H
'^xzxtzjx
xxrjzxm
(1: poi
299
Dobro jer če vesle
Edina tovrstna šola se nahaja Albion,_ New York. Ta šola je "fireč 'samo za "Miklavže," se jih pouči, kako se mora-°praviti, kako govoriti z otro-vrednost raznih igrač z '''Om na dovzetnost otrok, šoje ustanovil Charles Howard 1937 in obstoja iz 18 po-:,)ih tečajev. Te diplomirane 'klavže potem najemajo velike
'avtment trgovine. * * *
"oben prestolonaslednik ni t!>l tako dolgo na prestol kot švedski princ Gustav Adolf, je zdaj star 63 let, .njegov :pa 87, pa še vedno trdno se-y prestolu. Drugi, ki je tudi dolgo je bil angleški princ |ert Edvard, sin kraljice Vikale. Bil je star 59 let, ko je
lel na prestol leta 1901. * * •
Nasvet, ki je popolnoma na mestu 1 Ministri se sporazumeli
na vseh točkah, poročajo
Vzpričo tega, da nekateri vpijejo, da je naša dolžnost posoditi Angliji $4,400,000,000 in v očigled tega. da nam Anglija dolguje še od prve svetovne vojne 7 ali koliko bili jonov je že, je prišel nek senator s pametnim predlogom na dan. Svetuje namreč, naj naša vlada razpiše posojilo Angliji med ameriškim narodom. To se pravi, naj bi posamezni ameriški državljani z nakupom obveznic posodili Angliji denar, ne pa da bi naša vlada posodila denar davkoplačevalcev.
Na ta način bi se videlo, koliko Amerikancev je, ki bi hoteli posoditi Angliji denar iz svojega žepa. Kaj pravite, koliko bi Anglija dobila na posodo od posameznih Ameri kancev?
i
l^dor hoče dobiti kak patent v državah, dobi to zelo poce-Patent stane tukaj za dobo let samo $60. V drugih deže-1 Je pa ta stvar mnogo dra-V Angliji je stal pred voj-Patent, veljaven za 16. let, v Nemčiji pa $1,965 za 18 let.
* * *
^ se človek vzdrži pri hoji °nci, potrebuje pomoč svojih mišic, zato ni čudno, če vza-
°troka toliko časa, da shodi. * » *
plavanje v daljavo ima še 'o rekord Argentinec Pedro ioti. Leta 1922 je prepla-daljavo 205 milj v reki Pa-^ med Rosario in Buenos Ai-Potem je skušal še večkrat r-kord posekati, pa brze uspe-•V tem času je že plaval 15,-ftiilj in je prebil v vodi 3,500
ta 1936 je ponudil kitajski •'al čiang Kai-šek nagrado N.000, če dobi v roke, žive 13 moških in dve žen-I(1 komunistične armade.
FANT JE POBRAL MAČKA, $1,500 IN JO UBRAL NA OGLED V CHICAGO
Pekin, 111. — Henry Gleich pričakuje vsak čas domov iz Chicaga svojega vnuka, 14 letnega Richarda Mason, katerega ima zdaj v dobrem varstvu či-kaška policija.
Fant je namreč vzel svojemu staremu očetu $1,500, stisnil pod pazduho svojega priljubljenega mucka in se odpeljal naravnost v Chicago. Tam se je z mačkom nastanil v hotelu. Ko je za mačka preskrbe] dovolj mleka, je
* * *
Zed. državah so preračunali uspe samo 30% moškim in Jenskam, ki poskušajo izvr-
^momor.
* * *
48 ameriških državah ima-1^98 članov najvišjih sodišč. 4tere države jih imajo po 3, fe 5 ali več, vse do 9. Pov-fla plača znaša $9,000 na le-P'edsednikom istih pa $12,-Vsaka država pa ne plaču-?ako svojim sodnikom. Naj-|Sa je $3,000, največja pa 500. Najmanjša plača pred-l^kom je $5,500, največja
N.
* * *
3nske vasi imajo že dvoje ![tj navado, da tekmujejo seboj, katera bo spravila v ft a j v e o°j e g a papirnatega Nedavno je zmagala vas, Napravila takega zmaja, ki *vzemal 3,000 štirjaških čev-ftrostornine, je bil privezan čevljev dolgi vrvi in pba je bilo 200 mož, da so
obdržali.
♦ * *
rnr 1,077 ameriških mest, ki ■^io nad 10,000 prebivalcev, ■L16 samo 247, ki imajo svoj
■Vi j.
KI -o-
K ^ški gaulaiter se je obesil
ISembourg. — Gustav iSi-m'ki je bil gauleiter kneževi-K, času nemške okupacije, s« B^sii potem, ko so ga angle B°kupacijske oblasti aretira ječi je raztrgal žimnico it OT^vil vrv.
NOVI GROBOVI
Frank Oblak
Danes zjutraj ob 12:30 je umrl na svojem domu Frank Oblak, star 69 let, stanujoč na 16405 Arcade Ave. Doma je bil iz vasi Mahnete*" nad Cerknico na Notranjskem, odkoder je dospel v Ameriko leta 1909. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Frances, rojena Vidmar, sina Franka, clve hčeri: Frances poročena Kovach in Ann poročena Pirman, brata Johna, v Philadelphia, Pa., sina Antona, v Yukon, Pa. pa sestro Ano Bolk.
Pogreb se bo vršil iz Svetko-vega pogrebnega zavoda, 478 E. 152. St. Čas pogreba še ni določen in bo naznanjen pozneje. Naj mirno počiva v ameriški zemlji, preostalim iskreno sožalje.
Frank Mikus
V torek zvečer je umrl Frank Mikus, star 31 let, stanujoč na 452 E. 152. St. Zapušča brata Charlesa in Lt. Victorja pri vojakih. Rojen je bil v Cleve-landu. Bil je član dr. sv. Janeza Krst. 37 ABZ. Pogreb bo v soboto zjutraj ob 9:30 iz Že-letovega pogrebnega zavoda na 152. cesti v cerkev Marije Vne-bovzete in na Kal vari j o.
Pogreb Anton Simčiča
Pogreb Antona Simčiča bo v soboto dopoldne ob 10 iz Grdi-novega pogrebnega zavoda. Doma je bil iz vasi Vrhovi je, po domače Matevžev, fara Šmartno pri Gorici. V Ameriki je bil od leta 1913. Svoje čase je bil tudi v Warren, O. Za časa bolezni je bil pa pri sestri Mrs. Katarini Turk.
-o--
Dva ameriška voiaka umorjena v Berlinu
Berlin. — Ameriške oblasti v Berlinu naznanjajo, da sta bila ubita dva ameriška vojaka od 78. divizije. Ustreljena sta bila od neznancev 23. decembra. To je bil prvi ivboj ameriških vojakov v nemški prestolnici.
Eden izmed vojakov je zapustil kavarno blizu letališča Tem-pelhof v spremstvu nekega dekleta. Ustavila sta ju dva oborožena neznanca, ki sta vojaka vprašala v slabi angleščini: "Ali si AmerikanecV" Ko .ie ta pritrdil, nakar sta ga na mestu ustrelila. Vojaku je priskočil na pomoč drug ameriški vojak in tudi tega sta lopova ustrelila.
Ameriška in ruska vojaška policija sta iskali okolico za napadalci, toda brez uspeha. -o-
Iz raznih naselbin
Kaylor, Pa. — Dne 4. dec. je bil ubit pri delu Anton Žagar. Zašel je med železniške vagone, ki so ga stisnili do smrti. Star je bil 50 let in doma iz vasi Požar, fara Plovanijo Turke pri Delnicah v Istriji. Zapušča ženo in šest otrok, od katerih je hči Bernice poročena.
Sheboygan, Wis. — Tukaj je umrl Frank Schwartz, star 75 let, doma iz vasi Donava pri Ptuju, odkoder je prišel v Ameriko pred 53 leti, in sicer v Tower, Minn. Leta 1895 se je preselil semkaj in bil prvi Slovenec v Sheboyganu. Pozneje se je preselil v Willard, Wis., leta 1920 pa se je zopet vrnil v Sheboygan, kjer je živel do smrti. Zapušča dve poročeni hčeri — Vic-torio Suppancich in Tillie Beni-ger — v Long Beachu. Cal., pa sina. žena mu je umrla 1943.
Greensburg, Pa. — Tukaj je 19. nov. umrla Pauline Sever, stara 38 let, doma od Zagorja ob ( Savi. Zapušča sina, hčer, več vnukov in drugih sorodnikov.
Madison, O. — V bolnišnici Huron se še vedno nahaja Louis Rebol, ki je prej živel v Cleve-landu (Collinwoodu), zdaj pa je na farmi. V desetih dneh se jč moral podvreči dvema operacijama.
Duluth, Minn. — V bolnišnici v Evelethu je umrl John Zeitj, star 77 let, v Masonu, Wis., pa
Nagle sta skočila
v uniforme
Washington. — Na postaji sta bila d ca odpuščena vo jaka, ki stane preoblekia že v civil. Na postaji sta pa zvedela, da dobijo na vlakih prednost vojaki, dočim,dobe civilisti:, kar ostane prostorov. Veterana sta se v hipu premislila in se lcnr tam na postaji preoblekla nazaj v uniforme. Vojaki so sklenili okrog njiju krog, da civilisti niso pasli firbca, ko sta se vojaka preoblačila,
--o—--
Ameriški narednik bo sojen radi vohunstva
San Rafael, Kal. — Letalski narednik Frank Hirt, star 30 let, bo prišel pred vojaško sodišče, kjer se bo moral zagovarjati radi vohunstva v prid Nemčije. Rojen je bil v Ameriki, toda je več let živel pri svojem dedu in babici v Nemčiji, kjer-je postal član nazijske stranke. Tam so ga izurili za vohunsko službe in poslali v Ameriko. Sem je prišel'malo pred napadom na Pearl Harbor.
Vstopil je v ameriško armado in sicer k letalcem. Tukaj je poročal nemškim agentom o ameriških vojaških načrtih. Aretirali so ga že pred več meseci in ga imeli tajno zaprtega v Hamilton Field, Kalifornija. --o-
Zed. države so zato, da se pogovore zaradi odnošajev s Španijo
Washington. — Državni pod-tajnik Acheson je odgovoril na vabilo Francije, da se obenem z
Anglije pogovore glede diplomatskih odnošajev do Francije. Rekel je, da so Zed. države pripravljene na razgovor, kadar to želi Francija.
Splošno se sodi, da želi Fran-1 cija prekiniti diplomatske, odno-j saje s Francovo vlado in da sei prizna špansko revolucionarno j vlado v izgnanstvu, katere glavni stan je zdaj v Mehiki cija si tega ne upa sama izvesti.
--o--
Peter namerava ostati v Angliji
London. — Bivši jugoslovan-l ski kralj Peter, sedaj navadni Peter Karadžorževič, je rekel, da bo ostal za stalno' v Angliji, kjer ima posestvo. Glede priznanja Titove vlade je Peter rekel, da je pričakoval od Anglije, da bo priznala novo jugoslovansko republiko, upal pa je, da bodo sta le Zed. države jpri njem.
V LJUBLJANI SO JIH OBSODILI 17 NA SMRT
Belgrad. — V Ljubljani je bilo obsojenih 17 oseb na smrt. Obtoženi so bili sodelovanja z naciji. Med obsojenimi je tudi nekaj četnikov.
Nadaljnih 13, tudi obtoženih izdajstva, je bilo obsojenih v ječo od 8 do 20 let.
-o-
Vsa glasba iz inozemstva je prepovedana na ameriških postajah
New York. — James C. Pe-trillo, predsednik Ameriške federacije godbenikov, je prepovedal od 1. januarja naprej ameriškim radijskim postajam prenašati katerokoli glasbo iz inozemstva. To, je izjavil Petrfllo, je v dobrobit ameriškim godbenikom pred kompeticijo iz inozemstva.
To .bi prizadelo tudi prenašanje božičnih in velikonočnih glasbenih programov iz Vatikana in Jeruzalema. Toda Petrillo pravi, da verskih programov njegova unija ne bo preganjala.
ANGLEŽI BODO POZIDALI CERKEV SV. ŠTEFANA
Dunaj. — Angleška armada je začela popravljati katedralo sv. Štefana, ki je zgorela ob napadu na Dunaj. 60 nemških vojnih ujetnikov je prideljenih k delu. Sodijo, da bo vzela pozidava 10 let.
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
'rva obletnica—
V	petek ob 7:15 bo darovana iaša v cerkvi sv. Vida za po-o j nega vojaka Rudolph Nosse,
| ki je izgubil svoje življenje y Ita-j lil. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni, da se udeleži-I jo sv. maše ob prvi obletnici. Trinajsta obletnica—
V	petek ob (5:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maja za pokojnega Johna Russa v spomin 13. obletnice njegove smrti.
Po pismo naj pridejo—
Marija in Ana Pavli iz Mengša sta med begunci. V našem uredništvu je njiju pismo sorodnikom v Clevelandu. Naslova ni, zato naj se sorodniki zglasijo pri nas za pismo. Novi uradniki—
Društvo Naš dom št. 50 SDZ ima za leto 1946 sledeči odbor: Predsednik Pavel Bizjak, podpredsednik Frank Stemberger, tajnica Helen Tomažič, blagajnik Anton Železnik, zapisnika-rica Jennie Pugel, nadzorniki: Frank Žiberna, Frank Pugel, Terezija Bizjak; zdravniki: vsi slovenski zdravniki v Clevelandu ter dr. Volk in doktorica Šankola. Seje so vsako 3. soboto v mesecu ob 7:30 zvečer na 8601 Vineyard Ave. v Biz-jakovih prostorih. Osma obletnica—
V	petek ob 7 bo darovana v cerkvi sv. Kristine maša za pokojno Mary (Minka) Gerl v spomin 8. obletnice njene smrti.
Prebrisan trgovec—
Nek trgovec z železnino je imel v omari neke stare ključavnice, ki jih ni mogel spraviti v denar. Že . bo zagnal med staro mu pade srečna misel Vse skupaj dene na kup v_ izložbeno okno in da zraven listek z napisom: "Samo po eno vsakemu kupcu." Do večera je prodal vse. Najdeni ključi— Na. vogalu St). Clair Ave. in 64. cesta je bil najden šop ključev. Kdor jih je izgubil, naj pokliče ENdicott .5484.
e mislil, da jih šaro, ko v glavo.
SPOMNITE SE SLOVENSKIH BEGUNCEV S KAKIM DAROM
Moški je prehitel ženske za nogavice
Nashville, — V neko trgovino se je vsulo kakih 3,000 žensk, da kupijo nylon nogavice, ki so bile. prvič v prodaji. Toda prvi par je kupil R. J. Yancey za svojo sestro. Pred prodajalno je čakal od 4:20 zjutraj.
Arhitekt Holay pravi, da bo postavil streho nad cerkev, pred-no bo prizadeta kaka večja škoda zgradbi od vremena.
-o-
Policija čaka, da bo
prišel pohlače Great Falls, Mont. — Policija ima spravljene moške hlače, katere je pustil nek moški v gostilni. Gostilničar pripoveduje, da je bil tam moški, ki je bil j precej sladko ginjen. Pozno zvečer je začel zdehati. potem si je pa počasi slekel hlače, jih lepo'
Darovi za begunce
V našem uradu so bili izročeni sledeči darovi za slovenske begunce. Mr. John Potokar, lastnik Double Eagle Bottling Co. je ponovno daroval $50.00. Mrs. Agnes Bencan iz Chicaga je pa poslala v ta namen $2. Iskrena hvala obema za velikodušen dar in priporočamo še drugim, da bi kaj pomagali.
--o-
zganil na stol in odšel v mrzlo noč v sami spodnji obleki. -o-
NE 'rOZABIMO NA TISOČE NAŠIIJ BEGUNCEV V TUJINI
Dve milji ie plaval, da bi videl ženo
AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN	SLOVENIAN MORNING
IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME	DAILY NEWSPAPER
CLEVELAND 3, O., THURSDAY MORNING, DECEMBER 27, 1945	LETO XLVIII—VOL. XL7I1I
% _ __________________ ________________________
šel fant po mestu. Najprej si je kupil novo obleko, potem je pa ! obiskal menda vsa kino gledišča, i ki jih je našel odprta.
Sobarici v hotelu se je zdelal stvar sumljiva, obvestila je po-; slovodjo, ta pa policijo in kmalu so bili skupaj. Pri fantu so do-' bili še več kot $1,000. Stari oče je telefoniral policiji v Chicago, j naj pošlje fanta domov, kjer mu! je vse odpuščeno in vse pozabljeno.
EGIPČANI SO UBILI 2 ANGLEŠKA ČASTNIKA
Kaira. — Dva angleška čast^ nika sta šla na lov na race k jezeru Edku. Pozneje so našli njiju trupli. Policija misli, da so častnika ubili ribiči, da so častnika ubili ribiči, da so se polastili r»jh lovskih pušk, ki imajo v Egiptu zelo visoko ceno. i Truplo letalskega poročnika j Gordona so našli v vodi, truplo drugega, nekega mornariškega častnika pa na bregu. Baje so trije ribiči že priznali umor.
Konferenca v Moskvi je zaključena; Byrnes se pripravlja na odhod domov; uspehi zborovanja bodo pozneje naznanjeni.
Moskva, 27. dec. — Zunanji ministri Zed. držav, Rusije in Anglije so sinoči izjavili, da so se sporazumeli na vseh točkah, ki so bile v razpravah. Ameriški državni tajnik Byrnes in angleški zunanji minister Bevin se pripravljata, da odpotujeta proti domu.
Kad 10 iz Moskve je poročal, > da bo dal tajnik Byrnes poročila . časnikarjem v četrtek zjutraj ob ^ 7:30.	]
Diplomatski opazovalci pričakujejo, da bo v kratkem podan v javnost rezultat uspehov te kon- ( ference. Dobro poučeni viri tr- n dijo, da se vseh svetskih proble-mov na tej konferenci ni rešilo, vendar da je bil dosežen velik j, uspeh, že to, da so se ministri -tako hitro sporazumeli na sestavi mirovnih pogojev, kaže na «
uspeh.	'
•
Opazovalci trdijo, da ozračja, J| ki je vladalo na konferenci ministrov v Londonu, ni bilo opa- " žiti na konferenci v Moskvi. Vse kaže, da so "veliki trije" zopet <l edini, kakor so bili tekom vojne.
Kar ministri zdaj čakajo je ' •»anftTše privolitev Francije, da ^ se pridruži konferenci za sesta- s \o mirovnih pogodb državam, ki ,s so bile v vojni z zavezniki. Mi- x nistri v Moskvi so namreč skle- * nili, da naj tudi Francija poma- ' ira sestaviti mirovne pogoje za Italijo, ker je njena močna so- 1 seda.	S
Iz Pariza se pa doznava, da ' Francija ni zadovoljna z zaklju- * čki v Moskvi, ker ni povabljena T k sestavi mirovnih pogodb za druge države. Francija pravi, J. da sicer ni bila v vojni s Finsko, j Madžarsko, Romunijo in Bolgarijo, pa ima tam moralne in ma-terialne interese, zato se čuti upravičeno, da sodeluje tudi pri 5 sestavi mirovnih pogojev za te ; države.	i
-O--(
Zavezniki bodo sodili j 100,000 Nemcev
Berlin. — Kmalu potem, ko bo j ] ' obravnava proti n a c i j e m v j i Nuernbergu končana, bodo po-j1 stavili zavezniki pred sodišča: 100,000 Nemcev, ki so zdaj za-, i prti v taboriščih. Ako bodo to vojaška ali civilna sodišča, še ni I določeno.
--o--I
Plymouth, Anglija. — Bivši ameriški vojak Herbert J. La-moureauot iz Fitchburg, Mass. je skočil z ladje v morje v Rokav-skem prelivu in hotel priplavati do obrežja, da bi videl svojo angleško ženo in hčerko.
Ta drzen poskus ga je skoro stal življenje. Da ga niso pravočasno potegnili iz ledene vode, bi bil umrl, ker moči so ga že zapuščale.
i Ladja je bila 5 milj daleč, od J Plymoutha in skočil je v morje , popolnoma oblečen. Tri milje od obrežja je zlezel na neke pečine " in vpil na pomoč. Pobrala ga je 1 neka mornariška ladjica. Deset - ur pozneje so ga deli na ladjo Argentino in odposlali domov v o Ameriko.
Poročil se je v Angliji leta 1944 in je živel v Liverpoolu, do-kler ni bil poslan nazaj v Zed. države. Tukaj je čakal, da pride
:1 žena za njim. Potem je slišal, ejda je postal oce prve hčerke, d Prosil je za dovoljenje, da bi e smel v Anglijo k ženi. Prošnja e mu je bila odbita. Potem je pa sti šel in dobil d^lo na ladji Rush-o vitle, ki je bila namenjena v An-v glijo, upajoč, da bo pristala v v Liverpoolu. Ko je pa videl, da > ladja ne bo tam pristala, je sko-vil v morje, da bi tako prišel dr le žene in hčerke.
Cehi bodo postavili spomenik vojakom
Praga. — Vaščani vasice Mla-dotice bodo postavili spomenik 28 ameriškim in angleškim le-, talcem, ki so jih sklatili Nemci j in ki so zakopani v skupnem ' Krobu na vaškem pokopališču, j Spomenik bodo odkrili 9. avg. 11946, ob drugi obletnici smrti : letalcev.
Premog je racioniran v Marion, O.
Marion, O. — Prodajalci pre-1 moga v tem mestu so začeli pre-| mog dajati na odmerke. Noben j odjemalec ga ne dobi več kot eno tono. Kdoi' ga nima nič ga dobi prvi. Tako mislijo da bo premo-
<t:.i rlnvoli ta trse rW zimo
r r
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
(JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave.	HEnderson 0638	Cleveland 3. Ohio
« Published daily except Saturdays. Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko na leto $7.00; za Cleveland in Kanado po pošti za eno leto $8.00. Za Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland in Kanado po pošti pol leta $4.50. Za Ameriko četrt leta $2.50; za Cleveland in Kanado po pošti četrt leta $2.75. Za Cleveland in okolico po raznašalcih: celo leto $7.00, pol leta $4.00, četrt leta $2.50. Posamezna številka stane 5 centov.
SUBSCRIPTION RATES: United States $7.00 per year; Cleveland and Canada by mail $8.00 per year. U. S. $4.00 for 6 months. Cleveland and Canada by mail $4 50 for 6 months. U. S. $2.50 for 3 months. Cleveland and Canada by mail $2.75 for 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier $7.00 per year, $4.00 for 6 months, $2.50 for 3 months. Single copies 5 cents each.
Entered as second-class matter January 6th 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879.
83
No. 299 Thurs., Dec, 27, 1945
Versko preganjanje v Jugoslaviji
(Piše dr. Janez Kraljič, kanonik)
V začetku je Osvobodilna fronta tajila komunistično barvo, ko jo je pa narod prepoznal, se je proti njej boril kakor proti največjemu zlu. Enodušno so se borili Slovenci. Hrvati in Srbi. Tiste hvalisane široke mase, ki stoje za partizani, štejejo v resnici nekaj procentov celokupnega prebivalstva. Ogromna večina naroda pa je vedno bolj prori Osvo. bodilni fronti. Samo na dve dejstvi spomnimo za dokaz. Tito in Kidrič se pr.itožujeta, da škofje v Pastirskem pismu nimajo nobene besedice priznanja za nove oblastnike in da člani Osvobodilne fronte zravnavajo grobove tistih, ki so padli v borbi z njo, da bi jih narod ne častil kot mučence. Kako značilni priznanji! Škofje nimajo nobene besede priznanja za Tita ali Kidriča.. Pa bi to priznanje tako rada doživela. Škofje bolje vedo od Tita in Kidriča, kje stoje narodne množice. In kar je še bolj pomembno, Titu in Kidriču je ušlo priznanje, da smatrajo ljudske množice partizanske žrtve za svoje mučenike.
Sedanji oblastniki se sklicujejo, da so jih priznali zavezniki: Amerikanci in Anglleži. Gotovo so partizane oborožili Angleži. To ugotovimo, da se zgodovinsko ne pozabi, kdo je za Baltikom, Poljsko, Srednjo Evropo pomagal zbolj-ševizirati in sovjetizirati še Balkan, da bodo zavezniki iskali krivcev v svojih vrstah, ko bodo trpeli škodo od setve, ki so jo sejali na Balkanu. Podobno igro s komunizmom si je v prvi svetovni vojni privoščila Nemčija, ki je Lenina v zaprtem vozu poslala v Rusijo, da bi v nemški službi izdal Rusijo. Nekaj let pozneje je podlo igro Nemčija plačala z lastno smrtjo. Iz Moskve v Berlin je bolj daleč kot pa z Balkana v London. Kako željno so balkanski narodi in zlasti še Slovenci čakali od zapadnih zaveznikov odrešitve izpod okupatorja. Zavezniki pa so za svetobo z ubogo Poljsko izdali še Jugoslavijo v samosilne kremplje komunizma.
Čudite se, da smatramo partizaijstvo za največje zlo. Verjamemo, da so bili v Italiji, Franciji, Belgiji, Nizozemski in Norveški partizani resnično osvobodilno gibanje. Vemo pa tudi, da so jugoslovanski partizani najprej komunisti, nato šele rodoljubi. Zato so se zvesti rodoljubi iz vseh moči upirali jugoslovanskemu partizanstvu, ki je bilo takrat še preoblečen komunizem. Borba proti komunističnemu režimu ni narodna izdaja, ampak narodna dolžnost. Ali more biti komunist rodoljub? Zgodovina kaže, da smatra komunist za domovino komunistično stranko in komunistično oblast. Komunist izda domovino, če za to ceno pride na oblast. Že Lenin in Stalin sta biSa kot narodna izdajalca v nemški službi, da bi z nemško pomočjo zrušila Rusijo. Stalin je bil v tej vojni Hitlerjev drug, dokler ga je Hitler maral za svojega zaveznika. Zaveznik zapadnih zaveznikov je postal po naključju, ne po srcu. Kaj ni po Stalinovem zgledu francoski komunist Thorez iz Stuttgarta v nemški službi izdajal Francoze in Angleže? V Jugoslaviji so komunisti prirejali atentate na kralja in kot petokolonci delali s Hitlerjanci do nemške vojne napovedi Stalinu. Poznali smo največje sovražnike naše domovine, zato smo se proti njim borili. Ta borba je izraz iskrene ljubezni do domovine. Slovenci smo bili predstraža zapadne civilizacije, demokracije in krščanske kulture proti komunističnemu nasilju, na žalost brez zunanje pomoči in od navideznih prijateljev celo sramotno prodani.
Navedena dejstva najbolje poznajo partizani. Zato se bojijo javnih razprav proti "izdajalcem." Tajno in brez sodbe likvidirajo ljudi, ki niso komunističnega mišljenja. To trdijo škofje v Pastirskem pismu. Povest o narodnih izdajalcih je bajka, ki naj bi navidezno opravičila partizansko strahovlado. Sila in laž sta dve komunistični orodji za dosego cilja. Klevetajo vernike in duhovnike z izdajstvom, ki so ga resnično sami izvršili. Primerjajmo Titove in Kidričeve izjave, kako si nasprotujejo. Niti en časopis verskega tiska ne izhaja in Kidriča ni sram reči, da vlada svoboda. Zavestno govori neresnico, ko govori, da v Sloveniji ni taborišč. Pa imamo taborišč celo vrsto. Danes ni Slovenija nič drugega kakor veliko taborišče. Begunje na Gorenjskem, Teharje, Škofjo Loko, Kočevje so spremenili v taborišča. V škofijskem zavodu v Št. Vidu nad Ljubljano je bilo enkrat zaprtih 2,8€0 internirancev. Predsednik vlade pa pravi, da v Sloveniji ni koncentracijskih taborišč. Prema'o rečemo, če ne imenujemo Kidričeva podtikanja hrvaškim in slovenskim duhovnikom ter ljubljanskim lemenatarjem vnebovpi-jočo nesramnost! Za hrvaške duhovnike težko kontroliramo njegove izjave. Naj oni skrbijo, da ga postavijo na laž. Za slovenske duhovnike pa lahko ugotovimo, da namerno laže.
Recimo, da je kateri duhovnik res klal ujete partizane v imenu Kristusovih ran — naj pogine partizan! Potem dogovarjamo, da je to grd zločin, še grši, če bi ga zagrešil duhovnik. Zločin je, a ni še zločin narodnega izdajstva. Kidrič trdi, da je bilo več takih duhovnikov na Dolenjskem. Ali ni njegova dolžnost, da pove njih imena, da bo cerkvena oblast kaznovala zablode takih nesrečnežev. Vendar bi zaradi morebitne zabfode posameznikov partizanska oblast ne smela pobijati duhovnikov. Enkrat so poskusili partizani podtakniti te besede enemu duhovniku, ki je slovesno in pred smrtjo izjavil, da ni nikoli moril in nikoli izrekel takih
besed. Še lepša je bajka o ljubljanskih lemenatarjih, ki so darskih bratov, tudi ves vodil-dekletom silo delali na policiji. Kako se je vjel v svoji laži j ni štab rekrutiral iz framaso-predsednik ljubljanske policijske vlade! Na policiji nam- nov, ki so na prevejani način reč ni bilo niti enega ljubjlanskega lemenatarja. Tovariš Kidrič pa omenja kar več ljubljanskih lemenatarjev.
Saj ni mogoče odgovarjati na vse laži. Toliko jih je, da jih ni konca. Eno si še oglejmo, ker se zdi, da je v njej tovariš Kidrič nakopičil vso perfidnost. Slovesno izjavlja, da" . . . Kar je Slovenija osvobojena, ni bil niti na smrt obsojen, ne ustreljen ali obešen en sam duhovnik . . . Zato nobenemu na smrt obsojenemu nismo mogli nuditi pravnih sredstev." Ponosne besede! r^aj odgovori tovariš Kidrič! Ali so prinesli partizanski časopisi, da je umrl duhovnik Strupi Alojzij? Strupi je umrl zaradi mučenja v partizanskih ječah! Kaj partizani niso ubili po osvobojenju duhovnike? . . . šink Matijo, Klobovs Antona, KunsteJj Franca, Mavc Jaka, dr. Križaj Petra in še druge, ki so izginili brez sledi. Vemo, da predsednik ljubljanske vlade zida na dejstvo, da v celi Jugoslaviji ni časopisa, ki bi se mu upal izpričati laž in kleveto. Zunanji svet pa je zasanjal bajko o dobrih in herojskih partizanih. Samo na enem morišču v Kočevskem Rogu je dal ljubljanski vladni predsednik do sedaj mučiti in pobiti že po osvobojenju trideset tisoč ljudi. Drobec resnice je vendar tudi on povedal: Mučiti in pobijati je dal duhovnike in druge desettisoče — brez sodbe in drugih pravnih sredstev.
Slovenski narod trpi krvavo preganjanje zaradi vere! ---o-
Masonstvo v Bratislavi
Dne 15. oktobra 1945 je preteklo pet let, odkar je policija v Bratislavi, v glavnem mestu Slovaške, zasegla in zapečatila prostore prostozidarskih lož. Tako je ukazala te-i daj še avtonomna slovaška vla-j da, ko je razpustila prostozidarska združenja. Ta ukaz je bil eden prvih energičnih dejanj slovaške' vlade po proglašen,]'u avtonomije Slovaške 6. oktobra 1938.
Razpust prostozidarskih lož je sprejela vsa javnost z največjo zadovoljnostjo, kajti vedela je, da s tem ukazom prenehajo gnezda podtalnega razvrata, gnezda skritega sovražnika slovaškega naroda, narodne svobode Slovakov ter njihovega verskega prepričanja.
Večina širokega naroda ni imela .jasnega pojma o jtem, kaj predstavljajo framasonske lože in framasonstvo sploh, kajti framasoni so s pomočjo svojih razpetih mrež, s katerimi so obdajali vse važnejše osebe in ustanove v bivši ČSR, celo najvišje osebe državnega in javnega življenja, znali poskrbeti zato, da bi se o prosto-zidarstvu kar najmanj vedelo, govorilo in pisalo. Edino ljudsko glasilo slovaške Hlinkove stranke, dnevnik "Slovenska pravda," ki je v zadnjem času zmagovanja slovaškega narodnega žiljenja bil nekakšna vest vseh Slovakov, je često kazal na nevarnosti, ki groze narodu od prostozidarstva in židovstva. Cenzura pa, ki je v ČSR bila povsem v rokah in v službi prostozidarjev in zidov, je strogo nastopila proti tem člankom ter jih neusmiljeno cenzurirala. Kar je cenzura prepustila, je bilo nepopolno, samo v odlomkih priobčeno, ter bistveno okrnjeno. Vendar pa je le tu pa tam prišlo v javnost kaj o teh organizacijah, da si je narod vsaj nekaj lahko predstavil pod temi ložami.
Ko pa se je potem po G. oktobru 1938 začela v podtatran-ški domovini Slovakov nova doba v duhu krščanstva in slovaške narodnosti, so bile vse lajne organizacije razpuščene in med temi seveda tudi prostozidarske lože; njihovi prostori v Bratislavi pa so postali pristopni javnosti, kar je vzbudilo veliko zanimanje /a prostozidarje. Tudi tisk je posvečal mnogo mesto bratislavski masoneriji. Tedaj .je v glasilu Hlinkove ljudske stranke "Slovaku" pa tudi v "Slovenski pravdi" izšla vrsta člankov, ki so odkrivali pravo lice prostozidarstva krščanstvu in vsem krščanskim narodom sploh.
Ti članki kakor tudi predavanja v slovanskem radiu so razložili javnosti, da je simbolični cilj prostozidarstva, ustanovljenega leta 1604 na Angleškem, na novo sezidati Sa-lamonov tempelj. Ta cilj pa je tudi že od davnaj želja ž'i-dovstva uničiti Kristusov nauk
in krščanstvo sploh, uničiti krščanske države in tako podpreti Kabalo ter podrediti vse države židovstvu, ki po trditvi talmuda trdi, "da je Bog izročil svet Židom v roke." Da prostozidarstvo še sedaj dela za nadvlado židovstva nad ne-židovskimi narodi, dokazujejo najprej obredni dialogi in govori pri zasedanjih v ložah. Po obredni knjigi lož v ČSR je predsednik pred sejo zbranim govoril: "Bratje, naš red si je stavil vzvišeno nalogo, da združuje Žide v skrbi za židovsko imetje . . . Naj nam bo drtdeljeno, da bi zvesto izpolnjevali svojo nalogo v korist nam, židovstvu in vsemu svetu." Na konec pa je izjavil: "Vsak žid naj bo poklican k soudeležbi v našem delu." Po sprejemu novega člana v.ložo je najvišji mojster imel govor, strogo dolbčen po uradnih predpisih, v katerem je med ^Irugim rekel: "Načela, katera učimo in jih skušamo uresničiti, so jedro in bistvo naše vere. Luč in resnica žari iz Izraela . . . človečanstvo in ljubezen so učili v Izraelu, pa tudi vsa tisočletja, odkar je razkropljen po vsem svetu med vsemi narodi. In čeprav je nam ohranjena vera in njena
skrbeli za širjenje prostozidarske misli, sicer pod videzom vse mogočih človekoljubnih in demokratičnih gesel ter pod Videzom vse mogočih organizacij, kakor je bila na primer "Svobodna misel," "Zveza pro-letarski'h svobodomiselcev," in podobno. Ta zveza je na primer eno zimsko dobo leta 1936 organizirala 50 večerov in manifestacij, 25 predavanj, in dala nalepiti nad 4000 raznih plakatov — propagandnih oz-nanil. Ta zveza je imela pet lastnih tiskanih glasil, dva v češčini, tri v nemščini, v nakladi 20 do 25,000 izvodov.
Poleg teh neoficielnih prostozidarskih organizacij oziroma podorganizacij je bil v Pragi tudi sedež "Velike narodne češkoslovaške lože," združujoče v ČSR 27 lož — podružnic. Potem "Grossloge Lessing zu den drei Ringen," ter čisto židovska loža "B'nai Brith," ter še prostozidarski red "čudežnih bratov." Med člani te'h masonskih organizacij je bilo 8000 najvidnejših javnih delavcev v ČSR. In vsi ti so pod plaščem demokracije skušali podpirati žide in židov-stvo sploh ter se boriti proti krščanstvu z širjenjem svobodne misli ter svobodo narodov. Ta nravna nebrzdanost je potem nekajkrat prinesla ČSR v inozemstvu zelo neslavno ime in reklamo: v podobi statistik rasti zločinov, spolnih bolezni, družinskih razvratov ter celo množico korupcijskih afer, kakor je bila špiritna, bencinska, premogovna Itd. Vpliv svobodomiselnega podpiranja Židov je bil večkrat viden celo na čisto športnem področju, tako v Londonu leta 1937, kamor so na plavalne tekme šli zastopat SR sami judje: Baderle, Abe-les, Steiner in Trucht iz bratislavskega "Bar Kochba."
Prostozidarske lože v ČSR so bile tudi uradno priznane ter so jih zato uradi tudi jemali v zaščito, ako se je v tisku oglasilo kakšno mnenje proti njim. Na Slovaškem je prostozidarstvo pognalo svoje korenine še iz časov nekdanje Ogrske.
Najstarejša loža na Slova-šk em je bila loža "Verschwie-genbe'it" v Bratislavi, ustanovljena leta 1872. Poleg te lože je bila tudi madžarska loža "Tesveriseg" ((Bratstvo) ; ustanovljena leta 1903; dalje loža "Veritas," "Most," "Har-monia" in "Jan Kollar." Poleg Bratislave so tudi Košice imele ložo "Resurexit" iz leta 1899, Banjska Bistrica "Felici-tas" iz leta 1878, Prešovo "Ca-ritas" in Lučenec "Phoenix" iz leta 1880, Kežmarok "Zips un-ter der Tatra" iz leta 1894 itd. Poleg teh lož vzhodnega obreda je bilo na Slovaškem tudi več lož židovskega obreda, ki so spadale pod Veliko ložo v Pragi (II. Ružova ul. 5), ki je imela svojo poštno čekovno številko v češki banki Union. V to skupino je spadala v Bratislavi loža "Fides," ustanovljena leta 1924, v Kouicah "Concordia" iz leta 1931 itd. Navadno so bili voditelji teh lož tudi vodilni člani v ložah vzhodnega obreda. Pri tem je vsaka taka loža imela svoj dis-trikt, včasih zelo širok, tako da, niso bili .njeni člani samo mestni ljudje, temveč tudi znani ljudje iz podeželja. Na primer bratislavska loža židovskega obreda "Fides" je imela med svojimi člani tudi ljudi iz Nitre, Lipt, sv. Mikulaša, Ž'i-line, Novih Zankov itd.
Članstvo teh lož na Slovaškem se je zbiralo iz tako imenovane inteligence, torej iz tistih vrst, ki je predstavljala znane javne delavce iz vrst javnega in družabnega življenja. Kakor je videtli iz seznamov, ki so jih našli 15. oktobra 1938 pri likvidiranj u lož, so bili med člani na primer predsed-
načela, gi'ozi nam in Židom vedno bolj izguba nečesa — namreč izguba zavesti, da spadamo notranje skupaj, izguba čuta za židovstvo sploh. Ta pa je naše delo, ki hoče razvneti žide in brezbrižnosti ter jih združiti v enoto. Na njegovih tie'h (to je v ložah) se srečavajo tudi pri različnosti mišljenja in čutenja, edini v težnji, da vzdrže in dvignejo židovstvo." Novemu članu j je nato pripomnil, da je pro-I stozidarstvo "v blagoslov bra-j torn in židovstvu v čast." Zahteval je od novega člana zvesto izpolnjevanje reda ter poudarjal, da "le tako dosežemo važnost in priznanje sebi, židovstvu pa pomagamo s tem, da premagujemo predsodke, ki so vedno znova vir nepravičnih napadov proti židovstvu." j Kakor je iz teh citatov po-■vsem jasno, je prostozidarst-I vo proizvod židovstva in služi : le židovstvu, katerega jeml je v obrambo, da podpira in mu pomaga pri osvojevanju vlade nad vsem svetom. Da bi doseglo ta cilj, je prostozidarstvo od svojega početka s pomočjo svojih agentov skušalo prodreti v vse vrste družbe ter je povsod povzročalo zmedo, prepir, nemir, afere, razvratno in nravno svobodo.
V ČSR je prostozidarsko bratstvo imelo svoje pristaše v najvišjih državnih in javnih uradnikih, ki so zavestno podpirali nadaljnje širjenje fra-masonskih lož. Celo oba najvišja predstavnika države, prvi in drugi predsednik, Masa-ryk in Beneš, sta bila aktivna framasona. Oba sta bila čla-1 na poleg lož v ČRS tudi pariške lože "Grand Orient de France." Naravno je, da se je poleg glav države prostozi-
nik bratislavske tovarne za kable, pravniki, zdravniki, ravnatelji Siemensovih podjetij, tovarnarji, veletrgovci, bankirji, profesorji, arhitekti, 'inženirji, prokuristi velikih industrijskih podjetij, sodniki, veterinarji, mestni svetniki, lekarnarji itd. itd. Tako si je lahko predstaviti, da so ti ljudje iz vseh družabnih vrst imeli lahko dobre informacije o vseh panogah javnega življenja, ter je po njih svobodomiselstvo lahko širilo svoj vpliv v vse tokove življenja. Iz tega se lahko sklepa tudi, da je vse javno življenje v ČSR bilo pod vplivom prostozidarstva, proti kateremu se je Hlinko-va stranka vedno tako odločno borila.
Bratislavska loža "Velikega vzhoda" je imela svoje velike prostore na Trgu 1. maja (Namesti 1. maja), današnjem Trgu Hlinkove garde, kjer je bilo 14 sob. Ves dom je bil zgrajen naravnost za ložne namene. Na fasadi pod loki so prostozidarski znaki. Zan'imiv je vhod, ki je po hodniku vodil najprej k prvemu stopnišču in šele odtod se je lahko šlo v prizemlje ali suteren. Poleg tega je čez dvorišče nekoliko maskiranih izhodov. Prostozidarji so imeli tukaj precejšnjo zbirko masonskih odlikovanj itd. Tu je bila tudi črna izba z okostjem človeka in rak-vijo, v kateri je moral novo izbrani član nekaj časa ležati. Na drugem kraju so imeli spravljene črne kapuce, katere so oblačili nase pred obredi, ki so bili v veliki dvorani "templju," polni zaporednih stolov kakor v kinu, s klavirjem, harmonijem itd.
Tu v teh prostorih, kjer so se framasonski veljaki borili z meči, klanjali se lobanji in delali vse mogoče, da oslabe duha že itak slabega, so kovali .grožnje in atentate, da bi politično in gospodarsko življenje prešlo po talmundskem učenju najprej v službo židovstva potem pa v roke samih Židov. Za dosego tega so framasoni, ki so jih v Bratislavi vodili žid.je, bagatelizirali narodne svojevrstnosti Slovakov, negirali samostojni slovaški jezik in dušili vsak narodni pojav, ki je prirodno ogražal ži-dovsko-masonske težnje. V ložah so se kovale grožnje vsem tem junaškim Slovakom, ki so se .izkazali kot brezkompromisne bojevnike za pravice ■slovaškega naroda, v ložah so sklepali, koga od teh je treba odstraniti in kako. In zato je narod takoj, ko je prišel do svoje moči, stresel s sebe raa-sonski jarem ter je že prva samouprava dne 15. oktobra 1938 razpustila lože.
Izmed bivših članov prostozidarskih lož v Bratislavi so se nekateri priključili pozitivnemu delu za slovaško državo, nekateri pa so ostali še neodločeni. Toda njihova doba se je končala, kakor se končava po vsem svetu doba masonske-ga in židovskega paševanja.
Novak Angela, 1919 Novak Lovro, 1886 Novak Lovro, 1915 Novak Marija, 1882 . Novak Marija, 1915 Novak Viktor, 1914 Polajnar Ivan, 1905
Iz ČRNEGA VRHA so sledeči]
Osredkar Anton, 1909 Osredkar Franci, 1928 Osredkar Jožefa, 1926 Osredkar Marjana, 1913 Pustovrh Alojzij, 1940
čl J
rarja« af pa158
Wir:«*'r
"Dosti jih veste," sem u*®^ priznal krojaškemu mojstru, j j je molče zrl v bukove panje, ^ so se cvrli na ognju ter Jol(a jvj in stokali, ko bi res čutili ogeft Rad bi, da bi bil krojač M*** povedal še kaj iz svoje obsedi malhe, ki je bila videti nei^f, na.
"Saj vse verjameš, M >j Japček?" me je zvedavo P^L dal mojster.	.Jj
"Vse do pičice," sem se in tudi resnico govoril ^^ Seve, pozneje se je tista vei'a lo omajala, kadar sem P1'6*,, šljeval,- kaj vse nam je P°V|1 "kot absolutno živo resnic0, V 1
"Ne vem, če bi še kaj P°veC! Pozno je že in treba bo nek0 zadremati tukajle ob ne bomo jutri dremali Pri c Malo bomo zakimali, park^ še pogledat po pasteh za 1,0 J pa botreba domov."
"še katero rečite, j eno," sem prosil jaz vnet°; t
"Ampak samo še eno več, da veš. Ali sta m°rdl«jb „ tička, že slišala, kako je 1 can s svojim sinom P smreke v. gozdu?"	Vjj &
"še ne," sva midva s t0 ši-m Jakobom konštatir«1'1, _ "No, vama bom pa V*-1 ;e5i kisi] dal. Zgodba je kratka, P8^ "" čna, saj vesta, kakor je re3„ vse, "kar vama jaz pove^ , Kot zvesta poslušalca sU , jemu učeniku vneto pi"illin "Torej Urban je šel s » v gozd, da bi podsekala -j ^ ^ za obroče, za obode pr' re' j.j hiti rešeta in drugo tako rol)0yt)2 ^ tam tako lepo izdelujejo- . v Vav vlekel konj lisec, že	t
tih, pa še vedno močnega ^ ^ Oče Urban je izbl brj « ie ' smreko, ki je stala v l'e ^ globoko dolino.	pt ^
"V dolino se bo zvrnil®' , Ja jo podžagava," je menil ^
"Ne bo," je odločil L mu je zamalo zdelo, da b1 s j P vedel.	dB i]/
"Oče, meni verjemlie' ^ ^ telebnila v dolino in k^'".,k< ,t0' va dobila ven," je sili! svojim predlogom.	jiill■ ^
"No, če misliš, da bo-t0 I* preprečiva."	Jeif
"Kako neki?" bi rad V-debudni sinko.
"Lisca ženiva višje v ^ vil vrat mu bova prive^fC« drug konec vrvi pa n;i " ,l;i I Lisec bo obdržal snii'e,c ' bo treščila v dolino." sc/'«
"Niste slabo izbrali-bil mnenja sin.
Pa sta tako tudi ""^jr;« Spravita se naj »rej s r:ad smreko. Ko sta že^ j nI sekala, sta vzela l»a spodrezevala. Ko sta pri kraju, je smrek3 ' v0iilB se zamajala, potom P:l j^ I truščem telebnila v kor je sin rekel, da k0, ^ \M "Kreta ne bodi,	M
zal," je menil oce lisca pojdi, Matevžek- ^ de gori po rebri i" oglasi:
"Oče!"	, .:{!>'i
"Kaj pa je?" se o^ daj.	. ,ieg»' p
"Pri liscu manjka t^ m mor se natakne komat- p,i|g
"Da manjka, je pa še?"	v f P
"Aha, drugo je se	^
"Kar sem ga prif1^ v#o . ' že oče, "saj za sedlo bo - | dober."	' !\/A
">b
H se
Ipi
'm
Nasi begunci
Spodaj prinašamo imena beguncev, ki so bežali pred komunističnim terorjem iz svoje domovine. Vsi ti se nahajajo sedaj na Koroškem. Navajamo kraj, odkoder so doma, ime in priimek ter leto rojstva.
GORENJCI na Koroškem (Nadaljevanje)
Iz MORAVČ so sledeči:
Ust.ar Ivan, 1930 Ustar Marija, 1932 Vesel Pavel, 1927 Vrečar Danijel, 1932 Vrečar Gabrijel, 1930 Vrečar Marija, 1900 Vrečar Stanislav, 1899 Vrečar Valentin, 1935
Iz NAKLA so sledeči:
Novak Anica, 1923

Novo življenje
POVEST Spisal JOSIP KOSTANJEVEC
. ni odgovoril ničesar, ti, po kaj in čemu si prišel, ti jfiho je zrl pred' se.	hočem povedati jaz. Glej, za-
je nadaljeval starec, cedile so se ti sline po Damja-"tako, ko imaš tudi ti še novem posestvu, ker ti ga je 'i samokres — svoj roke, stari tvoj tako lepo opisal. Sta-"iso v prejšnjih časih ni- ri bi se te rad iznebil in poslal Plašile dela? Ali so ti sem k nam v našo vas. A nas iss 'daj odsekali? Kakor vi- je dovolj domačinov in ako bi . ■ iih še imaš, gani z njimi bil jaz Jakob Damjanov, kakor k! boš, da ti bodo hvalež- sem živ, vidiš, ne bi nikdar o-%elo bo zopet tvoje oko ral njegovih njiv in kosil nje-%li bodo. solnčni žarki govih travnikov France Lok-,Ji obraz!"	var, čeprav je tako vljuden člo-
6Pozno je zame," je de- vek kot si ti." .,:»* »kob trudno in zdehnil. Gostilničar se je obrnil in iz-„uin 'J in kako naj začnem, ko ginil zopet v veži. Niti ozrl se 1 v kratkem vse prodali! ni več na Franceta, ki je stal •e' 1' tam zopet legel in čakal pred hišo, kakor bi bilo trešči-ioka ,da umrem, ker zame ni io vanj. Da bi se njemu upal ' e,i Mjenja."	^do kaj takšnega povedati v
ate^ ne govori mi tako! jrk, se mu še ni zgodilo. Sto-geži !«o je samo tedaj, ko je pil je za gostilničarjem v hišo izčH : zares umrl. Tvoja dol- ter vprašal, ako bi se dobilo ie, da se zopet ganeš, si- <aj jesti. Gostilničar je samo j n1 čaka velika odgovornost .oklical deklo ter rekel: p0gl< Pogoni. Premisli dboro, "Mica, postrezi temu gospodi ti govoril, vse se da še du!"
vfti! in ako kedaj česa Besedo "gospodu" je pouda-fjuješ od mene ali pa od ril tako zaničljivo, da je Franca 1 1 sosedov, pa bodisi dober četa zaskelelo. A pogoltnil jo prert blaga, zglasi se pri nas, je in ni rekel ničesar. Gostol-ov^ 'ti pojdemo na .roko, koli- ničar pa je izginil in se ni več :0." naši moči. Za sedaj prikazal.
)Ved Bogom! Jakob."	Ko se je okrepčal, je stopal
?koH je jekovec ter odhajal France proti Damjanovi hiši. ju. navzdol. Opravil je l5il Pokazala mu jo je bila dekla i Halogo, ki si jo je bil po- od daleč. France je bil sicer ;i'iit že davno, ko je bil opa- vedno brezobziren, razvajen in P0' ^0 žalostno je bilo živi je- brmast, a danes mu je bilo ven-kdaj tako pridnega mla- Jar nekam tesno pri srcu, ne-m°	« koliko morda od razburjenosti,
"b je zrl zamišljeno za la bo videl svoje bodoče pose-in ' ^ ko je Jekovec v vasi iz- stvo, kamor bo pripeljal gospo-la\bl fie zopet zleknil pi> tra- lin j o, ki si jo je izbral tam v ^Prl glavo z rokami ter Jolu, nekoliko pa so ga popa-P° . '	;ile besede gostilničar j eve in
0 je preležal vše popol- iapustile neprijetno sled. t0 3°kler se ni solnce skrile Ko je stopil >pred hišo, je vi-la' "adnimi gorami in se ni- tel, d aso vrata samo priprta. 1 !gj iasili črički v zapuščenem idprl jih je na stežaj ter po-^ ' iič	jledal v vežo. Tam je bilo vse
•eS„	JV.	iho. Stopal je dalje, od'piral
\ s' §8» dne na vse zgodaj In zapiral vrata, a nikjer ni bi-voz ček po rebri na- o žive duše. Povsod pa je bilo %jii Proti *Gribljam. Na tem /se razmetano in vladal je. naj -* nii-f ^ je sedel France, sin večji nered. A to ga ni motilo .sko )uha iz okolice. Vo- v sodbi. Ko je vse pregledal, ' k' ^tro, da se je penil vra- je pokimal zadovoljno z glavo, "voa Mrežen v njegov voz. Na kakor zadnjič njegov oče in o-v Vasi v gostilni je ustavil braz se mu je zasvetil. V duhu "j.ošaitegel.	je že videl, kako se -bodo v krat-
1 dlilTera je hiša Damjanova kem spremenile te sobe, ko jih ^■i11 k vprašal gostilničarja, bodo na novo preslikali, kakšne fravkar stopil na prag. ibodo, ko se bo svetila v njih no-a,ka< ^janova? Kaj pa hočeš va, v mestu nakupljena opravil.	va. In sijalo bo solnce skozi o-če, 'ie moja stvar, krčmar. kna in njegovi žarki se bodo sin' ^Vpršam jaz, France Lo- polnoštevilno usipali po stenah 'toajo drugi samo odgo- in opravi ter razgrevali in pre-!i" gnali to neprijetno vlago, ki 1(0.1° K tiako. No, da ti je ko- se je zdaj šopirila po teh pro-'ill!il ^stel puh pod nosom, vi- štorih. Vse bo pa skrbno ure-j "da odgovarjaš, kakor biijevala skrbna roka bodoče gotocedilo mleko od pod-' spodinje.
slišim. Ker pa ne veš	(Dalje prihodnjič.)
Kaj se je godilo v Ajdovcu pod partizanskim terorizmom
Opis dogodkov priobčujemo kot jih je videl in deloma sam doživel begunec iz zužemberske okolice, ki dobro pozna ljudi in kraje. Tudi česar ni sam doživel, je zapisal po pripovedovanju čisto zanesljivih ljudi.
Konec oktobra 1941 so se v Ajdovcu na Brezovi rebri pojavili partizani, člani komunistične partije. Ljudje so hitro spoznali, kakšnega mišljenja so, ker so takoj začeli napadati škofa in zabavljati čez verske liste. Partizani so o sebi govorili, da so narodna vojska. Ljudje so bili pred to narodno vojsko silno prestrašeni, ker je začela takoj groziti mirnim ljudem z orožjem. Ajdovčani od prvega dne niso imeli miru pred njimi. Vedno so prihajali v njihove domove in zahtevali vsega. Ljudstvo jim je moralo dajati ves živež: moko, zabelo, meso; morali so jim kuhati, prati itd. Ljudje so jim v strahu dajali,, kar so mogli, aa ne bi prišlo do kake nesre-
če, ker to so vsi takoj uvideli, da ti partizani niso ljudje, ki bi čutili z ubogim ljudstvom. In res so začeli kmalu z ropanjem. Kradli so prašiče, govejo živino, poljske pridelke. Gorje, ki so ga prinesli ti "osvoboditelji" je postajalo vedno večje. Italijani, ki so zasedli ljubljansko pokrajino se za trpljenje ljudstva niso menili. Partizani so začeli groziti posebno možem in fantom, da bodo vse likvidirali, če se jim ne pridružijo. Nikogar seveda ni veselilo, da bi šel med to roparsko druhal. Ker niso hoteli moški med nje, so jih začeli zmerjati da so bela garda, čeprav takrat še nihče ni vedel, kaj naj bi to bilo. Zvedeli smo, da so komunisti začeli svoje nasprotnike obkladati s tem imenom, ker so nekdaj na Ruskem belogardisti stali v boju s komunisti. Tako so ljudje prav iz tega zmerjanja točno vedeli, da imajo opraviti s komunisti, ki so se skrivali pod imenom partizanov.
Spomladi 1942 so začele padati prve nedolžne žrtve. Ljudje so slišali, koliko čisto nedolžnih kmetov je bilo po raz-Inih krajih pomorjenih. Kmalu !se je zvedelo tudi za umore du-
hovnikov. V Ljubljani so ubili profesorja Ehrlicha, v Prečn. župnika Komljanca, v Sent Rupertu župnika Nahtigala h kaplana Cfvara. V hinjah j t bil ubit kaplan Novak, v Šen'. Jerneju kaplan Jože Kastelic domačin iz Zagradca. Ti umori v bližnjih krajih so napra vili na ljudi strašen vtis. Od tistega trenotka je vsakdo vedel, da je pratvi aovlražnik ljudstva partizanstvo, ki se j t skrivalo pod imenom Osvobodilne fronte. Ljudje so mislili, kam bi se umaknili. Toda, kam? Ljudje so bili kot med dvema frontama. Na eni strani Italijani, na drugi partizani. Vsakdo je videl, da Italijani nimajo nikakega resnega namena nastopiti proti partizanom.
Dne 12. junija 1942 so prišli v Ajdovec zastopniki takoime-novane Osvobodilne fronte med njimi znani brezverski učitelj iz Žužemberka Lado Ambrožič. Ta je bil sedaj nekak voditelj partizanov v teh krajih. Ob tej priliki so v Ajdovcu požgali ves občinski arhiv, vse listini in vse imenike. Isto so napra vili v šoli: uničili so šolski arhiv, vse zapisnike uradne listi ne. iS tem dnem je občina ne
Ml DAJEMO IN ZAMENJAMO EAGLE ZNAMKE
THE M A Y CO.
Koncem mesečna razprodaja
blaga -O našem tretjem nadstrepiu
114 do 1/2
Obleke za dekleta	j)
14	Black Cardigan Suits. Sizes 12 to 18. Wei'e \\ 39.95 ..............................................................................$128 //
G Combination Suits. Colored jackets, black skirt. 10 \\
'to 18. Weie $65 ........................................-».............$48 ((
5 Cardigan Suits. Blue, green. Sizes 10 to 14. Were ))
24 75 ..........................................................................19.85 (1
10 Cardigan Suits. 6-button style, 14 to 20. Were V
$65 ..................................................................................$48 /
7	Plaid and Checked Suits. Shirtwaist sleeves. Sizes \
10 to 18. Were $55 ....................................................$38 (
13 Black Cardigan Suits. Sizes 12 to 18. Were j
$35 ...........................................................................24.85 ((
44 Suits. Checks, gray flannels. Sizes 10 to 18. Were )
29.95 ..........................................................................24.85 \
18 Suits with Matching Coats. Suits were / Coats were 19.95 ..................................................15.85 )
15	Gabardine and Hairline Stripe Suits. Sizes 12 to f
19.95 ..........................................................................15.85 )
18. Were $75 ..............................................................$58 \
8	Suits in gold, Kelly green. Sizes 12 to 18. Were / $75 .................................................................................$58 \
Kožuhovina	• \
G 5-i;kin Sable Squirrel Scarfs. Originally per skin ( $15 ..............................................................Per Skin $10 )
4 2-skin Sliver Fcx Scarfs. Originally per skin ( $85 ..........................................................••■•Per Skin	)
3	2-skin Silver Fox Scarfs. Originally per skin \ »100 ............................................................Per Skin $75 /
4	Leopard Stenciled Kidskin Coats. Originally )
,, $198 ............................................................................$138 f
12 Silvered Racoon Coats. Orig. $225......................$168 )
IlO Mink-blended Muskrat Coats. Orig. $250 .. $198 Y 'III3 Hlack-dyed Persian Lamb Coats. Orig. $225 $165 (l | 1| t Choice Gray Persian Lamb Coats. Orig. $395 $2B8 /
Ml Blue Moire Kidskin Coals. Orig. $235..............$168 )
S Ivc-t K x Jackets. Originally $250..:.................$179 (
id. šport	I
165 Drc.-ues. Ravon gabardine; wcol jersey. Pastels. \
darko. Were 8.95 to $15..................5#S5 tc 9.85 /
104 Di esses. Ravon crepss. gabardines. Brightt colors.
Wcie $15-29.95.............................12.85 to 22.85 |
G9 Suits. Wool .shetlands, twills. Some sUiped. Dark
•j colors. Were $35-$45 ........................22.85 $38 I
1G8 Skirts. Plain colors, plaids. Wool:; and blends.
Were 6.50 to 12.50 ................................3.85 t0 9.85 1
37 Ccats. Imported British tweeds; white fleeces.
Were 55.75 to $75 ..................................$33 tli $44
43 blouses. Rayon crepes, prints, cotton nets. Wer? 10.95 to 26.30 ....................................7.85 to 18.85
80 Blouses. Rayon crepes. White and pastsls. Were
6.50 to 7.95 ..........................................4.85 t0 5.85
135 Blouses. Rayon crepes, sheers. White, pastels.
Were 3.95 to $5...........................................1-99 to 2-"
16G Sweaters. All-wool slipons, cardigans. Were 4.50
to 12.95 ................................................. 2.99 t0 8.85
Športna obleka za mladino
194 Blouses. Rayon crepes, sheers. White, pastels.
Were 3.50 to 7.95 ..................................2.99 t0 5.85
42 Dresses. Pastel and dark shade rayons. Were
7.95 to 10.95..........................................6.S5 to 8.85
39 Jumpors. Rayon gabardines. Were 7.95 to 8.95
...............................................................6.85 to 7.85
Town-and-Country Shop
58 Dresses. Ravtm ilanntl. Blight and pastel shades. Were 12.95 to $15 9;85 12.85 17 Jackets. Loafer style in men's wear gray.
Were 17.95 .:..............................................12.85
207 Blouses. Rayon crepe, tailored. White, pastels. Wtie 3.50 to $5 ..............1.99 to 3.85
hala poslovati. V šoli pa je začela učiteljica Olga, komunist-ka, poučevati, kako delati propagando.
11. julija so prišli k župniku Mali ju zastolpnkii partizanov in sporočili, da je vojska OF zasedla Ajdovec. Bili so pa že itak prej tam. Od župnika sc zahtevali, da mora v nedeljo oznaniti, da se morajo 1 j ud j t brezpogojno pokoriti vsem u-kazom Osvobodilne fronte, čt ne bo vsakdo takoj ustreljen. Župnik je tako oznanilo odklonil. Začeli so očitati, da je bral italijanske odloke. Župnik jt odvrnil, naj povedo kdaj in katerega. Povedati seveda nisc vedeli nič, ker ni nikoli bra nobenih italijanskih odredeb. Začeli so potem praviti, da vere ne napadajo, da se pa ne sme župnik utikali v politiko. Ponavljali so tako stare obrabljene agitacij ske puhljice starih liberalcev. Odšli so z grožnjo, da če se župnik ne ukloni, naj sam sebi pripiše posledice V soboto 13. julija je prišla župnišče zanesljiva oseba in povedala, da res msilijo partizani župnika odpeljati. Kaj tc pomeni, je vsak vedel, ker sc-tako odpeljali župnika v sosednji Prečni in ga ubili. Do tična oseba je svetovala župniku, naj pač nekaj reče, saj bodo ljudje vedeli, kako je vse a resnici. Pri župniku je bil takrat tudi župnik Pavlič iz Se pri Kamniku. Tega so Neme, pregnali na Hrvatsko, pa se j< vrnil na Slovensko in bival t Ajdovcu. Tudi ta je svetova župniku, naj nekaj reče in si reši življenje. Tako je župnik drugo jutro rekel ljudem pri-oližno takole: "Kakor vam jc znano je Osvobodilna fronta zasedla našo župnijo. Ostani-nimo mirni. Zastopniki fronte pravijo, da se versko življenje more vršiti naprej? Ta dan je bilo prvo sveto obhajilo. To lepo slovesnost je spremljal jok ljudi, ki so dobro vedeli, kaj to oznanilo pomeni, saj so pozna li partizane že dosti dolgo.
(Dalje prihodnjič)
DELO DOBIJO
Delajte v
MODERNEM POSLOPJU
THE TELEPHONE COMPANY
potrebuje žensko za hišno znaženje poslopij v mestu
Stalno delo — dobra plača Poln ali delni čas 8 večerov v tednu od 5:10 zv. do 1:40 zj.
Zglasite »e v Employment Office 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 z j. do 5 pop. vsak dan razen v nedeljo
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
Išče se karpenterje
Stalno delo. Dobra plača. Ko-ar zanima, naj se zglasi na )G0 E. 185. St.	(x)
— Budha, ustanovitelj bu dizrna, je živel 622. do 524. leta pr. Kr. in se je imenoval Si-darta. Ime Budha je dobil svojem 35. letu in to po šestih letih zdržnega življenja.

Truckers
Stock handlers Pomagači za sprejemanje in oddajo Dnevni šiht 85c na uro za začetek
Eaton Mfg. Co.
E. G5. St. & Central Ave.
(300)
MALJ OGLASI
Furnezi!
Popravljamo vsake vrste Resetting $15, ClSčenJe $6 Termostat kontrola Lahka mesečna odplačila
Chester Heating Co.
Govorimo slovensko 1193 Addison Rd. ENdlcott 0487
(x)
Vas muči revmatizem?
Mi imamo nekaj posebnega revmatizmu. Vprašajte
proti nas.
Mandel Drug
15702 Waterloo Rd. slovenska lekarna
(Thur.-x)
L frank Trainor iz Pontine, III je prejel na razstavi i^ii-ev v Chicaga Jrfvo nagrado za svojega ščetinca, ki ga predstavlja gornja slika. Se reče, saj nekaj k o-bi se še napravilo iz takega pujska.
V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA SOPROGA IN OČETA
JOHN BENDA
ki je za vedno zatisnil svoje oči dne 19. decembra, 1944.
I	Eno leto v grobu že počivaš,
j	dragi soprog in ljubljeni oče,
,	nam pa težko je pri srcu,
|	ker Tebe več med nami ni.
I S pava j mirno, spavaj sladko v grobu tihem pod zemljo, duša pa naj srečo vživa, v raju večnem blaženo.
žalujoči ostali:
SOPROGA IN OTROCI.
Cleveland, O., 27. dec. 1945.
MALI OGLASI
SUN-KRAFT LUC
Vam ozdravi kostni revmatizem, na-jduho in vse kožne bolezni. Ne hodite k zdravniku pod luč, nabavibe si Jo doma — $64.00.
MANDEL DRUG
15702 WATERLOO RD.
Pomagajte Ameriki, kupujte Victory bonde in znamke.
East 61st St. Garage
PRANK RICH, lastnik
1109 E. 61st St. HEnderson 9231
Se priporoča za popravila In barvanje vašega avtomobila. Delo točno ln dobro.
RE NU AUTO BODY CO.
Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in fenderje, Welding! J. POZNIH — M. ŽELODEC G Len vi lie 3830. __982 East 152nd St._
Kraška kamnoseška obrt
15125 Waterloo Rd.
IVanhoe 2237
EDINA SLOVENSKA IZDELOVALNI-CA NAGROBNIH SPOMENIKOV
Kadar kupujete ali prodajate!
Posestvo, n. pr. hišo, zemljišče, trgovino ali farmo, se vedno obrnite za zanesljivo iti pošteno postrežbo v vaše popolno zadovoljstvo vedno do nas.
Splošna zavarovalnina proti ognju, nezgodam, za avtomobile itd.
Gradimo tudi nove domove po vašem okusu.
Se priporočamo Edvard Kovač, Frank Preveč in Nettie Princ KOVAČ REALTY
960 E. 185. St. KE 5030.
(Thur. —x)
FR. MIHČIČ CAFE 7*14 St. Clair Ave.
ENdicott 9350
6pivo. vino, žganje In dober prigrizek. Se priporočamo za obisk.
Odprto do 2:30 zjutraj
Pomagajte Ameriki, kupujte Victory bonde in znamke.
Obleke, suknje, suits, športne obleke za mladino dekleta in žene znižane za
Ženske obleke
146 Dresses, Rayon failles, spuns. Were 8.95 ......4.85
262 Dresses, semi tailored part wools; sequin rayons.
Were 8.95 ..................................................................5.85
90 Rayon Crepes in blačk, aqua fuchsia. Were 8.95
.......................................................................................6.85
64 Rayon Gabardine suit dresses. Pastels. Were
14 95 ..............................................................................7.85
42 Youthful chiffon rayon velvets; twills. Were
14.95 .............................................................................9.85
Suknje in suits za dekleta
6 Suits. Red, brown Jaunty Jr. exclusives. Were
29.95 ..........................................................................22.85
18 Checked Suits. Beautiful combinations. Were
$35 .................................................................................$24
10 Black Suits, velvet-trimmed, Jaunty Jr. Were
39.95 ..............................................................................$28
13 Suits. Tweedy plaid Jaunty Jrs. Were $45 ......$33
18 Coats. Black Melton fitted, belted. Were $55 $44 5 Boy Coats. Strook Cashmere and Wool. Were
$75 ...............................................................*...............$48
8 Coats, black, fitted dressy styles. Were 29.95....$24
5	Shoggy Fleece Chesterfields in Winter White. Were
I $45 '..................................................................................$33
20 Coals, mouton trimmed. Blue, Green. Gray, Red.
I	Were 71.50 ....................... ........................................$48
6	Untriniinccl Fitted Coats. Green, rust, brown. Were ) 39.95 ................................................................................$28
Ženske suknje	jj
( 9 Back All-Wool Worsteds. Sizes 33'. tc 41<-s. Were-J
) $49 .....................................................................................
( 19 Box Cl.its with Persian Lamb. 36 to 44. WereW
J $58 ............................................................................$4-8 ' I
( 10 Black Fitted Coats with Persian. 35'i to 41V,. Were I
j $78 .................................................................................$bb
\ 20 Fitted untrimmcd Ccats. Black. 35', to 43',. Were
/ $45 ..................................................................................
) 17 Black Bex Coats. Sizes 36 to 44. Were $58........$48
Suknje za dekleta
( 15 Braiil-Trim Reefers. Black, brown. 12 to 20. Were
i) '<9.95 .................................................................................
( 5 Tweed Ccats with Snow Pox collars. Sizes 12, 16. 18.
II	Were $78 .....................................................................$58
[( 17 Mouton Lamb Jackets: novelty embroidery. 12 to I) 18. Were $149 ............................................................
l\	28 mack Fitted Coats with velvet yoke. 12 to IS^Werc
II $35 ..................................................................................
V)	19 Untrimmcd Dress Coats. Pitted, belted. Were
Jf 39.95 ................................................................................
( Obleke za dekleta
\\ 10 Rayon Crepes. Orig. 19.95-22.95........................42.85
(( 7 Rayon Crepes. Originally $25 ............................14.85
7. 22 Rayon Crepes. Orig. $25 to 39.95....................16.85
) 6 Rayon Crepes. Originally 29.95..........................17.85
( 2 Rayon Crepes. Originally $35..................................$24
/ 3 Raycn Crepes. Originally 39.95..............................$26
\ 2 Raycn Crepes. Originally 49.95 ......................33.50
( 2 Raycn Crcpss. Originally 69.95 ............................$46
, I 10 Raycn Crepes, Wools. Were 10.95 to 12.95........5,85
)) 31 Raycn Crepes, Wools. Were 12 95 ......................7.85
(( 50 Rayon Crepes, Wools. Were $15...................10.85
l( 65 Rayon Crepes, Wools. Were 16.95 to 17.95.... 14 _§5
kakor bi pod njim sama zagorela.
(Dalje prihodnjič)
Pomagajte Ameriki, M Victory bonde in znatni
IVAN MATlClC
CLEVELAND ORCHESTRA
GEORGE SZELL. dirigent SEVERANCE DVORANA Čet. 27. dee. 8:30 Sobt. 29. dec. 8:3!)

POZDRAVLJEN, VOJAK . . . VESEL SEM TE VIDETI NAZAJ
ur-re*«*p«t—---i—
* ■ I mmirf* m- -tnT -uin r* .....t ,	..'j
V vsaki izmed tovaren Republic so možje, katerih dolžnost je storiti vse mogoče, da se postavi vrnivše vojake np delo. 21,808 moških in žensk je zapustilo tovarne Republic, rudnike in urade — ter odšlo v vojno službo. Republic '.ie bila ponosna, ko so odšli . . .Republic jim zopet kliče dobrodošlici. Tistim, ki BODO prišli nazaj. 529 jih ne bo. Dali so svoje življenje. Toda . . . od drugih . . . 4,844 je bilo" že odpuščenih in so se vrnili nazaj na delo. In zanje in druge, ki bodo zopet zaposleni, Republic dela za boljšo in svetlepšo bodočnost.
Z veseljem sporočam...
da sem se vrnil iz armadne službe preko morja.
MjM	Po 29-mesečni odsoino-
H sii, bom zopet pričel ordi-Jj^HI niraii v svojemu zobo-sjBj zdravniškemu uradu v HM prejšnjih prostorih v Slov. ■■■B"""®^? SaB nar. domu na St. Clair JHHk,	Ave., kjer boste dobrodo-
jjgSBmBml .J*1	'? šli in vam bom na uslugo.
Hi'yca soldier see you back
KAKIH 60,000 DRUŽIN IMA REPUBLIC
Glad to
Ako bi prešteli moške in ženske na plačilni listi Republic — v 76 naseljih, kjer so tovarne, rudniki, skladišča in uradi Republic — bi bilo skupno število okrog 60,000. Ako bi vključili njih družine, bi bilo to prebivalstvo večjega mesta — več kot četrt milijona. Potem prištejte grocerje, mesarje, peke, učitelje, duhovnike in druge, ki so odvisni, vsaj delno na zaslužek in po-trošek tega "Republic četrt mili-' jona." Na tak način se mora razumeti važnost podjetja, kot je Republic — ne samo za mesto kot je to, kjer je samo del aktivnosti Republic, ampak za vso deželo. Amerikanci od obrežja do obrežja so direktno ali indi-rektno v zvezi z Republic — so odvisni od prosperitete in napredka družbe.
In every one of Republic's plants there are men whose duty it is to do everything possible to place returning servicemen in jobs. 21,808 men and women left Republic's plants, mines, offices—to go into the armed forces. Republic was proud to see them go... Republic welcomes them back. Those who WILL come back. 529 will not. They gave their lives. But.. .of the others... 4,844 already have been mustered out of service and have returned to work. And for them, and others who will be reemployed, Republic is working to build a better, brighter future.
MfffJBHiitfe, • Wrvii Želeč vsem vesele božične
I Ma
IBk • >cff praznike in srečno novo I leto ostajam s spošiova-
WSmBmBEBBSSt njem
DR. A. L. GARBAS
SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK
6411 St. Clair Ave., v S. N. D.
THERE ARE ABOUT 60,000 REPUBLIC FAMILIES
If you were to count the men and women on Republic's payrolls—in the 76 communities where Republic plants, mines, warehouses and sales offices are located—the total would be about 60,000. If you included their families, you would equal the population of a major city—over a quarter million. Then add the grocers, butchers, bakers, teachers, clergymen and others who depend at least
in part on the earnings and spending of this "Republic Quarter Million." That's the way to realize the importance of a company like Republic —not alone to a city like this where part of Republic's activities are centered, but to the whole nation. Americans from coast to coast are directly or indirectly connected with Republic—have a vital stake in this company's prosperity and progress.
REPUBLIC STEEL
Glavni uradi: Cleveland 1, Ohio
Izvozni oddelek: Chrysler poslopje, New York 17, New York Alloy, Carbon, čisto jeklo, mrzlo izgotovljeno jeklo, plošče, kosi, konci, tanke plošče, cevi, kosi-trene deske, matice, vijaki, žeblji, riveti, železo v kosih, plotovi za farme, žica, razni jekleni produkti.
* J o«. Zele in Sinovi
POGREBNI ZAVOD
Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo S 6502 ST. CLAIR TVENUE	Tel.: ENdicott 0583 =
COLINWOODSKI URAD:	=
= 452 E. 152nd STREET.	Tel.: KEnmore 3118 =
^MiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiii?
Xxxxxxxxxxxxxxrxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxi
REPUBLIC §¥EES.
GENERAL OFFICES: CLEVELAND 1, OHIO Export Department: Chrysler Building, New York 17, New York
ALLOY, CARBON, STAINLESS STEELS • COLD FINISHED STEELS • PLATES • BARS • SHAPES • STRIP > SHEETS • PIPE • TVS&. TIN PLATE • NUTS • BOLTS • RIVETS • NAILS • PIG IRON • FARM FENCE . WIRE FABRICATED STEEL PROP1"'
- 15601 Waterloo Rd. '	KEnmore 7248 »
^fYTTTTirtlYIIIXIIIIIIIIIIIIIIXITITrilllUlillUrT^
ŽIVI VIRI
• Velmoži so molče prikimali, nekako v zadregi. In oni suhotni menih se je vzpel na prste; nog^pa nagovoril z domačim naglasom. Da so Pogorci srečni ljudje, ker imajo tako lepo zemljo, tako bujno žetev, vsega v izobilju. Vendar »o pri vsem tem nesrečni; saj ne vedo., kdo daje moč zemlji, kdo polju rast, ne vedo, kdo daje toploto soncu, kdo jim j. olje namaka, kdo jim varuje črede, ne vedo, kdo pošilja strelo in grom. Nesrečni so, ker blodijo po temi nevere, a njih duše bodo pa'hnjene v črno noč. Sam Odrešenik se je učlovecil, vzel nase grehe človeškega rodu, zanj trpel in umrl, zanj od mrtvih vstal. Kdo je bil Krist? Eil je pravi Bog, zato ni umrl. On je Sonce in Ogenj, je S veto vit, Kres, je Vesna, Veles, je Perun; Kristus ja nebo in- zemlja, je sin očeta, ki dobro .plačuje pa kaznuje zlo.
Bolj in bolj se je razvnemal blagovestnik, bledel in rdel, množica pa strmela nema. Ni ga razumela, dasiprav je govoril čisto po domače. In ko je iztegni] roko ter s prstom pokazal na ugašajočo grmado, češ, neverna bratstva prižigajo žgalnr dar samemu zlodeju in volkodlaku, tedaj se je zganil še oni tuji menih. Pograbil je bližnjemu vojščaku sulico pa v svetem ognju planil k žrtveniku. Toda knez je zaklical in z mahljajem roke odločno ubranil zlo namero. Množica je molče strmela predse ,velmoži so v zadregi stopicali. Menih je govoril dalje: Danes so prinesli pogorskim bratstvom Odrešenik a, Boga parvovernih. Sam veliki vojvoda brjanski ga je pospremil s svojo vojsko na Pohorje, čast njem«! Prvi je bil sprevidel
svojo zablodo, a v zgled in spodbudo Brjanom prejel sveti krst. In danes je vse nižavje brjanske; države v taboru Odrešenikovem. V Cvitni nišini, na Vojvodskem polju, na Zoriščih in v širni do-ini Mila vi — vsepovsod je vžga-na luč prave vere. Višavje je še. ' v temi. Naj ne čaka Pogorje, ; da se bo popreje vžgala luč ti-■ sevskim bratstvom ali zagorela od žuborske strani ali prav od Vrhunja. Prvi naj se odrešijo Pogorci, tu naj se ukresne iskra pravozveličavne vere.
Ko je prenehal, je bilo vse tiho na gori. Množica je stala nema, otopela, gledala je v tla. Menih si je otiral pot. Bilo je slišati le meketanje čred in hr-zanje konj, ki so se pasli .Tu in 1 tam se je Izvil plah klic otroka. Sonce se je nagibalo v zaton, ljudstvo se je pričelo ozirati v smer proti domu. Knez je stopical, kakor bi ga mučile težke brige. In je skušal razmotati starešinam težki vozel. Polagoma jim je razkladal to in ono, o čemer niso bili nikoli poučeni. Zemlja Brjanov je v nevarnosti. Prek Pustega polja in čreteža so udrli v deželo Liguri in na- j valili na vojvodsko trdnjavi in njegovo vojsko. Sam ligurski mejni knez je prihrumel vnovič nad vojvodo. Pokristjani se, ali pa ti preplavim deželo! Br-janska vojska je izmučena, polovico jo je poginilo v neprestanih borbah z mejnimi knezi, vse nižavje je okrvavljeno. Slednjič se je moral vnati, da ubrani zemljo. Gori izza črnega kamna žugajo Alemani. Ako gorske županije ne sprejmejo križa zlepa, ga bodo prinesli Alemani zgrda. Brjaniji preti torej pogibel, tega Pogorci ne vedo.
Zdaj so velmoži razumeli. In so bili žalostni, kar upognjeni. Naj pomislijo na svojo svobod-
no zemljo in naj se vdajo, jim je po očetovsko prigovarjal : knez. Strmeli so v tla, niso mogli iz mučne zagate. Da bi se ; udarili z Alemanci? Kdo ve, če jim ne bodo podlegli? Težke slutnje so prešinjale osivele može. Svarog jim pomagaj! O Perun ubij patriarhe, Ligure in Alemane! Naj jih razčveterijo1 volkodlaki, vsi zli duhovi naj1 jim razparajo lakomno čeljust!
Naj pomislijo, časi so opasni!. — jim je prigovarjal menih. —! Nihče jim ne bo storil žalega.l Samo dol k po.toku pridejo jutri zarana in tam bodo našli Go-1 spoda. . . Potem bo vse dobro. Nihče jim ne bo podiral grmad/ ne razkopaval kresov, nihče jim, onečaščal svetih izvirov ne Bad-j njika, nihče jim kratil pravde.' Ali spoznati morajo pravo luč božjo, da jim bo dobro na zemlji in bodo postali izvoljenci božji. Oni temni menih pa je tiščal vanje s tujo govorico ter bilo kneza, bi meniha kaj slabo delalo. Toda veliki vojvoda je stal tu, kakor mračna resnica zrl vanje, z njimi občutil težki trenutek ter vso grenkobo obupa.
Sonce je zatonilo, dan se je nagibal. In množica se je zamajala sama. Nekateri so se-ganjali črede, drugi nalagali živež na rame — in vse se je vsu-lo navzdol, bežalo kakor gnano od zla. Domov, k ognjišču! — Vojniki so zabijali šatore v tla, odirali janjce, pripravljali og-nje. Starešini in prvenci so še stali v krogu, oklevaje čakali na županovo modro presojo. Toda Budigoj je okleval sam, zmeden je komaj jecljal, noge so se mu šibile, njegova sila je docela odpovedala. Bil je strt. Premnoge borbe je vzdržal, bal se ni ne meča ne sekala, ali moč vere v mogočnega Peruna ga je strla. Meniha sta kovala načrt, prigovarjala možem, kako in kaj naj st ukrene za jutrišnji dan. V noči naj ljudstvo premisli, kaj ga jutri Čaka, naj se kesa svojih zmot, da bo vdano in spodobno prejelo sveti krst.
Končno se je Budigoj vdal pa rekel poražen: Naj mu prizane-sejo bogovi! če mora tako biti, sprejmejo pogorjani križ božji, to žrtev, samo da bo mir, da ostane Pogorjanom zemlja in pravda. Potem se je premagan
okrenil in ukazal svojim sinovom naložiti novo grmado klasja. Zažgati jo hoče sam v uteho in čast dobrim bogovom, da bi prizanesli Pogorju in bi ga ne uničili spričo nezvestobe vdanih pogorskih bratstev. Starešini so to zaslišali pa poraženi odšli.
Večer je temnel. Nad Brjan-skimi vrhuni je žarel poslednji odsvit zatona. Na Taboru so' zagoreli ognji, vojska je pekla pečenje. A prav na vrhu je gorela grmada in metala zlate svite kakor sonce. Meniha sta zlezla v šator, a gnez se je sklonil v Budigojev stan. Po naseljih je pa bilo tihotna. Nikakih vikov ne krikov. Nekateri so ždeli kakor izmučeni po strašnem boju, drugi so na glas jokali, obupno klicali bogove na pomoč.
V Budinovih kočah ni nihče črhnil, niti niso pripravljali večerje. Bil so dodobra siti. Prišla sta starešina ded in prvenec Sedrag. čakali so bili njunih ukrepov. Nista pa ukrenila nič, samo ded je rekel, naj polože nekaj snopov ječmena na žrtve-nik. -In so jih znesli pred ogra-
jo. Pa je ukresil dedej žgalni dar. . . žalostno so buljili zbrani rodovinci v plamen. Ded starešina je stal med njimi bled in upognjen. Svit ognja je obsijal njegovo obličje, in so videli rodovinci, kako so mu strk-Ijale solze po uvelem icu. In tedaj so razumeli. . .
Bran je zaškrta] pa zarenčal, češ, da so Pogorjani ukanjeni. Če bi poprej vedeli, bi sprožili tetive. Perun ubij krščane! . . Bran se je strašno razhudil in mnogi so pritegnili za njim.
Potem je bilo vse tiho. Ven-dar je bila noč nemirna. Po naseljih so plameneli žrtveniki, na Taboru goreli ognji vojske. Na pobočju so se pasli konji, kraj ognjev fo dremavhali knežji konjarji. V koči sta se posvetovala Budigoj pa knez in pila medico. Pogorski lju.d ni mogel spati. Bil je zdvojen, nemiren,
General Tomoyiiki shita, ki je bil v času jfV ske okupacije Filipi«ov hovni poveljnik ju [n ^ znan krivim številitih ]' rov in trpinčenja Fil*P in zato je bil obsojen vs na vešalih.