. jan r»*™ Bobot» H
drU in Pr*,mk°T'
. j.jjy exc«BÍ Saturday», ^y, .nd Holiday!.
ÍÍAR XXVIL Komentarji
¡ irpji_Gozdovi in parki
bili Angleži krivi
PROSVETA
GéSILqjLQVENSKE NARODNE PODPORNE JEDN01K
- «^Z^.Jl^ g ^rr^: Chicago, m., torek, 21. avgusta (AuKiist~21)i 1934. *»»<!**" •"00
I'rvdniAki in upravniáki prostori: 1HÍ67 8. Law mi« Iv Ava.
Offiea of Publication: 2067 South Uwndaii) Ava. T«l«phona, Rockwell 4(K>4
S>TKV.—NUMBER
Mfeftl M	_
Lomske bede kmeta in de-L^na Irskem. Nazidane »o
Ccele gore pritožb zoper an o iikoriščanje ubogih Ircev * po krivem. Angleški bo-j ¡»o res izkoriščali irske ,da je bilo strah. Iz tega »nja se je porodilo gi u svobodo Ircev, ki je irske reveže precej žrtev in
jfb vojni je Irska postala po-jjčno svobodna. Tenka vez, ki; postala med Irsko in Anglija je tako neznatna, da je sploh l« pomena. Prvič po dolgih petjih so Irci dobili popolno ittvlado in danes si sapi) dete ukone in volijo svoje vlake; Angleži nimajo nobene Lde več na Irskem. Ali j« zdaj konec bede in izganja na Irskem? Ali sta ii kmet in delavec kaj na bo-en, odkar sta politično svo-
fKajboljši odgovor je vest od liajega tedna iz Dublina, ki se l^i, da so bili tamkaj krvavi
ri med kmeti in vojaštvom, kmet je bil ustreljen in kito ranjenih. Izgredi so iz-Hhnili, ko je 5000 kmetov najelo vladne uradnike, ki so "m živino dvema kmetoma udi zaostalih davkov in so itivili zarubljeno živino na no družbo.
To dokazuje, da je mali irski Kt Ae vedno na istem stališču ior je bil pred leti, ko je bila ša direktno pod Anglijo. Ta-K 80 mu živino zarubili in pbli Angleži, danes mu jo pa »bijo in prodajo bratje Irci, *> njegove, katoliške vere. In b svobodni brat Irec ypre *iKanju po svojem katoli-® bratu Ircu, pride irski ka-liki vojak in ustreli svojega hodnega katoliškega «brata 1 Hu ni nobene!
luredni boj? — Rekli bodo, [Wemo. Ali right, poglejte Mo! Kaj bodo |judje ene
r;' naroda in ene vere j* to nič ne pomeni, dokler »ti ljudje razdeljeni v dva •omaka razreda: bogatine in F- Dokler bo ta razdelitev, njimi boj —in politična gori ali doli. • ♦ a-
J®* je predsednik Roosevelt »•Pacifika domov preko P», je opozoril javnost na tt«tne javne gozdove in par-I« «o ponos Združenih držav.
Sli8VeČano i£Javi1' da
da ne javni gozdovi p11 * bolj razvijejo i>o de-
^»fPOod Roosevelta. Jav-** In parki so dobra stvar, rad razvedri v parku uživajo lepoto pri-
NEMČIJA MIA WTLEIJB USO LITRO OBLAST
* ljudje ne morejo direkt-J* od parkov.; Eksistenci v Ameriki prihaja di-
»Vb)U me' tovarne, rudni-
"ij m trgovine. Javni
CW HO	lant.
«» bih. tudi velefarme,
il,ki' W«nioe in ,Ak1°,bi *>»<> tudi to
*iin u ° manj kria* v
•C ;n"w tr*b*
;n,b Programov" jn
"'»tih. Pl |f)liu,< „I,..
It* ne moremo pri-,, 1 milllil n* to. On
h iWoi m parkov M pa
h *'n l»on<w na javno
lučjo po
¡•m i
hrv
w
^ '«pustjlo Kohler
^ (j o v <• r n e r 4,: j* v «oboto 'KÍ|)0-' ■* Katarja, kamor »'7 julija na za-
spopadli K frfiler je-
M> zapustili SO. avgusta ie»to prevza-f"*io »trati-Vil) delavcev
' M) Hf
karji v
Toda "glasovanje*' se je vršilo v strahu pod največjim priti-»kom. Štiri milijone Nemcev pokazalo pest diktatorju
Berlin, 20. avg.-,Diktator Hi tler je zlepa in zgrda prisilil Nemce, da so včeraj volili de^et proti enemu, naj bo on predsednik vlade in drtave obenem kakor je sam hotel.
Vseih upravičenih volilcev Nemčiji obojega spola je približno 46 milijonov. Od teh jih je glasovalo 48,438,378 in nekaj čez 38 milijonov je odobrilo Hitlerjevo osvojitev Hinderoburgove časti. Bilo pa je 4,287,808 voliloev, ki so zapisali "ne" in odprto pokazali, da ne marajo Hitlerja. Neveljavnih • glasovnic je bilo 87,1,056.
Ce se računa, da trije milijoni, ki niso volili, tudi ne marajo Hitlerja, a niso imeli toliko poguma, da bi bili to odprto pokazali, je konservativna sodba, da opozicija v Nemčiji šteje čez sedem milijonov upravičenih vo-ilcev.
Število glasov za Hitlerja je >ilo to pot nižje kakor zadnjo jesen, ko je diktator zahteval, da "narod odobri" izstop Nemči-.e iz Lige narodov, toda število >rotivnih glasov je bilo takrat: več ko polovico nižje. Samo 2,-062,000 se je takrat upalo glasovati proti Hitlerju. In to šte vilo se je zdaj več ko podvojilo.
Mesta so dala največ opozicio-nalnih glasov, industrialna mesta, kjer prevladujejo delavci. Na primer v Berlinu je Hi tler dobil 270,641 manj gglasov ka cor v zadnjem novembru in 492,-663 volilcev je glasovalo proti njemu. V Wuertembergu je 70,000 volilcev glasovalo "ne", f Kolinu in drugih večjih mestih na zapadu Nemčije, kjer so v demokratičnih časih bile velike socialistične in katoliške večine, je bilo včeraj oddanih 16 do 30 odstotkov glasov proti iitlerju. Na primer v Aix-le-Chapellu, kjer so velike tekstilne tovarne, je bilo 29,000 glasov ne".
Poročila o manipulacijah in sleparijah so priAla takoj prvi dan čim so bile volitve končane. V mnogih krajih je bilo oddanih več glasov kakor je bilo registriranih volilcev.
Režimski pritisk na volilce je bil strašen. Preprostim ljudem je bilo zabičano, da je njihova sveta dolžnost, da glasujejo "ja'\ Povsod so bili volilni prostori okinčani s smrečjem in rožami kakor oltarji . . .
Rezultat. plebiscita je, da je urad predsednika odpravljen in kancelar Hitler je največja oblast v Nemčiji; on je predsednik vlade in najvttji poveljnik državne armade, katero lahko porabi proti domačim Odmikom; on je vrhovni sodnik, ki lahko ovrže sodbe kateregakoli sodišča; on je vrhovni zakono-dajec, on je vse . . . Adolf Hitler je danes nekronani monarh, ki ima večjo oblast kakor jo je kdaj imel cesar Viljem II.
Stric Sam se loti iz delovanja obuval
T.' ' T
Vlada ima kož, da ne ve kam l njimi; obula bo brezposelne
VVashington. — (FP) — Ka kor je vlada pričela delati blazine v odvišnih tovarnah z od višnimi delavci za odvišne (brezposelne) delavce, da vporabi od-višni bombaž, tako stori slično tudi s kožami. Milijone kož ima na rokah. Te predela v usnje in v čevlje za brezposelne. ,
Vlada je postala največji trgovec s kožami kot posledica re-lifnega farmarskega programa. Od po suši prizadetih farmarjev je pokupila milijone glav živine, jo poklala in meso konzervirala za brezposelne. Klavnice so se pogodile s federalno Surplus Relief korporacijo, da pokoljejo živino za kože. Kož se je pa toliko nakopičilo, da je skrahiral trg.
Sedaj je relifna korporacija naznanila, da bo obdržala vse kože in jih odtegnila s trga. Namerava jih predelati v usnje, o-ziroma v čevlje za brezposelne. Praznih Čevljarskih tovarn je y deželi dosti, saj ta industrija rar di prerazvitosti obratuje manj ko polovico časa. V teh tovarnah bo uposlila brezposelne, ki bodo delali za brezposelne, oziroma za relif. Čevljarski trg radi tega ne bo trpel, so pojasnili načelniki vladnega relifa.
Vlada dela blazine za relifne potrebe v nad 40 tovarnah. V ta namen bo porabila četrt milijona bal bombaža in tri milijone .jardov blaga.
PRIPRAVE ZA Tekstilna unija se izrekla
zajejavske stranko
POKRPANJE AMERIKE
V Washingtonu pripravljajo veliko kampanjo za "gottpodar-nko obnovo"
Plače morajo slediti cenam, |»rs-vi Green
Atlantic City, N. J.—»^o naraščale cene, se morajo dvigniti tudi plače, je stališče ekse-kutive Ameriške delavske federacije. Green je rekel, da bo dela vat vo poskrbelo, da ,bo kos situaciji.
Eksekutiva se je izrekla tudi proti taki reorganizacij-* NKA, ki bi pomenila kompletno "samovlado" industrije, kakor to zahteva velebiznis, to je, da se vlada popolnoma odstrani in prepusti NRA korporacijam in industrijskim a s o c i a c i jj» m. Green je poudaril "da more le vladna administracija NBA pn>-tektiratl interese delavstva . V administraciji NRA »Kal«, unij«-zahtevale več zastopništva. .
Governer velel zapnfltf v Minneapolitu
Razvažanje blaga docela ustav.
Ijeno, dokler ne ne izvr&e volitve zastopnikov delavcev pri tvrdkah, ki so zapletene stavko
Minneapolls, Minn., 20. avg.— Po navodilu governerja Olsona je poveljstvo milice danes zaprlo centralni trg v .Minneapolisu in s tem ustavilo promet vseh motornih vozil, ki razvažajo blago. Ta promet bo ustavljen toliko časa, dokler ne bodo končane volitve zastopnikov delavcev za kolektivno pogajanje s 160 firmami, ki so zapletene v stavko. Te volitve je odredil osrednji federalni delavski odbor.
Volitve bodo ta teden, najbrž v sredo ali četrtek. VpraAanje je, kako hitro bodo pripravljene liste nameščencev, ki so upravičeni voliti. Unija stavkujočih voznikov zahteva, da morajo biti do volitev upravičeni vsi nameščenci, ki so bili uposlcni do 16. julija, ko je izbruhnila stavka.
Pri se«tanku med Howardom in zastopniki novinarske unije se je pa prvi [Kidal in tudi obljubil, da ne bo insiatiral na kompanijsko unijo. Glede delovnih pogojev in kolektivne pogod-be so razgovori še v teku.
S tem s|>orazumom je časnikarskemu gildu odprta pot pri j vsem 8cripps-Howardovem ča sopisju.	_
Krvavi izgredi v MlinoMU ka/ nilniri
Pontiac, III. — V tukajšnji j ponovi, kaznilnici za mlade kriminak«' od I«, do 2f». leta so v «oboto izbruhnili krvavi izgn-di, ki so s«-izcimlii iz basoballske igi* med jetniki. Najprej *o se igralci ste-pli med *i*boj, ko pa m stražniki posredovali, *o jih jetniki napadli in sMil* Je besna bitka. Btraža je končno ukrotila upornike in jih »pravila v celice, to-ivi izgredniki razdejali
Washington. — (FP) — Ce se nekega bližnjega jutra prebudite ob velikem šumu pri hiši, na cesti ali kjerkoli že in slišite klice: "Dajte prepleskati in popraviti stanovanje zdaj, ko je čas in so cene nizke," se ni treba preveč čuditi. Samo spomnite se, da ste nekdaj nekje čitali, da je zadnji kongres sprejel "stanovanjski zakon" in stvar bo vam jasna. Podrobnosti vam bodo pojasnili direktni ali indirektni poslanci vladne stanovanjske administracije — administracij ne manjka!
Yes, v Washingtonu je Že skoraj vse pripravljeno za eno največjih kampanj, kar jih je že videla dežela. Ce se načrti posrečijo, ne bo zastajala za prodajanjem Liberty bondov v zadnji svetovni vojni.
In ker je namen te kampanje plemenit, gotovo bolj človekoljuben kakor pa financiranje kolektivnega sadističnega poko-Ija, je upati, da bo šla kampanja "over the top". Saj je njen namen pripomoči par milijonom brezposelnim stavbinsklm in drugim delavcem do zaslužka in obenem spremeniti vso stanovanjsko sliko dežele. Dolžnost slehernega patriota ali rebela torej je, da v tej kampanji sodeluje.
Občutili jo bodo sicer naj prvo bankirji, kontraktorji In tr yovei z gradbenim materiálom
pa tudi hišni posestniki. 20 mi lijonov brošur bo v bližnji bo dočnosti razposlanih po doželi v katerih bo bankirje in vas vladna stanovanjska administra cija urgirala, rotila in zakli njala, da dajte svojo hišo prepleskati, popraviti in prenoviti, za kar vam je vlada pripravljena izposlovati posojilo pri lokalnih bankirjih do vsote dveh tisočakov.
To namreč pod pogojem, če imate delo, stalne dohodke in ne preveč dolga. V nasprotnem slučaju vam tudi vlada ne more pomagati, oziroma bankirji. Na ta posojila po 5'/ Jim vlada ga rantira 20% odstotkov v slučaju izgube. Ce bi bankir namreč posodil $100,000 za popravljanje hiš, mu vlada garantira $20,000 za kritje eventualnih izgub.
8 tem upa vlada odtajati kredite in vdihniti nekoliko življenja v mrtvo stavbinsko industrijo In druge, ki so z njo posredno v zvezi. "Novodealski" strokovnjaki pravijo, da so to trdni pogoji za najboljši bizrils. Bankirjem se ni treba bati izgub, ker jih krije vlada. Hicer bi bilo bolje graditi nova ntano-vanja in podirati *lume po velemestih, ampak to bi bilo preveč prekucuško. In če ne obnese kam-I panja, bo dežHa itak preplcitka-! na, podflikana in "izboljšana". Ce ne več, vnaj za par let in |mi-: tem so nova igra lahko znovič
Velik« Mlatita« dtMOR-straoije v Moskvi
tirnici, prašiči in vroča juha je deževala na mesto
V Manili prihaja generalni Atrajk
Manila, Filipinski otoki, 20. avg.—Manila stoji dane« pred generalno Mtavko. Stavka tobač. nih delavcev traja U več dni in «Hítale delavske unij«* zdaj glasujejo, če m* pridružijo tobačnim delavcem.
| Monkva, 20. avg.—Zadnja sobota je bila v Rusiji aviacljski dan in Moskva je bila središče demonstracij, kakršnih še nI vi-deJ svet. Iz ae ropi a no v, ki so mrgoleli nad Moskvo, je |M>*kakalo na tla 75 oseb a padali (parašu-ti) v rokah in istočasno je |mdlo iz zraka 800 krožnikov vročega boršča (ruska juha), ena tona živih prašičev, psov, mačk in kokoši ter deset kosov Jazzne godbe je prigodlo na tla.
Itazume se, da juha in živali niso utrpele nobene škode, prav tako muzikantl ne. Juha je bila dobro zaprta v termo-posodah, te so pa bile v žakljlh, pritrjenih k padalom; prav tako so bile živali v žakljih in godci, ki so nit d skokom iz zraka igrali, so plavali na tla s pomočjo parašutov na hrbtih.
»Sovjetski aviatiki so s tem demonstrirali, da je mogoče is zraka založiti z živežem Izolirane kraje, na pr. od povodnjl odrezana mesta ali pa oblegane vojaške iKiaadke. Sovjeti zadnja leta zelo špecializirajo v skakanju iz letal in izkušeni skakači so že tako vajeni tega (Kisla, da med letenjem na tla lahko igrajo na godala. Smrtnih nesreč Je bilo med njimi primeroma jako malo.
Cez 100,000 oseb Je v Moskvi opazovalo demonstracije In tek me v zraku.
dasoplsRi mamili primi reportersko unijo
Dogovor se tiče le New York World-Telegrama, kjer mi teku kolektivna pogajanja
da prej
v«-(' <i«ii|\MM in \ Uju j«' bil en ('aponr premeAčen na amrriAki
jetnikUbit in ranjenih, ftko da v kaznilnici znaša $60.000
675.000 delavcev upo«lenih javnih delih
Hudič«»* »Iok
Atlanta, Ga,—Al Tapone In 12 drugih jetnikov je Jiilo zad-Pfi njo nedeljo premeščenih. Iz tukajšnje f«-deraln* jetnišnke v
Washington. — Pri javnih novo jetnišnico na otoku Alca-projektih Public Woits «d- traz v Pactfi^nem »s«-anu n*da-___876.000 dela v- leč od Kan Framisca. < spone.
ministracijo dela 675,000 del» cev, pravi notranji tajnik Ha
rold Irke*, tedeniiki stroški pa ki )♦ bil obojen na 11 ki znašajo milijonov.
bivši čikaški butkg*r»ki
odslužil tri leta zapera.
kralj, je že
New York. — (FP) — V pr vem večjem kontestu Je izšel zmagovit NewMpaper Guild, nova unija časnikarjev, ko je Hoy Howard, glavni lastnik Scripps Howardovega časopiNja, priznal novinarjem pravico do organiza cije.
Nekaj ča*a je kazalo, da bo prišlo med reporter j i in uredniškim štabom ter New York World • Telegramom, ki Je Hcripps-llowardov časopis, do odprtega boj«. Hoy Howard Je zavzel «tališče, dá se bo pogajal le z "uslužbenci kot takimi" in ne n kakšno "zunanjo" organizacijo. Siovinarjl teiia littta sti se pa soglasni izrekli za Ne4r*p*|>er Guild
Izdelovalkr arajr zaatavkale pri "člzlerju" 1 .
Alkntown, Pa. —• Hto delavk pri M««rri* Freezer 8ff|irt kom-paniji Je ZMMtavkalo, ko je Amalgamated Clothing Workers unija dognala, da družba prodaj* ne-unijske urajee za unljske. Ne-unljiiko tovarno Ima namreč v ,iver|*»olu, Pa., tukaj pa linijsko. linijske znamke (plavega irla) je pN j*irabila tudi v neu-nijski tovarni. Delavke no |*>-tttavik Mtavkovno stražo kljub temo, da je družba rekla, da o-atan«' tovarna "trajno" zaprta.
Velika povoden J na Jap<fft«aem
Tokio, 20, avg. Poplava v dolini Jalu na Ja|*»riHkern je im< la težke |*isMi<e, Število mrtvili je narahlo na 120 in več uto oseb je ran.eiJih, dočjrn je voda «Vnesla 700 hiš in MOOO bivalMč Je jioplavljenih.
f'om<»l«kl delavci /m g rut. lil ■ »ta*k»
Kdgewatr *N J Pomoluki delavci pri Nat'l Mugar Kefinintf kompanlji »o zagrozili s Mtavko, če druži* ne uposli 'Ml delavcev, ki no bili «*lnlovljerii radi unij«
•klh aktivnost).
Konvencija se Je Izrekla (udi za induatrijiiko formo unij. Generalna stavka In» od vrnjena le z revizijo pravilnika. Uradniki ponovno Izvoljeni
New York.—Na konvenciji U-nited Textile Workers unije (AFD), ki je zborovala v tem mestu zadnji teden, je valovil pravi proletarski duh. Konvencija je bila konkreten dokaz prebujanja velikana v tekstilni industriji — pol milijona zatiranih in izkoriščanih delavcev.
Med delegacijo ni bilo nobenega znaka o kaki touržvastnoati dobro plačanih delavcev. Zborovali so pravi proletarci tudi po zunanjosti. Mnogo Izmed 600 delegatov je prišlo v New York "k nogam", le s par centi v žepu, "ker je naša unijska blagajna suha in mi prav tako." Vseeno pa so prišli in pritrem-pali, slednji posebno z juga. Prav za prav je velika južna delegacija dala življenje konvenciji s svojim borbenim duhom, katerega ni manjkalo niti nuni delegati "s severa".
Višek konvencije je bila debata o resoluciji za generalno stavko, ki se ima pričeti ne |>oznejo ko 1. septembra. Trajala Je več ur in delegat za delegatom Je urgiral, da je aplošna stavka edino sredstvo za forsiranje revizije pravilnika v smislu unij-skih zahtev. Celo konservativni predsednik McMahon Je priznal, da ni drugega Izhoda in dostavil, "da smo mogoče s tem že preveč dolgo čakali." Htavka Imi oklica-na le 12 ur pred izbruhom, Če podjetniki In NKA ne ogode u-nijskim zahtevani.
Konvencija Je Mprcjcla tudi več "socialističnih" resolucij. Instruirala Je delegate na konvencijo Ameriške <klavske federacije, ki bo v oktobru v Sail Franciacu, naj se liore za ustanovitve delavske stranke. 1'rav tako se je Izrekla tudi za industrijsko formo unij in naložila delegatom, naj v tem smislu delujejo na konvenciji federacija, glavnemu odboru pa, naj izdela načrt za industrijsko unijo ene. ga milijona tekstilnih, svilsklh, rajonskih in nogavlčarskih delavcev. Klednji dve skupini si« cer spadata v tekstilno unijo, ampak kot federaciji s popolno avtonomijo, svilski delavci ¿i pa Hamostojno organizirani — kolikor so.
Konvencija je imela pred seboj tudi resolucijo za generalno stavko tekstilnih delavcev za preprečitev vojne. Kenolucija ni prodrla; za je glasovalo 177 delegatov, proti pa 201). Predlo-žila jo Jv socialistična delegacija in se zanjo borila. "Jo l*»mo zopet predložili na prihodnji (oiivenciji in upamo, da tnimo zmagali," ho obljubili NiaMalisti.
Konvencija je tudi sprejela načrt za Intenzivno organizato-rično kampanjo. "Kompanijiike linije morajo izginiti, prej ne odnehamo," Je donelo po dvora* ni. ' Na nola ril konvenciji te u* nije še ni bilo toliko liortieficKa razpoloženi« in toliko izgledov n opov na pojMilfio organiziranje industrije
Od zadnjega iioktja je tekstilna unija do*egla velike um|**!io na organizacijskem polju (J-staiiovila je ft.V! krajevnih |*i-stojank In pridobila 2MO,ooo novih članov, vseh članov ima 900,000,
Progresivna »kupina ni šla s svojim načrtom za "|*»mlaje-nje" unijskcya vodstva. Proti konservativnemu predsedniku McMahonu Je nameravala p«#-«tavlti svojcya kandidata, Izbran Je bil Krnil Kicve, predsednik FcikraHje nogavlčarskih delavcev, ki je pa «alklouil, prav tako neki drugi "militant". Vzrok za lo Jt.bll, k«r hočejo proti podjetnikom |*okazati "e-aotne. vrste'. Izvoljeni »i bili brez opozicije vsi glavni voditelji unije. (Halj, t* t. sUsai.)
PKOSXEXX
PEOSVETA
TMK KNIJiiHTENMKNT
IK l/UITNINA »LOV»«»*
0LASIU) *aboonk
Or»«« •/
roUfOKNB JEDNOTIC
^uUi-Uwl
by tb* Km Wir
•te»«M
Nsrw^niM: «.
—" M CI
lu hm M **rt U-4* . Ml ¡Ti u c«lu M«. M 16 « ^ ■ m«» *.«•.	« _
tMlMMipt^f. r»U.i	«*• U*tU4
f—1* CM-•'"''"/'tL^^J^
f»,ic««o and < lr«fO »7.M» I*» y«*r. _-■-_» wunirM» M OO 0*1
On» ««Im»» p" govora. -mukipm - "
A4v.rtl.ln« r.t- on	-
•crtpu vili wH I» rmimoii.
NmI«»
M47-M JW
v»*, kir IniB allli « HaWmi
mo« V BT A
a»«.. < w«g«. mm*
MKMHEK or TMK KEPSSATKP PI«SS
138
MM), Ml*
Datum y «M«**. .. Pflm.r (Jul* il.
v(lM. uu.««	UM»«»« V-
m j, t um datumom pdürfcls
..rotalM. «W»IU J»	*
VM» UM M l«t»»l	_
Domač drobiž
Konvencija KSKJ Indiaiiapolis.^'V^ndeljek,
-'wiSpu, »t'töwißm %

Glasovi iz
Zaaimtvs bekike fts runih krmjor
Poročilo in zahval» Moon Ran, l'a. - üeUvafc»
razmere ne v tem kraju niso do-iti spremenile. Kar se dela tiče, smo tam, kjer smo bili. Premogovniki obratujejo par dni v tednu, nekatere tovarne pa nekoliko bolje. Dokler bomo imeli take voditelje, kakršne imamo danes, n* moremo pričakovati izboljšanja. Da bi si človek kaj prebral, ni upanja, ker je povsod slabo. Včaai, ako je bilo v enem kraju slabo, je človek lahko šel drugam, sedaj pa ne more iti nikamor, ker je povsod enako.
Pred krakim sem se mudila v Akronu, O., na obisku. Nekateri rojaki delajo in še precej dobro zaslužijo, toda veliko je še brezposelnih. Ti si m; morejo poma gati ter čakajo na boljše čase ako sploh kdaj pridejo. •
Dolžnost me veže, da se na tem mestu zahvalim družini Petra Skvarca v Kenmoru za gostoljubnost, ki mi jo je izkazala za časa mojega bivanja. Ivepa hvala tudi Louisu Walandu in —« -v^r— ,34.11. ^ - nj^gi/vemu sinu, ki sta me pelja-rodna koifvencijii KSKtf (Kranj- C •¿(>0(lrichevo tovarno, kjer tfk^sloverfske 1<atolišfce j«edijfrazkazali stroje in druge
'• Tefcka nesreča rojaka ,,J
' jH ud (ton, N. Y —George Ko-'ren, star 22 let, j« zadnji |»etek fiadel z železne zgradbe na reki Hudson, kjer grade nov most in pri tem delu je bil tudi on upo-slen. Med padcem je dvakrat zadel ob železno tramovje in končno je iz višine 160 čevljev priletel v reko, ki je na onem mestu sedem čevljev globoka. Koren je skušal plavati, a ni mogel, tedaj je delovodja skočil v reko ib. držaJ Korena nad vodo toliko časa, da je prišel čoln na pomoč. Revež ima zlomljeno levo roko in je težko pobit na desnem kolenu, rami in vratu. Odpeljali so ga v bolnišnico.—Ponesrečenec je svoječasno bival v Living-stonu, III., in bil član društva št. U 8NPJ.
Samomor
Coverdale, Pa.—Dne 16. avgusta se je tu obesil John Bratuš, star okrog 60 let in doma od Vrhnike. Vzrok ni znan. Zapušča družino, s katero pa ni živel že več let; nadalje zapušča v Ameriki dva brata, enega v II-linoisu in drugega v Kanadi. Ril je član društva it. 427 8NPJ. ttmrtaa nenreča
Cleveland. — Zadnjo sredo se je avto, V katerem sta se peljala brata Mirko in Dominik Ma-kovec, zaletel v telefonski drog in Dominik je bil tako težko pobit, da je v petek umrl v bolnišnici. Pokojnik je bil star 23 let in doma iz Gornjega Trguša pri Gorici na Primorskem. V A-meriki je bil osem let in tu zapušča mater in dvs brata.
Nov grob ,,„ Cleveland, tt Umrl je Math ,, Debevec, star 43 let in doma iz <)pališa pri Borovnici na Notranjskem, V Ameriki je bil 24 let in tu zapušča d v« brata. Ril ie član SNPJ.t
* Krtnkoprlivnoaf prepovedana v
in'"; ' * Juftobvijl '
» CU>Mahii — KMlir4 jM.ročaJn iz Jugonlavije, je hlV 'clevelsnd-ski dnevnik Enakopravnost prepovedan v Jugoslaviji prve dni avgusta.,
Ohirtki nuutave
( Chicago. — ČikaAko razstavo in urad 8NPJ so obiskali: Mary Ben ko, Kly, Minn; saržent Karl Obluck (Oblak), Washington. D. C.
1X)REK, 21.
aoaove v politiko, blagoslavlja o-
rožje, pošilja bedalte v vojne in pomaga kapitalizmu pri izkoriščanju delavcev. KApiUlizeni sovraži vse, ki ne trobijo v njegov rog in duhovščina je vedno na njegovi strani, Ona ho6e, da se dolarji stekajo v njen iep. kajti $ ji j« največji bog. Ako bi Krist spet prišel na svet, bi bičal lakomnost duhovnikov in o-ni bi ga nabrž ponovno pKbili na križ.
Govorili smo tudi o diktaturah, pri slovesu pa sem jima priporočal, naj glasujeta za dtlavske kandidate pri prihodnjih volitvah in naj še druge pridobita za to.
V Gowandi je med Slovenci precej navdušenja za pmkedni ka Roosevelta, "ker nam j« dal pivo in delamo skoro vsi", fcolje je, da zaslužimo od pet do osem stotakov na leto, nego 4a bi pri volitvah oddali svoje glasove socialistom in potem zaaLužili ve liko več brez posebnega priga-njaštva. Treba je vedeti, kaj so naredili socialisti na Dunaju, ko so bili v vladi. Zgradili so me-
j^nimivosti. V tovarni smo se žamudili nad tri ure, pa še nismo vsega videli. Vsak ai Vtavlja, kako ogromna j« ta to-v'&rna. Hvala tudi mnogim dru-
(Im rojakom, ki so me voaili v Vtu in razkazali lepe kraje. lj V Doglestownu je imel pevski zBor iz Kenmora piknik, kjer sem sliAala krasno petje. Na pik-Mku je bilo vsega dovolj, kar si ^(ovek i>oželi in zabava je bila imenitna. Udeležila sem se tudi pjknika na Moharjevi farmi v Barbertonu, ki se je vršil 12. avgusta. Tisti prostor je res pripraven za izlete, ker je dosti šence. Tam je tudi plesišče, na katerem si človek lahko nabrusi pete, kakor sem si jih tudi jaz.
Anna Skvarcha.
sto« ki je bilo ponos svetovnemu. . . , ...... .
delavcu, dokler niso Ddlfussovi"1^iraele težkih bojev, danes v »a M Mimo ^pci porušili dela, ki so ga so- *™ Pa poatajajo delavski boji
Delavska politika", rlsmlo delavcev v stari domovini, pife:
Zgodovina Zedinjenih držav; ne pozna delavskih bojev v taki izmeri, v kakršni se vrše sedaj že vse leto. Vzrok temu pojavu so gospodarske razmere. V Zedinjenih državah so imeli, kakor v 'Angliji, povečini dobro konjunkturo. -Obe državi Sta bih' dominantni na svetovnem trgu, zato nista imeli konkurence ter sta obe kot dobaviteljici gospodarsko prospevali. V teh dobrih časih sta razmeroma dobro plačevali delavstvo in ga polno zaposlovali s krajšimi izjemami. Delavske organizacije v teh razmerah niso mislile na to, kam vodi neprestana eksploatacija kapitalističnega gospodarstva, marveč so s svojimi organizacijami, ki so se ie kmalu osnovale, zahtevali samo ugodne delovne pogoje in čimprimemejše plače. S tem in podpiranjem članstva je bila naloga strokovnih organizacij končana, /j. ,, .1 ; i
, V dobi prospevajočega kapi« j | talizma delayske organizacije • 'niso im I krizi pa postajajo delavski boji
jtkemu delavstvu, da to tvori po-aeben razred, delodajalci pa poseben v družbi.
Zaraditega je ta že mesece trajajoča borba ameriškega delavstva a podjetniki in vlado zgodovinskega pomena.
vrewyorsKa policija uan
Zupan I>aGuardia odredil preiskavo fn obljubil kaznovanje krivcev. V ozadju jNAleljake brutalnosti je komiaar O'Brien
^w York. — Kakor je bilo pričakovati, se je newyorška policija pod vodstvom generala 0'Briena vrgla z veliko vnemo po izdelovalcih zimskih jopičev (knitt goods workers), katerih je na stavki 4,000. V pfenzivo
"1. Poročilo z obiska
Gowanda, N. Y.—Dne 7. avgusta sem se napotil v mesto Lackawana, da slišim delavskega govornika, a im<?l sem smolo. Ustavil sem se pri rojaku Petri-ču, kamor je pozneje prišel še rojak Malevič. Zapletli smo se v IH»govor in ker me je to zelo zanimalo, sem se tam zadržal do poldvanajstih zvečer.
Omenjena rojaka že dolga leta garata za Bethlehem Steel Co. (sedaj delata samo dva dni v tednu), pa sta vpraševala, kako je to, da Schwab že leta vleče milijonske plače, delavec pa ne more zaslužiti niti petsto dolarjev na leto. Odgovoril som, da morata pač vedeti, da živita v Ameriki, kjer pet odstotkov bogatinov vlada 95 odstotkom re-vežev. Kdina rešitev h tega po-lp/.aja je v združitvi delavcev, da bo Amerika res postala njihova last. To bi delavci lahko dosegli, ako bi izvolili socialiste v javne urade, ki bi zastopali delavske interese.
. Rojaka pa sta bila h>u<la, češ, kaj m°rejo tftoriti rdečkarji, ki sy proti katoliški veri. Zavrnil sem ju, da to ni res, ker soc. »franka ne krati svojim članom verski svobode, ne pusti pa, da bi jo črni frakarji, ki služijo kapitalizmu, napadali. Ge bi se ljudje ravnali |m> izrekih biblije, ki prepoveduje ubijanje in du tisti, ki ne dela, naj tudi ne je, M marsikateri delavec laglje dihal. Orna gospoda vtika svoje
Morda bodo tisti tepci prišli k pameti« ko odslužijo svojo vojaško službo, in se pridružili socialistom in takrat obžalovali zve-, rinsko početje.
London, največje mesto na svetu, je pred kratkim prišlo v roke delavcev, ki so že pričeli posnemati dunajske socialiste. Če ne zajame val fašizma tudi njih, bo London v par letih mesto, kateremu se ne bo moglo primerjati nobeno drugo na svetu. Tako delajo socialisti, kadar pridejo na krmilo. Kdor je či-tal Soresijev članek v Proletar-cu, se je lahko prepričal,,kako Roosevelt podira slume. Ce bo šlo tako počasi, se ameriška mesta ne bodo kmalu iznebila »lu^ mov, o tem smo lahko prepričani. Je pač tako povsod, kjer se delavci ne zanimajo za svojo bodočnost.
Slovenci oziroma Slovahl bi lahko imeli marsikatero mestno' sluibo, ampak zlo je v tem, ker gledamo rftvari, kakršne so danes. Plačujemo visoke davke, se pritožujemo in preklinjamo, toda na dan volitev oddamo glasove sovražnikom delavstva, ne pa prijateljem.
Naselbina, Farrell, Pa., nam je dala dober nauk. Slovani so se tam združili proti izkoriščevalcem in pri volitvah bodo postavili svoje kandidate. Tem ljudem se mora čestitati in žekti uspeha. Kaj pa Gowandčanje? Ozrite se na slovanske narode v naselbini in premišljujte. -
J. Matekovich.
Američani odšli na zadružni kongres
New York. — Zastopniki A-meriške zadružne lige, v kateri je učlanjenih 6000 zadrug s 550,000 člani, so te dni odpotovali na mednarodni zadružni kongres, ki se vrši v Londonu od 4. do 7. septembra. Pred kongresom bo ameriška delegacija obiskala zadružne centre na Danskem, Švedskem, Finskem in v
cvetočih državah. Kapitalizem Se je izpopolnil in lahko vrši svojo nalogo s Stroji z večjim dobičkom kakor z delavci. Delavci so postali nepotrebni tudi v Ameriki.
Zakaj je tako, se vprašujejo delavske organizacije. Zakaj ? In odgovarjati morajo, da niBo več člani gospodarskega sistema, ker jih ta izloča. Gospodarski sistem živi, tehnično dovršena produkcija ne rabi delavcev. In če je delavec prej tudi bil postranski člen v splošnem gospo-darsvtu, je postal sedaj deloma popolnoma nepotreben.* Tu je jelo delavstvo v '*blagoslovlje nih" deželah spoznavati, da eksistirata na svetu dva tabora, tabor kapitalistov in tabor delavcev, ki se ves čas dejansko že borita za dobiček dela, odkar obstoja kapitalistični gospodarski sistem. '
' • Angleško delavstvo je to že pred leti spoznalo. Tudi v Ameriki se pojavlja to spoznanje že yeč let. Toda strokovne organizacije do lani tega načela niso Hotele pripoznati, dočim se sedanji boji vrše že pretežno v ni-jansah razrednega boja. To spoznanje velikih ameriških stro-
Sovnih organizacij, ki so se do-
ej nekako odtegovale sodelovanju mednarodnemu delavskemu gibanju, je ena največjih pridobitev splošnega delavskega gi banja.
Velikanska stavka v San Franciscu to potrjuje, čeprav se širijo o tem gibanju diskreditu-joče vesti, češ, da so delavce nahujskali komunisti (danes je vsak komunist, ki zahteva pravico), da je stavka ustavljena ker so zaupniki spoznali prevare, ter zahtevali razsodišče sporu s podjetniki, toda z odločno zahtevo, da sprejmejo razsodbo tudi delodajalci. .
Delavstvo s tem ni nič popu stilo, marveč hoče le nuditi priliko za sporazum; če pa spora zuma ne bo, pojde ogromna bor
Rusiji.
Na kongresu Mednarodne za- ba dalje, v kateri stojita na eni družne zveze bo zastopanih 70 strani delavski in na drugi pa milijonov zadrugarjev iz <13 dr-1 podjetniški razred. Gospodarski žav.	proces s tem dokazuje amerikan-
je stopila pri dveh tovarnah Brooklynu.
Pred tovarno Commodore Knitting Mills, kjer je piketira-lo od 500 do 800 delavcev, je policija pričela vsevprek udrihati po stavkarjih ter jih poganjati s trotoarja. ,Ve$je Itofilo je bilo pretepenih in; ysu^y^n^i ter^ 38 aretiranih. SU^kje j^fpozneje policijski sodnik Jfcaznoyal, vsakega na pet dejlafjev ^'jadi nespodobnega obnašanja ¿p. taljenja podiŠČa" V so presedeli eno noč.
Slično se je z^dilo tudi pred tovarno Globe Mills kompanije Proti tej policijski brutalnosti so unije vložile protest pri županu LaGuardiu, ki ima v o-sebi policijskega komisarja in fašista O'Briens gada na prsih svoje "progresivne" administracije. Zupan je priznal, da poli cija res ni imel povoda za napad odredil preiskavo in obljubil kaznovanje krivcev. .
Policijskih brutalnosti v New Yorku ne bo prej konec, da La Guardia spodi svojega fašistične ga policijskega komisarja. Ta ja nedavno odredil registriranje vseh unijskih voditeljev, "da bomo delali razliko med legitimni mi unijskimi zastopniki in agitatorji". Radi splošnega protesta je to skemo zavrgel
Ni pa zavrgel načrta za orga niziranje izvanrednega «policij skega regimenta "1200 najbolj šib mož". Policijski komisar organizira ta regiment proti stavkarjem, brezposelnim in ra-dikalcem. To je sam indirektno priznal. Delavski in liberalni ele menti pritiskajo na župana La Guardio, da odslovi svojega faši stičnega policijskega komisarja.
Stavka v tovarnah za pleteno obleko je paralizirala pretežni del industrije. Vse velike tovarne, katere oblegajo stavkarji masnim piketiranjem, so zaprte Teh je nad 200. Stavko občutijo tudi tovarne v okoliških krajih to je izven središča te indu strije.
Pokrajinski delavski odbor posreduje za izravnavo spoils nima pa srečo,- ker podjetniki nočejo nič slišati o unijskih za htevah za skršjšanj^ Movnika na 35 ur na t<*8čhv zvijanje plače in priznartft Knftt Goods Workers' urtije. "
.. i »da h	.«»<

Posledice nacijska trole ri<a
ndu*trii« '^¡utu* v novo ekonu*^ ,
Berlin. - (T1S) _
diu, nad katerim ima H režim popolno kontrol,, kažejo. Javno zanimanj dioprograme, ki vsebuj večini nacijsko prop*^ jenjava in .posl^ic* ^ va ekonomska kriza v in radioaparatov.
Ta udarec je toliko h anski navidezni prosi* tej industriji, ki j€ priil vlada takorekoč prisilil na kupovanje novih rudi tov. Ti aparati so in*l cene in so bili narejeni l poslušalci niso mogli slii gramov z radioposUj v državah. S to akcijo in laranjem opozicionalnei je nacijem uspelo it nemškega ljudstva, ki i vedeti, kaj se godi dri svetu.
i'.Zanesljiva porte-ila ^ ikna i. podjetje, ki ^ « fadioaparateu velik»nik< teh aparatov, ker jih s prodati* Druge »lične J na robu bankrota, čeprn vlada večkrat podprla t cijami. Simens, Telef« drugi veliki koncerni morejo spraviti izdelkoi met in izkazujejo veliki gube.
Ta situacija je prin va gorju nemškim d Na tisoče delavcev je delo in zaslužek in red ni konec. Hitlerjev rti; eer mrzlično trudi, da vsaj ostanke nekdaj i nemške radioindustrije, za ti ne more nikakih un
"Ntw deal" trčil ol rato komi«)
Desna noga mora »tupiH ali, obratno; na tek konkurenca, "eliksir" I stične trgovine
janje monopolov ter "ki TEKSTILNA UNIJA E WfV kapitalistični trgovim
REKI,A ZA DELAVSKO STRANKO
Vi. DKfRLR KI .K ROF A Al7«M A Skoraj I2A<> let jrče
V ('aim «id 27. Junija do 11. julija no avstrijska sodišča prisodila »4 februarskim Ujovnikom UI7 in |m»I leta Ječe. Devet no-drugov sta dala l>«>llfuHM in Key obesiti, &>nt sodrugov ho njuni kivniški Hodniki ulihodili na do-tjnrtno ječo, 1U7J sodriurov je pa bilo oltMojemh s K ujm j iin I1HH ill |m>| leta jet«*.
Avstrijske oblaki |»nr.na\ajo. <)m mi nodišča kon« im pripravila "pravično" m»dijo. za krvave obsodU' Starht-mberg in «— Srhuftchmg je v Svivi (/.urUh) duhu", t«ida švl-Mf M- temu uprli in »blast Je njegovo pre<tavanje
do t«*ga, da —-tKlgovorni «o Moli/um».
Schusehnig. -hotel govoriti « "evroimkem" car «ki d<4avri
fir«'|M>\ cdata. smeh.
Kilo t»i Švici v
OkaAka ratutavi
na tidu. deki domačega mehhškega «nvUilka,
paviljonu.
(Nadaljevanje % 1. strani.)
Glavna zunanja govornika na konvenciji sta bila Norman Thomas in mrs. Pinchot, žena pennsylvanskega governerja. O-ba sta krtačila "new deal", pod katerim se morajo delavci boriti za vsako drobtinico prav tako kakor so se prej in proti prav tolikim ali pa še večjim represijam.
Pri tem se jima je pridružil tudi podpredsednik unije W. F. Kelly, ki je rekel, "da ni delodajalcem vt?lo dolgo, da so spoznali, da famozna sekcija 7a ne pomeni tisto, kar pravi. Ni jih j vzelo dolgo, da so prišli do zaključka, da ne bodo trpeli nobe-j nih posledic, tudi če je ta sekcija enforsirana."
Thomas Je navduševal delegate za generalno stavko in za "boj proti kapitalizmu do konca." Mrs. Pinchot je pa rekla, da "ni nobenega sluha o kaki NRA. General Johnson je Ael in pričel kopičiti večje profit* za Wall Street. Izdelal je tudi tehniko za zdrobitev stavk, kar je posebno dokazal v vašem slučaji! (v Harrimanu, Tenn.)".
Washington—(FP)-betični župi "noveRn d nastala velika godla, v 1 ostala glava NRA ali pa ne obrtne komisije—ie ne bodo našli "srednje | Godla je nastala kot posledice kapitalističnih dikcij. Duša NRA je M| kompeticija. Ker se tal ni rodil, je naravno, di na" kompeticija jwmeni —antiteza "poštene" in ne kompeticije, kateri NRA enforsirati s pravi In zgodilo se je, da zasledila tri "čizlerje" n čukarskimi družbami, I tirala pred "svoj tribuna niso hotele ozirati na pravilniku glede "poiter "peticije—nastavljanji lističnih cen.
Te "čizl^d«>" družbe prišle pa pred zvezno misijo, katere nalo*a J<
ne konkurenca, kije p« klasičnih ekonomov m žlvljenska sila kapitsh*1 da robustnega.
Od zvezne obrtne km htevajo, naj odloii> * 1 janje monopolist^ NRA v	1
zakonom. Ce k»"»«* da je ta zakon mrtev, w njen lastni kon«: J obratno, bi, n tem t» I* tla NKA in J« *vrni cestni jarek kolikor * stavljanja	*
—edina točka. biznis stood^r." i* re koncenije je	m
to na "ne» ^
Na to kontrsd»kc»^ trustnim-k^ i;, piUlizmoml ^ "" j
j it i... Johw°® ™ j dalj čs»s. *	^
voril. ds K	tJ t«M
njo pot" »s	^ ||
volk sit is 1	liifli
slučaja
Mati hvali Janezek rs* je uialj«'n
••^vnia ' prej raztrrsl _via j
je ps
t»ls|'
■P
^ek^avgusta.
"Vestís
pRoaytjA
ega
n. «rsa benecat in iffiCGVALlC NA-
^g^AKMETA
Pralbe
M V»»MiVflk«B
Postojna. ÎÔ-	19S4' T
^Vipavski dolini je v «adías« «P«* ™W**nïh M
* . ii-.x. -----
^ lepo število posestev, 51 ki ne morejo plavati rjipidlih Zvenih obrokov, u p^uvlKai na OW-M gredo posestva sa bagn-»»eflfc, včasih se posestvo ril samo » višino neplača-¡ ¿ivkov. Med mnogimi izkopati našega kmeta j« tudi dr. Karel Birsa, odvet-, v Ajdovščini, doma i* Bi-Éerkt. Ta je pokupil v vi-okolici že kakšnih dvnj-.pieriev, vse za neverjetno I, vsote. Pa ne samo to. p je med domačini in Itali-il iiot najhujši izkoriščevalec, j navedemo za to samo en L; Pred kakšnimi dvemi [je bilo izročeno dr. Birai po-tvo Antona Batagelja i*;-Po-unaltíKom, da ga postávi mu ¿bo Vso stvar je ta od&fet-luvlačeval preko enega leta, I taksnega posébnega vzroke i zavlačevanjem je imel ido pred vsem dolžnik, obe-
tpa tudi upniki. Za Batata posestvo pa,.ki je bilo Inijsko cenjeno na 80,000 lir, ^dr. Birsa pridržal nič manj 122,000 lir za svoje stroške. bu primeru enakih bi lahko jedli se več. Tako postopale samo da je obsojanja rino, ampak bi morala držav-ioblast razčistiti. Zdi se pa, i je oblastem tako delo narav-jKvieč.
l. Birsa odlikovan za zasluge
i	pridobljen« ob volitvah
Ijdovlčina, julija 1984. — ni slovenski odpadnik in K fašist, odvetnik v Ajdov-
ii	dr. Karel Birsa je bil odlivu s posebnim redom Mus-uja. Ob času volitev, pa tu-•cer. zlasti pa takrat je obr-pozornost fašističnih oblasti i» tem, da je s svojim av.to-bilom prav vneto vozil in si-ijudi na volišče. Njegovo de-Mje v škodo našega ljudstva, ailuiilo poseben list v kroni-niih odpadnikov.
■ladina prisilno v "Dopo-lavoru"
i telovadsko-atletski tekmi voristoV, ki je bila te dni "nu, so dobili prvo klasifi-ijo in darilo dopolavoristi iz tejne in sicer so to: Zoran tod, Suban Alojz, J urca Jo-Premru Dušan, Skerjanc tod, Suáelj Rafael Jurman . Marinčič Stanislav in Maks. Sami Slovenci !
&IN ZU)0lN KAftlSTOV-«EO.A UClTKIJA V V WWTOJNI
p
upravitelj j«. izvabljal v •Jonobo deklice in uganjal M»i orgije
taj* dolgih let že naš na »«edeneni ozemlju hodi M in bije boj za hlvoj Mnajst let fi^mp vsa neznosna preganja-ln ^mena fanatičnih mo-^ tirajo v popolno "10 ln «<*podarsko propast, J** ** vidi več izhoda.
dnevi je bil od-.'^tojni gnusen zločin, ki in kateri oavetljuje moralo dvatisoč-mu. N> tamkajšnji ■t" J' "»1-ki upravitelj 7 *n - izvabljal v avojo 0.1 10—12 let „tare da vrši pregled, **JWiHta spodnja krilca, t 'lo ^k« ga in uganjal n, orgije. Dekll-
lir*11, da ^ v* fcjj'r*'1'"'- ak°po-
, ¿ ' -Ur«em doma. [ itfMne rodbine pričela jokati, ko "'I'». Starše j« ¡'r' "••netil, ker to uyaée a-lo pridne " )'> trdo prijeli, "ai^a vue.
in Hotto«anti-
** Je ponovni o-••mo trla« celemu '"N* preživljajo »bratje * zasede-' ' dovolj, da «o ku, |w»iM»lru>-
more .več
br.
t» Un»-h
plačevati davkov in nima za najpotrebnejše, sol in kruh. Kdor ne plača davkov v dolofenem roku in če nima več niti krave, da bi mu jo sarubili, mu zarubijo kar poljske pridelke že na njivi. Kaj Me kmet poaimi jedel, ko •a mu le to bore malo*vzeli za kar ae je trudil v potu svojega obraza, da bi zamotel skromno pretivefti svojo družino. Onešča-jo mu Mere in aedaj so se spravili Ae nad nedolžne otročiče.
Paljflfci pridelki zaplenjeni, ker lastnik polja ni plačaj davka
Z največjim zanimanjem smo poeluftali tukajšnjega avtopre-voznika Scheberla, ki je te dni v javnem lokalu pripovedal, kaj vse'i je videl na Tolminskem. Med drugim je povedal tudi, da je tam videl po poljih in travnikih tablice, na katerih je bilo napiaano, da so poljski pridelki oz. košnja na dotičnem zemljišču zaplenjeni, ker lastnik ni plačal davkov . . .
Dva konja za 600 lir
Knežak; j-ulija 1934. — Kme-tti"Andfcjb TomSiču ji Sembij so ' j)red h^flavnim biriči iz Bistrice zartibili, za zadnji obrok daVkov, kf ga rti mogel tkkoj poravnati, dva konja. Daviti s stroški vred so znašali komaj 500 lir in za ta znesek je kupil Derenčin, posestnik in gostilničar v Bistrici, oba konja, čeravno je bil ie en aam več vreden. Najbolj žalostno pa je to, da pri takem oderuškem delu bistriške davkarije, pomagajo domačini sami. Derenčin, ne samo da je kupil konja za smešno nizko ceno, ampak je Tomšiču nato na zaj prodal konja za 600 lir. Ta ko je Tomšič imel dvakratne stroške, ki so skupno znašali 200 lir. Na ta način bodo brez dvoma gospodarsko popolnoma uničili našega kmeta.
VIPAVSKA DOLINA DANES
H
M !||
Malokateri predal naše zemlje pod Italijo je živel pred vojno v takem mirnem blagostanju, kot ravno Vipavska dolina. ¡Malokateri kraj pa je bil po vojni tako v živo udarjen, kot ravno ta prelepa, blagostanja polna dolina. Poslednja leta so Vipavce prignala na rob gospodarskega propada. Davki, vojaške raa-lastitve, brezposelnost, namerno uničenje sadjarstva in vinogradništva, zli kaprici deželnih in lokalnih fašističnih in drugih oblasti, neprestana preganjanja in slične šibe grozovitega režima v Julijski Krajini so pahnili dolino v obup, bedo in neodoljivo mržnjo do krvavih eksekutorjev Črnega režima v Julijski Krajini.
Nazorno pokazati bedo v vipavskih vaseh je sicer težko, ker se življenje naših vasi na zunaj bistveno, seveda kar se tiče gospodarske strani, ni toliko izpremenilo, da bi na prvi pogled padlo ono veliko obubožanje v oči. Vendar pa se takoj opazi, da so gpstilije jfHoraj vedno prazne, človek; opa^vpiladeniče, polne sile, kfbkn postopajo brez dela itd. itd., polno stvari, ki pač jasno kažejo, kako so„ gospodarsko pa^iie pas^ vasi. Dovolj je rečeno, če se pove, da si danes kmete j od ust odtrgajo onih par jajc ali komadov perutnine, da jo zamenjajo za sol in najpotrebnejše. Onih par stotink kolikor stanejo jajca igrajo danes ¿esto zelo važno vlogo pri vzdržavanju ubogih km< tijskih družin. Dolina je tako proletarizirana ter skoraj bi dejal, da dunes ni raz like med bajtarji, srednjimi in takosevanimi premožnejšimi krr.e ti Vse skupaj predstavlja samo veliko ri vščlno, ki se duAi v o-gromnih davkih, nasilnih terja tvah italijanskih bank ter v neprestanih rubežih.
Leta 1932 Je bila vinska leti na na Vipavskem radi prevali kegn de/..vja zelo slaba. Vino ni do«eg!o orr? jačlne kot obi*ain<>. Prav isto leto je bil b.Jsn vlad-ni odlok glede prodaje kupnje in točenja vini, ki je v glavnem zaščitil vinogradništvo starih i talijanskih pokrajin t r ogro« no škodoval našim krajem. Po tem zakonu s« ni smelo jroda-jati belo vino, ki nima nad 9 »U> plnj ter črno nai 10. Kot v*ak »ovi odlok in zakon, se je tudi t* najstrožje izvajal v Julij-ki Krajini. Posledica teg^je bik», da imajo še danes vipavlki kmetje vse vino v kletfh ter da ga niso mogli do leto« nHi po naj-
nižjih cenah oddati. KljuU temu pa so morali plačati velike davke, ki zadenejo ravno vinogradništvo. Letos, ko se je strogoat tega odloka zakona nekoliko u-blaiila pa so začeli razni vinski prekupčevalci, večinoma Italijani, uboge vinogradnike izkoriščati na neverjetne načine. Kmetje, ki niso imeli kam spraviti novega vina, so jim prodajah dober stari produkt skoraj zastonj. Kmetje oddajalo »voje vinske pridelke tem prekupčevalcem, ki se ob vsaki priliki sklicujejo na omertjeni odlok, samo da se re-iijo svojega z muko pridobljenega pridelka ter da izpraznijo sode. Toda pokrit ni niti trud, niti velikanski davki in boben poje neprestano po vaseh.
Lokalne, pokrajinske oblasti, hočejo praV sistematično uničiti naše, že itak gospodarsko alom-ljene kmetovalce. Kako se ta sistematičen pritisk na naše ljudi vr$i, naj ponaiori naslednji odlok goriške prefekture:
Meseca maja 1.1. je izdala goriška prefektura odlok, po katerem morajo vsi kmetovalci v teku enega meseca urediti svqja gnojišča radi higijenskih oci-rov, po izdanih strogih predpisih. V nasprotnem slučaju pa, ako ne sezidajo gnojišč po izdanih predpisih v določenem času, morajo vsak dan proti voziti gnoj in gnojnico najmanj km daleč od poslednje hiše v vasi. Kdor ne bo točno izvrševal teh predpisov, bo prvič kaznovan z 10 Din, dalje z 25 Din itd. do 500 Din. Ako bi izšel tak odlok pred par leti, bi se vsaj deloma mogel izpolniti, toda v teh strašnih časih krize, bede in gladu, pomeni to nekaj strašnega. Vpreine živine nimajo, denarja za zidavo še manj. Ljudje so vpregi i svoja lačna telesa pred vozice ter so v sredi največjih ostalih nujnejših opravkov vlačili gnoj iz svojih gnojišč ven iz vasi. Lokalne varnostne oblasti, ki itak nimajo drugega dela, kot da neusmiljeno nadlegujejo ubogo podložno rajo, so z največjo strogestjo pazile na izvršitev tega odloka. Koliko težktti ur, koliko tiplje-nja, ponižanja in preganjanja je prestal naš ubogi človek, i*
Tihotapstvo ni edina stvar, katere so se ubogi ljudje popri-jeli, kot neke rešitve. Mladi fantje in starejši možje cele noči skrivaj kuhajo žganje v skrivnih gozdičih in v nepristopnth pečinah. V kolikih slučkjih plačajo s ceno večletne ječe, ni treba niti navajati. Toda ljudje so postali brezbrižni radi tega, ker je pač sila tako velika, da si drugače ne vedo več pomagati.
Vendar pa se opazi v vsej Vipavski dolini eno dejstvo, ki je lahko za nas v tem obupnem stanju kot svetel Žarek: Po šestnajstih letih suženjstva imajo ljudje še več vere vase, v svoj narod, v svojo boljšo bodočnost. Niti eden se ni izgubil in najmlajši so prav tako trdni stebri, kot njihovi očanci, čeravno so v vsej svoji rani mladosti o-kusili samo trpljenje na svojih ramenih. Postali so si enaki, niti najmanjše socialne rszlike ne čur ti jo več med seboj. Združilo jih je eno upanj« v bodočnost.
Potem seveda .. .
"Gospod doktor ste mi zadnjič rekli, naj pošljem ženo v letovišče, pot«'m bo zanesljivo dobila otroka. Ta ni bilo nič."
Velesile eb ledenem Mer)«
Bivši ljudje** ustvarjajo prvo arktično \ elemento. — Gradi-tev najnevarnejše loke svetu
na
Za hrbtom Skandinavije nastaja nova velesila: arktična Kusija. V zadetku Julija Je odpotoval ljudski komisar Paiho-nov Iz I^enhngrada vzdolž novega Stalinovega prekopa, ki veže Vzhodno morje c Belim morjem. lleljal se je do Murmanska, kjer je našel v nekdanji puščavi mestno naselbino z »0.000 prebivalci. V nekaj lotih se bo kraj po načrtu razvil v »00,000 duš bro-jučo naselbino. Že danes zidajo masivne hiše iz kamna s poslovnimi prostori v pritličju In s petimi do sedmimi stanovanji pod eno streho. Gradijo se elektrarne in kmalu bo stekel po ulicah tudi tramvaj. V Murmansku ka-nijo namreč predelavati rude s potoka Kole, ki jih bodo predelane izvažali. Komisar Pahonov proučuje načrte za nadaljnjo izgraditev mesta v pristanišče z veliko ladjedelnico. Odtod naj bi šli tovori rud, losa in drugih predmetov za izvoz po svetu, deloma v Evropo, deloma v Ameriko. Prav to je tudi vzrok tolikih ruskih ekspedicij, ki iščejo se ver no vzhodno pasažo, ki bo močno skrajšala pot.
Odkod pa prihajajo množice ljudstva, ki živijo zaenkrat še v zasilnih barakah ter prebijejo zimo za zimo na tej ledni obali, kjer vlada deset mesecev na leto zima in imajo samci dva meseca poletja? To so kaznjenci, bivši jetniki GPU, zdaj sev:da že spokorjenci. Sami so si morali osnovati pogoje za novo življenje. Napotili so se od ruskega vzhodnega nabrežja do Belega morja. Zgradili so sami Stalinov prekop skozi rusko Karelijo do selišča Soroke ob Belem morju in so prekop izročili prometu Juliju 1933, torej pol leta preden je bilo predvideno. GPU kot delodajalka si je znala izsiliti delo, preden so bili pripravljeni na rtjegov zaključek. Prekop mer V dolžino nad 227 km in doseže mestoma vlftlno 102 m nad mor jem. Delo je torej bilo težavno. Opravilo ga je 130 tisoč kaznjencev iz vseh delov Rusije, med njimi tudi 10,000 žensk. Vsi so bili telesno krepki ljudje, zato so jim oznanili, da jim bodo pri dobrem obnašanju znižali kazni za eno četrtino. Kaznjenci so se smeli po lastnem preudarku u-vrstiti v delavske brigade tiste kategorije, ki jim je bolj prijala.
Murmanska obala je skoro vse leto prosta ledu, medtem ko so mnogo bolj na jugu lešeča pristanišča v Kusiji in Finski za-lede ne Is in nesi>o«obna za zasidra vanje ladij. Tako si je sovjetska Rusija nadela krinko humanosti, ko jo apelirala na kaznjence. Ti so bili sicer |>od vojaškim nadzorstvom, toda ne močnim. Ob težkem delu, ki so ga opravljali dan na dan skozi dolge mesece, so polagoma |>ozabl-li na svoje zločine, ki so obstojali večinoma v konfliktih z lokalnimi mogočni ki. V delu «o se očistili In vstali k novemu življenju. Pri tem Jim Je pomagalo mnogo tudi prosvetno delo. V prostem času m namreč |M)sluša-li predavanja. ifwll so tudi pevsko društvo I tri. Na »sled Je vla-"Seveda— kdo vam je pa sve- da razglasila amnestijo; ko je tovaJ, da ste šli še vi z njo?!" bilo delo dovršeno, Je bil 15,000
odpuščen ostanek kazni, 60,000 triki bo znala to ojggovo zanl-pa so skrajšali ječo za polovico, i manje le pošiveti, nakar se kma-Nekatere, ki so pokazali mnogo | lu začne "lov". Ona, kot pamet-
na ženska, ki poans moške slabosti, ali jih magari zgolj sluti, bo, kakopak, prepustila njemu vlogo junaškega lovca, «ama bo pa igrala plaho srno, ki jo je treba ujoti. Ta igra se nadaljuje, dokler "junak" končno ne "osvoji" plahe, nedolžno ženske stvarce, ki se v sebi zadovoljno smehlja, vesela, da ae ji je Igra izvrstno posrečila . . . Seveda se včasih igodl, da lovec opusti Ur sledovanje, čemer je včasih kriva obilica divjačine o*, lovcev v krilfh, včasih tudi ženska nerodnost, zelo malokrat pa moška brihtnost.
Največji kril z nami moškimi je, ker smo preveč domišljavi. Preveč radi ai domišljamo, da so naši fizični in mentalni "čari" tolikšni, da se jim Ženske nikakor ne morejo zoperstavljati. Povprečen moški nikdar ne bo pomislil, da je Ženske lahko "o-svojiti" le tedaj, kadar same hočejo, da jih osvojimo, pač si pa domišlja, da se nam "podajajo" enostavno sato, ker jih tako očaramo s svojimi moškimi čari, da se rum sploh ne morejo zoperstavljati. Ker pcfog tega Še pma-t ramo ženske za .vsestransko šibkejša in naivnejša bitja, imajo ženske le še laftje staHšče v tej igri, ki jo oslaja ljubezen.
ženske nas posnajo in vedo, da smo od site domišljavi In sa-moljubni. Tekom tisočletij, ko se živele v čisto podrejenem položaju, so imele dovolj časa in priložnosti, da so se lahko naučile spor na vati moške in njihove slabosti, ln čim so nas spoznale, lo tudt znale pslskatl prava pota, po ksterih se lahko privede to fizično močnejše In drugače robat ejše bitje v podlotnost. K diplomacijo in triki. V tem so ženske doma.
ženske niso neumne—dsleč od tsgu! Ce bi bile neumne, bi na« skušale prepričati, da so bolj pametne kot mi, da vedno dobe, kar hočsjo Itd. Tako delamo radi moški, ne pa ženske. Ženska ti rajši lepo prav da, kadar trdiš, da «i pametnejši od nje ln ne vem kaj še. Tudi ti rada pri-
merljivosti, pa so dale oblssti celo izšolali za tehnike in inženirje. Tako se rekrutira to prebivalstvo is vseh delov Rusije. Kadar prispe nov transport kaznjencev, ga mimo odlušijo in ne rečejo nič. Puste jih nekaj časa. da gledajo In spoznavajo razmere. Potem se kaznjenci sami o-primejo d tla in prosijo zanj. V nuporih, ki so človeški energiji potrebni s pridobitvami tehnike, v snežnih viharjih in zimskih polurnih nočeh jaizabijo skoro vsi, Čemu so bili iioslani semkaj. Preobrazijo se v nove ljudi.
V začetku avgusta zapusti mo-torna ladja pristanišče v Murmansku in se napoti proti bivši Prsne Jožefovi, zdaj Nansenovi zemlji. Ce je res, da se šele tukaj izgubljajo odtenki toplega Zalivskega toka, kakor to trdijo ruski znanstveniki, če so resnične trditve kolonistov, ki so pfe-zimili na Nansenovi zemlji ter na VVranglovlh otokih in so i lastnimi očmi videli, da je tam celo v največjem mrazu odprto morje, potem je morska pot Vzhodno Azijo odkrita. «5. junija se je odpeljal kMolomllec 'Liedke" iz Vladlvostoka proti Archangelsku. , Njegova naloga je, izsiliti prehod na poVraftu od vzhoda proti zapadu. Ladjo vodi prof. Vize. In le objavljajo ruske oblasti načrt, po katerem se bo začelo graditi novo pristanišče med A rh angel «kom in Be-ringovim zalivom ob zalivu Ciki na 71 stopnji HI minut aeverne širine. Luka se Im> imenovala Ust Ixma ter bo eno izmed središč novega sveta, če smemo verjet Pruski propagandi. Pripravlja se že tudi odprava k severno-sibii^skemu polotoku Jamal)f Na loga te odprave bo likati staro trgovsko pot iz 16. stoletj^ okoli nekdanjega mesta Mangaseja, velikega središča trgovine v se verni Sibiriji, ki je iaginilo iz neznanih vzrokov 1. 10G2.
Kusija se torej ne krepi samo politično, ampak tudi gospodar sko. Njena eks|»aniija postaja i vsakim dnevom Intenzivnejša. Ta pritisk že dobro čutijo skan
čutil tudi ostali svet.
Dekliška arflltsrMIMa ergesisarijs as Jsposekesr •evrsžltl K»*« Is Asitrlčsns . . .
dinavske dežele, kmalu pa gs bo trdi, da si bil ti tisti, ki js "lo-
vil" in ujel". 8aj ve, da s tam priliva vode cvetju tvoje moška domišljavosti in samoljubja, s čimer dobi le še večno oblast nad teboj. Kako lepo te botna pr. znala prepričati, da si ti ti« stl, ki si vse zsmlšlja, Izvršuje ln v vsem odločuje, ko ne delaA nič drugega nego ono, kar ona sama želi. In to napravi tako spretno, da se tebi, revež, niti ne sanja, da si se Ji dal, prame-tenki, lepo oviti okrog malega prsta!
Kj, ženske nam rade dajejo razne koncesije T Oemu tudi ne 7 Baj si na ta način zagotove važne protikonceslje. Ae moški zmagoslavno vzklikne: "ICj, pa asm jo dobil!" se bo šensks pri-trj+valno nasmehnila, misli si pa lahko svoje , . , Mošks domišljavost se da tako>pn nštorl-stiti I ln žensk* to ve. ftenska namreč ni neumna gesks, kakor si še dane« domišlja vrtina mo-šklh—daleč od tegs! Molj pravil-no bi bilo oazjraii)*» da *rm> ml, moški, primeri z ženskami In v našem odnosu do njlh^neum-nl goajnkl.
Neumno je, govoriti o tenskl kot o šibkem, l#re/.modnem bitju, ki je vedno v defenzlvi. ženske so dobro o!>oroi«tne s raznimi triki, spletkarskim talentom, prevejsnostjo ln, kar je glavno, s t«'m«ijltim poznavanjem naših slabosti, ds je njihove stališče vse prej kot obžalovanja vredno Kaj pa ml? Oh, ml pa hodimo okrog njih polni otreške domišljavosti in o*skots'n«ff* samoljubja, zato ar na« največkrat lahko klasifU ln< kot "žrtve", da-¡si ae tega največkrat niti malo ne zavedamo, preveč naivni «me in naša domišljav ost In aamo-Ijobiiost nas delata slepe in , gluhe.
bliske «• nam po ura viri lah-• ko pomilovalno »meliljajo,
Trgovaka «bornira odgovorila
kritiko«» Ws«hlnglon V deželi > "le" M«lem milijonov brezposelnih, prsvl vodstva U. H. Charrt-ber of (Uimmeree Odkar Imamo "n»w drsi," «o IririustriaJci poka-tel) t polni meri voljo as kooperacijo in v IV mesecih ui*>allll -•u milijon br> tposelnfh. Več ae od njih ne more pričakovati, osi-roma bi jim morala biti d«žela hveUtna zs Lu dobrosrčnost, ae lita med vratksml.
Janezov Janez:
MottlJsiMikf
Moški smo z otirom na Ženske čudovito naivni in domišljavi stvori in ženski ni treba, da bi morala biti posebna umetnica, a-ko hoče osvojiti 11 ga ali onega zaatopnika našega spola. NJI zadostuje, da v njem vzbudi zanimanje zase, nato |m premeteno dopusti, d« Jo on začne "osvajati" in da jo "osvoji". In č« Ja pametna—ln žensk« so v tem pogbdu navadno Jako brlhtne— ga Lo tudi po "osvojitvi" lepo pustila živeti v veri, da je bil on tisti, ki je začel "lov" ter ga tudi uspešno za vršil. Moški namreč le pn radi verjamemo, da smo ml vedno "lovci", ženske pa naša "divjačina", ki s« nikakor ne more zoperstavljati našim moškim čarom ter Jim prej ali slej (MKileže; in žensk« vedo to. ,
ženska najprej opozori moška, ga nase, pri čemer se mM pavadr no prikaže s svoje najlepl« stre* ni. Moški bo severi a mislil, da je on našel njo, ne ona nJega. Nato se bo zaM bolj in bolj zanimati za njo. Ona tega aoveds fl« bo protria. Z različnimi majhnimi
Mlad« japenke «e naečen«.
»pod!
se j« z vozom,
Štefan je bil bolj in bolj nemiren. Ura je ena, Pluchart prav gotovo ne bo moi-beseda. Okrog pol dveh ho jeli prihajati odposlanci, moral jih je «prejemati, ker je hotel paziti pri vhodu iz strahu, da ne bi družba poslala svojih običajnih vohunov. Pregledal je vsako vabilo in premotril ljudi; mnogo jih je prišlo tudi brez vabil, a le da jih je poznal, so se jim odprla vrata. Ko je bilo dve, je opazil Rasse-neurja, ki je prihajal; pred točilno mizo je mirno pokadil pipo in se pogovarjal. Ta ravnodušni porogljivec ga je dražil tem bolj, ker no prišli nekateri samo, da bi uganjali norčije in se zabavali, tako Caharija, Mouquet in še drugi: mar jim je bila stavka, prijetno je le, da jim ni treba delati. Posedali so za mizo in zapravljali zadnja dva souja za vrček, zba-dali so se in se posmehovali tovarišem, zavednim ljudem, ki so zehali od dolgočasja.
Spet je minilo četrt ure. V dvorani so bili ljudje že nestrpni. Tedaj je napravil Štefan, ves dbupan, odločno kretnjo. Sklenil je, da vstopi, ko je zaklicala Desirjeva vdova, ki je molela glavo ven:
Refe, je
ki ga je vlekel nadušljiv konj. Takoj Je skočil na tla$||ftrobB^ fedeitajegbva oglata glava je bila prevelika za to postavo. Pod črnim površnikom je imel pražnjo obleko, kakršno nosijo boljši delavci. Že pet let ni imel v rokah pije, pač p« se je lepo negoval, zlasti česal se je skrbno in bil je ponosen na svoje govorniške uspehe ; toda udje so bili drveni kakor poprej in nohti na širokih rokah, požgani od železa, mu niso več raHli. Bil je zelo delaven, služil je svoji prizadevnosti, neprestano jepopotoval po deželi in širil svoje misli.
—	O, nikar se ne hudujte name! je dejal, da bi prehitel vsa vprašanja in vse očitke. Včeraj zjutraj seja v .Preuilly-u, sinoči zborovanje v Valencay-u. Danes kosilo v Marchiennesu s Sauvagnatom. . . Na koncu koncev sem dobil voz. Izčrpan sem, saj slišite moj glas. Toda nič zato, govoril bom kljub temu.
Bil je na pragu "Pri dobrovoljčku", ko se je domislil:
—	Presneto nazaj, izkaznice sem pa pozabil! Ta je pa lepa!
Vrnil se je k vozu, ki ga je bil kočijaž že zapeljal v kolnico, ter vzel iz kovčega skrinjico iz črnega lesa in jo odnesel s seboj pod pazduho.
Štefan je žarel in stopal za njim, medtem ko se mu Katiseneur, osupel, ni upal seči v roko. A Pluchart mu jo je že stisnil in omenil pismo le z bežnimi -besedami: Smešno! Cemu naj bi se ne vršilo zborovanje? Zmerom, kadar je le mogoče, naj bi bili sestanki. Vdova Desirjeva mu je ponudila, naj se pokrepča, a on je odklonil. Ni treba! On govori, ne da bi pil. Samo mudi se mu, kajti drevi mora biti že v Joiselle-u, kjer se hoče sestati z Legoujeux-jem. Vsi so potem vstopili naravnost v plesno dvorano. Maheu in I>evaque, ki sta se bila zakasnila, sta šla za gospodo. Nato so zaklenili vrata, da bodo sami; ob to so se še glasneje s podtikali porogljivci, zlasti Caharija, ki je zaklical Mouquetju, da jih 'bodo menda tu notri vse sparili.
Kakih sto rudarjev je sedelo na klopeh in čakalo v tem zaprtem zraku, v dvorani, kjer so se še izza zadnjega plesa dvigale gorke vonjave s podnic. Šepet je šel od ust do ust, glave so se obračale, medtem ko so ti, ki so bili pravkar prišli, sedali na prazna mesta. Gledali so gospoda i/. Lille-a, čigar črni površnik ji' vzbujal iznenadenja in spotiko.
Takoj je bil na Štefanov predlog izbran odbor. Klical je imena, drugi pa so glasovali za-
nje z dviganjem rok. Pluchart je bil izvoljen za predsednika, za prisednika pa Maheu in Štefan sam. Stoli so se jeli premikati, odbor je zasedel svoja mesta in za trenutek so se ljudje ozrli po predsedniku, ki je bil izginil za mizo, kamor je odložil skrinjico, katere poprej ni izpustil iz rok. Ko se je spet prikazal, je lahno potrkal s pestjo, naj ga poslušajo; potem je začel z zamolklim glasom:
—	Državljani . . .
Mala trata so se odprla, moral se je prekiniti. Bila je vdova Desirjeva, ki je prišla skozi kuhinjo in prinesla na pladnju šest vrčkov. " — Ne dajte se motiti, je mrmrala. Ce človek govori, je žejen.
Maheu ji je vzel kozarce iz rok in Pluchart je mogel nadaljevati. Dejal je, da ga je zelo ganil lepi sprejem, ki so mu ga priredili mont-soujski delavci, oprostil se je zavoljo zakasnitve ter omenil svojo utrujenost in 'bolno grlo. Nato je dal besedo Rasseneurju, ki je prosil zanjo.
Ze se je Rasseneur postavil kraj mize poleg čaš. Obrnfjen stol mu je služil za govorniško tribuno. Zdel se je zelo razburjen; ko se je odkašljal, je povzdignil glas:
—	Tovariši . . .
Na rudniške delavce je vplival z lahkotnostjo besede, z dobrodušnostjo, s katero je mogel govoriti po cele ure, ne da bi se kedaj utrudil. Nikoli ni tvegal niti kretnje, ampak stal je mirno in se smehljal, jih zamamljal in uspaval, dokler niso vsi zakričali: Da, da, tako je, prav govoriš! Danes pa je takoj, ko je iz-pregovoril, začutil neko tiho opozicijo. Zato je oprezno nadaljeval. Razpravljal je le o nadaljevanju stavke in čakal, da mu bodo zaploskali, preden bo pričel napadati Internacionalo. Zares, zaradi časti se niso vdali zahtevam rud* niške družbe; toda kolikšna stiska, o kakšna strašna usoda jih Čaka, če bodo morali še dolgo čapa vztrajati l A ne da *bi se izjavil za to, naj se vdado, jim je jemal pogum, jim prikazoval kolonije, ki umirajo od gladu, in jih vpraševal, kakšne pomoči se nadejajo pripadniki odpora. Trije ali štirje prijatelji so mu skušali pritrjevati, a zaradi tega je bil še boli opazen hladni molk večine, vse hujša nezadovoljnost, s katero so bile sprejete te besede. Takrat pa, ko je obupal, da jih bo spet pridobil, se je razjezil in jim prerokoval nesrečo, če se bodo dali zavajati podpihovanju, ki prihaja iz tujine. Dve tretjini sta se dvignili, se razburili in mu hoteli preprečiti nadaljnji gpYor, ker jih je žalil s tem, da je ravnal ž njimj kakor z otroki, ki ne vedo, kaj delajo. On pa je pil v požirkih pivo ter kljub trušču govoril in divje kričal, da se še ni rodil tieti ptič, ki bi mu preprečil, da ne bi storil, kar je dolžan storiti.
Pluchart je stal. Ker ni imel zvonca, je .tolkel s pestjo po mizi in ponavljal z zamolklim glasom:
—	Državljani! . . . Državljani!
Naposled so se zborovalci nekoliko umirili in so sklenili, da odvzemo Rasseneurju besedo. Odposlanci, ki sq zastopali rudnike na sestanku z ravnateljem, so vodili ostale, vsi razkačeni zaradi gladu in prepojeni z novimi mislimi. Ta sklep je bil pripravljen že vnaprej.
—	Mar je tebi! Ti ne stradaš! je rjovel Le-vaque in s pestjo grozil Rasseneurju.
Da bi ga pomiril, se je Štefan nagnil za predsednikovim hrbtom k Maheuju, ki je bil rdeč In raztogoten zaradi tega zahrbtnega izpada. • — Državljani, je dejal Pluchart, dovolite mi, da izpregovorim.
(Dalj« prihodnjič.)
Zdravnikov račun
Napinal Frederic Itoutet
Kmalu potem ko sv je naselil v vasi, je dobil zdravnik Pierre (i i rani nekega dne, ravno ko se je vrnil z obiska pri bolnikih, obvestlo, da so ^rajski poslali ponj. Kazalo mu tedaj iti dru-gegi», kakor da se »pet odpelje. Hitel Je tem bolj, ker so ga da-n«'H prvič (Ntklirali v grad in je upal. da bo naAel tam pctičnejše paciente od siromašnih kočarjev, ki so mu |h) večini plačevali z fti-vežem.
Pravili so mu, da ¿¡vi na gradu (Migata mlada vdova i dvema majhnima hčerkama in starejšo sorodnico. Mladega zdravnika je Ai> dolgo mikalo, da bi tudi od znotraj videl grad. ki se je okoli njega te tolikokrat vozil s svojim malim avtom.
Sluga je od vedel Pierra v okunno opremljen salon. S stro-kovnjaškimi očmi je mladi zdravnik občudoval starinsko |M>hištvo in drag«M «*iU' slike. Nad vsem Je |mi plaval fudno zapeljiv parfum . . .
V Aobo Je stopila lepa mlada lena, visoka in vitka ko jelka Njen fini podolgovati obrat je |»il Komaj zaznavno naAminkan (i os ti plavi lasje so ji v velikih kodrih valovili n«d čelom.
"Jlvala vam, gospod doktor, da ste tako hitro prišli." je začela, ko se je Pierre predstavil. "V hudih skrbeh sem. Moja starejAa hčerka ima vročino. Ali je ne bi preiskali?"
•Pierre je ugotovil, da je mala obolela za škrlatinko, nato je pa spet sede) v avto in se odpeljal. Skoraj avtomatski je šofiral. Vsega ga je prevzelo neko čuv-stvo, ki ga še ni poznal. Zdelo se mu je, kakor bi se bilo njegovo življenje iznenada s temelja Izpremenllo, njegovo pusto In žalostno življenje, ki si ga je zaman skušal olepšati. Neprestano mu je zvenel v ušrsih glas mlade tene. neprestano je videl pred seboj njen obraz, skladnost njene postave in njenih iribov ...
Tudi na gradu ao dobili o njem ugoden vtis. Celo teta Florence. šestdesetletna devica, ki je svoji nečakinji vodila gospodinjstvo, pametna stara dama. je bila polna hvale o mladem zdravniku.
Vsak dan je Pierre prihajal k bolnemu otroku, in ko je bil teden okoli, je bil smrtno zaljubljen v lepo grajsko gospo. R*. »en ur. ki jih je smel prebiti z njo, ni bilo sanj več tuljenja. Nanjo je mislil, kadar je podil s\oj avto po pralnih cestah in kadat je hodil obiskovat talnike Iv nizkih kočah. Z mladostno
bežni je izgovarjal sam pri seb ime Marije-Tereze. In v sanjah se ji je z najstrastnejšimi besedami izpovedoval ljubezni, ki se je vpričo nje ni upal niti namigniti . . .
Kmalu je vzklila med njima neka domačnost. Iz zdravnika kaj rad nastane prijatelj. In n bilo dolgo, ko sta začela Pierre in Marija-Tereza drug drugemu pripovedovati o svojem tivlje-nju. On ji je govoril o svoji otroAikh letih, o svoji mater svojih študijah in o upanju, da postane nekoč velik in slaven zdravnik—sanje, ki se jim je moral odpovedati, ko je kmalu po njegovi promociji propadlo očetovo podjetje.
Tako se je ves izpovedal tej očarljivi mladi ženi, ki je v njeni drutbi od dne do dne bolj spoznaval, kaj je ljubezen. In ona je s čedalje večjim zanimanjem prisluškovala njegovim !>esedam in mu vračala zaupanje z zaupa njem. Povedala mu je. da je te štiri leta vdova po možu, ki je bil mnogo starejši od nje In se je brigal samo za svoje kupčije, njo pa zanemarjal.
Globoka je bila njuna medsebojna simpatija, toliko večja, ker ju je družila še skupna ljubezen za glasbo . . .
In prišel je dan. ko se jt Marija-Tereza zavedela, da ljubi
jela to spoznanje in ni ji prišlo na um, da bi se upirala čuvstvu, d je pognalo v njenem srcu taco globoke korenine.
Kaj naj bi tudi storila? Z gradu ni mogla, zdravnika odsloviti takisto ne. Zaradi občut-jivega zdravja svojih dveh hčerk se je bila preselila na deželo in se tam ni dolgočasila, preden se je seznanila s Pier-rom. Zdaj jo je pa obšlo spoznanje, da ne bi več vzdržala na gradu, Če bi Pierre opustil svoje obiske. Tudi se je zavedala, da e še mlada in da koprni po ljubezni ...
Nekega neprijaznega novembrskega večera se je zgodilo. Bila sta sama v njenem malem salonu. Pierre se je hotel posloviti, tedaj sta pa padla drug drugemu v objem; kako je prav za prav prišlo, pozneje niti sama nista znala povedati.
Vprašanje plačila je postalo pereče nekaj dni po prvem januarju, v času, ko zdravnici navadno razpošiljajo svoje račune.
Takrat sta bila Pierre in Ma-rija-Tereza že šest tednov za-jubljen par. Globoko občutene sreče, ki sta jo uživala drug ob drugem, ni skalila niti senca ne-spglasja. Obema se je zdelo, da dotlej sploh še nista živela. Njuno srečo je kalilo samo to, da so ure, ko sta smela biti skupaj, tako hitro minevale, in da sta morala neprestano paziti, da ne iz-dasta svoje ljubezni.
"Ljubi otrok," je rekla nekega dne teta Florence svoji neča cinji, "mladi mož nam še zmeraj ni poslal računa. Vem, da tega iz takta ne stori, toda vzlic temu morava misliti na to, da ga plačava. Prosila si ga, naj hodi še zmeraj k otrokoma, čeprav sta že popolnoma ozdravela. Seveda si prav storila, saj tudi meni časih ni dobro, toda zastonj 1119 pa le ne smeva jemati dragocenega Časa."
"Tudi jaz sem že na to mislila," je odgovorila mlada žena in se zagledala v svoje roke. "Res je, Čim prej mu moram plačati, kar . .. kar sem mu dolžna . . ."
Tem bolj, ker je revež. Gotovo si tudi ti že opazila, kako ponošene obleke ima. Mogoče ni bilo prav, da sva ga kakor prijatelja sprejeli v hišo—taka reč stvar še bolj zaplete—zato se morda ne upa . . . 2e jutri bom z njim govorila."
Zelo hvaležna ti bom," je počasi rekla Marija-Tereza, "če
urediš to stvar . , ."
♦
Ne, Marija-Tereza, kar mi je danes rekla svoja teta, pa res ne gre! Ali ne čutiš, da je ža ljivo zame? Pa vendar tudi ti tako ne misliš? Od tebe naj vzamem denar! Da me plačaš kakor tujca! Ali me mar ne ljubiš? Kaj pa misliš, kdo sem ? Ko sem srečen, da smem paziti na tvoja otroka . . ."
"Prosim te, Pierre, bodi vendar pameten! Saj je to čisto prirodno in samo po sebi razumljivo! Poklicala sem te kot zdravnika, žrtvoval si svoj čas mojima otrokoma—zato bi hotela to stvar tako urediti, kakor se običajno uredi . . ."
Ko je ostala sama, je Marija-Tereza obupno iskala, kako naj to stvar uredi. Se nikoli ni videla svojega dragega tako užaljenega in ogorčenega. Vedela je, da ji brez Pierrove ljubezn ni več življenja, prav tako pa tudi njeni hčerki potrebujeta skrbne nege požrtvovalnega zdravnika. Ni imel prav! Prvič danes je bila skoraj jezna nanj. Grenka misel jo je prešinila: al mu mar isto pomeni kakor vašk kmetje, ki ga plačajo v blagu?
Zdajci je planila pokoncu: na šla je!
Pierre je imel za seboj mrzlično neprespano noč, ko je drugo jutro kakor po navadi prišel na grad. da preišče otroka. V salonu ga je sprejela teta" Florence:
"Ljubi prijatelj," mu je rek la, "vse vem. Marija-Tereza mi Je povedala . . . Da, vse . . . Nu saj ni treba, da bi bili v zadregi .. . Njenega denarja ne marate? Razumem. Ona vas noče pustiti? Tudi razumem. A potem je pač najenostavneje, da se oženite z njo—in stvar bo v redu. Po njenem naročilu govorim . .
Pierre se je moral prijeti za stol.
"Da se z njo oienim? Ali me
čikafka razstava: Svatba
v belgijskem paviljoi
Pierre si tega "ni dal dvakrat
reči. , .........
"Kako premeteno je prav za prav to," je premišljala teta z drobnim usmevom. "Plačila ne mara, ker je zaljubljen v mojo nečakinjo. Toda čisto prirodno se mu zdi, da se z njo oženi in da deli z njo vse njeno premoženje ... Pri vsem tem je pa res iskren . . . Kako čudovito modra so pravila sodobnega družabnega Življenja!"
Ali ste že naročili Prosveto ali Mladinski list svojemu prijatelja ali sorodniku ▼ domovino? To je edini dar trajne vrednosti, Id ga za mal denar lahlro pošljeta svojcem v domovino.
Otročke
"Pomisli, mama, p vih so pa kar štirje umrli!"
"Kaj ti ne pride 1 trok! Gotovo si nanj mel."
"Ne, mama, saj je sano: 'Naša srčno lji
na, sestra, mati in tet •
Misli o zakor
Marsikateremu zaki kon obremenitev njt stosti—po tem takem
,mači prijatelj razbre;
*
Samec je mož, ki 1 manjka žene.
NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETII
P« sklepu IS. redni konvencije M lahko naroči m list Prt* Hej« eden, dva, tri, it tri ali pet tlanor iz ene drniine k eni 111 Proeveta stane sa tso enako, sa člane ali nečlane $6.00 ca «m nino. Ker pa člani ie plačajo pri aaeementa $1.20 11 tednik, m iteje k naročnini. Torej sedaj ni uroka, reči. da Je list predi S. N. P. J. List Proereta Je eaia lastnina in r>to?o Je t mki lolo, ki bt rad čital list rsak dan. Cena lista Prosveta Je:
Zs Cieero in Cbkafa
1	tednik in........
2	tednika in.......
S tednike in.......
4	tednike in.......
5	tednikof in......
Sa Urni. drfare In Kanado li.OO
1 tednik la............... 4M
S tednika ta............... 8.6«
t tednike ta............... 2.40
4 tednike ta..... ......... 1.20
I tednikor ta...............nič
Za Evropo Je............$9-00
Izpolnite spodnji kupon, priložite potrebno moto denarji Order r pisarn In si naročite Presreto, Ust. ki Je raia lastnina.
Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov prmeha bit ali če se preseli proč od druiine in bo sahteval aam «voj list 1 moral tisti član ii dotične druiine, ki Jo tako skupno naročam Prosveto, to takoj naznaniti upravnlitvu liata, in obenem dopli vsoto listu Prosveta. Ako tega ne store, tedaj mora uprarni datum sa to vsoto naročniku.
PRO8VETA, 8NPJ, 2057 80. Lawndale Ave^ Chieafa,
Prilofteno pošiljam naročnino za list Prosveto vsoto $.........
I) Ima_________________________________________________________& *ru4tT'1
Naslov
Ustavite tednik in g* priplllte k moji naročnini od aMrfik drniine:
....................... ČL druitra i
........CL 4rait?a i
a/,*».,.....«.«...................««.....«»""".»"...."".««.»"«"".........
. _...............................čl. droitr« I
___________________a dmitr. I
MssU Me« naročnik
.Drisva .................."
TISKARNA S.N.P
SPREJEMA VSA
v tiskarsko^brt spadajoča
rr* mara? Vaeti me htrfe?
navdušenostjo prve velike lju- Pierra Cirarda. Mirno je spre- "Stopite k njej. Čaka
vas.'
Tiska vabila za veselice in sb^lo. vj»»"'« knjiKC, koledarje, letake itd. v slovenj: slovaškem, češkem, nemškem, angUMM m j
VODSTVO TISKARNE AVhl,IR
A NA A
u imnaniiD .......
S.N.rJ. DA TI8KOVlNKNAK<KA v SVOJI TISKARNI
Vaa pojasnila daje »od ' Cene smerne, unij»ko d""
Pilite po inform
S.N.P.J. PRINTC
2657-59 SO. LAWNDAl ^ *
Telefon Ro<W CHICAGO. IU-
Tsm •• dob« ns leljo tud
m