viak dan rasen sobot, lo praznikov. jgued daily ezcept gyndayi and Holidays. .TEAR XXXIV. lista Je HOO PROSVETA glasilo slovenske narodne podporne JEDNOTE al ^Sff^LT'ff ¿""ffc&iS S SLTVIjfc CWCAQO. ILU TOREK. 7. APRILA (APRIL T). 1141 Uredniški in upravniiki prostori: 1607 South Lawndala Ave. Offloe of Publication: >057 South Lawndala Ave. Telephone, Rockwall 4004 IMOI POTOPILE Acceptance for mrnàïing at spaclal rate postaja provided for In section 1101, Act of Oct 3. 1917, authorised on June 4, 191*. Subscription $6.00 Yearly ÍTEV. NUMBER 66 H JAPONSKE PARNIKE Srdite bitke na Bataanskem polotoku se na dsljujejo. Japonci izvršili prvi na^ad na indijska mesta na obrežju Bengalskega zaliva. Sovjetski letllci sestrelili veliko število nemških bombnikov. 40,000 nemških vojakov padlo v bitkah z Rusi na centralni fronti tohington, D. C« 7. apr.— ke podmornice so potop ^jaljnje tri japonske parni v zapadnem Pacifiku, poroča jrični department. S tem vilo potopljenih in poško-ih japonskih parnikov in naraslo na 51. ra tankerja sta bila potop-v bližini Karolinških oto- nad katerimi ims Japonska it. Ti leže vzhodno od Fi-ih otokov. i department je bil infor i, da so Japonci zagnali no-; v boj proti ameriški in ki oboroženi sili na Ba ¡kem polotoku, kateri pove-general Jonathan Wain-it. Srdite bitke trajajo že dni. Japonske napade na eriške pozicije podpirajo ibniki in težki topovi. Delhi. Indija. 7. apr.—Ja bombe so prvič padale obrežje Indije ob Bengalskem K . Tarča bombardiranja iz sta bili pristaniščni mest sgapatam, britska pomorska i, in Coconada, glavno me-province istega imena. Bom io ubile in ranile nekaj civi- k uhlngion, D. C., 6. apr.— •nje novih japonskih vzhodnem obrežju Bataan polotoka so preprečile gle, kalére so sipale obrežne liike baterije, naznanja voj-department na podlagi infor íj. katere je prejel iz glav-stana generala Jonathana Wainwrighta, vrhovnega po-Bika ameriške in filipinske pene sile. Krogle so poto-in poškodovale več ladij in •«ke izgube so velike, »ponski letalski napadi na ijavo Corregidor so preneha Vršil se je le topniški dvo-na južnem obrežju Manil-í zaliva. DelhL Indija. 6. apr.— Wiki letalci so sinoči izvr- usptsen napad na Rangoon, »no burmsko mesto in mor-rao bazo, katero so Jsponci p1' P^ nekaj tedni. Letal-I® * dvignili v zrak z indij-h oporišč. ^umk«., ki ga je objavil ge-Lewis H. Brereton, vrhov-P^eljn.k ameriške letalake iv 'ndiji, jt» dejal, da so bom-jmisile več militarističnih ■tov v Hangoonu in zane-F« velike po^re. Vsa letala **no vrnila v svoje baze I »»padu. l'urmski fronti Japonci naPrej. Prvi vojaški 'i 40 d,^Rli točko, ki leži ""J «-verno od Proma. Brit- ■»unlke pravi, da so se no-¿£^ke. ^te i z kres le na obrežju. Avstralija, 6. apr. '«^lci so izvršili ¡T» pod na Koepang, js-lt r»a holandskem oto-i* M' uradno na- u ' • u padih v zraku nad b f;ll/"'' Avstralije so za-S*' v zadnjih dneh • '""•mnajst japonskih le-P« poškodovali. ( • ^'«tralsks luks, Je bi- KlrT1 i»P°nskews ^ w i- iz zrsks. Napa- h a-Derna, 80 milj zapadno od Tobruka, kakor tudi na Bengazi, kjer so bombe porušile več mili-tallstičnih objektov. k K b» Hitler zasužnjil milijone delavcev Tuji delavci nadomestili nemške Bombe počile v irskem gledališču Ameriški vojaki med avdijenco Balfaat. severns Irsks. 6. spr. — Policijski ursdnik je bil ubit >ri eksploziji bomb v tukaj-mjem gledališču Hippodrome, v aterem so se nahajali med avdijenco ameriški in angleški vojaki in opazovali filmske slike n varijetni program. Kdo Je položil bombe, še ni dognano. Ali so bile namenjene vojakom, tudi ni znano. Naailje je povezano z aktivnostmi irske republikanske armada, teroristične organizacije. Več članov te organizacije je policija aretirala v zadnjih dneh Bombe so začele pokati po polnoči, ko je bilo gledališče že deloma izpraznjeno Hippodrome je bil nedavno zasežen zs smer like in britake čete in prva predstsvs se je vršils sinoči, i »rogled štirih eksplodirsnihJ bomb ja ugotovil, ds so bile vse( zažigalne. slične onim, ki jih ra-( bijo Nemci Upravs britske čaa-j niksrske zveze trdi. da so bombe položili irski teroristi Policij s je PH5J sretirsls gru po mladih fantov, pri katerih je dobila revolverje in strojnico. Waahington. D. C.. 6. opr. — Federalni urad za dejstva in številke poroča, da na milijone nekdaj svobodnih moških in žensk gara v nemških vojnih industri jah in da se nacijski voditelji ponašajo, ker so upregli te za nasi čevanje potreb Hitlerjeve vojne mašine. Hitlerjeva roka sega od Rima do Rige in goni delavce v Nemčijo. Federalni urad pravi, da ima Nemčija 592 delavskih uradov na Poljskem in 142 v okupi ranih ruskih pokrajinah. Italija, Francija, nizozemske in baltiške državice morajo pošiljati delavce v Nemčijo. Berlinska radiopo-staja je nedavno napovedala, da bo število tujih delavcev kmalu znašalo štiri milijone. Letalski minister Ooering je dejal, da bodo tudi vojni ujetniki jaognani v vojne industrije, da nadomestijo nemške delavce, ki so bili pozvani v armado. Italija je dala Hitlerju ^00,000 delavcev v preteklem letu in nadaljnjih 100,000 v tem letu. V Nemčiji zdaj gara 1,100.000 poljskih delavcev in iz Berlinu je prišel namig, da se nekateri puntajo in upirajo suženjstvu. Latvija, katero so naciji "o-svobodili", pošilja dekleta na delo v Nemčijo, dočim je Berlin naznanil, da je 150,000 francoa-kih delavcev v Nemčiji. Iz Belgije je Hitler dobil 200,000 delavcev v januarju in nadaljnjih 50,-000 v marcu. roosevelt se zanima za indijski problem Domače vesti Rmvok* proti perzijski vladi Bern, Svlca, fl. apr. — Sem dospela poročila javljajo izbruh re-volte proti perzijski vladi. V bitkah med regularnimi četami in rebeli je bilo mnogo ubitih in ranjenih. Središče revolte je v severoíapadnih pokrajinah. Moskva zanika napad na ivedsko mesto Moskvs, 6. apr. — Uradna časnikarska agentura Tass je zanikala poročila, da so sovjetska letala metala bombé na Haparan-do, švedsko mes^o v bližini finske meje. Ta poročila so fabri-kacija, pravi agentura. Odposlanec Johnson konferiral z voditelji V P R A S A If J E OB-RAMBE INDIJE New DelhL In*)a. 6. apr.-Jawaharlal Nehru, bivši predsednik Vseindijskaga kongresa, največje indijake politične stranke, je imel sestanek z Loulsom Johnsonom, načelnikom ameri ške posvetovalne komisije in Rooseveltovim odposlancem, nakar je poslsl poročilo Rooseveltu izidu konference] Iz tegs se sklepa, da hoče Roosevelt pridobiti indijske voditelje za sprejo tje načrta Stafforda Crippsa, čla na Churchillove vlade. Sestanek med Johnsonom in ^ehrujem se je vršil v Cochin Housu, uradni rezidenci Članov ameriške komisije. Ta je potr dil poročila, da se Roosevelt zanima za rešitev indijskega problema. Nehru je dejal, da je razpravljal z Johnsonom o več zadevah in potem obvestil voditelje Vseindijskega ! kongresa o rezultatu. Doznava se, da bo z Jonhao-nom konferiral Mualana Abdul Kalem Azad, ki je nasledil Neh-ruja kot predaednik Vseindijskega kongress, kakor tudi z drugimi indijskimi voditelji. Daje bo konferiral z Johnsonom Mohamed Ali Jinnah, predaednik Muslimanske liga, druge naj večje politične strartke. Voditelji kongresa'so prepriča ni, da predsednik Roosevelt ne bo direktno posegel v razgovore med njimi in Crippsom, čeprav je zsvzel stsllšče, ds ja obramba Indije, kateri preti nevarnost japonskega sunka, zadeva združenih narodov, Nehru in Azad sta dala razumeti Crlppsu in generalu Archi-baldu Wavellu, vrhovnemu poveljniku britake oborožerie sile v Indiji, da kongres ne msrs rszprsvljsti o nsčrtu, ds dobi Indija status dominiona, ko bo dobi, popolno kontrolo nad vsota vojna končana. |mi (j|itami obrambe indij## Ti London, 6. apr. — List News list dalje pravi, da se bodo mo* Chronicle omenja možnost ime- rail Indijski voditelji kmalu od-novanja generala Wavella za ločiti glede sprejetja Crippsove- Ia Mlnneeote Ely, Minn.—Dne 2. aprila jo po enem tednu bolezni preminul v bolnišnici Frank Trdan, star 67 let in rojen v Prigoric pri Ribnici na Dolonjakem, član društva Prvi mainik št. 26« SN PJ. V Ameriki je živel 45 let in bil je samaki. Tukaj zapušča sestro in nekaj drugih sorodni kov, v stari domovini pa brata. MllwauŠke novica Milwaukee.—Prod dnevi jo umrla Helena Medved, stara 55 let in rojena v Makolju na Spodnjem Štajerskem. Bila je vdova in tu zapušča sina, hčer in dve sestri.—Kakor poroča Obzor, se je kupčija med organizacijo Slovenski narodni dom in lastnikom dvorane S. S. ITurn razdrla, ko je lastnik dvorane v zadnjem momentu umaknil ponudbo. Di-rektorij SND je zadnje dni sklenil, da ae ves nabrani denar sa nakup S. T. Turn Halle povrne prispevateliem. ^r Poroke: William Zalcsmk in Katherine Qross ter James P. Hamill in Annie A. Grahek.—Dne 4. t. m. so ja obesil rojak Anton Tiršek, star 49 let in doma is Rečice v Savinjski dolini na Štajerskem. V Ameriki je bil 28 let in tu zapušča brata. Ni bil pri nobenem podpornem drutšvu, niti nI zapustil nobenih denarnih. sredstev. in skupina rojakov mu je sodelovanjem pogrebnika Er-mencu oskrbeli» pogreb. Is Clavalanda Cleveland. — Po kratki bolos-ni srčni hibi je umri John Ma-rolt, po domače Ferkulov, star 55 let in doma iz Podgore pri Dobrem polju. V Ameriki jo bil 30 let in tu zapušča ženo, sina in dve hčeri. Protidelavski formiran v senatu Nov rehord v produkciji dosežen Uspeh kooperacije med delavci in delodajalci - Vis- Kuba zniiala porabo gasolina Havana, Kuba, fl. apr da je odredila znižanja porabe gasolina za 50 odstotkov. Isje-ma velja za armado nekatera industrijska podjetja. Druga odredba določa uatavitev izvoza mesa za trideset dni, katera ve-javnoot pa sa lahko podaljša, če bo ta zahteval položaj. Waaklngtoa. D. C.. 6. apr.— Kooperacija mod delavci in delodajalci je dosegla nov rekord v produkciji bojne opreme In gotovo je, da bo dosegla cilj, katerega je poatavil predsednik Roosevelt. Ta je produkcija 80,000 bojnih letal. 20,000 proti letalskih topov, 45,000 tankov in parnikov s tonažo 8,000,000 ton tem letu. Federalni produkcijski odbor, tateremu načeluje Donald M Velson, je natnanil, da so v teku kampanje za povečanje produk cije vojnega materiala v tovar nah 308 kompanij, ki imajo vlad na naročila. Te vodijo skupno delavci in delodajalci. Ameriška delavska federacija in Kongres industrijskih organi sacij ata objavila akoro iden tične načrte glede povečanja produkcije bojno opreme na naj višjo možno stopnjo, Voditelji obeh delavakih organizacij so iijsvili, da bodo po radiu infor mirali ameriški narod o doseže nih uapehih, da bo lahko pono-sen na svojo "produkcijske vojsko". Willlam Green, prod sodnik ADF, je dajali da njegova organizacija dala roka v roki i Kongresom industrijskih orgsnizacij. Hlično izjAvo je podsi Philip Murray, predaed nik CIO, Vojni tajnik Stim-son hvali vojake Amerika bo zmagala v tej vojni podkralja Indije. Kot tak naj bi ga načrta. Waaklngtoa, D. C« 8. apr — Vojni tajnik Henry L. Htimaon je v svojem govoru po radiu na predvečer praznika ameriške armade zagotovil poslušalce, da bo Amerika izšla kot zmagovalka iz te vojna, zaeno pa ji pohvalil ameriške vojake na frontah, ki se odločno in junaško bore proti sovražniku. "Po vsem svetu, od Arktika do Južnega morja, Filipinskih otokov do Avstrsllje, Vzhodne Indije do Islandije, v Neverni, Južni in Centralni Ameriki, ae ameriški vojaki bore," je dejal Htimson "Ako jih bomo mi posnemali doma, ne more biti nobenega dvoma o k onem zmagi. Vsi poskusi naših sovrstnikov, da nas razdvoja in razcepijo naše sile, se bodo Izjslovlli." Po radiu je govoril tudi general Lesley J McNali. ki je bil nedavno Imenovan za vrhovnega poveljruka ameriške sile na kopnem Kakor .Htimson, Je tudi on jjoveličaval ameriške vojake Med drugim Je dejal, da so ameriška črte, ki so /daj v akciji, bolj Izvežbane od onih, ki Mi bile fjoelane v Kvropo, ko je Amerika stopila v prvo svetovno vojno pred 25 leti, Nova kampanja za pre-klic delavskih zakonov DEBATA O VOJNIH PROFITIH Waskinglon, D. C., 6. apr.— CJrupa aenatorjev iz Južnih držav je formirala protidelavaki blok in sačela kampanjo sa odpravo štirideseturnega delovnega tedna v vojnih industrijah in4 preklic delavskih zakonov. Voditelja tega bloka sta senatorja Claude Pepper Iz Floride in Josh Lee iz Oklahome. Senator Pepper je povedal re-porterjem, da bo kmalu predložil zakonski načrt glede suspendiranja 40-urnlka, plače in pol za čezurno delo in zaprte delavnico. Poleg tega bo načrt vao-bova) provizijo glede omejitve profitov korporacij, ki so udeležene v produkciji vojnega materiala, in kontrole cen. f Angleške fambe uničile dva francoska pomika Vichy, Francije, 8 apr--Bombe. katera so angleški letalci nedavno metali na Ht. t Nazal ra, francosko pristanišče pod naiij-sko kontrolo, so razbile dva francoska parnika, dva druga pa poškodovale, poročajo mornarične oblast i t Bombe so uničile jisrni-ka Alice Anne in Hlačk, poškodovale pa parnika lie de Fraoce in Matia Gilbert Reakcija v obeh kongresnih zbornicah nadaljuje kampanjo za preklic delavskih sakonov kljub opoziciji s strani Roose-veltove administracijo. Pojaa-njeno je bilo, da Pepperjev načrt no bo prišel prod odsek ss delo in vzgojo, kateremu nača-uje senator Elbert D. Thomaa, demokrat iz Utaha, kl se ja od-očno Izrekel proti preklicu delavskih zakonov, Pepper ga bo prilepil v obliki amondmenta apropriaoijskemu osnutku, ki določa dodatno vsoto za financi-mufe* oboroževanja 1n ojačanje ameriške oborožene sila, Prod odsekom za apropriacijo e načrt glede omejitve vojnih profitov, o katerem se kmalu nične debata, člani tega odae-ia so Že konferiral! s voditelji Ameriške delavsko federaeije in Kongresa industrijskih organizacij, da ji pridobe za prostovoljno podaljšanje delovnega tedna. Podpredsednik Henry A. Wal-ace, ki jo nedavno apeliral za . večjo koo|>eracijo med delavci n Industrije!, da se poveča produkcija bojne opreme, se je Izrekel proti razveljavljanju de-avsklh zakonov, On Je dajal, c a zahteve za preklic teh prlha-ajo od protidelavskih grup v užnfh državah. Senatni odsek za apropriacijo e potisnil na dnevni rad načrt glade omejitve profitov, Prej Je a zavrnil predloga senatorja O'-Mahuneyja in Ovei tona, da vladni uradniki, ki oddajajo konti akte, dob« oblast glede omejitve profitov. Potem je odsek odobril program, ki omejuje profite na deset odstotkov za naročila, ki ne presegajo vsote $100,000, ha osem odstotkov zs nsročila do $500,000, šest odstotkov zs naročila do milijona dolarjev, pet odstotkov za naročila čez milijon dolarjev, Itirl odstotke ZS naročila čez pet milijonov, tri odstotke /n naročila do dvajset milijonov in «Iva odstotks sa nsročila od dyajset do petdeset milijonov dolarjev Vodja srebrnih srajčnikov aretiran New Haveri, Conn., fl. apr. — William Dudley Peiley, vodja srebrn<»isjčmkov, fašistična in protlžldovske organizacije, je bil aretiran po federalnih detektivih na obtoibo hujskanja k uporu in kršitve zakona ptotl špionažl. On bo poet a v! jen pred federalno ao-tilšče Cr bo spoznan za krivega, kar mu očita obtotnlca, ga čaka maksimalna zaporna kazen 20 let. plačitev 110,000 sli oboja. Peiley Je bil aretiran v stanovanju evojaga prijatelja. Geo. B.. Fishei js. ki II financiral gibanja 1 srebrni»! a jčnlkov. PROSVETA PROSVETA TKE ENLIGHTENMENT GLASILO IH LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDHOTE Organ ol and published by Slovana National Benefit Society ¡Glasovi TOREK 1. APtwl aa Združene dráaea (laven Chicaga) 1« aa leto. $3.00 sa pol leta. f 1 SO aa ¿etri lata; aa C hl nage In Cicero $740 aa celo lelo. $3.W aa pol lela; aa iaosamsivo $1.00. Subscription rate«: for the Unitod Sla tea (except Chicago) and Canada $$J$ par year. Chícate and Cicero $740 per ye*, foreign countries ft .00 per year. Ceno oglasov po dogovoru^—Rokopisi dopisov in nenaročenlh člankov se ne vračajo. Rokopisi literarne vsebine (črtice. poeoalL drame, pesmi itd.) se vrnejo pošiljatelju la t slučaju, «s Je prllolll peifnlan Advertising retas on agreements—Manuscripts of communications and unsolicited articles will not be returned. Other manuscripts, such ss stories, plsys. poema, etc. will be returned to pandar only when accompanied by self eddreeead and stamped envelope. Naslov na vse. kar Una stik s lis lomi PROSVETA 2S07-M Se. Lawndale Ave.. Chicago. Illinois - MEMBER OF THE FEDERATED PRESS U naselbin Datum v oklepaju na primer (April 30, 1043), poleg vaiega na luulovu pomeni, da vam Je s tem datumom potekla naročnina, vite Jo pravočasno, ds se vem list ne ustavL "1 f .■ imena Pono- Velecenjena sabotaža Ameriška ustava deli ameriško vlado na tri veje, ki so med sebo, neodvisne, imajo natančno določene dolžnosti in moči, motajo pa med sebcj kooperirati. Te tri veje so eksekutiva ali administracija, kongres in vrhovno sodišče. Nobena teh vej ni odgovorna osta lima dvema vejama, nobena ne sme posegati v območje ostalih dveh, kljub temu se vse tri vežejo in medsebojno kontrolirajo v nekih točkah z namenom, da bo vlada poslovala gladko. Ker pa so te tri veje sestavljene iz ljudi z raznimi človeškimi napakami, se je že neštetokrat zgodilo, da je ta ali ona veja prekoračila svojo mejo in delala zgago drugi veji. Kongres je nagajal predsedniku, predsednik je nagajal kongresu in vrhovno sodišč^ je nagajalo obema, ko je metalo dobre zakone v koš neustavnosti. V vsakem takem primeru je bila ameriška vlada podobna vozu, kadar eden konj vleče naprej, dru^i pa stoji na mestu in celo suje nazaj; voz ne pride nikamor. i Kongres je največja skupina ljudi v vladi in naravno je v njem največ konfuzije—posebno v kritičnih momentih, ko mora vlada poslovati hitro in z veliko mero razumnosti. Zgodovina nam je najlepše naslikala te momente, ko je administracija (predaednik) vlekla naprej, kongres pa nazaj. Pogledati je treba le v dobo civilne vojne v Združenih državah, ko je predsednik Lincoln moral voditi najmanj sto vojn—in najhujša je bila njegova vojna z izdajalskimi "bikroglavkami" v kongresu. Razmere ao danes drugačne, ampak človeške slabosti so ip vedno iste. Koliko mora danes predsednik Rooscvclt prostati od modernih "bakroglavk" za njegovim hrbtom, je znano. Na neštete načine ga grizejo, sujejo in mu nastavljajo nogo; na neštete načine ovirajo vojni program administracije samo zato, da bo potom povod za obtožbe in obrekovanje, da je Roosevcltova administracija nesposobna za vodstvo vojne. Sabotaža v tovarni ali na železnici jc nekaj jasnega, ampak aa-Lotaša v kongresu je odeta a plaščem reepekta, zakonitosti, ustavnosti, demokracije... Burbonski kongresnik ali senator lahko dan za dnevom nagaja adminiatraciji in poveljstvu armade in bojne mornarice, lahko ovira potek bojne produkcije In potek splošne obrambe in povzroči s tem več škode kot je more povzročiti pod-tsknjena eksplozija v municijski tovarni—nihče mu pa ne reči, da je saboter in izdajalec. Njegovo početje jc legitimno. . . Vzemimo le kopico preiakav, ki jih vodijo burbonaki kongresni-ki. 8to in sto dobrih pretvez se lshko najde za preiskovanje vsega in vsakogar; to je stara pravica kongresa žc od začetka republike. Baš to dni poročajo o "Intenzivni preiskavi" bojne produkcije, katero vrši najmanj pet kongreanih odsekov. Kadar si kongresni odsek omisli preiskavo, ima moč, da pokliče in zasliši vsakogar in tiihče se ne more sopdhrtaviti, če noče risklrati škandala zaradi "taljenja kongresa" in poatedice niso prijetne. Člani generalnega štaba in načelniki raznih upravnih oddelkov so danes zaposleni do vratu s svojimi nujnimi posli, vzilc temu inorajo potratiti dolge ure dragocenega časa pred preiskovalnimi odseki, ki jih izprsšujejo stvari, o katerih navadno nimajo pojma —osmo zalo, da šikanirajo neljubo administracijo. Na primer šef bqjne produkcije Nelaon je moral v enem tednu zapraviti deaet ur s preiskavami njegovo vaino delo je pa čakalo. , , Enkrat bo moralo zagrmeti in takrat bodo rcspektlrani saboterji debelo gledali. Uboga Indija! Anglija Je poslsla v Ind|jo »vojega najboljšega in najnaprednej > lega diplomata Staiforda Crippsa, ki je obvestil indijske voditelje, da Indijs dobi domin vjonsko formo vlade, toda šele po vojni, medtem pa mora sodelovati v vojni za obrambo svojega bodočega do-miiujona Ako Japonske horde napadejo Indijo in jo okupirajo, l^tcm ne bo nobene svobode za lndijoe, To je razumljivo kot beli dan^-ampak ne za Gandhija, ki ima jxid svojim vplivom čez sto milijonov Indijcev hinduške vere. Gandhi zahteva svobodo takoj—in brez ozira na to, kaj store Japonci, Cv Japonci pridejo v Indijo, se bodo Indijci borili proti njim s pasivno resistedto—nc pa z orožjem. Tako pravi Gandhi. Kaj bo končno rekel Nehru, predaednik indijskega nacionalističnega kongreaa, ki ae povaem ne atrinja s Gandhijem, še ni znano Nehru Je socialiat, vendar večji paciliat kot pa socialist ali kaj drugega V istem času )e prišla vesl o krvavih izgredih med Hinduti in iruiuakimi mohamcdancl In pel oaeb je bilo ubitih. Ali ne bijejo indijski nacionalist! sami sel* p,, /obeh? Napram zunanjemu ao-vrašntku hočejo biti pacifisti in njihovo edino orotjo je pastvna icaistciu.* (nasodelovanje). ampak napram lndljoem. ki so druge Nere, nastopaj« z nožem in kroglo; napram muhamedancem nieo pacifisti Zepadni svet ne lazume tega Zapndni svet le želi. da bi Angleži kontrolirali Indijo tolik« časa. da Jo obvarujejo zunanje katastrofe. katera bo hujša kot je vsaka angleška nadvlada- ko pa bo konec vojne, naj gre Indija sama zaee le toliko čaaa. da vsaj deloma apo/na. da je sama nesposobna sa vsako civilizirano vlado, do-lun e kakšni demokraciji tamkaj ne more biti govora Verski fanatizem je največja kuga za človeštvo—in Indija je do vratu zakopana v verskem lana t umu. O shodu v Conemaughu Johnstown, Pg.—Shod, ki se je vršil- v Conemaughu v nedeljo, 22. marca, pod pokrovitelj stvom postojanke 22 JPO, SS, je {»voljno uspel. Kot znano, smo na ta shod povabili jugoslovan skega ministra Franca Snoja kot glavnggg govornika. Po poroči lih tukajšnjih listov Democrat in Tribuneje bilo na shodu 400 lju di, kar je za Johnstown, ki ni milijonsko mesto, že lejpo števi lo. Glavno pa je, da je bil shod jjometriben in zanimiv, tal je lahko vsem onim, ki so izostali K lepemu programu so veliko pripomogli tudi pevci, ki so nam podali več lepih, za ta shod primernih pesmi. Slišali smo slovensko pevsko društvo Jugosla vijo pod vodstvom mrs. Anne Potokar Adelman in Srbsko pevsko društvo, ki mu je voditelj mr. Nedeljkovič. Hvala vam pevci 1 Nekoliko muzikalične umetnosti stg nam pokazala tudi dva mlada fanta, sinova Josephs Turka, tajnika društva 36 ABZ. Pokazala sta, da se dobro razumeta na glasbo. Papta vsekakor zaslužita pohvaW S kratkimi govori so nastopili Louis Rovanšek, mestni odbornik v Conemaughu, Marko Marko viČ, srbski gost iz Pittsburg ha, Pavel Palian, zastopnik tukajšnjih Hrvatov, in rev. Krajnovič, liberalen srbski župnik. Tajnik postojanke John Langerholc Jr. je poročal, koliko je že prejel denarja od društev in posameznikov za nesrečneže v stari domovini. Glavni govornik, kot že omenjeno, Je bil minister France Snoj. Povabili smo njega oziroma priredili ta shod zanj iz raz-oga, ker smo šelell slišati o nesrečni, po največjih barbarih poteptani domovini človeka, ki je sam videl to nepopisno teptanje in trpljenje nesrečnega jugoslovanskega ljudstva, Mr. Snoj je naši želji ustregel, prišel in na-tem shodu razloiil vse od postanka Jugoslavije do nesrečne^ ga upada diktgtorjov vanjo. Iz njegovega pripovedovanja se da sklepati, da smo v nekaterih ozi-rlh delali krivico mladi državi, ker smo jo obsojali. Seveda so se delale tudi napake, toda kdo n katera država je brez njih. Tudi v Ameriki jih imamo. Nepotrebno og ni vidi, da bi podrobno opisoval, kaj nam je mr. Snoj povedal, kajti bilo bi e ponuvljanje onega, kar smo že čitali v Prosveti o elevelandskem shodu. Povem naj le to, da nam e mr, Snoj v poldrugi uri dolgem govoru povedal veliko. Nje-lov govor Je bil zanimiv, poduč-jiv in seveda žalosten obenem. Maršikstero oko Je bilo rosno, ko pripovedoval o grozotah, ki ih počenjajo nemški in laški barbari nad našim ubogim, preganjanim ljudgtvom. Niti nedolžnim otrokom ali brezmočnim gtarčkom ne prizanašajo. Pozival nas je, naj pomagamo po vaeh naših močeh naši novi domovini Ameriki, kajti njena zmaga bo tudi odrešenje Jugoslavije Naj bo na tem meatu v imenu naše postojanke izrečena mr. Snoju najlepša Zahvala za njegov govor in vaa trud, ki ga Je imel z nami. Sprejetih je bilo pet reeolucij, ki ao bile poalane predsedniku Združenih držav F. D. Roueevel- tu, predsodniku jugoslovanske zamejne vlade Jovanoviču. mi nI-etru Jugoalavije M. Kreku, ru-akemu poslaniku M. Litvinovu in angleškemu minut rskvmu pred m ciniku WinsUmu Churclul-u. - Kolekta na shodu Jo prinesla epo vsoto OliftiO. K temu je brez dvoma prag^J pripomogel mr. Mlinarič ig Plttaburgha. k) ,0 na spleten na^in vodil zbiranje. Prt nabiranju so pomagali, mladenke Irene Vidrtch Joeephi-ne Bizjak in Pauline Zakšek Večje vsotg ao darovali aiedečt Po deset dolarjev IliUtovič in Mart t no vič. po pot dolarjev mrs Swtgel mr« Jakič. John Potokar Joanph V t voda. Mike Rovanšek dva dolarja John Dec-man (.Mala vsota ae je nabrala po dolarju in manj, toda imen se ni beležilo. Vsem darovalcem in zbirateljem lepa hvala. Nabrani denar, razen malega odbitka (stroški shodg), bo z drugimi prisj)evki vred, ki jih zbira naša poetojanka, poslan na pristojno mesto. Ko bo prišel čag, se bo sdarovi pomagalo nagititi ih obleči mlade sirote v Jugoslaviji, katerim so podivjani fašisti in naciji pobili reditelje. Pri karonarjev in rajžarjev. Želim, da pride oaveta nad nje v najbližji bodočnosti ter konec njih tem humanitar- djvje zverinske morije, nem delu bi ne smelo biti nobe-| Dne 16. marca zjutraj sva se z nega izgovora, ko «te vprašani za ženo poslovila od sorodnikov in Člapl organizacije tehnokratov v Detroitu ob svojih avtomobilih, sačeli kampanjo sa likvttfaci/o delavskih unij. ..." . ■ ■■ téljl te organizacij« prispevke, ki jih zbira postojanka v ta namen. Samo človek kamnitim srqem ima slabe besede o tej akciji. Med udeleženci shoda je bilo tudi nek^j "starejših" od tukaj rojene generacije, to je oni, ki so stari med 25. in 35. letom in obvladajo precej dobro slovenščino. To je hvale vredno, kajti oni lah ko stvari pomagajo s tem, da seznanijo ameriško mladino o tem, kar so slišali na shodu. Na ta ngčin se pouči mladina, kaj počenja nacifašizem v podjarmlje-nih krajih. Iz oddaljenega La-troba je prišel znani zavedni ro-jgk John Fradel in njegova žena Mary. Upam, da jima ni^žal dolge poti. Hvala za poset, John 0 Mary. Dvorano za shod nam je dalo brezplačno društvo 36 ABZ. Društvu in njegovemu tajniku Jo-sfphu Turku, ki je imel s sho-dpm obilo opravka, lepa hvala. Shod je spretno vodil Andy Vidrich, predsednik naše posto-anke slovenske sekcije JPO. Tu di on je imel precej posla s pripravami za shod. Zato naj v imenu pomožne akcije izrečem na tgm mestu najlepšo zahvalo njemu in vsem, ki ste na katerikoli način pripomogli do lepega usj>e-ha. Še enkrat prisrčna hvala! Jokn Langerholc st., zapisnikar. Žalost ne počiva Scoliald. Utah.—V tem letu sem že dvakrat napravil žalostno vožnjo z avtomobilom v Co-orado. Prvič sem jo napravil 11. januarja v sneženem viharju n zametih v Mount Harris, kjer ; e bil v premogovniški eksplozi- 1 ubit sin brata moje žene. Bil e jok in stok zapuščene žene s štirimi otroki. Pogled na ožgana n razmesarjena trupla še ni pozabljen. V tisti pksploziji je bi-Bubitih :i4 premogarjev, med njimi štirje Slovenci. Dne 14. marca pa sva šla z ženo v Walsenburg, Colo., na pogreb 21-letnega Georga Ocvirka, aina njenega drugega brata. Slu-11 Je pri vojakih v bombnem škadronu in bil v tragediji na morju. Po več urnem plavanju v ledenem Atlantiku ga je rešila neka mimoidoča ladja v nezavestnem stanju. Oficiclno poročilo pravi, da je umrl čez dva dni in vzrok smrt| je—"exposure" ali premraženje v ledeni vodi. Krsto z mrtvim truplom mladeniča, zavito v ameriško zastavo, Je spremljal vojak iz New Yorka do njogovega doma v Walsenburgu, kjer je bil pokopan z vsemi vojaškimi častmi ob aprematvu njegovih društev in članatva in drugega občinstva. Svežih cvetlic in tako velikega pogreba še nisem vidni. Upam, da je to vsaj nekoliko v tolažbo ia-Inatnim staršem sa svojim edinim sinom, ki je postal žrtev roparskih motilcev hitleiizma. ma- nj ih sosedov-rojakov, ki so nama lepo postregli. Najle()ša hvala vsem za njih prijaznost in naklonjenost in ker so pripomogli za čim lepši pogreb. Domov grede sva šla skozi Denver v Cheyene, Wyo., kjer sva obiskala najinega najmlajšega sina. On je bil par dni prej premeščen iz Te-xasa. Bilo je veselo svidenje, čez dva dni pa tem žalostnejše slovo. Naj omenim, da je bil on pozvan v službo Strica Sama že pred 15 meseci kot prvi poročnik v zdravniškem zboru. Frank Gorišek. Poročilo zastopnika Hermlnie, Pa.—Med 23. in 28. marcem sem bil v naselbinah Strabane, Library, Monaco, W. Aliquippa, Shefield, Ambridge, Moon Run, Imperial, Cliff Mine in McKeesrocks. V prvo naselbino sem šel popravit neko pomoto, potem pa šem se še ustavil pri nekaterih družinah, katerih nisem zadnjič obiskal. Mrs. Pro-gar sem prodal knjigo Two-Way Passage, ker tudi ona rada eita o političnih in ekonomskih vprašanjih. Prosveto so pg ponovili mrs. Kocjan, Rudolf Oklešen, Franl^ Tomšič, mrs. Vercek pa Cankarjev glasnik in John Žig-man Proletarca. (Jstavil sem se tudi pri nekaterih drugih prijateljih. Od tam sem se podal v Library, kjer sem prenočeval prj mrs. Ritoniji, ki je tudi doma od Soče. Ona mi je zopet pripovedovala o svojih doživljajih, največ iz prve svetovne vojne, ker je tudi ona okusila njene sladkosti, kot sem že zadnjic poročal. Sedaj mi je povedala, kako so mladi prostovoljci iskali živeža v njih vasi. Bili so mladeniči, stari 16 do 18 let. Med njimi je bil tudi starejši vojak, ki jim je bil dodeljen za kuha. Kupili so kozo, katero je njih kuh slekel iz kože in jo dal v velik kotel. Ko je voda začela vreti, se je po vsej okolici začel širiti lak duh, da je radovednost prignala še druge ljudi. Sevecla tiate smrdljive koze niso mogli jesti in so se mladi vojaki podali v hribe na stražo brez koaila. Le malo mleka so dobili. Ritonijeva sta mi ponovila Prdfveto, kakor tudi mrs. Sen-chur, L. Groznik pa Proletarca. V Coverdalu pa ata ponovili na ročnino mrs. Rolich in mrs. Bele, bečlarju A. Potočniku pa sem prodal knjigo. V Library ju mi je A. Cipčič dal oglas za Maj-ski glas. Od tamkaj sem se odpeljal v Pittsburgh in V Aliquippo. Naj-prvo sem se peljal na prijetni hrib Shefield, kjer ima kakih šest slovenekih družin svoje domove—mogoče par več, a Jih ne poznam. Najprvo sem se ustavil pri prijazni dvojici D^rglin. Ker ao že prej ponovili Prosveto. so kupili knjigo, da je bilo nekaj biznisa. Nato sem šel k naši zgovorni mrs. Antončič, kjer so "me pridržali za večerjo. Hvala. Od tam sem šel k Rupni-kovim. Ona je ponovila Prosveto, on pa je šel z nekim slovenskim fantom, ki gre v armado in jih je prišel obiskat—ime sem pozabil. < Tisti večer sem prenočeval pri Hribarjevih v Aliquipj>jj Tudi oni imajo sina, ki je bil v Pitts-burghu v kolegiju in je tudi profesionalni baseballski igralec iiH "coach" ali inštruktor tega športa v neki' državi. Seveda je ože-njen. Tudi Hribarjevi so imeli križevo pot v svojem življenju za obstanek~in delavsko stvar. On je približno iste starosti kot jaz, mogoče par let starejši in je delal tudi v Nemčiji. Z očetom je šel v Nemčijo, ko je bil 14 let star. Od vojakov je prišel, ko sem šel jaz na zadnji nabor. Moža je veselilo pogovarjati se z menoj, na kar me jelnaročnika v osebi Johna Anžiu Poleg drugih sem v W ^ quippi obiskal tudi Ceorg, Smrekarja, ki ie imel ravno ti. sti dan "off". Pogovarjala 5V( se o tem in onem, tudi o ban-ketu j v počast 75-letnice Etbini Kristana v Clevelandu. Ker u tudi Georgu dobro znano Krista. novo delo in življenje, je rekel naj grem vsaj jaz na ta bankel da bom zastopal Pennsylvanijo ker radi pritiskanja za čim več produkcijo ljudje ne bodo mo pustiti dela, da bi šli v Cle Obljubil sem mu, ke teden v Sharonu, od kje i več kot okrog 60 milj do Cle landa, da se bom udeleži pisani ima sam izkušnje, ka o mora človek pretrpeti kri ke, ako je pošten za delavsk rincipe. Torej na svidenji leveland. Od tam sem šel v Ambridgi kjer šem Prosveti dobil noved še povabil na kozarec v sosednjo gostilno. Ampak zame je bild tisto "šilce" premočno in me jec drugi dan glava bolela—mogočef tudi radi tega, ker sem prej poA pil par kozarcev vina. Well, taf ko je. Človeku, ako hoče biti ulj den. Tone Jankovich je bolj pol nokrven in mu paše, ne pa pisc ki bi lahko prestal brez vsa opojne pijače. Drugo jutro sem se jx>slov;j od gostoljubne družine. Mrs. Hr" bar je še ponovila Prosveto in n ročila Two-Way Passage. Nat sem pel proti West Aliquip Oglasil sem se pri Groznikov in nato pri Smrekarjevih, ki ponovili Prosveto. Študiral se kako bi prišel v štiri milje odd Ijeno naselbino pri drvi Joe Jaklich s trokom in mrs. Smrekar mu pravi, naj mi da "lift". In tako je bilo. On bi me ne bil spoznal. V Monacu sem obiskal tri družine — tajnico društva, trgovca Ogrizka, ki je kupil Družinski koledar. Nato sem šel peš eno miljo k družini Ursich. Tukaj so naročili Cankarjev glasnik in na ročili sinu, naj mc zapelje v W. Aliquippo. Hvala za postrežlji-vost. V Aliquippi sem srečal Joeva Jaklicha, ki je nadziral svoje delavce, ki so nalagali troke s Schlitzem, ker on je razvažalec tega milwauškega piva v tem okraju. Jože mi je ponovil Prosveto kar med potjo, a obnašal se je nekam obupano, ker so mu vzeli k vojakom starejšega fanta, ki je bil izšolan, in v kratkem bo menda šel drugi za njim. Rekel je, kako bo delal, ker je poln revmatizma in da bo moral vse pustiti. Well, Jože, ti nisi sam, ki se mu bo kaj takega pripetilo. Ko bi bil Hitler tukaj, bi zaplenil še premoženje, ne le fanta, in poleg tega te še lahko poslal v koncentracijsko taborišče'. Nič bi ne vprašal, ako imaš revmati-zeth. Hitlerji vzamejo Um, kje je in če se protiviš, te enostavno postavijo ob zid, ali pa te vržejo v koncentracijsko taborišče, kjer te čaka lahko tudi smrt. V svobodni Ameriki še ni tega in je naša dolžnost, da jo branimo. ja. Zanj so mi povedali Gaspei šičevi, ki so kupili tudi knjigi Tukaj sta ponovila Proletarc mrs. Habich in Tone Rosenbei ger, pri katerem sem tudi pren« čil. Tone je sedaj vdovec in ser torej lahkd pri njem spal. Škod njegove soproge, ker bila m je dobra družica. Preminila pred enim letom. Tone je veli hrust in mu pravijo v tovart "Big Tony". Star je 53 let, ta rej še premlad, da bi ostal si mec. Ima sicer tri odrasle otn ke, najmlajši hodi v srednjo « o, starejši pa že dela nekaj l< n je tudi hrust kot oče. Tir^ ečer sva obiskala Uhcrmkovi m pa sem obiskal ie več dr h družin tisti večer in dr dan. Potem pa zopet v Pit burgh in Imperial. Tam sem šel po oglas k trgo cu Erženu za Majski glas in je dal še naročnino za Cank jev glasnik. Prosveto sta vila Math Pustoverh in Jenr Trusnovic, že par let vdo\ Proletarca pa stari Čerin. 0gl< sil sem se še v par drugih jih. Peršinu sem prodal, koli dar in knjigo. Obiskal sem tu tajnico Poljšak, Auguština in par drugih, nato pa v Cliff Mii Tam sem pri Šiflerjevih dal koledar, ki so že težko ča nanj. Tudi ta družina je predna in oče je neozdravljiv pohabljen, vendar je Stricu mu dal že tri sinove. Mati rekla, da ni pomoči, ker pač razumeta, da se nahaja am« ška svoboda in sploh vsegt rj ta na križpotju. S takimi ljuj mi je lahko govoriti, ampak vek se za glavo prime, ko niM na ljudi,' ki ne razumejo ali če j o razumeti, za kaj gre. V Cliff Mini je tudi mrs. M be naročila knjigo Two-M Passage za svojo hči. ki jf * teljica, ako pravilno ra/ume« Bečlar Palčič jc ponovi) CanK jev glasnik in rekel, da * preselil v Pittsbürgh, ker J< ' dobil delo v tovarni. Od tam sem šel v Moon R" kjer sta ponovila Proletarc»^ Butja, trgovec, in mrs.^ Am» zieh. Pestotnik in mrs Me* I Prosveto. kakor tudi I (Dalj* ns S. «traaL) Jo sagovarjatl bivši francoski vodile Pred dvajsetimi)^ (Iz Prosvete. 7 aprila M\ Domače veeti. \ Va., je umrl 27-letn. Anton feljc iz Št Petra na Krasu. SNPJ. Delavake veeti- Senator je zahteval, naj vlsda premogovnike . Inoeomatvo Vlada nei ■ publike je odjubila bo sodelovala z Rusijo na-narodni ekonomiki kun Genovi. • t I Sovjetska Rusi J. Berlinu sanikal da jt M varno bolan. «smo iz Londona ■ .ročilo' Prosvetl.) ' 12. marcu 1942. Egipta sem, daje zadnja leta £ parlament izgubil gk>-ki io je nosil tako dolgo. !h so ga hodili ljudje gledat idušat kot hodijo v cerkev ¿Ca ko pridejo v Rim ali ii^Damc, ko pridejo v Pa-Zdaj pa že tri leta hrumijo , bobnijo iz Rima in Berlina in eh drugih HI II. na ki se bo prihodnji mesec konča lo. Že prej je tekom leta dobil volilo za tri tisoče milijonov. Do sobote, 7. marca, letos smo porabili 3,770 milijonov; 110 milijonov je bilo porabljenih za poravnanje lanskega proračuna, tako da je zar<$ vsota, ki smo jo že porabili, 3,880 milijonov.—Tekom zadnjih šestih tednov smo dnevno izdali 14 in pol milijona funtov. Iz voljenega kredita smo na teden porabili 88 in pol mili jonov funtov, ali 12 in pol na dan. "Fighting & Supply Serv ices!' stanejo na teden 68 milijonov, 9 in tri četrt milijona na dan, Najbrže se bodo te številke še zvišale y prihodnjih tednih 8« preteklo finančno leto je prosil le za-tri in eno tretjino tiso čev milijonov. V zadnji svetovni vojni je bila najvišja vsota kreditov voljena v l. 1918: 2 in po tisoča milijonov. V tej vojni smo pred dvema letoma izdali na dan 5 milijonov; 4 milijone za vojsko. Pred enim letom že 10 piilijonov, 8 za vojsko. Danes porabimo za vojsko dnevno 12 in milijona. Ubogi Chancellor, kdo mu more slediti v višave njegovih astronomskih številk. Proti koncu govora je splezal na trdna tla in povedal, da moramo nasproti tem številkam postaviti rastoče številke narodnega dohodka: produkcija se vsak dan veča, narod je bogatejši. Ali samo, če ne zapravi vseh svqjih zaslužkov, če jih prihrani. National Savings. Ti so merilo naših uspehov ali neuspehov na finančnem polju. Zato prirejamo po deželi "Warships Weeks", da razložimo ljudem, kako je važno, da nalože svoje prihranke v narodno posojilo. Kako je zbornica sprejela Chancellorjevo poročilo? Drug za drugim so vstajali poslanci, da govore. Dva, trije so mi ostali v spominu. Tam na desni je nekdo govoril. Da imajo te velikanske številke kaj malo odnosa in vpliva na našo sposobnost, da se vojskujemo. Zares, še nikdar se ni nobena dežela odločila, da gre ali ne gre v vojno, ker ima ali nima denarja. Drugi govornik, ki se mi je zdel, da je dobro povedal, kako stvari danes stoje, je bil oni, ki je rekel: "Vsak državljan danes ni vreden samo toliko, kolikor more napraviti za vojno, ampak tudi, kolikor lahko opravi brez". What he could do and what he could do without. Nekateri so kritizirali finančnega ministra, da bi moral izdati zakon, da se popiše vse premoženje, tako kot se popisuje življenje in delo vsakega državljana. Kot življenje in delovna, moč, tako bi moralo biti tudi premoženje vsakogar dano na razpolago državi, da ga rabi za dobavo orožja. Saj to je v mnogih alučajih, kjer ti davjti vzamejo skoraj ves dohodek, posebno če je visok, je tako. Ozračje je postajalo bolj in bolj pesimistično, mladi so trdili, da je dežela pripravljena in voljna za največje žrtve, ali vlada jih ne zahteva, ne pove, ka^.naj napravijo. Mislila sem že, fla res ni prav, da imamo še toliko stvari vsak dan, brez katerih bi tudi lahko živeli. Vest me je pekla, vsak par nogavic, vsako večerjo v restavraciji, vsak kino sem si očitala. Komandant King-Hall je vstal ln govori, da bi si ljudje sami, prostovoljno morali omejiti izdatke. Pravi, da nihče ne bi smel porabiti na teden več, evropskih mest, zastarela ustanova je to. crem v parlament poslu- Ttfm omenila v pondeljek Bil je to novinar iz Bel-Sele pred kratkim je pri-m Bil je v Jugoslaviji do cga marca. "Jaz bi tudi rad prosim, preskrbite mi vstop-Dopovedati^ sem mu hoda bo zanj ' dolgočasno— ine se še ni navadil. Da „io nezanimivo, če ne go-Churchill. "Mogoče za vas, ne, ker mene zanimajo i, ki y*s ne " Dobro se mi ¿delo, da novinarji iz Belgra-najdejo časa za obisk padata. Mislila sem, da bo nji-. razmerje do njega bolj ka-razmerje mladega obještne-nečaka do staromodne» smešite. Preskrbela mu bom pnico, čeprav vzame to časa ktanja. ida bo res, da princip jav-parlamenta ne trpi, če ne iz časopisov časa in kraja, vrši. Načelo javnosti in ent bta starejša kot časo-Veridar sem jezno godrnja-Zakaj ne povedo, da so spre-ili čas, človek mora danes eti vse 'slučajno'," ko sem a na avtobus in računala, lem že pol ure prepozna. Hodniki vodijo na vse štiri rini iz okrogle hale. Ravno ■v, da je povsod toliko straž-tov. jih vsaj lahko vprašaš, m Če jih ti ne vprašaš, te i ustavijo za vstopnico. Spet ipnice, spet hodniki, spet straž-Končrio. Galerija ni niti Kar jc ljudi, so skoraj v uniformah: mornarji, ne rirji, navadni pomorščaki; uni-rme navadne vojske; za mano lad pilot v uniformi. "Cana-' ima zapisano na rokavu. Ta-rje zaverovan v predstavo do-pod nami, da se kqmaj zgane i dolge ure. Zdaj je letalec, ugače je mogoče študent pra-, mogoče ima načrte za poli-no karijero, če doživi konec (ne... Doli v dvorani so dolgi sedeži »blečeni v rdeče usnje, zele-!p;epro«e po tleh. Toliko je iznih sedežev, da je dolga rde-prekinjena le tu ln tam ikknjeno postavo na klopi. • s p r u t i nam sedi gospod ►®ker", pod nami so prostori jih zasede vlada, pa jih vidimo, preveč so potis-■» Pod galerijo, odkoder ml1 ■damo. Zunanji minister Eden naznanil danes zjutraj: "Z bo-moram naznaniti zbornici [poročila. Dve stvari sta jasni pomico, za deželo, za svet: *>nd trdijo, da vzvišeni zako-■ viteštva navdušuje njihove ► • Bushida' je nagnusna hipo-F««- To je prvo. Drugo je, 1 mor*mo sovražnika popolno-1 Pri'ma«ati. Zbornica se bo z menoj, da moremo izraziti sočutje z žrtva-M1 str, nih izgredov tako, MNvojimo svoje napore, da p ražnikov popolni 1 *or*ni poraz." Pi1^ ^ J»' bilo prvič v nje-RP Zgodovini da i i» zborni- taka n,„ Poroči-I kak0r 5 *i,in"°V /a l°bak' 10 " The Quickest, Surest Way YOU'Cm Help Win This War.. P* i-P'nsk,,,, ravnanju 'c nJd alkoholne pijače in 10^ zabavo. po padcu Hong* hvala » ¡£* J* K*J pa bo v bodocn^ti^ Pravifn »£• » a,ku°ho,n' ^ Ly-/, po padcu Sin- *a 7abavf vsak mcS"' m°r- I ¿burnice bo morala še 3 — Buy \/ ') Defense ttONOS—STAMPS Now! Jugoslovanska vojna misija pod vodatvom polkovnika Dragutlna Savlča v New Yorku New York, 1. aprila (NYT).— Polkovnik Dragutin Savič, vodja jugoslovanske vojne misije, ki je pravkar prispela v Združene države, je včeraj izjavil, da je general Draza Mihajlovič pripravljen za pomladansko ofenzivo proti osišču. Z generalom Miha jlovičem je vojska 100,000 rodoljubov, ki so pripravljeni žrtvovati svoja življenja za svobodo. Polkovnik Savič, ki je bil pred letom dni načelnik general-lega štaba jugoslovanskega zra-coplovstva in katerega skrb je >ila pripravljanje odhoda kralja Petra po nemški invaziji v Jugoslavijo varno mesto, je sedaj posebni odposlanec generala Draže Mihajloviča in jugoalo-vanske vlade v izgnanstvu. Sem ¡e prišel na konferenco s predstavniki generalnega štaba Združenih držav v Washingtonu. Bil je med podpisniki jugoslovan-sko-ruske pogodbe o nenapada-nju, ki je bila podpisana v Moskvi 5. aprila 1941. Pri svojem obisku v New Yor-ku je polkovnik Savič poselil freedom House in se udeležil proslave obletnice jugoslovanske vstaje proti Hitlerju in izdajalski vladi. Med govorom je polkovnik Savič poudaril- potrebo čim hitrejše pomoči v orožju generalu Mihajloviču, s pomočjo pedobranov in prevoznih letal, ter s podmornicami, ki bi po Jadranskem morju priplule do dalmatinske obale, ki je delno v rokah upornikov. Izjavil je, da bi letala lahko poslali iz Rusije ali pa iz Bližnjega vzhoda. Hkratu je obljubil, da bi v slučaju skupne ofenzive Združenih držav na Bližnjem vzhodu in belomdrskih predelih jugoslovanski četnlki istočasno napadli iz svojih planinskih« utrdb ozadje nacijskih' sil, v besnem navalu za maščevanje in osvoboditev. Tako dejstvo bi po mišljenju polkovnika Savlča sedsj, ko je Hitler tako zaposlen na vzhodnem bojišču, lahko povzročilo poraz Hitlerja ln Muasoll-nija že letos, vsekakor pa bi Hitlerju onemogočilo prodor skozi Turčijo do petroleja na Bližnjem vzhodu. Polkovnik Savič je poudaril, ds je cilj njegovegs prihoda, da prepriča Washington o važnosti vojaškega položaja generala Mihajloviča na Balkanu in o pomenu sodelovanja tega bojišča z vojaškimi operacijami da enkrst večerjo v restsvracijl in vsake tri mesece enkrat kl- Posvetilo «e. mi je, da sem no. vendar dober državljan! Pesimizem je nekam izginil. Odšla sem iz parlamenta zadovoljna s samo seboj. Dolonjka. zaveznikov. Ze sedaj, je dejel jugoslovanski ¿ciniki s svojimi nočnimi napadi na nemške položaje onemogočajo Hitlerju uporabljanje ieAeaailkih in drugih prorqetnih črt, ki akozi Jugosla vijo vodijo do invazijske točke v Bolgariji, ki je potrebna za uspe šen napad do petrolejskih vrel cev na Bližnjem vzhodu. Polkovnik Savič je poudaril, da je sedaj prišel odločilni psihološki trenotek za Zdruiene države, da napravijo vse kar je mogoče za pomoč borbenim jugoalovan-skim četnikom, da dosežejo vi šek svojega delovanja s ciljem, da uničijo nacije. Če pridejo doatl močni oddelki ameriških in angleških čet, dobro oboroženi ' z modernim orožjem na Bliinji vzhod, je "dejal polkovnik Savič, bo Turčija stopila na stran Združenih držav in jim dovolila prehod čez njeno ozemlje za invazijo nacijske Evrope čez Balkan. Tam bi se lah ko združili s silami generala Mihajloviča in uporabili njegove utrjene položaje sa uspešno invazijo v Nemčijo samo. Doslej so jugoslovanske svobodne vojske bile odvisne od uspehov nenadnih napadov na nemške in italijanske zaaedne sile, da bi izpopolnili svoje izčrpane zaloge vojaških potrebščin, ter od prostovoljne pomoči tisoče v kmetov, ki se prebijajo v planine do glavnega bivališča generala Mihajloviča, da prinesejo četnikom puške, streliva, hrane in obleke. Vendar njihove saloge postajajo navzlic temu od dne do dne manjše in potrebna jim je takojšnja pomoč. Dobro opremljeni, jc dejal polkovnik Savič, bi bili četnlki, sestavljeni večinoma iz močnih, borbenih in ognjevitih Srbov, vedno trn v peti Hitlerju ln branik med osiščem in Turčijo, težka nevarnost za nttcijsko ozadje v slučaju Hitlerjevega poizkuss vpada na Bližnji vzhod. Dokler bo Mihajlovič deloval na Balkanu, bo Balkan ostal Hitlerjeva Ahilova peta. Po usj>ešncm begu čez Angoro ln Atene v aprilu lanskega leta je polkovnik Sevlč več mesecev potoval v Ameriko, čez Kairo, Sueški prekop, Capetown, London in Kanado. V Washingtonu je ostal okrog teden dni. Kmalu se bo vrnil v Kanado, kjer bo vodil čete jugoslovanskih letalcev. Z njim so prišli v New York tudi trije jugoslovanski letalci, ki se v borbah z nacijskimi letali sestrelili vsak po eno lets-lo, preden so se\saml morali spustiti. Bili so ujeti in končno se jim je posrečilo pobegniti iz nemškegs ujetniškega taborišča. Ti so letalski naredniki Vukadln Jelič, Milan Mitič in Janko Kolega. Kralj Peter jih jc dodelil tej vojni misiji, v plačilo za hrabrost, ki so jo pokazali pri begu iz nemškega ujetništva. Prodaednlk llaoaeveli podpisuje v kongresu spreleti načrt glede federalne pomoči malim i trmam v navzočnosti grape senatorjov In koagreanlkov. « Dva norveško pomika dospela v Anglijo London, 6. apr — Dva norveška parnlka, ki sta pobegnila zadnji teden skoti nemško blokado iz Uoteborga, švedske luke, sta srečno dospela v Anglijo, dtiri norveške parnike so Nemci potopili, ko so se izmuznili iz luke, o nadaljnjih štirih pa ni znano, kje se nshsjajo. Izmenjava vojhih ujetnikov v Turčiji London. 0. apr.'— Prva Izme njeva ranjenih bi tlakih in itaii jonskih vojnih uj< tnikov bo lz-^ vedona jutri v Smirnl, Turčija. Zavojevane državi* so dale zagotovilo, da ne bodo ladje, ki bodo pripeljale ujetnike v Turčijo, napadene. pri * trdna . * »'«ibi P S/,, kaa«,- PUr.i IWr: ¿ '<* Ih, Ha*. L 'un 2 ds. K*»,' / P® se zdi, da je ka-' "¿•'kar prileti na-| •n "dleti, kakor žo-« 'Kane, tarft sto-! '•a sto let, mirna I r;.aje ne. mster — Chancel- j ''•xchequer—-govori i " mu zbornica voli milijonov funtov ' ;re nadaljevati s Kj«rstvom do 31 tem ps naj mu' '"liJonov za zače-! ki bo konča-• larifckegi deeem-' kredit tisoč mi-»A n» vedel, če bo u v* finančno leto, 'amEWCANFAMILY^ INCOME, 1941_ ^Hsfsfifstí f»ts ftfaftijj UNOCt stooo ' (>4\J WXXHMOO *2000-S3000 'mooo-mooo ► trn . ov» 15000 ftWÉfi «HIV. »ftÄÄt. »•d 300 00O0O 000©0 'Razdeli in zmaga f* Petnajstorico namenov naclj ske propagande v Združenih državah dokumentira pamflet naslovljen "Rasdell ln imagaj". ki je bil izdan od vladne organizacije Office of Facta and Figures. Pamflet opisuje metode nemške propagande v kontinentalni Evropi in svari: "Združene države so sedaj iz-podstavljene totalni baražl nacijske strategije strahote." Prvič vlada navaja svrho nacijske propagande, namreč: # Hitler hoče, da mi verjamemo— da demokracija umira, da so naše oborožene sile slabe, da je "novi red" neizogibon, da smo izgubljeni na Pacifiku, da je naša zapadna obal v veliki nevarnoatl, pa ni smisla za nadaljevanje vojpe, da so Britanci prupalicc in vodijo nas za nos, da bodo stroški vojne bankrotirali deželo, da bodo žrtve ciVilistov večje kot jih moremo prenašati, da postsja Stalin premočan ln boljševizem bo poplavil Evropo, da so naši voditelji nosposob-nI in naša vlada nezmožna Vnrll-ti vojno, da mora pomoč našim zaveznikom prenehati, da je naša resnična nevarnost Jsponec in mi bi se morali pridružiti Nemčiji, da zatremo "rumeno nevarnost," da moramo prinesti nszaj v Združene države vse svoje vo-jsštvo in orožje in braniti svoje lastne obale, da Kitajci in Britanci sklenejo sepsrsten mir z Japonsko in Nemčijo— da bo ameriška demokracija izgubljena v teku vojn«. "Da razširi te in gnake laži, vleče Hitler vse zvijače Iz svoje "magične" torbe. Američani pa ne bodo šil na limanice. "Rasdoll ln smagal" pa svari, da Hitlerjeva strategija se ne bo izvajala po kakem določenem kopitu; Danes se ravna po enem načinu, jutri po drugem. Ali vedno bodo njegove splošne »vrhe iste: razdvojiti nas od naših zaveznikov s tem, da vzbuja nezaupanje do njih, povzročiti raž-por znotraj Združenih držav, da nas obrne od našega pravega sovražnika—osišča; perallzlrati našo voljo za boj." Knjižica "Divide aaá Conquer", ki je povsem dokumenti-eana in navaja svoj *lr za vse, kar pove, razlaga, da načini pro pegsndistične tehnike, naperjene proti Združenim državam se lahko primerjajo z onimi, ki Jih je Hitler rabil proti evropskim narodom, kj jih Je premagal. Pamflet »jx>rmnja na Hitlerjev poskus razdvoje Francozov in Britancev v prvem letu vojne, na n)egovo sistematično oiigs • njen je balkanskih trgovcev, n* njegove nakane ustvariti notranje nerodnosti v Belgiji prod invazijo in na druge zgodovinske podrobnosU nacijske strategi j«-strahote Krst kovalne radijske rax|x¿l-Ijatve lx sovražnih ln nadvlada-nih dežel, razširjanje lažnjivih vesti, sovražni agonije in njih zavedeni nedolžni podrepniki aa sredstva ki jih naciji rsbljo, kakor previ pomflet. "Hitler skuša nahujskali kapital proti delavstvu, belokože* proti črncem, ka toličan* proti proteetantoei kristjane proti Židom", svari pamflet, "On sna, da predsodek v vsaki obliki igra njegovo vlo-go." Knjižica "Dlvlde and Con quer" pdudarja, da "mnogo let pred Pearl Harborjem Je Hitlerjeva propaganda v tej deželi po-akušala paraTlzlratl naše mišljenje . .. dajati vtis, čel, da vojna ni nikak naš posel; da nikdo bi ae ne upal napašti nas; češ, ds Hitler nima nikakega Interesa na zapadni hemisferi; da, ako bi se le vzdržali storiti, karkoli je Hitlerju neljubo, Hitler nas pusti pri miruc da vsakdo, ki nss svari, da je Hitler ree mislil, kar jc povedal, je vojni hujskač; da vaakdo, ki n«a je silil, da si prihranimo časa za svojo lastno obrambo s tem, da pomagamo onim, Ivi so Še nasprotovali Hitlerju, jo skušal pognati v vojno. Ves ta način Je vsem zadosti znan. Ameriško ljudstvo se ni dalo prevariti. Bil pa je pobran ln ponovljen od mnogih skupin AmerlkanceV—ljudi, ki bi se bili zgražali, ako bi Jim kdo rekel, da so bili notdlcl Hitlerjeve po-slanlcc. Sledeč po uspešnem vzorcu, uporabljenem v Franciji, so Hitlerjevi agenti* bili odgovorni sa mnoge govorice v tej deželi, vse lažnjtvc, o domišljenih epidemijah, slabi hipni in dezertiranju iz naših vojaških taborov, pravi pamflet, Isti nadaljuje: "Odkar se je vojna začela, so nemške kratlknvalne vesti raz-kričale o barikadah -v ulicah mesta WashinjftQna, o paniki na borzi, o pretiranih izgubah v Pearl Haiborju ln širom Pacifika. Nemške ki atkovalne povesti o Pearl Harborju so na primer dale signul Hitlerjevim agentom za širjenje govoric, da smo izgubili svoje brodovje In naši mornariški častniki so bil! i/dajalci," Vse to je seveds laž. ■Pamflet zaključuje: "Ml znamo, da Hitler, ki se postavlja kot pravcata strahota, je v resni najbolj preplašen človek na zemlji. Povgdignjena roka, kri-čeč glas, velikansko bahanje, vse to Je krinka za smrtni strah prod orožjem, ki napravlja ljudi svobodne—resnico. Mi smo oboroženi z resnico in mi bomo podrli trinoga,"_ Nemci poklali na tisoče Udov Kujbišev, Rusije, e. opr.—Protifašistični židovski odbor porota na podlagi dobljenih podatkov, da so naciji ubili Mfl.UOO Židov v Minsku in okolici in nadaljnjih 2A.000 v Litvi, Estoniji in Latviji. bivših baltiških državicah. ORJAŠKI 8RB ORE V VOJAKE Eli Popovich, Amerikanoe srb-Nkega pokol jen ja, Je končno uspot v svoji vroči želji biti vojak v ameriški armadi. Ulja Je zastonj akušal postali pomorščak in pravi, da «din! razlog, da so gs odklonili, Je bilo dejstvo, de ima prevelika prse m«ra Je 44« tučev, , Prlglaiil se je pa kot prostovoljec se srmado in bil je sprejet —« pral vred, Glasovi iz naselbin (Nadaljavanja s t. strani.) Mike Resnik in Joe Dolenc. Prenočil sem pri Ambrozichevih, ker sčm zjutrsj mislil iti v Car-negie, toda sem se premislil ln šel v McKeesport, ker bi ne bilo dovolj časa, da bi šel še v Buf-gcttstown. Mrs. Osvald aom prodal koledar, gostilničarju Tomu Jurkovichu pa Two-Way «Pas-sage. Prosveto so bili še vsi ponovili in sem bil prepozen. Nato aem ae podal domov, kamor ml je prinesel naroČninu še France Burtl. Toda dovolj—ni več papirja—ln na svidenje, kjer me Še. ni bilo. , Anton Zornlk. zastopnik. Odkrito povedano Clevelaad.—Res je tako, da bi bil človek rad tiho in pozabil, kar ee dela po svetu. Ampak to ni mogoče. Ko na primer čitaš v časopisu, da je kralj Peter plačal 500 funtov težko bombo, da jo v bliinji bodočnosti vržejo na Bulgrad, te pogreje, ln hitro je treba malo na r^ak. Koliko je atala tista bomba, nam nI znano. Mogoče pet tisoč dolarjev, Zakaj ni raja fant Peter po-slal ali vrnil denar jugoelovan-skim kmetom - davkoplačevalcem? Zakaj Jim vračati v obliki bombe? To je nekaj, kar da človeku resno misliti , . , Naš me-tropolttkl list se tgrsža, ker pride taka stvar v javnoat. Po mojem mnenju nI to več kot prav, da pride v javnost tudi nekaj resnica, oe samo bluf in propaganda, Saj nam je itak znano,, kakšna krivica se godi trpinu. Težko pa je prebavljatl umetno skovane novice. Prav nič nam ne bi škodovalo, da dobimo nekaj faklov in resnico v novlnah, pa bilo slabe ali dobre. Sreča sa nss jer da smo več ali manj vešči angleščine, da lahko beremo tudi meščanske liste. V meščanskem tlaku namreč ni tako stroge cenzure. V njem še zmeraj lahko poveš svoje mnenja, ne da bi uredniško škarje strlgle in mrcvarllt dopl-sovalčevo prepričanje. Upam ln šalim, da dopisovalci naših listov na Izgube poguma ln nadaljujejo s dopisovanjem. La na dan s glasom, saj nas je vendar vellks večina Istega prepričanja. Splošna šelja Je tudi, da se malo poneha s tratenjem proatora v listih v prid raznim ministrom. Če bi se ti gospodje tako zsnlmsll za nas pred nekaj leti v starem kraju kakor se zanimajo aedaj, bi gotovo imeli več kredita kakor ga Imajo. Milke Pagon PAY DAT BOND DAY Živilska kriza nastala v Franciji Zalof« plenic« bodo kmalu ¡ičrptne Vichy, Pranella, fl. apr.—Franciji preti resna iivllska kriza kot posledica Izčrpanja zalog pšenic« Tsko Je tsjavil Max Bonnafous, pokrsjutskl prefekt v Maiseilleeu, v svojem govoru Rred voditelji in reprezentanti ranciMik« legij« in časnikarji. Bonnafous je dejal, da pomanjkanj« pšenic« znaša 10,-355,000 bušlj«v. C« ne bo to pokrito do prihodnje žetve, ne bo nihče v Franciji dobil« kruha v dobi šestih tednov Normalna poraba |)š«nica v Franciji prod vojno J« znašala 314,8«.!,77« bušlj«v na leto, Zaiadi kritične situacij« m» nemške vojsške oblasti pristale na anlžanj« pošiljanja pšenice za nasičavanj« francoskih vojnih ujetnikov v Nemčiji od 10JO5,-000 bušljev na 144M4.000 bušljev Bonnafous je naglasll, da je huda s^fna uničila velik^lel posevkov pšenke na poljih. G«neral Jean Meri« Bergeret letalski minister, ki je tudi govoril prrd leglonsrjl, je dejal, da ima francoske JetaUka iila sdaj tlaoč modernih bojnih letal, več nego v sept«mbru I. 1930, ko Je šla Franciji v vojno. Produkcija letal je bile lani večja nego v letilt pred vojno. Helsa nosi) Ivette SV sveti." AH jIk Míala ZUPAN ŽAGAR SLAVKO SLAVEC (Se nadaljuje.) Žagarja je vleklo v njegov konec, da vidi dom, ki ga je bil tako nenadoma zapustil. Tet-noba, ki je v njem od koraka do koraka naraščala, je zdaj doaegla vrhunec. Obetal je na dvorišču in nemo strmel v pogorišče in podrtijo pred sefeoj. Razdejanje ni bilo hujše nego drugod po vati. Trije zidovi so bili le precej visoki, a napoteni. Bati ae je bilo, da jih močnejša burja podere na tla. Strehe ni bilo. Skedenj In hlevi so bili tudi precej podrti. O pohištvu in drugem blagu ni bilo več ne duha ne sluha. Precej nepoškodovana je bila klet. Jama na dvorišču je bila prav taka kakor ob Žagarjevem odhodu. Iz kleti je pribežala rejena podgana ter se skrila v kamenje. Se nikoli se ni zdela Žagarju vojna tako nespametna kakor ta trenutek. Zamolklo pobob-nevanje daleč na za padu ga je obenem opominjalo, da te nespameti še nI konec in se je samo torišče divjanja in uničevanja premaknilo za toliko In toliko sto kilometrov dalje, Mcakor bi vojna pošast, ko je tukaj vae potrla, planila na nove, nedotaknjene kraje, da se njena bes-nost znese tudi nad njimi. "Ali je vredno popravljati? Ali se fronta ne pomakne več proti vzhodu? Ali se vojna pošast ne vrne več? Misli so se kakor obstreljene ptice onemoglo otepale po razritih, okrušenlh zidovih. Žagar je krenil v osrčje vaal. Za cerkvijo je bilo treba preskočiti nekaj razpadajočih jarkov. Hiša, kjer je bilo pred vojno županstvo je popolnoma Izginila; niti njene groblje nI bilo videti. Poiskal je tajnikovo hišico. Ta je imela še nekaj strehe. Pod streho je stala vegasta koliba. Tajnik, suh in siv, je stopil na prag in pozdravil. 'Tukaj urudujem," je rekel trpko. Žagar Je vstopil in sedel izmučen na nizek zaboj. "Dobro, da 10 tudi vas .Izpustili," je dodal tajnik. "Zdaj lahko začnemo z obnovo." 'Tam doli Še grmi," je pomigal Žagar proti za padu. •To je daleč." "Seveda, začeti je treba. Ali ste videli kako je pod skalami?" "Videl. Ljudje vse skraja odnašajo." "Kradejo, recite, kradejo, ne odnašajo. Vojna jih je čisto zmešala. Prepričani so, da delajo prav. Ne vem, katere ruševine so hujše, te, kt ležijo po dvoriščih in ob cestah, ali tiste, ki so ljudem vest pokopale." "Potrebni ao, Jemljejo, kjer morejo." "Vem, da so potrebni, pa ne klavirjev, slik, preprog in cerkvenih klopi. To ropanje bo treba zajeziti. Sestavite opozorilo, naj vsakdo le svoie išče * Ce bo kaj pomagalo." "Če ne bo, al bo treba Izmisliti kaj drugega, uspešnejšega. Obnova mora biti poštena." Določila sta še to ln ono sa prvo silo. Tajnik je za prve dni ponudil Žagarju prenočišče v svoji kolibi. "Pogledam, kako je v naši kleti," je odvrnil Žugar "Ce tam ne najdem kotička, rad sprejmem vašo uslugo. Dom, čeprav podrt, ae mti je zdel le dom. Utaborll se je v domači kleti. Prva noč med domačimi zidovi je Žagarja nepričakovano okrepila. Vstal je spočit in močan kakor še nobeno jutro odkar ga je bila voj-na pahnila v gozdove. Odločnih korakov je sto- pil v jutranje solnce, ki je a prvimi žarki zlati-lo ruševine in barake, ter ae napotil k tajniku. Podpisal je razglas proti ropanju pohištva pod skalami, ukazal najeti nekaj delavcev, ki ' naj poatavijo barako tja, kjer je nekdaj stal občinski dom, pregledal a tajnikom vao vaa, določil prostore za živila in odredil še to in ono, kar ae mu je.zdelo najpotrebnejše. "Preden bo to storjeno, se zopet vrnem," je dejal. "K družini pogledam. Se nič ne vedo, da aem doma. Pisal nisem, ko še tam o aebi nisem ničesar vedel." Naglo je odkorakal proti meatu in poataji. Hoja je bila zamudna. Cesta je bila na več mestih razrita, razkopana. Treba jo je bilo večkrat obiti. Žične mejice ao tu in tam zapirale pot. Ogibati se je moMl razsejanih granat in drugih izstrelkov, o katerih ni bilo jaano, ali ao še nevarni ali ne. Odpeljal ae je s prvim vlakom. Spočetka je tudi vlak vozil počaal. TIr je bil le za allo pritrjen. Prvi most je bil iz leaenega in železnega tramovja, zbitega v naglici in začaano; majhna hitroat se je na njem znižala vlaku do polžje počasnosti. Na poatajah in tudi izven njih ae je vlak uatavljal po potrebi, ne po urniku. Teh potreb je bilo precej in ao bile dol- «— r» ' Pozno zvečer je potrkal na okno, kjer j« vedel, da apita Tlnlca ln žena. "Kdo je?" se je notri odzval preplašen glaa. "Jaz—tvoj mož." Durnlce ao ae počaal odprle in v njih se je prikazal ženin obraz.' "Kaj pa Tinica?" je vprašal Žagar. "Zdaj af>l. Brž ti odprem." Žagar je atopil od okna do kuhinjskih vrat ki ao se takoj odmaknila. "Vai drugi spijo. Kar tu ae pogovoriva," je šepnila žena. "Ali ostaneš dolgo pri nas?" Pestavila je svečo na ognjišče, ponudila možu atolico in sfdla tudi sama k njemu. "Od doma prihajam, ne iz gozdov," je dejal. "Izpuatill so me in rekli, naj grem županovat." "Ali naa vzameš a seboj?" "Prav rad, brž ko bo mogoče. Zdaj še ni pro-atora za vae." V zvoniku je udarila pozna ura. Do polnoči in čez je tekla beaeda med njima. "Ali veš?" se je spomnila ona. "Ko ava bila še fant in dekle, al tako prihajal k meni v kuhinjo." "Lepi večeri ao bili." Tiho, po pratih, v temi sta odšla k počitku. Zjutraj ao začlvkali vrabci na jablani pred oknom. Iz sosednje sobe se je oglaaila vnučica ter jim čevrljavo odgovarjala. županja je naglo vatala, odhitela ter se čez trenutek vrnila z otrokom. Poaadila ga je na vzglavje poleg motevefea obraza. Mala je veselo začebljala, začela plezati po dedovem vratu, vleči brke in laae in vrtati oči in lica. On je modro ln resno odgoVarjal, kakor da vse razume, kar ona žlobudra, in trgal prizanealjivo njene živahne prstke od nosa in brkov. "Oče!" je vzdlhnlla Tinica v svojem kotu, veselo in bolestno obenem, "Kako ti Je?" ae je vzpel oče na postelji in pogledal v kot. Uatrašil se je upadlega, koščenega lica. "Ali gremo domov?" je vprašalo dekle ln za-kašljalo. "Kmalu, kmalu." "Tam ozdravim. Pri nas ni megle." "Ozdraviš." (UalJt prihodnjič.) Dvonoiec * Nsrsvoslovne pravljice Spisal KARL EWALD Prevedel FRANC BOLKA (Nadaljevanje.) "Tako, to delaš!" je zakltcsi Dvonoiec tn pritekel s svojo sulico. "Poberi se, latinsko seme' Kaj misliš, da sem /sto v znoju svojega obra/a sejal, da ml ti požreš mojo setev' Poberi se! To je inoje polje'" Jelen je rbežal v gozd. kaki» naulo je mogel. Vrabec pa je letal okoli in pripovedoval; s "Dvonoiec si je prilastil velik k<>s remije, na katerega slcet nihče ne sine stopiti Jelena je imenoval tatu. ko se je hotel pa *ti na nji " Osmo poglavtei Dvonožec vžlva ilvllenje K« je priiel čas. napolnil je Dvonota poalopje, katero je \*> stavil kot supo s pridelkom svojega polja In kakor hitro Je bi la končana >etev pričel je misliti ha prihodnje letu P^foial je novi» polje in te eno in JlH "lan-jal In sledečega let« je trtnSil velik del gorda 10 £« t jdl. *Alel In tako je delal leto za letom,1 dokler si končno ni uslužil vse zemlje, ki jo je mogel pregledati raz višino pred svojo hišo. Okoli hiše si je naaadil v vrtu sadnega drevja in rastlin, ki Jih je mogel rabiti. Ravno ln na dolgo so se razprostirale ograjene njive, vsaka s pogebno vrsto trave alt iita, ln Dvonožec Je bil neizprosno strog z vsakim, ki je razdiral njegovo delo, ali ukradel kaj' njegove imovine, Zdelo se je, da Je resnično gospodar remije. Ntkdo se mu ni upal ustavljati. Njegova čreda je množila od dne do dne ln e pripovedoval orel. " Mene je populnoma pregnal »* gozda." je vzdihoval volk. "Re- kel je, da vsa divjačina spada njemu in Če drznem dotakniti ae Je, bo zasledoval mene ln moje mladiče—ln če bi moralo biti na konec sveta." 1 I AH MM1J AA A.-------- vawserve iv prtttrt't Dtrntrmcyf" , W HFN ckMhss a m lis f*> kaow TKh will ei hit lot th* gsrasoal, hp «W >soas wriri—aunoa with Prizor v tovarnL v kateri lsdehi)e)o bombe. "Jutri mu mogoče pade na um, da mu spadajo vsi travniki," je rekel jelen. "Kje naj nas eden najde trave?" In oaat, mdk in zvončnice so ae atiahile k (graji. Vijolica se je akrila na vrtu. Koprive so stale mračne in jezne za vrtnim plotom. "Mar Je nam boljše?" je vpraševal osat. "Pregnane smo bile iz našega doma in moramo, sedeti zdaj tu v meji in gledati, kako ae bedasta trava razprostira preko vaega polja. Me sedimo tu po njegovi milosti. Vsakega poljubnega dne nam lahko vzame življenje." "Nekaj mojih sester je presadil na vrt," Je rekla vijolica. "ljudi mojih/' je zaklical mak. "Ali pa je to svoboda?" "Zbodi ga, osat!" je svetoval veliki hraat. "Storil aem' to in udaril je s palico po meni," je odvrnil osat. "Opeci ga, kopriva!" je rekel hraat. "Poizkuaila sem in ni se mi godilo boljše, kot osatu." Po žitu p* se je širilo zadovoljno šepetanje z enega konca polja do drugega. "Mi amo ... mi . . . mi . . Zdaj vladamo mi v deželi . . . mi smo dobri... mi smo koristni ... Vi niste drugo kakor plevel." "Kaj slišite nesramne pse!" je klical oaat. Ali zvončnica je menila: "Mi ne moremo ničeaar. Ali zakaj ne »padate ve velika dreveaa nanj n atrete tega roparja in njegove zalege?" "To je tako stvar zase, pasti," je rekel hrast. "Ali kaj nimamo tu v gozdu kralja, ki nas more ščititi? Kje Je lev?" "Da ... Kje je lev?" klicale so vse. Ali leva ni bilQ in ni bilo videti. Dvonožec je sedel doma pod veliko jablano v krogu svoje družine. Gledal je preko svojih polj, na katerih se je zibalo žito in gledal je v jablano, na kateri je viselo polno krasnihw rumenih sadov. Eden njegovih sinov se je ravnokar vrnil z dvema velikima ribama od jezera domov. Drugi je bil na lovu v gozdu . . . Zdaj se je čulo njegovo klicanje . . . Stal je z rejenim srnjakom preko ramen na robu gozda. Tretji je izdeloval plug, ki naj bi postal boljši, kakor stari. In tudi vsi drugi so imeli svoje delo, Deklice so imele opravka pri ognjišču in so gonile mlin. "Imeli smo srečo," je rekel Dvonožec svoji ženi. "Vse raste in uspeva v naših rokah. In najini otroci bodo stvari aboljšali in njih otroci zopet —- kar ne upam si misliti, do kake moči in oblasti se more družina dočr-pati." "Da," je rekla. "Dobro se nam je godilo. Spomni me, da nasipe-mo vrabcem semenja/ č« pride slab čas." "Storil bom to. Imamo toliko, da malim tatinom lahko prepustimo peščico. In rad poslušam njihovo cvrčanje, ko zjutraj vstanem." Deveto poglavje: Stare šivali se posvetujejo Z vsakim poteklim dnem so javkale živali bolj. • "Ne vemo že več, kaj smemo in kaj ne smemo," je rekel krt. "Včeraj je moj bratranec ril zemljo, kijkor dela to moja rodbina, odkar obstoji. Naenkrat ga je eden Dvonožčevih sinov potegnil na površje in ga ubil, ker je krtina bila na eni njegovih gredic. "Njegova hči je ubila mojo ženo, ker se ji je zdela grda," je rekel mlad gospodič pa j ček. "Moja žena vsekako ni bila ravno ljubezniva z menoj. Takoj po poroki me je hotela požreti; tej usodi sem ušel s skrajno silo. Sicer pa je bila najboljša ženska pod solncem in ni storila živi duši žalega. Muhe so seveda izvzete." "Mojo soprogo je vzel in presadil na vrt," je rekel hmelj. "In mene vrže ven, kakor hitro pokažem zeleno kal," je tožila kozja noga. "Nas preganja z muhalniki in rutami," je poročal komar. "Nas zapira, da nas podebeli in potem poje," je pripovedoval prešič. "Nam nastavlja pasti, Če si hočemo vzeti majhno trohico," je rekla miš. In jelen je izjavil: :'On Je nam vsem gospodar. Nikogar nimamo, kjer bi, se mogli pritožiti. Nimamo kralja. Lev ni več vladar gozda. Pobija nas s svojo taco, če je lačen, ali ne brani nas." Ko so se živali tako posvetovale, kaj storiti, je prišla počasi S! ŽELITE DOBRO KNJIGO NaroČite al ZA MAL DENAR? AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR__ ZA LETO 1942 224 strani • Fina vezba 9 V-bu/9 80 raznih spisov in povewii in nad 50 slik in ilustracij *» NAROČITE ■ SI GA SE DANES! CBNA $1.00 J/ S POŠTNINO VRED Naročila aprelema PROLETAREC 1*1 MX LAWNDALE AVENUE . CHICAGO. ILLINOIS le v in j a in se postavila v sredo njihovega kroga. Prestrašene so poskočile živali, ali levinja se je mirno vlegla in rekla: "Ni se vam treba mene bati. Ne storim vam ničesar. Zadnjih osem dni sem od žalosti komaj žrla. Teži me enaka skrb kot vas. In zame je slabejše, ker bi bil moral moj soprog nas vse napram tujcem braniti, česar pa ne stori. K vsemu ostalemu se pridružuje meni še sramota." "Lev naj nam pomaga! Lev naj nas oprosti!" so klicale živali druga preko druge. "Lev se ne gane," je odvrnila tožno. "Leži doma in bulji in bulji predse. vAli zdaj poslušajte, kaj vam porečem." Nato so se trle vse okoli levi-nje in poslušale. "Mi vsi smo v nevarnosti," je začela, "mi vsi brez izjeme. Zbirala sem, kar sem čula in videla o Dvonožcu. In jaz poznam njegov značaj in njegove načrte, kot da mi jih je zaupal.. Cel svet si hoče podvreči. On in njegovi otroci nam hočejo vladati — v dobrem kot slabem." "Tako je!" so klicale živali. "Da, tako je!" je ponovila levinja. "Nihče se ne sme čutiti varnim. Najmočnejša žival je največje drevo—če jih ni posekal danes, pride jutri vrsta nanje. Najnižji črv in najrevnejša rastlina ne veste, kdaj vas rabi Takrat je udarila vaša ura ' "Da, da!" so klicale Močni hrast je phk,mavH svojimi grčavimi vejam, ¿L je pobešal svoje rogovje, d ¿3 mk je šepetal v prahu svoj S in čebele so se tresle strahu "Tako Je!" je reki. J^ Njemu smo ali koristne * škodljive—sicer ničesar Ce mu cvetlica dopade, jo vzame' svoje varstvo; če njegovemu nol su njen vonj ne prija, jo ^ di. Ce mu daje drevo pri sna nju senco, ga pusti rasti Ce n mu je drevo na poti, ali če rab les, ga poseka. Obeta U mu ii val korist, vjame J0 in si j0 a sužnji. Oblači se ž njeno koio je njenb meso in jo pusti delit Ne neha, kadar je sit, kakor m drugi. Požrešen, kakor je živali in žbira- sadove za dol» časa, da mu ni nikoli trpeti sile 'To je res! To je res!" so k» cale živali v zboru. (Dalje prihodnjič.) SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDMOTA isdaja svoja puálkaclj« in U no Ust Prosveta sa koristi ter s» trakne agitacijo svojih društev h ¿J«stvj to sa Propagando Ide). Nikakor, pa na sa propagué drugih podpornih oryanisad). vM ka organizacija Ima običajno mk »lasilo. Tere) agitatorji dopisi k asensnlls drugih podpornih orgssl sad) ln njih društev na] s« m po* Ua)o Satu Prosveta. ..........fffffff»!»«!»!),,),. NOTE! Save this copy of PROSVETA It la needed for VICTORY! * SAVE if All Wartepapw if Old Rags if Old Rubber if 8crap Metal Turn it over to some local salvage agency TISKARNA S. N.P.J SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča dela Tlaka vabila koledarje, letake lid. v Taeallna la afcod* viaiinloe. tesnlka. kalif» slovaškem. Jeellru bi dragih. VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.P.J D« TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojassdla daje vodstvo unljsko dalo prt« m« Pišite pe informadle «a naslovi SNPJ PRINTERY J tMT-St S. LAWNDALE AVENUE - CHICAGO. ILUMOttj TEL. ROCKWELL *M naroČite s dnevnk prosveto Pe sklepu IS. redne konvend)e se lahko narod na Ust P"*"»J» prtitete eden. dva. trt. ŠSd ali pet členov la ene družina k sd asid-nini. Ust Prosveta stana sa vsa enako, sa člana aU nečlana UM m •»o letno naročnino. Ker pa člani le pletejo prt aaasnMnta U*" tednik, sa jim »a prišteje k naročnini. Tete) seda) d vsroka. red da Je Ust pteds^ sa člane SNPJ. Ud Prctt*" |e vda lastnim ■ gotove )e v vsalri družini nekdo, ki M ved Mirt Md vsak daa. PalasLlIsi Vselej kakor hitro kateri ceh članov preneha biti «m SNPJ, ali če se preseli proč od družina tn bo sahteval sam svoj u* tednik, bode moral tiaU član Is dotične družine, ki le Uko skupm naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti uprsvnlžtvu ln obenem doplačati dotlčno vsoto listu Prosveta Ako tefs m stori, tedaj mora uprsvnLitvo mižati datum sa to vsoto naroinlM Cena llshi Presrete )et . Za Zdnsš. drfta ve In Kasmde IS.M Se Clesre In Cklengo |e Ze Evropo |e.. f«polnilo spodnji kupon, priloži* pslish.m vsoto denar)« Homy Otdee v pismu in si naročite Prosveto. Ust ki |e vais I PROSVETA. SNPJ. USf So. Lasmdala Ave. Chicago. 11L Prllntene patfllam naročnine sa Ust Prosveto voole t ---- 1) Isne