Posamezna številka 10 vinarjev.
SIBV. 228.	V mm. v soboto. 4. oktobra 1913.
Leto XL1,
s Velja po pošti: ==
Za oelo leto uapre] . , K 26'— h en meseo „ . . „ 2'20 n Remčijo oeloletno . „ 29-— za ostalo Inozemstvo , „ 35'—
V Ljubljani oa dom:
Za celo leti naprej . . K 24'— za en meBe. „ • • » 2'— * opravi prejema. meiflCno „ 1*70
5 Sobotni izdaja: =
za celo let ...... 7*—
za Remčijo oeloletno . „ 9-— za ostalo inosemstvo „ 12"—
Inserati:
Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat .... po 15 t za dvakrat .... „ 13 „ za trikrat .... „ 10 „ za večkrat primeren popnst.
Porodna oznanila, zahvale, osmrtnice Iti:
enostolpna potltvrsta po 18 vin.
Poslano:
enostolpna petitvrsta po 30 vin.
Izhaja vsak dan, lzvzemšl nedelje in praznike, ob 5. nri pop.
Redna letna priloga Vozni red
par Uredništvo je v Kopitarjevi nllol itev. 6/m. Rokopisi se ne vračajo; netrankirana pisma se ne asa sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nllol št. 6. — Račnn poštne hranilnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-here. št. 7563. — Upravniškega teleiona št 188.
Današnja številka obsega 18 strani.
Sliko Kranjske dežele in našega naroda.
GOVOR DR. KREKA V PRORAČUNSKI DEBATI KRANJSKEGA DEŽELNEGA ZBORA DNE 2. OKTOBRA 1913.
(Po stenografskeni zapisniku.)
Slabe avstrijske deželne finance.
Visoka zbornica! Oba računska zaključka, o katerih imam »poročati, se končata z deficitom in sicer oba s precej velikim. O splošni razpravi o teh zaključkih sc jc v proračunskem odseku to tucli povdarjalo. O tej stvari, kako je to neugodno, sem že govoril. Bila jc tudi priložnost, tukaj pojasniti, da je vkljub temu naša dežela glecle na druge dežele precej na boljšem. Omenjam pa tukaj, cla seveda iz tega nc sledi, da delajmo dolgove, ker jih druge dežele delajo, ampak samo to sledi, če druge dežele ne morejo izhajati brez dolgov, potem jc razumljivo, da. tudi mi ne moremo. V posameznih deželah imamo mi velike stroške za dolgove. Tako izdaja Nižjeavstrijska za leto 1912 za obresti in za amortizacijo dolgov 3 in pol milijona kron. Zgornja Avstrija en in pol milijona kron, Češka, ki je seveda veliko večja kot naša, 9,800.000 kron, Moravska 7,300.000 K, Galicija 3,900.000 K, Buko-vina 1,700.000 K, ampak ti dolgovi po teh deželah z letom 1913. še mnogo narastejo in pri teh deželah moram še to konštatirati, da z dokladami skoro ne morejo več višje, in so v tem oziru, kakor sem žc zadnjič s številkami pojasnjeval, popolnoma zabarikadirani. Tudi na to sem žc opozoril, ko se je reklo, da delamo z dolgovi, oziroma sem si usodil odgovoriti, cla je zanemarjena bila naša dežela in da. je za njen napredek neobhodno potrebno bilo nekoliko hitrejšega, napredka. Ker smo prej predolgo časa, zastajali, in za to, da v resnici naša dežela jiotrebuje in jc vredna napredka, in da je bila dotlej zanemarjena, to moram na kratko dokazati.
Velik napredek v izobrazbi našega ljudstva. Skrb za šolstvo.
Gospodje, najprej, kar se tiče izobrazbe! Izobrazba zadnja leta v naši deželi {napreduje, in sicer tako. cla po statističnih podatkih iz leta 1912. prihaja na eno samo osebo po pošti dostavljenih 9 časopisov. V Zgornji Avstriji jih dohaja po pošti dostavljenih
na eno osebo 8, v Bukovini 6, v Galiciji 4, v Dalmaciji 5, v visoko razvitih su-detskih krajih 11, na Primorskem 11, potem na Štajerskem 12 in na Solno-graškem 11. To pribijem — in sicer se jc ta napredek pokazal šele zadnja leta — naši ljudje so se tako izobrazili, da 9 časopisov po pošti prihaja na eno osebo, medtem ko imamo jako veliko bralcev časopisov, ki jih nc dobivajo po pošti (Poslanec clr. Lampe: »Ali pa tucli v zavojih po več skupaj!«), ampak, ki se jim na dom jirinašajo ali ki jih v trafikah itd. kupujejo.
Čc to dejstvo upoštevatmo, bomo tudi razumeli, da smo mi od leta 1904. sem skoraj za 100?« napredovali pri stroških za šolstvo (Poslanec Jaklič: »Čujte!«). A' devetih letih torej smo pri stroških za šolstvo napredovali za skoraj 60%. Ne trdim s tem, da. so tudi učiteljske plače v tem razmerju napredovale, ampak šol je več iu za izobrazbo sc več stori. Naša dežela daje za šolstvo sploh toliko, da pridejo 4 in pol krone ocl naše dežele na prebivalca, ker mi izdajemo okrog 2 milijona 250 tisoč kron za šolstvo in poduk. Tukaj pa štejem zraven tudi obrtno in trgovsko šolstvo, sploh vse izdatke za šolstvo. Za ljudsko šolstvo se izdaja na leto nad 2 milijona kron. Torej 1 in pol krone pride pri nas na osebo za šolstvo.
V drugih deželah imamo na pr. v Nižji Avstriji, odštevši Dunaj, 3 Iv 77 vin. Pripominjam še glecle na prej omenjene naše številke, da se bo še izdatno povzdignila, in torej je očitek mračnjaštva precej deplaciran proti nam. V Galiciji pride stroškov za šolstvo na osebo 3 K 28 vin.; to je razloček in za-raclitega je n. pr. sploSha kultura, gospodarstvo, veliko drugačno tam, kakor pri nas, zato ni napredka tam. Na Šleskem pride na osebo 7 K 64 vin., na Moravskem 7 K 7 vin., to so pa dežele, ki stoje na najvišji stopnji.
Skrb za zdravje.
Druge velikanske stroške nosi naša dežela kar se tiče zdravja. Dokazano je po zadnjih Statističnih podatkih, da je v našem ljudstvu velika fizična moč, ki se kaže ravno v tem, da naše ljudstvo narašča. Umrljivost je pač večja, kakor je prav; vzrok je velika umrljivost dojenčkov in otrok v prvih letih starosti. Tudi nas čaka še važna naloga v higijenskem oziru. Skrb za otroka bo morala še dolgo intenzivnejša biti v krogih dežele in občanskih zborov. Po Statističnih podatkih zadnjih let pa konštatiram sledeče: Najžilavej-ši narod so Jugoslovani: Srbi, Bulgari,
pa tudi mi. Fizična moč našega ljudstva v tem oziru jc največja; vzlic razmeram velike umrljivosti je prebitek prebivalstva vsled rojstev ravno pri teh narodih največji. V tem imamo svojo moč in v tem oziru nas nobeden premagati ne more, pač pa so premagani tisti narodi, ki so v tem oziru zašli na napačna pota. Za javno zdravje in za lo, kar je v zvezi z zdravjem, pa žrtvuje naša dežela okroglo 1,300.000 K. To znese nekako nekoliko manj nego 3 Iv na eno osebo. Nižja Avstrija izdaja za zdravstvo na osebo 3 K 70 vin., Moravska 3 K 44 vin., Šleska 1 I\ 90 vin. Torej izdaja revna Kranjska dežela več nego Šlezija.
To sta clva izdatka, ki največ pomenita in največjo ulogo igrata, ker mi v teh izdatkih izvršujemo svoje dolžnosti nasproti narodu.
Naši izseljenci.
Sedaj pridem do drugega vprašanja. Deficit v proračunu ni hud, ampak hujši deficit je v ljudstvu, v izseljevanju. Skrb za šolstvo, za izobrazbo je danes živa in ravnotako sem že kon-štatiral tucli, da je smisel in veselje za šolstvo v ljudstvu tako, cla me to s stališča deželnih financ skrbi. Za zdravje tudi več izdajamo kakor razmeimo mnogo bogatejše dežele, ampak vkljub temu narašča izseljevanje. Statistični podatki splošno za Avstrijo nam pravijo, da se je leta 1906. izselilo 134.000 oseb; leta 1908. 56.000; leta. .1909. 131.000, leta 1910. 138.000, leta 1911. 190.000 in leta 1912. 128.000 oseb. V teh številkah je izražena beda slovanskega ljudstva v Avstriji, Rusinov, Poljakov, Hrvatov iu nas. Prav visoko je število izseljevanj pri nas in tu nam uradni podatki, ki pa niso prav zanesljivi, ker kdor ne dobi potnega lista, se ne more statistično zgrabiti, dokazujejo, da se je v letih od 1896. do 1911. izselilo 62.241 oseb. To so pa samo izseljenci s potnimi listi, čisto gotovo jih je pa 15 do 20 tisoč več, kajti 25 do 30% se mora računati, da jih gre brez takih pravic, kakor jih zahteva zakon.
Zastavo nosi Kočevje, in sicer slovenski del in nemški del. Kočevje jc tukaj zelo na slabem. O tej stvari je profesor Obergfoll v listu »Charitas« objavil jako interesanten članek, v katerem poroča, da je iz Kočevja v Ameriki okrog 6000 ljudi. Ena tretjina Ko-čevarjev jc torej v Ameriki. Samo deklet, ki iščejo službe v Newyorku, Brocklynu, San Franciscu itd. je okoli tisoča. Potem za Kočevjem pride Novo mesto, ki figurira v izkazu z 9755 osebami. Gospodje, vinski kraji, slabe le-
tine, na druge kulture ljudje še niso vajeni, živine nimajo, nimajo lesa, se selijo. Ljubljanska okolica 6830 in poleni pride na vrsto Logatec s 6361 osebami. Potem Črnomelj s 5974, toda iz Črnomlja jih je zato tako malo (Poslanec, Matjašič: »Ker jih ni več, da bi se izselili!«), ker jih je že od prej tam veliko, in drugič pa, kakor sem že omenil, ker jih gre veliko tudi brez potnih listov. Krško jih ima nekoliko manj, samo 3301, potem pa, gospodje, jc žalostno, da tu nahajamo tudi Kranj, sedež naših krepkih kmetov, s številko 2687 in žalibog tucli Kamniški okraj z 2354 osebami. To izseljevanje je žalostno in zaraditega imamo potem mi to žalostno dejstvo, cla smo v kranjski deželi v zadnjih desetih letih samo za 3'3"o narastli in to je deficit, ki je hujši in ga je težje pokriti, kakor pa računski deficit, o katerem hi s političnega ali strankarskega stališča rekel, da sc žalibog veliko več o .njem govori, kakor o deficitu vsled izseljevanja.
Zakaj se naši ljudje selijo.
Ta deficit, nas mora boleti in seda^ bi jaz sledeče konštatiral: Ako gre lačen Rusin ali Hrvat doli iz Dalmacije, revež, ki ne zna nc brati ne pisati, in meri korake j)o tem, kako mu pipa gori (Veselost.), ako gre ta v Ameriko, ga res žene lakota. Ako pa gre naš človek, moram reči, cla ga zavest nesorazmerja mecl izobraženostjo in samozavestjo, ki jo ima, in med tem, kar sam o sebi misli in kar misli, da more doseči, to ga žene ven. Ni v prvi vrst i revščina kriva, to ni res, ampak to, da on svojih sil, svojih mladih krepkih sil, o katerih misli, da mu bodo omogočile napredovanje, (ne more doma vporabiti, in da svoje inteligence v naših razmerah ne more uspešno naložiti, to mu rani dušo in ga ne pusti na miru, dokler ne izvrta tistih 200 ali 300 kron, cla gre v Ameriko. (Pritrjevanje.)
Gospodje, ta deficit pomenja, da naša revna Kranjska dežela z milijoni podpira v poolu združeni kapital nemških parobrodnih družb.
Pomanjkanje industrije in železnic.
Razvoj naše veleobrti je majhen. Tovarn imamo 145. Bukovina jih ima 110, Dalmacija 79. Češka je imela leta 1901. 6203 tovarn, Dolenja Avstrija 3327, Sudetske dežele sploh 8490 in te so manj nego 20krat, večje kakor mi. Po našem razmerju bi imele le nekaj nad 2800 tovarniških podjetij; torej mi smo na trikrat manjši stopnji kakor Čehi. Iz tega sledi: Pri nas ni zaslužka. Bom potem tudi svoj rezultat in političen rezultat povedal. Pri želez-
LISTEK.
Pismo iz Odese.
30. sept. 1913.
Odesa si je po zaključku balkanske vojne oddahnila in vzbudilo se je v njej novo življenje. Vendar pa si bo le počasi opomogla vsled velike škode, ki so ji jo prizadeli bojeviti dogodki leta 1912/1913. Trgovska bilanca ruskega juga je v tem času za več kot 250 milijonov rubljev neiigbclnejša v primeri z letom 1911. Toda Odesa, v kateri so se stekale vsakovrstne tuje narodnosti, v kateri se je vsako leto mudilo več kot, 40 odstotkov Nerusov, je postala popolnoma ruska. Kajti namesto 50 tisoč delavcev iz Bulgarije, Turške, Rumunije itd., ki so letos izostali, je prišlo mnogo tisočev Rusov iz notranjih gubernij. Pomorska trgovina sicer še vedno trpi zaradi posledic balkanske vojne, ker jc prevoz ;kozi Dar-danele šc večino riskanten. .Jati se je namreč še vedaio kakih pozabljenih podmorskih min, poleg tega ,;a je treba še vedno prenašati šikffne turških upravnih organov. Iz Avstoogrske je
priplulo prej skoro vsak dan v ocleško luko več parnikov, sedaj pa pride v celem tednu komaj eden. Italijani so naj-marljivejši izmed vseh in ni izključeno, cla bodo večji del tukajšnjega ladijskega prometa pridobili zase. Ti ljudje znajo izkoristiti vsako priliko za delo in zaslužek. Ako je v pomorski, trgovini malo opravka, sc vsilijo v obširno stavbno gibanje ob obali Črnega morja, na kateri mrgoli danes vse polno italijanskih stavbnih delavcev, teh-inikov in podjetnikov. Toda ruske oblasti jih ne vidijo rade ter jih prištevajo k politično nezanesljivim elementom, ki se jih skušajo znebiti, kolikor je v njihovih močeh.
Letošnja letina je dobra ter upajo tukaj, cla bodo po morju eksportirali 450 do 500 milijonov pudov (po 16 kg), toda dovodi so se šele pričeli. Kvalitativno in kvantitativno šc bolje kot žito je uspela letos sladkorna pesa. Ker so južnoruske gubernije prodale vojskujočim balkanskim državam mnogo konj in klavne živine za primerno dobre cene, obeta leto 1913/1914 hiti eno izmed boljših. Vse balkanske države in relo Italija dobiva konje ocl tu, ker je Ogrska, kol znano prepovedala izvoz konj. Tu nakupujejo celo mnogi
nemški konjski kupci, nasprotno pa so izostali skoro popolnoma bulgarski kupci.
Industrija se v teh razmerah začenja svobodneje gibati in podjetnost rapidno narašča. Mnogo jc k temu pripomoglo neprestano oboroževanje Rusije. Gradi se cela vrsta novih železnic, ogromni prekop med Dnjeprom in Vi-slo, nove tovarne orožja, nešteto novih ubikacij za nove formacije vojaških čet, tovarne avtomobilov itd. Napram temu popolnoma izginja v ozadju pojav, da je mr.ogo zaostala kavkaška naftina industrija. Zelo oživljajoče je vplivalo tudi letošnje daljše bivanje carske'družine na. Krimu. Ministrski predsednik Kokovcev je hotel pokazati svojemu carju, da niso njegova dela nobene Potemkinove vasi. Tu se govori, da je pustil Kokovcev z ozirom na mnogo obetajočo letino predelati ves proračun za leto 1911, ker ne bo državna uprava izkazala samo 500 milijonov prebitka, temveč 1000 milijonov rubljev (2500 milijonov kron), bržkone pa celo več. Republikanska severoame-riška unija bo dobila torej na ta način konkurenta, kar se tiče državnih prihrankov.
Toda napredovanje blagostanja
južne Rusije ima tudi neprijetne strani za vlado. Od leta 1907 so iz južno-ruskih pokrajin poslali stotisoče v svrho kolonizacije v Sibirijo. Ti domači izseljenci so čuli o naraščajočem bogastvu prejšnje domovine in takoj so se vrnili tisoči, da hi hitrejše in lažje obogateli. In tako so ostala sedaj v Sibiriji številna posestva brez gospodarjev. Naseljevanje te ogromne dežele zastaja, vlada pa sc ne more odločiti, da bi pustila naseljevati inozetnee.
Čuje se, cla se peča ruska vlada z načrtom, poklicati v razne pokrajino južne Rusije števiVne sposobne vinogradnike. Razna južnoruska vina so izborne kakovosti, toda predraga so. Sedaj se pečajo s tem, da skušajo vse za. vinogradništvo sposobne kraje izslediti. Z vinom, v severnih krajih s pivom. hočejo omejiti kugo žganjepitja. Kajti ta jc v južni Rusiji skoro v isti meri razširjena kot na severu. Seveda skrbe pri tem, cla se najboljši vir državnih dohodkov (monopol žganja) nadomesti. toda pri tem sc vendar ne more reči, da hoče ruska vlada izenati vraga z Belcebubom.
Tretji sodni dan.
Dr. Tavčar ušel iz zbornice!
nicah je vkljub temu, da je na jugu naša dežela tako potisnjena proti morju
—	in k temu moraš, ako hočeš po svciu
—	je naša dežela ena najslabših.
Mi imamo na 1 knv 19.61 km železnic, pri drugih deželah pa imate sledeče številke: Nižja Avstrija ima na 1 km- 8.07 km železnic, ki jih cela država vzdržuje in jim pomaga. Zgornja Avstrija ima 11.67km železnic na kvadratni kilometer tal. v Solnogradu pride na 1 km: 17.11 km železnic; na Štajerskem, ki se vendar da primerjati kranjski po svoji strukturi, na 1 km5 15.43 km železnic, na Primorskem 13.59 km. v Sudetih 8.33 km, tako da imamo na slabšem samo Dalmacijo, kjer pride na 54.41 km2 1 km železnice, potem Predarelska in Tirolska, kjer pa je za ceste silno dobro preskrbljeno. Celo Galicija ima 19.07 km na 1 km5. Torej tudi Galicija je glede železnic na boljšem, kakor mi. (Poslanec dr. Triller: »Ima strategične železn.!«) Ja, prosim, pa vendar vozijo tudi ljudi in blago. Torej tukaj se nam kaže, da je naša dežela zanemarjena, Skrb za železniške zveze je absolutno potrebna in morali bomo na vsak način v tem oziru nadaljevati akcijo, ki smo jo že započeli.
Naša trgovska bilanca.
Naša dežela je pa kljub temu aktivna glede svoje trgovske bilance. Leta 1911. je znašal uvoz 141,600.000 K, izvoz pa 222,100.000 K. Izvažalo namreč les, toda les izvažamo, ne da bi ga doma obdelavali. Lesna industrija, ki bi morala pri nas biti na vrhuncu, ta industrija je v povojih. Tukaj moramo zastaviti vse sile, da damo našemu ljudstvu dela in zaslužka. Potem izvažamo nekaj piva, ampak tega je malo. kakor je sploh stvari, ki spadajo v veleindu-strijo, silno malo. Več pa pride o'd poljedelstva. Veliko se namreč izvaža živine, zlasti prašičev, in posebno fižola in krompirja. (Poslanec Ribnikar: »Gobe!«) Imate prav, tudi gob, — poznam to reč.
Poljedelstvo.
In sedaj še par podatkov, da sliko popolnim. Naša dežela je tudi v kmetijskem oziru zaostala. Pri nas pridelujemo štiri vrste žita, pšenico, rž, ječmen in oves. Povprečno (leta 1900 — 1910) na 1 ha 8.8 meterskih centov, medtem ko je v Avstriji srednja mera 13 meterskih centov. V tem oziru, gospodje, je treba intenzivne kulture, da bodo kmetje izrabili vsa moderna načela, umetna sredstva in gnojila. To je nekaj, k čemur nas silijo številke. Kar se tiče zemlje in podnebja v naši deželi, smo mi v mnogem oziru na boljšem, kakor druge dežele, in to glede na vso kulturo. Imamo visoke planine, kjer se pase živina 2000—2400 m nad morjem, imamo južno italijansko podnebje, n. pr. v Vipavi ali v Beli krajini. Torej v poljedelstvu se vidi zanemarjenost in prav nič drugega. Samo pri krompirju je pri nas naša produkcija res, ne rečem na vrhuncu, ampak taka, da se lahko meri z drugimi deželami in da se pridela pri nas na 1 ha več krompirja, nego v drugih deželah. Tukaj jc ljudstvo napredovalo, to pa je storilo zato, ker ga uči stara skušnja in ker se ravno krompirja največ poje. Užitni-na se manjša, meso se malo, malo uživa. Res, vinarstvo nam tudi malo nese. Leta 1911. smo imeli srednjo letino. Na
Krajnsk lontak in leberaln Švabi.
Sej tista vestorja ud tisteh sedmeh Švabu, kc sa šli ud nog du glave ubu-ružen nad zajca; kc sa pa nazadne zajca zagledal, sa pa ud strahu usi na tla puccpal, vam je mende usm znana, zatu vam ja na um tlela prpoudvou. Tulk nej sam umenem, de sa se Švabi skori pu leta prpraulal na vojska iz tistmo zajcam in s na use mugoče viže delal kurajža in kuku je blu nazadne, no, tu sm pa že puvedu.
Ta vestorja ucl sedmeh švabu sm slišu jest še ket utrok; puznej pa nism več najna mislu in na vrsta sa pršlc druge vestorje. — Pa ne vestorje ud Luigi Calcata, ke jh u ta »Sluvenskmo Narucle« servira nutrnežlivem braucem
10.196 ha smo pridelali 225.991 hI vina. Tukaj je nemogoče, da bi dežela napredovala glede vinstva tako, da bi se od hektarja dobilo toliko, kakor ma Nižjem Avstrijskem.
Ostane torej živinoreja, t. j. pleče de resistence. Stvar z lesom moramo pametno urediti in živinoreja, to je tudi nekaj, kar moramo gojiti, in za živinorejo trošiti zato, da se povzdigne, je absolutno potrebno. Tukaj imamo moč, veliko moč. Po balkanski vojski se bo videlo, cla bodo vse države doli rabile plemensko živino. Torej mi moramo skrbeti, da se bo živinoreja povzdignila in redila čista plemenska živina, ker potem bomo za eksport sposobni. S pitanjem živine pri nas ni nič, ker nimamo sladkornih tovarn.. Razun špiritove tovarne v Novem mestu nimamo drugega, nego 11.943 kmečkih žganjaren, ki skuhajo zlasti iz sadja malo nad 2500 hI žganja. Predvsem mora biti skrb naša za plemensko živino, In v tem oziru je neobhodno potrebna skrb za enotne pasme, ker sicer ne more z živino nikamor ven.
Skromni ali veliki ljudje.
Prebivalci kranjske dežele imajo tem izdatkom primerne tudi dohodke, in ti dohodki se nam kažejo v dohodninskem davku. Za dohodninski davek imamo 13.207 oseb obvezanih in največja sedanja številka 8319 se giblje med dohodki 1200 do 2400 K. To so torej ljudje, ki večinoma komaj žive. Tukaj se vidi, cla smo mi na tesnem stališču. Naj kdo reče kar hoče, med ljudstvom vre, ugodno vre, duh napredka veje, želja, da bi si pomagal kvišku, živi pri delavcu, kmetu, obrtniku in trgovcu. Domača zemlja mu tega dati ne more. Tega zdravega, čvrstega našega ljudstva, tega dobrega, poštenega, za izobrazbo sposobnega ljudstva ne smemo pustiti, da izhira v tako majhni deželi.
Če se bomo zvezali Slovenci in Hrvatje skupaj, potem pa čez 50 let ne bomo več tožili o deficitu in ne imeli več takih računskih zaključkov, kakor sta sedaj pred nami — želim tudi Ljubljani, da bi bila tudi takrat 'naše središče — ampak tisti, ki bo na tem mestu poročal, bo konštatiral: Ena najbogatejših in kulturno najvišje stoječih dežel v Evropi je naša jugoslovanska domovina! (Živahno odobravanje in ploskanje na levi.)
Jeseniške novice.
j Skupina Jugoslovanske Strokovne Zveze na Savi priredi shod, ki se vrši jutri, 5. t. m., v Delavskem domu na Savi ob pol 4. uri popoldne. Poroča drž. poslanec g. Gostinčar. Pričakujemo, da se delavstvo, ki je tako potrebno tesnejše organizacije, tega zanimivega shoda udeleži v kar najobil-nejšem številu. Tudi delavke naj sc začno pozornejše zanimati za organizacijo, zato jih vabimo na shod. Po shodu se vrši vpisovanje v omenjeno skupino.
j Prihodnjo nedeljo, dne 12. t. m.,
pa bo ob 3. uri popoldne v Delavskem domu na Savi občni zbor »Slovenske Straže«. Zvečer ob pol 8. uri pa bo koncert na čast tujim udeležencem. Naj pokažejo naši somišljeniki kar največje zanimanje za lepo narodno-obrambno delo!
in braukam in prpouduje, kuku je slu-venskem izpisanem pisatelem za pijača dajau. O ne! Use druge vestorje in na Švabe sm čist puzabu.
Zadnč, tu je blu un tork, ke se je začeu cleželn zbor, sa m pa pršli spet tist Švabi na misu, ke sm sreču ge-spuda Ribnkarja, ke je letu iz enmo cekarjam u rok kc preke Štelnarjem:
»Kam pa gespud dohtar?« sm ga naguvuru. dc b se mu mal pršmajhlou. »Kam pa tku hitr. A greja na plač čebula kep vat, ke maja cekar iz saba? U Prcunkulah b ja dubl cnej pred fleč-kajnarjem! Zdej je u cen precej vesok puskučila.«
»Nej skače; jest se za čebula nč na brigam. Zdela morm jt hitr u deželn zbor. Dons mama ta prva seja, Prmejš, dons jh uma navil, de jm uja kusti pokale; tku jh uma navil.«
»Kerga pa uja navil?«
»Klerekalce! Za božja vola, a s gluh in slep, da prou nč na videš in na veš! Sej vnder žc več ket pu leta pu ush našeh listeh trobma, kuku jh uma šraufal, kedr priclema u deželnem zbore skp. Cujnc morja letet pu luft, tku jh uma strgal.« In gespud Ribnkar je stisnu cekar pucl pajzdha in s začeu rukave vihat in kazat, kuku u trgu klerekalce.
»Gespud dohtar, al iz cekarjam uja slab upraul! Kua pa čja iz cekarjam nardet. Sej jc biu Ribnčan bi pametn, de je uzeu žaki iz saba u nreten: uni
Dr. Tavčar ušel iz deželne zbornice.
Strašna sodba, ki je prišla nad liberalce po njihovi lastni krivdi, se je v včerajšnji seji deželnega zbora nadaljevala. Prvi dan Pavšlar, drugi dan Kamila, tretji dan — dr. Tavčar Šlo je udarec za udarcem, in vedno so bili liberalci tisti, ki so sprožili debato, pod katere težo so zlomljeni podlegli. Dr. Tavčar je dopoldne očital v proračunski debati S. L. S. verolomstvo, češ, da se ni držala baje sklenjenega kompromisa glede mestne volivne skupine. To je dr. Tavčar izrekel s tako silo, kakor bi sam to verjel. Tako dopoldne. Dr. Tavčar je moral slutiti, da odgovor na to ne izostane. Takoj pričetkom seje popoldne je deželni glavar prečital uradni zapisnik, ki dokazuje, da je Tavčarjeva trditev neresnična. Prečital je izjavo, na kateri sta podpisana dr. Tavčar in dr. Triller, ki izpričujeta, da je ta očitek neosnovan, ker se ni sklenil noben tak kompromis. Še huje pa je prišlo, ko je dr. Lampe v debati razložil, zakaj ni prišlo do kompromisa. Dr. Šusteršič je bil osebno s tedanjim načelnikom narodnonapred-ne stranke Hribarjem dogovoril predlog za kompromis, ki naj bi se
Kranjski deželni zbor.
Seja dne 2. o k t o b r a 1913.
SAMOSTOJNI PREDLOG DR. PEGANA O UREDITVI OSEBNIH ZADEV C. KR. DRŽAVNE POLICIJE IN UVELJAV-LJENJU SLOVENSKEGA POSLOVNEGA JEZIKA.
Poročevalec Jaklič poroča o sa-mostalnem predlogu posl. dr. Pegana o ureditvi osebnih zadev c. kr. državne policije v Ljubljani. Graja posebno, da se zahteva znanje italijanskega jezika, kar ima za posledico, da naši ljudje, domačini, ne morejo dobiti službe. Odsek predlaga:
C. kr. deželna vlada se pozivlje, da čimpreje započne na pristojnih mestih vse potrebne korake, da se osebne zadeve c. kr. policijskega ravnateljstva v Ljubljani podredijo stvarno pristojni deželni politični oblasti, oziroma da se ustanovi za osobje c. kr. policije v Ljubljani samostojen štatut, ki uveljavlja tudi slovenski poslovni jezik.
Dež. predsednik ekscelenca baron Schvvarz zagovarja obstoječe stanje glede uradništva in moštva, kar se pa poslovnega jezika tiče, spada ta v delokrog centralne vlade.
Poslanec Ga lic stavi izpreminje-valni predlog, naj bi se pri nastavljanju moštva ne jemal ozir na znanje italijanščine.
Ribnikar se obrača proti temu, cla mora moštvo vseskozi nemško poslovati. Najhujše pa je, da se je že več slučajev zgodilo, cla so stranke pri policijskem ravnateljstvu izpovedale slovensko, ravnateljstvo je pa o tem nemški protokol napravilo. (Čujte!) Pri sodniji potem stranke izjavljajo, cla niso nikoli tega izpovedale, kar je v protokolu. Navaja slučaj nekega stražnika,
greja pa iz takmola, cekarčkam u boj. Tu je prenaumen.«
»Lc tih bod, Pepe! Uš žc ta druge naše Idi vidu, kuku uja uburužen. Mene, ke se na arenvajne zastopm, sa sam naprusil, dc nej uzamem aputeka iz saba, de um deliu ta prva pumuč, čc u lc ker mal preveč steknou. Viš, tlela u cekari mam use sorte ubveze, žaubc in inštrumente, ke se pr tak reč putre-bujeja. Kar se ta druzga am tiče, uja pa že moj kulegati sami tku upraul, kokr se šika. Nč se na boj, Pepe; tu sma t tku fajn prpraulen, de nam na more falet. Če se nam na uja klere-kalci skril pud klupi, al pa na kašna druga viža ušli iz našeh kremplu, tu na vem, kua uma iz nim naredi. Ta nar bi šorf mama na gespuda dohtar Lampeta. Temu uma pusvetil bi, kokr n svetila usa negava elektrika. In na gespuda dohtar Zajca, na tega mama tucl že douh časa pika. Ta se tud na u mou nč za smejat; le men verjem, de se na u mou prou nč za smejat, Prou za prou mama pa use u želodce, prou use klerekalce in kumi čakarna, dc nam prideja u roka. — Aha, viš; tamla ja žc maha gespud dohtar Taučar in en purajkel nese. pud pajzdha. Viš, in tamla leti pa gespud dohtar Trilllar, pa tud neki stiska pucl sukna. O, ta jm u že pukazu!«
»Jemene, jemene! Tu u pa res hodu, kokr se kaže.«
»Hodu, hedu; jest tucl mislem, de I u hodu! No. sej pa tud zaslužja. de jm
obema kluboma predložil. Dr. šusteršič je lojalno svojo besedo držal, Hribar pa je zamolčal svojemu klubu kompromisni predlog in je v konferenci pri deželnem predsedniku prečital z neke pole, da je njegov klub kompromis odKlonil. To je bila »lojalnost« Hribarjeva, vsled katero jo bil takrat deželni zbor kranjski razbit! Dr. Tavčarju je bilo vse to znano, ker je dal deželni glavar takoj, ko so liberalci prišli z bajko o sklenjenem kompromisu, to ugotoviti po pričah in je moral clr. Tavčar sum podpisati dotično izjavo, ki jc bila objavljena po listih. In vendar je clr. Tavčar v deželnem zboru zopet ponovil lažnivo obdolžitev. Pa je imel tako slabo vest, da se ni upal več nastopiti v zbornici. Ko je deželni glavar prečital uradni zapisnik, dr. Tavčarja ni bilo v zbornici. Prišel jo za trenutek v zbornico, ko je pa videl, cla je razkrinkan, je odšel in ni ga bilo več nazaj. Dr. Triller je ostal sam, a njegovo rjovenje, s katerim je spremljal senzačno odkritje, jc le pričalo, kako so v živo zadele besede, s katerimi sta deželni glavar in dr. Lampe razkrinkala liberalno verolomstvo.
ki je nasproti nekemu tujcu Ljubljano slikal kot tujcem sovražno mesto.
Dež. predsednik zavrača trditev, cla je c. kr. policija germanizato-rični zavod s tem, da so vsi uslužbenci Slovenci. Glede protokolov odločno izjavi, tla sc principiclno sestavljajo v materinskem jeziku stranke. Slučaj omenjenega stražnika, če je res, je osamljen. Glede imenovanj si deželna vlacla varuje potreben vpliv.
Ribnikar navaja konkretne slučaje nemške sestave protokolov s slovenskimi strankami.
Dr. Pogan navaja, da so strankfe pri sodišču že parkrat izjavile, da niso nikdar tega izpovedale, kar protokol, sestavljen pri c. kr. policijski direkciji, pravi. V tem oziru se res greši. Kar se tiče statusa, naj ostane, če treba kon-kretualni status sedanji, deželna vlada pa imej tak vpliv, cla se proti njej sploh nobeden imenovati ne bo smel. Glavna napaka pa je, cla, so bili naši domači fantje ocl službe pri policiji zavrnjeni z ozirom na neko določbo tržaškega statusa, da mora prosilec znati tudi laško. Tega nc moremo trpeti. Končno pa tudi trpi služba, čc se stražnike sili, nemške raporte delati.
Pri glasovanju se predlog odseka z glasovi S. L. S. in narodno-napredne stranke sprejme in predlog Galleta odkloni.
DELAVSKA ZARAROVALNICA.
Dr .Novak utemeljuje svoj nujni predlog, da se ustanovi na Kranjskem lastna Delavska zavarovalnica za nezgode. Zavarovalnica v Trstu tudi po 8 mesecev ne rešuje slučajev in ostanejo tako delavci po krivici tako dolgo brez vsakega prispevka. To se da do-kumentarično na kompetentnih mestih dokazati. Drugo je, da iz te zavaroval-
enkat prerahlama kusti. Mi jm uma že pukazal, kua sc prau use pu soj glau delat, nas pa nč prost za duvulejne, al pa saj za kašn svet! Lej, lej; tamla pa gespud dohtar Nuvak sojga Fukslna jaha ke preko deželnem dvorce.«
»Oštarija! A maja zdej tud kava-larija?«
»Mislem, de ja mama! Pa šc kašna! Lc puglej ga, kuku sc puštreka, kokr de b kar na kojnskem hrbte gor zrasu.«
»Pihne ga pa res! Pa prauja Ide, dc ste pršli leberalci na psa. Zdej pa videni, de ni res! A uni pa nimaja kojna?«
»Ke sm biu mejhen, sm ga mou; pa še fajnga. Rep je mou prou iz ta prave žime. Ke sm se pa enkrat neki pu nos putouku in ja na glau skupu, tku de m še dondons pu glau šemi, pusebn kedr se h slabem uremen pr-praula, sa bli pa ata tku jezen, de sa ga kar razbil in u peč vrgel. Viš, ud tistga časa m pa ni prou nč za kojna.«
»Tu u pa dons res špas u deželnem zbore. Veš, taka me ma, de b šou kar iz taba liotr. Dons m tku nč pu-sebnega naprej na stuji.«
»Kar pejd, Pepe; vem, de t na u žou «
»Ala, pa pojma!»---
Ke sma pršla u deželna zbornca — sevede jest na galarija — sa bli že usi puslanci ud klerekalne plati zbran in en šmejne je šou pu dvuran, kokr u gojzde pred navihtn. Kar nnenkat se | pa urata uclpreja in u dvurana pr-
nicc, v katero se stekajo stotisočaki iz Kranjske, ne pride niti vinar v našo deželo. Tržaškemu magistratu posoja Zavarovalnica po 5 in 4%, slično drugim laškim zavodom, ko se je pa občina Tržič obrnila nanjo za 200.000 K posojila, je odgovorila, da jc treba za to to garancije cele kranjske dežele. Dobila je na to primeren odgovor od deželnega odbora kranjskega. Za delavske hiše v Litiji ni hotela ničesar dovoliti, krvavo zasluženi groši kranjskega delavstva so ji pa dobri. Poživlja, da se nujnost njegovega predloga sprejme.
Pri glasovanju se nujnost soglasno sprejme in predlog izroči upravne-me odseku.
XXX
Seja dne 3. o k t o b r a 1913
dopoldne.
NADALJEVANJE PRORAČUNSKE DEBATE.
Poročevalec dr. Krek odgovarja ila očitke Trillerjeve. Številke jc poročevalec navajal. Potrebščina je tolika, pokritje toliko, deficit tolik. Ni se pa niti en dokaz doprinesel, da bi se slabo gospodarilo. Če dobi dežela državni preodkaz 1,200.000 K, in to jc gotovo, to pomeni, da je s tem trenotkom vse pokrito. Stavek, iztrgan iz govora na nekem shodu, ni noben dokaz za strankarsko postopanje deželnega odbora v gospodarskem oziru. Vodovodi, ceste, mostovi, vse investicije v meliorične namene, za pospeševanje kmetijstva so v prid splošnosti brez izjeme. Predlaga, naj se računska zaključka za 1911 in 1912 odobrita.
Pri glasovanju sc računska zaključka za 1911 in 1912 odobrita.
Dr. Krek uvede nato generalno debato o deželnem proračunu za 1913. Besedo dobi
Dr. Tavčar.
Govornik poudarja, da odkar živi V tej zbornici — tega je že šestindvajset let — takega zasedanja še ni doživel. Jaz sem imel občutek, da so vsi ti napadi leteli na mojo glavo. (Klici: Ža-libog!) Govornik naglaša, da on ni lastnik »Slovenskega Naroda« in da je že pred leti, naveličan vednih osebnih napadov nanj radi pisave lista, vsako odgovornost za pisavo »Slovenskega Naroda« odložil. Imam 70 delnic »Narodne tiskarne«, vpliva na list pa nimam. Osebno stojim odločno na stališču, naj listi opuščajo vsakršen napad na katerikoli denarni zavod. V seji »Upravnega odbora« sem pa s tozadevnim predlogom propadel in večina je sklenila, da se ti napadi le pogojno opuste. Kar se tiče kampanje zoper osebe, pravi govornik, da je že pred leti delal za pakt, naj se iz slovenskega časopisja napadi na osebno življenje iz političnega boja izločijo, ko sem pa hotel podpisa od strani voditeljev S. L. S., se mi je reklo, da nimajo vpliva na list. Pri nas se vodi boj na nož, nobena stranka ne daje pardona in pardona tudi ne zahteva. Navaja slučaj Hribarja, ki da ga je glasilo kršč. soc. delavstva do nagega sleklo, in slučaj, ko se je napadala njegova žena. , Se obrača proti očitku, da se o liberalcih pavšalno trdi, da so nečistniki in navaja, kar se mu je poročalo o neki tozadevni trditvi na nekem shodu na
maširaja u raj und glid Ieberaln pu-slanci in usak je mou neki pud sukna skritga, sam gespud Ribnkar se ni nč šeneru in je kar u rok prnesu soj cekar.
»Zdela u šlu pa los!« sm s reku sam pr seb in stegnu glava čez gala-rija, de b bulš vidu ta mesarsk klajne. No, pa je blu use skp ena figa. Ke sa krajnsk Ieberaln Švabi zagledal u dvu-ran zajca — čm rečt, gespuda dohtar Zajca — pa sa kar retereral in se stis-nel med klupi, de jh ni blu neker nč .videt. Gespud dohtar Lampe je pa ustou in jm začeu tam levite brat, dc sa bli usi rdeč, ket kuhan raki ud same sramote. Ke je gespucl dohtar Lampe jejnu, sa scer začel naš Švabi neki tult in se repenčt, al nazadne sa pa le sprevidi, de je šc ta nar bulš, če sa lepu tih in moučeja, in stisnel sa glave skp in sklenil, de gespuda Ribnkarja lohka dam pošleja, ke koker use kaže, na u treba dons nubenmu rane ubvez-vat in iz žaubam mazat, ta druli uja pa že lohka tud sami brez gespuda Ribnkarja upraul. No, in gespud Ribnkar je pupoku soj cekar in jc šou. Mene pa tud naprej ni pusebn intresiral, zatu sm tud jest, steku hitr dol pu štengah za gespudam Ribnkarjam in sm ga šou dam spremi, de ga ni blu strah, ke je blu že čez deveta ura zvečer. Kua sma sc use pu pot pu menila, u pa mur-de prhodnč puvedu
Boltatu Pepe iz Kudeiuaa.
Sveti Gori. (Klici: Vi ste za razporoko.
—	Dr. Ravnihar je na Dunaju zanjo glasoval.) Zavrača očitek, da je liberalna stranka brezverska. (Živahni ugovori. — Dr. Lampe: Vaši spisi!) Kar se tiče tiste ženske, tujke, čc bi bila prinesla n. pr. take senzacije o meni, n. pr. pisma, k »Slovencu«, sem prepričan, tla bi jih bil »Slovenec« z veliko slastjo objavil. (Živahni ugovori od večine.) Sicer pa mene cela stvar nič ne briga (Različni klici pri večini) in če je vse laž, bom vse storil, da dr. Krek dobi popolno zadoščenje. Govornik omenja nato strogost deželnega glavarja (Turk: Nas kar ven zmeče! Veselost.) in začne govoriti o garanciji dežele za »Ljudsko posojilnico«. Deželni glavar: Izvajanja govornika imajo namen v javnosti zbujati dvome o solidnem denarnem zavodu. — Pritrjevanje pri večini. — Ne dopuščam, da bi se o stvari, ki je po veljanih sklepih deželnega zbora definitivno rešena, po ovinkih skušalo zopet vzbujati dvome. — Dr. Tavčar se izgovarja. — Deželni glavar: Dežela garantira za vsak vinar, ki je vložen v »Ljudski posojilnici«; jaz no pustim glede tega vznemirjati javnosti.
—	Dr. Tavčar trdi nato, da je S. L. S. prelomila kompromis glede mestne ku-rijo. Končno zahteva za deželo splošno in enako volilno pravico.
Seja sc nato prekine in napove nadaljevanje ob 4. uri popoldne.
XXX
Izjava deželnega glavarja glede
dozdevnega »prelomljenja besede«.
Dr. Lampe in tovariši so stavili na deželnega glavarja sledeče vprašanje:
V dopoldanski seji je dr. Tavčar trdil, da je sedanji deželni glavar leta 1908., ko se je sklepal kompromis za volivno reformo, pri tozadevnih pogajanjih prevzel v imenu S. L. S. neko obvezo, ki bi bila v protislovju s tem, da so na podlagi novega občinskega volivnega reda prišli novi volivci (mali davkoplačevalci) v mestno cenzus-kurijo. Ker se je tozadevna trditev pojavila tudi od iste strani žc v tisti seji januarja 1912, v kateri sta bila na podlagi novega občinskega volivnega reda anulirana mandata deželnih poslancev Reisnerja in Ribnikarja in sc je pozneje ta zadeva obravnavala tudi v deželnem odboru, vprašamo gospoda deželnega glavarja, kaj da se jc v tem pogledu dognalo v deželnem odboru?
Deželni glavar odgovori na to:
Leta 1908. so se res vršila pogajanja vseh treh strank te zbornice radi kompromisa glede volivne reforme za deželni zbor. Kar se je takrat dogovorilo, je natančno zabeleženo v deželnem volivnem redu in deželnem redu, ki je dobil Najvišje potrjenje. Spominjam se tudi in dognal sem na podlagi zaslišbe raznih oseb, da sem v eni seji ustavnega odseka — bil sem takrat referent za volivno reformo — da se jc od strani dr. Tavčarja izražala bojazen, da bi sedaj, ko dobi S. L. S. večino v deželnem zboru, z ozirom na svoje znano stališče, da v mestni skupini nimajo volivne pravice samo mesta in trgi sami, ampak cele občine, S. L. S. anulirala dva dvomljiva mandata glede Višnikarja in Lenarčiča, za katera sc je edino šlo, dal takrat kot referent za svojo osebo koncilijantni odgovor, cla so bili zastopniki narodnonapredne stranke v ustavnem odseku, mnenja, da se v tem pogledu ne bo za to legis-lativno dobo nič izpremenilo, da pa je bila tucli S. L. S. pomirjena, da se v tem oziru zlasti glede Kamnika ne bo ničesar izpremenilo. V deželnem zboru januarja leta 1912., ko se je šlo za mandata Reisnerja in Ribnikarja, je faktum, da sc mandata poslancev Višnikarja in Lenarčiča nista anulirala, dr. Tavčar pa je trdil, da sc jc dozdevni dogovor nanašal tudi na to, cla sc v strukturi mest in trgov v tej dobi nc bi smelo nič izpremeniti in cla bi S. L. S. nc smela, da ne elesavouira mojo osebe, dopustiti, da se jc deželni vo-livni red interpretiral tako, cla imajo odslej v ccnzus-kuriji ne samo v mestih, ampak tudi na kmetih za deželni zbor volivno pravico vsi volivci, ki volijo v 1. in II. volivnem razredu pri občinskih volitvah. Na nekem ljubljanskem shodu se jc celo moja dozdevna častna beseda premetavala. Jaz sem kljub temu, da sem vedel, da te trditve niso resnične, kot deželni glavar uvedel preiskavo. To pove zapisnik seje deželnega odbora dno 24. januarja 1912. Tu sta dr. Triller in dr. Tavčar izjavila, da ni deželni glavar podal nikoli nobene izjave glede Ribnikarja in Reisnerja in da bosta v »Slovenskem Narodu« priobčila tozadevno izjavo, v kateri sta tudi rekla, da spričo teb pojasnil odpade kot povsem neutemeljeno očitanje, cla bi sc bila v deželnozborski seji 25. ianuaria
od strani S. L. S. vedoma in liotoma prelomila katerakoli obljuba, ali pa celo častna beseda njenega načelnika in deželnega glavarja dr. Ivana Šustor-šiča. šc enkrat izjavljam, da to, kar se je danes vnovič trdilo od dr. Tavčarja, nima niti sence resnice na sebi. (Burno pritrjevanje.)
Gangl
izvaja v daljšem govoru, cla sc Idrija od strani deželnega odbora zanemarja. Ko navaja posamezne pritožbe, zakliče clr. Pogan: Je bilo že vse v »Narodu«! Govornik zahteva splošno, enako in tajno volino pravico za deželni zbor. Želi končno, da bi sc razmere na Kranjskem izpremenilo, ko bi ljubezen do resnice, plemenitost mišljenja in nežno čustvovanje zmagalo v korist dežele in naroda. Mi bomo od svoje strani vso storili, cla so bo to zgodilo. (Ironični klici pri večini.) Stavi dve resoluciji, eno glede uvrstitve Idrije, Kamnika, Škofje Loke in Kranja v tretji razred aktivitetnih doklad in drugo, naj deželni oclbor izdela zakonski načrt deželne volilne reforme na podlagi splošne in enake volilne pravice.
Dež. predsednik
odgovarja na dr. Tavčarjevo trditev, cla bi bila vlada kršila zakon glede deželnega volilnega reda, da to ne odgovarja dejstvu in da je najvišje sodišče tozadevnemu naziranju in postopanju vlade pritrdilo. (Dobro-klici.)
Ribnikar
v daljšem govoru kritikuje justično upravo v Avstriji in primerja razmero v državi s Turčijo. (Deželni glavar: Nc morem dopuščati, da se naša država primerja s Turčijo.) Jugoslovani bi morali biti Albanci, cla bi jih naša vlada vpoštevala. Navaja status uradništva pri deželni vladi, razmere pri finančni prokuraturi, pri justici, kjer vladajo res turške razmere,»in pri šolstvu. Pohvali gimnazijo Sv. Stanislava, ki je edina, kjer jc slov. učni jezik najbolj popolno izpeljan in so pri tem rezultati glecle pouka nemščine jako po-voljni. (Dr. Lampe: Vidite: To v »Dan« zapišite!) Govornik obnavlja zahtevo po slovenskem vseučilišču in pozivlje deželni odbor, naj vseučiliški fond dobi nazaj. (Lampe, Krek in drugi: Je še ves skupaj!) Glede srednjega šolstva pride pri nas najmanjši odstotek učencev na prebivalstvo in Nemci v naši deželi imajo relativno štirikrat večji odstotek nego Slovenci. Očita, kakor da bi obstojal med vlado in S. L. S. dogovor, da se na nemški gimnaziji v Ljubljani nastavljajo samo profesorji nemško narodnosti. (Živahni ugovori od večine. — Ni res! — Kdo vam je to povedal?) Na ministrstvu se nam je povedalo. (Dr. Lampe: Kdo? Portir? — Veselost.) Omenja realke in naposled Kočevje, kjer slovenski otroci hodijo v nemške šole. (Dermastija: Otroci Maz-zoletovih volilcev!) Še en Šusteršič sc nahaja mecl otroci. (Živahna veselost.) Očita deželnemu odboru, da ne stori zadosti, da bi se otvarjale v Kočevju Slovensko šolo. (Živahni ugovori od večine. — Klici: Proti volji lokalnih faktorjev se da težko kaj narediti!) Se pritožuje, da se jo neki nemški šoli na Kočevskem dala pravica javnosti. (Klic: To se jc sklenilo z glasom vašega zastopnika v deželnem šolskemu svetu!) Pravite, cla se nc more kar tako zakon v tem oziru skloniti. Glejte, vi ste v tej zbornici žc take postave naredili, cla so se nam kar lasje j e ž i 1 i. (Splošna velikanska veselost, ker je govornik precej plešast. — Ribnikar sc sam prisrčno smeje.) Pravi končno, da so te germanizatorične tendence dokaz, cla nismo tako veliki, kakor je svojčas dr. Krek trdil. Take so razmere, ko vlada Vseslovenska Ljudska Stranka. (Klici: Kakšno so pa bile takrat ,ko ste vi tu vladali? — Podpisali ste pogodbo z Nemci!)
Deželni predsednik baron Sclnvarz zavrača napade preclgovorni-ka na justično upravo.
Grof Barbo.
Glede proračuna pravi, da ni tako optimističen, kakor dr. Krek. Govori nato o razljuclevanju naše dežele polom izseljevanja, o čemer jc dr. Krek izrekel jako tehtne besede. Dognalo se je, da se je iz Avstrije v Ameriko že toliko za hrambo sposobnih ljudi izselilo, kolikor znaša en armadni zbor. (Čujte!) Iz Kranjske pa jc v Ameriki nad 10.000 za hrambo sposobnih mož in mladeničcv !(Ponovni Čujtc-klici!) Čuditi sc jc, cla vlada to preveč ravnodušno dopušča. Manjka poslov na deželi in zemlja so ne more izkoristiti. (Baron Apfalterrn: To jc zločin na deželi!) Stavi tozadeven predlog, naj vlada predloži v parlamentu zakon zoper izseljevanje in zlasti proti agenturam. Preide na časopisje. Pravi, da jc ton slovenskega časopisja tak. da jc nroti
vsakemu dobremu okusu. Značilno je, da jc deželni glavar bil v tem zasedanju primoran nastopiti proti temu, ko se jc prečitalo nekaj iz slovenskega časopisja. Tako časopisje ne more biti izobraževalno sredstvo za ljudstvo. (Splošni ugovori na slovenski strani.
—	Klici: »Grazer Tagblatt«! — »Deutsche Wacht«! — »Štajerc«!) V času balkanske krize jo pisalo slovensko časopisje tako, cla človek ni vedel, ali jc to avstrijska ali srbska pisava. (Živalmi, splošni protesti na slovenski sti *ani.) Ko omenja potrebo povzdige ži-žinoreje, preide končno na idejo vzajemnosti Slovencev in Hrvatov. Dr. Krek je v tem oziru pesnik. Ta ideja je umetna. (Splošni ugovori na slovenski strani.) Veloposestvo je proti njej tudi iz konservatizma, ker je proti nasilnemu preobratu v državi (Klici: Zakaj nasilen?), ker se nc more razkosati dežela in odtrgati delov od obeh polovic. Slovenec smatra Hrvata za manjvrednega (Splošni ugovori), Hrvat pa Slovenca. (Klici; Bavarci Pruse, Prusi pa Bavarce, Dunajčani Kočevce!) Hrvati in Slovcnci pa tudi niso en narod (Veselost); Hrvati so veliko pozneje prišli v Evropo kot Slovenci. (Veselost.
—	To je pa dokaz! — Ribnikar: Vi ste se tudi pozneje rodili kot vaš oče!
—	Splošna velika veselost.) Govornik skuša očitek, ki loži v tem medklicu, zavračati. Končno poudarja, da je on in njegova stranka vedno postopala za slogo in sporazum med Slovenci in Nemci. (Klici: Dobro! — Dermastija: Povejte to kočevskim kričačem!) (Dr. Tavčar začetkom soje ni bil navzoč. Med njo pride, in ko izve, kaj je deželni glavar konstariral, izgine in ga ves čas ni več nazaj v zbornico.)
DR. LAMPE.
Najprej se govornik obrača do dr. Tavčarja. Dr. Tavčar jo obžaloval, da je časopisje zašlo na napačna pota. Obžaloval je pisavo časopisja, ki služi njegovi stranki. Izgovarjal sc je, da on za to ni odgovoren in jc skušal vso krivdo odvaliti od sebe. Pripovedoval jo, da je s svojim predlogom, naj sc denarni zavodi ne napadajo, v upravnem svetu »Narodne tiskarne« propadel. (Klici: Zapuščen general!) Stvar je torej jako tragična. Potem pa je dr. Tavčar prišel in nam pravil, kako je svojčas nabiral podpise, da bi se osebni napadi izločili iz političnega boja, češ, da jo bil on za to pripravljen. Kako naj mi zaupamo, da bo na njegov podpis nasprotno časopisje to izpolnjevalo, ko pa nam je malo poprej sam priznal, da nima nobene moči in nobenega vpliva na to časopisje! (Živahno pritrjevanje pri večini.) To je tista žalostna prikazen, da vi nimate avtoritete, da bi ukrotili naravnost anarhistične elemente v vaši stranki. (Ponovno pritrjevanje.) Pa tucli, če bi se clr. Tavčar popolnoma potisnil iz »Narodne tiskarne«, jo on sam kriv na teh pojavih, kajti on sam jc priklical duhove, ki so mu zdaj zrastli čez glavo. (Veliko pritrjevanje.) Omenjalo sc je tako od dr. Tavčarjeve strani kakor od strani grofa Barbota časopisje S. L. S. Časopisje, ki ga čita naše ljudstvo, o katerem je clr. Krek govoril, poudarjajoč njega veliki vzgojevalni vpliv, je dobro, slabo jo tisto časopisje, ki sc rodi iz liberalnega polizobraženstva. Sloj, živeč v tem vzduhu, je tisti, ki kvari naše javno življenje. (Pritrjevanje.) Kar se tiče Nemccv, berite »Štajerca« (Živahno pritrjevanje), ki ga plačujejo Nemci, da v slovenskem jeziku kvari in blati naš narod. (Burno pritrjevanje.) To je najgrši list. na avstrijskem jugu! (Splošni klici: Res jc!) In ravno slovensko liberalno časopisje s svojimi grdimi noticami dajo Nemcem najbolj povod, da blatijo naš narod! (Velikansko pritrjevanje.) Dr. Tavčar je v našo literaturo uvedel tistega duha, ki je pokvaril naše ozračje. (Ugovori na na-rodnonapredni strani. — Klici od večine: »4000«! — »Izgubljeni Bog!«) Dr. Tavčar igra dvojno vlogo. On bi sc rad lepega delal — nasproti nam, navzgor in navzdol. (Pritrjevanje pri večini. — Klici dr. Trillerja.) On je vzgojil to mladino, ki ga zdaj tepe, in to bo tudi vašo stranko miniralo. Danes jc dr. Tavčar tu nastopil kot pobožen in miroljuben človek, ki trpi veliko krivico. Gospodje, cla je dr. Tavčar clancs tako govoril, ni vaša zasluga, to je naš a zasluga. (Odobravanje.) Nas jc tudi veliko truda stalo, da smo vas tako daleč spravili. (Veselo pritrjevanje.) Dr. Tavčar jc danes tu na nelojalen način podiral to, za kar jc bil preje sam nastopil, cla bi zavladale zdrave razmero na našem denarnem trgu, on jc skušal zopet na zvit način vznemirjati javnost glede naših denarnih zavodov (Tako je! Res jc!) Deželni glavar jc izjavil, deželni predsednik je izjavil, da dežela aarantlra za vloge »Ljudske oo-
gojilnice«. Zdaj pa hoče vpliv teh izjav na javnost oslabiti in zbuditi nezaupanje. Ce smo prevzeli garancijo za ta zavod, je bilo to v največjo korist vsemu denarnemu trgu na Slovenskem. (Res je! Tako je!) Garancija dežele za »Ljudsko posojilnico« je utrdila zaupanje ljudstva v slovensko zadružništvo sploh in s tem je obenem dana obramba proti polomu pri vaših zavodih. Mi se sami nič ne bojimo, mi smo bolj močni kakor vi. Svoj sklep smo storili v javnem interesu. Kar se našega časopisja tiče, se ni bati, da bi denarne zavode napadalo. (Ugovori pri liarodno-napredni stranki. — »Slovenec«! — Klici od večine: Vi ste začeli!) To je bil akt samoobrambe. Hujskanje je prišlo od vaše strani. Če je dr. Tavčar danes 7, namenom, da omaje zaiypanje ljudstva v naše denarne zavode, zopet prišel s tem, da je vzbujal dvome o veljavnosti deželne garancije, je s tem pokazal le vso svojo naravo. (Triller razburjeno vzklika.) To vpitje mi dokazuje, da sem v črno zadel. (Veliko pritrjevanje.)
Dr. Tavčar je govoril tudi o nekem kompromisu med strankami. (Dr. Triller: O tem bomo še govorili! — Dr. Lampč. Jaz bom precej govoril. — Veselost.) Deželni glavar je prebral, kaj sta dr. Tavčar in dr. Triller pod pritiskom resnice izjavila. (Dr. Triller: Kot poštenjaka!) Če sta kot poštenjaka to izjavila, pa je dr. Tavčar danes prišel in vse spet nazaj jemal. (Veliko pritrjevanje.) Trdi, da smo mi dogovor, ki ne obstoja, prelomili. Glede Kamnika, v katerega so od leta 1877. volili tudi okoličani v mestni kuriji, ste vi bili, ki ste zahtevali izpremembo in ste šli do najvišjega sodišča, da ste jo dosegli. Narodno - napredna stranka jc postavo prva izpremnila. (Veliko pritrjevanje.) Zadeva je pa še bolj intere-santna. Dr. Tavčar je dopoldne postavil nek Hribarjev slučaj zraven dr. Krekovega. Ko je bil Hribar v državni zbor izvoljen, je menda nek delavski list, kakor se je on izrazil, Hribarja do nagega slekel. To je bil posamezen slučaj, medtem ko vaše časopisje mesece in mesec vprizarja sistematično gonjo proti osebni časti. (Res je! Dr. Novak: Napadi na naše dame!) To ste včeraj slišali. Tisti človek, ki je tisto notico za »Slovenca« spisal, ki pa ni bila tako huda, tisti človek, zaradi katerega sem bil jaz obsojen je zdaj pri vas in piše za vaš list! Konštatiram pa, da dr. Tavčar danes ni trdil, da se je Hribar napadel neosnovano, rekel je le, da je bil do nagega slečen, je torej nekako priznal, da je bilo nekaj na tem. Torej, ker je žc Hribar v debati, leta 1906., ko so se za časa obstrukcije vršila pri deželnem predsedniku baronu Schwarzu pogajanja med strankami za volilno preosnovo — Hribar je bil takrat načelnik vašega kluba — sta se dr. šusteršič in Hribar dogovorila, da bosta vsak v svojem klubu na to delala, da se sklene kompromis glede volilne re-forme. Ob 8. zvečer je Hribar prišel, pokazal je dr. šusteršiču neko plavo polo, češ, to je sklep našega kluba, ki je kompromis odklonil. Posledica tega jc bila, da je bil deželni zbor razbit. Leta 1908., ko so se pri Schvvarzu zopet vršila pogajanja v tej zadevi in je dr. Tavčar zastopal vašo stranko — navzoča sta bila poleg tega dr. Triller in grof Barbo — sc je dr. Šusteršič skliceval na to, da je bil svojčas med njim in Hribarjem kompromis glede vol. reforme že dogovorjen in je bila stvar v narodno - naprednem klubu v razpravi, ki jc kompromis odklonil. Takrat je dr. Tavčar začuden izjavil, da on o tem ničesar ne ve in da Hribar o tej stvari klubu nikoli ničesar ni poročali (Velika senzacija po vsej zbornici.) Grof Barbo je nato pozneje dejal: »Ali je Hribar potem še mogoč pri narodno - napredni stranki?« Dr. šusteršič mu je odgovoril: »V tej stranki je vsak mogoč!« (Veselo odobravanje.)
Vsa jeza liberalne stranke gre proti občinskemu in deželnemu volilnemu redu, ker po tej ustavno sklenjeni, dejansko popolnoma utemeljeni izpre-membi misli, da utegne kaj izgubiti. (Dr. Triller: Bili smo od vas varani.) To pa kaj čudno izgleda, da so sc dali dobri juristi liberalne stranke varati od nas navadnih kmetov. (Veselost.) Nobene prevare ni bilo od naše strani, mi smo pošteno in odkrito postopali, meni se le zdi, da veleučeni juristi liberalne stranke postave razumeli niso. (Veselost.)
Dr. Tavčar se je tudi pritoževal, cla delamo njegovi stranki krivico, ko se ji očita po ljudskih shodih, da jc brezverska. Čudno je, načelnik narodno - napredne stranke pride s tako izjavo. Jaz sem si dal izstriči iz liberalnega časopisja zadnjih let izjave, ki pomenjajo najvt*ie brezverstvo in bo-irokletstvo, in teh ijsjav je precejšen
zvezek. (Pritrjevanje.) Tako na primer piše »Narod«, da je narodno - napredna stranka doslej pobijala klerikali-zem zato, ker duhovščina zlorablja svoj vpliv v politične namene. Mlajša generacija, tako piše »Narod«, pa s tem ni več zadovoljna. Ona stoji na stališču: Nič kompromisov! »Narod« tu povzdiguje »Svobodno Misel«, češ shod »Svobodne Misli« kaže tista načela, ki bodo enkrat katolicizem podrla, naša naloga je — piše — pobijati dogmatič-no verstvol (Čujte! Čujte!) Vaša stranka krije s svojim plaščem vse te tendence »Svobodne Misli«, kar »Svobodna Misel« piše, to je plačano z denarjem izven mej, odkoder se importirajo k nam taka bogokletstva, ki presegajo vse meje! (Živahno pritrjevanje pri večini. — Klici ocl manjšine: Za to nismo mi odgovorni.) Vi niste sploh za nič odgovorni. (Ironična veselost.) Vaše izjave tu so v popolnem protislovju z vsem, kar pišete. Vaši ljudje so agitatorji za brezverstvo. In to bo prišlo kot kazen na vašo glavo, ne toliko ocl naše strani, kakor od strani vaše mladine! (Pritrjevanje pri večini. — Dr. Zajec: Ta vas preganja!)
Tovariš Gangl se je pritoževal, cla deželni odbor krši avtonomijo idrijske občine, ko ugodi rekurzom proti njenim sklepom. Gangl nima pravega pojma o avtonomiji. Ona obstoja tudi v tem, da se lahko vsak davkoplačevalec proti sklepom občine pritoži, da avtonomna deželna uprava razsodi, je li občina pravilno postopala. Kar se tiče očitka, da je Idrija prikrajšana, ker se mestu ni dal mandat v cest. odboru, je treba vpoštevati, da po Idriji teče državna cesta, da nima nobene deželne ceste.
Glede Ljubljane moram zavrniti ugovor, da deželni zastop Ljubljano zanemarja. Na primer sklenili smo zgraditi Vajenški dom, ki bo velikega pomena za Ljubljano, pa ste ravno člani narodno - napredne stranke stvar hoteli zavleči; velika dela, ki se izvršujejo na Barju, so za Ljubljano največje koristi in ko je občinska uprava bila v zadregi za denar za kanale, je župan prišel k deželni banki, ki jc mesto iz zadrege rešila. Pač pa jaz lahko očitam vam, kako liberalna večina v ljubljanskem občinskem svetu postopa z zastopniki S. L. S. Kako postopa župan, ki je slovesno izjavil,^ da bo nepristransko stal nad strankami! Tako daleč je v Ljubljani, cla niti dva zelja rja ne moreta d o -dobiti n a z a j svoje pravice! (Veliko pritrjevanje.)
Pred kratkim sc jc vršila v Ljubljani velika manifestacija, kakor jo zmore v svoji moči le katoličanstvo, ki je prinesla v Ljubljano velike mase, manifestacija katoliškega slovanstva, prireditev, ki je obenem privabila tujcev v mesto; ki je dobiček prinesla ljubljanskemu obrtništvu, pa župan ni imel toliko zdrave pameti, da bi vedel, kaj mu je storiti. (Veliko pritrjevanje.) Niti sprejel ni te velike mase, kakor drugod dela to vsaka pametna mestna uprava. Zato se mi od vas ne bomo učili ne dostojnosti, ne svoje dolžnosti, ne kako naj se Ljubljani pomaga.
Očita se nam pristranost glede gasilnih društev. Deželni odbor ne dobiva denarja iz fonda za to, da podpira društva kot taka, ampak gasilstvo. Imamo pa nekatera društva, ki se nc pečajo z gasilstvom, ampak s piv-stvom. (Veselost.) Mi smo odgovorni za vsak vinar, ki ga izdamo, zato moramo vedeti, da je v pravi namen obrnjen. (Turk: Saj je. vseeno, če nam kaj daste ali nič! — Velikanska veselost! — Klici: Zakaj pa potem vpijete?)
Gangl se je pritoževal, cla proti učiteljstvu postopamo krivično. (Ker zavlada nemir, glavar zvoni. — Rcisner: Saj sc čisto dobro zastopimo. Saj je bilo že dolgčas. — Veselost. — Ročaj zvonca se odlomi. — Poslanec Turk zbija šale. — Dr. Pegan (k Turku): Tega ste vi krivi! — Smeli. — Poslanec Kobi dela medklice. — Glavar: Poslanec Kobi nima besede! — Velika veselost.) Gre se za neko službo v Šiški. Oddala so se tri mesta, eno v Šiški in na Viču. Nastavila sta se dva liberalca in en član »Slomškove zveze«. Propadel je pa Kovač, toda takrat je bil že zaprosil za službo na mornariški akademiji v Šibeniku. (No, torej!) Ljud-skošolski zakon določa za glavni namen, kateremu ima šola in učitelj služiti — verskonravno vzgojo! (Tako jc!) Za ljudskošolsko službo Je nesposoben, kdor nima kvalifikacije, da bi to svojo najvišjo dolžnost dobro vršil. (Veliko odobravanje.) To je stališče moje vesti! Ljudstvo nas je zato v zbornico poslalo, da to stališče zastopamo. Mi smo vsak slučaj natančno v deželnem odboru pretehtali in nismo vedoma nobenemu krivice storili.
Dr. Tavčar se je zavzel za s p 1 o š-no in enako volilno pravico za deželni zbor. Še izmed njegovih somišljenikov mu ni nobeden verjel. Edini, ki mu jc nekoliko verjel, je bil Gangl. (Veselost.) V državnem zboru je dr. Tavčar splošno in enako volilno pravico obstruiral. Zdaj razlaga, da se je izpreobrnil. Prepričan pa sem, da, če bi bila uvedba splošne in enake volilne pravice v tej zbornici mogoča, bi bil dri Tavčar takoj zopet svojega prvega prepričanja. (Veselo pritrjevanje.) Gangl meni, naj bi se za poizkušnjo izvedel tak volilni red. Stvar je pač pre-resna, da bi se z njo eksperimenti delali. Prišel bo čas, splošnemu napredku se vlada, ki sc danes proti taki reformi z vsemi kriplji brani, ne bo mogla ustavljati. Glasovali bomo proti predlogu narodno - napredne stranke, ki ni resen.
Sprožilo se je danes tu tudi narodno vprašanje. Vsak ve, da smo mi Slovenska Ljudska Stranka! (Buren aplavz.) In to, kar je v tem imenu izraženo, z vso silo izvršujemo. Ne enega konkretnega slučaja ne more nobeden navesti, da bi mi v tem pogledu ne bili svoje dolžnosti izvršili! (Viharno pritrjevanje.) Ribnikar razlaga številke, zakaj je toliko nemških uradnikov pri vladi in naučni upravi. On zamenjava kompetenco deželnega zbora in državnega zbora; tja naj pošlje svojo statistiko (Jarc: ki smo jo mi zbrali!) in naj jo dž dr. Ravniharju, ta je v klubu s češkimi ministri in naj ti to reč izpeljejo! (Veliko odobravanje.) V našem klubu ni nobenega ministra. Pravite (Ribnikar): Vaša stranka je vsemogočna, vse izpelje, kar hoče, v isti seji pa je dr. Novak klical deželno vlado zoper deželni odbor, kakor da je vlada naš nadzorovalni organ! Enkrat smo nad vlado, potem pa pod njo! (Veselost.) Omenjate sodno službo. Ali imamo tam oblast mi? Ravno vi imate pri sodstvu več vpliva, mi menj. S. L. S. je nastopila proti Hochenburger-ju, pa je prišla liberalna stranka, nam v hrbet padla in Ho^henburgerja branila! (Veliko pritrjevanje.) Advokatsko zbornico imate vi v rokah, apeliramo na vas, izvojujte si pravice v svoji kompetenci. Kdo je pa tisti, ki vsako skupno slovensko akcijo oslabljuje in onemogočil je? Vaša stranka! (Res je!)
Vi se pritožujete, da se pri deželni vladi ne more v slovenskem jeziku občevati. Jaz z vsakim dvornim svetnikom lahko slovensko občujem. Liberalna stranka pa je sprejela osebo, ki ni slovenskega rodu, ki je slovenskega jezika nezmožna (Velika veselost), to je — Kamila Theimer. (Bučna veselost.) Ona vam pošilja same nemške dopise (Buren smeh), vi jih pa morate prestavljati, uradujete pa z njo nemško. (Velikanska krohotna veselost.) S. L. S. je slovensko narodnost vedno visoko držala. Mi uraelujemo slovensko in povsod, koder imamo moč, pripo-moremo do zmage slovenskemu ura-dovanju. Naj vsak v svoji kompetenci isto stori! Kdo je omogočil slovenski šoli na srednjih šolah? Mi! Mi, ki smo, čeprav ne dolžni, založili slovenske učne knjige in, koliko Je knezoškof žrtvoval za svojo slovensko gimnazijo, je občeznano. (Veliko pritrjevanje.)
Ko govornik govori o problemu učnega jezika, svareč pred pretiranim šovinizmom, nadaljuje:
Tucli grof Barbo se je dotaknil vprašanja slovenskega časopisja. Očital je velikemu delu slovenske javnosti nelojalno obnašanje za časa balkanske krize. Morebiti se je semtertja v slovenskem časopisju izrazil brez slabega namena ta ali oni nekoliko napačno, toda vprašam, kateri list v Avstriji ni tisti čas naredil nobene napake? (Splošno pritrjevanje na slovenskih klopeh). Kako so izpreminjali svoje nazore nemški listi! (Splošno: Res je! — »Tagespost«! — »Neue Freie Presse«! — »Zeit« itd.) Mi moramo pribiti: Slovenski narod je v monarhiji najzvestejši narod, on ni nikdar dal povoda sumiti nad njegovo zvestobo. (Veliko, viharno, navdušeno pritrjevanje na vseh slovenskih klopeh.) Ko jo pa zvest svojemu cesarju, si ne da vzeti nobene svobode v svobodnih stvareh izreči prosto besedo (Tako je!) in z vsemi silami ustvariti pogoje, po katerih more priti do močnejšega in krepkejšega napredka. (Veliko odobravanje in ploskanje.)
Stvarni popravek dr. Zajca.
Dr. Zajec dobi besedo k stvarnemu popravku: »Dr. Tavčar jc v današnji debati dejal, da se mu je poročalo, cla sem na shodu na Sveti Gori pri Litiji žalil narodno-napredno stranko. Z vso odločnostjo izjavljam, da se omenjene besede niso govorile. (Čujte!) Kje je Tavčar to informacijo dobil, mi je dobro znano. Dobil jo je od tistih oseb, ki so na sodni razpravi proti svetogor-
skemu župniku Ivanu Lovšinu v Litiji pričale, cla je župnik izgovoril besede, za katere je bil obsojen (Klici: Po krivici ), glede katerih pa je stotine prič bilo pripravljenih pričati, da jih župnik ni govoril.« (Čujte.!)
XXX
Po markantnem govoru dr. Kreka jc deželni glavar sejo prekinil za četrt ure in se je nadaljevala nato specialna debata, ki je trajala do 2. ure zjutraj. Burni so bili prizori pri govoru dr. Zajca, ki je na podlagi citatov iz »Učiteljskega Tovariša« dokazal, da ima dež. odbor prav, ako takemu učiteljstvo ne d d podpore. Ribnikar je z medklici nesramno žalil poslance S. L. S., nakar je bil izključen od treh sej, istotako Gangl, ki je v svojem govoru klical: »V svetem pismu stoji zapisano, da ni Boga.« Na to mistifikacijo svetega pisma je bil Gangl spoden iz zbornice. Seja je trajala do 2. ure zjutraj. Poročilo smo morali prekiniti in nadaljujemo s poročilom prihodnjič.
Pašič no Dunaju.
Dunaj, 3. oktobra. Srbski ministr« ski predsednik Pašič jc obiskal dopoldne Berchtolda in je pri njem diniral.
Dunaj, 3. oktobbra. Tukajšnji ofi-cielni krogi so zadovoljni z uspehom glede na razgovor s Pašičem.
Dunaj, 3. oktobra. Radi resnih dogodkov ob albanski meji je Pašič danes ha Dunaju vse rešil, kar je moral rešiti. Ob 10. dopoldne se je pripeljal v zunanje ministrstvo. Spremljal ga je srbski poslanik dr. Jovanovič. Z Berchtoldom je Pašič več časa med štirimi očmi govoril, nato sc je podal v cesarjevo kabinetno pisarno. V svojem hotelu je konferiral z ravnateljem dunajskega bančnega društva Popperjem in z generalnim konzulom Popperjem o orientskih železnicah. Pašič je sprejel nato časnikarje, katerim je izjavil: Moj razgovor z Berchtoldom ie imel prijateljski značaj. Bil sem in sem prepričan, da se nasprotstva med nami in Avstro-Ogrsko lahko premoste in se ob dobri volji na obeh straneh lahko uravnajo. Zagotavljam, da hočem spraviti s sveta vsa nasprotstva in ustanoviti v bodoče prijateljsko sosedno razmerje z vašo monarhijo. Dobil sem vtis, cla so tudi na Dunaju dobre volje in zato upam v bodočnost. Razpravljalo se je tudi o vprašanjih, o katerih se bo v bližnji bodočnosti razpravljalo: o trgovinski pogodbi in o železniških vprašanjih. Glede
na albanske zmede
je Pašič izjavil: O vzroku teh zmed sodim nekoliko drugače kakor na Dunaju, kjer smatrajo, da jih ni začasna vlada nič zakrivila, kar si ne morem misliti. Soglašam pa z dunajsko vlado in tudi želim, da se določila londonske konference glede na bodočo Albanijo popolnoma izvedejo. Nc nameravamo svojega ozemlja razširiti čez meje, ki so nam določene. Gre le za to, cla komisija določi prave strategične meje. O tem ne govorim, če je imela Evropa prav, ko je spravila otroka Albanijo na svet, a zdaj Albanija obstoja. Naša skrb jc, da spoštujemo voljo Evrope in cla smatramo otroka za legitimnega. Z ozirom
na grško-turški spor
sodi Pašič, da nc veruje, da o nasprot-stvih odloči meč. Pašič je končno izjavil, cla upa zopet, kmalu priti na Dunaj in bo takrat na Dunaju več dni ostal.
Balkanski ilogoii,
BOJI OB ALBANSKIH MEJAH.
Bitka pri LJumi Srbom v korist od ločena.
Belgrad, 3. oktobra. Iz Skoplja se poroča: Včeraj se je bitka v ozemlju Ljuma odločila. Srbski topovi so premoč Albancev zlomili ter so njihove postojanke silno oslabili. Kako da izpade bitka, ki se še bije, se ne more vec dvomiti. Del Albancev že beži.
Belgrad, 3. oktobra. »Stampa« javlja, da so včeraj Srbi po večurnem boju vrgli Albance iz Struge. Srbi podo Albance iz vseh drugih krajev Nove Srbije.
ALBANCI BODO POPOLNOMA POBITI ČEZ EN TEDEN.
Belgrad, 3. oktobra. Tukajšnji vojaški krogi sodijo, da bodo v enem tednu iz srbskega ozemlja vse albanske čete prepodili. Srbi zasedejo na albanskem ozemlju vse strategično važne točke.
MOBILIZACIJA SRBIJE.
Belgrad, 3. oktobra. Uradni list objavlja kraljev ukaz, po katerem se drugi letnik gorske artiljerijske cllvi* zije mobilizira,
PROTI LAŽEM.
Belgrad, 3. oktobra. Uradni brzo-fav izjavlja, Ua so zlagana vsa poročila, da bi bili srbski častniki one-čaščali žene in da so tudi zlagana poročila o renitencah v armadi.
AVSTRO-OGRSKA DEMARŠA V BELGRADU.
Belgrad, 3. oktobra. (Uradno.) Sek-Cijski načelnik srbskega zunanjega ministrstva Spalajkovič je na prijateljsko demaršo avstro-ogrskega zastopnika pl. Stocka izjavil: Srbija se nasproti albanskim napadalcem le brani in ne misli na to, da si prilasti albansko ozemlje, ker je trdno sklenila, da spoštuje pri konferenci poslanikov v Londonu sprejete sklepe.
ČRNOGORSKI KRALJ NIKOLAJ O ALBANIJI.
Cetinje, 3. oktobra. Kralj Nikolaj je izjavil dopisniku »N. W. Tagblatta«: Črna gora sc je sprijaznila z Albanijo, ker upa, da napravijo velesile v Albaniji red. Pomirila se bo Albanija, če bo Evropa složna in energična in če bodo Albanci složni. Če zavlada v Albaniji red in čc bo prijateljska s sosedi, jo bomo kot svojo mlado sestro ljubili in ji pomagali, da bo napredovala.
GRKI IN TURKI.
Rim, 3. oktobra. Upa sc, da ponudijo velesile Grški in Turčiji svoje posredovanje, kar je zagotavljala dopisniku »N. Fr. Pr.« neka dobro poučena oseba,
Atene, 3. oktobra. Kralj je pozval pod orožje 8. avgusta odpuščene rezerviste letnikov 1901 do 1909.
KAJ ZAHTEVAJO TURKI OD GRKOV.
Frankobrod ob Meni, 3. avgusta. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Carigrada: Turški poslaniki v inozemstvu so obveščeni, da zahteva Turčija nazaj otoke do višine Poda in da jc voljna odstopiti dvanajstorico tistih otokov Grški, ki leže južno od Rotla. Čc sc to ne more uresničiti, želi Turčija samoupravo vseli otokov pod sultanovo su-vereniteto tako, da se otoki nevtralizirajo: da bi torej ne smeli na otokih namestiti vojakov in graditi trdnjav. .V Carigradu se dela tudi na to, da postane Macedonija avtonomna.
Turki upajo, da zopet pridobe, kar so izgubili.
Carigrad, 3. oktobra. Turški gene-falisimus Izet paša je izdal vsem ar-madnim zborom povelje, s katerimi jih obvešča o sklenjeni mirovni pogodbi med Turčijo in Bulgarijo. Po vojaški nesreči in po resni nevarnosti za obstoj države se jc dosegla trdna meja in so sc zopet osvojila zgodovinska mesta. Vlada jc pridobila politično situacijo, ker jc bila vztrajna in mirna. Upa, da domovini vdana armada v bližnji bodočnosti pribori še večje uspehe in si pribori, kar se je že izgubilo.
ALI SE RULGARIJA PRIPRAVLJA ALI NE?
Sofija, 3. oktobra. »Agence telegra-phique bulgare« izjavlja, da so poročila o mobilizaciji izmšiljena, kakor tudi poročila, da bi bili bulgarski četaši vpadli v Srbijo iu da sc zbirajo četaši, ki naj bi v Srbijo vpadli.
Bukarešt, 3. oktobra. Bulgarija dobiva neprekinjeno vojni material iz inozemstva. Dva parnika z municijo sta se včeraj iz Orsove odpeljala v Ruščuk.
Sofija, 3. oktobra. Na Grško te dni odpotuje bulgarska komisija, da prevzame bulgarske vojne vjetnike; v Sofijo pa pride grška komisija, ki prevzame grške vojne vjetnike.
Pariz, 3. oktobra. »Temps« poroča iz Aten, da je Bulgarija Turčiji predlagala, da naj bi se Macedonija in Tra-cija spojili kot avtonomna država. Med macedonskimi begunci, ki jih je v Turčiji okolu 100.000, bi sc zbrale čete, ki bi se združile s prostovoljci v Gumuldžini in naj bi skupno z bulgar-skimi četaši preplavili Macedonijo in Tracijo. Turčija se o načrtu še ni izjavila.
Carigrad, 3. oktobra. Včeraj so sc obnovile diplomatične zveze med Turčijo in Bulgarijo.
Sofija, 3. oktobra. C. a r F e r d i -n and odpotuje te dni v inozemstvo.
NOTRANJE POLITIČNE ZADEVE. Zborovanje delegacij. — Skupni ministrski svet. — še 50.000 rekrutov. — Deželni zbori.
Dunaj, 3. oktobra. Izključeno ni, da bodo delegacije šele decembra zborovale in rešile le trimesečni začasni proračun. — Včerajšnji skupni ministrski svet je trajal od 11. dopoldne do tri četrt na 11. uro zvečer. Prekinili so ga ob 2., ker je obiskal srbski ministrski predsednik Pašič Berchtolda. Udeležili so sc ga poleg skupnih ministrov
načelnik generalnega štaba baron Conrad, admiral Haus, brambovska ministra Georgi in Hazai, ministrska predsednika Stiirgkh in Tisza ter finančna ministra Teleszky in Zaleski. Grof Berchtold je podrobno poročal o zunanjem položaju. Glede na sklicanje delegacij so se zedinili, da jih skličejo novembra. »Zeit« poroča, da so predvsem razpravljali o predlogih vojnega ministrstva, ki zahteva .">0.000 rekrutov več. Pri 1., 10., U., 15. in 16. armad-liem zboru zahteva vojna uprava, da se naj mirovno stanje stotnij poviša na lil mož; dozdaj so štele stotnije v miru 92 in v povišanem stanju 128 mož, in sicer je štelo 128 mož 29 bataljonov v Bosni. Zdaj je v aktivni službi okroglo 353.000 mož; 30.000 mož več kakor v normalnih časih. Koliko da je stala mobilizacija, vojna uprava še ni poročala, ker se gotove odredbe še vzdržujejo, a sodijo, da je stala vsaj 500 milijonov kron.
Solnogvad, 3. oktobra. Deželni zbor je odobri) šolski proračun.
Inoinosi, 3. oktobra. Usoda tirolskega deželnega zbora sc v sredo odloči. Krščanski socialci so nemškim svobodomislecem v toliko ugodili, da so voljni število poslancev od 92 na 96 povišati.
Merske novice.
š štajerski deželni, zbor. Nemško-nacionalna zveza štajerskega deželnega zbora ima šele danes v soboto, dne 'v. oktobra popoldn,e on i. uri v Gradcu sejo, v kateri bo odgovorila na v zadnjem času o il c. k r. n a m c s t n i k a g r o f a C l a -r y j a nanovo stavljene p r e d -loge, ker pogajanja na p r -v o 1n i po d 1 a g i niso privedla do nobenega z b 1 i ž a n j a. Za-vlačevalna taktika nemško-nacionalne zveze dovolj jasno kaže, da Nemcem ni za jesensko zasedanje in da hočejo onemogočitev iz strahu pred učiteljstvom naprtiti slovenski stranki, toda koni-ventnost slovenske delegacije je bila tako velika, da bo tudi liberalno učiteljstvo spoznalo neodkrito prijateljstvo svojih Nemcev. Ker bo danes soboto zvečer na protestnem zborovanju v Mariboru govoril načelnik Slov. kluba tudi o pogajanjih, bomo kmalu natančno informirani o vseh podrobnostih.
š Wastian zopet na političnem po-diju. Dne 1. oktobra so imeli nemško-nacionalni zaupniki v Mariboru zaupni shod, ki je razpravljal glede na smer politike, ki jo naj zastopa poslanec — Wastian v drž. in deželnem zboru. Po Wastianovem govoru se je izrekla Na-tionalverbandu nezaupnica, ker baje nc skrbi za dovolj političnega kruha nemškemu narodu. Wastian mora, če se razmere nc bodo izpremenile, izstopiti iz Nationalverbanda. Pravzaprav rabi Wastian zopet mažo, da bo njegov politični voz zamogel gladkeje teči. Zadnji čas je začelo postajati v ožjih nemških vrstah zanimanje za Wastiana minimalno. Čudno pa vsekakor je: Wa-stiaiT bi rad postal »vladen«, ker reflek-tira na mesto mariborskega župana, a napada Nationalverband, ker je baje ta preveč »vladen« in »c. kr.«. Nemške zmede!
CERKVENI VESTNIK. c Duhovne vaje za vlč. gg. duhovnike bodo pri oo. jezuitih v Ljubljani ta mesec dvakrat; začetek 13. in 20. oktobra zvečer ob 6. uri. — Prostora jc za 15 gospodov, tako da ima vsak svojo sobo. — Vič. gg. sc prosijo, da se pravočasno naznanijo.
Dnevne novice.
-j- Prihodnja seja kranjskega deželnega zbora bo v četrtek ob 10. uri dopolcVne.
-f- Duhovščina kamniškega okraja deželnemu glavarju. Deželni glavar dr. Ivan šusteršič jc prejel naslednjo izjavo: Duhovščina dekanijc kamniške, zbrana na sestanku na Homcu dne 1. oktobra 1913, izreka Vašemu prebla-gorodju ob Vaši petdesetletnici najpri-srčnejše čestitke ter se Vam zahvaljuje za Vaše neumorno, požrtvovalno delo v korist slovenskega ljudstva in Vas prosi, da vztrajate i nadalje v boju za pravice katoliškega ljudstva in Vas zagotavlja svojega popolnega zaupanja. — J. Lavrenčič. — Bernik. — Fr. Krek. — Ant. Mezeg. — Fr. Krisclie. — Mrkim. — Val. .leršc. — .T. Razboršek.
—	L. Rihar. — J. Kljun. — Fr. Rihar.
—	Fr. Bernik. — A. Jamnik. — Jos. Cc-gnar. — Jos. Vole. — A. Lovšin. — Jan. Burenk. — J. Štrukelj. — P. Ananija Vračko. — P. Ciprijan Napast O. F. M.
—	M. Zdešar.
-j- Slike iz deželnega zbora. To so bile krasne slike v včerajšnji seji: Dr. Tavčar ušel, Ribnikur vržen iz zborni-
ce za tri seje, Ganglu vzeta beseda, dr. Triller rjove in razbija po klopeh. Najpametnejši v celi liberalni stranki je sedaj še Jože Turk. V včerajšnji seji je deželni glavar dopustil izredno veliko svobode, kajti bilo jc opetovano povoda dovolj, da bi bila vsaj dr. Triller iu dr. Novak prišla pred disciplinarni odsek. Po dolgem potrpljenju je ob eni po polnoči slednjič cela zbornica bila edina v tem, da mora Ribnika r vun, ko je na surov način grdo žalil poslanca Bartola. Kar pobral je šila in kopita in izginil, še preden je bila sodba razglašena. Gangl, ki je frazaril brez konca in kraja o »plemenitosti in nežnosti čustvovanja«, je ob en četrt na dve po polnoči začel udrihati po župniku na Vinici in po metliških gospodih, ko je pa trdil, da jc v svetem pismu zapihano, da ni Boga, je pošla potrpežljivost deželnemu glavarju in mu je vzel besedo. Gai gl je igral sploh silno klavrno vlogo v učiteljski debati. — Dr. Zaje je dokazoval med glasnim odobravanjem zbornice, da je deželni odbor pri razdelitvi draginjskih doklad pravilno postopal. V dokaz, tla en del učiteljstva nc zasluži doklad, jc dr. Zaje citiral nekaj groznih izbruhov iz glasil »Učiteljske tiskarne«. Ko je di'. Zaje citiral »Učiteljskega Tovariša«, jc Gangl tajil, da ni njegov list nikoli tega pisal. Ko mu .ie pa dr. Zaje dokazal, da je res te neumnosti pisal, jc Gingl kot z mrzlo vodo polit odle-zel. Učiteljsko debato jc zaključil D r o b n i č. Bilo je nepopisno ganljivo, ko je kmet Drobnič Gangla in profesorja Reisnerja poučil: kakšna mora biti šola, da ustreza svojemu namenu,
+ Za kol so prijeli, pa so omagali.
Včerajšnja debata je osvetlila nizkot-nost liberalnega učiteljstva. Liberalno učiteljstvo je neprestano v vseh akordih tožilo, kako je šikanirano in preganjano. Dr. Zaje c je v svojem govoru dokazal, da je tisti, ki jc boj napovedal, liberalno učiteljstvo, in da S. L. S. ta usiljeni boj le odbija. »Boj klerikalni zalegi do skrajnosti,« je klicalo liberalno učiteljstvo v svojem glasilu »Učit. Tovarišu«, mi smo ta boj sprejeli in sedaj se pritožujete.« Resnično, prej nc sme in ne more biti bolje, da se posveti liberalno učiteljstvo šoli. ne pa boju proti našemu ljudstvu. Debata je tudi pokazala, kako krivično in žaljivo napada liberalno učiteljstvo šoli, ne pa boju proti našemu ljudstvu. Debata jc tudi pokazala, kako krivično in žaljivo napada liberalno učiteljstvo deželni odbor, od katerega takoj nato zahteva miloščino. Tako more postopati lc liberalno učiteljstvo.
-f- Neozdravljivi. Pretekli Četrtek se je obrnil dr. Krek v svojem znanem govoru tudi do liberalnih poslancev v zbornici in izrazil željo, naj bi prenehalo to politično barabstvo, katerega je večjidel krivo liberalno časopisje s svojim pouličnim tonom, mccl nami. Rekel je liberalcem dobesedno, naj »bi vsaj živeli skupaj drug pri drugem kakor ljudje«. In odgovor na te besede? Čitajte »Slovenski Narod« od petka. List imenuje dr. Kreka »tulečega derviša v maloazijskem Skutariju«, poslance S. L. S. imenuje »lopove«, »od Boga zavrženo in od vseh poštenih ljudi iz vse duše zaničevano kanaljo«. Dr. Tavčar jc v »Narod« zapisal, cla je prof. Jarc »človek, ki se po hotelih valja« in je tako v trenotku, ko je dr. Tavčar govoril o dostojnosti, njegov list ponovil nečuveno laž. Današnji »Dan« zmerja naše poslance za »koštrunc« in današnji »Slovenski Dom« govori o »prevzvišenem Tonetu«. Dr. Krek je z ravnodušnostjo posvetil v infanino gonjo proti sebi in dr. Šusteršiču in vsak pošten človek, ki ima vsaj iskrico vesti še v svoji duši, je na jasnem o nezmerni hudobiji in krivici, ki jima jc delala. znana proslula ženska in ž njo vred liberalni listi. Ali mislite, da so liberalni listi loliko dostojni, da bodo užaljenemu in tako infamno obrekova-ncniu dr. Kreku dali kako zadoščenje! Kaj še! »Slov. Narod«, »Dan« in »Zarja« včeraj in danes škrtajo z zobmi, ker se jim je strgala iz žrela kost, ki so jo mleli in grizli že pol leta. S podlim cinizmom, ki nima meje, govore in lažejo še nadalje »o umazanem perilu«, o »velezabavni komediji« in »pikantnem razmerju« in vzdržujejo še nadalje nesramna obrekovanja, ki jih širi zlobna ženska. Kdor je bil sploh priča zadnje dcželnozborske seje, priča toga sijajnega obračuna z liberalnimi časti-kralci — prizori so bili nepopisni — mu mora v duši zavreti, ako čita liberalne liste, ki prinašajo naravnost izmišljena in perfidna poročila, o tej seji. Liberalni žurnalisti in poslanci so se kar zvijali in lezli v stole nod udarci, ki so nanje leteli, in na obrazih jim je bilo brati, kakor da jim sipa kdo žrjn vico na njihove glave. Včasih jo morda šc kdo veriel, da so dostopni slovenski
liberalci dobri besedi, danes nimamo več tega upanja. Zato je tudi odveč vsaka misel na kake politične spokor-jence. Ti ljudje s svojimi listi vred bodo ostali to, kar so, dokler jih ne bo konec.
+ Dr. Tavčar in naš list. Še nik* dar ni bil noben list v kranjski deželi tako neusmiljeno, a upravičeno zdelan in primerno kvalificiran v deželnem zboru, kakor »Slovenski Narod«, ki je v resnici glavni koren in nositelj vse podivjanosti in političnega prostaštva v deželi. Dr. Tavčar, ki je v tako tesni zvezi s tem listom, ni mogel niti z eno besedico omiliti te uničujoče sodbe, ampak kar z brezpomembno gesto zvrnil vse grehe na čisto neodgovorne pisarje. S tisto klasično lahkomiselnostjo, s katero jc izrekel besede: »Ej, kaj cajtenge« in s tem največje zablode in na narod okužujoči vpliv tega lista označil za navadno otročarijo, je napadel v deželnem zboru tudi naš list. Gosp. župan je namreč rekel o »Slovencu« — citiramo županove besede dobesedno — da je »prva kloaka na svet«, Mi sc radi tega nad g. dr. Tavčarjem ne bomo jezili. Če je v očeh dr. Tavčarja nesramna, obrekljiva, laž-njiva in ves narod clemoralizujoča pisava »Slov. Naroda« otročarija, potem jc tudi čisto razumljivo, da mu je pošten in dostojen list »smrdljiva kloaka«. Dr. Tavčarju so vrhtega, kakor vemo, liberalni listi tiste besede: »Eli, kaj cajtenge« zelo za zlo vzeli, ker so jih namesto opravičile, vzele vero v njihovo vrednost. Zato ni čudno, če se je osme-lil dr. Tavčar ta svoj ponesrečeni manever s tem parirali, cla je naš list napadel. — Vsakemu človeku uide tu iu tam katera izpocl peresa, pa ne bi žur-nalistu, ki mora delati naravnost z aeoplansko hitrostjo. Laliko se jc zgodilo, cla je tudi naš list tu in tam kako besedo zapisal, ki je bila nekoliko prehuda. Splošno pa mirne vesti rečemo: Kdor zasleduje naš list, mora reči, da so njegovi nameni in tudi njegov način pisave dostojni, četudi je včasih neizrečeno težko ostati dostojen, ako se moraš zakaditi v clo kolen v blatu blode-čega nasprotnika. Vzemite v roke samo »Danove« vsak čut sramu teptajoče karikature in »Narodove« cinične podlistke, vsled katerih liberalni starši »Narod« skrivajo, pa boste na jasnem, kje so »s m r a d 1 j i v e kloak e«. Sicer naj se pa dr. Tavčar vsede in prebere svoj pamflet »Izgubljeni Bog«, morda ga bo vseeno kaj pretreslo in bo začutil vsaj nekoliko sramu, da je naš list tako obrekoval. Razžaliti nas pa mož, ki je nekoč, ko je bil radi nekega nečuvenega napada v »Narodu« prijet, rekel: »K, kaj ali jc res ali ne, samo da te jezi,« ne more.
+ Lastnik največje kloake. Zgoraj smo povedali, kje se v slovenskem časopisju nahaja resnična kloaka. Dr. Tavčar jc bil včeraj v deželnem zboru siino hud, ker so mu očitali, da je on odgovoren za »Slov. Narod«. Dr. Tavčar se jc izvijal, cla (nima pri lislu nič opraviti in da ima samo delnice »Narodne tiskarne«. »Slovenski Narod« je pa last »Narodne tiskarne«, dr. Tavčar in njegova rodbina imata večino akcij, jc torej dr. Tavčar gospodar obeh. Dr. Tavčar kot jurist mora pač vedeti, kaka prava ima lastnik, kot človek in politik bi pa moral vedeti, kake dolžnosti ima slovenski list do slovenske javnosti. Dr. Tavčar se silno moti, če misli, da bomo mi koga drugega delali odgovornega za pisanje »Slovenskega Naroda« in cla bomo s kom drugim obračunali.
-f Dr. Tavčarjeve lojalne izjave. Včerajšnji »Narod« na široko pripoveduje, kakega gentlemana sc je pokazal dr. Tavčar kot gospodar »Slovenskega Naroda«, češ da je svojčas na obrekovanje »Slov. Naroda« preklical, da bi bil knezoškof ljubljanski ukradel neko hranilno knjižico z ulogo več tisočakov. Da postavimo to »zaslugo« v pravo luč, omenjamo samo, cla je bil ta preklic zelo prisiljena čednost, morda z ozirom na spomin dr. Tavčarja na tisto hranil-nično knjižico, radi katere je moral on toliko trpeti. »Slovenski Narod« bi pa tega nikdar ne preklical, kakor ni v stotinah slučajih tega storil, ko jc vodoma krivico delal in obrekoval, da ga niso takrat obstoječo politične okoliščine v to naravnost prisilile. Poznamo široko vest in politično moralo tega lista predobro, da bi prostovoljno preklical, razen če ga zgrabiš za vrat s koščeno roko, da no moro več dihati. Dr. Tavčar je sam takrat čisto prostodušno rekel: »No, pa prekličimo, bati sc itak tudi sicer ni treba ničesar,« s čemur je brezdvomno mislil na porotne razmere, katero jasno osvetljujejo slučaji: dekan Erjavec, Kmetijsko društvo v Loškem potoku, župan Hostnik v šmartnem pri Litiji in drugi. Od tedaj naprej naši ljudje »Slovenskega Naroda« no tožijo/
+ Liberalci iskali svojega voditelja. K notici o dr. Tavčarju, ki se je včeraj skrival, da mu ni bilo treba dati odgovora v deželnem zboru, se nam poroča: Ker dr. Tavčarja ni bilo v zbornici, je dr. Triller divje vpil zoper vse, kar je deželni glavar o kompromisu izjavil, češ cla ni res, pa ni res, pa ni res. Nato je pa tekel k telefonu in telefoniral dr. Tavčarju, da mora nemudoma priti v deželni zbor, ker je deželni glavar o njegovih dopoldanskih izvajanjih glede kompromisa izjavil, da ni na njih niti sence resnice. Dr. Tavčar se je samo za hip pokazal v zbornici, potem pa zopet pokazal pete.
-f- Podružnica »Slovenske Straže« v Kranju ima v nedeljo, 5. oktobra, ob 11. uri dopoldne v Ljudskem domu svoj občni zbor po običajnem vsporedu. Pobira se tudi članarina za 1. 1913/14. Vsak zaveden Slovenec naj bode član društva, ki podpira obmejne Slovence!
-j- Duhovnim svetnikom ljubljanske škoiije sta imenovana gg. Kozma Pavlič, župnik pri Sv. Križu pri Kostanjevici, in Matija Gerzin, župnik v Pre-serjih.
+ Občinske volitve v Toplicah. Dne
2. oktobra so se vršile na Dolnjih Smučah pri Toplicah na Dolenjskem občinske volitve za občino Toplice. Izvoljeni so v vseh treh razredih sami somišljeniki S. L. S. Četrt ure pred za-ključitvijo volitev so prikorakali na volišče tudi liberalni volilci, na čelu topliški nadučitelj Matko. Ko so vide-il, da je vsak up na kako zmago ničev, so jo kar urezali po turško. Večinoma so vrgli glasovnice v stran in zbežali. Slaba vojska!
+ Kako sodijo liberalci o svojem časopisju. Kakor je znano, je liberalno časopisje zadnje čase doseglo vrhunec svoje zmožnosti. Prav gotovo je, da na celem slovanskem jugu ni časopisja, ki bi padlo tako nizko, kot naše tako-imenovano napredno, ki ga ima žalibog za evangelij naša — inteligenca. Iz najboljšega vira pa izvemo, da je ta ton zadnjih časov odločno obsodil pristaš narodnonapredne stranke, katerega ime seveda ne moremo imenovati, ki se je pa udeleževal doslej vseh shodov in zborov liberalne stranke. On je dejal: Sram je človeka, če vzame v roke »Narod«. Vse, kar je prav. Ti osebni napadi se človeku žc gjnusijo. Ko bi k meni v pisarno prišla oseba kot je Theimerca, jaz bi jo vrgel — skozi vrata ven. — To so besede moža, ki je bil do svoje sive starosti zvest pristaš napredne stranke, a je ohranil še vendar nekaj prostosti mišljenja in dostojnosti.
-f Kaj bo rekel Sokol na to? »Slovenski Gospodar« piše glede na znani napacl Orlov v Mariboru med drugim sledeče: »Korajža Nemcev in slovenskih liberalcev jc res velika. Prvi se n. pr. bojijo zverine, ki jim mori živino v gorah, kot hudič križa, tukaj pa hočejo, ko jih je na stotine, pokazati svojo korajžo na divjaški način napram peščici slovenskih mladeničev! In slovenski liberalci! Ko se jc šlo precl kratkim za obstoj slovensko-nemške šole v Krčevini, kjer je trebalo odločno nastopiti proti Nemcem in nemškutar-jem pred vratmi Maribora, se niti eden liberalec ni upal pokazati. Bali so se zamere pri svojih zaveznikih. Liberalni Sokoli s svojimi glavarji, clr. Rosino, dr. Pifkotom in dr. si ne upajo javno na ulico v sokolski uniformi. V c u -lici ali pod plaščem imajo skrite svoje rcleče srajce, le če je treba nastopiti proti bratu-Slovencu, tedaj so korajžni, ko vedo, da jim bodo prihiteli zavezniki nemškutarji in Nemci na pomoč! A povemo vam: naši Orli sc ne bojijo ne vas, ne nemškutarskih pouličnih barab, to so pokazali naši fantje clne 28. septembra 1913!«
+ Živinorejska razstava. V včerajšnji seji deželnega zbora je bil sprejet predlog poslanca Lavrenčiča, naj deželni zbor v zvezi s kmetijsko družbo vse uredi, da se vrši če mogoče že drugo leto v Ljubljani živinorejska razstava.
-f- Novosti iz dunajskega parlamenta. Med poletnim odmorom so izvršili v dunajski poslanski zbornici celo vrsto adapcijskih del. Novo je, da so napravili poleg pisarne hišne uprave c. kr. tobačno trafiko, kar bodo ljudski zastopniki gotovo z veseljem pozdravili. Parlament ima sedaj poleg čitalnice in pisalne sobe prostorne restavracijske prostore za člane gosposke zbornice, poslance in časnikarje kakor tudi za ostalo hišno osobje, nadalje poštni in brzojavni urad, kopališče z brivnico itd. Toda s tem pa šc dolgo ni ustreženo vsem nujnim potrebam. Manjkajo namreč doslej še spalni saloni, ki se jih zelo pogreša za časa dolgotrajnih sej, kadar se hoče zmagati obstrukcijske govornike. Toda upati jc spričo skrbi, ki jo kaže uprava par-
lamenta za blagostanje poslancev, cla se bo tudi to vprašanje ugodno rešilo. Te dni bodo tucli pričeli z renoviranjem salona ministrskega predsednika v poslanski zbornici. Slike dosedanjih predsednikov poslanske zbornice, katerih večina je bila doslej v salonu predsednika in drugih prostorih, so izpopolnili s slikami starejših prejšnjih predsednikov, ki so doslej manjkale ter jih bodo namestili v salonu predsednikovem. Izmed novejših slik je zaradi svoje umetniške vrednosti omeniti portret predsednika clr. Fuchsa
—	Umrla je v Toplicah na Dolenjskem dne 2. oktobra soproga znanega gostilničarja, posestnika in bivšega župana Ivana Sitarja, gospa Ana Sitar roj. Valant. Pokojnica je bila znana vsem obiskovalcem dolenjskih Toplic kot postrežljiva in ljubezniva gospa. Rajnka je bila stara komaj 43 let; zapušča sedem mladoletnih otrok. Naj počiva v miru!
—	S pošte. Poštni ekspedijent Ciril Novak v Makolah je prestavljen v Celje. Poštna praktikantinja Alojzija Lendovšek pri Sv. Barbari niže Maribora je imenovana za poštno upravite-ljico v Makolah pri Poljčanali.
—	Podružnica Slomškove zveze za litijski okraj priredi dne 9. oktobra t. 1. ob 2. uri popoldne v Šmartnem pri Litiji sestanek. Predava g. nadučitelj Fortunat Lužar o predmetu: »Iz duše-slovja otroških let«. Tovariši in tovarišice, udeležite se polnoštevilno!
—	Nestrpnost. Iz Kočevja nam pišejo: Zaradi nameravane ustanovitve slovenske ljudske šole v Kočevju vlada pri Kočevarjih grozen strah. V tem strahu grozijo Slovencem na razne mogoče načine; tudi takim, ki niso v nobeni zvezi s prošnjo za to šolo. Iz gotovega vira' vemo, da jc mestni obč. tajnik P. nekemu mestnemu uslužbencu v mnenju, da je tucli on podpisal prošnjo za slovensko šolo, zagrozil, da bo službo zgubil. Ime dotičnega uslužbenca na razpolago. Gospod tajnik, zapomnite si, cla je taka grožnja kazniva. Sploh se čuje, cla igra ta gospod prvo vlogo v agitaciji proti slovenski šoli. Svetujemo mu pa, naj bo lepo miren in ponižen, sicer bomo javnosti povedali, v katerem »zavodu« v Ljubljani se je naučil slovenščine. Pa tudi še drugega masla ima na glavi g. tajnik, tedaj bodite lepo ponižni in mirni napram Slovencem.
—	Sleparica »Johanca« Jerovšek, ki je sleparila z zamaknjenostjo, se sedaj nekje skriva. Proti sleparici je vloženih. več ovadb. Tako je Meto Mose osleparila za 55 K pod pretvezo, cla je prišel k njej nazaj Metin brat prosit pomoči. Meta ji je dala »za maše na Rakovniku«. Prosimo obvestila, kje se sedaj sleparka nahaja, cla sc jo more izročiti roki pravice.
—	Prostovoljno gasilno društvo Vižmarje priredi veselico z vinsko trgatvijo, ki se vrši v nedeljo, dne 5. oktobra t. 1. v prostorih restavracije »Pri kolodvoru« g. I. Bernika v Viž-marjih. — Spored: Vinska trgatev, srečolov, petje in prosta zabava. — Začetek točno ob pol 4. uri popoldne. Vstop prost. Čisti dobiček je namenjen za nabavo novega gasilnega orodja ter se prostovoljni darovi najhvaležneje sprejemajo.
—	Skrivajte užigalice pred otroci. Posestnik France Janežič na Šujci ima ob svoji hiši zloženih veliko množino drv, trsk in drugega lesa, ki sega do strehe. Na podstrešju je pa nakupičeno seno in slama. Iz svojega kuhinjskega okna je pa opazovala soseda šestletnega Jancžičevega sina, ki se jc tik tega suhega lesa igral z vžigalicami na ta način, cla jc mesto cigarete si zažigal posušeno divjo trto, katero je pušil, in le sreči je pripisovati, cla se niso vsled dečkove neprevidnosti vnele suho trske. Pripomniti jc še k temu, da so ravno Janežičevi otroci clne 30. septembra 1912 na Šujci povzročili požar, ki je uničil devet gospodarskih poslopij.
—	Dlan si je prestrelil. Janez Per-ne, 13 let stari kajžarjev sin v Trzinu, je našel doma v nekem panju skrit samokres. Deček ni vedel, da je samokres nabit, zato ga je brezskrbno pre-gledaval in ga semtertja obračal. Naenkrat poči strel ter mu krogla predre dlan desne roke in ga nevarno poškoduje.
—	Soclalnodemokratična svobodomiselnost pred sodiščem. Minolo soboto jc stal pred zagrebškim sodiščem Josip Magjcrič, delavec v zagrebški plinarni, in 11 njegovih tovarišev. Obtoženi so bili, da so s silo iztirali iz plinarne sodelavca Valenšaka, in sicer samo zato, ker ni hotel pristopiti socialistični organizaciji, kjer so bili organizirani drugi delavci. Priče so obtožbo potrdilo in Josip Magjcrič je bil obsojen na 14 dni, ostali prijazni > i drugi« pa vsak na 8 dni zapora.
— Nesreča. Mizarski pomočnik Avgust Gosanc, 30 let star, iz Dev. Marije v Polju je pri nabiranju kostanja padel včeraj 10 metrov globoko z drevesa ter si polomil roke in noge. Pripeljali so ga v ljubljansko deželno bolnišnico.
Na ženskih klinikah jc splošno znana Franc Jožefova grenčica najpri-ljubljenejšc odvajalno sredstvo. Tudi najbolj občutne pacijentinje jemljejo to izvrstno naravno sredstvo, ker je žc v kratkem času dosežen gotov blago-• dejen rezultat brez neprijetnih drugih učinkov. Tajni svetnik profesor dr. pl. \Vinckel v Monakovem piše: »S tem potrjujem, da se je, kakor že pri mnogih drugih zdravnikih, ugoden učinek naravne Franc Jožefove grenčice tudi pri mojih poizkusih kar najboljše ob-nesel.« — Kupi se v lekarnah, drogeri-jah vi prodajalnicah rudninskih voda. Ravnateljstvo razpošiljalnice Franc Jožefovih zdravilnih vrelcev v Budimpešti.
Koroške novice.
k Deželni predsednik baron Fries-Skene se je vrnil z dopusta. Šaljivi dovtipneži pravijo, cla je bil v Albaniji (na počitnicah), kjer je študiral potrebe in šole Albancev, da po albansko-avstrijskem vzorcu tucli Slovencem na Koroškem pripomore do slovenskih narodnih šol in političnih pravic. Želeti je, da se želje dovtipnih šaljivcev res izpolnijo — v korist Slovencev v Korotan^. Govori se tucli, cla »nemške« učiteljske kandidatinje resno groze, cla postanejo vse »bindišarke«, ako jim Benda ne da hitro — dobrega kruha, četudi v slovenskih krajih.
k »Koroški« Landesschulrat-Ver-ordnungsblatt izide po 10. oktobru. Radovedni smo, kakšne bodo te koroške šolske »Verordnunge«. O tem še natančneje poročamo.
k Poroka. Poročil se je v Volšperku c. kr. okr. tajnik Jože Vunček z gospodično Berto Hierzenberger. Vunček je rodom Slovenec iz junske doline.
k Prehod — marš — čez Ture so napravili vojaki 28. septembra. Marši-rala je ena havbiška baterija, 135 vojakov moštva, 40 konjenikov in 35 častnikov. Vsi so bili »kriegsmafiig« opravljeni. Pohod se je vršil ocl Malnic po stari rimski poti čez 2463 ni visoke Korntauem in so marširali 11 ur, ko so prišli do Bocksteina, kjer jc bil odmor. Drugi dan so se vrnili čez mal-niške ture (2450 m) nazaj v Beljak. Vojaštvo je to »vojno operacijo« dobro prestalo.
k Dob pri Žrelcu (Koroško). Za lovce. V nedeljo se je vršil lov v celovški okolici. Nek »nedeljski jager« pa je na paši privezanega konja — ustrelil, ker je mislil, cla je kaka — zverina iz Stubalpe. To je gola resnica, ki jo lahko vsak bere v »Štimcah«. To se je zgodilo 28. septembra t. 1. v vasi Dob celovške okolice;
k Inšpektor južne železnice v Beljaku g. A. Kropač gre v pokoj.
k Letina na slovenskem Koroškem jc srednja; po nekaterih krajih dobra, drugod zopet slaba. Seno je izpodjedel precej črv. Sadja ne bo veliko. Mnogo jabolk in hrušk pa je v labudski dolini.
k »Bela vrana.« V Beljak pride za kaplana »bela vrana« — tako pišejo »frcie štimce« — čeprav se novi kaplan piše Ilans B r a u n. Nacionalci mu pravijo »bela vrana« zato, ker je strasten nacionalni agitator za nemški Schulverein. Kam plove nemška koroška duhovščina?
k Tečaj za vojaške novince se je vršil v nedeljo, 28. septembra v Pli-berku. Prišlo je trideset cesarskih fantov — večinoma Orlov. Govorili so: g. kaplan Hornbok, clr. Rožič in kanci, teol. Božič. Večina fantov je prejela tudi sv. zakramente. Vrlim fantom kličemo: Ostanite zvesti cesarju in domovini!
k Na Koprivni pri Sv. Ani se vrši v nedeljo, 5. t. m.,, velika Konštantinova slavnost. Dopoldne sv. maša pri Sveti Ani s procesijo. Po cerkvenem opravilu govori dr. Rožič o zgodovini krščanstva.
k Na ženskem učiteljišču v Celovcu so se oglasile tri učenke za pouk v slovenščini. Toda vestni »koroški« pedagogi so rekli, — da jih je premalo, in slovenščina se letos sploh ne ho poučevala na celovškem ženskem učiteljišču, kjer so precl par leti celo Albanci dobili gostoljubno streho. Da, da, Nemci — posebno koroški — delajo »Verfallspolitik in Osterrcich«. — Sami sebi kopljejo grob s svojim »stratnm deutsch fortschrittlich« — Zato pa okrog sto nemških prepa-rantovk čaka na službe v slovenskih krojili! - Brnvo!
Izpred sodišča.
Za kaj je dandanes duhovnik tožen. Valentin Žigman, zidar v Zagorju na Krasu, o katerem ve vsak Človek, da je skoro popolnoma gluh, je tožil zaradi razžaljenja časti gosp. J. Baloha, svojega duhovnega pastirja. Stvar se je vršila tako-le: V trgo\ini g. Urbančiča v Knežaku je bil tožitelj vprašan, če ima res »Slovenski Dom«. Ta beseda ga je razburila in je prav po liberalno olikano odgovoril: Prmej-duš, jaz se nobenega hudiča ne bojim. Pa tudi po bero ni treba priti.« Dobil je odgovor, da ne bo treba. Obtožitelj Žigman je pa trdil, da se mu je rekla beseda »j u d «. Dve priči gospici trgovski uslužbenki sla prisegli, da tega niste slišali, tožitelj je pa prisegel, da je to besedo slišal. Na podlagi te prisege tožitelja je bil g. Baloh obsojen na 10 kron. Od obsojenca predlagana priča g. kaplan iz Knežaka, da naj bi tudi prisegel, cla ta beseda ni bila iz-govorjena, je bila od sodnika odklonje-i na. Sodil je clr. Kovča. Obsojenec je takoj prijavil priziv. — V torek, dne 30. septembra, se je vršila vzklicna obravnava v Ljubljani. Zagovornik je bil g. clr. Adlešič iz pisarne clr. Pegana. Pri razpravi jc bil toženec opro* š č e n, Žigman pa nosi vse stroške.
MOČ NEMŠKE ARMADE
bo po novi veliki vojaški predlogi, ki se je izvedla s 1. oktobrom letos, naslednja: Pehota se pomnoži s 15 novimi pruskimi, 2 bavarskima, 3 saškimi in 2 virtemberškima bataljonoma ter šte* je vsega 669 bataljonov, tako da ima sedaj vsak polk po tri bataljone. Od približno 498 pruskih pehotnih bataljo-novi ima nekako polovica 69 % vojne moči, druga polovica pa 62%. Najvaž* nejši uspeh vojaške predloge so visoke postavke, ki zagotavljajo primerno vojno izobrazbo čet in poveljnikov. — Tudi za poljsko artiljerijo so se postavke izdatno zvišale. Od 600 voznih baterij je za 225, ki so razmeščene na meji, določena postavka po 100 konj, tako da se že v mirovnem stanju lahko vpreže 6 topov, 3 municijskc vozove in opazovalni voz. Za ostalih 345 baterij je določenih toliko konj, cla vprežejo lahko vseh 6 topov in opazovalni voz. — Konjenica je s 1. oktobrom dosegla število 548 eskadronov; na Bavarskem bodo še manjkajoče pete švadrone sestavili do leta 1915. Vsak konjeniški polk šteje sedaj 740 mož in podčastnikov ter 726 konj. S pomočjo 6 na novo ustanovljen nih konjeniških polkov se je ustanovila nova konjeniška divizija, ki jo pod-pirajo nove kolesarske stotnije. Jezdeče baterije nastopijo lahko sedaj s štirimi vprežnimi topovi, 4 municijskimi vozovi in 1 opazovalnim vozom. — Kar se tiče strojnih pušk, ima sedaj vsak pešpolk in vsak bataljon po eno stot-nijo in vsaka konjeniška divizija po en oddelek s strojnimi puškami. — Pri težki artiljeriji poljske armade se je čimdalje bolj uveljavil top za strmo streljanje, tako da so odlični veščaki mnenja, da je nemška armada v tem oziru na prvem mestu. Tudi pri poljski artiljeriji se je v večjem številu uvedel velikokaliberski strmostrelni top, tako da uporablja samo vsaka divizija po en oddelek poljskih havbic. — Dalje so se ustanovile nove letalske čete; prometne čete in tren so sc izpopolnili. Po novi vojaški predlogi se odslej vsak za hrambo sposoben nemški državljan pokliče pod orožje. Seveda se slabiči in moralno manj vredni nc bodo sprejemali, kakor se to godi na Francoskem. Sedaj treba, da se vse čete užive v nove organizacije, s čimer bo izpopolnitev nemške armade za clogleclen čas dovršena.
Prehlajenja in kašelj
Vsak ve, kako težko se je iznebiti pre» hlajenja in kašlja. V talcih časih priporočamo rabo Scottove ribje oljnate emulzije, ki jo nadaljujte toliko časa, dokler se ne počutite zopet dovolj sveži in močni. Blagodejen vpliv Scottove ribje oljnate emulzije, posebno tudi njen kašelj lajšajoči
f učinek se kmalu pokaže in napredek opazi. Mnogi, ki trpe že leta na posledicah prehlajenja in kašlja, so zadobili s Scottovo emulzijo novo moč in svežost.
Scottova ribjo oljnata emulzija je tako okusna in lahko prebavljiva, da jo radi jemljejo odrasli in otroci.
Cona originalni steklenici K 2*ri(l. Dobi so v vseli lekarnah. Kdor j»o .š 1 j o ril) vin, v znamkah no Scott & Bowne, U. m. b. H., Dnnai Vil,, in so sklicuje na ta časopis, dostavi so ran ena poSIljotcv potom lekarno za poskuinjo.
Rožne stvori.
Če vdova naroča spominske tra-kove. V neki varšavski tiskarni je nedavno naročila neka vdova trakove za pogrelr.ie vence, ki naj bi imeli sledeči napis: »Počivaj v miru! — Na svidenje!« V zadnjem trenotku pa je hotela žena, da bi bil napis na vencu še pri-srčnejši, pa je brzojavila tiskarni, naj pristavi besedam: »Na svidenje« še besedi »v nebesih«, ako bo kaj prostora ostalo. Tiskarna je ugodila želji žalujoče vdove. Ko pa se je vršil pogreb, so brali pogrebci in drugi ljudje začudeni napis na vencu, ki se jc glasil: »Počivaj v miru! — Na svidenje v nebesih, ako bo kaj prostora ostalo.«
Nemški strokovnjaki v Novi Srbiji. Nemška vlada jc odgovorila srbski, da so zaprošeni strokovnjaki za poljedelstvo, gozdarstvo in živinorejo ter s tem združene melioracije in eksploatacije V Novi Srbiji že na poti v Belgrad,
Še 1000 orožnikov sprejmejo v Srbiji za službo v novih krajih.
Srbija rabi veterinarje. Srbska Vlada je razpisala osem mest okrožnih veterinarjev, ki so odprta tudi inozemskim diplomiranim veterinarjem, ako znajo srbski ali kak drug slovanski jezik. Začetna plača 1500 dinarjev in 480 dinarjev doklade.
Milionska zapuščina ruskim kmetom. Iz Peterburga poročajo, da je znani milijonar Ruth zapustil več milijonov rubljev, da bi sc olajšala beda ruskih kmetov.
Povzročitelj1 revmatizma odkrit. V nekem izvestju pariške biološke družbe so objavljeni poizkusi, potom katerih so odkrili povzročitelja revmatizma. Dognali so, da se nahajajo v krvi in udih revmatičnih oseb mala, svetlikajoča telesca, ki pa niso mikrobi, temveč male živalice, imenovane pro-tozoeni, ki igrajo enako vlogo, kakor trypanosomi pri bolezni, ki povzroča zaspanost.
Zaradi klobase umor. V Bolcanu je 631etni delavec Gregor VVierer zaklal 331etnega delavca Giovannija Giovannellija, ker mu ni hotel dati klobase. Wiererja, ki je že enkrat radi umora presedel 8 let v ječi, so zaprli.
Zadnje vesli.
DR. KREKU.
Domžale, 4. oktobra. Velikemu dobrotniku in ljubljencu slovenskega ljudstva, svojemu etičnemu poslancu dr. Kreku izrekamo najtoplejšo zahvalo za tako sijajni nastop v zbornici ter ga zagotavljamo svojega popolnega neomajnega zaupanja in mu navdušeno kličemo: Slava! — Župan .Tanežič, župan Dime, Ilabjan, Kuralt, Končan, Flerin, občinski svetovalci; župnik F. Bernik.
ZAHTEVE VOJAŠKE UPRAVE DO DELEGACIJ.
Dunaj, 4:. oktobra. V včerajšnjem Skupnem ministrskem svetu sc je v prvi vrsti doseglo soglasje radi večjih armadnih zahtev. Zahteva se 435 milijonov kron več. Za vojaške konje in iz-popolnjcnje vojaških potrebščin 200 milijonov kron, za stroške ob balkanskih dogodkih 235 milijonov kron. Delegacije se sestanejo 17. novembra, pre-stolni govor bo dne 18. novembra. Vojna uprava zahteva, da se zviša število vojaških novincev za 35 do 36 tisoč mož, kar sc zgodi slopnjcvajc tako, da bo celotno število dovršeno do 1. oktobra 1918. Vsled nove brambne reforme se zahteva ,za nove monturc itd. 24 milijonov kron. Predlogi šefa generalnega štaba so na celi črti prodrli. Tik pred zasedanjem delegacij se skupni ministrski svet še enkrat snide.
ALBANCI POPOLNOMA PORAŽENI.
Belgrad, 4. oktobra. Albanci so popolnoma poraženi ter na celi črti beže. Na begu so se njihove kolone razpršile na vse strani. Albanci so s heroičnim junaštvom poizkušali zavzeti Prizren. V četrtek so napravili naskok, a so bili od Srbov sijajno odbiti. Izgube Albancev so bile pri naskoku kolosalne. Srbi so jih pustili, da so brez odpora prišli 500 metrov do obrambnih jarkov, nakar je naenkrat 5000 pušk in 45 brzo-strelnih topov otvorilo streljanje na Albance. Albanci so bežali. Cilj njihovega divjega umikanja je bila ijjakova. Kakor javlja srbski poveljnik v Pri-zrenu, umikanje Albancev na Djakovo Sc ni ustavljeno.
TURČIJA NE VE, KAJ BI.
Carigrad, 4. oktobra. Mladoturški odbor je razdeljen v dva tabora: eden bi rad Grčiji iztrgal egejsko obrežje in Solun s sodelovanjem Bulgarije, drugi
pa je proti temu. Grška vlada je sicer stališče Turčije glede vakufov in državljanstva mohamedancev bistveno sprejela. Armada jo seveda za vojsko, ne da sc pa za moment še nič reči, kako se dogodki razvijejo. Velesile delajo za ohranitev miru.
AVSTRO-OGRSKI POSLANIK V BELGRADU, UGRON, PRESTAVLJEN V BUKAREŠT.
Dunaj, 4. oktobra. Avstro-ogrski poslanik v Bukareštu, grof Fiirsten-berg, je prestavljen v Madrid. V Bukarešt je prestavljen dosedanji avstrijski poslanik v Belgradu pl. Ugron.
RUMUNSKO POSOJILO.
Pariz, 4. oktobra. Rumunija na Francoskem posojila ni dobila. 200 milijonov posojila ji da nemška skupina v Berolinu.
PAŠIČEV ODHOD Z DUNAJA.
Dunaj, 4. oktobra. Pašič se je danes odpeljal z Dunaja. Na kolodvoru so ga hrvaški in srbski dijaki pozdravljali z živio-klici.
DOGODKI V BOSNI.
Sarajevo, 4. oktobra. Mestni župnik Podmorski je bil danes pred vladnim komisarjem radi zadeve prestopa v katoliško vero Srbkinje Pavlovic obsojen na 300 K globe, Pavlovičcva na 20 kron in prednica samostana na 10 K, ker ni javila stanovanja deklice policiji.
AVSTRIJSKI POLJAKI PROTI PRUSIJI.
Lvov, 4. oktobra. V celi Galiciji se na shodih zahteva, da. naj Poljsko kolo tako v državnem zboru kakor v delegacijah nastopi proti razlastitveni politiki Prusije.
PONESREČEN PARNIK.
Rio de Jaineiro, 4. oktobra. Parnik braziljskega Lloyda »Borborcma« je trčil skupaj z nekim remonterjem, ki je vozil 51 oseb. 30 oseb jc utonilo.
NESREČA PRI VOJAŠKI VAJI.
Inomost, 4. oktobra. Pri prehodu divizije vojaškega trena preko sedla Lavač so sc splašili konji. Več vojakov jc prišlo pod voz; eden je mrtev, trije so težko poškodovani.
KOLERA.
Budimpešta, 4. oktobra. Po deželi jc 12 novih slučajev kolere.
ŽELEZNIŠKA NESREČA.
Plauen, 4. oktobra. Dva tovorna vlaka sta karambolirala. Oba strojevodji sta mrtva, več uslužbencev jc ranjenih.
POMILOŠČENJE POLITIČNIH KAZNJENCEV NA ŠPANSKEM,
Lizbona, 4. oktobra. Tu je pomilo-ščenih 268 političnih kaznjencev.
ATENTAT NA REKI.
Reka, 4. oktobra. Radi včerajšnjega bombnega atentata na guvernerjevo palačo je bilo zaprtih 20 oseb, ki so pa že izpuščene. Baje jc bombo napravil neki mehanik v Trstu.
ZEPPELIN PONESREČIL.
Berolin, 4. oktobra. Grof Zeppelin sc je pri ježi v Švici ponesrečil. Poškodbe so lahke.
LjuDljonsKe novice.
lj Cesarjev god sfc je danes slovesno praznoval. Sveti maši v stolnici so prisostvovali zastopniki oblastev. Raz mnogih hiš v Ljubljani plapolajo zastave. Včeraj zvečer je bil v proslavo cesarjevega godu deželni dvorec čarobno razsvetljen.
lj 651etnico cesarjevega vladanja je danes zjutraj ob pol osmih praznovalo tobačno delavstvo s sveto mašo na tvorničnem dvorišču. Maševal je č. g. Mariofilj Holeček. Pri sveti maši je izborno pel pevski zbor Katol. društva za delavke pod vodstvom pevovodje č. g. Ferjančiča. Pred in po sv. maši jc svirala godba Slov. k. izobraževalnega društva na Viču. Svete maše so se udeležili malone vsi uradniki tobačne tvornice na čelu jim ravnatelj gospod Pross, in delavstvo.
lj Dne 4. oktobra leta 1813. — torej ravno danes sto let! — so grmeli topovi z ljubljanskega gradu ter bruhali bombe doli nad mesto, dočim so z Golovca odgovarjali drugi topovi in metali bombe v grajske zidove. Kaj jc bilo? Francozi, od leta 1809. gospodarji v deželi, so se obupno branili pred avstrijskimi četami: ljubljanski grad je bil na Kranjskem njih zadnja postojanka. Tu so se hoteli še držati. Od štirih popoldne do osmih zvečer je trajalo grmenje topov. Prebivalstvo si ni upalo iz hiš. Toda drugega dne so so morali Francozi udali. Ko je mesto zvedelo to novico, je vse veselo drlo iz
hiš, mesto je bilo zvečer razsvetljeno, celo najubožnejše predmestne hišice so se svetile v lučicah, vse je bilo živo na ulicah. — Čez 14 dni je prišel usodni boj pri Lipskem, ki je zadal Napoleonovi slavi smrtni udarec
lj Prvo veliko predavanje S. K. S. Z. v letošnji sezoni. Odbor S. K. S. Z. za Ljubljano je sklenil prirejati vsak teden predavanja po okrajnih društvih, vsak mesec pa najmanj eno veliko predavanje za člane vseh naših ljubljanskih društev. Ta predavanja naj bi tudi po vsebini stala na višku. Predavali bodo na teh predavanjih naši naj-odličnejši govorniki in predavatelji. Prvo tako predavanje bo prihodnji torek ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Ljudskega Doma. Tega predavanja naj se udeleže somišljeniki in somišljenicc v najobilnejšem številu, ker bo to predavanje za vse kar najzanimivejše.
lj Najceneje se nauči raznih jezikov v kurzih S. K. S. Z., ki se otvorijo te dni. Kdor se želi učiti poljščine, če-ščine, hrvaščine, nemščine ali italijanščine, naj se takoj javi ali v našem uredništvu ali pa v delavnikih v Ljudskem Domu, 1. nadstropje od pol 9. do 12. ali od 3. do pol 7. ure zvečer. — Isto-tam se sprejemajo tudi oglasila za pouk v stenografiji in za umetniški tečaj. Umetniški tečaj sc bo vršil v deželnem muzeju.
lj Mlajše somišljenike in somišlje-nice v Ljubljani opozarjamo, naj se vsi vpišejo v socialno-poliličen tečaj S. K.
5.	Z., ki se prične to dni. Poučevalo bo o raznih predmetih več odličnih učnih moči. V. tej šoli vsak v kratkem času pridobi mnogo potrebnega znanja. Oglaša se lahko v našem uredništvu ali pa v Ljudskem Domu.
lj Občni zbor »Ljubljane« jc danes ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih.
lj Ženski oddelek Slov. kršč. soc.
zveze priredi v nedeljo, dne 12. oktobra ob 5. uri popoldne v Ljudskem Domu znano Medvedovo dramo »Z a pravdo in src e« izza časa zadnje kmečke vojske. Pohitimo ta dan vsi tja, da slišimo Medvedove poetične besede in da se ga spomnimo še enkrat ob odkritju njegovega spomenika. Spomin na velikega pesnika nas kliče v Ljudski Dom. Stari igralci se že pridno pripravljajo za to lepo igro, ki nas povedo v kmečko vojsko. Na svidenje!
lj Ljubljanski občinski svet ima izredno sejo v ponedeljek. Poleg ponovne obravnave o kanalskih pristojbinah bo, kakor poroča uradni list, obravnaval v tajni seji tucli o dopisu poveljstva tretjega vojnega zbora o zgradbi neke vojašnice v Ljubljani.
lj Ljubljanski poslanec proti uradnikom. V današnji nočni seji deželnega zbora se je poslanec ljubljanskega mesta A. Ribnikar spravil nad partikula-cijc uradnikov in jc grajal, cla se uradnikom odmeri potna pristojbina od kilometrov pešhoje pri uradnih obhodih. Ribnikarja so poslali v deželni zbor liberalni uradniki, ki naj sc sedaj s svojim poslancem zmenijo.
lj Vincecijeva konferenca Sv. Petra v Ljubljani naznanja svojim članom, cla se vrši seja v ponedeljek, to jc
6.	oktobra 1913 ob 6. uri zvečer v Ma-rijanišču.
lj Kriza slovenskega gledališča. Danes so se zbrali v gledališču vsi člani in članice slovenskega gledališča, ki so še ostali v Ljubljani. Po daljši debati so sklenili: Ustanovi se »Klub slovenskih gledaliških igralcev in igralk«. Zavcžemo se, da nc bo nobeden prirejal na svojo pest niti predstav niti kabaretnih večerov in deklamacij-skili večerov. Izvolili so si pripravljalni odbor (Skerbinšck, Danilo, Povhe, Šest, Bukšekova), ki sestavi pravila kluba in jih predloži vladi v potrjenjc in potem skliče ustanovni občni zbor; naprosi deželni odbor, da brezplačno prepusti slovensko deželno gledališče z vsem inventarjem v svrho prirejanja predstav in da podopro. Naprosi »Dramatično društvo«, cla prepusti arhiv in garderobo; naprosi občinski svet ljubljanski za subvencijo, oziroma podpore za igralce, ki so ostali brez engagementov. Pripravljalni odbor določi poslovni red, ki ga naj predloži ustanovnemu občnemu zboru v oclo-brenje. V kolikor je sedanji ansambl nepopoln, naj vodstvo pridobi primerne moči, da se omogočijo redne predstave. Pripravljalni odbor naj vse potrebno ukrene, cla se čimprej ustanovi in otvori. dramatična šola v Ljubljani. Pripravljalni odbor naj kooptira nekatere gospodo neigralco, ki in bili volj ni sodelovati pri vodstvu.
lj Otvoritev gospodinjske šole pri uršuiinkah v Ljubljani. Z novembrom se otvori pri uršuiinkah v Ljubljani gospodinjska šola. — Pouk bo teoretičen in praktičen, da se učenke temeljito izobrazijo v vseh strokah, ki spadajo v gospodinjstvo; učilo sc bo lu.ihc,
šivanja, pranja, likanja, vrtnarstva, gospodinjstva, gospodinjskih opravil, zdravilstva, vzgojeslovja itd. Učni načrt obsega tudi jezikovni pouk in računstvo. — Poleg tega bodo obstojali posebni tečaji za eno ali drugo tu navedeno stroko, n. pr. kuharski tečaj, tečaj za šivanje itd., za one ki ne vstopijo kot redne učenke gospodinjske šole, da bi se udeleževale celokupnega pouka, ampak želč le nadaljnje izobrazbe v enem ali drugem zgoraj omenjenem predmetu. — Pouk traja na gospodinjski šoli 10 mesecev ter se vrši izvzemši nedelje, praznike in še nekaj drugih ferialnih dni, vobčj> vsak dan od pol 8., oziroma 8. ure zjutraj do 6., oziroma pol 7. ure zvečer; le v soboto popoldne je pouka prosto. Redne učenke gospodinjske šole morejo vstopati le v začetku šolskega leta (letos izjemoma z novembrom). Pouk v tečajih traja po želji in dogovoru; učenke lahko vstopijo in izstopijo, kaclar jc. — Šolnina znaša za obiskovanje pouka na gospodinjski šoli in v tečajih, — če se učenka uči navadne kuhe, — mesečno 10 kron; za pouk v fini kuhi je šolnina višja. Učenke gospodinjske šole in kuharskega tečaja obedujejo v zavodu ter plačajo obed sproti po preračunani ceni. — Vpisovanje v gospodinjsko šolo, oziroma tudi v tečaje se vrši dno 16. in 17. oktobra tekočega leta v uršulinskem samostanu, Kongresni trg št. 18, od 9. clo 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne. K vpisovanju je prinesti krstni list in zadnje šolsko izpričevalo. Vpisnina, oziroma prispevek za učila znaša 5 K. — Vsa druga, natančnejša pojasnila pri vpisovanju.
lj Shod socialne demokracije, ki je. bil naznanjen za jutri dopoldne v »Mestnem Domu«, je deželna vlada prepovedala.
lj S pošte. Poštni praktikantje v Ljubljani Frančišek Mczek, Ivan Lenarčič, Karel Poženel, Alojzij Krakcr in Milan Štamcar so poklicani v poštni kurs v Trst; poštni praktikant Ivan Mohorč jc pa moral nastopiti službo enoletnega prostovoljca v Celovcu. — Poštna aspirantka Jožica Kavčič je imenovana za poštno oficiantko v Cerknici.
lj Kolo ukradeno je bilo včeraj v poslopju II. državne gimnazije peto-šolcu Črnagoju. Tat, nek mlad fant, je kolo takoj peljal v zastavnico ter ga hotel zastaviti, a šc predno je to storil, je prišel tja varnostni organ in tatu s kolesom vrecl odpeljal na policijo, kjer je tatvino priznal.
lj Pogon. Ker so so zadnji čas v Ljubljani in okolici začeli vršiti razni izredni zločini, je policija predvčerajšnjim z vsem aparatom napravila pogon, pri katerem pa žal ni imela sreče.
lj Vojaška godba jutri ob pol 12. uri koncertujc v »Zvezdi«.
lj Umrli so v Ljubljani: Marija Do-leaic, hči mizar, delovodje, 2 leti. — Marija Leve, bivša kuharica, 73 let. — Marija Virant, delavka, 35 let.
lj Nesreča. Ko se je včeraj igral pred hišo št. 250 v Rožni dolini lllctni Alfred Bernik, je spodrsnil ter padel in si pri padcu zlomil levo roko. Dečka so stariši peljali v deželno bolnišnico.
lj Umrla je včeraj v deželni bolnišnici 10 letna Frančiška Flegar, učenka 4. razreda Lichtenthurnovega za- s voda in hčerka gostilničarja g. Flegar ja na Zaloški cesti. Žalujoči rodbini naše iskreno sožalje!
lj Defravdant pobegnil v Zagreb ali v Ljubljano? Zagrebška policija je
Modefyl9«J
7/a.oHP «/joHBr|
l6/4oHP fl I K^
i
omo!>ily
Laurin & Klemeni
akc. družba.
Tovarna v Mladi Boleslavi.
Naročila sprejema: A. PARZER• MtlHLBACHER, Impeiial« garnge, Graz. Pestalozzistrasse 37.
bila 2. t. m. obveščena iz Belgracla, da je uradnik neke tamošnje tvrdko, po imenu Dragutin Antonovi«?, poneveril 13.000 K in pobegnil kot domnevajo v Zagreb ali Ljubljano. Star je 29 let, visoko zraščen, s plavimi lasmi, rjavili oči. Imel je nekoliko brade ter jo bil oblečen elegantno. Zasledujejo ga s tiralico.
Ij Pozikušen vlom. Včeraj, dne 1. t. m., ob tri četrt na 12. uro ponoči so hoteli tatovi vlomiti v gostilno pri Ribiču na Karolinški zemlji, in sicer iz vrta skozi gostilniška vrata. Gostilničar in družina so šli že spat, kar zasliši gospodinja na vrtu neko rahlo ropotanjc. Ko pa vnovič bolj močno zaropoče, pogleda skozi okno iz prvega nadstropje in vidi. da so pred vrati vlomilci. Nato zakriči in pokliče svojega moža, nakar jo nočni gostje popihajo. Pozneje sc jc dognalo, da so prinesli domačo žrt na vrt, da bi z njo dvignili vrata, kar pa sc jim ni posrečilo, ker so se z ropotom izdali. Sled imajo za njimi.
lj Nogometna tekma Gradec-Ljub-ljana. Jutri igra prvo moštvo Ilirija proti prvemu moštvu graškega Rapi-da. Ne bomo izgubljali veliko besedi. Ako hoče kdo videti tolpo in imteresant-no tekmo, ima tu priliko. Tekma se vrši na kluhovem igrišču za dirkališčem in se prične točno ob 3. uri popoldne. — Vstopnina: zaklopni sedež 2 K. navadni sedež 1 K, stojišče 60 vin. — Tekma se vrši ob vsakem vremenu.
lj Društvo jugoslovanskih uradnikov denarnih zavodov — krajevna skupina Ljubljana — priredi prihodnji torek, dne 7. t. m., ob 8. uri zvečer svoj četrti prijateljski sestanek v restavraciji Mraka na Rimski cesti. Ker se bo na tem sestanku razpravljalo o raznih težnjah društva in uradni-štva denarnih zavodov sploh, vabimo vse gg. tovariše člane, da se sestanka zanesljivo udeleže. Dobrodošli pa so tudi gg. tovariši nečlani. — Odbor.
■
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306-2 m, sred. tlak 736 0 mm
1 Cas opazovanju	S tanj o Imro-rnetru V M t/t	Tempe- rut ura pO Celziju	Votrovi	Nebo	11-i = 5 C -f " - w >
9, rveC.	738 5	144	sl. zab.	4&SI10	
7. zjutr.	736 8	<J5	sr. svzh.	del. obl.	00
| 2. pop.	734-9	180	sr. jjzah.	dež	
Srednja včerajšnja temp. 14 2", norm. 12-5'.
Slolioko potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijate-® ' ljem in znancem prežalostno vest, da je naša iskreno ljubljena, nepozabna hčerka, nad vse dobra sestrica
FANI
učenka IV. razreda Lichtenthur-novecja zavoda
včeraj, 3. oktobra ob 7. uri zvečer po kratki in mučni bolezni, previ-dena s sv. zakramenti za umirajočo, v 10. letu starosti mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage rojnice sc vrši 5. oktobra ob pol 4. uri popoldne iz mrtvašnice deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Drago hčerko in sestrico priporočamo v blag spomin in molitev.
V Ljubljani, 4. okt,. 1913.
Žalujoča rodbina FLEGfLR.
Mesto vsakega posebnega obvestila.
ZAHVALA-
Skrbna postrežba I
Ostanki »»18 K
lepo izbrani kanafasi, flanele, modro-tisk, belo blago, itd. vse najboljše kakovosti, dolgi 3—12 m (vzorci ostankov se ne pošiljajo). Tudi sicer kupite la-neno in bombažasto blago: platno, blago za rjuhe, damast, kanafas brisače, barhente, flanele za gospodinjstvo in oprave za neveste najceneje pri znani podkrkonoški tkalnici 2712
Janšu, tkalnica Cerveuu Kosleiec št J, CešHo
Vlorol vsakomur zastonj In franko! Flilte ponj« i* danes.
Tržne cene.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 4. oktobra 1913.
Pšenica za oktober 1913 . . .	10'54
Pšenica za april 1914.....11 40
Rž za oktober 1913.....8-10
Rž april 1914....... .	8-92
Oves za oktober 1913 ....	7-62
Oves april 1914.......8-91 s
Koruza za maj 1914.....6 62
Povodom smrti našega dragega, iskreno ljubljenega očeta
FRANCA LEMČE
posestnika In gostilničarja v Klečali
izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prisrčno zahvalo za izkazana sočutje in mnogobrojno spremstvo ranjkega na zadnjem potu.	3068
Posebno se zahvaljujemo preča-stitim gg. duhovnikom, ki so na prvem mestu opravljali pobožne molitve za ranjkega in ki so nam bili kakor gg.: svemik Zupan, gimn. profesorji dr. Knific, Rreznik, Arh, Kržišnik in Prešern ob očetovi bolezni v posebno tolažbo, in ostalim gg. profesorjem zavoda za udeležbo pri pogrebu. Prav prisrčna zahvala g. gostilničarju „Racu" za njegovo zvesto prijateljstvo, ki ga je ohranil ranjkemu do groba, teti Dori, ki je s plemenito požrtvovalnostjo do zadnjega izdihljaja stregla svojemu bratu, vsem darovalcem krasnih vencev, si. učiteljstvu, šolski mladini, gasilnim društvom Ježica, Sto-žice itd. Vsem tisočera zahvala!
V Klečali, 4. vinotoka 1!)13. Žalujoča družina Lenče.
m ti
n
ran
enična moka
.JAKO
DJakovski valjčni mlin d. d. v Djakovu.
Komisijska zaloga pri R. &VRRR, Frančiškanska uttca številka 6.
LJUBLJHNii.
Da uvedemo izvrstni domači pridelek, ki smo ga spravili na trg pod znamko „Jako", ga oddajamo tudi v vrečah po 25, 50 in 100 kilogramov in notiramo naše najnižje cene, ki jih prirejamo vedno pšeničnim cenam primerno, in priporočamo, da ga za po-skušno naročite.
Cene veljajo za 50 kg inklusive vreča iz komisijske zaloge v Ljubljani, in se dostavlja mestnim odjemalcem proti 50 vinarjem za užitnino in dostavljanje za vsakih 50 kg franko na dom ter jemljejo nazaj prazne vreče, in sicer one za 100 kg po 82 vinarjev, za 50 kg po 40 vinarjev in za 25 kg po 22 vinarjev.	3077
, . . znamka Jake po K 17'30
jill
1
5} (i
U O N O
04
|Št. 0 najfinejši izvleček .
1	enaka za žemljo . .
2	posebno fina moka za dom. kruh........... „
3	posebno fina moka za go- • spodinjstvo ....... „
4	najfinejša moka za gospodinjstvo ......... „
5	fina moka za gospodinjstvo „
6	„ .. „ črni kruh . . „
I Moka za krmo..........,
j Pšenični otrobi, jamčeno čisti,drobni „
debeli
?!	?? !?	16-60	
?!	?? »	16-—	
?!	?? ??	15-30	o
			
!!	?! ??	14 20	
??	!? ?!	13-—	o
!!	?! ??	11'60	
!?	?? ?!	7-50	11
!!	?! ?!	6-40	
??	?? »	6-40	
II
m
m d
m p
p išl
m
H
ŠF9
3078
II
Občinski svet ljubljanski ima za leto 1918 oddati dvajset mest »Cesarja Franca Jožeia vladarsko-jubilejne ustanove mesta Ljubljane za onemogle ljubljanske obrtnike«, vsako mesto po 1.00 kron. Obdarjencem se bodo dotični zneski izplačali dne 2. decembra t. 1.
Pravico do te ustanove imajo brez lastne krivde obubožani obrtniki obojega spola, ki so vsaj eno leto v Ljubljani samostojno, na svoje ime, upravičeno izvrševali kak obrt, ali pa vdove obrtnikov, če so po moževi smrti njegov obrt upravičeno vsaj eno leto nadaljevale.
Te obrtne okoliščine morajo biti v prošnji in njenih prilogah nepobitno dokazane in tudi naveden pravi vzrok obubožanja.
Prosilci in prosilke, ki v Ljubljani prebivajo, so enako upravičeni ne glede na svojo domovinsko pravico in državljanstvo. Pri njih odloča le ubo-štvo in vrednost.
Med prosilci pa, ki ne prebivajo več v Ljubljani, imajo oni, ki imajo ljubljansko domovinsko pravico, prednost.
Prav tako imajo ob sicer enakih razmerah prednost oni prosilci, ki ne vživajo zase ali za svojce občinske stalne podpore, ali meščanske podpore ali pa preskrbe v ubožni hiši.
Prošnji je vsekakor priložiti domovinsko izkazilo in pri onih prosilcih in prosilkah, ki niso v Ljubljano pristojni, tudi izjavo domovnega občinskega urada o tem, imajo li vžitek kake stalne občinske podpore in v kateri izmeri.
Prošenj, ki teh okoliščin ne bodo izpričevale z vso jasnostjo, se ne bo vračalo prosilcem v popolnitev, temveč se nanje kratkomalo nc bo oziralo.
Prošnje je vlagati
na vložnem zapisniku podpisanega mestnega magistrata.
Hlastni magistrat
dne 1. oktobra 1913.
v?
P. n.
Blu d en c, 1./10. 1913.
Tem potom usojamo si vljudno naznaniti, da smo poverili samoprodajo naših izdelkov tvrdki
v Ljubljani;
zahvaljujemo se za izkazano nam zaupanje in prosimo, da se v bodoče naslavljajo dopisi in naročila na imenovano tvrdko.
Velespoštovanjem
Vd. Lutz & sinovi.
mm
L J?*? .
f«.4; A-••»»•«']£ V	h
mmm
Ljubljana, 1./10 1913.
P. n.
Z ozirom na onostransko naznanilo si usojamo najvljudneje javiti, da smo prevzeli od tvrdke
Vd. Lutz & sinovi
v Bluriencu
samoprodajo njenih izdelkov in prosimo vljudno, da se nam prijazno nakažejo cenjena naročila, ki jih bomo, kot običajno, izvršili kar najbolje.
Velespoštovanjem
Fr. latas & F. F. Vidic k Konp.


!!!
— Prijatelje našega Usta prosimo, da agitirajo za nove naročnike. Mnogo je še slovenskih hiš, gostiln in trgovin, kamor zahajajo naši somišljeniki, a še niso naročene na „,Slovenca". Agitirajte za nove naročnike! 31=3
dne
-|r—ti -n----ll-1
Sprejme se spreten •	v
I
pri Jos. Klemenčiču, trgovca s speče-rijo in manufakturo v Kamniku. 3574
Kot kuharica
Zeli dobiti službo pri kakem gosp. duhovniku, ali pa ::	pri kaki družini zanesljiva
tudi kot fllulllu oseba. Naslov pove uprava tega lista pod številko 3073.	3073
Kuharica
Sprejme se takoj za kuharico v boljšo hišo blizu Ljubljane pridna in poštena oseba z dežele. Naslov v upravništvu „Slovenca" pod številko 3079.	3070
Dekle s Koroškega
staro 17 let, vešče slovenščine in nemščine v govoru in pisavi, išče službe strežnice, varhinje otrok ali sobarice v kaki krščanski, narodno-misleči družini. Več pove upravništvo lista pod štev. 3006,
bencin motorja
dobro ohranjena, eden za 15 konjskih sil, drugi za 8 konjskih sil močan, sta po jako nizki ceni na prodaj. Motorja se vidita v obratu. — Naslov se izve pri upravništvu „SLOVENCA". 3061
Zlato polnilno pero
9
Varnostni sistem, natančen izdelek, 14-kar. zlato pero z iridium-konico, najboljši trdi gumi, cena K 14'—, 16-—, 18-— :n višje.
Penkala polnilni svinčnik
K 1-20, razkošno opremljen K 1-80 in 2 40.
Dobi se povsod.	2999
Več vrst sodov ima na prodaj A. Repič, so-darski mojster v Ljubljani, Trnovo.	2633
Priporočam slavnemu občinstvu v Ljubljani in okolici svojo veliko zalogo raznovrstnih
enostavne do nujfinejše izvršitve, daljo grobnih okvirjev, plošč in raznih drugih v kamnoseško obrt spadajočih predmetov.
Ker se razproda vsa zaloga spomenikov, se prodajajo isti za lastno ceno.
Ignaeii Čamernikova vdova
Ljubljana, Komenskega ulica 26.
2781 5
Št. 3942/13.
Dne 15. oktobra 1913 ob 11. uri dopoldne sc bo vršila na parni žagi v Črnem Vrhu nad Idrijo prisilna
javna dražba lokomobila
št. 12.421, 12 konjskih sil, tvrdke R. Wolf — (Magdeburg—Buckau). Lokomobil je rabljen, a prav dobro ohranjen.
Po strokovnjaku cenjena vrednost znaša 5000 K; ponudbe pod tretjino te vrednosti se ne bodo sprejemale.
Kupnino je takoj ob koncu dražbe izročiti v gotovini dražbo vodečemu uradniku.
Lokomobil se lahko ogleda na imenovani parni žagi na dan dražbe od 9. do 11. ure dopoldne. Natančneje podatke se poizve lahko pri c. k. davčnem uradu v Idriji.
Jamstva c. k. okrajno glavarstvo ne prevzame nikakega.
C. kr. okrajno glavarstvo v Logatcu
3040
dne 30. septembra 1913.
Af oderne krasne blu^e
iz svile, gaza, čipk, etaminay volne in barheta, vrhnja in spodnja krila, pletene jopet vse v največji izbiri po zelo ugodnih cenah	3028
v modni in športni trgovini
P. MAGDIČ, LJUBLJANA
nasproti glavne pošte.
Št. 25.
Razpis.
23
in
za
ICO II
(Gorenjsko).
Načrt vsebuj: 12 učnih sob, telovadnico, risalnico, prostore za kuhinjski in gospodinjski tečaj, stanovanje za nadučitelja, pisarno za nadučitelja, sobo za učila, posvetovalnico in stanovanje za šolskega slugo.
Najboljši načrt dobi nagrado 900 K, drugi 650 K in tretji 450 K.
Načrt, ki se bo dejanjsko sprejel, je s to nagrado kupljen v last, nc da bi sc zavezal krajni šolski svet dotičnemu stavbo oddati.
Prvotni razglas je s tem razveljavljen in se rok podaljša do 1. decembra 1913.
Pripomni se, da generalni projekt ni na razpolago pri c. k. okrajnem šolskem svetu.
Krajni šolski svet tržili, Goreulski.
3009
dne 3. oktobra 1913.
xmxmmnmxmxxmxKxxmK
X Izboljšajte promet g	0kusjte	g
K v svoji gostilni z izvrstnim cenenim Jg	^
x - plzenskim pivom - X *st0 p',vo, v!,ovans'<em K
H iz Češke delniške pivovarne v Čeških H Grandhotelu ,.Balkan" Trst, \ JJ Budejevicah. Največja čisto slovanska ES? via della Caserma in v slo-pivovarna. Zaloga v Ljubljani: V. H. iS vanskem hotelu Lacroma
ST" ROLIDM AMM	--- ~7n—"T"
na Gradu.	X
3453 J^J
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
ROHRMANN. Zaloge v Zagrebu, p Trstu, Pulju, Zadru i. t. d.
št. 1910.
liHn i
Razpisuje se natečaj na mesto
cMtnskega zdravnika
s sedežem v
Letna plača je K 3000, vrhutega dobi zdravnik brezplačno stanovanje.
Za zdravljenje bolnikov pobira takse, fiksirane po §§ 10 in 31 organiškega pravilnika.
Za zdravljenje bolnikov izven okrožja, od 2 km od sedeža pripada zdravniku pristojbina 54 vin. za km (tour-retour) v ime potnih troškov po nevoznih potih, po voznih 40 vin. od km.
Zahteva se: vzposobljenje v celokupnem zdravništvu, avstrijsko državljanstvo in poznavanje hrvaškega jezika.
Zdravnik ima lahko domačo lekarno, ako mu to dovoli politična oblast.
Čim občinski zdravnik doseže definitivnost, ima pravico do pokojninske preskrbe za sebe, vdovo in sirote temeljem zakona ocl 12/VIII. 1907, št. 42,1. p. z.
Drugi pogoji so razvidni v organičnem pravilniku pri tem uradu.
Pravilno opremljene prošnje prejema podpisano do 30. novembra 1913.
Nastop službe po dogovoru, a najkasneje 1. februarja 1914.

dne 29. septembra 1913.
3041
Načelnik:
N. Orlic.

Vedno najnovejše
klobuke cilindre čepice perilo kravate itd.
od preproste do najfinejše izvršbe.
■■■■■BPHHHHaMRiaBnni^BV-.tr*^ .v.: irrrviBBiGSHBHI
Književnost.
Slovar, laško - slovenski, za šolo, potovanje, branje in kupčijo. Sestavil dr. Josip Valjavec. Cena za vezan izvod 4 Iv 50 vin., za subskribente, t. j. za one naročnike, ki se oglasijo, še preden slovar izide, znaša cena samo 3 K 00 vin. za vezan izvod.
Ta slovar sla že dalj časa občutno pogrešali obe narodnosti; saj imamo Slovenci poleg Nemcev še največ stika z Italijani in posebno v naših južnih obmorskih pokrajinah je znanje laškega jezika za Slovenca neobhodno potrebno. Ker živita obe narodnosti v trgovskem in obrtnem oziru v ozki zvezi med seboj, je bila želja po takem slovarju od dne do dne splošncjša in izrazitejša.
Dr. Valjavčev slovar je sad dolgoletnega truda in bogatih skušenj. Prireditelj je praktični učitelj laščinc, ki natančno pozna italijanski in slovenski jezik, ter je v svojem temeljitem delu zadostno in pravilno upošteval potrebe in lastnosti obeli jezikov. Slovar obsega izredno bogati besedni zaklad in je tudi v podrobnostih obdelan tako skrbno, da bode vsestransko ustrezal. Nad vse dobro bo služil uradom, šolam in zasebnikom.
Kljub svoji obširnosti ima slovar, ki obsega več nego 40.000 besedi in premnogo najbolj rabnih fraz, kaj priročno obliko. Pri vseh besedah so zazna-menovane tudi nepravilnosti, naglas, pri samostalnikih spol, itd. Slovar jc tiskan namreč na tankem papirju in z izredno finimi, nalašč v ta namen naročenimi črkami. Da je slovar kakor jezikovno tako tudi tehnično na višku, dokazuje dejstvo, da se je tiskal z vsemi pripomočki moderne tehnike in je zahtevalo to delo nad eno leto časa.
Prepričani smo, da bodeta ta slovar z enakim veseljem pozdravila oba naroda in enako pridno posegla po njem.
Slovar sc dobi in naroča v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
3009
Fini trapistovski sir izdeluje in pošilja po zmernih cenah Franc Jesenovec, mlekarna. Preserje pri Ljubljani.
V torek, dne 7. oktobra t. i. ob 9. uri dopoldne
bo v Križevniški ulici št. 2, II. nadstr.
prostovoljna dražba.
raznega pohištva in obleke, ter juri-dičnih in drugih knjig. 3039 Mož srednje starosti išče službe kot
pisarniški pomočnik
Sprejmem pa tudi službo vratarja
pri kakšni tovarni ali kaj primernega. Ponudbe naj se blagovoli poslati na upravništvo »Slovenca" pod št. 2989.
dobro izurjena, sprejme takoj za veliko delo IVAN ZVEZDA, kroj. mojster, Jesenice, Gorenj.
se sprejmeta takoj pri Anton Butara, Novomesto, trgovina s špecerijo in železnino. 3017
Izurjena
prodajalka
mešane stroke želi premeniti službo. Naslov pove upravništvo Slovenca" pod štev. 3007.
Kontorislinio
I
8
i
Slovenko, katera ima lepo
pisavo in zna pisati na stroju, sprejme Vydrova tovarna hranil, Praga VIII. - (NB. Želimo prepis spričeval iz meščanske in trgovske šole. Mesečna plača K 00'—. Oni, ki bode pa sprejeta, se povrne £ vožnja v Prago.	3056 ^
PAZITE na tu označene prvo in najboljše dvorne tovarne: Bosendorfer, Holzl & Hcitzman (neprekosljivi pianini z I.exoffovo
mehaniko) Rudolf (no zamenjajte z Anton) Stelzhammer (najboljši krilni klavirji amer. sistema), Bratje Stingl, Czapka, Laub. & Gloss (veliki "1 /, okt. kone. pianini). Hdriigel (amer. harmoniji od 90 K naprej). Vzlic vsem poizkusom ne dobe od tu omenjenih najbojjših tvornie nobenega klavirja zavisti bledi trgovci, ki se drznejo slepiti javnost o „dobicm blagu" dasi niti jednega pomembnega fabrikala nimajo v zalogi, kar se blagovolite osebno prepričati. Kot glavni zastopnik gorenj, najboljših tvornie opozarjam, da imam Izključno jedino le jaz vodno 20—30 teh fabrika-tov na izbiro. Svarim prod nakupom event. falzifikatov in navideznega po-
felna. Prodajam po tovarniških cenah z znatnimi popusti in tudi na obroke od K 15--— naprej brez zadatja in 10 letno postavno garancijo. -- Uglaševanje in popravila strokovno solidno in ceno. Zamena naj- ££9gf««|f y £tP07Hifa učitelj Glasb.Matice ugodnejša. IlIlMlIlJ&k KB1 KASBSfif in zapriseženi strokovnjak c. kr. deželnega sodišča, Ljubljana, Kongresni trg štev. 15. (Zvezda nasproti nunske cerkve.) — Največja trgovina in izposojevalnica klavirjev, vsega glasbenega orodja strun, in muzikalij na jugu Avstrije.	907
Kdor ljubi dobro Kavo
rabi kot pridatek ,.pravi zagrebški :Franck:" z kavinim mlinčkom. — Kdor ga še ne vporablja, pogreša najboljše.
erap 45/25.842
Brzojavni naslov: BJ1JEC, LJUBLJANA.
* ANT. B
558 (1) umetni in trgovski vrtnar.
LJUBLJENJI, Pod Trančo štev. 2.
zaloga SUMll V@I1C@V
Izdelovanje šopkov, vencev, trakov
: z napisi i. t. d. — Zunanja naročila točno :
Vrtnarija je na Tržaški cesti 34.
3033 3-1
V deželni bolnici v Ljubljani sta popolniti dve mesti sekundarijev. Službena doba sekundarija v deželni bolnici traja dve leti lahko pa se podaljša za eno ali dve leti, če sekundarij za to prosi.
Adiutum, ki ga dobiva sekundarij, odmerjen je v prvem službenem letu z 2000 K, v drugem letu z 2400 K in od tretjega leta dalje z 2800 K. Poleg adjuta ima sekundarij prosto stanovanje v deželni bolnici.
Sekundarij ne sme biti oženjen in tudi ne sme izvrševati zunanje zdravniške prakse.
Prosilci za razpisane službe predlože naj svoje s krstnim listom, z dokazili o usposobljenosti in o znanju slovenskega in nemškega jezika podprte prošnje
do 22. oktobra 1913
vodstvu deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 1. oktobra 1913.
Visoko, moderno podobo, lepoto linij, udobnost dajo same
Warnev*ja Rust Pro©f
STEZNIKI
(Originalno amerikanski izdelek).
Se pere kakor vsako drugo perilo, ne da bi se od stranilc vloge, ffif Za vsak kos se jamči.
Edina zaloga v Ljubljani:
josipinci podkrajšek,
Ljubljana, Čevljarska ulica št. 2.
priporoča fudi veliko zalogo higljeničnega perila, Jagrovega in Tefra ter vse druge modne predmete najboljše kakovosti.
Narolila po pošti se izvršujejo tof.no.
Kuharica
išče službe pri kakem samostojnem gospodu ali v župnišču. Naslov: Marija Šabot, Reka. Fiume, Vila Erika, Steinacker.	3014
Razpisuje se služba
v Št. Jakobu ob Savi.
Dohodki 700 kron s prostim stanovanjem in zelenjadnim vrtom. Nastop po dogovoru čimprej e. 3000
Za mizarsko obrt sprejmem takoj
V8JOI1C5S3I
poštenih staršev ter primerne starosti. Jakob Kregar, mizarski mojster, Viž-marje 2, p. Št. Vid nad Ljubljano. 3018
flnton
krojač v Ljubljani Sv. Feira c^ta 14,
se priporoča sl. občinstvu za mnogobrojea poset zlasti pa preč. duhovščini v izdelovanju vsakovrstne duhovniške obleke (talarjev itd.), i/. trpežnega in solidnega blaga, po nizkih cenah. 811 52
Sprejme se takoj V
zdrav, krepak, zanesljiv in poštenih krščanskih starišev, s primerno šolsko izobrazbo in ki ima veselje do trgovine. Ponudbe naj se blagovolijo poslati na tvrdko: I. KUŠIjAN, trgovina z mešanim blagom, Kranj (Gorenjsko).	3037
V MENGŠU
s špecerijo, pivo-, vino- in žganjetočerc ter trafiko se ugodno	2888
tfcšgT odda v najem ozir. proda.
Vprašanja na J, Jenko, Mengeš štev. 95.
fino, sočno šunko (gnjat). kranjske klobase, prekajeno meso, slanino s papriko, najboljši pristni emendolski sir ter sladko čajno surovo maslo priporoča
tvrdka J. BUZZOLINI, Ljubljana,
Stritarjeva ulica.
Vsakdanje pošiljatve od najmanjše do največje množine po najnižji ceni.	2578
Radioaktivno termalno kopališče
Toplice na Kranjskem. S?,.°„VJ
Postaja dolenjske železnico Straža — Toplico. Akratov vrelec 38» C, ki daje nad 30.000 hI radioaktivne termalne vode na dan. Zdravljenje s pitjem in s kopanjem. Izredno uspešno proti putiki, revmi, neuralgi.ii (trganju), ženskim boleznim in drugim. Velika kopališča, posebne in močvirne kopelji. Elektroterapija in masaža. Ravnateljstvo: Kopališki zdravnik dr. Konstantin Konvalinka. Zdravo podnebje. Gostogozd-nata okolica. Bogato opremljene sobe. Izborne in cene restavracije. Prospekte in pojasnila daje brezplačno kopališka uprava. 976 66
zadosti velike za kompletno moško obleko, hlače, paleto, ženske kostnme, plašče, suknju itd.
Izvoz sukna Kari Kaspcr
Innsbruck 332.
ki so se pri meni v velikih množin. nabr., dajem, da se jih čim-
Ereje izne-im, glob. pod ceno!
Zahtevaj lc
vzorce ostankov
blaga za moške in ženske obleke poStnine prosto.
TrZlSke novice.
t Slomškova zveza za Gorenjsko jc
zborovala minoli četrtek v Tržiču v društveni dvorani. Udeležba jc bila izredno velika. Navzočih je bilo blizu petdeset zborovalcev. Navzoč jc bil tudi c. kr. okrajni šolski nadzornik gospod Simon. Po otvoritvenem nagovoru gospoda predsednika* Petriča jc pozdravil najprvo tržiški gospod župnik in predsednik krajnega šolskega sveta zbrano krščansko učiteljstvo, za njim v imenu trga gospod župan Ahačič, za društvo Sv. Jožefa njega predsednik gospod Salberger. Nato je imel skiop-tično predavanje gospod profesor Ko-matar »o stoletnici zopetnega združenja Kranjsko z Avstrijo«. Zanimivo je opisoval gospod profesor boje, ki so so vršili tedaj med Avstrijci in Francozi ravno v tržiški župniji na Ljub^lu tja doli proti Kranju. — Po predavanju je bil občni zbor »Slomškove zveze« za Gorenjsko. Ostalo jc pri starem odboru. Slednjič se jc sklenilo prirediti prihodnje zborovanje v Radovljici'dne 19. novembra.
t Pevski cerkveni zbor iz Št. Vida nad Ljubljano, broječ 28 oseb, se jc mudil v ponedeljek pri nas. Pod vodstvom gospoda župnika Zabreta je zapel izborni zbor v gostilni Jeglič več ljubkih narodnih pesmic.
t Društvene zadeve. Pretekli torek je začel s predavanji gospod župnik Potokar. Govoril je o razmerah na Balkanu po sklenjenem »miru«. — Predavanja sc vrše vsak torek ob 8. uri zvečer. Dostop imajo poleg Marijinih družb tudi ostale krščanske organizacije. — V ponedeljek zvečer je predavanje za ženske. — Moški zbor bo poučeval ob torkih po predavanju gosp. kaplan Gole, ženski zbor ob četrtkih g. kaplan Čadež. — Telovadni odsek priredi dvema, k vojakom odhajajočima članoma poslovilni večer v nedeljo, dne 5. oktobra ob 8. uri zvečer v gostilni g. Ruecha. — Petnajstletnico obstoja praznuje dekliška Marijina družba z velezanimivim programom prihodnjo nedeljo.
Idrijske novice.
i Čudeži. Ob enem zadnjih samo-»imorov sc je menda rogala »Zarja«: Poglejte, celo klerikalni agitator jc bil, pa sc je le obesil! Res čudne reči se včasih gode. Tako je bilo z glavo zmajati, ko so pravili, da je hudi klerikalni agitator podaril svoje knjige social-demokraški mladinski zvezi. Pa šc večja čudesa je bilo opazovati, ki se niso prav nič skladala z možakom katoliške stranke. Vse pa jc postalo jasno, ko smo zvedeli, da je v obešenčev mrliški list zapisal zdravnik za vzrok samo-umora »zmedenost vsled alkohola«. Torej kljub temu, da je bil svoj čas marljiv klerikalec, sc jc obesil, seveda ne zavoljo klerikalizma, ampak alkoholizma. Tako zdela alkohol najboljšega moža. Zdaj naj pa »Zarja« še to pove, kar ji je clobro znano, v kateri prodajalni prodajo največ alkohola, pravega špirita, ki jemije ljudem pamet, da delajo take alkoholne čudeže, kakor smo jih zgoraj navedli! V krščanskem gospodarskem društvu sc ne proda niti kaplja žgane pijače.
i Povišane doklade. Naš občinski odbor je sklenil v seji dne 14. septembra zvišati doklade na 6%. Proti temu sklepu sc je vložil rekurz in radi tega se »Slovenski Narod« silno jezi. Razume se, da je zopet Os\valcl vsega kriv. Mi bi našim občinskim očetom le pripomnili, katera občina v zadnjem četrtletju zvišuje doklade in katera višja oblast kaj takega potrdi. To je pač za davkoplačevalce mučno in za do-tične uradnike tudi. Marsikateri jo plačal meseca oktobra vse davke, da jc vendar že enkrat prost. Sedaj naj mu pa v decembru hodi davčni sluga v hišo, češ, še toliko manjka na letošnjih davkih. Jn davčni uradniki so sc dolgo borili, da so preračunali posameznemu vsoto, katera nanj pripada in sedaj naj še enkrat koncem leta dodatek preračunajo. Ako bi tudi uradniki rade volje to storili, nam ni pač noben slučaj znan, da bi višja oblast to potrdila. Ako je teclaj rekurz kaj takega spodbil ali vsaj spodbiti skušal, sc je vsaj s tern pokazalo, da v Idriji so vendar še dobe taki, ki skušajo blumažo pokriti. Naši zastopniki, ki so sc žo opetovano izrazili, da čo so proračun za reveža prekorači, nc bodo temu ugovarjali, ker vendar reveže ne moremo na cedilu pustiti. In noben račun sc koncem leta ne sklene, cla bi bilo v vseli točkah do vinarja izrabljeno. Ako kaj ostane, se v novoletnem računu prenese med dohodke, ako zmanjka, sc vpiše med izdatke. Samo pri nas menda tega ne vedo. Čudno se tudi vidi, ako denarja manjka, pa
vendar še hočejo hišo za 6000 K kupiti, v kateri bi stanovala lc ena mala družina, menda zato, cla bi sc stavbeni za-chugi iz zadrege pomagalo. Nazadnje lahko še pridemo do tega, da bi občina tudi prevzela »Sokolski dom«, ki se nahaja v velikih denarnih zadregah. Vsaj tako tarnajo člani, da nc morejo več vzdrževati dragega poslopja. Reda in pravega gospodarstva se še pri nas niso priučili iu ako jih kdo na to opomni, so pa zelo nejevoljni in hudi ter po časnikih obirajo nasprotnike. Razume se, da si s tem ne bodo zbolj-šali položaja.
in modno lilago za gos-spotln in gospo ilobo zasebniki li a i b olj p iz prvovrstno izvozno hišo 2306
I^KNA
= Prokop Skorkovsky & sin =
RtdMPeLGCMo).
Velika izbora. — Vzorci na zahtevo iranlto. Isa zelje clauio napraviti moške obloke tukHj.
Kdo hoče uro zastonj!
Da vse seznanimo z našimi izbornimi arami, razdelimo 5000 ur zastonj. Pišite svoj naslov na dopisnici tovarni ur
mu mi in, lil., 2,
Postarat 45, FachNr. 366.
Ovratnike
za prečastito
duhovščino
priporoča Josipina PodhrajSeh
LJubljana, Čevljarska ulica štev. 2 ^ — Naročila po pošti se izvrše točno. — S
Stolpne ure
izdeluje RICHARD LIEBING. zapriseženi veščak in cenilec c. kr. trgovskega sodišča dunajskega na Dunaju XIII 10, Speisingerstrassc 66, za cerkve, mestne hiše, graščine, vojašnico, šole, tovarno itd. v najnovejši najboljši konstrukciji ili solidni izvršitvi. Gradim tudi električna samo-navijanja pri novih kakor tudi pri obstoječih stolpnili urah ter izvršujem vsakovrstna popravila stolpnih ur. Cerkvam in občinam dobavljam tudi na obroke. Prora-čuni brezplačno. Pri vprašanjih se žele povsem enostavne skice in mere, na željo si pa tudi te preskrbim sani.	2519
Zlate svetinje: Berlin, Pariz, fiim itd.
Proda se poceni
z gospodarskimi poslopji, posebej ali pa z gruntom vred na Čatežu poleg Brežic. Hiša jo nova, enonadstropna, obstoječa iz (i sob s pritikjinaini, pripravna za trgovino ali za obrt ali za letoviščarje in kopalno goste v ("atežkih toplicah. Več pove Ana Spilek, lastnica na Čatežu ob Savi št. 24. 2977
D mača najnovejša
Franca Jožefa cesta 3

sc priporoča cenj. p. 11. občinstvu v nakup
narejenih oblek.
Sprejemajo se naročila po meri, ter se izvrše točno in solidno.
Založniki c. kr. priv. juž. železnice. Solidna postrežba. — Najnižje cene.
Proda ali v najem se da ! pod ugodnimi pogoji !
s turbinsko žago
na štiri kline in cirkularjem
na lepem prostoru tik ccstc. Soteska 18 p. Moravčah. 2959
2808
3-1
Elegantni inoSki ali ženski čevlji na zadrgo iz pravega usnja, podobni kakor kazo slika, izdelani po najnovejši tasoni, z dobro podkovanimi, močnimi podplati, v vsaki poljubni velikosti, zajamčena trpežnost, vsak par le kron o-— proti povzetju, se dobe od tvrdke Schiich^er Leopold, Dunaj XVI/3, Lerchenfeldergurtel 5.
Nikak riziko. — Zamena ali denar nazaj.
Več voz
1387
skega gnoja
se odda. Vprašanja na Oroslav Dolenc, Ljubljana, V/olfova ul. 10
ildlllllMNu

pošiljato vzorce«
cefirja, blagn za postelje, flanele, bartienta, in leta, grizota, damast-gradla, belega blaga, brisač žepnih robcev, kakor tudi platna in bombaže-vilic ter vsakovrstnega blaga, ki ga razpošilja po čudovito nizkih cenah tkalnica
Henrik Goldschmied, Bistra 118
pri Novem Mestu ob Meti, Češko.
40 metrov ostankov lepo sortiranih, flanele, barhenta, modrotiska, kaneva itd. prima kakovosti, 16 K. Iiavno isti ostanki najlepše kakovosti 20 K. — Od ostankov se ne pošiljajo vzorci.
Prva slovenska Izdelo-valnlca mostnih, živinskih In drugih tehtnic za trgovino In obrt, stavbeno In umetno ključavničarstvo
IVAN REBEK
CELJE, Poljska ulica 14
priporoča svoje tehtnice. — Ceniki na razpolago brezplačno In franko.	2163
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■Baaaa
im posestvo
v Škofičah ob Vrbskem jezeru, 28 oralov aron-diranega sveta, in sicer (i oralov njiv, (> oralov sladkih travnikov, !) oralov gozda, na katerem je lesa v vrednosti 5000 Iv; 2 orala pašnika in lep sadni vrt. Poslopje novo zidano, obokau hlev, samo poslopje vredno 12000 K, lepa lega, pripravno tudi za letoviščarje, pol ure od jezera, 5 minut do cerkve, šole in do ceste, se zaradi bolehnosti z vso premičnino vred za 18500 K proda. Posestvo neobremenjeno, vendar lahko en del na posestvu ostane. Več pove posestnik Anselm Alchholtzer, škofiče, pošta Vrba Koroško.	2890
. a. dež. 2ivii. in rentne. nezQ. In iamstv. zavarovalnice
sprejema zavarovanja na doživetje in smrt, ot roških dot, rentna in ljudska, nezgodna in jamstvena zavarovanja. Zavod temelji na vzajemnosti. Absolutna vur-nost. Ceno premije. Sposobni ZASTOPNIKI naj javijo svoj naslov. Prospekti zastonj in poštnino prosto. I7y0
Pozor! Pozor!
Drože — Presgerm.
Uljudno naznanjam vsem pekovskim mojstrom in trgovcem, da sem povečal svojo znano tovarno za drože in isto s parnim strojem uredil, ter mi je zato mogoče postreči brez konkurence po najnižjih cenah in z najboljšim blagom.
Cene po dogovoril, večja naročila imajo še za celo leto popust. — Naročila od 4 kg pošiljam franco. Pričakuje cenjenih naročil, beležim z odličnim spoštovanjem	3955
Make 7a!nkt»r l'rva 'i^i',ov™ drož 1 lastni Kii ITldKi ^dlOKer Krakim|,i nasip $t. 20.
Sprejme se takoj
enec
za krojaško obrl. Naslov pove upravništvo .,Slovenca" pod štev. 2983. (Znamka za odgovor.)
dobro ovinjene, stare in nove, male in velike, ima na prodaj IVAN BUGGENIG, sodarski mojster, Ljubljana, Cesta na Rudoliovo železnico št. 7.	2885 3
UUHMtKMIliul
130 lasfnil] prodajalcu.
uživajo svetovni sloves
po izborni l^ovosti l^ljub svoji neciosezno nizl?i coni Največje tovrstno podjetje v monarhiji.
Tovarnišha zaloga čevljev znamHe ft. P. 0. G. 3os. Hočevar
Prodajalna: Liliji, Slap ul. 9.
llustrovani ceniki franko in zastonj.
■ •inuuiuitlinii
20.000 parov na teden
1200 delavcev in nasiavlj.
Pozor.
□ □ E B B B □ □ □ B □ [•]
Kdor si želi kupiti v resnici dober
iviii strni Pfaffov str°j
llllllll uil UJ ki nosj na glavi in stojalu ime PFAFF" in je z desetletnim jamstvom. "Tj£Q
Velika	kakor: Waffenrad, Puch, so-
zaloga IVvJlva ijdno ljudsko kolo Kosmos in Ilirija kakor tudi vsa posamezna dela in popravila po najnižji ceni pri tvrdki
8
Fr. Tschlnkel, Kočeuje 240,
- Cenik brezplačno in poštnine prosto. --
Pri demoliranju deželne, nekdanje Po-gačnikove hiše v Salendrovi ulici (Breg)
jc naprodaj vsakovrsten
stavben materija!
strešna in zidna opeka
stavben les kamenje za nasipanje
(šuta) itd. Povpraša se na licu mesta.
Specialiteta K 20'
F. L. Popper čevlji \
higijenični čevlji za otroke,

— za gospode m gospe eo
■» nogam najbolj priležni, 91 lični in najboljše kakovosti
®	Naprodaj samo pri
\ JULIJI ŠTOR, Ljubljana
^	Prešernova ulica štev. 5.
Goiserski čevlji za turiste,
•v....
Cena: 12*50	0939 (62) Cena; 16-50
Samo 5 dni z brzoparniki francoske družbe!!
Najkrajša vožnja iz
Mavre 11M ¥ork
Veljavne vozne liste za vse razrede in vozne listke za potnike iz Amerike nazaj v domovino dobiš edino pri	1929
ED. ŠMARDA
oblastveno potrjena potovalna pisarna v
Ljubljani, Dunajska cesta 18
v hiši Kmetska posojllnlos nasproti gostilne pri „Flgovcu",
Vozne listke Iz Amerike v staro domovino po najnižji ceni. Izdaja vozne listke po vseh železnicah za prirejanje zabavnih in romarskih vlakov. Vsa pojasnila lstotam brezplačno.
A. Hauptmanira nasledniki
.ZANKL sinovi
Ljubljana.
Tvorniia kemičnih barv, lakov in firnežev
priporoča: ___
iiimniHiiiniiniiiimiiiiiiniiMiiiiimi
Oljnate batn/e
tBmH«m>iminfmniTi:'t'rimiBg*ui
Suhe barve
iiiiiiimiiiiiimiiiiiiHiiiiiiiiiiniiimiii
Emajlne bat*ve
iiiiimmiiiniiiiiiiiifimiiimmiiiiiiiii
Fasadne batn/e
iJiiiiiimiiiiHiiimiimuiiHMiiiiiiiHui
_ priporoča:
Milil....................................
vse vrste: firnežev, čopičev, lakov
umnim..............................
Mavec
(Gips)
iHiiniiiiiimnininiiiiiiiiiiiiiiiiimiiN
Olje za pode in stroje
IIHMIMElUlllltHlllItlHnUlllimUNIHM
Karbolinej
iimmimiiiiiiiimmiimiiHiiiiiiiiiMii
Haslov zadostuje:
JI. Eankl sinovi v £|ubl]ani.
Gospodinje !
Pozor!
Ne kupujte presnega tuasla ali nadomestila zanje, dokler niste poizkusile »lovite, splošno znane, svetovne znamke
BLAIMSCHEINA
MARGARINE
UNIKUNI" ni rastlinska margarina.
I B M fl V IIMtf se izdeluje iz najčistejše goveje ohistne tolšoe z visoko UralS^USSl pasterizirano smetano, ima torej največjo redilno vrednost in je resnično zdrav.
UHI5CUM" ni umeten, uego najčistejši naravni izdelek.
I INfliCIBB&Ilff j® 5TB 0 cenejši od navadnega presnega masla in Ullll»tllfl za	0 zajamčeno mnogo izdatnejši nego to.
I S&MO BLAIMSCHEIMOV 9,UHSSCUM"
je resnično edino iu pravo nadomestilo za presno maslo, ki daleč prekaša vse <u	doslej hvalisano.

J5 11
S9 J5
Izdelovanje
?,uia
kontrolo in jo to razvidno na vsakem zavitku,
ie varovano s staluo državno
Cenjena gospodinja»
/
a ■
m
Ne dajte se torej begati od drugih oglasov iu rabite za nadomestilo presnega masla za
peHenge
H
kuhanje	1771
samo	maslen kruh
BLAIMSCHEINA „1111111113" MARGARINE
Dobiva se povsod.	Poizkušnje gratis in franko.
Združene tvornice xa margarino ira presno	Oia^aj XIV.
■HRSRHBn
HlliBRRBHBIlIlll
Zaloga vseh vrst sukna, ^ platna ter manufakturnega blaga.
Manufakturna trsoulna
na debelo in drobno.
jana, Stritarjeva ul.
Sestanki nai rekrutov.
Nov pojav se javlja med nami. Med dncMnimi novicami naših časopisov se bere notica s šifro: shod za re-krute, rekrutski tečaj, rekrutske duhovne vaje itd. Do letos tega ni bilo. Bili so sicer tu in tam dobri duhovniki, ki so pred odhodom povabili domače vogake-novince na prija/teljski razgovor in so jih opozorili na to in ono; toda da bi se zbirali vojaki-novinci iz cele dekanije, iz celega okraja k skupnemu sestanku, tega nismo slišali.
Misel o pripravi rekrutov na bodoči stan ni vzklila med Slovenci; pri-romala jc k nam od Nemcev iz »rajlia«, dasi so bili isti razlogi in vzroki kot pri Nemcih tudi pri nas merodajni, da smo jo jeli udejstvovati.
Pri Nemcih je namreč jel z duhovnimi vajami za rekrute redovnik o. Maks Kassiepe leta 1905. Videl je nevarnosti, ki jih trosi socialna demokracija med vojaštvo, zlasti brezver-stvo njenih pristašev, videl je nravno izprijenost, v katero pade pošten kmečki fant, ki pride z dežele v moderno mesto ,slišal je pritožbe duhovnikov in lajikov o veliki podivjanosti in surovosti dosluženih vojakov, vrnivših se domov. To ga je nagnilo, da je jel z duhovnimi vajami za rekrute. da pripravi novince na nevarnosti, ki jih čakajo. Početek je bil neznaten; a tem lepši je bil napredek, zlasti če se oziramo na številke. L. 1905. se jc udeležilo duhovnih vaj okrog 50 fantov. V naslednjih letih je poskočilo število do par sto. Leta 1909. so jih šteli že 2681, leta 1910. žc 4300, leta 1911. približno 6000. Ptoleg tega so se vršili po posameznih krajih in društvih posebej govori, katerih se je leta 1911. udeležilo 12.000 fantov.
Pa ne samo številke; tudi sadovi so se pokazali kmalu. Žc prvo leto, ko so došli udeleženci duhovnih vaj k vojakom, je izjavil neki protestantovski stotnik, ki je imel pod seboj 40 onih fantov, da tako dobrih ljudi šc ni nikdar imel. In obljubil je, da hoče sam pospeševati započeto delo.1 Nemce v »rajhu so jeli posnemati tudi naši avstrijski Nemci. Nekateri redovniki na Zgornjem in Spodnjem Avstrijskem posnemajo delo svojih sobratov v Nemčiji. Stvar sc jc obravnavala tudi na lanskem evharističncm kongresu na Dunaju. Hrvaški univerzitetni docent dr. Svctozar Ritting iz Zagreba je obdeloval temo: Die Bedeutung der Euluaristie fiir die Rekrutenfursarge. Podal je nevannosti in pripomočke, s katerimi se dado odstraniti. V debati je bil navzoč tudi Kassiepe sam, ki jc toplo priporočal duhovne vaje. Tako bo menda sad evliarističnega kongresa, če smo pričeli tudi Slovenci s sestanki rekrutov. Prva je bila kranjska deka-nija, ki je priredila dne 14. septembra shod za rekrute na Št. Joštu. O tem shodu nam poroča »Bogoljub«. (1913, št. 10, str. 355.): Resolucije katoliškega shoda so se jelc izvrševati tudi s tem, da se bo bolj skrbelo za mladenjče, potrjene v vojake. V nedeljo, 14. septembra je bil prvi shod za novince kranjskega dekanata pri Sv. Joštu. Vabljeni so bili vsi fantje, ki so »tauglich«. Reši da je bil shoa naših novih vojakov iz kranjske dekanije prav lep in zadovoljiv. Čez sto čvrstih korenjakov, to je nekaj! Še večjega pomena pa je, da jc 80 teh junakov prejelo svete zakramente. Bog jih ohrani stanovitne in pogumne v dobrem..
Za kranjsko dekanijo jc prišla na vrsto velikolaška župnija, v kateri so se zbrali rekrutje iz okolice, da jih zdravnik in duhovnik pripravita na odhod. Tudi orlovska organizacija zbira zlasti letos, dasi jc vršila to nalogo že v prejšnjih letih, fante po odsekih, da jim v poslovilnih govorih poda nekaj naukov za na pot.
Posebej pa je vzela v roko vso zadevo programatično dekanija Šmartno pri Litiji. Prijatelji mladine so razposlali 110 tiskanih oklicev na vojake-novince litijskega okraja, v katerih vabijo na rekrutski tečaj, ki naj se vrši 29. in 30. septembra. Odzvalo se je 36 fantov, ki so se zbrali v ponedeljek popoldne v Društvenem Domu. Iz Ljubljane došli rezervni kadet jim jc nato pojasnil med 2. in 5. uro najvažnejše izraze telesnih vežb in jim tudi praktično pokazal najnavadnejše vaje po vrsti, kakor jih čakajo pri vojakih. Po tej praktični pripravi jim jc domači kaplan iz lastne izkušnje pojašnjeval vojaški dnevni red in disciplino ter jih opozoril na premnoge nevajrnosti, na katere nalete. Po poldrugi uri trajajočem govoru je sledil prost razgovor s
1 Sedaj imajo Nemci cclo svojo pisarno: Auskunftstcllc fiir die Militar-ftirsorge Deutschlands, Aachen, Bis-marckstrasse 99, Vodi io nadpolkovnik Emil Hasse,
fanti, pri čimer se jih je opozorilo na to in ono.
Po skupni večerji pa jc bil cerkven govor, v katerem jili je domači gospod dekan pripravil na spoved. Drugo jutro je bila skupna sv. maša z nagovorom, med katero je pristopilo 31 fantov k skupnemu sv. obhajilu. Po cerkvenem opravilu jim jc govoril še litijski gospod župan v Društvenem Domu
0	ljubezni do domače grude in jim pokazal, kako naj ostanejo v zvezi z domačimi tudi v vojaškem stanu, na kar so se fantje zadovoljni razšli. Iz posameznih župnij je bilo število udeležencev sledeče: Litija 5, Šmartno 5, Prim-skovo 4, Sv. Križ 4, Čemšenik 3, Pre-žganje 3, Št. Jurij 2, Vače 2, Štanga 2, Polšnik 2, Kresnice 1, Zagorje 1, Dole
1	(abiturijent), Sv. Helena 1.
Dosedaj moramo reči, da je bil tečaj, oziroma duhovne vaje, lep in zadovoljiv. Na vasi ni bilo slišati najmanjšega nereda. Seveda je bil to samo poizkus in pokazalo se jc že sedaj, da je treba dobro organizirati, kar je mogoče, da gre fant z doma, pa mesto, da bi prišel m a določeno mesto, zastane kje na poti. Torej bo treba vednosti med domačo hišo in prireditelji duhovnih vaj. Treba je za take tečaje tudi primernega prostora. Kakšni boclo uspehi, to bo pokazala bodočnost. Bog daj, da bi bili tudi zadovoljivi!
Zobna krema
ptsm
""" alkalična kislina
najboljša dijstičsia in osvežujoča pijača
preizkušena pri želodčnih in črevesnih Ha-farih, obistnlh in mehurnih boleznih, katero priporočajo najveljavnejši zdravniki kot bistveno
podpiralno sredstoo
pri kariovovarijskem in drugih kopeližkih zdravljenjih in kot poznejše zdravilo po kopeljih 24 38	in trajno porabo.	I (VI.)
izvirek: GiessBiii&l SanerbrniiR,
železniška postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varih
Prospekti zasloni in franko.
V LJubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z iestvinami in vinom.
Zaloge pri Mihael Kasfner-u. Pefer Lass-niku ln Andrel Sarabonu, Llubilane. u
Najboljši češki nakupni vir!
Ceno posteljno perje.
1 K« sivega, dobrega, pu-ljenoga 2 K; boljšega 2 K tov.: prima politologu 2 K w v. belega 4 K: belega puhastega ."> K 10 v; t kg veleti nega suožnobelega, pulj enega, (i K lo v. s K; puha sivega « K. 7 K. belega. 1'inega lo; najfinejši i	prsni puh 12 K.
Naročila od 5 kg naprej franko. aasa
Ugotovljene postelje ^'Stt.llS:
loga ali rumenega naukinga, ena pernica 180 eni dolgu, 120 cm široka, z dvema zglavnlcama, 80 rm dolgi, BO cm široki, polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 10 K: napol puh 20 K; puh 21 K; posamezne pernice lo K, 12 K, 11 K, lu K: zglavnloe :i K. 3 K. SO v, t K. Pernica 200 cm dolga, 110 cm šir. 13 K, lt K 70v, 17 iv 80 v, 21 K: zffiavnioa 90 cm dolga, 70cni šir. 4K,'.0v, 5 K 20 v. 5 K 70 v, spodnja, pernica iz močnoga, črtastoga gradla, 180 rm dolga, 110 em šir. 12 K 80 v. 14 K 80 v. Razpošilja so po povzetju, od K K naprej franko. Lahko so trauko zamenja za ue-ugajajočo so vrne denar. Natančni cen. gratis in franko, S. BENISCH, DESENICE št. 818 (Češko).
z PRESTE «
pošiljam od danes naprej vsak dan v poljubnem številu vsakomur na dom. Naroča se osebno ali po dopisnici v pekarni prest Bizjak,
Poljanska cesta 25.
vHJoU
Sprejmem takoj
.3043
vajen
starega 15 tlo tO tet, od poštenih starišev. Osvald Dobeic, trgovina z mešanim blagom v Kranju.
Zaradi nenadno izselitve se prav ceno proda:
Dlasovir-Mlgnon, sodna in hišna oprava, sirugarsko in mizarsko
firnifliD vrtna *°Pa» pritlikavci, žlahtno U1UUJG, sadje i. t. d. Vpraša naj se: Glince. Ločnikarleva ulica 92. 3012
U»t«novl|fno I84S.
Farno barvarstvo
ter kemično čiSčenle in :: snaženie oblek.
Aprefura sukna.
Jos. Reich
i nasip = Ozka ulica št. 4. Sprejemališče
SMuroova ulica št. 3. Postrežba ločna. Solidne cene. ::
DOBRO BLAGO SE SAMO HVALM
Lastnik zalope prvovrstnih Olasovirjev, pianin in harmonijev. 262
Zavod za viiaševanje, popravila olasovirjev in vseh glasbil.
Ljubljana, Poljanska cesta št. 13.
S 1. avgustom povečam in razširim svojo zalogo ter jo preselim iz 1. nadstropja v prodajalne prostore v isti hiši. Prodajal bodem tudi vse glasbene inštrumente ter vse potrebščine. Posojcvahiina ter mesečni obroki so najnižje cene. — Ko je inštrument izplačan, ne zahtevam obresti. — Iščimo reelne tvrdke!
DOBRO BLAGO SE SAMO HVALI1
kamenite podstavke za nagrobne križe, nagrobne svetilke, vsakovrstne peči, navadne preproste pa najnovejše do najfinejših izpeljav, štedilnike, kotle za žganje inpičo kuhati, slamoreznice robkarice za koruzo, stiskalnice za grozdje in sadne mline, umetna gnojila in vsakovrstno železninarsko blago priporoča po najnižjih cenah na debelo in drobno
veletrgovina z železnim
Peter Majdič v Celju
obleke
suknje in pelerine
v veliki izbiri po zanesljivo nizkih cenah v znani trgovini
„Pri Škofu"
Ljubljana
Pred Škofijo št. 3
(zraven Škofije).
£622
Sedlarji pozor!
V manjšem mestu, v slovenskem delu Koroške, je naprodaj cnonadstrop-na hiša z vrtom, v kateri se žc nad sto let izvršuje dobroidoča sedlarska obrt, z lepimi prostori za tapociranje in lakiranje. Hiša se nahaja v najbolj živahni ulici in ima veliko stalnih odjemalcev, ter sc proda le radi družinskih razmer. Kupna cena po dogovoru. Pojasnila daje iz vljudnosti Janko Čari, Veliko-vec. Koroško.	2txu
Priložnostni nakupi 30.000 parov visokih čevljev na zadrgo 1 2930
3 pari visokih čev- K 1475 ljev na zadrgo za _-5_
kot kaže slika, popolnoma iz najboljšega usnja z dobrimi podplati, Teh 30.000 parov čovljev jo bilo namenjeno za balkansko države, ki so mi vsled vojsko ostali. Zatoj prodajam pod lastno ceno 3 parol čevljev za gospodo ali visoko! čevlje ua zadrgo za žensko iz I najboljšega usnja in v vseli voli-« kostih za K 14-75. Pri naročilu j •zadostuje številka ali pa mora vi centimontrih. Razpošilja po pov-1 zotju prva krščanska razpošfljal-
nica za čevlje:
Franc Humann, Dunaf II. Alolsgasse 3/10 R.
Cenjoni naročniki sn prosijo za nadaljnja priporočila.

Sinčaves, Koroško
Tovarniška zaloga in razpošiljanje cerkvenih potrebščin kakor: apa-rat-olje za večno luč, stenje, stekla, kadilo oglje zakadllnlceitd.
Za abstinente: Sadne soke raz. vrst. Cene solidne, postrežba točna.	2084
u a
>
a o rs
i s s
- ._ ce
d a
s .
(C . w m a> "S « o
« >« JS
.S.25
c o
>S ta c*
> --2
to co > >
o
'I
O)
■trs
tU '
3.a-S
o .p* w
§2 > I
n
sa «
CM ^
2782
Izprašani optik
Fr. F. Zajec, Ljubljana
Stari trg št. 9
raj
1135 1
Očala hi ščipalniki natančno po zdravniških in znanstvenih predpisih. Velika zaloga toplomerov. barometrov, vsakovrstnih daljnogledov itd. itd. Moderno urejena delavnica z električnim obratom. Ceniki brezplačno!
...............................llllllllllllllimillllllHIllllllllllllllllllllllllllIlnillllt
isoiuino zajamčeno, prisino
Kmetijsko društvo v Vipavi oddaja vsled priporočila knezoškofijskega or-dinarijata pristna bela mašna in namizna vina letnika li)12 po 56 do 60 K za hektoliter, postavljeno na kolodvor v Ajdovščino. — Sortirano vino
rizling
je po 65 Iv. - Manj kot 56 litrov se ne odpošilja. — Kleti nadzoruje vipavski dekan.
«. Kmetijsko društvo v Vipavi.
iiiiiiiiMiiiitiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiii
Hiša v Ljubljani
■i vrtom, dvoriščem in pritiklinami so zaradi družinskih razmer pod zelo ugodnimi pogoji proda. V hiši jc gostilna, prostor ]>a jc pripraven zu vsako obrt ali stanovanja. Prihodnost zagotovljena. Kje, pove upruvništvo „Slovenca" pod „štev. 2923". (Znamka za odgovor!) 2923
Zdravniki
oznaCujeTo" kot naj&oliJe sredstvo zoper
hripivost katar in zaslizenje. krtini in
oslovski kaseti, milijoni rabijo slastno
s ..treni
filOO "n,ar-sl<0 poverjenih izpričeval otl zdravnikov in za. " w sebnikov zajamčuje golov uspeh. Izredno prijetni in slastni bonboni.
Zavoj 20 in 40vlnarjev. Ovojček 60 vinarjev.
Prodajajo Jih v Ljubljani lekarne: U. pl. Tnikociv, R. Suš-mk, Dr. O. 1'iccoll, Deželna lekarna, Mr. I'h. Bohinc, Mt .Hi 1. l.ižmar, Ant. Kane, droRerija; drogerija . Adrijn", — Na deželi : D. 1'irc, Idrija. J. Bergmanit, Novomesto. C. Andrijančič, Novo mesto. Jitr Hus, Vipava. M. \Vacha, Metlika. A. Koblck, Radovljica II. Brili!. I.ttiia K Savtiik, Kranj. Fr. Itacuitiib. Postojna. Jos. Močnik, Kamnik. I . Burdyeh, Skofja l.oka. 1'h. Mr. r. Koželj, jeseulcc. Hi. M. B. I avicka, Tržič. J. Aučlk, Ribnica. Hočevar, Vrhnika in mestna lekarna v Ormožu ter trgovine : V. Arkn, Senožeče, Jos, Rudolf. Litija. J. Kaiidužar, Mcngci. >!«<
P. n.! Vljudno naznanjam, da sem priCel z izdelovanjem cementnih izdelkov, in sicer:
Umetnega kamna.
Stopnltce
S
2973
Plošče.
Cevi
Vodometi za vrtove.
£ Trotoarji iz ploščic ali betonirani. v ! za kritje dimnikov, i za prašiče, konje itd.
um. mm i« Mil snu« sMlti. £	"LKor,,a
c«
'i
l
v vseh velikostih, za kanalizacije in mostove.
£ Proračuni brezplačno in franko.
M!
L $ Cene zelo nizke. - Solidno delo.
Za obilna naročila se priporoča
Dragotin Korbar, Zagorje ob Savi.
kj es
sai__'ii^agi^*'hibi i ju.......
Kolesarji, zahtevajte
v svojem lastnem interesu nemudoma prvi slovenski bogato ilu-strovani cenik 1913, koles in posameznih delov, ki je pravkar izšel, brezplačno in poštnine prosto. Preglejte istega pazljivo ali pa se osebno prepričajte v naših trgovinah in uvideli boste, da vodimo prvovrstno blago po najnižjih, brezkonkurenčnih cenah.
Karel Čamertiik & Ko. Ljubljana
Dunajska cesta St.9—12.
Specijalna trgooina s kolesi, motorji, automobili in posameznimi deli. IIletEaniCna delavnica in garaža.
O) ►o
o
Ljubljana, Sodna ulica.
Podpirajte domačo
industrilo 1 Stare nogovice se ceno podptetujejo i
Specialna mehanična pletilna industrija in trgovina za površne in spodnje jopice, moderčke, telovnike, nogovice, ro-kovice, posebne obleke zoper trganje, pletilni materijal za stroje itd. na drobno in na debelo.
Šivalni stroji od 70 kron naprej. Pletilni stroj patent „Wiedermannu je edina in najuglednejša prilika za dober zaslužek, pouk brezplačen, trajno delo zagotovljeno.
Ker delam brez agentov, so cene veliko nižje. 250 (5
Tehnična pisarna
EmanueU Oskar Kraus
_ Via S. Nicolti št. 2 ❖ TRST # Telefon štev. 20-66
Uredba kompletnih industrijskih naprav vsake iL-^-Jf-ii-—S vrste, dalje napeljava električne luči in moči.
Glavno zastopstvo Draždanske tovarne za pllnove motorje, prej Morltz Hille,
Dragane. Najstarejša tovarna motorjev za nalto, sesalni plin, bencin, benzol in plin.
V prounetu je čez 10.000 motorjev.
Stroji za opekarne iil^fZfin
Visoka odlikovanja.
stružnice, za vrtanje, za dolbenjo itd.
Stroii za obdelovanje kovin,
od tvrdke Adoll Aldinger, Obertuerkhelm pri Stuttgartu. ObliCi-
ure-
2275
Stroji za ^delovanje lesa Universal, krožne žage, stroji za vrtanje in dolbenje, stroji za ure-
zavanje in. za brušenje. — Kompletne mizarske naprave.
.. i Proračuni, ponudbe ln tehnična navodila zastonj in poštnine prosto.
Ia. perilo
za gospode, daotie in otroke.
Klobuki.
Čepice
itd. 2060
Najmodernejše
bluze, jutranje obleke,
športne jope in čepice za dame in otroke. Vse potrebščine za šivilje.
Postrežba solidna in točna.
TRAJNO DELO
dobi mnogo delavcev in delavk pri podjetniku ANDREAS ŠULIG0I v Trbovljah (Štajersko) in v Kočevjn (Kranjsko)
za moške od 16 do 40 leta starosti 3 do 3'4Q K na dan za ženske od 17 do 40 leta starosti 2 do 2*30 K na dan
V akordu zaslužijo moški tudi čez pet kron in ženske tri krone in čez na dan.	Delo je deseturno.
I
(9©©0©(9©©©©©©©©©©©(9©©©©©0(
^	Jt	Najhitrejša in najsigurnejša
A	/jft	h	vožnja v
♦ — -AJTfm Ameriko
je z ekspresnimi
cesarskimi brzoparniki: »Kal-ser Wilhelm d. II.«, »Kaiser Wllhelm d. Gr.«, »Kronprinz Wilhelm«, »Kronprinzessin Cficilie« in z največjimi brzoparniki: »Prinz Friedrich Wilhelm«, »George Washington«, »Columbus« itd. Vožnji 5—6 dni. Posebno opozarjam na novo vpeljane kajute (kabine) III. razreda. V teh je prostora za 2, 4 do 6 oseb; opremljene so čim najudobneje. Potniki dobivajo v posebnih jedilnih dvoranah ob pogrnjenih mizah izborno hrano. Na razpolago imajo poleg družabnih in kadilnlh salonov tudi posebni šetalni krov, kopelji itd. Na krovu jim igra vsak drugi dan godba. === Odhod potnikov iz Ljubljane vsak torek in čelrtek. ■ i
Potnik, ki kupi pri meni vozni list, dobi v pristanišču brezplačno hrano iu stanovanjo! — Edino veljavno vozno listke za to purniko, knkor tudi 211 vso progo umor. žoloznie pri
Ed. Tavčar-ju v Ljubljani
listov tudi za progo : Baltlmofe, FlladelOJa, Galveston, Kanada, Avstralija. Zabavna potovanja v Italijo
Egipt, na «everni tečaj it d.
X9®
eieicieieicie
©©©©©©
S
♦
t ♦
♦
! i
eieieieieieieieiigittieieittieitfitfitf
osnovana po načelih hranilnič. regulativa z dne 2. septembra 18-44, je pričela poslovati s 1. oktobrom 1913.
Ilradi o ulici Torre Bianca St. 41. - Uradne ure od 9-12 in 3-5 pop.
Uiožtia o&srestna mera 470.
„Splošna hranilnica" v Trstu je edini slovenski zavod na Primorskem, ki je upravičen sprejemati vloge, za katere se zahteva pupilarna varnost.


Zaloga pohištva ln ii
OD OD
Zaloga spalnih ter jedilnih sob
v različnih najnovejših slogih. Vsakovrstno drugo
= pohištvo. =
Priznano solidno blago
□D
00
Zaloga otomanov divanov, žimnic
različne kakaoosti;
zajamčeno trpežni izdelki.
si Velika izbira
iKifi vozlčRov
A. KUNC
2707
Ljubljana,
Dvorni trg št. 3,
0
m



Najnižje, stalne cene! Ceniki na razpolago.
ARIJA SATTNER
Ljabljana, Dunajska cesta 17, II. stop., II. nadstr. (Medljatova blša).
se priporoča prečastiti duhovščini za
Izdeluje cele ornate, kazule v vseh liturgičnih barvali pluvijale, obhajilne burze, štole in vse za službo božjo potrebne stvari, pri-prosto in najfineje, kakor se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem vezenju. — Izdeluje tudi
bandera in baldahine
ter izvršuje vsakovrstno cerkveno perilo iz pristnega platna. — Vporablja samo dobro blago, cenc po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. — Prenovljenje starih paramentov tudi radovoljno prevzame.