ponovne uporabe Izrabljene izdelke vračajo v obtok V zbirnem centru Gajke je pred dnevi vrata odprl Center ponovne uporabe - CPU. Mreža tovrstnih centrov deluje v več slovenskih krajih, ptujski je že deseti. Poslanstvo centrov je, da zaposlujejo ranljive skupine ljudi in izdelkom, ki bi jih ljudje sicer zavrgli ter odložili na odlagališče, povrnejo njihovo uporabno vrednost - če so izdelki za to še seveda primerni. V centrih zbirajo različne uporabne predmete: pohištvo, oblačila in obutev, kuhinjsko posodo in pripomočke, belo tehniko, male gospodinjske aparate, igrače, modne dodatke, starinske predmete, knjige ... Izdel- ke, ki so potrebni popravila, popravijo. Pohištvo, na primer, pobrusijo, na novo prebarvajo in po potrebi oblazinijo. Oblačila pošijejo, zlikajo, različne predmete počistijo in zloščijo. Urejene izdelke nato razstavijo v prodajalni. Ptujska je odprta vsak delovnik od 8. do 16. ure. Center ima odprta vrata za tiste, ki želijo prinesti še uporabne izdelke, in za tiste, ki želijo po simbolični ceni kupiti prenovljene izdelke. Foto: Črtomir Goznik Ptujski center ponovne uporabe deluje na lokaciji v Gajkah. Preplet klasičnega in socialnega podjetništva, vmes pa veliko javnega denarja Sedem centrov ponovne uporabe se je v Sloveniji vzpostavilo v okviru projekta USE-REUSE, ki ga sofinancirata Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter Evropski socialni sklad. Nosilec projekta, preko katerega poteka financiranje, je Okoljsko raziskovalni zavod Slovenske Konjice. Partnerji v projektu so Tehnološki center za aplikativno ekologijo EKO - TCE, Inštitut za okolje in prostor in Zveza ekoloških gibanj Slovenije. Vrednost projekta USE - REUSE je dobrih 800.000 evrov, financira se v štiriletnem obdobju. Okoljsko raziskovalni zavod ter Tehnološki center EKO -TCE, slednji deluje kot klasičen d. o. o., lastniško in upravljavsko obvladujeta Marinka Vovk, ustanoviteljica centrov ponovne uporabe, in njen partner Franc Zver. Vovkova je tudi direktorica socialnega podjetja Center ponovne uporabe CPU, ki je od leta 2012 registrirano v Ormožu in je prvo socialno podjetje v Sloveniji. Lastnik ormoškega podjetja CPU je EKO - TCE, katerega večinski lastnik je Franc Zver, torej partner Marinke Vovk. Ptujski center ponovne uporabe ni financiran iz sredstev projekta USE-REUSE. Materialne pogoje za delovanje (postavitev montažne hale in vzpostavitev instalacij) sta zagotovila Mestna občina Ptuj in podjetje Javne službe Ptuj. Logistiko in potrošni material je zagotovilo socialno podjetje, ki ga vodi Marinka Vovk. Na lokaciji ptujskega centra sta dva zaposlena (program javnih del). Po besedah Vovkove naj bi v prihodnje preko programa poklicne rehabilitacije na Ptuju zaposlili še dva sodelavca. V Ormožu imajo center ponovne uporabe vzpostavljen že nekaj mesecev. Tudi sodelavec na lokaciji v Ormožu je zaposlen preko programa javnih del. Mesečni promet, ki ga ustvari center v Ormožu, znaša med 300 in 400 evri. Mojca Zemljarič 10 Štajerski TEDNIK Šolstvo torek • 30. septembra 2014 Slovenija • Slovenci in Hrvati skupaj šolajo mlade podjetnike Najpodjetnejse so starejse brezposelne osebe Razvojno-informacijski center Slovenska Bistrica (RIC) je letos januarja začel izvajati Malo šolo podjetnikov. Prvi sklop predavanj na temo podjetništva in infor-macijsko-komunikacijske tehnologije se je izvedel v prvi polovici leta, med 19. in 21. oktobrom pa bo sledil drugi sklop predavanj in delavnic na enako temo. »S projektom želimo spodbuditi mlade, da se odločijo za samostojno pot. V okviru izobraževanja udeleženci izvedo, kako njihove odločitve vplivajo na obstanek podjetja in kako ustanoviti s. p. ali d. o. o.,« je osrednji namen delavnic strnila Mirjana Predi-kaka z RIC. Brezplačnih 20-ur-nili delavnic podjetništva se je v spomladanskem roku udeležilo 14 oseb, 12-urnih delavnic informacijsko-komunikacijske tehnologije pa deset. Podatka, ali je na podlagi delavnic vzklilo kakšno podjetje, na RIC nimajo. Ugotovili pa so, da si udeleženci seminarjev želijo pridobiti dodatna znanja na jesenskih predavanjih, ki bodo nadgradnja prvih. Vendar to ne pomeni, da bodo za jesenske delavnice kakšne omejitve, je dodala Predikako-va, ki opaža, da med mladimi želja po podjetništvu upada. »Največjo željo imajo osebe, ki so ostale brez službe in so stare med 35 in 40. Borijo se namreč za svoj obstanek,« je povedala Mirjana Predikaka. Sicer pa je podjetniška klima v Slovenski Bistrici dobra, je ocenila direktorica RIC Monika Kirbiš Rojs. »V primerjavi z Mariborom, kjer poznam Podpis sporazuma o sodelovanju v projektu Mala šola podjetnikov SI-HR razmere, je boljša. V Slovenski Bistrici je namreč brezposelnost nižja za štiri odstotke kot v Mariboru in tako znaša 14 odstotkov. Žal pa imamo v Slovenski Bistrici zgolj eno večje podjetje, ki drži gospodarstvo pokonci. Drži pa, da imamo vseeno veliko obrtnikov, malih in srednjih podjetnikov, ljudi, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, še posebej z ekološko pridelavo hrane in z živinorejo,« je dejala Kirbiš Rojsova. Večino denarja za projekt je prispevala EU Mala šola podjetnikov SI-HR je slovensko-hrvaški projekt. Skupna vrednost projekta, ki bo trajal do marca 2015, je 102.462 evrov, od tega je 87.092 evrov pridobljenih iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Preostanek, 15 od- Prva stopnička na poti do tega je končana osnovna šola. Vse, ki osnovne šole niso opravili v mladosti, na Ljudski univerzi (LU) Ormož vabijo k vpisu v osnovno šolo za odrasle. Predavanja se bodo začela 13. oktobra. Na LU Ormož te dni vpisujejo tudi v triletne programe srednjega poklicnega izobraževanja - Trgovec ali Gastronomske in hotelske storitve, ki jih je mogoče ob ustrezni angažiranosti dokončati v dveh letih. Programa se končata z zaključnim izpitom in ju je mogoče nadgraditi z dvoletnima programoma poklicno-tehniškega izobraževanja Ekonomski tehnik ali Gastronomija, ki se končata s poklicno maturo in prinašata V. stopnjo izobrazbe. Tisti, ki pa morda niso bili uspešni na maturi ali želijo spremeniti poklic, lahko to naredijo z enoletnima programoma poklicnega tečaja Ekonomski tehnik ali Predšolska vzgoja. »Pri vpisu odraslih udeležencev izobraževanja je zelo pomembno svetovanje, saj se v njem pogosto izkristalizira, kateri program je za posameznika najprimernejši in s katerim najhitreje doseže želeni vanju med partnerji v projektu Mala šola podjetnikov. Glavni cilji projekta so animacija mladih za odločitev za podjetniško kariero, krepitev podjetniškega duha med podjetniki, vzpostavitev in spodbujanje čezmejnega sodelovanja. V sklopu projekta se bo razvila tudi računalniška aplikacija za pametne telefone Jaz sem mali podjetnik - interaktivna simulacija turbulentnega okolja. Z aplikacijo bodo lahko mladi spoznali turbulentno podjetniško okolje in kako majhna je razlika med dobičkom in izgubo, je posebnost tega projekta izpostavila Lidija Sovinc, direktorica Ljudske univerze Rogaška Slatina. Mojca Vtič Foto: Nataša Müller stotkov od vrednosti projekta, so prispevale sodelujoče organizacije Ljudska univerza Rogaška Slatina, OOZ Šmarje pri Jelšah in RIC Slovenska Bistrica na slovenski strani ter Pučko otvoreno učilište Vara-ždin, VG Poduzetnički centar, d. o. o., Velika Gorica, Pučko otvoreno učilište Krapina na hrvaški strani. Te so 12. septembra na 47. Mednarodnem sejmu obrti in podjetnosti podpisale sporazum o sodelo- Ormož • Vpis na Ljudski univerzi v polnem teku Šolsko leto se začenja tudi za odrasle Čeprav se je v izobraževanje odraslih mogoče vpisati skozi vse leto, se vendar jeseni največ ljudi odloči za pridobitev izobrazbe. Eni želijo končati prekinjeno šolanje, drugi spet iščejo nove poti in izzive. Foto: MIha Soštarlc Udeleženci raznih izobraževanj na Ljudski univerzi Ormož se v teh dneh že spoznavajo s programi in profesorji, kjer pridobivajo prve informacije in potrebna uporabna znanja. cilj. Največ zanimanja je za izobraževanje za poklice v ga-stronomiji, saj so to poklici, ki so pri nas še vedno zaposljivi, povpraševanje po slovenskih kuharjih pa je tudi čez mejo,« pove direktorica LU Ormož Viki Ivanuša. V oktobru na LU Ormož načrtujejo tudi izvedbo priprav na nacionalne poklicne kvalifikacije za programe Pomočnik kuharja, Dietni kuhar in Operater na CNC stroju. Istočasno poteka vpis v neformalne programe, kot so Univerza za tretje življenjsko obdobje (U3ŽO), Študijski krožki in različni tečaji. »Seveda se je mogoče prijaviti tudi v tečaje tujih jezikov, poleg angleščine, nemščine, francoščine in italijanščine ponujamo po novem tudi latinščino. Predvsem ženske pa se rade udeležijo tudi kuharskih tečajev, kjer se s kuharskim mojstrom Vladom Pignarjem naučijo priprave novih jedi in drugačnih pristopov za popestritev jedilnika svoje družine,« doda Ivanu-ševa. Miha Šoštarič Pa brez zamere Tam in tukaj Pri(mer)java določenega stanja Po svojih dveh mesecih, preživetih v nekoč in, zdi se, spet zmeraj bolj obljubljeni deželi Nemčiji, natančneje na severnem Bavarskem, menim, da je čas za predočitev nekaterih zapažanj glede posameznih stvari, ki padejo v oko in um. Točno določenega zapažanja, da ne bo pomote. V tem obdobju tukaj sem se naučil, oziroma se še utrdil v prepričanju, da je ena izmed najnatančnejših diagnoz splošnega stanja države, njene ureditve in duha, ki tam vlada, analiza uradnih postopkov, s katerimi se sooča prebivalec. Ti postopki, velike in male podrobnosti, povejo zelo veliko o stopnji, na kateri je država. S tem nimam v mislih pri nas popularnih področij korupcije, gospodarsko-političnega kriminala ali tajkunstva, temveč opravke, ki jih mora preko institucij opraviti rezident te države. Morda boste opazili rahlo razliko med tukaj in tam. Kot najbrž že veste, naše gore listom ni treba pridobivati viz ali delovnih dovoljenj, če se odločijo srečo poiskati v srcu Evrope. Pač, smo državljani EU, in četudi ima to združenje svoje (velike) pomanjkljivosti, je v tem primeru tovrstna povezava držav več kot primerna. Skratka, v Nemčiji lahko trenutno brez večjih težav poženete korenine. Seveda pa se je treba, kot povsod, ob prihodu v to deželo prijaviti na tukajšnji upravni enoti, kjer morate navesti naslov bivanja. Po izkušnjah iz Slovenije to torej pomeni, da si morate ali najti stanovanje, ali prijaviti naslov pri znancih ali prijateljih. To slednje je vsaj na začetku lažje (za vas, seveda). Kdor zadeve pri nas (torej pod Alpami) pozna, ve, da je za to treba pridobiti pisno soglasje lastnika bivalne enote. V nasprotnem primeru pač »ne gre«, kot to dostikrat slišimo na uradih. Tukaj gor vas glede tega čaka prijetno presenečenje - na upravni enoti je prijavam, spremembam in odjavam prebivališča namenjenih sedem okenc, čakalnih vrst pa praktično ni (ko sem stanoval še v Kopru, ki je nekako za polovico manjši od mesta, kjer bivam, sta bili za to pristojni dve okenci, kot živina v vrsti pa je bilo treba čakati tudi več kot eno uro). In pazite zdaj - za prijavo prebivališča ne potrebujete popolnoma nič drugega kot osebni dokument. Nobenega pooblastila, potrdila, dovolila ali kaj podobnega. Referent na okencu vas vpraša le po naslovu ulice, kjer prebivate. In to je to. Recite temu zaupanje, poenostavitev postopkov ali kaj tretjega, vse skupaj je izredno neboleče, preprosto in zdravorazumsko. Morda zdaj porečete, da je stanovati pri prijateljih ali znancih nekaj drugega kot stanovati v svojem/najetem stanovanju, saj lahko oblasti pri prijateljih kadarkoli preverijo, ali res bivate tam; za prijavo/spremembo prebivališča, če bivate v svojem stanovanju, pa zagotovo potrebujete najemno/kupno pogodbo kot pri nas v Sloveniji. Tudi tukaj je odgovor: nak. Referent vas, spet, zgolj ustno povpraša o tem, kje živite sedaj, in celotna zadeva je urejena v manj kot minuti. Brez vrste in predhodnega mučnega čakanja. En podpis in to je to. Ko sem, neuk južnjak, omenil, da imam s seboj tudi najemno pogodbo, me je tip na drugi strani zgolj debelo pogledal in pojasnil, da hvala, a tega oni pač ne potrebujejo. Da, tako preprosto je lahko to, če ima država vsaj na tem področju razčiščene pojme. Stopnja zamotanosti in kompleksnosti uradnih postopkov sicer najbrž ni največji in najpomembnejši dejavnik pri presoji države, a z vidika »vsakdanjika« vsekakor pove ogromno o tem, v kakšnem stanju sta ta država in njena mentaliteta. Rekel bi, da pri odnosu med stopnjo zapletenosti upravnih postopkov in stanjem države obstaja obratno sorazmerno razmerje. Najbrž se vsak, ki je kdaj ždel v čakalni vrstah pred uradnimi okenci, s tem bridko strinja. Gregor Alič WfH Rokomet Pomembni točki ostali na Hardeku Stran 12 Rokomet Gorišnica blizu zmage, na koncu do točke Stran 12 Nogomet V korist gostov odločil Tim Lo Duca Stran 13 Odbojka na mivki Slovenci v tretji krog kvalifikacij za OI Stran 13 Mina Markovič »Medalje je med seboj težko primerjati« Stran 15 Tim Gajser »Naslov v razredu MX2 je izvedljiv cilj« Stran 16 tednik E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL, 11. krog Zadeli po 347 minutah in zmagali proti Rudarju Foto: Črtomir Goznik Robert Brdar (Zavrč, beli dres) je dosegel prvenec na slovenskih prvoligaških zelenicah. Ob njem je Leon Črnčič (Rudar, rdeči dres), ki si je z dobrimi igrami v lanski sezoni priboril tudi nastop v slovenski izbrani vrsti. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič Zavrč - Rudar Velenje 1:0 (0:0) STRELEC: 1:0 Brdar (53.) ZAVRČ: Ranilovič, Dedič (od 78. Matjašič), Datkovič, Kristič, Sambolec (od 63. Čeh), Dugolin, Cvek, Šafarič, Brdar, Polič, Anto-lek (od 55. Kelenc). Trener: Želj-ko Orehovec. RUDAR: Rozman, Jahič, Kne-zovič, Džinič, Klinar (od 76. Ple-sec), Stjepanovič (od 60. Trifko-vič), Črnčič, Babič (od 83. Kocič), Radujko, Firer, Jelič. Trener: Jernej Javornik. Nogometaši Zavrča imajo proti Rudarju zelo pozitivno statistiko, ki so jo v nedeljo na Ptuju nadgradili z novo zmago. Na tekmi proti Velenj-čanom so prekinil tudi (pre) dolg niz približno 350 minut brez doseženega zadetka. To je s prvencem uspelo Robertu Brdarju, ki je z njim prinesel Zavrču šesto zmago v sezoni. Ob doseženem zadetku je razveseljivo tudi to, da vratar Zavrča Marko Ranilovic ni prejel zadetka že na treh zaporednih tekmah. Na Mestnem stadionu na Ptuju se je zanimivo dogajanje začelo že od samega začetka, saj je že v 2. minuti izkušeni Jelic za goste slabo končal prvi obetavnejši napad. Zavrčani so ob podpori svojih zvestih navijačev svoj prvi resnejši napad izpeljali v 6. minuti, ko je Polič do- bro prodrl in oddal žogo do Antoleka, ki pa je iz težkega položaja v padcu streljal v vratarja Matjaža Rozmana. Sledile so minute raztrgane igre na obeh straneh, zato so gledalci videli veliko napačnih podaj ter nedokončanih akcij. V 18. minuti so domačini vendarle zaključili, saj je Antolek lepo nastavil žogo Poliču, katerega strel so velenjski obrambni igralci preusmerili v kot. Po tem je za domačine z roba kazenskega prostora natančno in ostro streljal Andrej Dugolin, a je bil Rozman na pravem mestu. Večino prvega polčasa smo spremljali zelo povprečno in enakovredno igro, brez prave pobude katere izmed ekip in tudi brez pretirane agresivnosti v sami igri. V prvem delu velja omeniti še samostojni prodor občasnega slovenskega reprezentan-ta Ivana Firerja, čigar strel s približno 20 metrov je zletel čez vratarja Ranilovica, in diagonalni strel Brdarja, ki prav tako ni zadel cilja. Prvenec Brdarja Za odtenek kakovostnejši je bil drugi polčas, v katerem smo spremljali bolj konkretne in zaključene akcije na obeh straneh. Tekla je 53. minuta, ko je po levi strani prodrl Dedic, ki je poslal oster predložek v sredino, žogo je sprejel Brdar in jo s približno šestih metrov mimo nemočnega Rozmana poslal v gol - 1:0. Zadetek je domače očitno razbremenil, saj so zaigrali še odločneje in plod tega sta bila nevarna poizkusa Dugolina iz igre in Ša-fariča iz prostega strela. Tudi gostje so zaigrali odločneje, očitno z željo, da pridejo do izenačenja, predvsem pa sta obe ekipi v zadnje pol ure tekme igrali bolj čvrsto, tako da je moral sodnik Žganec zaradi številnih prekrškov velikokrat prekiniti igro. V zaključku tekme je bil nevarnejši Rudar, medtem ko so se Zavrčani bolj osredotočili na obrambo igro in hitre protinapade. Tako je za Ve-lenjčane v 80. minuti z roba kazenskega prostora streljal Elvedin Džinic, čigar strel je le za nekaj centimetrov zletel mimo vrat. V sami končnici je z atraktivnim strelom poizkusil še drugi nekdanji član Maribora Dragan Jelic, a so Zavrčani zdržali vse pritiske Rudarja in so dobili zelo težko tekmo. íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íblztu! CRADIOPTUJ ^ tut aflietu www.radio-ptuj.si »Lep občutek« Robert Brdar, Zavrč: »Tekma je bila težka in takšno smo tudi pričakovali. Vedeli smo, da je Rudar zelo dobra ekipa, ki goji lep nogomet in ima tudi zelo kakovostne igralce. Mi smo jih že na začetku umirili in smo sami vodili igro, skozi katero smo tudi prišli do zmage. Mislim, da smo glede na prikazano zmagali zasluženo. Zame je bil zares lep občutek, ko sem dosegel prvi zadetke v Prvi ligi Telekom Slovenije, upam, da jih bom v prihodnje še več.« Jernej Javornik, trener Rudarja: »Dobro smo vstopili v tekmo in smo imeli nekaj polpriložnosti ter kasneje tudi nekaj priložnosti. Če v nogometu ne daš zadetka, ne moreš zmagati, to je osnovno pravilo. Tokrat smo ga prejeli prelahko in smo zato tudi ostali brez kakšne točke.« Kljub ne preveč kakovostni predstavi so Zavrčani prišli do šeste prvenstvene zmage in so po dolgem času dosegli tako želen zadetek. Ta bo v ekipo vnesel dodatno mirnost pred nadaljevanjem prvenstva. Po seriji zaporednih tekem v ritmu nede-lja-sreda-nedelja čaka sedaj prvoligaše znova umiritev in vrnitev v običajni ritem. Prihodnji konec tedna bodo Zavrčani v gosteh igrali z vodilno ekipo lige, Domžalami. David Breznik PRVALiGA TelekomSIovenije REZULTATI 11. KROGA: Zavrč - Rudar 1:0 (0:0); strelec: Brdar 53.; Radomlje - Maribor 0:0; Celje - Domžale 2:0 (2:0); strelca: Oršič 13., Ogbemudia Omore-gie 21. Rdeči karton: Skubic 83./Domžale; Olimpija - Luka Koper 4:0 (2:0); strelci: Zajc 12., Šporar 45., Zari-fovič 66., Omladič 89., z 11 m; Gorica - Krka; srečanje je bilo odigrano v ponedeljek po sklepu redakcije Štajerskega tednika. 1. DOMŽALE 11 9 1 1 15:2 28 2. MARIBOR 10 7 1 2 15:9 22 3. OLIMPIJA 10 6 3 1 18:5 21 4. ZAVRČ 11 6 2 3 10:10 20 5. CELJE 11 5 4 2 15:5 19 6. KOPER 11 4 0 7 12:18 12 7. RUDAR VELENJE 11 3 1 7 10:15 10 8. NK KRKA 10 2 1 7 9:21 7 9. GORICA 10 1 3 6 8:12 6 10. RADOMLJE 11 1 2 8 8:23 5 Najboljši strelci: 5 zadetkov: Luka Zahovic (Maribor), Nik Omladič (Olimpija); 4 zadetki: Sunny Ogbemudia Omoregie (Celje); 3 zadetki: Valon Ahmedi, Benjamin Verbič )oba Celje), Sasha Aneff (Domžale), Ivan Firer (Rudar Velenje), Aleksandar Rodic (Olimpija), Marcos Tava-res (Maribor), Janez Zavrl (Radomlje). Nogomet • 1. SNL Vidmar klonil po 1002 minutah, Ranilovič nepremagan že skoraj 300 minut Pa se je končala. Serija nepremaganosti domžalske ekipe in vratarja Nejca Vidmarja namreč. Ta je zdržala kar 1002 minuti, prvemu prejetemu zadetku v sezoni je hitro sledil še drugi in s tem tudi prvi poraz. A to ni nič tragičnega, sploh če vemo, da so tekmeci proti ne-premaganim ekipam še posebej motivirani. Celjanom je to uspelo, tudi sami pa so brez poraza končali že deveto zaporedno tekmo. Različne serije so povezane tudi z Zavrčani, ki so po 347 minutah končali strelski post, na drugi strani pa zadetka niso prejeli že 293 minut. Posebno tekmo sta v soboto vodila stratega Radomelj in Maribora, Dejan Djuranovič in Ante Šimundža, nekdanja soigralca pri Mariboru. Čeprav vodita povsem različna kluba, pa se je medsebojni obračun -kljub premoči vijoličastih - končal 0:0. To sicer ni najboljša popotnica pred torkovim srečanjem Maribora v Ligi prvakov (Schalke - Maribor, v torek ob 20.45), a tisto bo vendarle povsem drug dvoboj. Morda se bodo Mariborčani prav zaradi tega bolj potrudili v torek, Schalke pa bo na drugi strani morda »opit« zaradi zmage na porurskem derbiju z dortmundsko Borusio (2:1) ... Visoke zmage so se veselili Ljubljančani, ki so izkoristili težave Kopra in jim nasuli kar štiri zadetke. Posebno lep je bil prvi, ki ga je dosegel mladi Miha Zajc. Ekipe so se po 11. krogu razdelile na dva tabora: na zgornji in spodnji »dom«, loči pa jih že kar velikih sedem točk razlike. Posebej veseli spoznanje, da je Zavrč trdno zasidran v zgornji polovici ... JM 12 Štajerski Šport torek • 30. septembra 2014 Rokomet • 1. NLB leasing liga, 4. krog . Pomembni točki ostali na Hardeku Foto: Črtomir Goznik Bojan Cudič (Jeruzalem Ormož) je znova potrdil sloves odličnega strelca. Jeruzalem -Istrabenz plini Izola 30:27 (13:12) JERUZALEM: Bratanovič (6 obramb), Balent (5 obramb); To-polovec, Kolmančič 3, Bogadi 6, Kocbek 5, Radujkovic 2, Čudič 10 (4), Rajšp 2, Gregorc, Grizolt, Mesaric 1, Veselko 1, Petrovič. Trener: Saša Prapotnik. ISTRABENZ PLINI IZOLA: Grlj, Vončina (5 obramb), Lukežič, Ju-rič 1, Božič 5 (1), Žgavec 2, Čosič 9, Vukovič 1, Popovič 5, Velkavrh 4, Matjaševič. Trener: Borut Hren. SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 5/5; Istrabenz plini Izola 2/1. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 8; Istrabenz plini Izola 6 minut. IGRALEC TEKME: Bojan Čudič (Jeruzalem Ormož). Vinarji so na Hardeku pred okrog 200 gledalci zabeležili pomembno zmago proti zmeraj neugodni Izoli. Gostje so v Ormož prispeli z le desetimi rokometaši, še enkrat pa se je potrdilo pravilo, da manjše kot je »krdelo«, bolj »grize in se bori«. Tako je bilo tudi tokrat, saj se Primorci niso predali, čeprav so v sedmih primerih zaostajali že za sedem zadetkov. Ormožani so tekmo odlično odprli in po tretjem zadetku 18-letnega Jureta Kocbeka v 7. minuti povedli s 5:1. Nato se je pri gostih prebudil Elvin Čosič, ki je s svojim četrtim golom v 15. minuti izenačil na 6:6. Do odmora je Jeruzalemu po zaslugi dobre igre v obrambi uspelo uiti na najvišjo prednost treh zadetkov (12:9), a višje nikakor ni šlo, saj so gostitelji v napadu zapravili kopico čistih strelov, na drugi strani pa je domači obrambi preveč preglavic povzročal Čosič. Ta je v 1. polčasu dosegel sedem od dvanajstih golov svoje ekipe. V nadaljevanju so bili Or-možani boljši in prednost je nihala med petimi in sedmimi goli prednosti. Od 29. do 35. minute so lahko gledalci spremljali strelski šov kape-tana domačih Bojana Čudiča, ki je zapored dosegel kar sedem zadetkov svoje ekipe. V 51. minuti je Jaša Rajšp po-vedel svojo ekipo do visoke prednosti sedmih zadetkov (27:20). Nato je sledil mrk domače ekipe, ki je v seriji delala napake v napadu in tekmecem omogočila lahke gole iz protinapadov. Še dobre štiri minute in pol pred koncem je prednost Jeruzalema znašala +6 (29:23), nato pa je imel v zadnji minuti prvi strelec gostov Čosič pri izidu 29:27 protinapad za -1, a je zadel le prečko. Piko na i drugi prvenstveni zmagi je z golom iz loba postavil lani najboljši strelec lige Čudič, ki 1. NLB Leasing liga REZULTATI 4. KROGA: Jeruzalem Ormož - Istrabenz Plini Izola 30:27 (13:12), Riko Ribnica - Celje Pivovarna Laško 22:38 (9:17), Gorenje Velenje - Loka 2012 36:27 (19:11), Slovan - Maribor Branik 27:34 (14:19), Slovenj Gradec 2011 - Trimo Trebnje 26:35 (13:19), Sviš Ivančna Gorica - Sevnica 23:25 (14:15), Krško - Krka 27:33 (15:16). 1. CELJE PIVO. LAŠKO 4 4 0 0 8 2. GORENJE VELENJE 4 4 0 0 8 3. MARIBOR BRANIK 4 3 0 1 6 4. RIKO RIBNICA 4 3 0 1 6 5. TRIMO TREBNJE 4 3 0 1 6 6. SLOVENJ GRADEC 4 2 0 2 4 7. J ERUZALEM ORMOŽ 4 2 0 2 4 8. SLOVAN 4 2 0 2 4 9. KRKA 4 2 0 2 2 10. ISTRABENZ P. IZOLA4 1 0 3 2 11. SEVNICA 4 1 0 3 2 12. LOKA 2012 4 1 0 3 2 13. KRŠKO 4 0 0 4 0 14. SVIŠ IVANČNA GOR. 4 0 0 4 0 se je zaustavil pri desetih doseženih golih. V 5. krogu je pred Jeruzalemom gostovanje pri ekipi Trima iz Trebnjega. Ormožani na Dolenjskem že dolgo niso osvojili točk, mogoče pa je letos napočil čas za presenečenje proti lani četrtouvrščeni ekipi prvenstva. Uroš Krstič Rokomet • 1. B SRL (m), 2. krog Gorišnica blizu zmage, na koncu do točke Rezultat slabši od igre: Koper 2013 - Drava Ptuj 34:24 (16:12) DRAVA PTUJ: Šulek, Janžeko-vič, Verdenik, Jensterle 3, Čeh 1, Maroh 5, Požar, Bedenik, Sabo, Hrupič 2, Jerenec 4, Lesjak 2, Šalamun 2, Silovšek 3, Žuran 2, Belec; trener: Uroš Šerbec. Ptujski rokometaši so še drugo tekmo letošnje sezone odigrali v gosteh. Po zmagi v Veliki Nedelji so tokrat naleteli na trši oreh, saj so igrali z enimi izmed favoritov za vrh, Koprom 2013. Rokometaši Drave so tekmo v Areni Bonifika pričeli zelo dobro, saj so hitro po-vedli 0:3. Po tem vodstvu so Primorci zaigrali agresiv-neje v obrambi, v sistemu 5-1, in Štajerci so le stežka prebijali domačo obrambo. Koprčani so po številnih tehničnih napakah roko-metašev Drave in obram- 1. B SRL (m) REZULTATI 2. KROGA: Brežice - Velika Nedelja Carrera Optyl 38:27, Radeče Mik Celje -Mo-škanjci Gorišnica 24:24, Herz Šmartno - Škofljica Pekarna Pečjak 37:30, Koper 2013 -Drava Ptuj 34:24, Cerklje - Mokerc Ig 17:25, Dol TKI Hrastnik - Dobo-va 25:28, Grosuplje -Črnomelj 22:22. 1. DOBOVA 2 2 0 0 4 2. BREŽICE 2 2 0 0 4 3. HERZ ŠMARTNO 2 2 0 0 4 4. KOPER 2013 2 2 0 0 4 5. MOKERC - IG 2 1 0 1 2 6. DOL TKI HRASTNIK 2 1 0 1 2 7. ŠKOFLJICA PEČJAK 2 10 12 8. DRAVA PTUJ 2 1 0 1 2 9. ČRNOMELJ 2 0 1 1 1 10. RADEČE MIK CELJE 2 0 1 1 1 11. GROSUPLJE 2 0 1 1 1 12. MOŠKANJCI - GOR. 2 0 111 13. V. NEDELJA C. O. 2 0 0 2 0 14. CERKLJE 2 0 0 2 0 1 W Foto: Črtomir Goznik Rokometaši iz Gorišnice (na fotografiji Primož Firbas) se iz gostovanja v Radečah vračajo s točko. bah vratarja Jureta Vrana izpeljali veliko uspešnih protinapadov ter so si hitro priigrali občutnejšo prednost. Do odmora je razlika - predvsem zaradi velikih nihanj v igri ptujske ekipe -narasla na plus štiri. Ta se je takoj v nadaljevanju podvojila, saj so domačini v treh minutah dosegli štiri zadetke in praktično že odločili zmagovalca. Pri ustvarjanju te prednosti in zmage je v domači vrsti največ pripomogel zelo razpoloženi Uroš Rapotec. Na drugi strani pri mladi gostujoči ekipi tokrat ni bilo igralca, ki bi »povlekel voz« in razlika se je proti koncu tekme gibala okrog deset zadetkov. Trener Uroš Šerbec je dal priložnost za igro večini rokometašev. Ob visokem porazu pa se Ptujčani vračajo z gostovanja še z eno slabo novico, saj se je poškodoval Matic Čeh. Koprčani so na koncu slavili 34:24 in tako dejansko potrdili svojo kakovost. David Breznik Radeče MIK Celje -Moškanjci Gorišnica 24:24 (10:13) MOŠKANJCI GORIŠNICA; Škorc, Žuran, Mendaš, Ranevski 10, Petek 2, Valenko 2, Vesenjak, Bedrač M., Bedrač T. Lozinšek 3, Firbas 2, Balas 1, Kovač, Zorli, Lukaček, Tement 4. Trener: Se-bastjan Oblak. Rokometaši Moškanjcev Gorišnice so se v 2. krogu podali na zahtevno gostovanje v Zasavje in na koncu osvojili točko. Skoraj ves čas srečanja je kazalo celo na njihovo zmago. Gostje so namreč odigrali dobro tekmo, polno žara in z veliko borbenosti, vodili domala celotno srečanje, toda na koncu so se morali zadovoljiti s točko. Štajerci so po- vedli že takoj v uvodu in svojo prednost držali vse do 45. minute, ko so domačini prvič na srečanju izenačili. Zasav-ci so do izenačenja prišli v samem zaključku srečanja, dobesedno v zadnjih sekundah so izenačili na 24:24, kar je obveljalo kot končni izid srečanja. Domačini so bili tokrat vsekakor premagljivi in nedvomno so varovanci Sebastjana Oblaka izgubili točko. A to je manj pomembno, saj se je znova poškodoval Lozinšek, obenem pa je bil že v samem uvodu izključen Valenko, kar je slabo delovalo na vso ekipo. Pri gostih je odlični Rane-vski dosegel kar 10 zadetkov. Brežice - Velika Nedelja Carrera Optyl 38:27 (21:11) RK VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: Zorec 1, Kaučič 2, Bombek 1, Meško 1, Mavrič 1, Bezjak 3, Prapotnik, Štefičar 5, Preac, Kneževič, Klemenčič, Lo-renčič, Cimerman, Vukan 3, Šerod 5, Hojžar 5. Trener: Tomi Matjašič. Po domačem porazu v uvodnem krogu prvenstva proti ptujski ekipi so se rokometa-ši Velike Nedelje v 2. krogu v gosteh pomerili z enim od favoritov 2. lige, ekipo Brežic. Domačini so prepričljivo slavili, res pa je, da so jim nalogo v veliki meri olajšali gostje. Ti so pokazali povsem drugačen obraz kot na uvodni tekmi prvenstva, ko so dolgo pretili Dravi, tokrat so se predali že pred prihodom v Posavje. Domačini so bili boljši v vseh segmentih rokometne igre in so prevladovali od začetka do konca srečanja. Gostje so po nareku trenerja Tomija Matja-šiča predvsem v drugem delu zaigrali v precej kombinirani postavi, tako da so priložnost dobili vsi rokometaši, ki so bili v soboto zvečer v kadru RK Velika Nedelja Carrera Optyl. Mlada ekipa Velike Nedelje s takšnimi srečanji nabira predragocene izkušnje, ki jih bodo nujno potrebovali na naslednjih tekmah. tp Rokomet • 1. B SRL (ž) Gladek poraz na Primorskem Jadran Bluemarine Kozina - ŽRK Tenzor DP-Logik Ptuj 33:24 (17:13) ŽRK TENOR DP-LOGIK PTUJ: Pušnik, Lazar, Majcen 1, Kole-dnik, Ivančič, Požgan 1, M. Selin-šek 6, Šrajner 3, B. Selinšek 10, Kac 2, Vincek 1. Trener: Sašo Petek. V soboto so se ptujske članice odpravile na gostovanje k ekipi Bluemarine Kozina, ki velja za ene izmed najverjetnejših kandidatk za napredovanje v 1. A-ligo. Ptujčanke so korak z domačinkami držale do 25. minute prvega polčasa, ko je bil rezultat 11:11. Po tem so precej popustile in ob polčasu zaostajale za štiri zadetke (17:13). Začetek drugega polčasa je bil v znamenju domačink, Ptujčanke pa je spremljala tudi smola, saj so kar petkrat zadele vra-tnici. To je posledično prineslo vodstvo domačink za 10 zadetkov (25:15). Zadnjih petnajst minut tekme sta bili ekipi enakovredni in tekma se je končala z zmago domačink za devet zadetkov. Ptujčanke so v fazi napada zadovoljile, manjkalo je malo športni sreče, oz. zbranosti pri zaključnih strelih, saj so zgrešile kar šest protinapadov. Pri vsem tem velja poudariti, da sta manjkali dve ključni igralki, in sicer Gra-brovčeva in Zorčeva. Trener Sašo Petek je tako imel precejšen deficit na mestu krožne napadalke, ki sicer velja za močni steber Ptujčank. Dobra novica je, da se je na igrišče po daljšem premoru vrnila Tonja Kolednik, ki pa še potrebuje čas in predvsem minutažo, da se vrne na nivo, ki ga je imela pred poškodbo. V soboto, 4. 10., čaka Ptuj-čanke tekma na domačem terenu, na Ptuj prihaja ekipa iz Nazarij (lansko sezono 4. ekipa lige), ki je v prvem krogu gladko odpravila ekipo iz Logatca. tp 1. B SRL (ž) REZULTATI 1. KROGA: Jadran Bluemarine Hrpelje Kozina - Tenzor DP-Logik Ptuj 33:24, Litija -Škofja Loka (neodigrano), Adria Transport Logatec - Nazarje 17:28. torek • 30. septembra 2014 Šport, šport mladih Štajerski 13 Tenis • TK Terme Ptuj Maruša v Umagu do polfinala V Umagu na Hrvaškem je prejšnji teden potekal turnir serije Tennis Europe (TE) v konkurenci U-14 - Istraturist cup 2014. Na njem je nastopila tudi Maruša Plank. V glavnem žrebu se je pomerilo 64 igralk med posameznicami in 22 parov. Med posameznicami se je članica TK Terme Ptuj z dvema zmagama uvrstila v Rezultati, posameznice: 1. krog: Plank (13.) - Tamara Luzija (Hrvaška) 6:3, 6:3; 2. krog: Plank (13.) - Emilija Kojčic (Srbija) 6:3, 6:0; 3. krog: Plank (13.) - Andre-ea Veicea (Romunija, 1.) 3:6, 2:6. Dvojice: 2. krog: Plank/Juvan (1.) -Ilinca/Savu (Romunija) 6:3, 6:4; četrtfinale: Plank/Juvan (1.) - Pellicano/Vinnik (Malta/Rusija) 6:3, 6:0; polfinale: Plank/Juvan (1.) -Ondrejcekova/Petrovicka (Slovaška) 2:6, 6:4, 5:10. Foto: Črtomir Goznik Maruša Plank (TK Terme Ptuj) 3. krog, kjer je naletela na 1. nosilko, Andreeo Veiceo. Romunka je bila uspešnejša, saj je slavila 3:6, 2:6. V konkurenci dvojic je Maruša nastopala skupaj s Kajo Juvan - Slovenki sta bili 1. nosilki. Po dveh zmagah sta jih v polfinalu ustavili Slovakinji Ondrejeckova in Petrovicka, ki sta pred tem že izločili 5. in 3. nosilki. JM Kegljanje • 2. SKL vzhod (ž) Se tretja visoka zmaga Drava Ptuj - Komcel 7:1 (2793:2756) DRAVA PTUJ: Fridl 480, Ko-zoderc 404, Plajnšek 490, Pla-ninc 433, Bombek 499, Pavlič 487. Članica Kegljaškega kluba Drava so še tretjič v letošnji sezoni visoko premagale svoje tekmice, tokrat so proti ekipi Komcela slavile 7:1. Rezultat je bil tokrat boljši od igre Ptujčank, ki so proti ne preveč močnim tekmicam igrale nekoliko slabše od pričakovanj. To velja predvsem za posamezne igre in skupne podrte keglje, v katerih so si kljub petim posamičnim zmagam priigrale le 37 podrtih kegljev prednosti. Najboljši rezultat v domači ekipi je na stezi zahtevnega kegljišča v Deta centru naredila Selena Bombek, meji 500 podrtih kegljev so se približali še Nada Fridl, Ivanka Plajn-šek in Maja Pavlič. Izmed Ptujčank samo Kozoderčeva ni osvojila posamezne točke za ekipo, medtem ko je ostalih pet posameznic prineslo točko za skupno visoko zmago. Tako igralke KK Drava Ptuj ostajajo po treh krogih še neporažene, v naslednjem pa jih čaka pravi derbi proti močni ekipi Remoplasta. David Breznik Karate • WKSA Hajdina Uspešni med več kot 400 nastopajočimi 19. turnirja Tara Open v Bajini Bašti v Srbiji so se udeležili tekmovalci dveh slovenskih karate klubov, Hajdina in Slovenska Bistrica. V katah in športnih bojih se je skupno merilo več kot 400 tekmovalcev iz Srbije, Romunije, BIH in Slovenije. Med posamezniki je najboljši rezultat dosegel Aljoša Plajnšek, ki je v kategoriji športnih bojev po štirih zaporednih zmagah osvojil 1. mesto. Nastopili so še Jaka in Žiga Javoršek in Mitja Koderman, a niso stopili na zmagovalne stopničke. V ka-tah je nastopil Nik Hvalec in osvojil 3. mesto. V bojih ekipno je ekipa Hajdine (Aljoša Plajnšek, Aleksander Bajrič in Jaka Javoršek) v kategoriji 12-13 let v finalu presenetila ekipo Srbije in osvojila 1. mesto. Kadeti A (Mitja Koderman, Peter Ofentavšek in Žiga Javoršek) so v prvem krogu ugnali Romune, v finalu pa so se z neodločenim izidom razšli z ekipo Srbije. Po sodniški odločitvi so zmagali domačini. Ur Ljubo Javoršek, trener WKSA Hajdina: »Trenutno nam zaradi nekoliko daljšega premora manjka tekmovalnega ritma, kljub temu pa so naši mladi tekmovalci prikazali izredno borbenost. Pred nami je še eno tekmovanje v Novem Sadu, nato pa svetovne igre do 13. leta in EP za kadete in mladince v Londonu. Vse to je povezano z velikimi stroški, ki jih pokrivamo starši sami.« Nogomet • 2. SNL, 7. krog V korist gostov odločil Tim Lo Duca Aluminij - TKK Tolmin 0:1 (0:0) STRELEC: 0:1 Lo Duca (73.). ALUMINIJ: Murko, Lonzaric, Topolovec, Leuštek, Cesar (od 80. Vindiš), Krljanovic, Pečov-nik, Vrbanec (od 30. Bizjak), Horvat, Škoflek, Nunic (od 69. Medved). Trener: Damijan Romih. TKK TOLMIN: Baloh, Lipužič Bratuž, Kos, Kavčič, Zornik (od 68. Codromaz), Rakušček, So-kanovic (od 85. Kavčič), Volarič, Kolenc (od 63. Kucalovic), Kra-vanja, Lo Duca. Trener: David Kanalec. Nogometaši Aluminija so natančno vedeli, da jih po sredinem derbiju z vodilno ekipo Krškega čaka v nedeljo vsaj tako težka tekma s Tolminom. Ta ima v svojih vrstah precej igralcev iz goriške nogometne šole. Na drugi strani domači trener Damijan Romih še naprej ni mogel računati na Erosa Grezda, ki še ni povsem saniral poškodbe. V začetno enajsterico je tokrat uvrstil Žana Horvata (letos prestopil iz Šampiona), od katerega je pričakoval poživitev igre. Domačini so od začetka poskušali prevzeti vajeti igre v svoje roke, a so imeli pri tem obilo težav, saj so bili Primorci zelo agresivni in čvrsti v dvobojih. Prav v tem elementu igre so najbolj prevladovali in so s prekinitva- Damijan Romih, trener Aluminija: »Tolmin je bil zagotovo najboljša ekipa, ki je letos gostovala v Kidričevem. To se je najbolje videlo v dvobojih, ki so jih kot po pravilu dobivali gostje. Vsekakor moramo takoj opraviti dobro analizo in čim hitreje odpraviti napake, ki se pojavljajo v naši igri.« z dolgo podajo, Medved je žogo sicer odbil, a v napačno smer, v sredino, kjer so jo gostje usmerili proti golu. Vratar Murko je prvi poskus ubranil, v drugem pa je bil po strelu Tima Lo Duce nemočen - 0:1. Kljub številnim poskusom domačinov (pro- ti golu so usmerili bistveno več strelov od gostov) do konca ni prišlo do spremembe rezultata, kar je pomenilo prvi domači poraz Aluminija v sezoni. V nedeljo bodo Kidričani gostovali v Kranju, pri domačem Triglavu. JM 2. SNL REZULTATI 8. KROGA: Alumi- nij - TKK Tolmin 0:1 (0:0), An- karan-Hrvatini - Roltek Dob 0:1 (0:0), Farmtech Veržej - Šmar- tno 1928 2:0 (2:0), Šenčur - Triglav Kranj 2:1 (1:1), Krško - Dravinja Kostroj 3:2 (0:1). 1. KRŠKO 8 6 2 0 16:8 20 2. ALUMINIJ 8 5 1 2 13:3 16 3. TKK TOLMIN 8 5 1 2 15:8 16 4. TRIGLAV KRANJ 8 5 0 3 17:12 15 5. FARMT. VERŽEJ 8 3 2 3 15:14 11 6. ANKARAN 8 3 1 4 13:13 10 7. ROLTEK DOB 8 2 1 5 9:11 7 8. DRAVINJA KOS. 8 2 1 5 13:16 7 9. ŠENČUR 8 2 1 5 7:19 7 10. ŠMARTNO 8 1 2 5 5:19 5 Foto: Črtomir Goznik Lovro Bizjak (rdeči dres, Aluminij) tokrat ni začel v začetni enajsterici, a je vstopil že v 1. polčasu. mi domačinom onemogočali hitre prehode v napad. Kljub temu so Kidričani prišli do svojih polpriložnosti, a so bili pri zaključnih strelih premalo zbrani. Tako so v veliko primerih nastreljali vratarja gostov Baloha (Nu-nič trikrat, Pečovnik ...) ali pa jim je pri predložkih s strani za zaključni strel z glavo zmanjkal kakšen centimeter ali dva. Prav prekinitve so letos pomemben element presenečenja Aluminija, a so bili gostje pri teh izjemno zbrani in so vse kočljive situacije pred golom razreševali. Domači trener je že v 30. minuti opravil prvo zamenjavo: Vrbanca je zamenjal z Bizjakom, od katerega je pričakoval bolj čvrsto igro v dvobojih ena na ena. Do spremembe rezultata to ni privedlo, podobna igra pa se je nadaljevala tudi v drugem delu. Najboljši strelec ekipe Marko Nunič tokrat ni odigral tako, kot bi si želel, zato ga je v 69. minuti zamenjal Aljaž Medved. To je privedlo do nekaterih sprememb v postavitvi, v napad se je premaknil Žiga Škoflek. Nekaj minut kasneje so Tolminci izpeljali nasprotni napad FARMTECH VERZEJ - ŠMARTNO 1928 2:0 (2:0) STRELCA: 1:0 Trstenjak (13.), 2:0 Vaš (24.). FARMTECH VERZEJ: Andrejč, Polajžer, Lukač, Kouter, Trstenjak (od 80. Rola), Kaučič (od 51. D. Vinkovič), Gliha (od 67. Petek), Ro-poša, Kavaš, Vaš, Kek. Trener: Zlatko Gabor. ŠMARTNO 1928: Pusovnik, Kurež (od 55. Korošec), Zamernik, Bezovnik, Dobnik (od 69. Lenošek), Štorman, Fasvald, N. Pungar-šek, Kidrič (od 75. Maze), T. Pungaršek, Mrevlje. Trener: Oskar Drobne. Gostitelji so tekmo z dvema odlično izpeljanima akcijama odločili v svojo korist že v prvem polčasu. Pri teh so sodelovali Kaučič, Ropoša in Trstenjak pri prvem ter Kaučič, Kouter in Vaš pri drugem zadetku. Gostje so v tem delu srečanja le dvakrat nekoliko resneje ogrozili vrata Veržejcev - Kurež (v 11.) in Dobnik (v 44.) pa sta bila pri strelih na vrata nenatančna. Na začetku drugega dela sta prednost domačinov poskušala povišati Vinkovič in Vaš, a se je izkazal vratar Pusovnik. Gostom v nadaljevanju kljub rahli prevladi ni uspelo zadeti, še najbližje zadetku sta bila Bezovnik (60., 63.) in Fasvald (80.), toda mreža Farmtecha je ostala nedotaknjena. NŠ Odbojka na mivki • Jure Peter Bedrač Slovenci v tretji krog olimpijskih kvalifikacij Slovenski odbojkarji in odbojkarice na mivki so na Danskem nastopali na kvalifikacijskem turnirju 2. kroga za nastop na olimpijskih igrah v Riu de Janieru. Med nastopajočimi je bil tudi Ptuj-čan Jure Peter Bedrač. Slovenci so se merili v skupini z reprezentancami Hrvaške, Luksemburga, Madžarske in Islandije. Slovensko reprezentanco sta sestavljali dvojici Danijel Pokeršnik in Jure Peter Be-drač ter Leo Mohorič in Klemen Ponikvar. Ti so najprej ugnali ekipo Luksemburga, nato pa še Hrvaško. Slovenci in Hrvati so se po polfinalnih zmagah še enkrat pomerili v finalu. V prvi finalni tekmi Danijel Pokeršnik in Jure Peter Bedrač sta odlično odigrala kvalifikacijski turnir na Danskem. Leu Mohoriču in Klemnu Ponikvarju ni uspelo premagati Ivana Zeljkovica in Filipa Silica, ki sta uvodni obračun dobila z 2:1 v nizih. Danijel Pokeršnik in Jure Peter Be-drač sta z 2:0 odpravila druga hrvaška predstavnika Nikšo DellOrca in Ivana Dordevica. Večkratna slovenska prvaka sta slavila z 21:15 in 21:17. O prvem mestu v skupini A v danskem Odenseju je tako odločalo srečanje med Poker-šnikom in Bedračem ter Zelj-kovicem in Silicem, ki sta ga dobila Slovenca. Pokeršnik in Bedrač sta svoja nasprotnika ugnala z 2:1 v nizih. Tako sta Sloveniji priigrala prvo mesto v skupini. Tako se bodo fantje v 3. krog olimpijskih kvalifikacij podali z ugodnejšega izhodišča. V olimpijskih kvalifikacijah sicer ostajajo tudi Hrvatje, Luksemburžani, Madžari in Islandci pa so tekmovanje že končali. Ur 14 Štajerski Šport, rekreacija torek • 30. septembra 2014 Nogomet • 3. SNL sever, Lige MNZ Ptuj Drava z zmago pod vrh, uspešni tudi Podvinci 3. SNL sever Največ pozornosti je bilo v tem krogu usmerjene v petkov obračun med vodilnim Mariborom B in bližnjim zasledovalcem iz Koroške, Dravogradu. Dravograjčani so držali točko skorajda povsem do konca tekme, nato pa sta za Mariborčane zadela Sven Dodlek v 89. in nato še Matic Črnic v 92. minuti. Tri točke so osvojili tudi igralci Drave, ki niso imeli pretežkega dela s Fosilumom in so tako skočili pod vrh lestvice. V tem delu lestvice se nekoliko presenetljivo nahajajo tudi igralci Radelj, ki so bili tokrat boljši od Lenartčanov. Po pričakovanjih so v tem krogu zmagali še nogometaši Šampiona in Šmarij pri Jelšah, ki so dodobra napolnili mrežo Bistričanov. V zadnji tekmi so Podvinčani zelo pozitivno presenetili, saj so premagali papirnate favorite iz Prevalj. Pred domačimi gledalci so končno pokazali dobro strelsko formo in zasluženo dosegli drugo prvenstveno zmago. REZULTATI 6. KROGA: Drava Ptuj - Fosilum Šentjur 5:1 (4:0), Podvinci - Korotan Prevalje 3:1 (2:0), Maribor -Koroška Dravograd 2:0 (0:0), Malečnik - Šampion 1:2 (0:l), Šmarje pri Jelšah - AHA Emmi Bistrica 4:0 (1:0), Fužinar -Mons Claudius 1:1 (0:1), Radlje - AjDAS Lenart 2:0 (1:0). 1. MARIBOR 5 5 0 0 26:5 15 2. DRAVA PTUJ 5 3 11 13:7 10 3. RADLJE 5 3 11 12:6 10 4. FUŽINAR 5 2 3 0 11:6 9 5. KOR. DRAVOGRAD 5 3 0 2 10:5 9 6. KOROT. PREVALJE 5 3 0 2 9:5 9 7. ŠAMPION 5 3 0 2 9:9 9 8. ŠMARJE PRI JEL. 5 2 12 10:7 7 9. PODVINCI 5 2 1 2 9:7 7 10. MONS CLAUDIUS 5 2 1 2 5:16 7 11. MALEČNIK 5 2 0 3 7:11 6 12. AjDAS LENART 5 1 0 4 3:11 3 13. A. E. BISTRICA 5 0 0 5 3:14 0 14. FOS. ŠENTJUR 5 0 0 5 3:21 0 DRAVA PTUJ - FOSILUM ŠENTJUR 5:1 (4:0) STRELCI: 1:0 Tisaj (8.), 2:0 Tomažič Šeruga (11.), 3:0 Tisaj (15.), 4:0 (Čeh 32. z 11 m), 4:1 Kopinšek (71.), 5:1 Tomažič Šeruga (83.). DRAVA PTUJ: Ajlec, Rešek, Tisaj (od 72. Arsič), Murat (od 65. Antolič), Horvat, De. Krajnc, Tomažič Šeruga, Pa-nikvar, Čeh, Babic, Da. Krajnc (od 60. Letonja). Trener: Franc Fridl. Nogometaši Drave so s pravim pristopom visoko ugnali zadnjeuvrščeno ekipo lige. Približno sto gledalcev na Mestnem stadionu na Ptuju ni dolgo čakalo na prvi zadetek, saj se je Ptujčanom agresivnost kmalu izplačala. Čeh je v 6. miniti z desne strani idealno podal do Tisaja, ki je z glavo prvič premagal vratarja Jurišiča. Ta je drugič pobral žogo iz gola po podaji Horvata z desne strani, ko je Tomažič Šeruga od blizu potisnil žogo v mrežo. Popolna dominantnost na igrišču se je že v 15. minuti spremenila v vodstvo 3:0: Čeh je bil podajalec, Tisaj pa znova strelec. Tudi po tem zadetku so modri še naprej organizirano gradili igro, medtem ko je bil Fosilum v popolnoma podreje- Foto: Črtomir Goznik Niko Tisaj in David Tomažič-šeruga (Drava Ptuj, modra dresa) sta zadela po dvakrat. nem položaju. Po nespretnem posredovanju z roke enega gostujočih obrambnih igralcev v kazenskem prostoru je sodnik Tkalčič dosodil enajstmetrovko, ki jo je v zadetek spremenil Nastja Čeh. Do konca prvega polčasa se je igra malo umirila in tudi gostje iz Šentjurja so občasno poizkušali preiti v napad. Na nasprotne napade so čakali tudi v nadaljevanju, v katerem so za Dravo najprej poizkušali Babic, Čeh in Antolič. Po prostem strelu in preneseni žogi z leve na desno stran je iz kakšnega metra v 71. minuti z glavo zadel Kopinšek. Do konca tekme smo videli še en zadetek ptujske ekipe, ki v drugem polčasu ni več igrala tako zavzeto. Razigrani zadnji zvezni igralec Tomažič Šeruga je dosegel še svoj drugi zadetek na tekmi, ko je povlekel žogo v napad in je na desni strani izmenjal podajo z Arsičem ter je spretno potisnil žogo v mrežo. Nogometaši Drave so s tem prišli do tretje prvenstvene zmage. PODVINCI - KOROTAN PREVALJE 3:1 (1:0) STRELCI: 1:0 Zorko (27.), 2:0 Zagoršek (32.), 2:1 Pečnik (89.), 3:1 Pal (90.) PODVINCI: Klasinc, Frangež, Kajzer, Rumež, Lah (od 58. To-polovec), Marinič (od 76. Pal), Požegar (od 71. Osterc), Bel-šak, Zorko, Zagoršek, Vindiš. Trener: Miran Ljubec. Podvinčani so na tekmi s Korotanom igrali dobro in so si ustvarili veliko priložnosti, izmed katerih so tri tudi uspešno realizirali za zasluženo zmago s 3:1. Igralci Podvincev so si v zadnjih tekmah ustvarili obilico priložnosti, a so sila težko zadevali. Podobno so pričeli tudi obračun proti ekipi iz Prevalj, ki je imela v 5. minuti lepo priložnost, nato pa so svoje kot po tekočem traku zapravljali domačini (Zorko, Požegar in Zagoršek). Korošci tega niso izkoristili in domačini so po-vedli v 27. minuti: akcija je potekala preko Mariniča in Zagorška do Zorka, ki je z diagonalnim strelom zadel s približno 15 metrov. Le pet minut kasneje je bilo že 2:0; pri tem zadetku se je po podaji Zorka odlično znašel Zagoršek. Tudi v nadaljevanju prvega dela in v začetku drugega dela so bili Podvinčani boljša ekipa, ki si je še naprej ustvarjala dobre situacije za zaključne strele. V nadaljevanju je Požegar zadel prečko, medtem ko sta Požegar in Vindiš zgrešila še dve lepi priložnosti. Tekla je 89. minuta, ko je za goste iz prostega strela s približno 20 metrov za 2:1 zadel Pečnik. Piko na i so domačini postavili v naslednjem protinapadu, ko so v akciji sodelovali Pal, Osterc in Frangež, ki je žogo podal nazaj do Pala, ki je zadel za končni rezultat 3:1. Super liga: Na derbiju v Stojncih brez zmagovalca Boč Poljčane - Videm 1:3 (0:3); strelci: 0:1 Kmetec (18,), 0:2 Božak (21.), 0:3 Božak (27.), 1:3 Primožič (80.); Apače - Hajdina 0:5 (0:1): strelci: 0:1 Zupanič (6.), 0:2 Štumberger (49.), 0:3 Štum-berger (52,), 0:4 Štumberger (84.), 0:5 Merc (87.); Stojnci - Carrera Optyl Ormož 1:1 (0:1); strelca: 0:1 Ja-ušovec (39.), 1:1 Pernek (70., z 11 m); Gerečja vas - Središče 5:0; strelci: 1:0 Repina (10.), 2:0 Adedoja (28.), 3:0 Boškovič (70.), 4:0 Popovič (78.), 5:0 Rozman (81., iz 11-m); Cirkulane - Bukovci 2:1. 1. VIDEM 4 4 0 0 15:3 12 2. GEREČJA VAS 5 4 0 1 16:5 12 3. STOJNCI 4 3 1 0 9:2 10 4. C. OPTYL ORMOŽ 4 2 11 11:7 7 5. HAJDINA 4 2 0 2 9:6 6 6. CIRKULANE 4 2 0 2 5:6 6 7. SREDIŠČE OB D. 4 2 0 2 9:13 6 8. BUKOVCI 5 1 0 4 8:13 3 9. BOČ POLJČANE 4 0 0 4 3:15 0 10. APAČE 4 0 0 4 1:17 0 Največ pozornosti je minuli konec tedna v Super ligi pritegnila tekma med Stojnci in Carrero Optyl iz Ormoža. Gostje so se letos precej okrepili in kažejo ambicije po mestih pri vrhu, medtem ko so Stojnčani lani zmagali v Super ligi in imajo tudi letos kljub spremenjeni ekipi cilje usmerjene proti vrhu. Z golom Patrika Jaušovca so prišli v vodstvo Ormožani, a je v drugem polčasu domačinom z zadetkom iz enajstme- 1. TRŽEC S S G G l2:2 2. SKORBA 4 2 2 G ll:9 3. MARKOVCI S l G 2 S:S 4. PODLEHNIK S l l l 9:8 5. GORIŠNICA S l l l 7:8 6. LESKOVEC l l G G 2:0 7. LOVRENC S G G S S:S 8. PODVINCI 2 l l G S:6 9. DORNAVA V. K. S G 2 l S:8 10. ZG. POLSKAVA S G S G 4:l2 trovke točko priboril Primož Pernek. Na ostalih tekmah je dvakrat »odjeknila petarda«, saj so po pet zadetkov dosegli nogometaši Gerečje vasi in Hajdine. Pri slednjih se je s klasičnim hat-trickom izkazal Tomi Štumberger. Zmage sta se v tem krogu veselili še ekipi Bukovcev in Vidma. David Breznik 1. liga MNZ Ptuj REZULTATI 4. KROGA: Tržec - Dornava Vrtnarstvo Kovačec 4:1 (2:0), Zgornja Polskava - Podvinci 2:3, Podlehnik -Gorišnica 5:1 (2:1), Leskovec - Skorba 2:0 (2:0), Lovrenc -Markovci 1:1 (0:1). 9 6 5 4 4 3 3 3 1 0 2. liga MNZ Ptuj REZULTATI 4. KROGA: KN Oplotnica - Pragersko 75 0:2 (0:1), Majšperk - Rogoznica 0:1 (0:0); Slovenja vas - Grajena 1:2, Makole - Polskava avto prevozništvo Grobelnik 0:2 (0:1). Prosta je bila ekipa Hajdoše. 1. GRAJENA 3 3 0 0 8:3 9 2. POLSKAVA A. G. 2 2 0 0 5:2 6 3. SLOVENJA VAS 2 1 1 0 8:3 3 4. MAJŠPERK 2 1 1 0 2:1 3 5. ROGOZNICA 2 1 1 0 2:2 3 6. PRAGERSKO 75 2 1 1 0 3:4 3 7. MAKOLE 1 0 1 0 0:2 0 8. OPLOTNICA 3 0 3 0 2:7 0 9. HAJDOŠE 1 0 1 0 1:7 0 Veteranske lige VETERANI 35 REZULTATI 4. KROGA: Videm - Spodnja Polskava 3:1, Grajena - Dornava 9:0, Apače -Skorba (neodigrano). 1. GRAJENA 3 2 0 1 13:2 7 2. VIDEM 3 2 0 1 6:2 7 3. SP. POLSKAVA 3 111 5:5 4 4. DORNAVA 2 0 11 2:11 1 5. APAČE 3 0 3 0 1:7 0 VETERANI 40 - VZHOD REZULTATI 4. KROGA: Ormož - Podvinci 0:2, Tržec - Go-rišnica 2:3, Podlehnik -Mar- kovci 1:1, Borovci - Leskovec (7. 10, ob 17:00) 1. PODVINCI 4 S G 1 14:3 1G 2. GORIŠNICA S. ORMOŽ 4. TRŽEC 5. MARKOVCI 6. PODLEHNIK S 2 G 1 S 2 1 G 4 112 4 112 5 G 2 1 20:4 S:S 7:7 4:4 S:S 7. BOROVCI 3 0 2 1 2:25 1 8. LESKOVEC 2 0 2 0 0:4 0 VETERANI 40 - ZAHOD REZULTATI 4. KROGA: Haj-dina - Pohorje Oplotnica 1:6, Majšperk - Lovrenc 1:3, Zgornja Polskava - Pragersko 1:2. 1. POHORJE OPL. 4 3 1 0 14:5 9 2. PRAGERSKO 4 3 10 12:10 9 3. LOVRENC 3 2 1 0 10:7 6 4. HAJDINA 3 2 1 0 8:8 6 5. ZG. POLSKAVA 4 1 3 0 6:10 3 6. MAJŠPERK 4 0 4 0 4:14 0 Janko Bezjak Nogomet • ŽNK MSM Ptuj Ptujčanke v polfinalu slovenskega pokala Ptujske srnice, selekcija U-17, so se z zmago nad Velesovim (5:0) uvrstile v polfinale slovenskega nogometnega pokala. Tekmo so odigrale na igrišču v Slovenji vasi, zadetke pa so dosegle Urška Bratuša, Vita Čan-čer, Neli Hofman, Mojca Gom-boc in Nina Čuček. Možne tekmice v polfinalu so ekipe Krka, Teleing Pomurje in Radomlje. Uvrstitev med štiri najboljše ekipe v Sloveniji je ptujskim dekletom dala še večji zagon. Varovanke trenerja Leona Ko-driča so konec tedna na prven- stveni tekmi kot gostje Slovenj-gradčankam nasule kar 16 golov (Bratuša 6, Čuček 2, Krajnc 2, Gomboc 2, Fijan 2, Hofman 1 in Dobrikovič 1) in so skupaj z Beltinčankami na vrhu lestvice U-17. Prav s slednjimi pa jih čaka veliki derbi že to soboto, 4. oktobra - tekma se bo na Mestnem stadionu na Ptuju začela ob 11. uri. Selekcija U-13 je na Taboru izgubila proti Mariboru 1:6 in iztržila remi 1:1 z močno ekipo Fužinarja. Ur Mlada ptujska dekleta U-17 so se v pokalnem tekmovanju uvrstila med štiri najboljše ekipe v državi. Tarok • TD Ptuj Mrden tretji v Rogatcu V soboto, 27..9., je v Rogatcu potekal 10. turnir posameznikov v taroku, ki je štel za državno prvenstvo. Tokrat je turnir organiziralo Tarok društvo Ro-gatec-Rogaška (TRR), ki je tudi član Tarok Zveze Slovenije. Tekmovanja se je udeležilo 105 tekmovalcev iz različnih klubov iz vse Slovenije. Tarok društvo Ptuj (TDP) je tokrat zastopalo pet tekmovalcev, med katerimi se je najbolje odrezal Peter Mrden, ki je zasedel odlično 3. mesto. Naporno tekmovanje se je pričelo ob 9. in končalo ob 18. uri s podelitvijo pokalov in priznanj za devet najvišje uvrščenih igralcev. Ptuj so zraven Petra Mrdena zastopali še Lidija Tušek, Fre-di Hasemali, Jože Bregar in Milan Korez. Simona Pušnik Športni napovednik 13. tek po vaseh občine Trnovska vas ŠD Kenguru iz Trnovske vasi vabi na 13. tek po vaseh občine Trnovska vas, ki bo v nedeljo, 12. 10. 2014. Start bo ob 10. uri izpred ploščadi pred občino Trnovka vas, tekači pa bodo imeli možnost izbirati med 4,5 in 10 km dolgo progo. Prijavnina znaša 2 EUR (člani društva tekmujejo brez prijav-nine). Absolutni zmagovalci v moških in ženskih kategorijah prejmejo medalje. Vsi udeleženci teka prejmejo brezplačno pijačo in golaž. Vljudno vabljeni! Mini olimpijada Vrtca Ptuj Olimpijski komite Slovenije, Zavod za šport Ptuj in Mestna občina Ptuj v sodelovanju s ptujskimi športnimi klubi in društvi organizirajo Mini olimpijado Vrtca Ptuj. Z različnimi športi se bo v sredo, 1. 10., od 15. ure naprej na Mestnem stadionu na Ptuju spoznavalo okrog 250 otrok. I ™B 1 okalne volitve Kdo so kandidati za župane -v 27 občinah 79 kandidatov 5. oktobra bodo volivci v 212 slovenskih občinah na lokalnih volitvah izbirali župane, občinske, krajevne in vaške svetnike ter svetnike četrtnih skupnosti. Na območju Ptujskega in Dravskega polja, Haloz, Slovenskih goric in na ormoškem območju se v 27 občinah za župansko mesto poteguje 79 kandidatov. Na Ptuju ostro, v Ormožu lahko Sok že slavi Po dolgem času je predvolilna kampanja zanimiva in tudi ostra v Mestni občini Ptuj. Vonj po predvolilnem golažu se v spo-dnjepodravski prestolnici vije že lep čas. V igri za župana je devet kandidatov, nekateri izmed njih na predvolilni kampanji delajo zelo intenzivno. Ptujčani bodo župana najbrž izvolili šele v drugem krogu, saj je ob zdajšnji razporeditvi moči izvolitev kandidata v prvem krogu malo verjetna. V Ormožu se vnovična izvolitev, morda celo v prvem krogu, nasmiha aktualnemu županu Alojzu Soku. Bodo pa seje ormoškega občinskega sveta v naslednjem mandatu v primerjavi s sedanjimi gotovo krajše in bolj monotone. Člani ormoške triperesne deteljice in ostri kritiki županove vladajoče koalicije: Vili Trofenik, Stanislav Podgorelec in Boštjan Šte-fančič se iz politike (vsaj na deklarativni ravni), umikajo. Na kandidatnih listah za svetnike občinskega sveta jih ni najti. Po nekaj letih premora v igri nekdanji župani V Lenartu se za županski stolček po nekajletnem premoru znova poteguje nekdanji župan, razvpiti nekdanji državnozborski poslanec in podjetnik Ivan Vogrin. Vogrin aktualnega župana Janeza Kram- bergerja napada z vsemi topovi. Nastrojeno vzdušje med dvema izmed treh županskih kandidatov je moč občutiti še v eni slo-venjegoriški občini, na De-strniku. Županovanja si ponovno želi nekdanji župan Franc Pukšič, ki je julija skupaj s stranko SLS ostal pred vrati parlamenta. Županska funkcija je vnovič zadišala še enemu nekdanjemu županu - Slavku Visenjaku iz Go-rišnice. Visenjak bi lahko Kokotov prestol kar krepko zamajal. Ker se v Gorišnici za funkcijo župana potegujejo trije kandidati, je težko predvidevati, ali bo občina župana dobila že v prvem ali v drugem krogu. Drugi krog izbiranja župana se lahko pričakuje v občinah, kjer se za funkcijo potegu- je več kandidatov. En krog volitev bo zagotovo v občinah z enim samim ali s po dvema kandidatoma. Aktualni župani občin Žetale, Podlehnik, Trnovska vas in Sv. Ana nimajo konkurence in so praktično že izvoljeni. Glasovanje za župana bo v teh občinah zgolj zakonska formalnost. Po dva županska kandidata imajo v občinah Markovci, Dornava, Hajdina, Juršinci, Sv. Andraž, Sv. Tomaž, Središče ob Dravi, Benedikt, Za-vrč in Majšperk. V naštetih občinah imajo aktualni župani po enega protikandidata. Najmlajši star 25, najstarejši 70 let Še nekaj zanimivosti. Najmlajši med kandidati v ob- činah, ki jih pokriva naš časopis, je 25-letni Kristjan Lovrec, ki se poteguje za župana občine Juršinci. Lovrec bo za božič letos dopolnil 26 let. Drugi najmlajši kandidat je Tomaž Kokot, ki se za županski stolček poteguje v občini Poljčane. Kokot je od Lovreca starejši samo nekaj mesecev. 26 let je dopolnil marca letos. Najstarejši županski kandidat je sedanji župan občine Videm, 70-letni Friderik Bračič. Okrogli jubilej je praznoval julija. Druga najstarejša med kandidati sta gorišniški župan Jože Ko-kot in Marjan Banič, ki se za župansko mesto poteguje v Lenartu. Kokot in Banič sta letos dopolnila 68 let. Posameznim predstavitvam kandidatov za župane z objavami v Štajerskem tedniku nismo posebej sledili. V uredništvu smo se odločili, da bomo vsem kandidatom namenili enaka vprašanja in enakovredno možnost predstavitve. Sestavili smo posebno predvolilno prilogo, vprašanja, na katera so odgovarjali županski kandidati, so bila naslednja: 1. Ste ali niste za združevanje občin? Zakaj da ali zakaj ne? 2. Ste za omejitev županskega mandata? Če ste za - kako dolgo naj najdalj traja; če niste, zakaj ne? 3. Podpirate profesionalno opravljanje funkcije za župana ali ne? Zakaj da, zakaj ne? Naj bo profesionalno opravljanje te funkcije vezano na velikost občine ali ne? 4. Za kateri projekt lahko zagotovite, da bi ga kot bodoči župan v svoji občini gotovo realizirali? 5. Kaj menite o zadolženosti svoje občine - je upravičena ali ne? Zakaj da, zakaj ne? Kako so kandidati za župane odgovarjali na naša vprašanja, preberite na naslednjih straneh. Štajerski TEDNIK Kolofon Priloga Lokalne volitve 2014, 30. septembra 2014 Urednica priloge: Simona Meznarič Sestavki in fotografije: Majda Goznik, Monika Levanič, Martin Oz-mec, Miha Šoštarič, Mojca Vtič, Jože Šmigoc, Mojca Zemljarič, Črtomir Goznik Lektoriranje: Lea Skok Vaupotič CGP in tehnično urejanje: Daniel Rižner I I 2 ^yKALNE VOLITVE 2014 MESTNA OBČINA PTUJ i Boštjan Koražija (Združena levica), 39 let, knjižničar 1. Združevanja občin na splošno ne podpiram. Treba je iti od primera do primera, glede na število prebivalcev. Zgledi iz tujine kažejo, da so občine z okoli 1500 prebivalci, pa tudi manj, lahko izredno uspešne. Izrecno pa podpiram združevanje občin pri oblikovanju skupnih strokovnih služb, kot je denimo energetski manager, okoljski inšpektor in podobno. Županski mandat bi omejil na dva mandata, največ na osem let. Načeloma sem za to, da bi bila funkcija župana neprofesionalna. Postavlja pa se vprašanje, ko je obseg dela in nalog tolikšen, da zahteva celega človeka. Kot župan bi uvedel soodločanje občanov o občinskem proračunu, ustanovil mestni bio dinamični vrt, ki bi povečal možnosti prehrambne samooskrbe občanov ter zgradil zavetišče za živali. Z infrastrukturnega stališča je zadolževanje zagotovo v večji meri upravičeno. Drugo vprašanje pa je, ali je prioritetna lista investicij dobro zastavljena in ali so posamezni projekti optimalno pripravljeni. 2. 3. 4. 5. 2. 3. 4. 5. s* Darja Galun (SDS in SLS), 53 let, samostojna podjetnica 1. Morebitno združevanje občin bi bilo najverjetneje še kompleksnejši postopek, kot je bilo pred leti razdru-ževanje. Sem za združevanje občin, če bo taka volja njihovih prebivalcev, velja pa tudi obratno. Omejitev županskega mandata lahko pripelje do čudne situacije, da nekdo, ki je sicer dober župan ali županja, zaradi birokratskih omejitev ne more več kontinuirano opravljati svojega poslanstva. Po mojem so demokratične volitve najboljši in edini preizkus kakovosti županskega dela. Župan je odgovoren za celovito delovanje občine. Popolno odgovornost pa težko prevzame, če zraven županske funkcije opravlja še drugo službo. Ker podpiram jasno razdelitev odgovornosti, sem bolj naklonjena poklicnemu opravljanju županske funkcije ne glede na velikost občine. Ko bom županja, se bom zavzemala za izvajanje tistih projektov, ki bodo imeli podporo prebivalstva in pozitivno mnenje stroke, obenem pa bodo realno uresničljivi. Na osnovi javno dostopnih podatkov je MO Ptuj nadpovprečno zadolžena. Ali je to upravičeno ali ne, je težko presoditi brez temeljite analize. Dokler je zadolževanje orodje za spodbujanje razvoja, se ga do neke mere lahko tolerira. Miran Senčar (Lista Mirana Senčarja ZA Ptuj), 51 let, univ. dipl. ing. elektrotehnike 1. Da, vendar premišljeno. Pomembno je predvsem močnejše povezovanje manjših občin z mestno občino, saj močna regija pomeni tudi močan Ptuj. MO Ptuj mora zato prevzeti odgovornost in aktivneje nastopiti kot povezovalec regije, ki bo determiniral razvoj in pot regije. 2. Da. Eno od vodil moje ekipe je, da v osmih letih naredimo to, kar obljubljamo. Pripravili smo konkreten in uresničljiv program, ki ga bomo uspešno izvedli v dveh mandatih. 3. MO Ptuj je prevelika občina s preveč izzivi, da bi se lahko z njo ukvarjali ljubiteljsko. Profesionalizma ne vidim zgolj v obliki plačila, temveč predvsem kot učinkovitost in angažma župana, da občina postane servis prebivalcev Ptuja. 4. Začetek novega razvojnega preboja Ptuja vidimo v gospodarstvu. Skupaj z ekipo bomo pripeljali vsaj enega tujega investitorja, ki bo na Ptuju postavil tovarno, zaposlil mnoge Ptujčane in jim dal dostojne plače. 5. Zagotovo je zadolževanje upravičeno, ko se občina zadolži za izvedbo dobrih projektov in investicij, ki mestu in ljudem prinašajo dodano vrednost, zagotavljajo razvoj, nova delovna mesta. Vsak prebivalcev MO Ptuj je zadolžen za 596 evrov. Predvsem se je treba vprašati, ali smo denar porabili za razvojne projekte prihodnosti. Prepričan sem, da bi lahko bili bolj vizionarski in učinkoviti. Vlasta Stojak (SD), 47 let, univ. dipl. pedagoginja, prof. sociologije, magistra znanosti (MBA), svetnica v Centralni službi Zavoda RS za zaposlovanje 1. Menim, da je združevanje občin potrebno in kori- " stno. Občine so v dosedanjih letih veliko pridobile, predvsem z infrastrukturo in urejenostjo kraja, prihaja pa obdobje strateških in zahtevnejših razvojnih vprašanj, ki jih bomo lahko uresničili le združeni. 2. Sem za omejitev na največ dva mandata, ker je to dobro za hitrejši razvoj občine. Pomembno je, da se kljub menjavam ohranja bistvena strateška naravnanost občine. 3. V velikih občinah je profesionalno opravljanje funkcije župana nujno za dobro, odgovorno in uspešno delo. Pri manjših občinah menim, da zadostuje zgolj neprofesionalno opravljanje funkcije. 4. Prizadevala si bom za izboljšanje pogojev za vlagatelje in podjetja, predvsem za malo gospodarstvo v različnih panogah. 5. Menim, da je zadolženost občine, tudi če je visoka, upravičljiva, če je dolg nastal zaradi investicijskega vlaganja, ki daje rezultate v prihodkih občine, delovnih mestih z višjo dodano vrednostjo, splošni razvitosti in zadovoljstvu občanov. Menim, da v zadnjih letih nismo pravilno investirali, saj smo kljub visoki zadolženosti po indeksu razvitosti zadnji med desetimi mestnimi občinami. Miran Šic (Humana Slovenije), 53 let, ekonomist 1. Da, če bomo s tem povečali enotnost, pridelavo hrane, gospodarski, kulturni in ostali razvoj. Tudi zaradi zmanjšanja uradniškega aparata, administracije. Če pa bi šlo le za prevlado večjih občin nad manjšimi, pa sem proti! 2. Sem za omejitev mandata župana. Pregovor pravi: » Vsakega gosta je tri dni zadosti.« Enako bi dejal za župana: »Vsakega župana je tri mandate zadosti.« 3. Župan naj bo profesionalna funkcija, ker si potem delu in ljudem lahko posvečen stoodstotno. Tudi na račun tega, ker bi morda drugje, na drugem delovnem mestu imel bistveno višjo plačo, ki jo boš imel kot župan. A za ljudi, družbo in državo se je vredno žrtvovati. 4. Projekt, ki ga zagotovo želim uresničiti, je pridelava ekološke hrane. Za simbolično najemnino je treba ljudem dati v najem občinsko zemljo za vrtove za čim večjo samooskrbo, ker v tem primeru ljudje ne bodo stalno spraševali, kaj lahko občina naredi zate, ampak kaj lahko ti narediš zase in za dobro skupnosti. Ljudem je treba dati kruha, ne pa samo »iger«! 5. O zadolženosti svoje občine sem kot občan premalo informiran, kot tudi vsi občani. Če bom kot novi župan dobil možnost priti stvari do dna, bom lahko ocenil, kateri projekti so upravičeni, da so nas zadolžili, in kateri ne. Peter Pribožič (NSi), 51 let, univ. dipl. ing. zootehnike 1. Nisem za nasilno združevanje. Rešitev je v tem, da končno na nivoju regije uredimo področje financiranja zadev širšega pomena. Trenutne razmere niso dobre, ker preveč regijskih institucij in stroškov odpade v breme MO Ptuj. 2. Sem za to, da so volitve županov vsakih 5 let in za omejitev na dva mandata zapored. 3. V prvi vrsti je županska funkcija častna funkcija in ni vezana na profesionalno zaposlitev. Župan mora imeti občinsko upravo, kjer so zaposleni učinkoviti profesionalni kadri. Profesionalnost funkcije župana je odvisna od velikosti občine. 4. Poudarek bom dal turizmu, ker sem prepričan, da lahko poskrbimo, da bo Ptuj kulturno-ustvarjalna in turistična destinacija. Osebno bom naredil vse, da se končno začne izgradnja južne obvoznice, da se bo razbremenil promet na Ormoški cesti in v Spuhlji ter za ureditev regijskega centra za zbiranje odpadkov. 5. Vse sprejete obveznosti v preteklih 16 letih zagotovo niso upravičene. Sprejeti lizingi, stavbne pravice in krediti v višini 1/3 letnega proračuna MO Ptuj so obveznosti, ki jih bodo vračale še prihodnje generacije. Robert Šegula (skupina volivcev), 42 let, magister poslovnih ved 1. Sem za združevanje občin. Že zakon o lokalni samoupravi določa, da mora občina imeti več kot pet tisoč prebivalcev, v Sloveniji pa v kar 109 občinah od skupno 212 občin živi manj kot pet tisoč prebivalcev. a Drugi pomembnejši dejavnik za združevanje občin pa je racionalizacija občinskih uprav in s tem posledično veliko več sredstev za investicijske projekte. 2. Sem za omejitev županskega mandata na največ dva mandata. Prepričan sem, da sta dva mandata dovolj, da župan s svojo ekipo izpelje sprejete projekte. 3. Sem proti profesionalnemu opravljanju županske funkcije. Ne zdi se mi primerno, da profesionalni župani bremenijo občinski proračun za zagotavljanje svoje lastne eksistence in s tem ko profesionalno opravljajo funkcijo župana, siromašijo investicijske projekte. Pri tem velikost občine ne igra nobene vloge. 4. V primeru izvolitve bom zagotovo občutno znižal komunalni prispevek, odpravil nepotrebne birokratske ovire na nivoju občine in vzpostavil takšno poslovno okolje, ki bo privlačno za domače in tuje investitorje. 5. Šolski primer je občina Gorišnica, ki je po razvitosti v ospredju in sploh ni zadolžena. Kdo jo vodi? Gospodarstvenik, podjetnik. Štefan Čelan (skupina volivcev), 56 let, doktor tehniških znanosti, aktualni župan 1. Najprej je treba ustanoviti enajst razvojnih pokrajin. Šele nato se je možno pogovarjati o združevanju občin. Do takrat pa je združevanje preko skupnih občinskih uprav dovolj dobra rešitev. LOKALNE VOLITVE^014 ■ 3 2. Povsod po svetu, kjer so župani neposredno izvoljeni, ne poznajo omejevanja županskega mandata. Zato sem tudi sam proti takšni ureditvi. Če resnično spoštujemo glas ljudstva, ga ne smemo podcenjevati. Zato morajo zgolj volivke in volivci imeti pravico, da na volitvah odločijo, kako dolgo je lahko nekdo župan. 3. Iz lastnih izkušenj lahko povem, da sta narava in obseg dela tako zahtevna, da ju ni mogoče kakovostno opravljati, če nisi profesionalno zaposlen. Po moji oceni to velja za vse občine. Pri manjših občinah bi z opravljanjem profesionalne funkcije župana lahko ukinili delovno mesto direktorja občinske uprave. 4. Uresničil bom vse tiste projekte, ki so vezani na naslednjo finančno perspektivo in bodo omogočali odpiranje novih delovnih mest. 5. Po zadnjih podatkih Banke Slovenije znaša dolg občin manj kot 3 % celotnega slovenskega dolga oziroma 2,1 % družbenega bruto produkta, kar je zanemarljivo. Za najete kredite v MO Ptuj lahko trdim, da so popolnoma upravičeni, saj smo jih porabili izključno za investicije v javno dobro. Kredite smo najemali, ker smo s tem zadostili potrebam naših občank in občanov. 2. 3. 4. 5. Samo M. Strelec (skupina volivcev), 48 let, univ. dipl. gledališki in radijski režiser 1. Podpiram združevanje občin, ker bi to bilo za malo Slovenijo racionalneje. Vsak župan se lahko samoomeji, dva mandata sta čisto dovolj. Ne vidim potrebe po pravilu. Vsaka občina bo najbolje vedela, kaj je najbolje zanjo, tako glede na njeno velikost kot druge dejavnike. Ob moji izvolitvi za župana bi takoj v vsaki občinski pisarni visel plakat: „Kaj lahko naredim za vas?" Če je zaradi zadolženosti občine gospodarstvo bolj živo, če imajo mladi več priložnosti za delo in reševanje svojega stanovanjskega problema, če je zato atraktivnejša in se vanjo priseljuje več ljudi kot izseljuje, če občani zato kako-vostneje živijo - potem je upravičena, v nasprotnem pa ne. O pa 1m\ Franc Pukšič (SLS), 59 let, univ. dipl. inženir elektronike 1. Sem proti združevanju občin. Ukinjanje ali združevanje občin pomeni ponovno centralizacijo. Več pristojnosti je treba prenesti z države na občine in skupno občinsko upravo, kot npr. izdajo gradbenih dovoljenj, osebnih dokumentov, skrb za starejše, prostorsko načrtovanje. 2. Omejitve županskega mandata ne podpiram. Župane volimo direktno, po večinskem sistemu. Volivci so edini, ki imajo možnost vsake štiri leta zamenjati župana, če ne dela v korist skupnosti. 3. Z zakonom opravljanje županske funkcije ni opredeljeno, kar ni prav. Osebno sem vedno zagovarjal neprofesionalno župansko funkcijo, zato pa mora imeti profesionalno občinsko upravo. 4. Že letos bomo kot dobri gospodarji vzpostavili pogoje, da se bo po 20 letih končno odprla nova trgovina. Prvega septembra 2015 bomo odprli novi vrtec, za katerega smo pogoje ustvarili že leta 2011. Spomladi leta 2015 bomo ustvarili pogoje za ustanavljanje Start-up podjetij za mlade v občinskih prostorih. Z evropskim in zasebnim denarjem ter strokovnjaki z univerz bomo do leta 2017 v Janežovcih ustvarili nova zelena delovna mesta. 5. Ko sem bil še destrniški župan, smo se zadolževali minimalno, za infrastrukturo in razvojne projekte. Kakšno je trenutno stanje, ne vem. Vem pa, da za najeti kredit, ki ni bil namensko porabljen, plačujemo velike obresti, kar ni gospodarno. Najemanje kreditov zaradi malomarne neuspešnosti na razpisu pa je neodgovorno. Branko Goričan (skupina volivcev), 57 let, obrtnik slikopleskar 1. Združevanja ne podpiram, saj menim, da lahko samostojne (posamezne) občine naredijo več, kot pa če se združujejo. OBČINA VIDEM Friderik Bračič (SLS), 70 let, avtoelektrikarski mojster, upokojenec /y V. 2. 3. 4. 5. Da, na dva mandata, pri čemer naj bi en mandat trajal 5 let. Podpiram profesionalno župansko funkcijo, saj mislim, da lahko v občini nekaj narediš, če se popolnoma posvetiš tej funkciji. Profesionalno opravljanje funkcije pa naj ne bi bilo odvisno od velikosti občine. Projekta, ki ju bom zagotovo uresničil, če bom izvoljen za župana, sta kanalizacija in dokončanje vrtca. Menim, da zadolžitev občine Destrnik ni upravičena. Nekateri projekti bi se lahko izvedli za manj denarja, kot so se. Vladimir Vindiš (SDS in Lista za Urban), 64 let, višji upravni delavec, upokojenec 1. Ne. Sem pa za združitev posameznih služb v okviru SOU, sicer pa naj občine ostanejo avtonomne, saj na tak način najučinkoviteje rešujejo komunalno infrastrukturo, društveno življenje in javne naloge. 2. Da, in sicer na dva mandata, da se izognemo ustvarjanju občinskih elit, ki neugodno vplivajo na delo in življenje v občini. 3. Profesionalno županovanje v občini bi moralo biti omejeno s številom občanov, sicer pa se ta funkcija lahko opravlja v skrajšanem delovnem času in neprofesionalno. Odločitev ne bi smela biti prepuščena županom, ampak bi morala biti zakonsko določena glede na velikost občin. 4. Zagotovo bom(o) realizirali izgradnjo vrtca. Uspešni smo bili na 8. javnem razpisu, pridobili smo 725. 365,39 evra dodatnega proračunskega denarja, kar je velika zasluga dosedanje ekipe. Zgraditi pa nameravamo še tudi določeno komunalno infrastrukturo (kanalizacijo, ceste). 5. Kar se tiče zadolženosti občine, menim, da je del zadolžitve, ki se nanaša na realizacijo projektov, ki jih občina potrebuje (športno igrišče, nakup zemlje za poslovno obrtno-cono in izgradnjo infrastrukture), upravičen. Tisti del zadolžitve, ki pa se nanaša na nakup prostorov za potrebe občinske uprave, pa je neracionalno trošenje javnega denarja, saj so prostori za velikost občine pri- 1. Sem proti združevanju občin, saj so občine do sedaj veliko prispevale k razvoju. 2. Sem proti omejitvi mandata, saj bi bilo župane, ki dobro delajo, škoda omejevati s številom mandatov. 3. Profesionalno opravljanje funkcije župana naj bo vezano na velikost občine. 4. Dokončanje izgradnje kanalizacije. 5. Zadolženost občine je upravičena, sredstva smo namenili za obnovo šole, vrtca in gradnjo vodovoda. Srečko Bedrač (SDS), 43 let, finomehanik - zlatar 1. Sem proti združevanju občin, kajti v polpreteklosti se je izkazalo, da so se manjše samostojne občine veli- \ ^ , ko bolj in hitreje razvijale kot takrat, ko smo spadali še pod skupno občino Ptuj. Sem pa za povezovanje občin pri pridobivanju EU-sredstev. 2. Županske mandate je treba omejiti na dva mandata: če pa se župan izkaže kot dober gospodar, pa maksimalno tri zaporedne mandate. 3. Profesionalno opravljanje funkcije župana naj bo vezano na velikost občine, kajti obseg dela v večjih občinah je takšen, da zahteva celotnega človeka, v manjših občinah pa je lahko ta funkcija neprofesionalna. 4. 5. Kot župan bom zagotovo poskrbel, da se bo trenutni trend izseljevanja iz naše občine končal (po podatkih iz vašega časopisa sem razbral, da se jih je v zadnjih dveh letih 68 več izselilo kot priselilo) z zagotavljanjem ugodnih pogojev bivanja za mlade družine. Na to vprašanje ne morem odgovoriti, ker nimam vpogleda in informacij o zadolženosti naše občine. Dušan Pernek (NSi), 53 let, ekonomist 1. Sem proti združevanju občin. Lokalne skupnosti imajo pravico do samostojnega urejanja in upravljanja vseh javnih zadev iz življenja in dela prebivalcev na svojem območju. Podpiram pa sodelovanje občin na področju gospodarstva, kmetijstva, razvoja turizma in ustvarjanja novih delovnih mest. Omejitev županskega mandata ni potrebna. Pomembno je, da župan dela dobro in v dobro občine in občanov ter v skladu z zakoni. Dobre rezultate in pošteno delo občani nagradijo na volitvah. Podpiram profesionalno funkcijo župana ne glede na velikost občine, saj se le tako lahko posveti celostnemu delu, ki ga ta funkcija zahteva. Zagotoviti mladim družinam v naši občini potrebno denarno olajšavo, da si bodo lahko ustvarili zdravo družino, ki je temelj za rast vsakega posameznega člana in za vzgojo otrok. Zagotoviti jim želim nova delovna mesta ter s tem prispevati k boljši prihodnosti naših otrok in vnukov. Višina dolga občin, tudi občine Videm, z makroekonomskega vidika ni problematična. Vsekakor pa menim, da je dolg treba zniževati. 2. 3. 4. 5. j o CM CD -Q O CO CD ■ S1 >co merni. 4 ^yKALNE VOLITVE 2014 V Darinka Fakin (SLS), 53 let, doktorica znanosti, univerzitetna predavateljica 1. Združevanja občin na silo ali z zakonom ne podpiram, saj so občine nastale kot rezultat referendumske volje ljudi iz okolja, ob tem pa prebivalci manjših občin čutijo večjo pripadnost okolju. |H 2. Nasprotujem tudi omejitvi števila mandatov. Vsak žu- ^ pan ali županja mora vsaka štiri leta preveriti uspešnost svojega dela na volitvah. 3. Profesionalno ali neprofesionalno opravljanje funkcije podpiram v takšni obliki, kot je sedaj zakonsko urejeno, torej da je ta odločite prepuščena odločitvi župana. 4. zagotovo lahko obljubim, da bom realizirala vse projekte, ki imajo danes že zagotovljena sredstva EU in države: izgradnja vodovodnega sistema v delu Stoperc, dokončanje energetske sanacije OŠ Ptujska Gora in Stoperce ter sanacija zdravstvenega doma, nadaljevali bomo izgradnjo cestne infrastrukture, kanalizacije ter urejali posamezne vasi in naselja. 5. Zadolženost občine Majšperk je bila upravičena, saj smo se zadolževali izključno za pomembne projekte. T "Ti \ Branko Karneža (SDS), 43 let, strojni tehnik, komercialist 1. V manjših občinah finančna situacija kliče po združevanju z večjimi, sicer seje podeželje razvilo predvsem zaradi lokalnega odločanja o potrebnih projektih in je zato za lokalno prebivalstvo dobro, da se občine ne združujejo tako striktno in na pamet, kot je bilo v preteklosti predlagal minister Virant. Nedvomno pa sem za ustanovitev regij. 2. Sem za omejitev mandatov na dva. Več kot trije zaporedni mandati ne zagotavljajo higiene na tem področju, prej šerifovski režim, da ne omenjam korupcije. 3. Velikost občine naj bo merilo za opravljanje poklicne ali nepoklicne funkcije župana. 4. Zagotovim lahko, da bom kot morebitni župan izvedel izgradnjo vodovodnega omrežja na območju Dola pri Stopercah in Kupčinjega Vrha, sanacijo plazov in škode, ki je nastala zaradi letošnje količine padavin, ter izgradnjo zbirnega centra za kosovne odpadke v Majšperku. 5. Menim, da je občina zmerno zadolžena. OBČINA HAJDINA Janko Mere (DeSUS in nestrankarska lista Za razvoj Občine Hajdina), 54 let, dipl. ing. strojništva 1. Osebno sem proti združevanju občin, sem pa za racionalizacijo podpornih služb, povezovanje z drugimi lokalnimi skupnostmi, ob zavedanju, da je vsaka občina specifična in tako družbeni kot pokrajinski individuum. 2. Podpiram omejevanje županskega mandata na dva mandata. Prav tako podpiram sprejem zakonodaje, ki bi izključevala opravljanje funkcije župana v neki občini in hkratno možnost opravljanja dela svetovalca v drugi občini. 3. Profesionalizacijo županske funkcije podpiram v mestnih občinah, v drugih pa ne vidim razlogov, da bi uspešnost razvoja lokalne skupnosti pogojevalo profesionalno opravljanje županske funkcije. 4. Želel bi realizirati izgradnjo doma za starejše, saj mislim, da je lokacija pri haj-dinski cerkvi najlepši prostor pod soncem za umestitev omenjenega doma. 5. Žal je občina Hajdina v tem trenutku med dvajsetimi najbolj zadolženimi občinami v Sloveniji. Na to nisem ponosen. Gre za problem, s katerim bi se odgovorno in zelo resno spoprijel. Stanislav Glažar (SDS, SD in SLS), 50 let, magister znanosti, aktualni župan 1. Združevanje občin je smiselno tam, kjer je interes ljudi (odločitev tistih, ki tam živijo) za lažje reševanje problematike, ker niso sposobni sami opravljati opredeljenih nalog s strani države. 2. Ne, ker so volivci tisti, ki nekoga izvolijo in se mu na najbolj demokratičen način (volitve) lahko tudi zahvalijo. Veliko obstoječih županov je zelo dobrih, zakaj bi jim administrativne ovire onemogočile vnovično kandidaturo in izvolitev, če je želja ljudstva. 3. Vsekakor je smiselna profesionalizacija v mestnih in večjih občinah, kjer narava in količina dela to zahtevata, medtem ko je v manjših občinah smiselno imeti neprofesionalnega župana, ker je to zmanjšanje stroškov za upravo. 4. Prednostni projekt, ki ga bomo zagotovo končali, je projekt izgradnje sekundarne kanalizacije v vseh vaseh občine Hajdina. 5. Večina občin se zadolžuje, da lahko realizira svoj delež lastnih sredstev pri projektih, ki jih sofinancirajo država in drugi viri. Kljub temu da smo v mojem mandatu zmanjšali zadolženost naše občine, menim, da je zadolženost upravičena, saj smo tako veliko storili za kakovost življenja naših občanov. 4. 5. I « co 6 LOKALNE VOLITVE 2014 Tomaž Kokot (SDS), 26 let, dipl. univ. ekonomist, direktor podjetja 1. Nasprotujem združevanju občin, saj se lahko ločene hitreje razvijajo. 2. Pozdravljam omejitev mandatov na največ dva. V tem času lahko župan uresniči program, s katerim je dobil večino glasov. Če ima župan več mandatov, so ti že nevarni, da občina postane njegov d. o. o. 3. Podpiram profesionalno izvajanje županske funkcije, vsaj v začetnem obdobju, in je smiselna predvsem v mestnih občinah. 4. Zagotovim lahko optično omrežje, ukinitev štirih železniških prehodov smer Slovenske Konjice in smer Slovenska Bistrica, ureditev kinodvorane, hotel Dravinja in stanovanjski kompleks Provizorij ter sprejetje občinskega prostorskega načrta, subvencioniranje nakupa malih čistilnih naprav, nakup defibrila-torja za območje Studenic in nakup gasilske avtolestve. 5. Zadolženost občine je neupravičena. Največja zadolženost izhaja iz naslova jemanja kredita za izgradnjo vrtca. Žal smo dobili samo 25-odstotno evropsko financiranje izgradnje. Sosednje občine so dobile 85-odstotno sofinanciranje in jim ni bilo potrebno zadolževanje. Stanislav Kovačič (skupina volivcev), 54 let, predmetni učitelj, župan 1. Nasprotujem združevanju občin. V svoji samostojnosti se odlično počutimo. Prepričan sem, da z istim denarjem naredimo precej več kot kakšne velike občine. 2. Ne strinjam se z omejevanjem mandatov. Že tako ali tako počnemo velike neumnosti z raznim določanjem kvot. 3. Podpiram poklicno opravljanje županske funkcije zaradi obsega nalog in odgovornosti, ki jih župan ima. 4. Za vse projekte, ki niso vezani na EU-sredstva, zlahka zagotovim realizacijo. Ne morem pa, denimo, zagotoviti, da bo projekt Odvajanja in čiščenja odpadne vode realiziran (vrednost 6 milijonov EUR), če ne bo pomoči iz kohezij-skega sklada. 5. Zadolženost občine je bila namenska za izgradnjo vrtca ter prisilna za nadgradnjo in dozidavo OŠ, za katero ni bilo predvidenih interventnih sredstev ministrstva za šolstvo. Marjeta Krempl (SLS), 42 let, ekonomist, zavarovalni zastopnik 1. Nasprotujem združevanju občin, saj je večja možnost razvoja v manjših občinah, kar so nekatere tudi uspešno dokazale. 2. Nasprotujem omejitvi županskega mandata. So župani, ki uspešno in učinkovito opravljajo svoje delo že več mandatov, torej jih zaradi tega ne smemo omejevati. 3. Podpiram poklicno opravljanje županske funkcije. Oseba, ki se poklicno ukvarja s svojim delom, se svojemu delu tudi 100-odstotno posveti. Velikost občine na poklicno opravljanje funkcije naj ne bi imela vpliva. 4. Zagotavljam izgradnjo pločnika in kolesarke sreze Spodnje Poljčane-Stude-nice. 5. Zadolženosti občine ni upravičena. Investicije, za katere so se zadolžili, bi lahko izvedli racionalneje. Franc Valand (DeSUS), 63 let, diplomirani ekonomist, upokojenec 1. Sem za združevanje občin, ki nimajo razvojne perspektive in ki težko opravljajo osnovne funkcije, ki jim jih je naložila država (skrb za osnovno šolstvo, otroško varstvo, zdravstvo). 2. Sem za omejitev županovanja na dva mandata. V izrednih primerih je lahko dolžina tri mandate, in sicer v občinah z majhnim številom prebivalcev, kjer je možna kadrovska podhranjenost. 3. V velikih občinah je poklicno županovanje nuja, v manjših občinah pa je slednje odvisno od direktorja občinske uprave. Če je direktor občinske uprave sposoben, bi župan opravljal funkcijo nepoklicno, sicer pa lahko župan opravlja funkcijo poklicno, a brez direktorja občinske uprave. 4. Zagotovim lahko, da se bodo porušili dotrajani objekti in se uredile fasade na zgradbah, prav tako zagotavljam racionalizacijo občinske uprave. 5. Zadolženost občine je upravičena za izgradnjo otroškega vrtca in obnovo vodovodnega sistema. Postavljata pa se vprašanji, ali so bili projekti racionalni in projektirani pravilno, ali smo izkoristili vsa državna in kohezijska finančna sredstva, ki bi jih lahko pridobili za oba projekta. Franc Školč (SD), 63 let, inženir elektrotehnike, upokojenec • brez odgovorov Viktor Vodušek (skupina volivcev), 45 let, kuhar, samostojni podjetnik • brez odgovorov 2. 3. Alojzij Kaučič (SLS), 63 let, gostinski tehnik, župan 1. Nisem za združevanje občin, saj občine v trenutni obliki delovanja svoje naloge opravljajo zelo dobro. Sem proti omejitvi mandata, saj če so občani zadovoljni z delom župana, to tudi potrjujejo vsaka štiri leta, in če nekdo dobro dela, svojo pot nadaljuje, v nasprotnem primeru ga volivci zamenjajo. Če zakonodaja dopušča, da nekdo to funkcijo opravlja profesionalno, potem ne vidim razloga, zakaj je ne bi. Velikost občine pri tem nima nobene vloge, treba se je namreč zavedati, da so v manjših občinah občinske uprave manjše in zato imajo župani v takšnih občinah veliko dodatnih zadolžitev. Izgraditev širokopasovnega omrežja. Občina Juršinci spada med manj zadolžene občine, saj dolg na prebivalca znaša nekje 127 evrov. Zadolžujemo se samo takrat, ko je to nujno potrebno in z zadolževanjem zagotavljamo svoj lastni delež pri financiranju projektov. Kristjan Lovrec (skupina volivcev), 25 let, študent 1. Ljudje v gospodarskem sektorju se že ves čas prilagajajo krizi. V javnem sektorju je bilo tega prilagajanja veliko manj, zato je dejstvo, da imamo v Sloveniji preveč občin. Slej ko prej bo na tem področju treba nekaj postoriti. 2. Sam sem za dva mandata po pet let, v posebnih okoliščinah za tri mandate. Vtem času lahko vsak župan izpelje svoje projekte, za tem pa je čas za nov veter - nove ideje. 3. Vsi župani manjših občin bi morali opravljati funkcijo župana nepoklicno, saj je proračun občin vsako leto manjši, na drugi strani pa se več denarja porabi za postavko plače. Velik del tega pa gre na račun županske plače. 4. Več kot 90 % občinskih cest ni odmerjenih, kar pa pomeni, da so v lasti občanov, veliko je celo gradbenih parcel. Občani pa zaradi malomarnosti občine plačujejo visoke davke za zemljišča, ki so v uporabi občine. Naša priložnost pa je zagotovo tudi turizem. 5. Zadolževanje v najnujnejših primerih da, ne pa za projekte, kot je recimo večnamenska dvorana v Juršincih, ki še ni niti odplačana, pa je že potrebna obnove, prav tako športna dvorana ne izpolnjuje FIFA-futsal standardom, kot je bila sprva planirana. LOKALNE VOLITVE^014 7 OBČINA MAKOLE ¡1 Franc Majcen (skupina volivcev), 57 let, profesor zgodovine in geografije, direktor prevzgojnega doma 1. Združiti bi se morale le funkcije, ki so skupnega pomena za občine. Ne da pa se uspešno reševati lokalnih problemov "združen". 2. Naklonjen sem omejitvi županovanja, in sicer na dva ali največ tri mandate. 3. Župani bi morali poklicno opravljati svoje funkcije v mestnih občinah, v manjših pa naj se sami odločijo, kako bodo opravljali svojo funkcijo. 4. Zagotovim lahko le izvedbo projektov, za katere bi imel možnost pridobiti evropski in državni denar. 5. Zadolžitev občine je upravičena, vendar pa bi lahko bila nižja, če bi se ravnalo bolj gospodarno z občinskimi financami. Štefka Skledar (skupina volivcev), 56 let, upr. administrativni tehnik, vodja kadrovske službe 1. 2. 3. 4. 5. Nasprotujem združevanju občin, ker se je v majhnih občinah naredilo zelo veliko. Zaradi racionalizacije naj se organizirajo skupne službe, vsekakor pa se občine morajo povezovati pri skupnih projektih. Županski mandat bi se moral omejiti na največ dva. Podpiram pa poklicno opravljanje županske funkcije. To je odgovorno delo in župan se mu mora posvetiti v celoti, ne glede na velikost občine. Zagotavljam, da bom zmanjšala brezposelnost s pomočjo javnih del, nudila pomoči pri ustanavljanju socialnih podjetij ter ustanovila mladinski svet in tako vključila mlade v delovanje občine. Zadolženosti občine je upravičena. Stanislav Brumec (skupina volivcev), 56 let, predmetni učitelj, višji referent 1. Po mnenju Makolčanov je združevanje občin negativno. Občani čutijo, da se nekaj dogaja, projekti v občini Makole, ki so bili izvedeni, odkar smo samostojni, so spremenili način življenja, počutje in videz okolja. 2. Omejitev županskega mandata ni potrebna, saj se mora župan dokazovati na volitvah. 3. Poklicno županovanje je odločitev župana, ob tem pa je ta odločitev odvisna tudi od velikosti in proračuna občine. 4. Dokončati je treba - v sodelovanju z občino Poljčane - skupni projekt oskrbe s pitno vodo, potrebna je modernizacija lokalne ceste Pečke-Ložnica. 5. Zadolženost občine je upravičena, ker so bili krediti vezani na realizacijo projektov, za katere je občina črpala sredstva na podlagi razpisov. Danilo Lončarič (Desus, NSi in skupina volivcev), 38 let, mag. znanosti drž. in evr. študij, samostojni svetovalec • brez odgovorov OBČINA ORMOŽ » O ) Ivan Babič (ZL-TRS), 51 let 1. Sem za združevanje občin, ko je to v interesu obeh ali več občin, ki se združujejo. 2. Da, na dva mandata. Če to lahko velja za najmočnejšega predsednika na svetu, potem ne vem, zakaj ne bi veljalo za župane. 3. Da, županskega dela pač ne moreš opravljati za hobi, pa četudi je občina majhna. 4. Kot župan bom napravil vse, da Ormož dobi čim več novih delovnih mest. Naredil bom vse, da se aktivnosti v obrtno-industrijski premaknejo z mrtvega mesta. Utopično je napovedati število novih delovnih mest, vemo pa, da smo od leta 2008 izgubili skoraj 800 delovnih mest, in če jih polovico povrnemo, bo to velik uspeh. 5. Občina Ormož ni preveč zadolžena. Če se občina zadolži za to, da lahko izpelje projekte, ki jih financira EU, potem sem za tako zadolževanje. Sem pa proti zadolževanju za sprotno porabo občine. Valerija Kolenko (SDS), 38 let 1. To odločitev popolnoma prepuščam občanom, ki naj na referendumu odgovorijo na tako postavljeno vprašanje. 2. Želja vsakega župana je, da želi uresničiti čim več obljub, ki jih je dal svojim občanom. Vendar je pri nas birokracija tako dolgotrajna in zapletena, da je samo en mandat premalo, da lahko župan izpolni predvolilne obljube svojim občanom. Na volitvah imajo volivci zadnjo besedo, in če so z županom zadovoljni, ga bodo zagotovo volili ne glede nato, koliko mandatov sedi na županskem stolčku. V nasprotnem ga bodo pač zamenjali. 3. Profesionalno opravljanje funkcije župana podpiram, predvsem pri velikih občinah, saj mora biti župan prisoten ves čas na občini zaradi projektov, ki se izvajajo. Vsekakor naj bo županov status vezan na velikost občine. 4. Projektov, za katere se bom zavzemala, je zelo veliko. V ospredje pa postavljam kanalizacijski sistem in čistilno napravo do vsake hiše v strjenih naseljih, pri razpršenih poselitvah pa je treba zagotoviti delež javnih sredstev za individualne čistilne naprave. 5. Tako kot večina občin se je tudi občina Ormož zadolžila iz razloga, saj brez zadolženosti ne bi mogla izpeljati nekaterih projektov, zato je tudi zadolženost upravičena. Jani Ivanuša (SNS), 46 let 1. 2. 3. 4. 5. Seveda sem za združevanje občin na nivo izpred let, ko je bilo v Sloveniji 70 občin. Zaradi prevelikega državnega aparata, med njimi tudi del občinskega, ki ga je seveda težko nadzirati. Sem za omejitev županskega mandata na dva mandat. Enako bi predlagal za vse politične funkcije, tudi za občinske svetnike, poslance in državne svetnike. Podpiram profesionalno opravljanje funkcij župana v primeru združitve občin. Vse te manjše občine pa bi morale imeti polprofesionalne župane, saj ekonomsko drugače ne gre. Obrtno cono Ormož, komunalno opremljeno in pripravljeno za jutri! Sem za zadolženost v skladu s pravili o zadolževanju, saj je to edini način, da se sploh kaj lahko naredi v občini. Trenutno pa ne poznam stanja zadolženosti ormoške občine, ker nimam vpogleda. Alojz Sok (NSi), 55 let 1. Nisem za združevanje občin, kot je predlagal Virant. Občine naj ostanejo, naj pa se naredijo skupne občinske uprave s sedežem na občinah, kjer so sedeži upravnih enot. Del nalog upravnih enot naj se prenese na skupne občinske uprave. V prvi vrsti mislim na gradbena dovoljenja, pa tudi razna potrdila in podobno. 2. Uspeh majhnih občin je ravno v tem, da imajo župani na razpolago več mandatov, za razliko od vlade, kjer se na vsakih volitvah izvoli nove obraze in potem se štiri leta učijo, kaj je treba in kako je treba delati. Vodenje občine vse bolj postaja podobno vodenju podjetij, zato je prav, da se mandata županov ne omejuje. Omejitev naj bo prepuščena volivcem. 3. Število delavcev v občini naj bo vezano na število prebivalcev, saj so občine tudi financirane po številu prebivalcev. Zato je pomembno, da imajo občine skupne občinske uprave, da bi zmanjšale stroške in bile kos številnim in zapletenim nalogam. V zakonsko določeno število zaposlenih naj se všteva tudi župana. Zaposlen župan tako lahko dela in upravlja marsikatero nalogo. Strinjal bi se, da se določi profesionalna zaposlitev pri določenem številu prebivalcev, če bi država resnično poenostavila in zmanjšala zakonodajo. 4. Za nobenega ne morem zagotovo trditi, da ga bom uresničil, lahko pa rečem, da se bom potrudil realizirati vse, ki bodo zapisani v mojem programu. Realizacija projektov je namreč odvisna od sestave občinskega sveta, ki lahko prepreči županu realizirati katerikoli projekt. 5. Nobena zadolženost ni pretirano upravičena, ker moraš plačevati obresti. Toda če hočeš danes v danem trenutku imeti neko infrastrukturo, ki bi jo sicer lahko zgradil šele čez nekaj let in nimaš denarja, potem se moraš zadolžiti. | "S >co 8 ^yKALNE VOLITVE 2014 O FS lip J o Co OBČINA CERKVENJAK Jože Gregorec (SDS), 51 let • brez odgovorov Marjan Žmavc (skupina volivcev), 55 let, predmetni učitelj, župan 1. Nisem za združevanje občin, ampak za povezovanje v večjih regijskih projektih, saj je dosedanja praksa pokazala, da smo majhne oz. manjše občine fleksibilnejše in bolj preudarno investiramo javni denar ter smo tudi bližje ali dostopnejše našim občanom. 2. Sem za omejitev županskega mandata, ki naj traja največ tri mandate, dolžina enega mandata pa naj bo pet let, podobno kot pri drugih vodstvenih javnih funkcijah. 3. Podpiram, ker menim, da je težko dobro opravljati dve zaposlitvi hkrati, saj je večina aktivnosti v dopoldanskem času, pa tudi zelo pomembno je, če se sam pogovarjaš na nekem ministrstvu ali če pošlješ tja nekega posrednika. Menim, da je neposreden stik ali pogovor še vedno najboljši za predstavitev oz. soočenje argumentov. Profesionalno ali neprofesionalno opravljanje funkcije župana pa naj bo prepuščeno občinam samim, saj same odločajo o svojih proračunskih izdatkih. 4. Zagotovo bomo preplastili oz. sanirali kar nekaj dotrajanih občinskih cest ter zgradili manjše čistilne naprave po naseljih v zmogljivosti 50 do 200 populacijskih enot. 5. Naša občina je zadolžena v okviru zakonskih možnosti, ni pa prezadolžena, tako da imamo še nekaj možnosti najetja kredita za večje investicije, če bi ga potrebovali. Mirko Kožar (skupina volivcev), 52 let, ekonomski tehnik 1. Moje mnenje v zadevi združevanja občin je usmerjeno bolj v to, da se združijo oddelki za infrastrukturo, okolje in prostor itd. Prednost združitve teh resorjev na lokalni ravni bi bila v možnosti izvedbe in pridobitve sredstev različnih skladov in resursov pa tudi racionalnejša poraba sredstev. Tako bi lahko gradili večje čistilne naprave, na katere bi se lahko priključili prebivalci več občin, športni objekti so velik zalogaj za majhne občine in bi z združitvijo več občin dosegli porazdelitev stroškov in tudi večjo zasedenost objektov, kar pa pomeni večje pokritje stroškov obratovanja in vzdrževanja, pa tudi lokalne ceste bi lahko bile deležne več sofinanciranja. 2. Županski mandat naj traja maksimalno osem let, nato enako dolg presledek. To pa zaradi moči in vpliva pri možnosti različnih koruptivnih in neetičnih dejanj. 3. V manjših občinah bi lahko funkcijo župana opravljali tudi neprofesionalno, kar pa ne pomeni brez odgovornosti kot do sedaj. O ukinitvi občine naj odločajo občani, prav tako kot so odločali o njeni ustanovitvi. 4. Kot župan v največji meri zagovarjam izgradnjo infrastrukture (male komunalne čistilne naprave, rastlinske čistilne naprave), slednje zato, ker ne degradirajo in kazijo okolja, v katerem živimo. Prav tako bom, če bom izvoljen, veliko časa namenil cestam, potem pločnikom in istočasno varnosti otrok, še posebej v centru občine. 5. Težko govorim o zadolženosti občine, ker konkretnih podatkov prav tako kot občani nimam. Izvedenih je bilo kar nekaj projektov, ki so bili potrebni, ampak ne v takšni velikosti in normativih. Prav zaradi tega so zastali drugi projekti. Jurij Borko (SDS), 44 let 1. Občine se lahko združujejo, ko bodo vzpostavljene pokrajine in bo na pokrajine prenesen del pristojnosti in seveda denarja iz ministrstev, tako kot je bilo predvideno leta 2008 z zakonom o pokrajinah. Trenutno torej ne, saj smo občine pri črpanju evropskih sredstev in izvajanju projektov dokazale, da smo "na svojem najboljši gospodar". 2. Sem za omejitev, vendar se potem morajo v paketu omejiti tudi ostale javne funkcije in tudi sodniški mandati. 3. Odločitev o opravljanju profesionalne funkcije naj ostane v odločitvi župana samega glede na realne potrebe v občini. Menim, da je velika razlika v obsegu dela, če župan prevzema le protokolarne in koordinacijske zadeve ali k temu doda še izvedbe projektov, terenske oglede, komunikacijo z občani ... 4. Dokončanje kanalizacije v naselju Obrež, Grabe in Središče ob Dravi (leta2015), odvajanje in čiščenje odpadne vode v naseljih Godeninci in Šalov-ci (2017), poslovna cona Lipje (2016), cesta Šalovci-Loperšice (2016) in ureditev trga na Grabah (2016). 5. Naša občina bo po zadolženosti do konca leta 2014 padla pod 400 evrov na prebivalca, kar je manj, kot je povprečna zadolženost slovenskih občin. Kredite smo najemali za zagotavljanje lastnih sredstev pri črpanju evropskih sredstev, pri čemer pa smo bili zelo uspešni, saj smo od leta 2007 prejeli skupaj kar deset milijonov evrov evropskega denarja. Jurij Dogša (Lista za razvoj občine Središče ob Dravi), 61 let Nisem za prisilno združevanje občin, ker bodo predvsem majhne občine s tem izgubile možnost razvoja po svoji meri. Sem za omejitev županskega mandata na dva, mandate svetnikov pa na tri. Ne podpiram profesionalnega opravljanja funkcije župana predvsem v manjših občinah. Smiselno je, da je profesionalno opravljanje funkcije župana vezano na velikost občine. Nujno je končati projekt kanalizacije in čiščenja odpadnih vod v krajih Obrež, Grabe in Središče, ki je v teku, in pripraviti vse potrebno za kanalizacijo in čiščenje odpadnih vod v Šalovcih in Godenincih. Zadolženost naše občine je relativno visoka, vendar upravičena, saj smo se zadolževali le za projekte, za katere smo prejeli znatna sredstva države ali Evropske skupnosti. OBČINA SVETA ANA v SLOVENSKIH GORICAH Silvo Slaček (skupina volivcev in SLS, SDS in SD), 53 let, dipl. ekon. inž. gr., župan 1. Sem proti združevanju občin, saj so občine nastale na podlagi referendumsko izražene volje ljudi in ker so majhne občine najcenejši servis države za opravljanje številnih nalog in predvsem investicij na svojih območjih. 2. Sem proti omejitvi županskega mandata v primeru, da je ta neobremenjen z ovadbami, obsodbami. Ljudje iz občine izvolijo župana po lastni izbiri oz. volji. Profesionalnost zaposlitve ali ne je stvar župana, vendar mora v fazi kandidature jasno povedati, kako bo opravljal svojo funkcijo, da imajo volivci popolno informacijo in odločitev v svojih rokah. Sedenje na dveh ali treh stolčkih in opravljanje različnih funkcij neprofesionalno se mi zdi bolj problematično. Velikost občine ni pomembna. Pri manjših občinah župan praviloma opravlja toliko operativnega dela, da je za to v upravi praviloma manj zaposlenih. Ureditev cest, pločnikov, kanalizacije s čistilno napravo za center občine in okoliška naselja. Zadolženost občine Sveta Ana je upravičena, saj se je občina zadolžila le za gradnjo športne dvorane, ki odlično služi vsem občanom. LOKALNE VOLITVE¿014 9 OBČINA SVETI TOMAŽ Mirko Cvetko (NSi), 48 let 1. Glede na učinkovitost majhnih slovenskih občin, predvsem pa zaradi decentralizacije slovenskega prostora, sem proti združevanju občin. Prepričan sem, da z združitvijo ničesar ne bomo privarčevali, še več, zgubili bi marsikateri projekt, ki ga sofinancira EU in smo jih in jih bomo uspešno izvedli v vseh občinah. 2. Sem proti omejitvi županskega mandata. Prepričan sem, da so volitve vsake štiri leta edina demokratična možnost, s katero se kandidata potrdi ali zavrne. 3. Profesionalno opravljanje funkcije župana podpiram. Prvi mandat sem opravljal kot neprofesionalni župan, zato lahko zatrdim, da je opravljati dve službi veliko breme, ki ga dolgo ni mogoče vzdržati. Vezati profesionalnost na velikost občine je krivično, saj je velikost občinskih uprav primerna številu prebivalstva v občini. 4. Nadaljevali bomo modernizacijo cest, pomagali občanom pri izgradnji kanalizacijskih sistemov, poskrbeli za rekonstrukcijo dotrajanega primarnega vodovodnega omrežja, širitev širokopasovnega omrežja, gradnjo centra za starejše občane ter ustvarjali pogoje za zapolnitev obrtne cone. 5. Smo ena manj zadolženih slovenskih občin. Naša zadolženost znaša 350.000 evrov. Sredstva so bila porabljena izključno za investicije, s čimer je bil najem kredita povsem upravičljiv. Miro Rakuša (SDS), 45 let 1. Glede združevanja občin menim, da je to stvar države. Odločitev prepuščam našim občanom. Sami naj odločijo, ali si še naprej želijo občino ali ne. Po potrebi se naj za to vprašanje razpiše referendum. 2. Sam menim, da župan po dveh mandatih naj ne bi več kandidiral. Enako naj bi veljalo tudi za občinskega svetnika in poslanca. Več zaporednih mandatov vodi v klientelizem in korupcijo. 3. Menim, da v tako majhni občini, kot je naša, ne potrebujemo profesionalnega župana. Tudi podžupana ne potrebujemo. Morebitni mandat bom opravljal neprofesionalno, ne bom imel podžupana. 4. V vsaki občini je kot osnovno treba ustvariti zdravo gospodarsko klimo, da ambicioznim gospodarstvenikom daš možnost za podjetništvo. Med drugim je treba modernizirati občinske ceste ter zgraditi kanalizacijski sistem, za tiste, ki ne bodo imeli priložnosti priklopa na ta sistem, pa je treba poiskati individualne rešitve. 5. Prevelike zadolženosti občine načeloma ne podpiram. Podprl bi zadolževanje občine pri "zdravih" projektih, kjer bi nam zmanjkalo lastnih sredstev kot dodatek k evropskim ali državnim sredstvom. Predvsem pri širitvi kanalizacijskega omrežja tudi v preostale kraje občine. tm\ j OBČINA KIDRIČEVO Anton Leskovar (SDS), 47 let, poklicni župan 1. Nisem za združevanje občin, saj menim, da imajo ljudje pravico živeti v skupnosti, ki so jih sami ustanovili. 2. Nisem tudi za omejitev mandata. Če nekdo delo opravlja uspešno in so s tem ljudje zadovoljni in ga podprejo na volitvah, je prav, da nadaljuje svoje delo. 3. Podpiram profesionalno opravljanje županske funkcije, kajti uspešno vodenje občine, upravljanje s finančnimi sredstvi in vodenje celotnega »podjetja-obči-ne«, zahteva celega človeka, ne samo 8 ur na dan. Ne poznam podjetja, ki bi imelo 8 milijonov prihodkov in bi bil direktor zaposlen samo za polovični delovni čas. 4. Z gotovostjo lahko trdim, da bomo realizirali projekte športnega turizma in dokončanje izgradnje kanalizacije. 5. V času mojega mandata občine nisem zadolževal, ampak zadolženost le zmanjšal, o upravičenosti zadolžitev, ki so bile sprejete v preteklosti, pa ne morem soditi.« Rajko Jurgec (SD, SLS, DeSUS in ZARES), 52 let, predmetni učitelj, diplomirani ekonomist in specialist menedžmenta v izobraževanju 1. Sem proti administrativnemu združevanju občin, saj so manjše dokazale upravičenost obstoja. Smiselno je upoštevati teritorialni položaj, finančno moč občine ter velikost občinske uprave, kjer je potrebna racionalna organiziranost. 2. Županski mandat bi lahko trajal pet let z možnostjo dveh zaporednih ponovitev. < 3. Opravljanje funkcije župana pa naj bo odvisno od velikosti občine, števila občanov ter od velikosti in sposobnosti občinske uprave, zato sem v velikih občinah za profesionalno županovanje, sicer pa ne. 4. Zavzemal se bom za popestritev družbeno-kulturnega življenja in izboljšanje kakovosti bivanja, dokončanje kanalizacijskega sistema, saniranje vodovodnega omrežja ter odprtje bazenskega kompleksa. 5. Zadolževanje občine je smiselno, če gre za bogatitev lastnih sredstev z evropskimi in za projekte, ki prinašajo dodano vrednost; zadolževanje za obnovo gradu ni bilo potrebno v takem obsegu, saj sedanji prostori zadostujejo za nemoteno delovanje občinskih služb. r\ \ — - Jh l£ > Miran Golub (SMC), 52 let, magister farmacije, lastnik lekarne in predsednik Lekarniške zbornice Slovenije 1. Nisem za združevanje občin, sem pa za povezovanje in interesno združevanje občinskih uprav in storitev. Občani morajo sami odločati o tem, kdo bo vodil občino. Če so se župani izkazali in delovali v dobrobit vseh, je nadaljevanje te prakse dobrodošlo. 2. Podpiram možnost uvedbe instituta odpoklica župana. 3. Profesionalno opravljanje županske funkcije mora biti vezano na velikost občine, ne vem, ali je smotrno, da sta v manjši občini, kot je naša, zaposlena tako župan kot vodja občinske uprave. Zavzel se bom za izboljšanje cestne varnosti, za gradnjo obvoznice okoli Kidričevega, za stalnega zdravnika v Kidričevem, za odprtje zdravstvene ambulante v Cirkovcah in renoviranje kopališča. Zadolženost naše občine je prevelika, saj znaša okoli 2,4 milijona, nesmotrno je porabiti 1,5 milijona za obnovo dvorca Sternthal, saj obremenjuje proračun za več let. 4. 5. OBČINA MARKOVCI Milan Gabrovec (LDS), 49 let, ravnatelj OŠ Benedikt 1. Nisem za združevanje občin, saj smo nekdaj že bili, pa smo se tisti, oddaljeni od centrov, razvijali s polževo hitrostjo. 2. O mandatu župana odločajo volivci; če dobro dela, ga izvolijo večkrat, če ne, ga pač ne izvolijo. 3. Opravljanje županske funkcije bi moralo biti vezano na več dejavnikov, saj obstajajo občine, ki imajo malo prebivalcev in veliko površino, kar pomeni več dela ter obratno. 4. Če bom izvoljen, bomo zagotovo dokončali kanalizacijo na celotnem območju naše občine, tudi v Novi vasi, in zgradili kolesarske steze ob obeh glavnih in tudi ob lokalnih cestah, kjer nam to dopušča prostor. 5. Občina Markovci ni zadolžena niti za cent. < _ V Branko Kostanjevec (skupina volivcev), 52 let, vodja režijskega obrata občine Markovci 1. Sem proti združevanju občin, zato ker manjše občine lažje pridobimo več sredstev iz različnih razpisov kot velike občine. 2. Sem za omejitev županskega mandata, po mojem bi bili dovolj le trije mandati. 3. Podpiram profesionalno opravljanje županske funkcije, saj ima tako župan večji nadzor nad potekom vseh investicij in tudi nad delom občinske uprave, občanom pa je omogočena večja dostopnost do župana. 4. 4. Kot bodoči župan bi zagotovo nadaljeval in dokončal izgradnjo kanalizacije na celotnem območju občine. 5. 5. Za sedaj naša občina ni zadolžena in ne vidim potrebe po njeni zadolžitvi v prihodnje. o CM <0 -Q O CO CD ■ | S1 >co 10 ^^^^TOKALNE VOLITVE 2014 1m\ o co OBČINA SVETA TROJICA V SLOVENSKIH GORICAH Darko Fras (skupina volivcev), 47 let, univerzitetni diplomirani pravnik, župan 1. Sem za tesnejše povezovanje občin v smislu združevanja in specializacije nekaterih občinskih služb in nalog v skupne občinske uprave in za več skupnih medobčinskih projektov, ne pa za finančno centralizacijo, ki bi gotovo pomenila ponovno zaostajanje razvoja na podeželju. 2. Omejitev županskega mandata ni potrebna, saj tako ali tako odločajo volivci in imajo možnost izvoliti drugega kandidata, če se jim zdi primernejši. 3. Podpiram! Vsaj v večjih občinah je to nujno potrebno. Tudi v manjših občinah bi to prepustil odločitvi izvoljenega kandidata. Glede na to, da je treba večino nalog župana opravljati v dopoldanskem času, poleg vseh protokolarnih obveznosti, ki so še v popoldanskem času in med vikendi, si ne znam predstavljati, kako bi lahko nekdo kakovostno opravljal še kako drugo službo ali celo vodil podjetje in hkrati bil dober župan. Razen tega se kot lastnik podjetja ali s. p. ne moreš izogniti konfliktu interesov med javnim in zasebnim interesom, kar pa po nepotrebnem meče slabo luč na lokalno samoupravo in župane nasploh. 4. Izgradnjo vodovoda, javne razsvetljave in razširitev ceste v naselju Gočova, saj smo za to investicijo že pridobili sredstva EU in tudi podpisali pogodbo z izvajalcem. Prav tako bomo nadaljevali projekte izgradnje pločnikov in avtobusnih postajališč v naselju Gočova in Sp. Senarska ter program modernizacije občinskih cest v Oseku, Zg. Porčiču in Verjanah. 5. Zadolženost naše občine je zmerna, smo v zlati sredini, obveznosti so dolgoročne in jih z lahkoto poravnavamo. Razen tega so bili krediti najeti za investicije, kot so osnovna šola, vrtec, športna dvorana, kanalizacija in brez najetja kreditov tudi ne bi bili sposobni črpati pridobljenih sredstev EU, kar bi bila neizmerna škoda. Danijel Tušek (SD), 46 let, inženir elektoenergetike, vodja vzdrževanja in nadzora 1. Ne strinjam se z združevanjem občin takoj, saj so do sedaj odigrale neprecenljivo vlogo pri razvoju okolja, kjer so bile ustanovljene. V perspektivi pa sem prepričan, da bo prišlo do združevanja občin predvsem takrat, ko bo zgrajena glavnina komunalne infrastrukture. 2. Sem za omejevanje županskega mandata. Po moji presoji naj traja osem let. 3. V občinah z manj kot 5000 prebivalci ne vidim razloga za profesionalno opravljanje funkcije župana. 4. Razvoj turizma z izkoriščanjem turističnih potencialov (jezero, cerkev) in ureditev južne vpadnice Mariborske ceste ter izgradnjo pločnika. 5. Glede na to, da smo v prejšnji skupni občini zaostajali z razvojem, kot mlada občina pa skušamo ta zaostanek nadoknaditi, niti nismo prezadolženi, čaka nas pa še veliko dela in investicij. Podpiram zadolževanje občin, če za tem stojijo projekti širšega pomena v namene javne koristi. Marjan Klobasa (NSi), 49 let, strojni tehnik, podjetnik 1. Načeloma mislim, da so majhne občine na lokalni ravni učinkovitejše in nisem za združevanje 2. Nisem za omejitev, saj so volitve vsaka štiri leta in se takrat preveri zaupnica aktualnemu županu. 3. Naj bo to vezano na velikost občine. 4. Zagon turizma in malega gospodarstva. 5. Ocenjujem, da vse investicije oziroma nakupi v naši občini niso bili najbolj smotrni oz. investicijsko naravnani in da bi se s sredstvi, ki so bila na razpolago, dalo narediti več oziroma jih učinkoviteje porabiti - za spodbujanje razvoja občine. Smiljan Fekonja (SDS), 48 let 1. Sem za združevanje občin, se bolj nagibam, da se v manjših občinah zmanjša število, največ na dva zaposlena. Druga delovna mesta se reducirajo in preidejo na skupne službe v združeni občini. Župa-novanje pa naj bo častna funkcija. 2. Sem za omejitev, in to na dva županska mandata. Mislim, da če župan resnično trdno in pošteno dela dva mandata, se iztro-ši. Sicer pa je to tudi vprašanje za volivce: zakaj ponovno (tretjič ali celo več) zaupati županu, ki ni izpolnil svojih predvolilnih obljub in zastavljenih programov? 3. V manjših občinah, kot je naša, ne podpiram profesionalne funkcije občana, tudi sam kandidiram nepoklicno, ampak bom delo opravljal profesionalno. 4. Kar nekaj jih je: vrnitev zdravnika v kraj, zmanjšanje porabe finančnih sredstev javne uprave, znižanje komunalnega prispevka za graditelje, ureditev okolice okrog jezera in zagon turizma, vsem občanom zagotoviti dostop do interneta in uspešnejše črpanje evropskih sredstev. 5. Nad zadolženostjo naše občine sem razočaran in se z njo tudi ne strinjam, ker so bila nekatera sredstva porabljena za zgrešene projekte - nakup nepremičnin, ki še sedaj ne služijo namenu. ; OBČINA ZAVRC Miran Vuk (SLS), 53 let, ekonomski tehnik, soustanovitelj poslovnega sistema RM Vuk 1. Nisem za združevanje občin, ker bi razvoj zastal, kot je to bilo v preteklosti. 2. Nisem za omejitev županskega mandata. Uspešni naj ostanejo, dokler uspeh traja. 3. Nisem za profesionalno opravljanje županske funkcije. Naj bo to častna funkcija. 4. Med projekti, ki bi jih kot bodoči župan v svoji občini gotovo realiziral, so ureditev vaškega jedra, gradnja vrtca in zdravstvenega doma. 5. Zadolženost naše občine je upravičena, ker so vsi dolgovi vezani na točno določene projekte. Uk Slavko Pravdič (NSi), 46 let, strojni tehnik, tehnični direktor 1. Sem za ohranitev samostojne občine Zavrč kot ene najmanjših v Sloveniji, saj se je pravi razvoj začel komaj z ustanovitvijo občine. V primeru združevanja občin pa enakomernega razvoja več ne bo. 2. Ne zdi se mi nič spornega, da je mandat župana neomejen. 3. Ali je funkcija župana profesionalna ali neprofesionalna, dajmo na izbor vsaki posamezni občini in občinskemu svetu, vsekakor pa naj bo to vezano na velikost občine. 4. Kot eno izmed točk programa naj izpostavim reševanje problematike mladih in zadržanje mlade populacije doma v naši občini. Tudi v kmetijstvu in turizmu imamo ogromne kapacitete. 5. Zadolženost naše občine je vsekakor upravičena vse dotlej, dokler se sredstva porabljajo pravilno za razvoj infrastrukture, ohranitev delovnih mest in spodobno življenje. Alojz Benko (SLS), 60 let, dipl. upravni organizator, vodja tehničnih pregledov 1. Sem proti združevanju, najprej je treba ustanoviti regije. 2. To ni pomembno, župan je izvoljen in možnost kandidirati ima vsak. Vt 3. Da, podpiram poklicno opravljanje županske funkcije. 4. To je odvisno tudi od novega občinskega sveta. 5. Občina trenutno ni zadolžena. LOKALNE VOLITV, 11 SVETI ANDRAŽ V SLOVENSKIH GORICAH -k Franci Krepša (NSi). 47 let, univ. dipl. ing. strojništva, župan 1. Nisem za združevanje občin, saj bi to spet pomenilo zaostajanje v razvoju in podhranjenost podeželja. Ta zaostanek nam je uspelo v preteklih štirih mandatih v veliki meri zmanjšati, tako da smo primerljivi z urbanimi središči. Več manjših občin ima možnost pridobiti več nepovratnih evropskih sredstev kot nekaj velikih. Ta sredstva pa so tudi bolj pravično razdeljena po celotnem slovenskem prostoru. 2. Nisem za omejitev županskega mandata. Razlog za to je preprost, če se vidi, da nek župan dobro dela ga je nesmiselno omejevati s številom mandatov. Preverjeno dejstvo namreč je, da vsak novoizvoljeni župan rabi za to, da spozna vso delovno področje in se vpelje v delo, vsaj dve leti. 3. Menim, da naj bo to izbira vsakega župana. Če je župan občine profesionalno zaposlen, je vedno na razpolago svojim občanom. Strošek plače profesionalnega župana ni večji, ampak manjši, saj bi moral biti namesto njega zaposlen še dodatno kakšen uslužbenec. 4. Modernizacija ceste v Drbetincih, Vitomarški vasi, makadamski cest proti Žu-petincem in povezave Hvaletinci-Novinci ter pločnik skozi center Vitomarcev. Dokončanje kanalizacijskega omrežja v Vitomarcih ter sofinanciranje malih čistilnih naprav do 50 % po celotni občini. Lastna vodooskrba - že zgrajene vodne vrtine - ter izgradnja širokopasovnega omrežja - optike po celotni občini. 5. Zadolženost naše občine je pod 8 % letnih prihodkov, kar je kar nekaj pod zakonskim predpisom ZFO. Zadolženi smo za novogradnjo šole, vrtca in telovadnice ter večnamensko dvorano. 2. 3. 4. 5. Darja Vudler (Neodvisna lista Skupaj za ljudi!), 32 let, univerzitetna diplomirana pravnica, samostojna podjetnica 1. Nisem za združevanje občin, pač pa za večji prenos nalog na Skupno občinsko upravo. To si predstavljam na način, da bi občina sicer sprejemala vloge občanov, da slednjim ne bi bilo treba za vsak opravek v "mesto", sicer pa bi se v največji meri posvetila potrebam kraja, osredotočala na projekte in pridobivanje sredstev. Županski mandat bi bilo smiselno omejiti na največ dva zaporedna mandata. Verjamem, da je osem let dovolj dolga doba, da župan pokaže ves svoj potencial in uresniči ideje. Vse, kar je več, je prisiljeno. Ne podpiram profesionalnega opravljanja funkcije za župana v majhnih občinah in menim, da bi opravljanje funkcije moralo biti vezano na velikost občine. Sama sem bila pet let zaposlena v občinski upravi, zato iz prve roke poznam razmere in trdim, da v naši občini župan lahko opravlja funkcijo nepoklicno. S tem bi preprečili tudi morebitne finančne motive županov glede odločitve h kandidaturi. Še vedno nimamo trgovine, zato morajo starejši na avtobus po živila. To je nedopustno, zato se že sedaj dogovarjamo, da bo trgovina ena prvih realiziranih projektov. Pomembno vlogo v naši občini imajo tudi društva, ki so do sedaj imela premalo pozornosti in sredstev za delovanje, tudi to bomo spremenili. Prav tako se vse preveč mladih odseljuje iz naše občine, saj jim le-ta ni omogočila gradbenih parcel in s tem spodbujala, da bi ostali. Zato se bomo prioritetno lotili ureditve prostorskega plana občine in s tem omogočili mladim, da ostanejo. Menim, da je zadolženost upravičena, kadar je občina dobro razmislila, ali se je zadolžila za prave projekte, v prvi vrsti pa bi morala za vse svoje projekte prioritetno črpati sredstva iz evropskih skladov. V naši občini smo se najbolj zadolžili z izgradnjo kulturne dvorane in osnovne šole. OBČINA LENART 2. 3. 4. 5. Janez Kramberger (skupina volivcev in SLS), 53 let, župan 1. Združevanje občin bi bilo smiselno takrat, ko bomo dosegli evropsko primerljivo raven komunalne opremljenosti naših občin. Sem pa za spremembo Zakona o lokalni samoupravi, ki bi razmejil pristojnosti občin glede na velikost in potrebe. Nisem za omejitev mandata, ker gre za večinski sistem izvolitve župana. Menim, da bi bilo primerno, da župani poklicno opravljajo funkcijo v občinah nad 10.000 prebivalcev. Večjo težo moramo dati profesionalizaciji občinskih uradnikov. Ureditev čistilnih naprav in dokončanje vodovodnega omrežja v občini. Zadolženost je upravičena, saj smo zadolženi namensko in v skladu z zakonom o financiranju občin. / Andrej Kocbek (SD), 64 let, diplomirani obramboslovec, upokojen 1. Načeloma podpiram združevanje občin, vendar selektivno glede na njihovo aktivnost in dosežen razvoj, nikakor pa ne administrativno. 2. Volivci imajo vedno prav. 3. Profesionalno opravljanje funkcije bi vezal na velikost občine, oziroma bi morda bilo najbolje, če bi bili profesionalni župani tam, kjer ima občina upravno enoto. Zagotovil bi čistilne naprave v občini in tiste, ki so že postavljene, usposobil, da bi nemoteno delovale. Zadolženost občine je absolutno previsoka, za mnogo zadev neupravičeno. 4. 5. 3. 4. 5. Igor Jurančič (skupina volivcev), 52 let, tehnolog prometa 1. Za združevanje ni pravi čas, napaka je bila storjena že v začetku, saj bi bila nujna predhodna regijska razdelitev. 2. Absolutno županstvo naj traja le dva mandata, ker podatki kažejo, da ko se župani "ustalijo", njihova zavzetost in storilnost močno pade. Predvsem pa razvojnih projektov ne izbirajo po željah lokalnih skupnosti - občanov. 3. Županska funkcija je zelo odgovorna in naj bo profesionalna, če naj bo profesionalnost vezana na velikost občine, pa je zelo relativno vprašanje in bi odgovori lahko bili nepopolni oz. preobširni. 4. Glede na bilančno stanje je nemogoče nekaj zagotoviti, tisti, ki bo na to odgo- Marjan Banič (SDS), voril z navajanjem projektov, bo odgovoril nerealno in brez podlage. Zanesljivo pa je to, da občina Lenart potrebuje razvoj, boljšo infrastrukturo (varne poti v šolo, pločnike, kolesarske poti, ureditev mestnih in krajevnih jeder, trgov, prenočitvene kapacitete, podporo podeželskemu turizmu itd.), predvsem pa enakomeren razvoj. 5. Zadolžitev je prevelika. Projekti, za katere smo se zadolžili, so bili slabo izbrani - planirani, predvsem pa predragi in izvedeni brez zadostnega nadzora. Ivan Vogrin (skupina volivcev), 53 let 1. Odgovor je v knjigi Recikliranje zdrave pameti na strani 37. 2. Sem za omejitev županskega in poslanskega mandata. Odgovor je prav tako na strani 37. Za vse projekte, zajete v knjižici Moč zdravega razuma, zagotavljam, da bodo izvedeni. Po uradnih podatkih Ministrstva za finance je občina Lenart konec leta 2012 osma najbolj zadolžena občina v Sloveniji. Uradnih podatkov za leto 2013 še ni. Toda neuradni podatki kažejo, da je občina Lenart v tem času najbolj zadolžena občina v Sloveniji. Zadolženost občine se je od leta 2006, ko sem zapustil župansko funkcijo, v osmih letih povečala za devetkrat. 68 let • brez odgovorov J 12 ^yKALNE VOLITVE 2014 pa ESI Milan Gumzar (skupina volivcev), 61 let, livar, župan 1. Nisem za združevanje občin, saj so občine predvsem na podeželju pokazale upravičenost svojega obstoja. 2. Omejitev županskega mandata urejujejo volivke in volivci vsaka štiri leta, zato je to treba prepustiti njim. 3. Funkcija župana je lahko profesionalna ali neprofesionalna, o tem se naj odloči sam župan oz. občinski svet ob sestavi proračuna. 4. Dokončanje vrtca in postavitev dodatnih igral za otroke, nadaljnje iskanje investitorja za izgradnjo termalnega kompleksa, nadaljevanje obnove in novogradnje kanalizacijskega omrežja po celotni občini, v sklopu katerega je treba obnoviti tudi cestno omrežje in skupaj s sosednjimi občinami graditi dodatne kolesarke in sprehajalne poti, za kar bo treba pridobiti dodatna evropska sredstva, urediti pokopališče in poti na pokopališču, zagotoviti požarno in zaščitno varnost z nabavo dodatne opreme (gasilske avtocisterne), skrb za delovanje društev in ustanov, posvečati več pozornosti in skrbi za vzdrževanje komunalne infrastrukture. 5. Občina je zadolžena kratkoročno in dolgoročno v višini 1.800.000 evrov in vsa zadolžitev je bila opravljena za prepotrebne objekte v občini, zato je zadolževanje upravičeno. Milan Repič (SLS), 45 let • brez odgovorov J /A > Rajko Janžekovič (SDS) 39 let, univ. dipl. teolog, župan 1. Nasprotujem ukinitvam občin, saj menim, da vse občine delajo dobro. Takšnega razvoja na podeželju, kjer živi več kot 50 odstotkov prebivalstva Slovenije, ne bi bilo. Žalostno pa je, da o tako pomembnih zadevah razglabljajo in tudi odločajo takšni, ki dela občin sploh ne poznajo. Županski mandati so tudi že sedaj omejeni. Če ne delaš dobro, te občani več ne izvolijo. Podpiram profesionalno funkcijo županovanja, predvsem iz razloga, ker vemo, da se človek ne more posvetiti več področjem hkrati v enaki meri. Kdor meni, da lahko županovanje pelje z levo roko, se krepko moti. Prav tako se ne strinjam s tem, da je nekdo upokojen in opravlja funkcijo župana ali celo poslanca. V takšnem primeru ne bi smel prejemati ali pokojnine ali plače. Če bom izvoljen, lahko zagotovim, da bomo zgradili nov vrtec, za katerega imamo gradbeno dovoljenje in bi moral biti zgrajen že v tem mandatu. V drugem mandatu bo do realizacije prišlo, ne glede na sredstva po razpisih. Zadolženost občine je upravičena toliko, ker so bili krediti najeti za infrastrukturo, ki je nujno potrebna. Žal pa mi je, da v preteklosti niso znali pripeljati v občino nepovratnega denarja. 2. 3. 4. 5. OBČINA GORISNICA Franc Šuen (Demokratična stranka dela DSD) 49 let, strugar 1. Nisem za združevanje občin. Manjše samostojne občine so sposobne doseči večji razvoj. 2. Nisem za omejitev županskih mandatov. Uspešni in zaupanja vredni župani naj nadaljujejo delo. 3. Profesionalno županovanje naj bo pogojeno z velikostjo občine. 4. Med projekti, ki bi jih zagotovo izvedel, so: primeren prostor za otroke (gradnja vrtca), primerna infrastruktura do vseh gospodinjstev v občini (modernizacija cest, javna razsvetljava, zagotovitev pokritosti signala za mobitel). 5. Upravičenost prevelike zadolženosti, ki zahteva tudi visoke obresti, je vprašljiva. □ Slavko Visenjak (skupina volivcev) o CM CD -Q E ID ti (D in O co (D i "S1 >co 2. 3. > 57 let, dipl. inž. agronomije, direktor PP v Srbcu 1. Glede na stanje v državnem proračunu in glede na razvoj, ki je bil v lokalnih skupnostih dosežen v zadnjih letih, sem za to, da se začne proces združevanja občin. Sem za združevanje po lokalnem principu. Sam sem bil že dva mandata župan. Mislim, da je to dovolj po daljšem premoru - treh mandatov - možna ponovna kandidatura. V večjih in mestnih občinah se mi zdi potrebna profesionalna funkcija župana - če ima občina več kot 10.000 prebivalcev. V manjših občinah naj župani funkcijo opravljajo neprofesionalno. Zagotovo bom povečal zaposlenost v občini in prebudil družbene dejavnosti. Glede zadolženosti smo v dobrem položaju, saj občina po besedah sedanjega župana ni zadolžena. Če je to prav, pa nisem prepričan. Silvo Sok (NSi) 39 let, ekonomist, direktor 1. Nisem za združevanje občin, sem pa za povezovanje v primeru skupnih večjih projektov in v primeru razdelitve del zaradi znižanja stroškov, pri tem pa se raven storitve za občane ne sme znižati. 2. Nisem za omejitev županskih mandatov. Če župan dela slabo, imamo vsake štiri leta volitve in ga lahko zamenjamo. Če dela dobro, ni razloga za zamenjavo. 3. Profesionalna ali neprofesionalna funkcija? Zdajšnja ureditev se mi zdi primerna. To odločitev prepuščam modrosti izvoljenega župana, kar on meni, da je za občino najbolje. 4. Med projekti, za katere lahko z gotovostjo trdim, da bodo izvedeni, je energetska sanacija objektov v lasti občine. 5. Sem proti zadolževanju, razen v nujnih primerih, recimo pri elementarnih nesrečah in za projekte, ki v roku desetih let sami poplačajo vloženo investicijo. Jože Kokot (SLS s podporo SDS), 68 let, strojni tehnik, župan 1. Nisem za združevanje občin. Skozi obdobja delovanja občine Gorišnica se je pokazalo, da lahko občina uspešno izpelje vse naloge iz svoje pristojnosti. 2. Nisem za omejitev števila županskih mandatov. V občini se župan izbira na podlagi dosedanjega dela in plana za naslednjo obdobje. Zato ni razlogov za omejevanje uspešnih kandidatov. 3. Županstvo štejem kot častno funkcijo in kot tako neprofesionalno. 4. Med projekti, ki jih bom kot bodoči župan gotovo realiziral, so športni center Gorišnica, dom starejših občanov, poslovno-stanovanjski objekt. 5. Občina Gorišnica ni zadolžena. torek • 30. septembra 2014 Šport, zanimivosti Štajrnhi 15 NEZNANO O ZNANIH Živa Dvoršak: »Moj podvig lanskega leta so bile knjige Harry Potter v angleščini.« Živa Dvoršak V času, ko je zaključeno svetovno strelsko prvenstvo v španski Granadi, vam v naši rubriki predstavljamo najboljšo slovensko strelko Živo Dvoršak. Živa je dobitnica bronastega odličja z evropskega prvenstva z zračnim orožjem v danskem Odenseju 2013 in udeleženka poletnih olimpijskih iger v Londonu 2012. Prav tako pa je večkratna državna prvakinja v mladinski in članski konkurenci ter državna rekorderka z zračno in MK-pu-ško. 1. Prve tri asociacije ob omembi Ptuja? Jaaa, Ptuj, gremo! Nočni pogled na grad, ko se sprehajaš čez most za pešce. Kurenti. J 2. Kaj vas pri ljudeh najbolj privlači oz. pritegne? Odprtost, a hkrati zadržanost, nasmeh in močan stisk roke. 3. Katere osebnostne lastnosti pri sebi najbolj cenite? Poslušnost, zvestobo in da sem vedno pripravljena pomagati. 4. Kaj najraje počnete v prostem času? Družim se z družino in prijatelji, berem, gledam filme ali pa preprosto ležim in (ne) delam nič. 5. Kaj je najpogosteje na vašem jedilniku? Testenine in solatni krožniki. 6. Kam najraje hodite na dopust? V Šmarje pri Jelšah. 7. Vaš najmanj in najbolj priljubljen predmet v šoli? Matematika se znova in znova seli iz najmanj do najbolj priljubljenega. 8. Kdo so za vas največji športniki/športnice današnjega časa? Tisti, ki uživajo v športu in spoštujejo »fair play«. 9. Kakšno glasbo najraje poslušate in kdo so vaši priljubljeni glasbeni izvajalci? Ne bi se mogla opredeliti. Poslušam vse. Kaj in katerega izvajalca, je pa odvisno od dnevnega počutja. 10. Kateri film ste si ogledali nazadnje in kdo so vaši priljubljeni filmski igralci/igralke? Zadnji film, ki sem si ga ogledala, je bil Društvo mrtvih pesnikov. Tudi tukaj ne bi mogla izbrati najljubšega oziroma priljubljenega filmskega igralca. Po navadi je tako, da če mi kdo res ni všeč, potem si filma ne ogledam. 11. Katero knjigo ste prebrali nazadnje in katera je vaša najljubša knjiga? Trenutno berem The Trading Athlete, ki sta jo napisala Shane Murphy in Doug Hirschhorn. Knjiga povezuje športno psihologijo s trgovanjem s finančnimi vrednostnimi papirji. Vse, kar sem uspela v tem letu prebrati, je bilo v povezavi s športno psihologijo. Moj podvig lanskega leta so bile knjige Harry Potter v angleščini. Uspela sem prebrati prvih pet delov. 12. Kdo je vaš najboljši prijatelj/prijateljica? Ne bi izbrala samo ene osebe. Poleg družine bi lahko na prste ene roke preštela še tiste res najbližje prijatelje/prijateljice, ki jih imam in mi vedno stojijo ob strani. 13. Kakšne so vaše sanje? Živeti za vsak trenutek posebej. 14. Kaj bi spremenili v svetu, če bi imeli čarobno palico? Dosegla več spoštovanja in iskrenosti pri ljudeh. 15. Kaj boste počeli po zaključku kariere? Trenutno še ne razmišljam o tem toliko podrobno. Pridno študiram, zanimam se, kaj vse obstaja v povezavi z mojim študijem in imam kar nekaj možnih poti, ki jih lahko izberem tudi še v času športne kariere. Janko Bezjak Športno plezanje • Mina Markovič Medalje je med seboj težko primerjati » « Najuspešnejša slovenska športna plezalka Mina Markovič je septembra svojo že zdaj bogato zbirko kolajn z velikih tekmovanj dopolnila še z dvema. Na svetovnem prvenstvu v španskem Gijonu je osvojila kombinacijski bron ter še manjkajočo kolajno, težavnostno srebro. Po uresničenem cilju lahko do konca sezone le še uživa v plezanju. »Ta medalja je bila kar nekaj časa na čakalni listi. Da je prišla prav letos, po vsem, kar se je dogajalo v letošnji sezoni, in to na ravno najpomembnejši tekmi, mi res veliko pomeni. Na prejšnjih svetovnih prvenstvih sem imela kar nekaj nesreče, zato sem še toliko bolj vesela, da mi je tokrat uspelo tekmo odplezati po načrtih in predvsem v finalu odplezati tako, kot znam, in da se je finale razpletel tako, kot se je,« je povedala Ptuj-čanka, skupna zmagovalka svetovnega pokala v težavnosti in kombinaciji v sezonah 2011 in 2012, ki bo 23. novembra dopolnila 27 let. »Primerjati skupno zmago v svetovnem pokalu ali pa medaljo na SP je zame zelo težko, ker te medalje niso bile dosežene v istem obdobju, času in v istih razmerah. Zdaj mi ta medalja definitiv-no zelo veliko pomeni,« je dodala športna plezalka, ki ji še vedno največ pomeni osvojena zlata kolajna na lanskih svetovnih igrah v kolumbijskem Caliju: »Svetovne igre mi osebno še vedno pomenijo največ, je pa tudi odvisno od tega, kako se ti je kakšna tekma vtisnila v spomin, kaj se je dogajalo na njej, kako si tekmo odplezal in celotno dogajanje okrog tega. Vsaka tekma ima sicer neko svojo zgodbo.« Na vprašanje, ali bi skupno zmago v svetovnem pokalu zamenjala za zmago na svetovnem prvenstvu, pa je odgovorila: »Rajši počakam in še to osvojim.« Naslov svetovne prvakinje je v Gijonu pripadel tekmici v smereh in prijateljici zunaj tekmovališč Južnokorejki Džain Kim: »V finalu je bilo treba za zmago tokrat narediti kar precej. Džain je pokazala res dobro in kakovostno plezanje po celotni smeri. Pričakovala sem sicer težjo smer, oziroma da bom v medaljo morala več vložiti in se še bolj potruditi, iztisniti res vse iz sebe ter plezati brez napak, če bom želela skočiti na štenge' na SP. Tako pa sem do mesta, na katerem sem padla, padla še relativno spočita. Je pa po tem sledil kar precej težak gib, mogoče še napačna postavitev, in ni šlo več, ampak na koncu se je razpletlo, kot se je.« Kimova je edina v finalu preplezala smer do vrha: »Tako, kot je ona naredila tisti gib, sem si nekako na pol postavila v glavi že med ogledom. Položaj v smeri pa je bil drugačen. Ko sem prišla gor, sem videla, da načrt iz ogleda ne bo deloval, potem sem hitro poskušala poiskati drugo rešitev in uporabila prvo, ki mi je padla na pamet, kar je bilo mogoče malo prenagljeno. Tako, kot je naredila tisti gib Džain, pa je bilo res precej težko, zato res čestitke, ker je pokazala kar nekaj moči v tistem delu smeri.« Sezona se še ni končala, do sklepnega dejanja novembra v Kranju je še naporna oktobrska azijska turneja: »Že Arco rockmaster in sploh svetovno prvenstvo, ki je bil pika na i, Mini Markovič medalja na svetovnem prvenstvu v težavnosti veliko pomeni. sta mi dala le še en dodaten val energije. Čez sezono sem imela močne zavore, ki jih nisem znala sprostiti. Sama od sebe sem ne vem kaj pričakovala, potem pa na kakšni tekmi ni bilo tako, kot sem pričakovala, da bo. In na naslednji tekmi je bilo še slabše, ker sem si v glavi ustvarila še večje prepreke. Zdaj pa se je vse nekako sprostilo in sama forma je šla gor, kar je posledica tudi tega, da sem precej Mina v družbi reprezentančnih kolegov znižala pričakovanja do sebe in res zaplezala z enim samim ciljem, da uživam in da odple-zam, da pokažem, kaj imam in da mi je vseeno, kaj se bo na koncu zgodilo. Zdi se mi, da sem kar odprla eno tako zapornico in ta val lahko gre še samo naprej in komaj čakam vse naslednje tekme. V bistvu me ni strah, kaj bo, ampak se veselim, da bom lahko le plezala v smereh, ki jih bodo postavili.« O načrtih v skupnem seštevku, lansko sezono je sklenila na skupno drugem mestu, pa je dejala: »O tem nočem razmišljati. Ravno to razmišljanje me je pripeljalo do takšnih rezultatov, kot so me spremljali v prvem delu sezone. Pol sezone je za mano, kar sem naredila, sem naredila, s to pripravljenostjo, ki jo imam zdaj, in z enim samim ciljem, si res želim plezati na preostalih tekmah brez pričakovanj. Ker vem, da sem dobro pripravljena, se veselim tekem, ki prihajajo, in se ne obremenjujem s tem, kje bo črta za stopničke potegnjena na koncu leta. Dovolj stopničk svetovnih pokalov sem že osvojila, da lahko zgolj še uživam in plezam smeri, ki jih postavijo.« sta Športno plezanje • Državno prvenstvo Markovičeva in Škofic še nepremagana V dvorani tržiških olimpij-cev so v soboto pripravili drugo tekmo letošnjega državnega prvenstva v težavnostnem plezanju. Mina Markovič pri članicah in Domen Škofic pri članih ostajata neporažena. Po zmagah v Šmartnem pri Litiji sta oba slavila tudi v finalu tržiške tekme. Pri članicah je še drugo letošnjo zmago slavila Ptuj-čanka Mina Markovič, ki v letošnji sezoni tekmuje za ŠPK Plus Sežana. Vrh smeri sta pri članicah osvojili dve tekmovalki. Podvig Markovi-čeve je ponovila Tjaša Kalan (AO Kranj), ki pa je bila druga na podlagi nekoliko slabšega kvalifikacijskega izida. Tretja je bila Rebeka Kamin (ŠPO Domžale), četrta Jera Lenar-dič (AO Kranj), peta pa Katja Kadič (ŠPO Rašica). V skupnem seštevku pri članicah je s polnim izkupičkom 200 točk na vrhu Mar-kovičeva, druga je Kalanova (145), tretja Kadičeva (131). Pri članih je z dvema zmagama v vodstvu Škofic (200), drugi je Primožič (120), tretji pa Martin Bergant (PK Škofja Loka). Prihodnji teden bo v Log-Dragomeru tekma članskega državnega prvenstva v balvanih, tretjega tekma DP v težavnosti pa bo 8. novembra v Škofji Loki. Državno prvenstvo se bo sklenilo s tradicionalnimi plezalnimi dnevi Kranja od 28. do 30. novembra. sta 16 Štajerski Šport, zanimivosti petek • 26. septembra 2014 Motokros • Tim Gajser Motokros • Pokal narodov » Naslov v razredu MX2 je izvedljiv cilj « Mladi slovenski motokro-sist Tim Gajser je nedavno končal zelo uspešno sezono v svetovnem prvenstvu. V razredu MX2 je bil na koncu peti, še posebej ob koncu sezone pa je nizal vrhunske uvrstitve in bil velikokrat na stopničkah. Tudi zato je tovarniška ekipa Honde z njim že podaljšala sodelovanje in bo delo nadaljeval vsaj še dve sezoni. Končno peto mesto, le pet točk za četrtim Francozom Dylanom Ferrandisom, je statistični izkupiček Gajserja v SP, a na posamičnih dirkah je bil že tik pod vrhom. Pravzaprav mu za krono manjka le še zmaga v skupnem seštevku obeh voženj, saj je bil na dirki skupno že drugi in tretji. »Ta sezona je bila res najuspešnejša po 2012, ko sem bil evropski mladinski prvak v razredu do 125 ccm. Na začetku je bilo nekaj težav, potem smo začeli zelo dobro delati. Ujeli smo se z ekipo, zdaj se res zelo dobro razumemo in smo kot eno. V drugi polovici sezone je bilo vse skupaj precej bolje, na zadnjih dirkah sem bil na vsaki med pet v skupnem seštevku,« je sezono strnil Gaj-ser. Na zadnjih dirkah v Braziliji in Mehiki je bil na dveh posamičnih vožnjah celo najhitrejši, tako da je konec sezone prišel kar prehitro: »Seveda je Reportaža sezona minila zelo hitro. Tekem je bilo veliko, ampak ko se zabavaš, uživaš, je veliko lažje. Minilo je en, dva, tri.« Že sredi sezone je bila njegova prihodnost določena: tovarniška ekipa Honde je bila z mladim, tedaj še 17-letnim dirkačem zelo zadovoljna. Japonci so z njim podpisali še dveletno pogodbo, tako da bo mladi slovenski mojster motorja, ki je avgusta postal polnoleten, vsaj še dve leti ostal v istem razredu. »S Hondo sem podpisal še za dve leti, upam pa tudi, da bomo sodelovali še naprej. Ekipa mi je zelo všeč, dobro se razumemo. Za naslednje leto si želimo še izboljšati motor. Saj je že zdaj dober, odličen, a se da še izboljšati in preizkusil ga bom že na oktobrskem testiranju. Upam, da bom v naslednjem letu napadal prva tri mesta v skupnem seštevku,« že razmišlja o prihodnosti Gajser, ki se veseli, da je že letos naredil velik korak naprej in da bo prihodnje leto takšen razvoj še nadaljeval. Na posamičnih vožnjah je letos zbral kup uvrstitev med najboljše. Dvakrat je bil prvi, štirikrat drugi in petkrat tretji: »Bilo je veliko tekem, a če uživaš, hitro mine tudi 16 tekem v SP. Bili smo po vsem svetu, za prvo sezono je vrhunsko, če si med prvih pet v skupnem seštevku.« Tim Gajser utrpel poškodbo vretenc in rebra Foto: Mojca Vtič Tim Gajser: »Bili smo po vsem svetu, za prvo sezono je vrhunsko, če si med prvih pet v skupnem seštevku.« »Konkurenca je močna, kakšnih deset nas je zelo skupaj in imamo približno enako hitrost. Veliko je odvisno od starta, linije, od tega, kako ti ustreza proga ... tako je tudi DŠI Most Ptuj se je predstavilo lionsom Ko je Ptujčan Jurij Šar-man postal guverner Zveze Lions klubov Slovenije, je sprejel odločitev, da 1. sejo kabineta skliče na Ptuju. Ta dogodek se je zgodil v soboto, 20. septembra 2014, v hotelu Primus, na katerem je bilo prisotnih preko 60 udeležencev, med njimi prejšnji guvernerji, predsedniki oziroma predstavniki Lions klubov Slovenije in nekateri drugi gostje. Tudi Andreja Razlag, predsednica Društva za šport invalidov Most Ptuj, katerega je novi guverner povabil k sodelovanju v smislu predstavitve nekaterih športov za invalide. »To je bilo za naše društvo veliko priznanje, saj smo se zavedali zaupanja, ki nam ga je izkazal novi guverner. Za predstavitve na prostem je potrebnih veliko več logističnih opravil kot v primeru, ko to opravimo v šolskih telovadnicah ali drugih zaprtih športnih prostorih. Treba v DR. ŠTEFAN CELA ff Foto: Stephan Mai Na šahovnici za slepe sta se pomerila predsednica DŠI Most in novi guverner. Slovensko reprezentanco v motokrosu na pokalu narodov v latvijskem Kegumsu sta zastopala le Klemen Gerčar in Jernej Irt. Tretji Slovenec - Tim Gajser - je zaradi poškodbe ostal brez nastopa v finalu A. Mladi slovenski mo-tokrosist ima počeni vretenci in rebro. »Jutro v Kegumsu žal ni prineslo dobrih novic. Po včerajšnji odlični kvalifikacijski dirki, ko je osvojil tretje mesto v razredu MX open, so ga odpeljali še na podrobnejši pregled v klinični center v Rigi, kjer pa so po podrobnejših preiskavah ugotovili, da ima počeno peto in šesto vretence, poleg počenega rebra, kar smo izvedeli že včeraj. Na srečo bo lahko Tim hitro stoodstotno okreval,« so sporočili iz slovenskega tabora. Gajser je na enem od sobo- v MXGP in tu se dela trdo, tekme so težke in naporne, a uživam v njih,« pravi Gajser o močni konkurenci razreda MX2. »Če bo vse po sreči, če ne bo poškodb, bi lahko osvojil naslov v MX2. To je izvedljivo in pripravljen sem trdo delati. Če bi mi to uspelo, bi bilo res super. Nato pa bi se rad preizkusil tudi v Ameriki na kakšnem superkrosu, to pa je tnih prostih treningov trčil z enim od počasnejših tekmecev. Dvakrat je padel, drugič celo tako močno, da je moral trening končati po vsega petih krogih. Na enem od skokov je počasnejši tekmovalec v zraku spremenil linijo in Gajserju spodnesel sprednje kolo, tako da je trdo treščil ob tla. Rentgenska slika v mobilni bolnišnici je pokazala počeno rebro, kasnejše dodatne preiskave pa so pokazale še počeni vretenci. Osemnajstletni Gajser bi na tem prestižnem tekmovanju nastopil v kategoriji MX open, kjer tekmujejo s 450-kubičnimi motorji, in ne v svojem razredu MX2. Brez njegove pomoči sta preostala člana reprezentance, Matic Gerčar in Jernej Irt, v finalu zasedlazadnje, 20. mesto. sta povsem drug svet,« je pogled v nekoliko oddaljenejšo prihodnost usmeril dijak četrtega letnika, ki pa mu med sezono za šolo že zmanjkuje časa: »Res je, ni veliko prostega časa. Skušam ga izkoristiti, da se učim in grem v šolo. Zdaj sem v četrtem letniku, naredim še to leto, potem pa grem profesionalno v motokros, samo treningi in dirke.« sta na vsaki podobni predstavitvi, ni treba posebej poudarjati. Tudi tokrat mu ni bilo težko vedno znova in znova odgovarjati na vprašanja, kako izgleda streljanje »stoje«, »kleče«, »leže« za invalide na vozičkih. Posamezniki so se pri streljanju dobro izkazali, tudi novi guverner Jurij Šarman. Ta je nadaljeval preizkušnjo za namiznoteniško mizo, kjer je bil neke vrste sparing partner na invalidskem vozičku eden najperspektivnejših mladih slovenskih igralcev namiznega tenisa med neinva-lidi, 13-letni Ptujčan Marsel Šegula, ki je svoje vtise strnil v naslednji izjavi: »Ni lahko igrati na invalidskem vozičku, saj te le-ta omejuje pri boljši gibljivosti. Prav gotovo je še težje pravim športnikom invalidom, posebej tetraplegikom. Vesel sem, da sem lahko bil del tega dogodka, saj je to velika izkušnja za nas mlade in obenem opozorilo, da smo v življenju previdnejši, saj se kaj hitro lahko vsak od nas znajde v podobni situaciji«. Pri šahu za invalide sta svoje sposobnosti pokazala Davorin Šajnovič in Drago Fijačko iz ZUDV dr. Marjana Borštnarja iz Dornave. Prvi je tudi trikratni državni prvak za varovance VDC Slovenije, drugi pa je na omenjenih prvenstvih posegal po visokih mestih. Za udeležence kabineta je bila prava preizkušnja, igranje na šahovnici za slepe. Tu so predvsem poskušali z zavezanimi očmi čim prej Naročnik: Lista župana dr. Štefana Čelana je bilo pripeljati mizo za namizni tenis, koš za košarko na vozičkih ter nekaj miz in stolov za igranje šaha, pa projektor in platno za streljanje. Tu bi se zahvalila vsem, ki so kakor koli prispevali, da smo predstavitev izpeljali v zadovoljstvo vseh, tako športnikov invalidov kot udeležencev kabineta. Večina od njih se je v posameznih športih tudi preizkusila. Svoje so ponovno opravili naši zvesti člani, prostovoljci, med njimi varovanci ZUDV dr. Marjana Borštnarja iz Dornave, ki je za njih zagotovil tudi prevoz.. Od ostalih je potrebno izpostaviti še Zavod za šport Ptuj, Javne službe Ptuj, Dom upokojencev Ptuj, Namiznoteniški klub Ptuj, Restavracijo de Poncho Ptuj ter hotel Primus Ptuj,« je svoje za- dovoljstvo izrazila predsednica DŠI Most Andreja Razlag. Med športniki invalidi so veliko pozornosti pritegnili košarkarji na vozičkih Urban Iršič, Robert Radič, Danilo Kamenik, Matej Mali in Danijel Milošič pod taktirko neuničljivega Borisa Klepa, podpredsednika DP SV Štajerske iz Maribora. Posamezniki so prvič v živo videli »divje« akcije košarkarjev z močnimi trki, ki so se včasih končale tudi s padci, kar je za njih tako ali tako normalno, le obiskovalci so občasno zadržali dih. To pa jih ni odvrnilo, da veliko njih ne bi sedlo na voziček in poskušalo spraviti žogo skozi obroč. Da je najboljši slovenski strelec med invalidi Franc Pinter Ančo prava atrakcija Foto: Stephan Mai Akcija košarkarjev na vozičkih, članov DP SV Štajerske v osnovni položaj postaviti vsak svojo barvo figur. Prvi je izzval predsednico DŠI Most novi guverner in za nekaj sekund moral priznati njeno premoč. Da je vse potekalo brezhibno, so poskrbeli prostovoljci, člani DŠI Most Ptuj Polona Berlak, Anita Špes, 9-letna Hana Berlak, Marjeta Moran, Miro Moran, Lidija Vastič, Klementina Štebih, Martina Škrjanec, Silva Razlag in Stephan Mai. Slednji je poskrbel, da bo dogodek zabeležen za zgodovino na fotografskem traku. Pomagali so še Ančotov sin Jan ter nekateri starši, ki so spremljali košarkarje. »Ne najdem pravih besed, s katerimi bi lahko izrazil hvaležnost vsem članom društva za ves trud in čas, ki so ga danes vložili v to predstavitev. Bilo je zelo poučno za naše članice in člane. Vsem velik poklon in res velika hvala. Sam sem se preizkusil v vseh štirih predstavljenih športih. Ni bilo lahko, čeprav sem kljub vsemu imel veliko prednosti, saj sem bil le 'namišljen invalid' z veliko večjo sposobnostjo gibanja. Ko sem spremljal to predanost tako športnikov invalidov kot številnih prostovoljcev, zadovoljstvo udeležencev 1. seje kabineta, sem bil še toliko bolj zadovoljen s svojo odločitvijo, da k sodelovanju povabim prav Društvo za šport invalidov Most Ptuj in prepričan sem, da to ni bil naš zadnji skupni projekt,« ni skrival zadovoljstva Jurij Šar-man, guverner Zveze Lions klubov Slovenije 2014/15. Silva Razlag torek • 30. septembra 2014 Šport, pogovori Štajrnhi 17 Nogomet • Borut Kapun, predsednik ŠD NK Veržej Z lastnim igralskim kadrom do vrhunskih rezultatov Prleška občina Veržej je ena najmanjših lokalnih skupnosti v Sloveniji, ki slovi po bogati zgodovini in kulturni dediščini, v zadnjem obdobju pa je daleč naokoli postala prepoznavna tudi na področju športa, zlasti nogometa. Po »črnih« nogometnih scenarijih v Murski Soboti in Lendavi je NK Farmtech Veržej, kot član 2. SNL, prevzel primat najuspešnejšega nogometnega kolektiva v Po-murju. Zagotovo velike zasluge za razcvet tovrstne športne panoge pripadajo predsedniku ŠD Nk Veržej Borutu Kapunu, ki bo v začetku prihodnjega leta končal tretji mandat na tej funkciji. Zanimivo, Borut Kapun nikoli ni aktivno igral nogometa, njegov prednostni šport je bilo kolesarstvo, a nogometna igra ga je od nekdaj privlačila kot gledalca, zato je svoje rojake spremljal na številnih tekmah. Najbolj so ga navduševale mlajše selekcije, še zlasti je ponosen na generacijo dečkov (U-10), ki so leta 2003 postali državni prvaki. Med njimi so igralci, ki še danes na nogometnih zelenicah nekaj pomenijo - Borut Kapun, predsednik SD NK Veržej Matej Pučko, Dejan Kurbus, Jernej Trstenjak, Matej Duh, Alen Brumen, Rok Kocuvan, Kristijan Vrbnjak ... »Gre za obdobje, ko sem skupaj z Dušanom Magdičem, Janezom Mundjarom in še nekaterimi člani UO kluba pričel gradi- ti trdne temelje pri vzgoji in delu z mlajšimi selekcijami, iz katerih smo črpali igralce za člansko vrsto, ki je na tekmovalnem področju zaslovela z nastopi v drugi ligi (sezoni 1993/94 in 1994/95), kasneje pa kontinuiranim zastop- stvom v 3. SNL in kulminacije v sezoni 2012/13, ko je Ver-žeju znova pripadlo mesto v 2. SNL,« se svetle preteklosti spominja Kapun. »Delovanje kluba je usmerjeno v sistematično delo z mladimi, kar se nam vseskozi obrestuje. Leta 2007 je naša vrsta cicibanov (U-8) na tekmovanju »Rad igram nogomet« osvojila naslov državnih prvakov, selekcija U-10 pa je bila tretja. Starejši dečki že sedmo sezono zelo uspešno nastopajo v 1. SNL - vzhod, mladinci in kadeti pa od leta 2010 sodelujejo v drugi ligi. Tudi njih želim videti v 1. SNL,« pravi predsednik ŠD NK Veržej. Seveda njegovi spomini venomer uhajajo na klubske dosežke Veržeja v 2. SNL, ko je v njihovih vrstah blestel poznejši državni reprezentant Milan Osterc - Jagoda. Bil je njihov kadet in mladinec, za člansko ekipo pa je prvič zaigral kot 16-letnik. V spomladanskem delu prvenstva sezone 1994/95 nogometaši Veržeja na domačem igrišču nasprotniku niso oddali niti točke, Jagoda pa se je proslavil kot najboljši strelec takratnega tekmovanja v drugi ligi . O tem, kako je v današnjih težkih gospodarsko-finanč-nih časih na zavidljivi ravni voditi športni kolektiv, Borut Kapun razmišlja: »Prav gotovo zelo zapleteno. Delo- vati moramo v mejah naših finančnih zmožnosti, ki so seveda izjemno skromne. Brez lastnega vložka, tudi denarnega, vsega tega ne bi zmogli. Že res, da nam na pomoč priskočijo donatorji in sponzorji, toda tudi oni v zelo omejenem obsegu, pa še vedno manj jih je. Velika zahvala velja občini Veržej in županu Slavku Petovarju, ki vedno znova izbrska nekaj sredstev iz proračuna, pa tudi s projekti, ki omogočajo črpanje evropskih sredstev, je uspel prodreti na športno področje. Zgradili smo novo tribuno za 400 gledalcev, uredili igrišče z umetno travo pri OŠ Veržej, a potrebujemo še nove slačilnice in pomožno igrišče za vadbo. Polovico ciljev smo uresničili, druga polovica je odprta,« poudarja Kapun, ki še razmišlja o nadaljevanju predsedniškega mandata. Meni, da je tudi za klub in celotno sredino dobro, če se vodstvo po določenem času zamenja. Pri 51 letih je voljan še marsikaj postoriti, novim funkcionarjem pomagati pri vodenju kluba, vsekakor pa želi ostati zvest športnemu kolektivu, kjer so v petdesetletnem delovanju bili izpisani izjemno pomembni tekmovalni in organizacijski dosežki. Niko Šoštarič Tenis • Teniški klub Galtena Izziv je delo na širokem področju Tokrat predstavljamo Teniški klub Galtena, katerega članici sta npr. Nina Potočnik in Nina Pliberšek. Začetki TK Galtena segajo v leto 2007, ko se je ustanovitelj, Rok Galun, začel ukvarjati s trenerstvom. »Ob tem sem še vedno profesionalno treniral, kar pa se je hitro obrnilo in sem se leta 2008 posvetil izključno treniranju. Na začetku sem deloval v Slovenski Bistrici, kjer sem pridobil prve izkušnje in s približno 70 otroki naredili res lepo zgodbo. Nato je naneslo tako, da sem se odločil za pridobivanje izkušenj v Nemčiji, v Wurzburg, kjer sem leto in pol deloval v tekmovalnem klubu. Sledila je vrnitev v Slovenijo in ustanovitev TK Galtena,« je povedal Rok, ki je sledil osnovni ideji, da bi delal na čim širšem področju in da bi ustanovil čim več šol na različnih lokacijah. Iz teh bi združil tiste najbolj talentirane in motivirane tekmovalce ter z njimi delal na višjem nivoju. »To zdaj udejanjamo na področju Maribora, Ptuja, Kidričevega, Sladkega Vrha, Zreč, Slovenske Bistrice, Majšperka, Gorišnice, Velike Nedelje, kjer imamo 13 šol tenisa. Začeli smo leta 2011, sedaj pa imamo iz teh baz prve tekmovalce.« Kako poteka delo na toliko različnih lokacijah? R. Galun: »Logistično, kadrovsko in organizacijsko je to seveda težko, saj trenerji delajo na več lokacijah. Naj- težje je v primerih, ko treningi odpadejo zaradi vremenskih vplivov, ko je treba te nadomeščati, prostih terminov pa je malo. Lani se nam je sicer pridružila zelo kakovostna garnitura trenerjev, v kateri so med drugim Goran Djurdjevic, Ino Ficko, Matej Rus in Jan Lah. Vsi imajo iz preteklosti tekmovalne izkušnje, tudi kot trenerji so se že predstavili v Sloveniji, nekateri tudi v tujini. Vsakemu trenerju so tako namenjene določene teniške šole, ki jih vodi, vse skupaj pa je združeno na nivoju kluba. Pobuda vedno pride z naše strani; na začetku je bilo tako, da smo poiskali zainteresirane partnerje po širšem območju Podravja, kjer so imeli igrišča, a še ni bilo teniških šol. Prve skupine so bile majhne, sedaj pa so že precej številčne.« Kako in kje pa delate s tekmovalci? R. Galun: »Zaenkrat Goran intenzivno dela z Nino Potočnik, kar je poseben primer, saj gre za zelo nadarjeno igralko. V letnem času jih načeloma združujemo v Kidričevem, ki je naša poletna baza, v zimskem času pa v teniškem centru Goya.« Vaš razvoj bo šel verjetno v smeri, da bi imeli lastno igrišče. R. Galun: »Tu še nismo povsem odločeni, je pa ena od možnosti. Druga, v kateri se razvijamo sedaj, je ta, da imamo bazo na obstoječi lokaciji, npr. v Kidričevem. Zaenkrat imamo kakovostne trenerje, zadostno število otrok, tudi določeno prepoznavnost, a je za obstoj potrebno stalno delo in napredek. Sedaj tako vpisujemo nove člane v teniške šole na vseh lokacijah (041 889 905 ali e-mail gali278@yahoo. com).« Z Nino na mladinski grand slam Najbolj izpostavljena tekmovalka TK Galtena je Nina Potočnik, trenutno druga najboljša slovenska igralka v konkurenci mladink. Njen trener je Goran Djurdjevič: »Nina bo naslednje leto končala nastope v mladinski konkurenci, kjer bi rada ujela nastop na kakšnem turnirju za grand slam. Nato jo čaka zahtevni prehod v člansko kategorijo, v kateri je že odigrala nekaj turnirjev. V zadnjih dveh letih so jo močno pestile poškodbe, sedaj si želimo, da jih dokončno sanira in se pripravi na naslednjo sezono. Pri njenih sparingih se povezujemo z drugimi klubi, zelo kakovostni so tudi na turnirjih. Ob tem bi želel izpostaviti to, da smo letos kot člani igrali tudi v 3. slovenski ligi, s čimer smo se kot TK Galtena prvič resno postavili tudi na tekmovalni tir, ne samo kot teniška šola.« Jože Mohorič Foto: Črtomir Goznik Rok Galun, predsednik TK Galtena Foto: Črtomir Goznik Goran Djurdjevič, trener v TK Galtena Foto: NS 18 Štajerski TEDNIK Ljudje in dogodki torek • 30. septembra 2014 Ptuj • Slavko Jerenko, Natov pilot „Če bi živeli v duhu znamenitega Kennedyje- vega stavka, bi bil svet veliko lepši ...!" Natovega pilota Slavka Jerenka s činom podpolkovnika sem prvič srečala lani, v taboru šestih rimskih iger. Že takrat sva se dogovorila, da bo ob prvem ponovnem obisku na Ptuju našel čas tudi za pogovor za naš časopis. Moralo pa je miniti še eno leto, da sva se ponovno srečala. Četudi živi z ženo Ylvo v Nemčiji oz. trenutno v Nato-vi bazi v Italiji, v Neaplju, kjer odgovarja za logistični transport, ga zelo zanima vse, kar se dogaja v rodni domovini, še posebej pa na Ptuju, kjer je živel do svojega tretjega leta, dokler se družina leta 1961 ni preselila v Nemčijo, Düsseldorf, kjer so si ustvarili dom, kjer je odraščal in se šolal. Mama je bila kuharica v ptujski bolnišnici. Kljub temu da je zgodaj zapustil Slovenijo, še vedno zelo dobro govori slovensko, doma so vedno govorili slovensko. Ni bilo vedno lahko, v šoli je moral govoriti nemško, doma so govorili slovensko. Ko je bila še Jugoslavija, so domov prihajali bolj redko, odkar se je Slovenija osamosvojila, prihajajo tri- do štirikrat letno. Hišo imajo Ob železnici na Ptuju. Tam se dobro počuti tudi njegova žena, Nemka po rodu. »Čist zrak, lepo okolje, zdrava narava, vse je zeleno, v gozd lahko greš na sprehod, res je lepo, v tej lepoti oba zelo uživava,« pove Slavko. Tega ni v Nemčiji, kjer živita v okolici Düsseldorfa. Žena je že upokojena, sam se bo upokojil čez tri leta. Ko bosta oba upokojena, bosta živela pol leta v Nemčiji, pol leta pa na Spodnji Hajdini. Kako je postal Natov pilot? »Moraš imeti srečo in moraš biti ob pravem času na pravem mestu, seveda pa moraš biti v svojem poklicu dober, profesionalec od glave do pete, v nasprotnem se moraš hitro posloviti,« odgovarja. Na prigovarjanje kolegov letalcev, ki so že pilotirali letala brez motorja, se je tudi sam preizkusil. „Prvi občutki so bili nepopisni, kot da bi bil rojen v zraku. Izkazal sem se. Inštruktor je takoj ocenil, da imam vse predispozicije za pilota in mi dejal, da moram biti pilot. Če je v meni videl pilota, bo že držalo, sem si mislil, in tako je tudi bilo. V zraku, v letalu, sem se že od prvega trenutka dalje počutil mnogo varneje kot v avto- LIST^ DR. ŠTEFANA ČE^IA Naročnik: Lista župana dr. Štefana Čelana mobilu. Inštruktorjeve besede so bile dovolj, da sem se odločil za šolanje na vojaški letalski šoli. Najprej sem bil zaposlen pri Lufthansi v Bre-mnu. Svoje pilotsko znanje sem si izpopolnjeval tudi v specialni letalski šoli v Teksasu. To je bil čas, ko sem se že tudi izpopolnjeval v Natu," je o svoji odločitvi za pilota povedal Slavko Jerenko. „Ljudje so izjemno zadovoljni, ko jim pripeljemo pomoč..." „Mislim, da sem bil dober oz. sem še dober, če sem postal Natov pilot, tega je že 24 let, in sem v službi v Natu, kjer želim delati do upokojitve. Svoje delo imam zelo rad, videl sem že veliko sveta, spoznal veliko ljudi. Vedno je bilo nekaj drugače. Človeka vedno znova spreleti, ko vidiš, kako ljudje trpijo, otroke, ki prosjačijo v deželah, obubožanih od vojn, kamor Nato vozi humanitarno pomoč. Vsaka najmanjša pomoč je v teh državah dobrodošla, ljudje so izjemno hvaležni, ko jim pripeljemo humanitarno pomoč. Zelo živi so še spomini na Sarajevo, kamor sem kot Natov pilot prav tako pripeljal humanitarno pomoč. Ljudje so nam dobesedno iz rok trgali hrano, ki smo jo pripeljali, tako so bili lačni. Srbi so streljali na nas, bilo je strašljivo, zavedali pa smo se, da pomoč mora priti do tistih, ki jo potrebujejo. Takrat me je bilo resnično strah, enega od mojih sodelavcev so ranili. Tudi v Afriki, v Maliju ni bilo nič drugače. Najprej smo pomoč odvrgli, po pristanku, ko so se odprla vrata letala, pa se je v trenutku nabralo deset tisoč ljudi. Paziti sem moral, da ne bi prišli v propeler in da se za hrano ne bi medsebojno pobili, ker je ni bilo dovolj za vse, ki so prišli ponjo. Napeto je bilo tudi ob prvi in drugi iraški vojni, nikoli ne veš, kako se bo končalo, četudi malo adrenalina nikoli še škodi. Ampak zame se je vedno srečno izteklo. Četudi se dogaja, da Natova humanitarna pomoč včasih pride v roke prekupčevalcem, mi, ki jo prevažamo oz. dostavljamo ljudem, vidimo samo ljudi, ki hrano nujno potrebujejo. Ne glede na vse, kar spremlja moje delo, mi največ pomeni zadovoljstvo, da lahko Foto: Črtomir Goznik Slavko Jerenko: „Natov pilot sem postal pred 24 leti. Danes ne letim več, ukvarjam se z organizacijo humanitarne pomoči." pomagam ljudem. Ne vozim bomb, vozim oz. organiziram humanitarno pomoč. Pred vsako humanitarno misijo -humanitarci vedno letimo tja, kamor redna letala ne vozijo - si je treba vzeti nekaj dni časa, da se pripraviš, narediš plan poleta, pogledaš teren, kje boš pristal. Velika transportna letala, s katerimi letimo, so zelo varna. Humanitarno pomoč pa ne samo vozimo, temveč jo tudi organiziramo, kar prav tako zahteva celega človeka. Z organizacijo humanitarne pomoči se tudi sam ukvarjam zadnja tri leta. Letim pa ne več, razen zasebno." „Slovenska demokracija še ni dozorela..." Na razmere v Sloveniji Slavko gleda z distance, politika mu je tuja, pravi pa, da ljudje dobijo tisto, kar volijo. Politiki na splošno vse obljubljajo, samo da pridejo na oblast, ničesar pa potem ne izpolnijo. V Sloveniji se je po osamosvojitvi veliko naredilo, uredile so se ceste, druga infrastruktura, trgovine so založene tako kot v tujini. To je visok standard, ki se že približuje nemškemu. „Demokracija potrebuje čas, da se razvije, počakati bo treba še nekaj generacij, da se bo stanje uredilo tudi v Sloveniji. Tudi na Ptuju je danes povsem drugače, kot je bilo pred več kot 20 leti. Veliko se je naredilo,« stanje duha in siceršnje stanje ocenjuje Slavko Jerenko. Upokojitev si želi dočakati zdrav, rad bi še dolgo živel, 20, 30 let, da bi si skupaj z ženo ogledala še nekaj sveta. Za Slovenijo pa želi, da v ospredje stopijo nove generacije z novimi idejami. Vsi si želijo kopičiti denar, takšen je njegov občutek, rad pa bi videl, da bi čim več Slovencev delovalo v duhu znamenitega Kennedyjeva stavka: „Ne sprašuj, kaj lahko država stori zate, vprašaj se, kaj ti lahko storiš za državo." To je tudi njegovo vodilo, da nekaj vrne, da se ne sprašuje samo, kaj bo država naredila zanj, ampak želi tudi sam državi nekaj prispevati. Če bi vsi delovali v tem duhu, bi bil svet drugačen, veliko lepši, kot je danes, je prepričan. V prostem času se ukvarja z elektrotehniko, že od nekdaj je tako. Napredek je tako hiter, da je treba biti na tekočem. Tudi v pilotski kabini je veliko naprav, ki jih je bilo treba obvladovati. Medtem ko jih je nekoč sedelo v pilotski kabini pet, so danes le še trije. Z Natovimi letali je bil Slavko Jerenko v zraku devet tisoč ur. MG Ptuj • Prvi dan odprtih vrat slovenskih kliničnih laboratorijev V četrtek dan za zdravje V organizaciji Slovenskega združenja za klinično kemijo in laboratorijsko medicino bo 2. oktobra, ki je slovenski dan klinične kemije in laboratorijske medicine, po Sloveniji potekal dan odprtih vrat slovenskih kliničnih laboratorijev. Prvi te vrste, ko bodo ljudje lahko videli, kaj delajo v laboratorijih. Vrata bo tega dne odprl tudi laboratorij Splošne bolnišnice. Od 9. do 17. ure bo potekala predstavitev dela laboratorija, s posebnim poudarkom na prikazu postopkov za pridobitev analiznih rezultatov. Ti prispevajo kar 70-odstotni delež pri odločitvah o diagnozi in zdravljenju bolezni. »Brezplačno bomo za obiskovalce izvedli tudi določene preiskave, od lipidograma, glukoze, osnovne krvne slike (hemogram in hemoglobin, ki sta osnovna kazalnika anemič-nosti, s katero se najpogosteje srečujejo ženske v menopavzi) do osnovnega urina,« je povedala Mojca Završnik, spec. med. biokemije, predstojnica laboratorija SB Ptuj. Brezplačne analize za obiskovalce Laboratorijski izvid je ključni izdelek laboratorijev in sestavni del medicinske dokumentacije preiskovanca. Osnovne preiskave so zelo pomembne pri odkrivanju bolezni, zato ljudem priporočajo, da jih 2. oktobra obiščejo in izkoristijo možnosti za brezplačne analize, ki jih bodo tega dne izvajali. Naj bo to dan, ki ga bodo namenili svojemu zdravju. Mojca Završnik, ki je predstojnica oddelka za laboratorijsko diagnostiko SB Ptuj že skoraj osem let, je povedala, da se trudijo, da so njihovi izvidi res kakovostni. Veliko vlagajo tudi v izobraževanje trinajstih zaposlenih. Laboratorij ptujske bolnišnice je še vedno edini akreditiran laboratorij v Sloveniji, edini s certifikatom 15189, ki je posebej prirejen za medicinske laboratorije. V drugih evropskih državah je posedovanje takšnega certifikata obveza. V državah zahodne Evrope noben laboratorij ne sme delovati, če ni akreditiran. Slovenijo v tem trenutku prekašata celo Bolgarija in Romunija, kjer so vsi laboratoriji že akreditirani. Laboratorij ptujske bolnišnice je certifikat pridobil pred štirimi leti. Sle-dljivost mora biti zagotovljena od trenutka, ko pacient pride v laboratorij, do takrat, ko dobi izvid. Mojca Završnik priporoča, da tisti, ki bodo v četrtek oddali vzorec za glu- kozo in lipidogram, pridejo na tešče (pomeni, da so zadnjo hrano zaužili prejšnji dan do 20. ure zvečer), v nasprotnem te preiskave ne bodo dale verodostojnih rezultatov. MG Foto: Črtomir Goznik Mojca Završnik, predstojnica laboratorija Splošne bolnišnice Ptuj: „Želimo si, da bi nas 2. oktobra, na dan odprtih vrat slovenskih kliničnih laboratorijev, obiskalo čim več ljudi. Za obiskovalce bomo brezplačno izvedli tudi določene preiskave (lipidogram, glukoza, osnovna krvna slika in osnovni urin)." torek • 30. septembra 2014 Ljudje in dogodki ŠtajenkiTEDKlK 19 Podravje • Naj pridelek Radia Ptuj Od srčastih krompirjev do buc, večjih od človeka V zadnjem mesecu smo na Radiu Ptuj izvedli projekt Naj pridelek, v sklopu katerega smo vsak petek izbrali najzanimivejšega - najdaljšega, najtežjega, posebne oblike ali nenavadnega po kakšni drugi lastnosti. Odziv naših poslušalcev je bil ogromen, vsak dan so nas obiskovali in razveseljevali z zanimivostmi iz svojega vrta ali njive. Izmed približno 60 pridelkov smo izbrali štiri zmagovalne, katerih lastniki so prejeli košaro presenečenja Kmetijske zadruge Ptuj. Fotografije: Radio Ptuj Zmagovalec 1. tedna: krompir - človek Francija Herga iz Vitomar-cev Fotografije: Radio Ptuj Zmagovalec 2. tedna: kumara Toneta Topolovca iz Vidma Fotografije: Radio Ptuj Zmagovalec 4. tedna: čebula velikanka Milene Sitar iz Vidma Fotografije: Radio Ptuj Zmagovalec 3. tedna: buča dolginka Maksa Kekca iz Ptuja Prvenci • Rekorden pridelek Zrasla 4-metrska koruza iz Peruja Na njivi v Prvencih je domačin Mirko Slana posejal seme perujske koruze. Seme je iz te južnoameriške države v Slovenijo prinesla Mirkova hči Darja, biologinja, ki v Peruju opravlja del obveznosti doktorskega študija. Mirko je koruzno seme letos spomladi posejal iz radovednosti. Zanimalo ga je, ali bo v naši prsti sploh vzklilo in kakšna rastlina bo zrasla. Na veliko presenečenje je perujska koruza zrasla precej visoko. Najvišja je dosegla višino 4,2 metra. K dobri rasti je najbrž pripomoglo tudi letošnje deževno vreme. Čeprav je koruza v višino zrasla zelo visoko, pa ni dozorela. Nastavki klasja so se sicer nekje na višini dveh metrov naredili, dozoreli pa niso. Če ne drugo, je bila za Slana vzgoja perujske koruze na prvenskem polju zanimiva izkušnja. MZ Dolena • Spominska svečanost ob 70. obletnici smrti kurirjev » Ne smemo pozabiti! « V Domu krajanov Dolena je bila v petek, 26. septembra, spominska svečanost ob 70. obletnici smrti partizanskih kurirjev tamkajšnje kurirske postaje TV-8 S, ki so padli v boju z okupatorjevimi vojaškimi silami 27. septembra 1944. Spominsko svečanost so pripravili člani Zveze borcev za vrednote NOB Hajdina (eden od padlih kurirjev je bil namreč Hajdinčan Stane Petrovič, komandant enote kurirjev) v sodelovanju s hajdin-sko osnovno šolo, Kulturnim društvom Staneta Petroviča s Hajdine (prireditev so popestrili njihovi pevci in pevke) in Folklornim društvom Rožmarin iz Dolene. Po pozdravnem nagovoru videmskega župana Friderika Bračiča je slavnostni govornik Stanko Lepej, predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Ptuj, obudil spomin na tragične dogodke pred sedmimi desetletji, ko so po izdaji ptujske nemšku-tarke nemški vojaki napadli slovenske partizanske borce za svobodo - haloške kurirje v Zgornji Pristavi - in štiri ubili, tri ujeli, ostali pa so se rešili s plavanjem prek Dravinje. Svoj nagovor je Lepej sklenil z besedami: »V svojem govoru sem želel obuditi spomin na narodnoosvobodilni boj na našem območju. Če bi opisu teh dogodkov prisluhnili tisti, ki še danes zanikajo pomen boja za svobodo v letih 1941-1945, bi se verjetno zamislili, če imajo le malo vesti. Tako pa še danes razdvajajo slovenski narod. Zavezniki iz druge svetovne vojne so letos z vabilom Sloveniji na proslavitev 70. obletnice Foto: jš Stanko Lepej, osrednji govornik na slovesnosti v Doleni, s spominskim vencem, ki so ga položili k spomeniku padlim kurirjem v Zgornji Pristavi. svojega izkrcanja v Normandiji potrdili naš prispevek v drugi svetovni vojni, nekateri naši ljudje pa še danes nočejo vrednotiti tega zgodovinskega dogajanja in še naprej trdijo, da je bil odpor nepotreben. Še kako je bil potreben in bo z zlatimi črkami zapisan v slovenski zgodovini!« Slovesnost so sklenili s prijateljskim druženjem, še prej pa so Stanko Lepej, predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Ptuj, videmski župan Friderik Bračič in predstavnik Občine Hajdina Viktor Mar-kovič k spomeniku padlim kurirjem v Zgornji Pristavi odnesli spominski venec. jš Zahvala Ni jim vseeno za življenja ljudi Kako nemočne se počutimo, ko gre za človeško življenje, kako zelo smo potrebni tuje pomoči v takšnih primerih in kako zelo je lahko življenje odvisno od številnih nepredvidljivih okoliščin, sem v polni meri spoznala šele pred dnevi. Na žalost sem bila deležna dogodka, ko lastno znanje in izkušnje ne igrajo več nobene vloge in treba je bilo zavrteti številko 112 in počakati na pomoč nekoga drugega, nekoga, od kogar pričakuješ, da zna, zmore in želi vztrajati do konca. Na nujni klic se je dne 19. 9. 2014 odzvala nočna dežurna ekipa nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Ptuj v sestavi zdravnika g. Jurice Ferenčina in reševalcev g. Roberta Martiniča in Denisa Vajda. Kljub paniki in raztresenosti, ki vlada ob takšnih trenutkih, se prav dobro spomnim, da so reševalci potrebovali le kakšne štiri minute do prihoda na kraj. Seveda so pokazali izjemno strokovnost in potrpežljivost, kar od njih vsi pričakujemo, a bolj kot to mi v spominu ostaja njihova požrtvovalnost, srčnost in borba za življenje mojega moža z vsemi atomi moči. Ko bi marsikdo najbrž že obupal, so oni vztrajali in uspeli narediti skoraj nemogoče. Za storjeno se Vam iskreno zahvaljujem. Hkrati še bolj kot prej verjamem, da se ob takšnih strokovnjakih, kot ste Vi, vsi mi lahko počutimo varneje. S spoštovanjem! Marina Roganov Foto: MZ 20 Štajerski TEDNIK Ljudje in dogodki torek • 30. septembra 2014 Hajdina • Hajdinski gasilci nadaljujejo uspešno zgodbo Trojna zmaga v pokalnem tekmovanju GZ Slovenije V prostorih Občine Hajdina sta župan Stanislav Glažar in občinsko gasilsko poveljstvo občine Hajdina pod poveljstvom Ivana Glažarja septembra pripravila sprejem za ponovno dosežene vrhunske rezultate na področju gasilstva. Vse tri tekmovalne enote PGD Hajdoše, članice A in članice B ter člani B, ki so tudi olimpijski prvaki in ponosni lastniki številnih drugih visokih uvrstitev doma in v tujini, so zasedle najvišja mesta v letošnjem tekmovanju za pokal Gasilske zveze Slovenije. V tekmovalnem ciklusu GZ Slovenije za leto 2014 je sodelovalo kar 77 gasilskih enot. Starejši gasilci PGD Hajdoše so bili na zaključnem tekmovanju starejših gasilcev in gasilk za pokal Gasilske zveze Slovenije tretji, uspešni pa so bili tudi starejši gasilci PGD Gerečja vas, ki so osvojili končno peto mesto. Starejši gasilci za pokal Gasilske zveze Slovenije tekmujejo že 15 let. Zagotovo je to še eden od vrste vrhunskih rezultatov hajdoških gasilcev, ki jih bo težko ponoviti. Hajdoše z najnovejšimi uspehi samo še potrjujejo, da so resnično edinstvena gasilska vas ne samo v Sloveniji, temveč tudi na svetu. Kroniki PGD Hajdo-še in Gerečja vas sta bogatejši za nova vrhunska dosežka. Te Foto: Črtomir Goznik Kicar • Srečanje gasilk iz območja OGZ Ptuj Tudi žene, matere in dekleta so pomemben del organizacije Na tradicionalnem srečanju članice gasilskih društev območne gasilske zveze Ptuj, ki je bilo minulo soboto, 13. septembra, v prostorih gasilskega doma v Kicarju, so poudarili, da so tudi žene, matere in dekleta pomemben del gasilske organizacije. To so v svojih nagovorih tako ali drugače ugotavljali predsednik PGD Kicar Dušan Vojsk, župan MO Ptuj Štefan Čelan in predsednik OGZ Ptuj Marjan Meglič, ki so se vsem gasilkam iz območne gasilske zveze Ptuj zahvalili za njihovo požrtvovalno, prostovoljno in humano delo. Tradicionalnega srečanja se je v Kicarju tokrat udeležilo 79 članic gasilskih društev iz območja OGZ Ptuj, ki so v sobotnem popoldnevu izmenjale medsebojne gasilske in druge izkušnje ter se pomerile tudi v štirih gasilsko-špor-tnih disciplinah. Odsotne so bile le članice iz PGD Hajdoše, ki so ta dan sodelovale na tekmovanju za pokal Gasilske zveze Slovenije. Po besedah Marice Mlakar, ki je v občinski gasilski zvezi Ptuj zadolžena za delo članic, so v letošnjem letu za članice gasilskih društev iz območja OGZ Ptuj organizirali že več drugih srečanj, izobraževanj, tekmovanj in celo pohod. Na izobraževanju članic gasilskih društev, ki ga je 29. marca v Preboldu organizirala Gasilska zveza Slovenije, je sodelovalo tudi devet članic iz osmih društev OGZ Ptuj. Precej boljša je bila udeležba na regijskem posvetu članic PGD na Ptuju, ki se ga je 29. aprila udeležilo kar 80 članic iz 16 društev. Na prvem medgeneracijskem srečanju članic in veteranov GZS v PGD Šinkov turn, v Kosezah pri Vodicah, se je dobro pripravljenega pohoda z vmesnimi postanki in orientacijskimi točkami udeležilo 20 članic iz štirih društev OGZ Ptuj. Na pohodu na Menino planino, ki sta ga organizirali GZS in GZ Kamnik, je 5. julija med 187 gasilkami sodelovalo tudi 11 članic iz treh društev OGZ Ptuj. Na srečanju članic podravske regije, ki je bilo v Juršincih 9. avgusta, pa je med 426 članicami sodelovalo 89 članic iz 13 društev OGZ Ptuj. Sicer pa je bilo tokratno srečanje gasilk v Kicarju tudi tekmovalnega značaja, saj so jim članice in člani PGD Kicar pripravili tekmovanja v kegljanju, metu obroča na stožec, besedni štafeti ter skoku v vrečah, ki utrjuje kondicijsko pripravljenost gasilk. Prvo mesto so osvojile članice PGD Kicar, druge so bile članice iz PGD Zavrč, tretje mesto pa so osvojile članice PGD Zabovci. M. Ozmec Foto: M. Ozmec Srečanja gasilk OGZ Ptuj se je v prostorih gasilskega doma v Kicarju udeležilo 79 članic. S sprejema zmagovalnih ekip PGD Hajdoše pokala Gasilske zveze Slovenije 2014 ter uspešnih ekip starejših gasilcev PGD Hajdoše in Gerečja vas. dosežke pa bo na svoje strani zapisala tudi Občina Hajdina. Sprejem, ki sta ga pripravila župan in poveljnik občinskega gasilskega poveljstva, je le skromna zahvala za doseženo, ki pa hajdinskim gasilcem nadvse veliko pomeni. V zadnjem obdobju so v razvoj gasilske službe v občini Hajdina vložili veliko, tako v opremo kot vozila, v zadnjih štirih letih so kupili štiri nova vozila, uredili orodišča in fa- sade ter prostore gasilskih domov. Hajdinski župan Stanislav Glažar je prepričan, da imajo tekmovalne ekipe, kljub doseženim vrhunskim rezultatom, še motiv, da bodo uspešni tudi v novih ekmova-njih. Občina bo pomagala po najboljših močeh, je zagotovil. Ekipam je čestital tudi Ivan Glažar, poveljnik občinskega gasilskega poveljstva občine Hajdina. Ko se gre za vaje, na tekmovanja, se je marsikdaj treba odreči tudi družinskemu življenju in marsikateremu življenjskemu užitku. Zahvala pa gre vsem drugim, brez katerih teh uspehov ne bi bilo, v prvi vrsti so to gasilska društva, ki morajo zagotoviti pogoje za tekmovalni del, za operativo in samo tekoče delo v društvih, in občina. Čestitkam za najnovejše uspehe se je pridružil tudi podpovelj-nik Gasilske zveze Slovenije in poveljnik OGZ Ptuj Zvonko Glažar, ki je tudi avtor gasilske lige Slovenije, v kateri hajdin-ske enote tekmujejo že 17 let. Članice ekipe A PGD Hajdoše so bile v tem obdobju že trinajstkrat prvakinje lige. Haj-dinski gasilski prvaki pa niso samo uspešni tekmovalci, so tudi najboljša operativna moč, ko gre za reševanje ljudi in premoženja. V naslednjem tednu bodo potekale kvalifikacije za mladinsko gasilsko olimpiado, ki se jih bosta udeležili dve enoti iz OGZ Ptuj, PGD Zavrč in PGD Gerečja vas. Tudi najmlajši gasilci iz Gerečje vasi so začeli trnovo in težko pot, a po prepričanju Zvonka Glažarja tudi uspešno pot. Gasilstvo v Sloveniji je zgodba, ki se piše z velikimi črkami, s posebnim poudarkom pa v občini Hajdina. MG Ptuj • Županski kandidati in javni denar Z morebitno izvolitvijo ostanejo brez sredstev iz javne blagajne Med letošnjimi ptujskimi kandidati za župana so štirje takšni, ki so (večji ali manjši) del finančnih sredstev za svoje poslovanje bodisi zavoda bodisi podjetja pridobili iz javne blagajne. Po podatkih Supervizor-ja je največ poslov z javnim sektorjem (državnim in lokalnimi proračuni ter javnimi institucijami) imelo oz. ima podjetje Tames, d. o. o., katerega solastnik je tudi Robert Šegula, sledijo Tenzor, v katerem je solastnik Miran Senčar, ki je na predlog zdajšnjega župana MO Ptuj Štefana Čelana tudi član komisije MO Ptuj za dodeljevanje kreditov za pospeševanje gospodarstva oz. podjetništva, in Samo M. Strelec. Najmanj pa je v teh poslih zaslužila kandidatka za županjo MO Ptuj Darja Galun. Pri zdajšnjem županu Štefanu Čelanu Supervizor izkazuje lastništvo podjetja, ki pa od ustanovitve do danes ni imelo prometa. V primeru izvolitve podjetje oz. podjetja v solastništvu župana, prav tako povezane družbe, ne bodo več mogli kandidirati za posle, ki se financirajo z javnim denarjem. Prav tako ne podjetja, ki so v lasti ožjih družinskih članov. Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije je v teh primerih jasen. Miran Senčar je pred leti zaradi tega že odstopil kot mestni svetnik zaradi kolizije interesov. DS Obseg poslovanja z javnim sektorjem Kandidati Podjetje Skupna sredstva Sredstva MO Ptuj Robert Šegula Tames, d. o. o. 13.132.495,89 evra 195.327,19 evra Miran Senčar Tenzor, d. o. o., in hčerinske družbe 2.216.922,55 evra 51.367,20 evra Samo M. Strelec Zavod Novi zato 1.055.607,44 evra 9.631,50 evra Darja Galun Gospodarsko svetovanje 2.729 evrov nič Štefan Čelan Viskoing, d. o. o. (nedelujoče podjetje) nič nič Vir: Supervizor torek • 30. septembra 2014 Doma in po svetu ŠtajerskiTEBKlK 21 Piše: Mateja Toplak • Življenje med Grki in Turki (13. del) Svoboda »Raje bi bila v šotoru kot v hiši,« se je pošalila britanska znanstvenica. Šala pa le ni iz trte zvita, saj nam taborjenje omogoča večjo povezanost z naravo, enkratne možnosti za sprostitev in druženje, ne nazadnje pa tudi dobršno mero svobode. Ciper je z mediteranskim podnebjem naravnost odličen za popotnike in avanturiste, ki želijo, v sožitju z naravo, raziskati otok na lastno pest. Šotor se lahko postavi praktično vsepovsod (vsaj mene pri tem še nihče ni ustavil), za silo se da oko-pati kar v morju ali v javnih tuših na plaži, za nekaj udobja pa je, med daljšimi popotovanji, kak dan le zaželeno prenočiti v kampu. Pet prijateljev, zdelana kri-pa s prepolnim prtljažnikom, psička Lily in star izposojen zemljevid - vse, kar je potrebno za novo otoško dogodivščino! Iz Nikozije smo se odpeljali zgodaj zjutraj, pred nami je bila namreč zavita pot s številnimi, ogleda vrednimi postanki. Najprej smo se ustavili približno sto kilometrov jugovzhodno od Nikozije, kjer sta dve izjemni znamenitosti: čudovit grad Kolossi in antično mesto Kourion. Trdnjava je imela v srednjeveškem času velik strateški pomen, dandanes pa je območje znano predvsem po sladkem vinu Commanda-ria. Po obveznem kozarčku rujnega vinca smo si ogledali še ostanke antičnega mesta, kjer smo preizkušali akustiko klasičnega rimskega amfiteatra, se podali v zgodnje-krščansko baziliko ter se navduševali nad ogromnimi z mozaiki prekritimi površinami. Prav tako kot množice turistov smo si tudi mi želeli ogle- ■-J n-» ■■j1. ■ v V (i , ^ Klasični rimski amfiteater z dih jemajočo akustiko in pogledom na morje dati rojstni kraj boginje ljubezni in lepote, Afrodite. Priznam, ta mitološki kraj je res nekaj posebnega. V upanju, da bo Afrodita, zaščitnica zaljubljencev, ohranila večno ljubezen, številni pari na veje dreves ali grmičkov zavežejo pisan trakec. V vetru tako plapola na tisoče znamenj ljubezni, kar daje mestu posebno energijo. Še ena legenda o tem kraju pa pravi, da je za večno lepoto treba trikrat zaplavati okrog Afroditine skale. Še dandanes se ljudje, kljub močnim valovom, vsakodnevno trudijo. Marsikomu je uspelo, kar povprašajte kakšno lepo dekle ali postavnega fanta, kako! Kmalu je bil čas za kosilo in ne, nismo zavili v restavracijo. Podobno kot Ciprčani, ki res znajo uživati v naravi, smo si tudi mi priredili piknik ter si spekli souvlaki (nabodala, podobna našim ražnjičem). Na jasi nismo bili sami, za razvedrilo je poskrbela razposajena skupina romunskih fantov, ki je glasno prepevala in plesala T - Foto: Mateja Toplak Srednjeveški grad Kolossi v bližini mesta Limassol Foto: Mateja Toplak Da si priborimo večno lepoto, je roditine skale. Foto: Mateja Toplak treba trikrat zaplavati okrog Af- na starih lesenih mizah. Razmišljam, da bi, zaradi obilja mesa, ki ga Ciprčani pripravljajo, se mu vsaj začasno odpovedala, a to mi na otoku ne uspeva najbolj. Vsaj tokrat mi spet ni, saj so mi zadišali slastni čevapčiči izpod rok romunskih kuharic. Po pozni in obilni večerji smo le prispeli v zaliv Polis, odlično mesto za kampiranje. Taborni ogenj je vedno dobra ideja za prijeten večer ter odlična zaščita pred komarji. Obožujem večere, ki jih ne preživim za računalnikom ali televizorjem, temveč v naravi in to z dobro družbo. Dneve smo preživljali kot pravi taborniki, nabirali les za kurjavo ter pekli sveže ulovljene ribe (no, ja v bistvu smo jih kupili na tržnici). Z ribiško ladjico smo se odpeljali tudi do čarobne plaže Blue lagoon, ki s svojim kristalno čistim morjem in zavidljivo toploto vode spominja na plaže karibske obale. Prekmalu je prišel čas, ko smo morali nazaj, da bi raziskovanje otoka zamenjati za »izjemno zanimivo« delo v pisarni, a na poti do prestolnice smo naredili še kratek postanek v mestu Limassol. Potrebovali smo dobre pol ure, da smo med vsemi trgovinicami s spominki le našli samopostrežno trgovino. Mesto je namreč izjemno turistično (prevladujejo ruski turisti), tako da so številni napisi prevedeni v ruščino, trgovine in kavarne pa ponujajo ruske specialitete. Nikoli mi ni bilo jasno, zakaj bi nekdo v tuji deželi želel uživati ob domačih specialitetah, a Ruse to očitno privabi. Na poti domov smo v eni izmed vasic pred hišami opazili samostoječe mizice polne sadja in zelenjave, pred soncem zaščitene z velikimi pisanimi senčniki, zraven pa posodica za denar. Kupili smo nekaj kilogramov sladkih domačih pomaranč, prijateljica Svetlana, Rusinja, pa je šaljivo pripomnila: »Bolje, da tega ne postavijo v mestu, saj bi naši vkrali sadje, marelo, pa še mizo.« Mateja Toplak Svet je majhen Krivi so mediji! Lani sem bil prvič povabljen, kot gost, na festival mladih, ki ga organizira več kot trideset let SKAM (Skupnost katoliške mladine) v Stični. Takrat sem sodeloval na panelu o prihodnosti Slovenije s škofom dr. Lipovškom in poslancem Toninom. Izjemna energija 10.000 mladih Slovencev, polni optimizma, in prekrasen samostan so naredili name izredno globok vtis. Ne glede na dejstvo, da je Stična mladih tradicionalno in znano srečanje, se mi je zdelo, da ima dogodek še določen skrit potencial. V državi, ki zgodovinsko trpi zaradi umetno ustvarjene politične delitve naroda na desni in levi tabor oziroma na katoličane in druge, se mi je zdelo, da bi lahko prav ogromna masa mladih, še neobremenjenih katoličanov pokazala novo pot sodelovanja politikom in družbi. Ko so me letos ponovno povabili k sodelovanju, sem izrazil prepričanje, da bi bilo dobro povabiti na festival celoten državni politični vrh. Na SKAMu so me pogledali navdušeno, ampak mislim, da nihče od tistih, ki so sedeli za mizo, ni verjel, da lahko zamisel dejansko uspe. Nekateri so pesimizem temeljili na sistematičnem zavračanju sodelovanja levega bloka s cerkvenimi društvi, drugi na očitno politično nekorektnost, v katero bi zašli tisti predstavniki države, ki bi se dogajanja udeležili, če ne bi bilo vseh, in seveda na koncu je bila še bojazen splošne neprimernosti zaradi občutljivosti nekaterih cerkvenih krogov. Osebno sem računal na pozitiven prizvok Stične mladih in na vabo, ki predstavlja za vsakega - tudi najmanj samovšečnegapolitika - desettisočglava množica. Na koncu nam je uspelo. Dvajsetega septembra letos so se dogajanja v Stični udeležili predsednik države Borut Pahor, predsednik Državnega zbora dr. Brglez, predsednik Ustavnega sodišča dr. Muzetič, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti prof. dr. Bajt in celoten cerkveni vrh z apostolskim nuncijem dr. Janoszem na čelu. Nikoli se ni zgodilo v naši kratki zgodovini demokratične države, da bi bili vsi zgoraj omenjeni ljudje skupaj na enem katoliškem festivalu. Svežina in energija mladih državljanov, ki si želijo boljši jutri, jih je pritegnila. Politiki in rimskokatoliška cerkev so zaupali intuicij in poštenosti mladih. Vsi so se med sabo sproščeno pogovarjali. Vsi so se z največjim navdušenjem nastavljali za skupinske slike. Vsi so se udeležili sprejema pri opatu in nazdravljali z dobro kapljico, pridelano v samostanu. Predsednik republike je celo na koncu maše plesal, pel pesmi in se dlje časa slikal z mladimi, ki so ga z iskrenim veseljem pozdravljali, objemali in nagovarjali. Kaj takšnega še osebno v Sloveniji nisem doživel. Meseci trdega dela, v katerih smo prepričevali kabinete in škofije, so se na koncu izplačali. Ko sem gledal, s kakšnim zanimanjem so posamezniki poslušali besede predsednika DZ, Ustavnega sodišča, SAZU, in opazoval dobrodošlico, namenjeno Borutu Pahorju, sem iskreno verjel, da zadeve ne bodo več enake potem, ko bodo vsi mediji vrteli zvečer na dnevnikih oziroma drugo jutro poročali v časopisih o dogodku. Bil sem prepričan, da bodo posnetki, na katerih 8000 mladih državljanov objame predsednika republike, nekaj spremenili, premaknili, v glavah slovenske družbe in da bo Stična mladih 2014 jasen dokaz, da ljudje ne želimo stalnega prepira, temveč pogovore in kulturni nivo medsebojnega soočenja. Če je bivši komunist Borut Pahor lahko stal ob velikem križu in nagovoril prisotne, medtem ko so za njim sedeli slovenski škofije, sem si mislil, da so s tem zavrženi vsi argumenti za nadaljnje brezplodne prepire. Na žalost nisem računal na možnost, da so lahko prav mediji tisti, ki uničijo plan! Bile so prisotne skoraj vse TV-hiše, STA in nekateri poročevalci časopisnih hiš. Nihče ni objavil ene same slike, ki bi kazale na dogajanje, ali enega samega poročila o zgodovinskem dogodku! Vse medijske hiše so imele material na voljo, a nobena ni dala prostora Stični mladih 2014, ki je - če ne drugo - bila tisti dan daleč najbolj obiskan in odmeven dogodek dneva. Vsi vemo, da če dnevniki ne poročajo o dogajanju, se izgubi multiplikativni učinek. Razočaran lahko samo ugotovim, da mogoče sem se do danes globoko motil. Bil sem prepričan, da umetna delitev naroda - s katero nas že desetletja manipulirajo -izhaja iz politike. Bil sem prepričan, da politiki načrtno gradijo na zavračanju dialoga in sterilnem napadanju. Očitno sem krivil napačne predstavnike družbe. Očitno so mediji tisti, ki nosijo največjo odgovornost! Zakaj bi sicer prezrli tako pomemben dogodek, ki lahko ima globoke posledice na političnem parketu? Mediji vedno govorijo, kako so politiki nesposobni premostiti ideološke razprtije, v resnici pa vse kaže, da sami ne želijo izoblikovati drugačnega stanja duha, če si lahko izposodim besede predsednika vlade dr. Cerarja. Sem razočaran, ampak vedno bom lahko rekel, da sem bil priča izrednemu dogodku, o katerem bom govoril s ponosom ob vsaki priložnosti, dokler tudi mediji ne bodo opazili, da se je nekaj zgodilo! Laris Gaiser 22 ŠtajerskiTEDHiK Poslovna in druga sporočila torek • 30. septembra 2014 Ob 60-1etnici rojstva legendarne skupine Avsenik bomo tudi na Ptuju gostili prvi narodno-zabavni musical - komedijo Bila sva mlada oba! Ne zamudite priložnosti na bumoren način doživeti nepozabnega ustvarjanja Avsenikov! ataša Tič Ralijan in Gojmir Lešnjak Gojc vas bosta skupaj z ansamblom Gregorji in plesalci skupine Artifex ter ostalimi nastopajočimi do solz nasmejala. Pridite v soboto, 11. oktobra, ob 19-30, v športno dvorano Osnovne šole Ljudski vrt in se poveselite z nami! Prodajna mesta vstopnic so v tajništvu družbe Radio Tednik Ptuj, v Jager centru na Ptuju in supermarketu Jager v Moškanjcib. Organizator: D&B produkcija d.o.o. v sodelovanju z družbo Radio Tednik Ptuj, d.o.o. torek • 30. septembra 2014 Odraslim prepovedano Štajerski TEDNIK 23 S svetovne glasbene scene To je to Legendarna britanska rock zasedba Pink Floyd bo 11. novembra po dolgih 20 letih na trgovske police poslala svoj novi studijski album. Njihov zadnji album The Division Bell je bil namreč objavljen daljnega leta 1994. Nova plošča bo nosila ime The Endelss River in bo posvečena njihovemu pokojnemu kla-viaturistu Ricku Wrightu, ki je umrl leta 2008. Večji del skladb za novi album so prispevali pokojni Wright, kitarist David Gilmour in bobnar Nick Mason. Pink Floyd sodijo med najuspešnejše izvajalce v zgodovini glasbe. Po podatkih Billboarda se je njihov znameniti album Dark Side iz leta 1973 prodal v več kot 45-milijonski nakladi. Skladbe, kot so Another brick in the wall, Wish you were here, Learning to fly in številne druge, sodijo v železni repertoar vsakega rockerja. ®®® Po pisanju glasbene revije NME so mestne oblasti v Chicagu 23. september proglasile za dan Davida Bowieja. Tega dne bodo v tamkajšnem muzeju sodobne umetnosti odprli retrospektivno izložbo David Bowie is ..., ki bo seveda posvečena temu legendarnemu glasbeniku. Kmalu zatem bo Bowie izdal novi studijski album Nothing has changed, na katerem bomo ob nekaterih njegovih največjih uspešnicah lahko slišali tudi popolnoma novo skladbo. Skladbo z naslovom Sue (Or in a season of crime) je posnel v začetku leta, za produkcijo pa je poskrbel znani Tony Visconti. PINK FLOYD ANIHALS AUX ABATTOIRS PAVILLON DE PARIS, 1977 Pink Floyd ®®® Letos mineva že tretje leto od tragične smrti ameriške glasbene dive Whitney Houston. Ob tej priložnosti bodo 10. novembra izdali album in DVD Whitney Houston live. Omenjeno novico je na televizijski postaji NBC potrdil tudi njen bivši pro-ducent Clive Davis, ki je ob tem še dodal da je Whitney imela enega izmed najboljših vokalov na svetu in da je bila edinstvena. Whitney Huston so na predvečer podelitve grammyjev, 11. febraurja 2012, našli mrtvo v hotelski sobi v Los Anglesu. Whitney sodi med največkrat nagrajene pevke na svetu, saj je v svoji karieri prejela več kot 400 nagrad. Med njimi je šest grammyjev, dve nagradi emmy, 30 nagrad Billboarda in 22 ameriških glasbenih nagrad. S 170 milijonov prodanimi albumi pa prav tako sodi med najbolje prodajane pevke na svetu. Ob 30. obletnici objave albuma Reckless slavnega kanadskega pevca Bryana Adamsa bodo 24. novembra ta popularni album v nekoliko spremenjeni obliki znova izdali. Ob že znanih uspešnicah bo na abumu tudi sedem novih, še nikoli objavljenih skladb. Album Reckless sodi med najboljše rock albume iz zlatih glasbenih osemdesetih in je predstavljal vrhunec v njegovi karieri. Na njem je bilo kar šest velikh hitov: Run to you, Somebody, Heaven, Summer of 69, One night love affair, It's only love. Ameriška pevka Gwen Stefani (Gwen Renée Štefani) za oktober napoveduje novo skladbo, s katero se po dolgem času vrača na svetovno glasbeno sceno. Pevka popularne skupine No Doubt bo novo skladbo z naslovom Baby don't lie predstavila 6. oktobra. Novico o tem je že pred časom nehote odkril tudi znani producent Diplo, ki je slučajno razkril, da je sodeloval s pop ikono Gwen Foto: http://www.metallica.com/ Stefani. Nazadnje smo Gwen Stefani slišali v skladbi My heart is open, ki jo je posnela za zadnji album V., popularne zasedbe Maroon 5. ®@® Bono Vox, pevec legendarne irske zasedbe U2, je v intervjuju za časopis TIME izjavil, da nas do nove glasbene prihodnosti loči le še 18 mesecev. Po njegovih besedah naj bi Apple takrat predstavil novi glasbeni format, ki bo ljudi znova pripravil do tega, da bodo kupovali novo glasbo. V centru pozornosti je še naprej tudi njihov novi album Songs of innocence, ki so ga izdali v partnerstvu z Applom in je bil brezplačno naložen na njihove mobilne naprave vsem uporabnikom iTunesa. Številni glasbeniki in tudi drugi uporabniki po vsem svetu so se pritoževali, da je bil to nelegalni prevzem kontrole nad njihovimi napravami. Tudi zato je Apple že ponudil opremo, s katero lahko omenjeni album odstranijo s svojih naprav. Zanimivo je tudi to, da naj bi ta »revolucionarna« novost na tržišče prišla čez 18 mesecev, ko bo izšel tudi njihov novi album Songs of experience, kar seveda ne bo naključje. Naslova obeh zadnjih albumov so si irski rokerji izposodili iz zbirke velikega angleškega književnika Williama Blaka. Janko Bezjak (Zunanja) politika & ZDA Ameriška politika je svetovna politika, bi lahko rekli ... Kaj se dogaja na ameriškem političnem odru, zanima bolj ali manj vse zemljane, saj ima dogajanje v Washingtonu nanje slej ko prej tudi neposreden učinek. Zunanja politika je za Združene države Amerike verjetno pomembnejša kot njihova notranja politika, saj z ZDA urejajo ter vodijo bolj ali manj ves svet. To je menda jasno vsem, pa če se s takšno ureditvijo strinjate ali ne. Amerika ima vlogo svetovnega policista in vmešavanje ZDA v (notranjo ter zunanjo) politiko drugih držav ni nič neobičajnega. Zaradi tega je Washington jasno pogosta tarča neštetih kritik, vendar moramo se vprašati, kdo bi to počel, če ne Amerika. Moje mnenje je namreč, da je svet kljub vsem napakam ameriške politike zahvaljujoč posredovanju le-te boljši, kot bi sicer bil. Seveda s tako veliko nalogo, kot so si jo ameriški politiki zadali, pride tudi velika odgovornost in razumljivo je, da se zgodijo tudi napake ter sprejmejo napačne odločitve. Kadar urejaš svetovno politiko, so napake seveda večje, z večjimi posledicami ter odmevnejše kakor takrat, kadar vodiš lokalno politiko kakšne vasi. In to je zunanja politika ZDA, ki pa zmeraj poganjajo lastni nacionalni interesi, a hkrati tudi načelo svobode in demokracije, ki pa je v zadnjih letih na žalost nekako izzvenelo. Ker ima vse svojo ceno, mora (dober) politik zmeraj računati ter iskati pravo razmerje med koristjo in ceno, saj ne zastopa lastnih interesov, pač pa interes države. Ravno pri tem pa se velikokrat zalomi v odnosu do javnega mnenja, saj se mi zdi, da svetovna javnost tega (vsaj glede ameriške zunanje politike) ne razume povsem. Politike, predsednike oziroma celotne administracije ljudje radi označimo za lažnive hipokrite brez hrbtenice, kadar slednji recimo spremenijo svoje politično stališče do določene države, voditelja ali česa tretjega. Vendar pozabljamo, da v politiki ni prijateljstev, še posebej ne v ameriški. Če je treba kaj zares dobro razumeti, je to osnovna doktrina ameriške zunanje politike od osamosvojitve naprej, ki narekuje, da ZDA ne smejo vzpostavljati trajnih zavezništev, saj le-ta državo omejujejo in hromijo v zastopanju in uresničevanju lastnih interesov. Tako je konec koncev tudi prav, saj je naloga države, da zagotavlja čim boljše pogoje svojim državljanom, ne pa da za vsako ceno navezuje ter vzdržuje meddržavna »prijateljstva«. Kakršnokoli ogorčenje oziroma začudenje ob spremembi ameriške zunanje politike se mi tako zdi zaman, saj pri tem ne gre za nikakršno zaroto ali izdajo ... Takšna je pač narava politike in ZDA jo izvajajo v vsej resnosti. Dejstvo, da je Amerika vodilna sila pri globalnem spreminjanju sveta, tako politično kot gospodarsko ter ekonomsko, je neizpodbitno. Mislim, da je to dobro, saj se s tem počasi izboljšuje življenjski standard po vsem svetu, hkrati pa se širijo tudi meje družbene sprejemljivosti ter osebne in še kakšne svobode. Tudi svetovni mir je del in posledica tega, na žalost pa je realnost takšna, da je slednjega kdaj, kadar diplomacija odpove, oziroma je nemogoča, treba zagotavljati tudi z orožjem. Nesprejemljivo bi namreč bilo, da bi skupina ljudi lahko v šahu držala ves svet in svetovno blaginjo, na kateri mir kakor tudi svoboščine in pravice, temelji (saj se spomnite ... prazna vreča, ravno tako kot premraže-ni ljudje s praznimi želodci, ne stoji pokonci). Ameriki tako konec koncev kaj drugega kot prevzeti vlogo svetovnega policista niti ne preostane in čeprav je za standard, ki ga uživamo, žrtvovala daleč največ, velikokrat ni deležna druga kot graje. Verjetno se ne zavedamo, kaj bi za nas pomenilo in kako drastično bi se naša življenja spremenila, če bi kdo zares na primer zaprl naftno pipico in se ZDA ne bi odzvale. Matic Hriberšek e*tvi ca s NA C 1. SHAKE IT OFF - TAYLOR SWIFT 2. PRAYER IN C - LILLY WOOD AND THI PRICK&ROBIN SCHULZ 3. RUDE - MAGIC 4. LOVERS ON THE SUN - DAVID GUETTA feat SAM MARTIN 5. THE CHAMBER - LENNY KRAVITZ 6. ALL ABOUT THAT BASS - MEGHAN TRAINOR 7. WHEN THE BEAT DROPS OUT - MARLON ROUDETTE 8. SUPERHEROES - THE SCRIPT 9. I'M NOT THE ONLY ONE - SAM SMI 10. ANGEL IN BLUE JEANS - TRAIN 11. NOBODY TO LOVE - SIGMA Vsako nedeljo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8»98,2°I(H3 bo Janko Bezjak BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA) 1. ALL ABOUT THAT BASS - MEGHAN TRAINOR 2. SHAKE IT OFF - TAYLOR SWIFT 3. ANACONDA - NICKI MINAJ UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA) 1. CHANGING - SIGMA FT PALOMA FAITH 2. BLAME - CALVIN HARRIS feat. JOHN NEWMAN 3. PRAYER IN C - LILLY WOOD AND THE PRICK&ROBIN SCHULZ NEMČIJA 1. LOVERS ON THE SUN - DAVID GUETTA feat. SAM MARTIN 2. WHEN THE BEAT DROPS OUT - MARLON ROUDETTE 3. GHOST - ELLA HENDERSON 24 Šta/m&TEDNlK Nasveti, za kratek čas torek • 30. septembra 2014 TOREK ričet, ocvrta jabolka z medeno jogurtovo omako piščančji paprikas, testenine, puding ČETRTEK zelenjavna juha, praženec, jabolčni kompot PETEK postrv po tržaško, dušena blitva, krompir v kosih SOBOTA cvetačna kremna juha, mehiška musa-ka, solata, pohorska omleta Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko NEDELJA goveja juha, dunajski zrezki, riž, rdeča pesa, skutina krema PONEDELJEK kuhana govedina, špinača, pire krompir, grozdje Mehiška musaka Sestavine: tortilje; 2 stroka česna, 4-5 rdečih paprik, 1/2 rumene paprike, 1/2 zelene paprike, 3 bučke, malo olivnega olja in masla, 1 pločevinka koruze (več je koruze, boljše je), 1-2 vrečici mehiških začimb (mešanica za burito ali fajito), 1-2 dl vode (glej navodilo na vrečici z mehiškimi začimbami), 0,5 kg gavde, čili v prahu, 1-2 kosa piščančjega fileja. Na maslu in olju podušimo na trakce narezan piščančji file. Dodamo drobno narezano papriko (vse tri barve). Ko se podušijo, dodamo sesekljan česen in koruzo. Dodamo mehiško začimbno mešanico in vodo, na kocke narezane bučke (nekoliko večje, kot je zelenjava za francosko solato), čili in sol po okusu. Dušimo 3-5 minut (da so bučke na pol podušene) in dodamo še toliko vode, da se bodo tortilje, ko bomo po njih podevali nadev, dovolj navlažile. V posodo, ki smo jo pomazali z oljem, podevamo plast tortilj, na njih dušeno zelenjavo in na to naribano gavdo (čim več sira, tem boljše bo). Ponavljamo, da porabimo vse sestavine. Na vrhu naj bodo tortilje, ki jih prelijemo s preostalim sokom od dušene zelenjave. Pečemo v pečici 30-35 minut. Jagode z maskarponejem Testo: 225 g bele moke, za nožev vrh soli, 100 g masla, 1 majhno jajce, pomešano z 2-3 žlicami vode ali mleka, 50 g sladkorja v prahu; krema: 225 g maskarponeja, 1 dl gostega jogurta (grški jogurt), 50 g sladkorja v prahu, 1 strok vaniiije, 1,5 dl sladke smetane, 450-675 g drobnih svežih jagod; premaz: 100 g jagodne marmelade, 2-3 žlice vode. Moko presejemo s soljo in vanjo vmešamo maslo, da dobimo drobtiničasto strukturo. Vmešamo jajce z mlekom, da dobimo mehko, gladko testo. Povijemo ga v prozorno folijo (ali damo v polivinilasto vrečko) in shranimo vhladilnik za pol ure. Okrogel pekač (25 cm) premažemo z maslom in vanj položimo razvaljano testo. Oblikujemo rob. Testo prebodemo z vilicami. Pokrijemo ga s papirjem za peko in nanj vsujemo riž ali suh fižol (da testo ob pečenju ohrani obliko). Pečemo v pečici približno 30 minut; po 20 minutah pečenja odstranimo papir z rižem oz. fižolom, da se tudi robovi lepo zapečejo. Maskarpone pomešamo z jogurtom in sladkorjem. Vanilijev strok razpolovimo in v kremo vmešamo notranjost stroka. Narahlo vmešamo še trdo stepeno sladko smetano. Namažemo na ohlajeno pečeno testo. Po kremi podevamo jagode. Marmelado zavremo z malo vode, precedimo in s čopičem narahlo premažemo po jagodah. SESTAVIL EDI KLASINC KURA OGRAJEN PAŠNIK NASA IGRALKA IN PEVKA (JERCA) KLOBUČEVINA DRŽAVA V INDOKINI KNJIGA PSALMOV SADNI ZAVAREK DEL SODA KOZLIČEK AGAMEMNO-NOV SIN BANČNO OKENCE ZADNJI DEL OPRSJA ČEBEL ZILJSKA NOŠA ELI FINCI GORIŠKA SPECIALITETA POVEST FRANCA KOLENCA PREPADE-NOST PREPASEK, OPASNIK ALFI NIPIČ ODSTRANITEV PRENOSNE OPREME HLASTNEŽ VELIKA GALEJA NOSI HLAČE VITAM. SOK RADENSKE RUSKO ŽENSKO VRHNJE OBLAČILO UROŠ GANTAR TERMIČNA CENTRALA PISATELJ (BORIS) SOLUNSKI KOŠARKARSKI KLUB JANEZ JALEN SEJANJE VINO MERLOT NOREC, TEPEC MANJŠE SITO MODEL NISSANA PRIHOD V PROSTOR BRITANSKA ROCK SKUPINA REDDING NAŠ DRAMATIK CANKAR AM. PEVEC (LOU) GLEDALIŠKI UMETNIK POLJSKA CVETICA RIM. HIŠNI BOG SRBSKI PEVEC PETROVIČ STRAN GREGOR URBAS GLAVNO MESTO KAZAHSTANA KOBALT OSNOVNA MERA AKTER KITAJSKO MESTO, ČINAN DEL VARA VZHOD, ORIENT DERIVATI ALKOHOLA UGANKARSKI SLOVARČEK: GALEASA = velika galeja, JINAN = kitajsko mesto, tudi Činan, MAJRONAR = goriška specialiteta, PLANT = vino merlot, PRE = britanska rock skupina, RAS = ziljska noša, SARAFAN = rusko žensko vrhnje oblačilo, SAVTALO = hlastnež. TdlS3 'OAOdinr 'VGdVA 'NVNir '03~IVd9l 'V10N3 'VNV1SV TVId 'dllAl -OHLL '9010dlV31 'Q33d 'NVAI '3dd 'dOlSA '33HS 'dOI Tf 'SIHV 'VNdVIdOl '9fl 'NVJVdVS 'SVd 'VSV31V9 'VIAI3ddZVd 'ISOIdnSO ">131330dS 'ISlOd '13ZdlAI 'VdOaO 'SO>HO» :ouABiopoA 3MNVZIHM 3! A3IIS3H torek • 30. septembra 2014 Za kratek čas ŠtajerskiTEBUlK 25 Govori se ... da naj bi lady AB zaprosila Junckerja za avans ko-misarske plače, da bo lahko plačala avans znani in baje ne tako poceni odvetniški pisarni. ... da so nekatere stranke in njeni pripadniki šele v predvolilnem času pokazali svojo pravo sliko; z neizmernim veseljem obelodanjajo nova, tudi izmišljena »grozodejstva« nasprotnih kandidatov, da ne govorimo o trganju, packanju in maličenjiplakatov s kandidati nasprotnih strank; pomilovanja vredno ali kot je zapisano v svetem pismu: oprosti jim, o gospod, saj ne vedo, kaj delajo ... ... da ptujski Krambergerjev Ivek javno napoveduje, da bo ekipa rosignolovcev v finalu premagala ekipo elanovcev . ... da trener in predsednik ptujskega fuzbalskega kluba od sobote spita precej nemirno: legendarni Ciro je namreč povedal, da si najbolj želi trenersko kariero končati na Ptuju, pri Dravi!!!! Le kdo bi si upal zavrniti človeka, zaradi katerega pride na stadion najmanj tisoč gledalcev?!? Razmišlja se... V katerem razredu osnovne šole se otroci učijo o državah Evrope? V četrtem, petem? Pa saj ni pomembno. Dandanes so otroci že tako brihtni, da že preden prestopijo prag učenosti, znajo našteti več kot eno državo v Evropi. Potem pa se pojavi politik, pa še minister povrhu, ki ima kvalifikacije, najboljšega kadra in ki trdi, da se po cesti do Gruškovja vozijo le Nemci. Adijo pamet. Pa naj še nekdo reče, da se je beg možganov začel s krizo. Upam samo, da bomo mi »Janezi« o(b)stali toliko časa, da bodo ti mali otroci, ki poznajo več kot en narod v Evropi, postali čim prej veliki, da se bo lahko zgodila avtocesta do Gruškovja. Vidi se... ... da so tangice vse boljpri-ljubljene tudi med mladimi na podeželju. Pa še nadvse priročne so, baje. Foto: Tajno društvo PGC Foto tedna • Bralci fotografirajo zrn ItMMMl (SEM 0933 ÖOEM3MK RUBRIKA JE NAMENJENA OTROKOM. Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Otroci, poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 6. oktobra, pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, d. o. o., Osojnikova cesta 3, Ptuj. Ime in priimek:_ Naslov:_ Leto rojstva:_ Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel nagrado v sprejemni pisarni Radia-Tednika Ptuj. Nagrado prejme Kornelija Medved, Starše. Iskrice Foto: Branko Gajšt Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Današnjo fotografijo tedna nam je poslal Branko Gajšt - brez komentarja. Ta pravzaprav niti ni potreben, ali ne? Sudoku • Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 9 8 4 1 2 5 2 9 3 1 5 4 2 7 6 3 2 6 9 6 2 8 7 2 4 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven vv ©©© € GGG Bik vvv ©© €€€ G Dvojčka v ©©© €€ G Rak vvv © €€ GG Lev v ©© € GGG Devica vvv © €€€ GG Tehtnica vv ©©© €€€ G Škorpijon v ©© €€€ GG Strelec vvv © €€ GGG Kozorog vvv ©© € GG Vodnar v ©© €€€ GGG Ribi vvv ©©© € GG Sestavil: Tadej Sink, horarni astrolog Velja za teden od 30. septembra do 6. oktobra 2014. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično (Vir: www.pregovor.com) »Ce dober govornik misli, da je tudi dober politik, se lahko zgodijo usodne stvari.« Sigmund Graff »Ce država greši, opravljajo pokoro njeni državljani.« Žarko Petan »Demokracija je v tem, da izbereš svoje diktatorje, potem ko so ti povedali tisto, kar ti misliš, da hočeš slišati.« Alan Coren »Najbolj uspešen je politik, ki najbolj pogosto reče z močnim glasom tisto, kar vsi mislijo.« Theodore Roosevelt »Država je človeška skupnost, ki v mejah ozemlja z uspehom zahteva za svoj račun monopol fizičnega legitimnega nasilja.« Max Weber »Demokracija je predvsem stanje duha.« Pierre Mendes-France »Država, to smo mi.« Vladimir Iljič Uljanov Lenin »Kompromis je navadno pomenil, da je pol hlebca kruha bolje kot brez kruha. Med modernimi državniki pa je resnično videti, da pomeni, da je pol hlebca bolje kot hlebec.« Gilbert Keith Chesterton 26 ŠtajerskiTEDHiK Poslovna in druga sporočila torek • 30. septembra 2014 Prlekija • Slovesno ob 140. obletnici prvih kasaških dirk Posvet o Ljutomerskem kasaču in slavnostna akademija Na dan (12.9.), ko so pred 140 leti (1874) bile prve konjske dirke pri nas, in sicer na 2000 sežnjev dolgi podeželski cesti od križa na Lokavskem polju do Globetkinega mostu pri Ljutomeru, je v zvezi z visokim jubilejem Kasaški klub (KK) Ljutomer pripravil dva zanimiva dogodka. V prvem (kulturni dom Križevci pri Ljutomer) so na posvetu o Ljutomerskem kasaču govorili o zanimivih temah. Andrej Šalehar je predstavil zgodovinske vire o slovenski pasmi Ljutomerski, Matjaž Mesarič pa je orisal razvoj reje Ljutomerskega kasača in njegove morfološke značilnosti. O vplivnih prednikih pri pasmi Ljutomerskega kasača so razglabljali Špela Malovrh, Janko Slavič in Matjaž Mesarič, v razpravi pa so sodelovali še Vlado Žnidarič, Marija Hernja Masten in Monika Čuš. Na drugem (ljutomerski dom kulture) - slovesni večerni akademiji je predsednik KK Ljutomer Janez Slavič spomnil prisotne, da je bilo 26. maja 1875 v Gradcu registrirano prvo športno društvo Društvo za dirkanje s kobil- ami v kasu v Ljutomeru. Do leta 1954 so se dirke prirejale na cvenskih pašnikih, nato pa je društvo zgradilo hipodrom v Ljutomeru. »Ponosni smo, da so bile prve kasaške dirke na Slovenskem pri nas, dosedanja prehojena pot, številni največji tekmovalni in re-jski dosežki našega kluba pa nas obvezujejo, da tradicijo nadaljujemo in bogato kulturno dediščino prenašamo na zanamce,« je med drugim povedal Slavič. Na akademiji je KK Ljutomer podelil zahvale in plakete s skulpturo konja rejskim družinam s širšega prleškega območja. Prejele so jih družine Matija Galunderja, Mirka Hanžekoviča, Feliksa Jureša, Dušana Jureša, Franca Jureša, Branka Kristla, Saša Kukolja, Slavka Makovca, Antona Os-terca, Jožefa Osterca, Franca Priznanje je prejel tudi Marko Slavič (levo). V njegovi družini so osvojili največ kasaških derbijev - 11. Lokalne volitve 2014 Ze veste komu boste dali svoj glas? Puharja, Jožeta Sagaja, Alojzije Seršen, Branka Seršena, Branka Slana, Antona Slaviča RADIOPTUJ 89,8*98,2*104^3 www.radio-ptuj.si (Ljutomer), Antona Slaviča (Šalinci), Alojza Slaviča, Janka Slaviča, Marka Slaviča, Mirka Šonaja in Vlada Žnidariča. Zahvalo je prejela tudi strokovna sodelavka muzeja Lju- tomerski kasač Marija Hernja Masten, posebna priznanja pa so prejele občine Ljutomer, Križevci, Veržej in Sveti Jurij ob Ščavnici. Predsednik Zveze društev kasaške cen- trale Slovenije Marjan Sedej je podelil posebno priznanje KK Ljutomer in njegovemu dolgoletnemu predsedniku Janezu Slaviču. NŠ Županske kandidate občine Destrnik bomo v studiu Radia Ptuj soočili v torek. 30. septembra, ob 12. uri! Županske kandidate občine Duplek bomo v studiu Radia Ptuj soočili v torek. 30. septembra, ob 18. uri! Županska kandidata občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah bomo v studiu Radia Ptuj soočili v sredo. 1. oktobra, ob 12. uri! Županska kandidata občine Juršinci bomo v studiu Radia Ptuj soočili v sredo. 1 .oktobra, ob 12. 30! Županske kandidate občine Cerkvenjak bomo v studiu Radia Ptuj soočili v sredo. 1.oktobra, ob 16. uri! Županska kandidata občine Središče ob Dravi bomo v studiu Radia Ptuj soočili v četrtek. 2.oktobra, ob 12. 30! Županske kandidate občine Makole bomo v studiu Radia Ptuj soočili v četrtek. 2.oktobra. ob 16. uri! Županske kandidate občine Kidričevo bomo v studiu Radia Ptuj soočili v četrtek. 2. oktobra, ob 18. uri! VSAfrC ČETRTEK ©B1®. PREDLOGI ZA MESEC OKTOBER STORITVE GARAŽNA VRATA - sekcijska termoizolirana vrata po meri, motorni pogon z dvema daljinskima upravljalcema, velika izbira panelov, večletna garancija, zagotovljen servis in vgradnja, avtomatika za dvoriščna vrata (krilna in drsna), najboljše cene! Mob.: 385 91 50^1218; www. garaznavrata.hr STROJNI OMETI, strojne glazure, industrijski tlaki. MD&V, d. o. o., mob. 385 98 2«. 533 ali tel. 385 tO 855 311. GRADBENIŠTVO »SNIM-GRAD«, d. o. o., izvaja novogradnje, dozidave, fasade, adaptacije in drugo. Mob. 098 267 ali 0^2 683 225, snim-grad@vz.t-com.hr FASADE BOŽIČ, d. o. o. - stiroporfasade, kamena volna, soboslikarske storitve, kitanje, sistemi knauf, ometi in premazi fasad. Mob. 385 99 672 657t. MONTAŽA spuščenih stropov in oblog, pregradnih zidov, urejanje podstrešja, izdelava špalet, stropovi Armstrong. TMC interieri, mob. 385 91 893 060t. glOVENSM [p®^ 1 T®[p T SL©¥E^SiCIH POLK IN VALČKOV 1. KINGSTON - Danes je moj dan 2. ATOMIK HARMONIK - Kaj bi reku Franc Košir 3. Ans. DONAČKA - Dekle iz zlate ladjice 4. STRMINA-Mesečina 5. Skupina ŠPICA - Lajf taprav 6. NEŽA BRAČUN NESSY - In vino veritas 7. FRANCE-Sonček moj Zmagovalec meseca SEPTEMBRA: TANJA ŽAGAR - Arriva Še eno možnost v OKTOBRU ima: KINGSTON - Danes je moj dan 1. OGNJENI MUZIKANTI - Rabim te stisni me 2. STIL - A čutiš 3. IGOR IN ZLATI ZVOKI - S polko in valčkom v Evropo 4. KATRCA- Zakaj tajiš 5. VESELE ŠTAJERKE - Štajerke se ne damo 6. VIHAR - Nocoj bom z drugim zaplesala 7. FANTJE S PRAPROTNA- Ko ob večerih sem prepeval Zmagovalec meseca SEPTEMBRA: VIKEND - Ko polko urežem t Še eno možnost v OKTOBRU imajo: OGNJENI MUZIKANTI - Rabim te stisni me^ . _____________________ SLOVENSKIH POP 1 TOP Glasujem za:__ Ime in priimek: 7 SLOVENSKIH POLK IN VALČKOV Glasujem za:_ Glasovnice pošljite na dopisnicah na naslov MEGA MARKETING d.o.i , p p. 13. 228B Hajdina www.varazdinske-viiesti.hr V družbi Radio Tednik Ptuj verjamemo, da so otroci naše največje bogastvo, zato želimo za njih narediti nekaj več. Skupaj z občinami organiziramo prireditev, kjer bodo otroci prepevali slovensko narodno ali zabavno glasbo z imenom Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, Z nami bodo peli slovenske narodne ali zabavne pesmi učenci: • OŠ DORNAVA. v torek, 30. 9. 2014 ob 18.00 uri v kulturni dvorani Dornava, • OŠ VITOMARCI, v sredo. 01.10. 2014 ob 18.00 uri v dvorani OŠ Vitomarci, • OŠ ORMOŽ, OŠ SV. TOMAŽ, OŠ SREDIŠČE OB DRAVI, OŠ IVANJKOVCI, OŠ VELIKA NEDELJA IN OŠ MIKLAVŽ PRI ORMOŽU, v četrtek, 2.10. 2014 ob 18.00 urivjedilnici OŠ Ormož, • in OŠ HAJDINA, v petek, 03.10. 2014 ob 18.00 uri v športni dvorani OŠ Hajdina. Veselimo se druženja z vami. Vstop je prost. Štajenki www.radio-tednik.si Foto: NS www.radio-tednik.si torek • 30. septembra 2014 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 27 Prireditvenik Torek, 30. september 16:00 18:GG Ptuj, Vrtec, enota Mačice, Potrčeva 9 a: slovesnost ob odprtju sedmih energetsko varčno obnovljenih poslopij Dornava, OŠ: Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, Radio-Tednik Ptuj Sreda, 1. oktober 12:00 Slovenska Bistrica, pri OŠ Pohorskega odreda: vaja požarna in protipo- plavna zaščita in reševanje 18:00 Ptuj, Mestni kino: posebna projekcija dokumentarnega filma Tista njena iskrica in okrogla miza Cerebralna paraliza in družbeno vključevanje, Zveza Sonček 18:00 Vitomarci, OŠ: Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, Radio-Tednik Ptuj Četrtek, 2. oktober 17:00 Majšperk, telovadnica OŠ: Dnevi evropske kulturne dediščine, dediščina gre v šolo, predstavitev projekta učencev Spomin išče 18:00 Ormož, OŠ: Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, Radio-Tednik Ptuj Petek, 3. oktober 12:00 Žetale, gozdarski poligon Jomče: 15. občinski praznik in 24. kostanjev piknik, gozdarsko tekmovanje za naziv Žetalska grča in grčica 16:00 Kidričevo: odprtje obnovljenega dvorca Sternthal 18:00 Hajdina, OŠ: Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, Radio-Tednik Ptuj 18:00 Kicar, gasilski dom: 13. mednarodno srečanj ljudskih pevcev in godcev Kicar poje in igra, Stari prijatelji iz Kicarja 20:00 Lenart, Dom kulture: koncert D Kwaschen Retashy 20:00 Žetale, kmetija Kolar v Dobrini: 15. občinski praznik in 24. kostanjev piknik, kožuhanje Mestni kino Ptuj Sreda, 1. oktober, 18:00: posebna projekcija dokumentarnega filma Tista njena iskrica, ob svetovnem dnevu cerebralne paralize, sledi okrogla miza Cerebralna paraliza in družbeno vključevanje Zveze Sonček. Četrtek, 2. oktober, 19:00: Fantovska leta. Petek, 3., sobota, 4., in nedelja, 5. oktober: 17:00 Iskanje pernatega kralja; 19:00 Mesto greha: ženska za umret; 21:00 Fantovska leta. SmonEL, Silvo Smontara s.p. Slovenska cesta 55, 2277 Središče ob Dravi Matična številka: 3555011000 Prenos s.p.-ja na gospodarsko družbo V podjetju smo se odločili, da bomo prenesli s.p. na gospodarsko družbo. SmonEL d.o.o., Slovenska c. 55, 2277 Središče ob Dravi bo, prevzel vse terjatve in obveznosti in bo v celoti opravljal dejavnost prenesenega s.p.-ja. SmonEL d.o.o. bo vstopil v vsa pravna razmerja kot univerzalni pravni naslednik. Središče ob Dravi, 25. 9. 2014 Silvo Smontara 08:00 Kronika iz občine Destiriik 09:00 Utrip iz Ormoža 10:00 ŠKL 18:00 Majšperk-Srečanje pevskih zborov 19:00 Lokalne volitve 2014 20:00 Oddaja iz cbfiine Destrnik 21:30 Ujemi sanje 22:30 Oddaja o kulturi SiP PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na TTX straneh SIP IV 08:00 Kronika iz občine Hajdina 10:00 Pozdrav jeseni v Staršah 18:00 Starše-Odprtje vaškega središča 19:00 Lokalne volitve 2014 20:00 15 lelKD Hajdoše 21:30 Gostilna pri Francetu 22:30 Oddaja Uživajmo 23:00 Video strani 08:00 Folklorni večer na Destmiku 10:00 Majšperk-Srečanje pevskih zborov 18:00 Dornava - Oddaja iz preteklosti 20:00 Oddaja iz občine Dornava 21:30 Dornava - Iz domače skrinje 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uredništvo: Dornava 116d. 2252 DORNAVA; info@siptv.si kontakt: 02 754 00 30: 041 618 044; www.slptv.si Marketing: Megamarketlng d.o.o.; 02 749 34 27: 031 627 340 Mali oglasi STORITVE wv*w.parocna-kann 'kfl.tom NOVO - SALON POROČNIH OBLEK Nova kolekcija poročnih oblek 2014 za neveste. Sp. Hajdina 19 a, 2288 Hajdina. Telefon 041 92 33 99. PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01. ODKUPUJEMO debele krave in telice za zakol. Plačilo TAKOJ!!! Tel. 040 179 780. PRODAJMO bele piščance domače reje. Irgoličevi, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji. Tel. 041 881 949, prodaja poteka zjutraj do 10. ure, popoldan od 16. ure dalje._ PRODAM drva v hlodih, kamionska dostava. Tel. 041 767 760._ PRODAM telico, brejo 8 mesecev. Tel. 031 842 677. NEPREMIČNINE PRODAM kmetijo, 1,1 hektarja, z zazidalnim zemljiščem, v Loperšicah pri Ormožu. Tel. 031 684 696._ BLIZU TERM in golf igrišča gradimo novo naselje vrstnih hiš v velikosti 100 m2, vseljive bodo 2014. Uredimo ugodno financiranje. Gradbeništvo Aleksander Lončarič, s. p., Skorba 36 a, 2288 Hajdina, tel. 041 646 662. DOM-STANOVANJE HIŠO NA Ptuju oddamo z možnostjo kasnejšega odkupa ter prodamo parcelo z objektom za nadomestno gradnjo v Spuhlji. Tel. 041 475 468. RAZNO PRODAM BIO GNOJILO, star predelan konjski gnoj, v 60-kg vrečah, cena vreče 7 €, ob nakupu nad 10 vreč nagrada bučno olje. Tel. 031 273 577 ali 720 81 08._ PRODAMO rjave nesnice, v 19. tednu, tik pred nesnostjo. Naročila sprejemamo po telefonu 02 688 13 81 ali 040 531 246. Rešek, Starše 23._ PRODAMO bele kokoši in peteline, težke 4 kg, po 4 € za žival. Naročila sprejemajo po telefonu 02 688 13 81 ali 040 531 246. Rešek, Starše 23._ KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. RADIOPTUJ 89,8» 98,2 »IO-43 KAMNOSESTVO NOVO-NOVO NOVO-NOVO! Želite nov spomenik? Potrebujete okenske police za svojo hlžo, bi radi obnovili ali na novo uredili stopnišče iz kamna? Sedaj lahko izkoristite ugodnost Diners club kartice in naročite izdelek z možnostjo plačila do 24 obrokov. Vse uredimo pri nas, vi potrebujete samo kartico in izberete svoj izdelek! Vse informacije na mobitel 041 902 648 ali na e-pošti bojan.kolaric@9mail.com. www.kamnosestvo-kolaric.si MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE, ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE na tel. številkah (samo za male oglase) 02 749-34-10 ali 02 749-34-16, faks 749-34-35 ali elektronski naslov justina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite. Ni več trpljenja, ne bolečin, le mirno spiš, v naših srcih pa naprej živiš. SPOMIN Minila so grenka leta tri, odkar se je od nas poslovila draga žena, mama, babica, sestra, teta in botra Katarina Pevec, roj. Rauši IZ VIČANCEV 21 11. 4. 1952-28. 9. 2011 Hvala vsem, ki jo ohranjate v svojih srcih, skrbite, da rožica ne oveni, da lučka stalno v njen spomin gori na njenem mnogo preranem zadnjem domu. Vedno s teboj: mož Franc, hčerki Marjana, Mojca in sin Ludvik z družinami, sestre in brata z družinami STAJERSKI TEDNIK dostopen tudi na internetu. Registrirajte se na wwm&§dmfc0il AKCIJA V OKTOBRU KZ ČEBULA, pakirana, 10 kg 3,49 EUR/kos ČEBULA Ptujska rdeča, pakirana, 2 kg 2,89 EUR/kos KROMPIR, pakiran, 10 kg 2,49 EUR/kos JABOLKA, različne sorte Ob nakupu celega zaboja 0,69 EUR/kg ČESEN PTUJSKI Ob nakupu cele vreče 0,35 EUR/kg 3,99 EUR/kg Akci/a trnja od 01. do 15.10.2014 oz. do prodaje zalog. Slika je simbolna. KZ PtujZ.O.O., Miklošičeva 12, Ptuj Tel:(02)749-03-00, www:kz-ptuj.si /MQ» W GMM10M] Äsfe/Ä MESOr^IZDELI Y G8£> _ -, nnštr stâz ' ZAČINJENE PIŠČ KRAČE l,98€/KG PEČENA MESNA SLANINA (HAMBURGER) 40% CENEJE SAMO 3,99 €/KG RAZLIČNE KLOBASE 500 IN 400 G ■ ČAJNA KLOBASA (450G) SAMO l,99€/KOM • JUNEČJAPRSA SAMO 2,99 C/KG NAVADNA KLOBASA Wjm • SV REBRA BREZ KOZE 3,57 C/KG ^^Sm 3,98 C/KG V PONUDBI TUDI VSAK DAN SVEŽA TELETINA, TEL ROLADA, ZAMRZNJENI PANIRANI ZREZKI Z BUČNIMI SEMENI IN ŠE MNOGO VEČ... ( TELEČJE MESNATE KOSTI, JUNEČJE MESNATE KOSTI IN OBRANA GOVEJA REBRA 1,96€/KG ) OB NAKUPU NAD 25€ DOBITE ZA POZORNOST ŠE DARILCE. KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. Tel.: 02/80-39-150 Ptuj • Prometni preventivci so zaskrbljeni: Gradbena dela ogrožajo varnost šolarjev Člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu so na prvi jesenski seji izrazili zaskrbljenost, saj nekatera gradbena dela na cestni infrastrukturi v Ptuju in okolici potekajo prepočasi; zapore in spremenjeni prometni režimi pa ogrožajo varnost šolarjev. Kot je ocenil Franc Kozel, predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj, je akcija Varna šolska pot, ki so jo izvajali v prvi polovici septembra skupaj s policisti, redarji in člani ZŠAM, sicer potekala brezhibno, saj so skupaj zagotavljali varnost na obremenjenih prehodih za pešce in pred vsemi osnovnimi šolami. Po besedah Borisa Kozen-burgerja, pomočnika komandirja policijske postaje v Ptuju, je bilo tudi stanje v cestnem prometu prvih 15 dni od pričetka pouka ugodno, saj na širšem ptujskem območju ni bil v prometni nesreči udeležen noben šolar. Zaskrbljujoče pa je, da so v tem času obravnavali kar 146 kršitev cestnoprometnih predpisov, med katerimi so ugotovili 37 kršitev uporabe varnostnega pasu in 42 primerov prekoračitve hitrosti vožnje. Za sedaj se je dobro obnesla tudi sprememba prometnega režima zaradi gradnje železniškega podhoda na Osojnikovi cesti, ker pa gradbena dela na nekaterih cestnih odsekih potekajo že predolgo, so zaskrbljeni, saj to ogroža varnost šolarjev. Za varnost šolarjev so ob pričetku šolskega leta skrbeli tudi redarji. Kot je dejal vodja Zaradi gradnje podhoda pod železniško progo bo prometni režim ob Osojnikovi cesti spremenjen vsaj do maja prihodnje leto. medobčinskega redarstva Robert Brkič, so skupaj s policisti in člani ZŠAM vsak dan de-žurali na najbolj prometnih točkah, nadzirali pa so tudi nekdanji prehod za pešce na Osojnikovi cesti. Po tem, ko je ta prehod zaprt, se je število pešcev, predvsem otrok, bistveno zmanjšalo. V akciji Varna šolska pot so uspešno sodelovali tudi uniformirani člani ptujskega združenja šoferjev in avtomehanikov (ZŠAM), ki so po besedah predsednika Marjana Pšajda varovali predvsem prometno najbolj ogrožene prehode za pešce pri OŠ Ljudevita Pivka, pri slaščičarni Jagoda, pri mestni lekarni in pri semafori-ziranem križišču ob vznožju starega mostu. Na srečo ni bilo nobenih nesreč. Za večjo varnost šolarjev so opravili 138 prostovoljnih delovnih ur in prevozili 854 km. Z zaskrbljenostjo pa so prisluhnili informaciji o poteku gradbenih del na območju MO Ptuj, kajti Kozel je ocenil, da nekatera gradbena dela potekajo prepočasi, nekatera pa celo stojijo, zaradi česar je varnost šolarjev ogrožena. Največ problemov se pojavlja na cesti do Podvincev, kjer dela potekajo že vse poletje, pa še vedno niso končana. Da imajo težave s šolskimi prevozi do Podvincev, ker je zaradi gradbenih del promet še vedno močno oviran, je opozorila tudi Vanja Zebec Drevenšek iz OŠ Ljudski vrt. Nekaj težav imajo tudi šolarji ob Poljski cesti, kjer naj bi bila dela že v zaključni fazi, tik pred asfaltiranjem naj bi bili tudi cestni odseki med Kicarjem in Žabjakom ter v Peršonovi in Volkmerjevi cesti, medtem ko bo zaradi gradnje podhoda pod železnico na Osojnikovi cesti spremenjen prometni režim še vsaj do maja prihodnje leto. Z veseljem pa so prisluhnili mlademu prostorskemu oblikovalcu Boštjanu Vaudi, ki je na predlog društva Soroptimisti pripravil idejne rešitve za dodatne označitve varnih šolskih poti, s srčki kot balončki, sredi katerih bodo lahko vnesli tudi simbole posameznih šol. M. Ozmec Slovenija • Kaj se je zgodilo z milijoni pomoči poplavljencem Donatorji zahtevajo pojasnila o porabi sredstev za žrtve poplav v BiH Države donatorke, ki so s finančnimi sredstvi priskočile na pomoč Bosni in Hercegovini po majskih katastrofalnih poplavah, zahtevajo informacije o porabi denarja, pridobljenega na mednarodni donatorski konferenci, poroča bosanski časnik Neza-visne novine. Pojavili so se namreč očitki o morebitnih poneverbah sredstev. Osebna kronika Rojstva: ■ -v« Maja Majcen, Ru-cmanci 56, Sveti Tomaž - deček; Tina Škrban, Pod Pohorjem 31 b, Maribor -dečka Kris in Luka; Mateja Ke-lenc, Muretinci 14, Gorišnica -deček Tine; Doroteja Draškovič, Cankarjeva ul. 2, Ptuj - deklica Klara; Tanja Novak, Hranjigovci 17, Sv. Tomaž - deček Tit; Nataša Šmigoc, Sobetinci 30 a, Markovci - deček Aljaž; Viktorija Kmetec, Lešje 38, Majšperk -deklica Tamara; Tjaša Novak, Vodranci 15, Kog - deček Svit; Nevenka Vučak, Bratislavci 55, Polenšak - deček Alen; Melita Varga, Prušnikova ul. 30, Maribor - deček David; Marija Ga-brovec, Ljubstava 31, Videm pri Ptuju - deklica Nela; Metka Že-rak Jus, Žetale 31 b, Žetale - deklica Sara; Katja Purg Ducman, Ul. Vide Alič 20 a, Ptuj - deklica Eva. (i) Umrli so: MariJa predikaka> -\}ž& roj_ ZajCi D0k|ece 16, roj. 1930 - umrla 18. septembra 2014; Janez Mohorko, Apače 253, roj. 1956 - umrl 19. septembra 2014; Jožef Rep, Gorca 33, roj. 1964 - umrl 21. septembra 2014; Julijana Vogri-nec, roj. Tomažič, Muretinci 37, roj. 1926 - umrla 12. septembra 2014; Anton Simonič, Ptuj, Sovretova pot 15, roj. 1944 -umrl 21. septembra 2014; Branko Strel, Lovrenc na Dravskem polju 83A, roj. 1943 - umrl 17. septembra 2014; Jožefa Prapo-tnik, roj. Žinko, Pušenci 18, roj. 1920 - umrla 24. septembra 2014; Marija Bezjak, roj. Krojzl, Polenci 12, roj. 1928 - umrla 23. septembra 2014. Poroke - Ptuj: Robert Kolednik, Paradiž 58 in Renata Topolovec, Ptuj, Macunova ulica 5; Tadej Žnidarič in Andreja Me-sarec, Gorišnica 100; David Mlakar in Minja Krajnc, Ptuj, Ulica 5. prekomorske 18. budilka^ 89,8 98,2 104,3 Mb ¡-^oöiuIa}te na6 tudi na ipietu: o-ptuf.c RADIOPTUJ 89,8'98,2-I04,3 Do 16. oktobra bodo po pisanju časnika morale bosanske oblasti Bruslju pojasniti, kaj so storile z milijonsko pomočjo oziroma kaj bodo z njo še počele. Tiskovni predstavnik delegacije Evropske unije v BiH Andy McGuffie pa ni želel komentirati nedavne izjave nekaterih diplomatov, ki so bosanskim oblastem očitali, da so zlorabili donacije za krpanje proračunskih lukenj in v koruptivne namene. McGuffie je dejal, da bi bilo treba vsako državo donatorko vprašati o načinu, na katerega naj se troši njihov denar. Sam pa lahko komentira samo sredstva, ki jih je donirala EU in ki se uporabljajo za odpra- vljanje posledic vodne ujme. »Sedaj je na domačih oblasteh, da vzpostavijo mehanizme za pripravo in koordinacijo projektov za pomoč žrtvam poplav. Morajo razviti kriterije za dodelitev sredstev, ki bi zagotovili transparentno in učinkovito porabo denarja,« je povedal McGuffie in dodal, da je denar pripravljen, žrtve poplav pa čakajo na pomoč. Na mednarodni donatorski konferenci je bilo za BiH sicer zbranih 810 milijonov evrov. (sta) RADIOPTUJ j 89,8 °98,E« 104,3 www.radio-ptuj.si Napoved vremena za Slovenijo Ceje Gal suhoparen, oznanjuje, da ob letu sušapripotuje. Danes bo sončno, zjutraj in deloma dopoldne bo po nekaterih nižinah megla ali nizka oblačnost. Ponekod bo pihal jugozahodni veter, v hribovitem svetu zahodne Slovenije bo postopno več oblačnosti. Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do 11, na Primorskem do 13, najvišje dnevne od 20 do 24 stopinj C. Obeti V sredo bo zmerno do pretežno oblačno, občasno bodo ponekod tudi manjše padavine. V četrtek bo na Primorskem delno jasno, pihala bo šibka burja. Drugod bo zmerno do pretežno oblačno in večinoma suho. Foto: M. O