PODLISTEK. Droženka. Hnmoreska, Spiaal Starogoreki. V našem urada je bilo včasi prav živahno. In ta Sirahnost je bila periodična, namreč vračala se je vsakegft pr>ega v mescn. Bilo je to sioer kaj čadno, zakaj proti komjD meeeoa so bili vsi nekako redkobesedni in čmerni, kak«r bi delala nedolina lnna s srojim širokim obraiom in ostmi res kak poseben ntis na našo voljo. Delalo seje vfaffl pozno v noč, niti minnta nradnih ur se ni zamndila. A v začetkn meseca .. . Tedaj pa še med nradnimi nrami ni bilo nikogar, kateri bi držal pero za rep. Vse je bUo prazno in akti in knpi papirjev so se pogovarjali nemoteno med seboj. &lo je tndi nekega dne. V mojem koledarjn sera rorno počrtal 2. snšca, zakaj bili smo v 3. dnevn teg» mtsseea. Pa sem pomislil. Številka tri, to je neertia, das moja nekaka obletnioa. In ravno zato hooem biti vsaj enkrat f iwojem življenjn pameten, če že prej niaem bil. In res sem ee spravil v nrad prav pošteno. Zajntrekoral sem kislo jnho pri ,Pošti", ker smo zve*er poprej delgo oatali ? Narodnem doma", nekako do 2 popolnoci ia nas je morala goetdlničarka vreči na ceeto Grlo mi jo bilo raskavo, pa kaj to, saj sem delal z rokami ia moigani, iaa m> mi ti tudi pravili, da jim je nekako smeino  Mt, nid lato, delal sem. Kar prineae, menda j« ie k>ik deeei or», donok m«|«§a lovariSa in mi prmvi: -TiV Jai ga gledam. On pa sopot: BTi«. RNd, ne bodi govedina", mi prari, Bti delaš?4 ,1, kaj pa, eaj ridiS." Zmajal je z glavo in djal potihoma. BNekaj ti bom poredal. — Vei, tadi jaz sem del«l. In reš, kaj sem zaslniil?" Jaz ga gledam. BKoga?« nSteklenioo žganjiee." Ne pijem žganjioe", sem rekel precej slabc voljft, a sem bil ie pripravljen, da grem z njim pit. Poku-ial sem pijado. BNi slaba.« BPrava droženka, kolega, le potegni." ,In zopet Bem pil." ,Ampak to ti rečem", pravi kolega, Bče poveš to Ladrika, potem te nabijem." ,Ne bodi rendar ... Saj Se niti tnkaj ni". ,Če bi plnčrJDO prifel . .. Ootovo je, da fie pride daaee v nrad, čeprar pijan." ,Ne povem mn, bodi brez bkrbi." Še en poiirek slastne iganjiea in Sel aeni delat.... Ni bilo dogo, kar pride nekdo nagl h korakor. Pogledam. A, Ludvik. Ampak kislega obraza, kakor bi j«del kisle knaiare. Delam se, kakor bi ga ne ridel, Tglob^en t nekak akl ,Na ali se me ne vidi, kaj?' je rekel jesao. Tedel eem tako, da je l* s«b. ,A ko^ga Lndrik, Bog vaa iivi!* ,Tbo bodite no . . . kaj vas briga." »e&»j pa rea ni*em redel, kako naj vnejeu la %ijotoc. Ujexd nte je pa raekako. Lndrik pride k meni. Gledam ga, on pa mene. ,Vi ste pili žganjico. Morala je biti kaj dobra dro- Čadil sem se v resniei njegovemn finemu noaa. BI bi kaj dober za polioijskega p«, škoda da ni. nKaj pa", mu odgovorim. PMisHte, da bom pil špirit?!" pKje se pa dobi tako blago." Nieem si mogel kaj, da bi mn ne rekel, čeprav mi je obljabil ont drag torarii, da me nabge, če komi porcm. BTo je priyatno blagol" BA, a, darilo kaj?" BSeve, darilo ..." nDajte no posknsit." ,Idite b kolega Herkolu. On je dobil." Lndnk je naredil kiael obraz. ,Ta ne da.€ Meni pa šine še itobnejSa misel t glaro. ,Veste kaj? . . . Le idite in če porede, da nima več. pa sežite v papirni korb med papirje. Tam je stekleniea.' Lndvik je bil udovoljen, rzel nekak akt in Sel k njemn Kako sta se imela, ne vem, le to vem, da ee je za kakib deset minnt vrail dobre volje ter me hotel objematd, kakor bi bil njegova babiea. Kmaln za njim pa pride tndi torariš. Videl sem, da je uilno jezen. Pa sem pomislil. B8edaj le me nabije." Ib skesano aem čakal osjhnjšega. Ta pa se potrtari pred mene in sadne. ,TiV ,Nd, kaj • BGo»edo.€ .Prosim, pogledi bo^e.* »Kaj sem ti rekel?" B6ovedo", prsvim mirno. Skoro bi jeze podil. ffTi, ne imej me za norca. Ta pijan zlodej mi spije vbo droženko." BKaj morem jaz za to ?" ,Zakaj si ma rekel?" BLagati se ne sme. Zakaj nfsi skril!" ,Eaj pomaga. Ta človek najde itak." BPctem ae pa znosi nad njim." Vendar tovariš tega ni naredil. Odšel je silno jezen, trded, da mi nikdar več ničesar ne da. To mi pa ni bilo posebno po godn. Tahtal sem, kako bi ga spravil v dobro voljo. Pa spm si domislil. Sel sem k njemn. Skoraj bi sae vrgel čez stopn:ce. BKolega, oprosti. Nekaj sem si zmislil." Pogledal me je čez ramo. ,,Nu. . ." ,.Lad»ika bova pot?guila." Takoj je b 1 prijazoejši. rKako?tt* rLe posluSaj. Še insaš kaj droženke?" flMend« je prešteješ na kaplje. Drngo je vae izpila ta mrha. Pa z enim daškom . . ." Tovariš se je pripravljal, d<» bi se sopet rszjczil. nNid D6 de. J»z kopim gpirta. Osta >ek droženke ia špirit pomešava z vcdo. Io s to pog'Stiya Lairika. Njegovemu kosmatemn grln je to vee eno, da le nvreže*. Bil ja zadovoljen. gAmpak", pravim, ntndi midva bodeva morala piti." BSeveda." nKaKo to narediti." Nekaj časa sva tnhtala, pa pi zmisli tovariš. . BTako bo. Tri poliiterske, črae steklenioe si morava preekrbeti. V eni naj bo špirit naaiešan z ?odo, v ostalih dveb, in ti bodeta za najn, pa vino, da ne bova pijana.š Jaz sem bil s tem predlogom prav zadovoljen, posebno, ker je torariš rekel, da io v^e oo preskrbi na evoje »troške. Dogovorila sva se še, da ne bo kake pomote, kako naj najini steklenici zaznamuje, in on se je spravil na delo. Jaz bi gotovo storil bolje, če bi to stvar, če že ne pnstil pri mirn, vsaj sam preskrbel. Za eno nro, bilo je poldvanajstih, pride tovariš in najn z Ladvikom pov&bi, naj greva, dobil je zopet tri steklenice droženke. Lndvis. je bil ves vzradoščen, še od prej nekoliko npnHvit^en", jaz pa sem se smejal, kako bo pil ta kosmati špirit. Tovariš da vsskema steklenico, češ, dbj paz'mo, 5e bi kdo prišel, da brzo skrijeuio. Nato ir^iino, da je zamolklo zadonelo po nvada in pijemo. Tovaiiš je pil krepko, istotako Lndvik. Ta sploh ni nič čntil in še je pobvalil, da je dobra fcapljica, dasi ni tatšna, kakor mn jo je dal pred d?ema nrama. Jaz pa sein noral iineti posebno kisel obraz, zakaj tovariš se je krohotal na rse grlo. rNu, ali tebi ne Dgaja?" Id namignil mi je z očooi, nsj pritrdim. „0 zelo', sem se delal pcgnmnega, dasi mi je vleklo čeljnsti vknp ,,Vendar je bila pred dvema urama boljSa." ,.Nii gaj ta tudi ni slaba", ineni Ludvik. ,,Pijmo, jaz imam pr^efj dela." In zopet frao pili. Gledal sem z obapanim obrazom steklenico in tovariša. Oba sta imela ja^en obraz. Čudil sem ce in mislil, k&ko morata b ti taka, posebno moj tovanS, ko pa pije TPndar tako kiselco, kakor jaz, pa se zna tako premagoTorariš se je neprestano smejal in mi kazal z o&ni Lndvika, ki se je podntil kaj dobro pri svojeni Spirita. Tendar se je meni jelo dozdevati, da se smeje meni. Pravim mn potihem. ,,Za Boga, kakega zlodeja si pa knpil?" ,,Pravepa ljntonieržana . . ." ,,K»j blazniš ? .. . Ta jesih, ljatomeržan ..." Tovariš se je še boij smejal. ,,6otovo. Le poknšaj." In podal mi je svojo steklenico, kjer pa ža ni bilo ve8 ranogo v nji. PokuSam. ,,Nebe§ka kapljica . . . Poknšaj pa ti mojo vino, boč pa videl. da te je nekdo ooiganil." ,,Misliš ..." Eo bi kdo videl njegor obraz, ko mi je rekel ta ,.misliš .. ." .,Pa vendar nisi . .." sem ga vprašal jezno. ,,Ksj pa . .. jesih sem ti kupil, da boš vedel držati jezik drngekrati." ,,In ta?L' Pokazal sem na Lnd?ika. ,,P je špiritas z vodo, on se počnti dobro. Le ti si tako izbirčen.'' Bil sem užaljen. Da me je tovariš tako opeharil in jaz bil taki bedak, da sem v veri, da se žnvDJeva oba s kislico, eamo d» Lndvik pije špirit in ga hvali, cue je popanlo. Pol steklenice, to je četrt litra, izpiti jesiha, caj poskusi kdo 6el sem jezen v svoj nrad in še do tja sem slišal, kako so je tovariš krohotal . .. ,,Nd ie počakaj", si misam, ,,tndi moja glava ni virastla na zeln.ku. Posvetim ti že Se . . ."