251. St. * 5. leto. Poštnina pavšallrana. Posamezne številke 1 D= a*0 rf°- ^til, V torek, 31. oktobra 1923 Naročnina za kraljevino , - ______ ...... * /->. Uredništvo: 3 ayg°!oj ^olfora ulica 1/L Telefon "k o SHS na8e£nc* 1.3 D. Letno 180 D. inozemstvo: Nesečao 20 D. Letno 240 D ®9laal: enosrolpna ram vrsta ^krat 5o para, večkrat pojme JUGOSLAvij n Uprava: fijin tr« S. leleton 4* — c '3 Rokopisi se ne vračajo * Vprašanjem je priložiti znamke za odgovor Petek fašistovske revolucile. SOJNG TABORIŠČE OKOLI RIMA. JUŽNA ITALIJA V ROKAH FAŠISTOV. POSAMEZNOSTI NEKRVAVE REVOLUCIJE. ga okraja v Matulje in so pozvali ta- Rhn, 30. okt. (Izv.) Kakor javlja fUioraale di Roma« bodo kakor vse vkorakali nocoj v Rim fašisti, ki *° koncentriram okrog mesta. Okoli ®esta je do 5 kilom. razdalje zbranih «0.000 fašistov. V Milanu je včerajšnji dan potekel mirno. Zvečer je skušala ®kupixia fašistov vdreti v uredniške Prostore »Avantia«, kjer pa je naletela ®a močan kordon orožnikov, s katerimi *e je spopadla. Na obeh straneh so streljali, pn čemer je bilo deset orožnikov I® dva fašista ranjena. Rim, 30. oktobra. (Izv.) Kakor piše-fo listi, je v pokrajini Lazio zbranih ®krog 60.000 fašistov. V Rimu vozi ce-Wha železnica. Mesto je zadobilo zopet •''oje -normalno lice. Povsod vihrajo *»stave v narodnih barvah. Rim. 30. okt. (Izv.) Fašisti so dali Povsod po mestu nabiti proglas, v katerem pravijo, da je zmaga njihova in da le vsaka individualna akcija odveč. Napadi na javna poslopja se smatrajo kot naperjena proti njihovemu voditelju Mussoliniju. Svet voditeljev je pozval lašiste, naj ostanejo na svojih domovih. IV mestu je vse mirno, dasi vlada povsod zelo živahno vrvenje. V delih mesta, kjer stanujejo večinoma delavci, je Prišlo do posameznih spopadov. Rim, 30. okt. (j z v J Fašisti so južno Italijo popolnoma odrezali od ostale dežele. žasedli so tudi Toscano, Umbrijo Ih Trentim V Ventimigliji, Bordigherl, Capodalettu in San Remu so rekvirirali avtomobile in tovorne vozove. Zasedli so vse strategičrie ceste v Julijski Krajini, da preprečijo morebiten puč Jugoslavije. Več tisoč fašistov je zbranih v Milanu, Bologni in Monte Rotondu pri Rimu. Bakar, 30. oktobra. (Izv.) Včeraj žjutraj ob a. so prišli fašisti iz voloske- mošnjega župana, naj jim izroči občinsko upravo. Na ta način so v tej občini prevzeli oblast v svoje roke. Rim, 29. okt. (Izv.) Fašistovski puč, ki je bil napovedan na kongresu fašistov v Napolju, je od petka dalje v popolnem razmahu in se po načrtu nadaljuje. V Milanu je prešla vladna oblast na vojaško poveljništvo. V Cremoni so fašisti vdrli v prefekturo in so zasedli poštni in brzojavni urad. Vojaško poveljništvo je začelo pred polnočjo s silo izpraznje-vati prefekturo. O polnoči so čete zopet obvladale položaj. V Piacenzi so fašisti zasedli policijsko ravnateljevo in proglasili fašistovsko vladavino. V vseh glavnih mestih posameznih provinc se zbirajo fašisti in se pripravljajo na pohod proti Rimu. V raznih krajih Tosca-ne se je zbralo okrog tisoč fašistov in se je odpeljalo na tovornih avtomobilih proti prestclici. V provinci Siena so zasedli vas Sr.nta Barbara. Vlada je odredila potrebne korake in je uvedla cenzuro za brzojavni in telefonski promet. Vsako zbiranje je prepovedano. Toda kljub prepovedi so fašisti v Pisi izdali proglas, v katerem napovedujejo, da bodo korakali proti Rimu, ker žele, da voljo kralja ne izvedejo več šibki možje, kakor dosedaj. Nad 3000 fašistov je prišlo v Empoli m v popolni opremi. Imajo bodala, na katerih je napisano »Roma o morte* (Rim ali smrt). Rim, 30. oktobra. (Izv.) Iz Tivolija poročajo: Poveljnik fašistovske milice, poslanec Bottai, je včeraj izjavil, da vojaštvo ne bo streljalo na fašiste in je prisegel, da tudi noben fašist ne bo poslušal pcvelja, da strelja na italijanske vojake. Mussolini predsednik nove Hat. vlade MUSSOLINI V AVDIJENCL NJEGOV PROGLAS NA PREBIVALSTVO. »SELE SEDAJ DOBI ITALIJA PRAVO VLADO.« Rim, 30. okt. (Izv.) V nasprotju s Prejšnjimi poročili vodja fašistov, poslanec Mussolini še ni dospel v Rim. V Milanu ga je dosegla brzojavka, v kateri se mu poverja sestava nove vlade. Rim. 30. oktobra. (Izv.) Mussolini je Včeraj dospel z letalom v Rim. Kralj Viktor Emanuel ga je sprejel v avdienci. Rim, 30. okt. (Izv.) Po informacijah Iz fašistovskih krogov je Mussolini včeraj odpotoval v Rim, da poroča kralju da prevzame sestavo nove vlade. Sestavil pa ne bo popolnemu fašistovskega kabineta, ampak prevzel bo le notranje Ih začasno tudi zunanje ministrstvo, na čigar čelo pride kasneje kak italijanski Veleposlanik. Več fašistov bo prevzelo fazne resori e. Pač pa bodo fašisti prevzeli večino mest državnih podtajnikov. Rim, 30. okt (Izv.) Mussolini je izdal proglas, v katerem zahteva, naj se čim prej državna uprava poenosfavi. Prebivalstvo si mora biti svesto, da mora marljivo sodelovati in doprinesti žrtve, ki jih nalaga finančni položaj države. Nadalje se mora storiti vse potrebno, da se zagotovi redno delovrnje uprave in da se začne boj proti devizni spekulaciji. Rim, 30. oktobra. (Izv.) Bendo Mussolini je danes dopoldne prišel v Rim, kjer ga je velika množica radostno pozdravila. Odšel je na KvirinaJ, kjer ga je sprejel kralj Viktor Emanuel v avdienci. Vse mesto je v zastavah. Povsod vlada mir. Pričakujejo, da bo nova vlada sestavljena še tekom dneva. Rim, 30. oktobra. (Izv.) Ko je Benito Mussolini zapustil Kvirinal in ga je pričakujoča množica pozdravljala, je zaklical: »Meščani, v par urah ne boste imeli samo ministrstva, ampak tudi viado.c FAŠISTOVSKE SLINE PO SUŠAJCU.. Bakar, 30. oktobra. (Izv.) Včeraj so reški fašisti sklenili, da se mora takoj zasesti Sušak, ker so pričakovali, da pride iz Italije okoli tisoč fašistov. Prišlo pa jih je le kakih petsto, ker so jih SOC italijanske čete zadržale v Matu-ljah. Govori se. da hočejo fašisti zavzeti Sušak do 4. novembra. Vendar pa ne nameravajo tamkaj ostati stalno, ampak izvesti le nekaj napadov, tako na uredništvo »Primorskih Novin« in razbiti tiskarno. Nadalje hočejo razbiti tudi Sokola in preprečiti morebitno izpraznitev Sušaka. CLANKARSKI POGUM FAŠIST. POSLANCA GIUNTE. Bakar, 30. oktobra. (Izv.) V' zadnii številki »Vedette d’ Jtalia« je napisal fašistovski poslanec Giunta članek, v katerem veli, da mora Italija za vsako ceno obdržati tretjo cono in zasesti Dalmacijo, dasi se v tej pokrajini nahaja 8U.0UG jugoslovanskih vojakov. MIRNO PRESOJANJE ITALIJANSKE REVOLUCIJE V BEOGRADU. Beograd, 30. okt. (Izv.) Dasi je vlada sprejela iz Rima obvestilo, da fašistovsko gibanje v Italiji ni nevarno za našo državo in da bo italijanska vlada v najkrajšem času ratificirala sporazum z Jugoslavijo, so vendarle vesti, ki so včeraj in danes dospele v Beograd, povzročile veliko vznemirjenost, zlasti poročila, da je vodja fašistov Mussolini dobil nalog za sestavo novega Italijanskega kabineta. Politični krogi smatrajo da bo vsled zadnjih dogodkov in fašistovskega programa pač težko prišlo do ratifikacije konvencij med obema državama. Zato se bo morala vlada odločiti za energične korake, zlasti ker so se po informacijah iz zanesljivega vira fašisti zvezali s črnogorskimi emigranti v Rirnu in snujejo napad na Črno goro in Dalmacijo. Odposlani so že močni oddelki iz Italije v Trst, kjer so se vkrcali 71 Zadar. Po nekaterih vesteh so se ti oddelki že izkrcali v Zadru in čakajo baje ugodno priliko, da pridejo v Šibenik. Vlada je zaradi tega sklicala za danes nujno sejo ministrskega sveta, da sklepa o obrambi naše granice in zavarovanju naše dežele. ZASTOPNIKI ČEŠKOSLOVAŠKIH BANK V BEOGRADU. Beograd, 30. okt. (Izv.) Včeraj so dosr^i semkaj zastopniki češkoslovaških bank, ki bodo imeli več konferenc z zastopniki naših denarnih zavodov. Globlji pomen ljubljanskih občinskih volitev. Italija pripravila napad na Crnogoro Beograd 30. okt. (Izv.) »Politika« Poroča iz Trsta: Iz Milana, glavnega *tan& fašistov, so prišla resna poročila 5 Pripravah za napad na Dalmacijo in Crnogoro. Črnogorskim emigrantom, ki zbirajo okrog fašistov, se je posrečilo Pripraviti fašiste do napada na Cmo-fcoro*. ki naj se izvede čimprej. V ta na-hien so poslali iz Italije posebne faši-lovske oddelke v Trst, kjer so se vkr-na parnike, ki so večinoma prešli na njihovo stran. Fašisti se nameravajo baje izkrcati v Baru in Ulčinju. Razen tega napada na Crnogoro hameravajo fašisti poslati svoje oddelke v Šibenik. V ta namen je že precejšnjo število njihovih pristašev prišlo v Zader., Zastopniki tujih držav v Rimu, poslanika Anglije in Francije so že obvestili svoje vlade o pripravah fašistov za napad na jugoslovansko ozemlje. Po podpisu konvencij z Italijo. Beograd, 30, oktobra. (Izv.) Cim je Mada prejela poročilo jugoslovanskega ^slanika v Rimu Antonijeviča, da je Podpisal z italijanskim zunanjim mini-Schanzerjem sporazum med obe-državama, je takoj sklicala nujno ministrskega sveta, Italijanska vla-^ ie konvencije o izvedbi rapailske ponudbe podpisala še pred svojo demisi-y zmislu sporazuma mora sedaj Ifar 5* izprazniti tretjo cono v Italiji, izro-Sušak in skupaj z našo državo do- Vollinl boj ta posest ljubljanske« ob-čine se Je vnel na celi črti. Puščice, ki lete od ene iron*e proti drugi, postajajo z vsakim dnem ostrejše in vsak dan bolj strupene. Po »tari navadi se zopet na miga v a na osebe, pere se umazano perilo enega ali drugega kandidata — če se ga ne moro najti, tega umazanega perila namreč, pa se vsaj namigu)**, da se bodo temeljito preiskavah žepi. Bojimo se, da se bo pri takem načinu boja popolnoma pozabilo na globlji pomen občinskih volitev ljubljanskih in da bo v blatu propadel ugled tretje ju. goslovanske prestolice. Vsied tega hočemo napisati neke'iko princ’pijelnih besed o po-tnenn teh volitev, še predno se je volilni boj razbesnel do skrajnosti in ko so duhovi še koiikor toliko zmožni hladnokrvno ločiti pametno In trezno besedo od volil"«? demagogije. Ljubljana ni občina, kot kaka druga slovenska občina. Do danes je v svetu, pa tudi v Beogradu kot glavno tnes'« Slovenije reprezentlrala Slovenstvo in še prav posebno slovensko inteligenco. Ljubljanske občinske volbve so torej vedno izražale voljo in želje najnaprednejšega dela slovenskega ljudstva in svet je po njih s prllično gotovostjo lahko sodil, kako se bodo razmere v Sloveniji sploh razvijale nadalje. Danes živimo v naši državi v notranjepolitični krM. o katere vzrokih smo že mi več kot enknt govorili ih katere je jasno in točno pribil illdžanskl sesfauss, še bolj obširno pa zagrebški kongres, ki je obenem povedal, kako da se da razvoj speljati na pot, ki bo vodila k zboljšanju naših notranjepolitičnih razmer. Akcija, ki st-eml za tem zboljšanjem, se z zagrebškim kongresom seveda ni končala, temv-č se nadaljuje po vsej državi z ustanavljanjem socl-Jalno-političnih klubov, ki stoje na osnovi resolucije zagrebškega kongres«. Toda to je le podrobrv delo, ki je sicer veTike važnosti, katert^a uspehi pa se »e pokažejo kar čez da», temveč se bodo rao-tio v svoji celoti pokaza'1 šele čez leto ali -eč. Sedanji režim pa seka naši državi Rif>'*oke rane prav vsak dan, zato je treba iška*! In najti tudi druga sredstva, ki so v s*sr-< pospešiti konsolidacijo notranje • političnih razmer v pravcu zagrebške resolucije, ki so v stanu, prepričati danes še nevtralne politične kroge, predvsem soodločujoče kroge v Beogradu o brezpogojni potrebi čimprojšne spremembe dosedanjega kurza naše notranje politike. V tem pogleduAma Ljubljana kut neti* jugoslovanska prestollca važno nalogo In Izreči mora jasno in odločno besedo. Slučaj je nanesel, da bo spregovorila po zagrebškem kongresu kot prva. Nedvomno je, kako bi spregovoril v tem slučaju Zagreb in ne dvomimo, da se bo tudi Ljubljana zavedala svoje naloge ob velikem zgodovinskem tre-notku sedanjih občinskih volitev, ko bo njeno prebivalstvo z kroglflcimi v roki odločalo ne samo o bodočem mestnem gospodarstvu ljubljanskem, temveč tudi soodločeval* in morda odločilno soodločilo o bodoče« kurzu državne naše notranjo politike. Nositeljica današnjega našega režima, ki je prinesel naši državi toliko škode, Je pri nas v Sloveniji demokratska stranka. Pri državnozborskih volitvah, ali pravilneje, pri volitvah v konstltusmto, je dobila ta stranka čist mandat samo v Ljubljani, katero je taknt zavedla z vsemi mogočimi obljubami v zmoto. V obeh drugih volilnih slovenskih okralib pa potrebnega količnika td dosegla, temveč je dobila mandat z nedoseženim količnikom. Jasno je torej, da z izgubo Ljubljane pade njena zadnja trdnjava v Sloveniji In srbski politiki bodo spoznali, da demokratska stranka m reprezentk« V Sloveniji nikogar več, kot borno skupino političnih eksploaterjev, ki so izgubili že vsak stik z ljudstvom. Radi ali neradi se bodo morali odločiti, da stopijo naravnost k slo-venskemu ljudstvu, da se sporazumejo a njim brez nekvaliilciranih posredovalcev o notranjepolitični ureditvi naše države. To je globlji pomen predstoječih občinskih volitev ljubljanskih. Kako bodo izpadle, o tem ni dvoma, odkar je izdala Jugoslovanska zajednica svoj proglas. Toda Ljubljana naj pri bodočih občinskih volitvah oe pokaže samo, da glasuje proti sedanjemu režimu, temveč da naravnost manilestlra za resolucijo jugoslovanskega kongresa In za spremembo notranjepolitičnega kurza v smislu njegove resolucije s tem, da v ogromni večini glasuje za može, ki stoje ua stal*, šču sklepov zagrebškega kongresa- ločiti reški starat. Tekom petih dni se imajo po tem sporazumu sestati v Opatiji delegati obeh držav, sedem dni kasneje pa mora Italija izprazniti tretjo cono. Medtem pa je italijanska vlada odstopila. Zaradi tega se sedaj nikakor ne more vedeti, kedaj se umaknejo italijanske čete z ozemlja, ki je prisojeno naši državi Včeraj so bile razširjene govorice, da so se na naši meji storile vse previdnostne naredbe za slučaj napada italijanskih fašistov. V*POSTAVA ŽELEZNIŠKEGA PROMETA V ITALIJI. f Rim, 30. okt. (Izv.) Ravnateljstvo dr-Jfafah železnic naznanja, da so bile da- £ ^Postavljene vse železniške zveze, £?*> bile prekinjene na povelje voja-«blwt«v. MALI SPOPADI. Rim, 30. okt. (Izv.) Popoldne so se spopadli fašisti in komunisti, pri čemer je bila ena oseba ubita, več ranjenih. Po poročilih z dežele so fašisti zasedli ved javnih uradov. Do resnejših spopadov ni prišlo. Borzna poročila. Curih, 30. oktobra. Berlin 0.1325, Ne\v York 553.50, London 24.70, Pariz 38.70, Milan 21.875, Praga 17.65, Budimpešta 0.22, Zagreb 2.275, Bukarešta 3.55, Varšava 0.035, Dunaj 0.0073, avstrijske krone 0.0077. Berlin, 30. oktobra. Dunaj 5.3S, Budimpešta 162, Milan 16.359, Pariz 29.027 London 18.403.87, New York 4127.15, Curm 74.613. Praga, 30. oktobra. Dunaj 0.036, Berlin 0.675, Rim 12225, avstrijske krone 0.04, Budimpešta 119, Pariz 219.75, London 141, New York 31.55, Curih 571. Dunaj, 30. oktobra. Devize. Zagreb 289.75—29025, Beograd 1159—1161, Berlin 17.60—1750, Budimpešta 29.45— 29.55, London 329200—329.800, Milan 2390—2904, NeW York 73.825—73.975, Pariz 5164—5176, Praga 2337—2343, Sofija 499.50—500.50, Curih 13.335— '13.365. Valute: ameriški dolarji 73.400 — 73.700, bolgarski levi 478—482, nemške marke 17.75—18.75, angleški funti 328.60'')—327.600, francoski franki 5095 -5125, italijanske lier 286250—2877.50, jugoslovanski dinarji 1143—1147, romunski leji «184—486, švicarski franki 13240-13.300, češkoslovaške krone 2325—2335, madžarske krone 29—2920. Zagreb, 30. oktobra. Devize: Dunaj 0.08)5—0.0865, Berlin 1.35—1.65, Budimpešta 226—-2.66, Bukarešta 41.7,5— 43.25, Italija 248—252, London 272.50— 277.50, New York 61—62, Pariz 437.50 — 442.50, Praga 198.50—201.50, Švica 1120—1130, Varšava 0.625—0.725. Valute: ameriški dolarji 59.50—60.50, avstrijske krone 0.0845—0, češkoslovaške krone 195.50—198.50, angleški funti 267.50—272.50, francoski franki 430— 435, grške drahrne 0—100, madžarske krone 2.45—0, napoleondori 0- -240, nemške marke 1-40—1.70, romunski leji 40.50—0, švicarski franki 1095—1105, italijanske lire 244—248. Jugosiov. parlamentarna delegacija v Pragi. BRATSKI GOVORI NA PO ČASTNEM BANKETU. Praga, 30. okt. (Izv.) Češkoslovaška zbornica in senat sta priredila včeraj banket na čast jugoslovanski parlamentarni delegaciji. Pri banketu je imel predsednik senata Prašek govor, v katerem se je s toplimi besedami spominjal. kulturnega in demokratskega delovanja velikega pokojnika kralja Petra. Izrekel je tudi napitnico junaškemu vladarju Aleksandru. Odgovoril mu je v imenu jugslovanske delegacije finančni minister dr. Kumanudi, ki je napil na zdravje predsednika Masaryka. Pred- sednik narodne skupščine Tomašek Ib pozdravil jugoslovanske parlamentarce in je naglašal v svoji napitnici sodelovanje in obojestransko ljubezen med Cehoslovaki in narodom Srbov, Hrvatov in Slovencev. Tudi predsednika demokratske stranke Ljubo Davidovima so navdušeno aklamirali, ko je v svojem govoru naglašal napredek češkoslovaškega naroda in pomen jugoslovanske omladine v Pragi Pozdravil je bodoča kulturno sodelovanje med obema bratskima narodoma. Sela ministrskega sveta. RAZPRAVA O ITALIJANSKI REVOLUCIJI. PISMO NA PRINCA GJORGJA. Beograd, 30. okt. (Izv.) Danes dopoldne je bila seja ministrskega sveta, na kateri je vlada razpravljala o političnem položaju, zlasti pa o dogodkih, ki se zadnje dni odigravajo pri naši za-padni sosedi, v Italiji. Minister za zunanje. stvari dr. Ninčič je prečital na tej seji svojim kolegom poročila, ki jih je prejel od' našega poslanika v Rimu Antonijeviča o razmahu fašistovskega gibanja v Italiji. — Nadalje je bilo na tej seji ministrskega sveta določeno besedilo demantija, ki naj ga vlada izroči v obliki pisma kraljeviču Gjorgju na nje- gove izjave v »Epohi«. — Ministrski svet je tudi sklenil, naj se skliče kronski svet, ki naj končnoveljavno reši za devo kraljeviča Gjorgja. Beograd, 30. okt. (Izv.) Ministrski predsednik Pašič je poročal danes na seji z radikalskimi ministri o svojem porazgovoru s kraljem. Pri tej priliki je omenil, da bo na današnji seji ministrskega sveta izdan demanti z ozirom aa izjavo, ki jo je princ Gjorgje objavil v beograjski »Epohi«. Ta demanti bo imel obliko pisma, ki se izroči kraljeviču da nes popoldne ob 5, uri. BOJAZEN VLADNIH KROGOV PRED HRVAT5KIM BLOKOM. Beograd, 30. oktobra. (Izv.) V vladnih krogih se je pojavila bojazen, da ne bi lirvatski blok v zadnjem trenor-ku, ko narodna skupščina glasuje o zaupnici novi vladi, nenadoma prišel v Beograd in razbil vladno koalicijo. RUSIJA OFICIJELNO VABLJENA NA VZHODNO MIROVNO KONFERENCO. Moskva, 30. okt. (Izv.) Danes je zastopnik angleške vlade v imenu Anglije, Francije in Italije izročil ruski sovjetski vladi povabilo k udeležbi na mirovni konferenci v Lausanni, na kateri se bo razpravljalo o vprašanju morskih ožin. RAZPAD KOMUNISTIČNE STRANKE V ITALIJI. Rim, 30. okt. (Izv.) »L’ Azione« poroča: Komunistična stranka je ustavila svoje delovanje. Svojim članom prepušča glede discipline in dolžnostim do stranke popolno proste roke. Komunistični poslanci bodo najbrže položili svoje mandate. ANGORSKA VLADA EDINA OBLAST V TURČIJI. Carigrad, 30. okt. (Izv.) Zdi se, da se v kratkem ukine dvojna vlada. Sultan bo najbrže priznal angorsko vlado, ki, naj pomenja edino oblast v Turčiji, Resolucija fašistov v (talili. Trst, 28. oktobra, Revolucija, ki so jo fašisti napovedali je izbruhnila po vsej Italiji. Paši-Sti, ki so bili zbrani v Bolonji in drugih mestih krog Rima, se pomikajo proti Klavnemu mestu Italije, da ga zasedejo. Premikanje fašistovskih čet se vrši s posebnimi vlaki. Vodstvo fašistovskih sil je sprejel general Fara. Glavne sile Prihajajo preko Neapelja. Računa se, da Štejejo fašistovske sile okrog 100.000 mož. Vlada se drži povsem pasivno, kar dokazuje, da sc popolnoma strinja s fašistovsko revolucijo. Fašisti imajo torej lahko delo: brez najmanjšega odpora s strani vlade razvijajo svoj program. Fašisti zasedejo mesto in prevzamejo vlado v svoje roke. In tako bo izvršena fašistovska revolucija, ki ne zahteva ne krvi in ne žrtev. V Italiji se igra danes največja far- kar jih je kdaj videl svet. Vlada se klanja banditom in jim izroča vodstvo. Ne moremo razumeti, kakšne namene zasleduje sedanja italijanska vlada. Ali je sama tako gnila, tako korumpirana, da ni v njej nobene uporne sile, ali pa je tako korumpirana, da se je sama tiavzela fašistovskega banditskega Juha, da ji imponira in da se strinja z njim? Ali hoče samo pripustiti fašistom eksperiment, ki bi utegnil prinesti Italiji krvave posledice? Danes imajo fašisti v rokah Italijo. Tri kolone fašistov so že vkorakale v Slavno mesto pod vodstvom generala Fare. Iz vseh mest Italije prihajajo poročila o koncentraciji in o premikanju fa-Sistov ter njih sil proti glavnemu mestu. Zasedba Rima more biti torej iz-vrSena že danes. Poročila tudi javljajo, da so fašisti zasedli Javne in državne urade po raznih centrih. m Danes ponoči se je izvršila koncentracija fašistov v Trstu. Še ponoči so nameravali zasesti fašisti »Delavsko zbornico« pa so se premislili. Danes zjutraj so zasedli fašisti namestništvo. Med oblastjo, vejaškim poveljstvom in fašisti je prišlo d • sporazuma. Prišlo je do nekake zveze. Fašisti Imajo v rokah namestni£'venq palačo in so gospodarji situacije. Po mestu so bili nalcpljeri letaki, ki naznanjajo, da je sprejela pove!., nad Julijsko Benečijo vojaška oblast. Vojaštvo in oblasti harmonirajo s fašistov-skimi ukrepi. Po mestu korakajo oddelki fašistov z gorjačami in s čeladami na glavah. Poveljujejo jim vojaško opremljeni ko-mandantje, nekateri od teh so italijanski oficirji. Danes okrog poldneva -o se prvič pokazali nekateri fašistovski oddelki, oboroženi vsaj deloma s puškami. Iz nekaterih krajev Primorske so došle vesti, da so fašisti zasedli državne urade, občinske urade in društvene prostore. Iz Tržiča (Monfalcone) je prišla brzojavka, da so tamkajšnji občinski in poštni urad zasedle fašistovske čete. « Fašisti in člani organizacije »Scm-prc pronti« iz Julijske Benečije ne zapustijo dežele in se ne udeležijo okupacije Rima, ker so po mnenju fašistovskega vodstva potrebne, da z ozirom na^kritično situacijo, ostanejo v domači deželi. Centralni akcijski odbor fašistovske stranke je sklenil, da pripušča vojaški oblasti popolnoma proste roke, kar se tiče vojaških ukrepov na meji. V Voloski se je izvršila danes koncentracija fašistov, ki bodo čuvali mejo okrog Reke. Priključili so se jun tudi legijonarji. m Pričela so se nasilja. Fašisti so pregnali iz tvornic in delavnic delavstvo, ki ni fašistovsko. Kmalu nato so bile vse t%'ornice in delavnice zaprte. Nekatere tvomice, kjer je večina nefaši-stovskih delacev, so bile obkoljene in mnogi delavci odpeljani po fašistih neznano kam. Po ulicah in prodajalnah so bili potrgani in požgani vsi protifaši-stovski listi, tako »Lavoratore« in »Edinost«. Po ulicah patruljirajo oddelki fašistov in nekih fašistovskih razkolnikov ki so se jim sedaj pridružili (cavallleri della morte). Oboroženi so deloma z gorjačami, deloma s puškami raznih vrst. Tudi opremljeni so različno. — Uvedena je že cenzura na liste. Kaj prinesejo bližnje ure, bližnji dnevi, ni mogoče predvidevati. Prevrat je tu, bratje pozori Za en vzrok bi vedel pisec teh vrstic, — in ta je: ker na tako vrsto »zarade« še ni prišel noben srbijan-ski ali vsaj beograjski porodlčar. Ta »zarada« je pač premajhna, da bi se takemu Žlahtnemu sinčku ali nečaku kakega srbijanskega političara izplačala, ubijat« se s tako neznatnimi posli. Res je, milijoni se ne dajo kar čez noč »zaradiri«, z drobnim in poštenim dobičkom pa se porodičari ne j zadovoljujejo Pravim torej: ako bi se bil lotil tega vprašanja kak sr-bijanski špekulant, že davno bi stale lesene hiše povsod tam, kjer so potrebne. Poglejte na Kokoschineggove hiše v Mariboru, kako gre, ako se loti posla Beogradčan. — Za ta »posao« ni vedela ne pokrajinska uprava, ne politična oblast v Mariboru, niti ne dr. Kukovec, sploh nihče ne, ki bi moral vedeti, da se že nameravajo kupiti uradna poslopja za mariborsko oblast. Pa kako so se naši pošteni Slovenci čudili, kakG je to mogoče, da vlada kupuje v Mariboru hiše. ne da bi izvedel vsaj častivredni dr. Kukovec za tako kupčijo. In zdi se ml, da skoro nihče ni opazil važnosti neke pripombe v časopisni polemiki, da Je to izvrstno kupčijo predložil vladi neki Beogradčan. Vidite, v tem grmu tiči zajec; v takih grmih tičijo sploh vsi zajci, ki jih ne more vloviti noben Slovenec ne Hrvat, ker zarada je le za tretjega brata naše edinstvene rodbine. —■ Stavim glavo proti piškavemu orehu, da bi spodili v Beogradu vsakega Slovenca, ki bi prišel iste hlSe ponudit za — tri milijone. Kje je še oblast, za katero Je potreba prostorov! In ako bo res kdaj kaj s to oblastjo, tedaj bi icga brumnega Slovenca opozorili, naj si naroči »Službene Novine«, v katerih utegne kdaj biti napisana »ofertalna licitacija«. In ako ima dovolj pare, da položi kavcijo s ponudbo vred. potem naj v božjem imenu pride. — Toda vsa reč bi padla v vodo iz teg aali onega razloga, kakoršnih imajo v Beogradu vedno dovolj na razpolago. — Ali za 6 milijonov iste hiše. ki jih je ponudil Beogradčan, so bili takoj navdušeni. Ker poznam Beogradča-ne in njihove kupčije, trdim, da znaša zarada vsaj 2 milijona. — Ce je kaj manjša, naj se oglasi, kdor bi se čutil užaljenega!!! V interesu našega saobračaja in stanovanjske bede bi si torej želel, da se čimbolj začne zanimati za to humanitarno in državotvorno delo kak Beogradčan, ako le mogoče go-spodin Rade Pašič (pardon: Passitch ker Pašič se ni še nikdar podpisal, ne otac — ne vredni mu sinko!) Potem bodo rastle lesene hiše kakor gobe po dežju povsod, kjer jih imamo potrebo in kjer bi bile le za napotje. In to bi bilo vsekakor bolje nego nič! AH ne?! Stanovanjsko vprašanle. Iz obširnega poročila na zboru »Zveze slovenskih industrijcev« o strašnih razmerah na naših železnicah smo čitali med drugim, da na raznih kolodvorih zastira železniške proge nešteto vagonov, ki služijo v stanovanje železniškim rodbinam. — Torej po štirih letih osvobojen ja še vedno tako mizerno stanovanje, — ki poleg tega silno ovira promet, ker zaježuje proge in jemlje iz uporabe toliko in toliko vagonov. Tako je n. pr. na kolodvoru v Zagrebu 60 takih stanovanjskih vagonov. Vsakdo, ki jih je kdaj tam videl, Je spoznal na mah, kako zelo ovirajo Svobodo prometa na tem kolodvoru. Kako strašno smo pri nas primitivni, nerodni, brezvestno nemarni, naj dokazuje naslednji račun: Videli smo oferte prav lepih lesenih hiš iz Češke, v katere bi mogli naseliti po dve železničarski rodbini tako, da bi bili stokrat bolj zadovoljni nego v onih vagonih. Hiše stanejo^ nekako po 10 500 Kč na mestu v Češkoslovaški. Računajmo ka- korkoli hočemo, bJ stala taka hiša, postavljena v Zagrebu največ 35.000 Din., vseh 30 hiš bi torej stalo 1 milijon 50.000 Din. Poglejmo, kako hitro bi bila ta investicija izplačana! Vsak vagon v prometu, da najmanj 60 Din. dnevno zaslužka. Vseh 60 vagonov bi dalo torej v enem samem letu celih 1,314.000 D. — Vse hiše bi bile torej popolnoma izplača* ne v necelih 11 mesecih. Ako pa računamo, da vagoni zaslužijo veliko več, smemo z gotovostjo reči, da bi bile vse hiše izplačane v pol leta. V pol leta bi torej Imela država 30 čednih hišic, v katerih bi ljudje lahko stanovali tudi še 15 do 20 let, in poleg tega bi Imel naš železniški promet velike koristi od 30 prostih vagonov in prostega tira na kolodvoru. To je en sam primer našega brezglavega gospodarstval — Nepojmljivo je, zakaj se že zdavno niso postavile lesene hiše v Zagrebu in povsod tam, kjer vlada stanovanjska beda. Občni zbor »Jugoslovanskega Sokoiskega Savaza“. V nedeljo, dne 29. oktobra Se je vršil v saborski sejni dvorani na Markovem trgu v Zagrebu občni zbor Jugoslovanskega sokolskega saveza, ki se ga je udeležilo 120 delegatov iz raznih žup cele naše države. Že v soboto zvečer se je vršil skoro vso noč sestanek delegatov. V nedeljo ob 9. uri dop. je otvoril občni zbor starosta dr. Vladimir Ravniahr. V svojem temperamentnem izvajanju je uvodoma prisrčno pozdravil delegata ČOS podstarosto Stepane-ka, nakar se je spominjal četrte obletnice našega osvoboienja. Spominjal se je hrabre srbske vojske, srbskega naroda, kralja Petra I. Osvoboditelja in r.a-Šcga vladarja Aleksandra I., dalje wseh onih nrvatskih in slovenskih junakov zlasti Sokolov-borcev, ki so dali svoje življenje za našo svobodo in neizmernega trpljenja in žrtev jugoslovanskih žena. Nato je prečital in predlagal brzojavki kralju Aleksandru in predsedniku dr. Masaryku. Izrazil je svoje veliko veselje nad tem, da zboruje skupščina vsega jugoslovanskega Sokolstva v kulturnem središču hrvatskega naroda, v Zagrebu. Omenjal je najimenitnejši dogodek prošlega leta v sokolskem življenju, Jugoslovenski vsesokolski zlet v Ljubljani in povdarjal je, da je ta prireditev po sodbi vsega sveta najsijaj-neje uspela. K temu je mnogo pripomogla tudi.odločitev evropske telovadne zveze, ki je priredila mednarodno tekmo baš o priliki vsesokolskega 'deta ter ji je zato tudi izrazil svojo zahvalo, lzvanredno požrtvovalnost češkega Sokolstva, ki je ne strašeč se velikih težav, nastopilo s takim sijajem, kakor da bi bila to njegova lastna prireditev, je dala tej prireditvi poseben sijaj. Veli-kega pomena je bil poset češkega sokolskega naraščaja ter je izrazil Željo, naj bi postali taki poseti stalna irstuu-cija. Zahvalil se je vsem bratom, ki so s svojim delovanjem omogočili krasni uspeh ter predlagal nato brzojavni po- Ivan DeržiČ: Desetletnica ' kumanovske bitke. hriJo po tretji uri smo se odpeljali z .'.im vlakom proti Skoplju, kamor smo ■‘.'jspeli ob 4.15 popoldan. Na kolodvoru igrala vojaška godba. Peron, kakor ves prostor pred kolodvorom je bil V;.,'n občinstva, ki je navdušeno po-vljalc. Občina je zelo dobro skrbela vse odposlance. Pripravljenih je bilo ‘ n avtomobilov 100 vozov in vsak : e'-v.onec je že med vožnjo v vlaku Irti natančen naslov odkazanega mu ■ -Kovanja. Dobil sem nakazano stanovanje v Karadjordjevi ulici na levi strani Vardarja pri bogatem trgovcu Grku. On se je kot mlad deček nekako napotil ▼ svet in ostal v Skoplju. Tukaj se je pomacedonil in poročil s skopljansko domačinko -Macedonko. Najstarejši sin Je letos prevzel trgovino in se oženil, oče sam pa se bolj bavi s kmetijstvom: fona veliko posestvo. Skopljanska dolina ie zelo rodovitna in bi lahko preživela še enkratno število prebivalcev. Starejši sin mi je pravil, da so pridelal’ 5 vagonov pšenice, a morali vsled velike suše in pomanjkanja krme prodati 600 ovac, par ^ 650 Din, grškemu trgovcu, ker stane kg kriiic 2 Din 50 p. Ostalo je še 300 V.JC :« prihodnje leto najbrže več ■fle bode riše. Tudi tukaj so me predstavili cc»i '1i r?i"! in gospa mi je bridko tožila, da ji je letos umrla edina hčerka, tako, da so sedai ortal’ sirno trije sino- zdrav starosti ČOS br. Scheinerju in češkemu narodu. Omenjal je odcep deia sokolskih društev na Hrvatskem, katero krizo je prestala sila sokolske ideje pozitivno in brez vsake škode za Sokolstvo. Go.or staroste dr. Ravniharja Je vsa skupščina sprejela z navdušenim odobravanjem. Za njim je, viharno pozdravljen podstarosta ČOS br. Stepa-rek izročil pozdrave češkoslovaškega Sokolstva ter se toplo spominjal prekrasnih zletnih dni. Nato je tbčni zbor saveza prešel k posameznim točkam' dnevnega reda. o katerih se ie razpravljalo mimo in povsem ]>ar'amentarno. Tajniško poročilo je podal savezni tajnik br. dr. Far,, denarju stanje saveza je obrazložil blagajnik br. Kajzelj, načelnik br. dr. Viktor Murnik pa je podal nadvse zanimivo poročilo telovadno-tehničnega vidika. Ko je še podal načelnik statističnega odseka br. Švajgar natančno statistiko o vseh društvih, so zborovalci prešli k volitvam. Na predlog delegata sarajevske župe, br. Zakule, je bil per acela-macicnem in med viharnim odobravanjem izvoljen za starosto dr. Vladimir Ravuiiiar. Istotako je bil izvoljen ostali odbor, ki je sestavljen sledeče: I. namestnik dr. Car Lazar, II. nam. Gjuro Paunkovič (Beograd), III. nam. Ergel-bert Gangl; načelnik dr. Viktor Murnik 1. namestnik Miroslav Ambrožič, II. namestnik Miroslav Vujinovič, III. nam. Branko Palčič. Odborniki: Bogomil Kajzelj, Švajgar, Marolt, Bajželj, čobal, Kostenapfel, dr. Fux (vsi iz Ljubljane), dr. Lazar Popovič (Zagreb), Jaša Nena-dovič (Niš), Kosta Danilovič (Osijek), namestniki: dr. Matija Ambrožič, dr. Hadži, Julij Dev, Jožica Terdinova in Vilko Turk. Nadalje je skupščina sprejela predlagano izpremembo pravil, važne resolucije glede aktivne vojašks služ be, glede razmerja Sokolstva do Skavtov, glede protialkoholnega gibanja, glede razmerja Sokolstva do športa, Četnikov In Orjunc. KonCno Je bfl* ** glasbo sprejeta re:o!ucija. v fcatarl so zborovalci odločno obsodili vsak poW* kus, zanesti politična boje v sokolske vrsie, kakor se Je to nameravalo od '*• vestnih ljudi. Končno je bil pri slučajnostih še sprejet predlog, da sc Sokolstvo v večjem številu udeleži prenosi kosti pesnika Njeguša iz Cetinja »3 Lovčen. Ob 13. uri je starosta dr. Ravnihar zaključil sijajno zborovanje. Politične vesti. Režim Je oropal tisoče proletarijat* najprimitivnejših državljanskih pravic. S posebno slastjo pišejo nanovo pojavljajoči sc komunistični časopisi ob neumorni asistenci glasil slovenske ljudske stranke »Slovenca« itd., da je režim kriv vsega zla v Jugoslaviji, posebno pa da je glavni krivec delavskega zatiranja v naši državi. Ta demagoška beseda se prav čedno čita, tudi je jako pripravna za demagoško varanje neukega ljudstva. Taki besedniki pa ne pomislijo, da zna ljudstvo prav dobro razločevati med krivicami, ki jih zakrivi režim in pa med silami in osebami, ki so omogočili, da režim tako neovirano zasleduje svojo protidelavsko politiko. Režim Je kapitalistični in od njegove strani ni pričakovati drugega kot da uganja protidelavsko politika Vprašanje pa je, kje so osebe in stranke, ki so v prvi vrsti poklicane, onemogočiti režimu obstoj na vladi in izvrševanje proti-delavske politike. Vzemimo najprvo slovensko ljudsko stranko, stranko slovenskih krščanskih socijalcev. Ali ni znano dovolj, da vodja te stranke dr. Korošec že dve leti ponižno in brezdelno čaka na priložnost, stopiti v vlado In sodelovanju v protidelavskemu delovanju sedanjega režima. Saj narod nikakor ni tako naiven, da bi tega ne vedel. Treba jc samo pomisliti, kako klaverno vlogo je n. pr. »Slovenec« zavzel na-pram vsem prizadevanjem, spraviti vprašanje koalicije med demokrati in radikalci v krizo. Napram celemu po* kretu zagrebškega kongresa se je vedel hladnokrvno in vetrno. Enkrat za, drugič proti, nikdar pa odločno za to ali drugo stališče. Kar je doslej pisal, je bilo mrcvarenje domačih prilik in gonja zoper dr. Žerjava, v državni politiki pa je oprezno čakal na priliko, da se zmuzne v vlado. Ko se je lansko leto sprožilo misel o ustanovitvi slovenskega bloka, da bi se na ta način čimprej omajal režim demokratskoradikalne koalicije, je dr. Korošec, slovenska ljudska stranka in »Slovenec« utihnil, kakor mrtvec. Da se ne kompromitiramo, da se ne onemogočimo... Drugi sokrivec današnjega režima so komunisti sami To bi moralo delovno ljudstvo že enkrat izpregledatL Ali je to »uspešna« politika, ako nasprotnik premaga tako veliko stranko, kakor bi lahko bila stranka jugoslovanskih proletarskih mas. Ali ni bila prva naloga komunistov, da so organizirali najprej te masft • stvorih mogočno jugoslovansko proletarsko organizacijo in potem nastopali previdno, od slučaja do slučaja, korako* ma proti meščanskim strankam in pripravljali take politične prilike v državi da bi bila sedanja odkrita in neovirana protidelavska politika In zatiranje delovnega ljudstva nemogoča. Mesto realne politike, so se komunistični voditelji igrali domišljave politične vseved-neže in diktatorje ter na ta način zakrivili zlo, ki bo tlačilo jugoslovansko delovno ljudstvo leta in leta... vi in se je najstarejši poročil in prevzel trgovino. Govorila ozir. zborila je tudi ona »našinski« in me popolnoma dobro razumela, čeravno sem zopet govoril slovenski. Srednji sin je obiskal letošnji ljubljanski velesejem in mati je vsa ponosna pripovedovala o vseh stvareh, ki Jih je sin prinesel iz Ljubljane in povdar-jala, ko se pri njih doma uredijo gospodarske razmere in umiri ljudstvo, da bo tudi Macedonec gospodarsko napredoval in pravilno izkoriščal naravno zemeljsko bogastvo. O gospodarskih vprašanjih sva veliko govorila s starejšim si nom, ki Je bil najbolj nezadovoljen z mestno upravo. Mudil sem se že pred leti v Skoplju. Sprememba je v toliko, da je postavljenih nekaj novih hiš, hotelov in bioskopov in sedaj se popravljajo ceste. Popravljajo pa se brez kanalizacije. Edina cesta, ki ima kanalizacijo, je Karadjordjeva. Tožil je o prevozu naročenega blaga, bil pa je ponosen, da je sedaj Skoplje stopilo na mesto Soluna in se bode vse bogastvo i7, cele južne Srbije in Macedoni.ie od sedaj naprej stekalo v domače *oke Skopljancev, ne pa v tuje v Solunu. Tudi o političnih prilikah sva g-vorila, izjavil Jc, da se ne bavi s politiko, a da današnja strastna politična borba med radikali in demokrati zelo slabo vpliva na pomirjenie ljudstva in gr^spodarski razvoj. Najmlajši sin je vnet športist '*! je v skopi ian-skem nogometnem klubu. Ni imel časa niti par minut, ker so bile priprave v teku za tekmo, ki se je drugi dan vršila. Skopljanski nogometni klub je star dve leti in je dosedaj zmagal proti 20 klubom, a pri dveh je boj neodločen — vsi ti klubi so iz južne Srbije in Macedo-nije. Drugi dan se je vršila prva tekma z resnejšim tekmecem, iz Beograda je prišla »Concordia«. Seveda je predvsem mladina bila grozovito razburjena in radovedna ali bo njihov klub kos Beo-gradčanom. Zal smo Be drugi dan preje odpeljali, tako da nisem mogel zvedeti za rezultat. Po 6. uri sem se napotil v mesto in na mostu cara Dušana našel oba zastopnika naših mest, Ljubljane in Kranja, gg. dr. Zarnika in Mayerja. Na desni strani Vardarja ob mostu smo pokupili razglednice in dobili tudi »Slov. Narod« od 24. oktobra. Pripominjam, da v Kumanovem ni bilo mogoče dobiti nobene razglednice, vsi trgovci so se izgovarjali, da so jih že razprodali. Moj gostitelj mi je povedal drugače. Žal, v trgovini, kjer imajo razglednice, še stare iz dobe okupacije z bolgarskimi napisi, tudi nisem imel sreče, zakaj, nočem tukaj razmotrivati. Tukaj v Skoplju je bilo boljše, le škoda, da so na razglednicah samo posamezne vladne hiše, a ni bilo mogoče dobiti razglednic s cclimi deli mesta. Medtem je bila iluminacija mesta v polnem teku.. Stara Dušanova trdnjava je žarela nepreglednih lučic in dva žarometa sta razsvetljevala iz trdnjave celo mesto. Dušanov most sam, kakor tudi obe obali Vardarja pa so direktno sijale svetlobe. Bilo je nebroj električnih žar-nic, sveč po oknih itd. Vmes pa so spu- ščali rakete, ki so padale potem v precej narasel Vardar. Po ulicah pa je valovila tisoč- in tisočglava množica vseh mogočih noš. Tu in tam pa so se slišali opomini »očes postave«, katerih je bilo v precejšnjem številu nasejanih po ulicah in raznih križiščih. V hotelu »Srbski kralj« smo dobili belo kavo, bolj medlo, a jako dober bel kruh. Tam sem tudi dobil več znancev in prijateljev slovenskih Častnikov. Ob sedmih zvečer je bila slavnostna predstava v gledališču, igrali so dve cnodejanski sliki iz narodnega življenja srbskega ozir. bosanskega in sicer »Pre-lo« od .Janka Veselinoviča in Dragomira Brzaka in »Sevdah« od znanega Sveto-zara Gjoroviča. Gledališče Je v nekaki baraki. Ima prostora, sedežev v parteru za 260, v 22 ložah za 130 in poterrt na galeriji in stojišču za 150 ljudi. Predstavo so posetili skoraj vsi gosti. Igralo se je dobro, tudi orkester, večinoma od vojaške godbe, je bil dober. Staro gledališče žal še do danes ni popravljeno. Pogorelo je trikrat, bilo dvakrat samo provizorno popravljeno, a sedaj leži pripravljena opeka med restavracijo »Zrinjski« in hotelom »Palas« pripravljena, a mesto nima denarja, da bi bilo dalo zidati. GiadaliJče uživa državno podporo. Iz gledališča smo odšli v restavracijo »Zrinjski«, kjer je občina priredila večerjo. Bilo je okoli 360 povabljencev. Med večerjo je govorilo zelo veliko število govornikov. Prvi je pozdravil skopljanski vladika Varnava, Dalje je govo- ril inšpektor ministrstva prosvete Dragomir Obradovič, minister Trifkovit predsednik skopljanske občine BukviG in drugi. Guslar je ob spremljanju javorovih gosli zapel nekako apoteozo uje* dinjenja in pozival na slogo in delo ** domovino. Za Slovence je pozdravil dr* Zarnik, za jugoslovanski Sokol pa podstarosta dr. Lazar Car. Njegov govor J® bil najbolj pomemben. Govoril Je za dr* žavno in nacionalno jugoslovansko edinstvo. Poleg mene sedeči gostje srbl-janci, med njimi trije radikali in en do* mokrat, niso bili ravno preveč zadovolf* ni, pridružili so se pa ob koncu plosk** nju, ker je govoril SokoL Drugi dan zgodaj so se pričele zbirati množice ljudstva, da dobijo kolil{or mogoče ugodno mesto v onih ulicah. V° katerih se je imel peljati kralj iz kolo* dvora v cerkev sv. Bogorodice na leve® bregu Vardarja. Ljudstva je bilo ogro®£ no. Vsa šolska mladina, narodne noše |* vseh delov južne Srbije in Macedotiu® itd. Dostop v cerkev je bil omejen. Cerkev sama je stara okoli tristo let i® grško-bizantinskem slogu, ena najveU in najlepših, kar sem jih videl dos,e na našem jugu. Patrijarh Dimitrije J opravljal molitve ob asistenci več in duhovnikov že od 9. ure. V cer je dogodil zelo značilen, a neopazen cident. Cerkev je razdeljena P° . je vrstah mramomatih stebrov v tri ^ V srednjem delu proti altarju je na strani slavnosten sedež za ^ bogato okrašen z zlatom. Njej"” in sproti pa sta dva s«d«*a ni FaSizcrn na vlad?. Velf°n'!no Je i^Hjanska država dožl-& i in SV0JC stare- ob- in prepustila oblast mladim silam I se bo pa Italija že obotavljala načeti z ! nami otsrejši govor, kajti Jugoslavija, kakor je fašistom prav dobro znano, ni več brca moči in odločnosti. Nolranie-. .. , . i Politično pa pomeni za Italijo vlada ia- hotj p0*rEta‘ ^*aS,ovcdani^po- I i;;zma poostreni policijski red, ki bo u- tfcsenpd- a I,r0 * 1'"irriU se JC "lzvrs*l s strahoval vse elemente, ki ne bodo fa-lienostfn '’°lnajc,,c° in s tak0 pnprav* šiMom po sodu. Ekonomsko se fnSi-ikv> (jjj vo;lo.v m vodite- i stovski ministri udeistviio na ta način. Dnevne vesti. fevedi^k SC JC ^a^'ist°vs^a revolucija | ^ uved^jg y vseh produkcijskih obra-PaJ • Z najinan'^eBa krvoprelitja. ~ - - HSsiTl S0 za^e^ v Posameznih mestih ^ akovati sedeže državnih oblasii, ki Jo ?° kratkem prerekanju prepustile U lln gospodarjem vse javne funkcije, i. 2I71Cncč za ustavna določila in ob-j n°sti službenih priseg. V Rimu je I ju0*110 vlada proglasila obsedno sta-Po celi Italiji, na pritisk kralja in Krekis Pa *e Uredbo nckaj ur pozneje dlter *n Prc‘Pusti*a svoje mesto vo- [ja 1JU fašistov Mussoliniju. Ta sestav-Sedaj novo vlado. Po zadnjih vesteh ju*evaio fašisti v novem ministrstvu ji jnanj kot 7 mest ter bodo na ta na-“neli bodoče volitve v svojih rokah. v, f°2leden čas jim je torej zasigurano m je vprašanj, ki sc sedaj vsilju- dvoma je, ^tovskimi z '»Pio anje nad usodo italijanske države. gko g v Drvi vrsti nam Jugoslovanom. da bomo imeli z novimi zunanjimi ministri hude ^matične dvoboje, ter da smemo bodoče tedne pričakovati ostre oSlede Reke in cele Dalmacije. To-,v rokah imamo pisane in potrjene Orodne pogodbe in preko teh ne (IT0 rr,°Sir- še tako zverižene fraze o R;inu iu italski večini. Končno tih strogo disciplino dela in najbrž tudi razširjeni delovni čas v obliki nadur. Po kratkih mesecih pa bo prišlo iztrez-nenje, ker je gotovo, da fašisti nimajo nobenih stvarnih ekonomskih, finančnih in zunanjepolitičnih pogledov na stvari, razven gostobesednega frazira-nja nacionalističnih idealov. Protič o Pašiču in Pribičevlčit V sobotnem »Radikalu« piše Stojan Protič o Pašiču in Pribičeviču nastopno: *... gg. Pašič in Pribičevič vodita eno in isto politiko, ter so se v to svrho znašla od samega začetka. Zato gresta tudi sedaj skupno: skupen jim je kandidat' g. Lukinič in zato se oba borita skupno proti Ribarju. Vsled tega hočeta oba za vsako ceno obdržati koalicijo radikalcev in demokratov. Iz tega r^zioga želita podaljšati politiko vidovdanske ustave ter ne dovolita nobenemu, da se je dotakne! Oba sta partiku-larista. šovinista in nekoliko tudi kon-spiratorja. Med obema je samo ta razlika, da je Pašič pametnejši od Pribi-čeviča, Pribičevič pa strastnejši. Toda obojica ljubi v precejšnji meri vlast, kar zadostno izravnava njihove razlike...« Gospodarstvo. *totlarska kriza v Češkoslovaški. Ho. j'sa večja, ker se majejo že podjetja Ročnim kapitalom, ter morajo ustavil* ali omejevati svoje obrate. Stevi-h brezposelnih je znašalo že pred par $adi izredno visokega porasta čeho-mj^ke krone je nastala v češkem jpOtlr.em gospodarstvu kriza, ki gro-i utleti naravnost katastrofalne posle-Na tej krizi trpi vsa industrija, trpina in več ali manj tudi obrt. Zlasti v Je. ogrožena ona industrija, ki dela ,Prvj vrsti za izvoz. Nevarnost posta- ? v 'C t| ?^eci neka] nad 200.000 oseb, danes k brez dela že 500.000 ljudi, i^den glavnih vzrokov te strašne je predvsem silni porast čehoslo->*»ke krone, ki je zrastla mnogo pre-svoje notranje vrednosti. Zato si tudi z vsemi silami prizadeva 6o Viti čsl. K v soglasje z njeno real-. Vrednostjo. Vendar se ji bo to težko s,*'ečiio, ker .se je češke krone pola-niednaroda špekulacija, ki more prhati z velikanskimi kapitalijami in Proti kateri je vlada skoro brez *0Ji. . Na drugi strani pa poostruje to kri-? konkurenčna premoč nekaterih indu-c^kih držav, tako predvsem Nemčiji, Nemčija s svojo nizko valuto in iz-J*Q industrijo lahko uspešno konku-^ s svojimi sosedami. To in pa de)-j?0. da je položaj češke industrije na 2rCih bivše a. o. monarhije sedaj pojema enak položaju Nemčije, Fran-jj*1 Italije etc., dočim je imela češka Vojno kot sestaven del države na tržiščih mnogo ugodneje stališče, to ^ še poostruje. h ’elikanske zaloge blaga, ki ga pro- ... n a mnrr»ir\ nrnHufi Mo pti ne morejo prodati, reprezenti-milijard Kč. Ako se te veii-e vsote ne bodo v kratkem sta-razpc nastale v gospodarstvu zmešnja- b* nekaj vs a aa razpolago prometu in življenju, qyr°tnnejša za posvetne glavarje. Ta j * sedeža sta bila s cvetjem okrašena. ^ znak moči patrijarha iz Bizanca, nJe bil od »Boga postavljen« in imel fin H nr\( S , naši državi ni! Po deseti uri sta w “aludjera prinesla dva skromna fo-w ^ jih postavila levo od patrijarho-»1)3 sedeža. Točno ob 11. uri sta pri- kralj in kraljica, knez Arzen in ,*'ac ->0 ... odvedli na desno stran, a potem Pavle. Za to postavljeni reditelji *t» *, Uvedli na desno stran, a potem ^ra'j i" kraljica na levo stran k t,enim sedežem. Hat Vnostna zadušnica Je trpela samo k* J ^inut, na kar je skopljanski vladl-%iiarnava imel kratek slavnosten cer-^ Kovor. Potem se je kralj s kralji-)f >e'Jal zopet v kočiji nazaj na kolo-, s posebnim vlakom v Beograd. - slavnostnem sprevodu je bil prvič Id ^en španski dvorni ceremonijel. 3 sicer zelo slikovito; ekvi-^lk-^režena v 6 belcev. Kočijaži z ^ oKi 'arr|i *n bareti v rde- 6fW.et Gotovo je doli v Skoplju, ^Ov6111 0rijer:talske fantazije in spo-^Ita,, na Prejšnjo pompoznost tako tudi bizantinskih cer-s ^ dostojanstvenikov to zelo vpll-pa ^ep^e vzgoji ' °dgovarjajoče, ako ti bil ce-j„ 1 manj pcmpo.^cp, a z?fo rri-% • ^slovanski — mogače v naših %ii, ih >n pestrih iusaslovanrVi’; na-X ^ nOiah. pa lo naj premišljujejo v vtadi in odgovorni za repre-a države in naroda. (Konec prlli.) ve z usodepolnimi posledicami. Zato se tudi češka vlada na vso moč trudi, da odpravi vzroke te gospodarske krize. Če se n bo to posrečilo, bo pokazala prihodnjost -f Teeaj na novosadski produktni borzi dne 28. okt.: pšenica bačka ČU, sremska 334, ječmen bački 2-10, sremski 245, oves bački 238, sremski 240, koruza bačka 265, sremska 268, beli novi fižol 300. pisani 290, moka št 0 488, za kuho 463, št. 6 413, pšenični otrobi 137, svinjska mast 28, bačko zelje v glavah 78, bosanski orehi 475, čebula 290. -h Nova sladkorna tovarna. Kakor smo že poročali, hoče neki dunajski konzorcij ustanoviti v Subotici veliko moderno tovarno za sladkor. Sedaj pa namerava tudi nek domač konzorcij ustanoviti tovarno za sladkor z osnovnim kapitalom 15 milijonov dinarjev. -f- Naš izvoz lesa je znašal letos do konca septembra 500.000 vagonov. Od teh odpade 300.000 na Slavonijo. -h Obtok papirnatega denarja v Avstriji je znašal v pretečenem tednu 2.59 bilijonov kron, v Franciji 37.128.S06.000 frankov, na Angleškem pa 121,600.090 funtov. + Podražitev premoga v Nemčiji. Občni zbor briketne industrije in pa producentov rjavega premoga Je izjavil, da bodo v kratkem cene premogu povečane za 2 do 3 krat, ker so zahtevali delavci od 1. novembra dalje podvojitev plač. -j- Produkcija riža v Vojvodini. Po najnovejših poročilih bo znašala letošnja produkcija riža v Vojvodini okoli 30 vagonov. Blago je prvorazredno, a cena je tako nizka, da lahko prekaša vsako konkurenco. + 'Carinska vojna med Madžarsko in Avstrijo? Zaradi nesoglasij, ki so nastala med Madžarsko in Avstrijo radi uvoza madžarskega vina v Avstrijo, grozi Madžarski z zaporo uvoza vseh avstrijskih industrijskih izdelkov, s čimer bi nastala carinska vejna med obema državama. -f- Pomoč obmejnim hranilnicam. Finančni minister je obljubil znatno pomoč našim obmejnim hranilnicam v Sloveniji, ki imajo vložen svoj denar pri Verbandu v Grazu. Njihov denar bodo sedaj zastopniki Narodne banke zamenjali po današnjem tečaju. Pomoč je potrebna, ker bi ta zadruga, ki obsega 27 hranilnic, drugače propadla. -j- Cene surovim kožam so v Sloveniji padle na 40 K. -j- Trgatev v Ljutomeru bo dala toliko vina, kakor ga že ni bilo od leta 1908. Kvaliteta pa mnogo zaostaja za pridelkom prejšnjih let. Računajo, da bodo prodajali letošnje vino po 4 do 5 Din franko kolodvor. -f- Tarifa za pakete v Nemčijo. Po novi paketni tarifi za Nemčijo se plača za pakete do težine 1 kg, ki se predajo v naši državi za Nemčijo 14 Din- za paket do 5 kg se plača 20 Din., za pakete do 10 kg se plača 32 Din. + Žetev v Severni Ameriki je izpadla letos zelo dobro. Njeno vrednost cenijo na 6600 milijonov dolarjev, torej i in četrt milijarde več kakor lansko leto. Najboljše rezultate je dala koruza in volna. _____ — Napredni Javnosti! Na ljubljanski univerzi so se pričela zopet predavanja. Velika večina slušateljev pa je v obupnih gmotnih lazmcrah, tako da preti nevarnost, da bo morala v kratkem zapustiti Ljubljano in univerzo. — Vprašanje državnih podpor revnim akademikom še vedno ni definitivno rešeno. Podporno društvo jugoslovanskih akademikov ne dobi vsled še ne rešenih prošenj za dijaške državne podpore državne subvencije. Vsled tega je bilo primorano med počitnicami zatvoriti akademsko menzo. — Nedo-gledne bi bile posledice, ako bi morala večina akademikov ljubljanske univerze, ki je sedaj brez hrane, radi tega zapustiti akademski študij. — Da se temu odpomore, je podporno društvo za vi-sokošolce »Radogoj« v Ljubljani, ki je že pred vojno podpiralo naše revne visokošolce, započelo nabiralno akcijo. — Prosimo vso napredno javnost, da nam priskoči na pomoč in po vseh svojih močeh podpira našo akcijo. Dobrodošla so nam vsakojaka živila, kakor krompir, fižol, zelje, repa, sadje, posebno posušeno, moka, testenine, sladkor, mast in drugo. Na vas je, napredni kmetje in trgovci, napredna podjetja in napredni denarni zavodi, da se od-pomore hitro veliki potrebi naših akademikov. V posameznih krajih se sestavljajo lokalni odbori, ki bodo sprejemali v dotičnem kraju nabrano blago in odposlali v Ljubljano centralnemu skladišču. Kjer bi takih lokalnih odborov ne bUo, od tam vas prosimo, pošljite prispevke naravnost na centralno zbirališče v Ljubljano, Akademski kolegij, Kolodvorska ulica štev. 22. Prevoz z ljubljanskega kolodvora v Akademski kolegij oskrbi »Radogoj« sam. Denarni prispevki naj se pošljejo direktno na naslov: »Radogoj«, pod- porno društvo za visokošolce v Ljubljani. — Otvoritev pošte Libeliče. Dne 3. oktobra t. 1. je bila otvorjena pošta III. razreda, 2. stopnje Libeliče. V njenem okolišu so tile kraji: Libeliče, Sorče, Ivnica (del), Libeliška gora, Cerna-ška gora (del) in Tribe (del). Pošta Libeliče bo izmenjavala vsak dan skupne sklepa s pošto Mežo. Uradne ure poleti so: ob delavnikih od 8. do 12. in od 14. do 16., ob nedeljah od 9. do 11. ure; pozimi pa: ob delavnikih orili RAZNO: OBVESTILO! Obveščam slavno občinstvo, da kupu- jem stare obleke, čevlje in pohištvo. Grem tudi na dom. Martin Drame, Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje 29. 752 DRUŽARNIK za lesno Industrijo in mizarsko obrt se išče. Prostor za lesno trgovino se odda brezplačno, nahaja se v bližini drža vnegs kolodvora. Je lahko tudi tuiec, tudi če ni iz-vežban v lesni stroki Naslov v unravi lista. 750 TRGOVEC z lesom išče družabnika. Trgovina je na prometnem kraju, pod ?elo ugodnimi pogoji. Ponudbe z navedbo glavnice, ki pride za promet v poštev, pod šifro »Trgovina lesa 2.838« na uuravo lista. 747 GOSTILNO išče v najem ali na račun proti kavciji. Ma- rica Vurner, p. Celje. Gaberje 105, 745 RADI PRESELITVE se odda v najem pekariia v prometnem ljutomerskem kraju z stanovanjem, 2 sobami in kuhinjo. Najemnino se plača za 3 leta naprej in potem polletno. Vprašanje pod »Pekarija«, poštno ležeče Slatina Radenci. 73S KDO BI POSODIL poštenemu človeku 15.000 do 20.000 K proti dobrim obrestim za pol leta. Rabi za orevzetje dobroidoče pekarne. Ponudbe pod »Poštena vrnitev« na podružnico »Jugoslavije«, Maribor. 737 MORSKO TRAVO nudi vsako množino SEVER & KOMP, Ljubljana, Wolfova ulica 12. V sredi mesta Maribora nn oglj dveh ulic pripravna 7a vsako podjetje, obstoječa iz štirih stanovanj,-pralnica, vodovod na dvorišču, veliki vrt kot stavbena parcela ja-< o prostorno dvorišče. Se takoj proda za K 545 000. Natančnejša pojasnila daje VINC GAJŠ, Vatova uL 7, Kolonijala Maribor. AUTO Bencin. — Pneumatika Olje. — Vsa popravila. Mast. — In vožnje. Le prvovrstno blago in delo po solid cenah ncdi 3ugc-Auto d. z o. z. Suhe gobe ŽLS. in kumno kugsuie Sem S Go., Ljubljana Wolfova ulica 12. Za prodaja vina na debelo se išče za Slovenijo prvovrsten, podjeten in vpeljan potnik proti proviziji. Ponudbe na Anon. zavod DRAGO BESEL3AK, Ljubljana Crtrlnn nlir>n Jf K vratnike, w0 mkMM kakor druge K ne obleke,pei*® suetlolikatou^ ims& Sprejemališče: • Salenburgova ul. * Podružnice: Maribor, Zagreb. t* čevje, Novo mesto* Išče se lokal v Ljubljani primeren za kako trgovino, na razmeroma prometnem kraju. Ponudbe pod Jokal" na upravo lista. Sprejmem s kavcijo v malo gostimo v Ljubljani. Naslov v upravi tega lista. 1 Urar; i Ed. Škopek f l Liotaljasa. Hestoi irp St. fL S i Mka zaloja nulatoinr n- • * brnim in optika,-Popravi n a a izvriujeio strokom) in pl 2 • jamstvom. ~ Cene nizka. i iimrnirnirnimirnimimra 3iBini!nmir.8nnsiirais mnmraimnmrminiiiimitmnnnnnmnimiiinTmmiiinimnirii • i v i« i it m • 0 Od danes naprej vsako soboto,nedeljo, torek in sredo najfinejše krvave in mesene pečene klobase, vsak pondeljek, četrtek in petek polkajene kranjske klobase in reberca. | Izborna kuhinja, vsa jedila po lastni cenLToči se samo prvovrstna domala vina. ! Producent* samo prvovrstnih finih vin vabim, da ml prlnaseio vzorce. ^mimrotvnmiirtimmim: iimimniniiinmiiimiiiiiiniiiiiiniinnmnniiniiiimišRiit.!inm;iiiniiininmiiinimmnniii:ii? Divjačino, jelene, srne, zajce, jerebice, fazane, divje koze, kljunače itd. kupuje vsako množino in plača po najboljših cenah izvoz divjačine In perutnine Čakovac, Medjimurje. Brzojavi: VA3DA. ČAKOVAC. Telefon interurban St 59. Spreten kurilni mojster ki popolnoma pozna Hoffmannove okrožne peči (sistem Schmauch) in ki je vežč vseh del pri peCi, se išče za večjo tovarno ožiebinaste opeke v Sloveniji. Nastop po dogovoru. Ponudbe z prepisi spričeval naj se pošljejo pod »Stalno mesto“ na upravo lista. Novosti! za damske plašče v veliki Izbiri. ».uiiii Mestni trg 10. Obrtna hranilnica in posojilnic?. Kranj (krojaški oddelek} se priporoča 10 naročila: _ usnjate oblek* za moške (obleka, hlače, čepice) ter daffl* jope. — Cene zmerne, delo solidno. Zimske suknje ? Mii oblah in oblike najboljše hakavasti priporoča po nizkih cenah ^ oblačilna industrija A. KUNC, UubUan* (%—--------- Gosposka ulica Stev. 7, O Jadranska banka a. d v BEOGRADU javlja, da bo pričenši z dnem 1. novembrom 1922 obrestovala pri vseh svojih poslovalnicah v Jugoslaviji stare in nove vloge no knpce s čistimi Slo obresti. Vloge na tekočem računu se bodo obrestovale po dogovoru najugodneje, posebno pa vezane vloge proti eno-, tri-ali šestmesečni odpovedi. jOlavni in odgovorni urednik Zo;k<» F&Vi?* Izdala »Jugoslov. noyinsfcn d- d< Z oilrom na dviganje naše valute je tovarna Peter Kozina & Komp. dokler zaloga traja cene cepljen znatno znižala Prodaja na debelo in drobno Breg štev. 20 Ijubliana Breg štev. 20 i -—-rujjjjjJjjSj W" aiiiiiiiiiifflii Tiska ti*)«*0**