Nekaj iz naravoslovja. (Dalje.) Učinki težnosti in deržanje teles do nje (težnosti). Pad teles. Ako se odtegne telesu njegovapodlaga, n. p. kamnu, ki je v roki, pada na tla, težnost zemlje ga privabi. Ta pad je navpičen, t. j. naj krajši pot do zemlje. To navpično mer nam pokaže plajba, vervica, na kateri visi svinčena krogla. Te plajbe se poslužujejo tudi stavitelji, ki hočejo najti navpično mer. ; Padajoče telo se premika z rastočo hitrostjo in sicer v tem razmcrji, kakor so neravne številke. Ako n. p. telo pada v 1. sekundi 1. 5 m., pada v 2. sek. 3. 5 m., v 3. sek. 5. 5 m. i. t. n. Hitrost padanja kacega telesa zaderžuje zrakovi upor in tem bolj, čim večja je ploskev, katero mora spodrivati. V brezzračnem prostoru vsa telesa enako hitro padajo, pero tako hitro, kakor svinčena krogla. Utež teles. Pritisek, kateri učini telo na svojo podlago, ki ga zaderžuje v padanji, imenuje se njegova teža (utež). Teža enako sestavljenih teles tem bolj raste, čim večja so. Od dveh razno sestavljenih teles je tisto teže, katero je gostejše. Svinčena krogla n. p. je težja, kakor ravno tako velika iz lesa. Težnost terdnih teles. Vsako terdno telo ima težišče, okoli katerega so vsi njegovi deli v ravnotežji, t. j. od katerega je telo na vse strani enako težko. To mesto ali ta točka se imenuje težišče. Dokler je težišče navpično nad ploskvino podlago, ki jo podpira, ne more padati telo. Tem večja je podpiralna ploskev kacega telesa in tem bližej nje (podlagi) je težišče, čim stanovitnejše je telo. Gibauje terdnih teles. Mirno telo ostaja toliko časanamiru, dokler ga druga sila ne goni. Premaknjeno telo ostaja toliko časa v svojem gibanji, v svoji meri in hitrosti nespremenjeno, dokler mu tega ne ubrani kaka sila ali upor. Krogla, ki je na kaki ploskvi, začne se gibati, kedar jo v tir spravimo; giblje se toliko časa, dokler ji tega ne ubrani dergnjenje po ploskvi, ali pa tudi kak drugi upor. — Ako je podlaga kacega telesa vodoravna ravnina, tako nosi ravnina vso težo telesa^; da se premakne, je manj sile treba, kakorbi se potrebovalo, da ga premaknemo na vzdigajoči ravnini (na vkreber). čim bolj sterma je ravnina, tem večji del telesne teže ali težne sile je treba preobladati. Večji del težne sile pritiska na vzdol, in se mora zmagati tedaj, kedar hočemo telo kvišku spraviti. Več moči tedaj potrebujerao za to, da nesemo težo po stopnicah, kakor če jo nesemo na ravnini. Tudi nas hoja na visočino bolj utrudi, kakor pa po ravnini. Ako se pa telo taka, ali kedar derči po viseči ravnini na vzdol, je pa njegovo gibanje tem bitrejši in silnejši, čim daljši je njegova pot in čim bolj ravnina visi. Na viseči ravnini tukaj težna sila ne pritiska več v pravem kotu na njegovo (telesno) podlago, ampak je razdeljena na dve sili, ena pritiska na ravnino, druga pa telo na vzdol žene. Cim bolj viseča je ravnina, tem bolj druga sila preoblada nad pervo, tem hitreje se telo taka navzdol po ravnini. Kedar se pri gibanji dve ploskvi dotikujete, nareja se dergujenje. Dergnjenje je tem močneje in se tedaj tem bolje upira gibanji, čim manj ravni ste ploskvi. Ako se te neravnine zagladijo ali namažejo in tako nekoliko uravnajo, zmanjša se s tem dergnjenje. To se zgodi, ako os pri vozu ali sploh kolesa namažemo. Nihalo. Kedar se telo obesi tako, da je njegovo težišče navpično pod obešovalno točko, mirno je. Ako pa telo premaknemo iz te navpične meri in ga potem spustimo, tako pada vsled svoje teže z čedaljo večjo hitrostjo do navpične meri, in od tod se vzdiguje vsled svoje stanovitnosti na nasprotni strani kvišku dotlej, dokler ga trajajoča (lastna) teža ne prisili, da mirno ostane in se zopet nazaj verne. To nihanje v polkrogu traja toliko časa, dokler ga ne upokoji trenje na obesišču (kjer je telo obešeno) in zračni upor. Telo tako viseče in kolebajoče se imenuje nihalo ali kolebalo. Naj bolj ednostavno nihalo je nitno nihalo, pri katerem visi na spodnjem koncu na niti ali vervici precej težka stvar v podobi krogle ali leče. Nihalovo gibanje se imenuje kolebanje. Posamezno kolebanja enega in istega nihala traja enako dolgo časa. čas kolebanja raste s kvadrotora nihalove dolgosti. Nihala štirikrat tako dolga, kolebajo dvakrat kasneje, od nihalov enotere dolgosti. Kako naj gre ura, da se določiti po nihalu. Ako ima iti kasneje, mora se nihalo primerno podaljšati, ako pa hitreje, mora se pa nihalo temu primerao okrajšati. Vod (Hebel). Da se teža kacega telesa uravna, poslužujemo se voda. Vod je nepregibnjen drog, ki je podpert na enem mestu in se more zaverteti okoli njega. Terdni, nepremaknjeni kraj se imenujepodporišče, pokojišče ali vertišče. Na vodu pritiska dvoje sil, ki ga skuša zaverteti na nasprotno mer. Ena teh sil se imenuje breme, druga paje sila. Točki, kjer pritiskate breme in sila na v6d, imenujete se njegovo prijemališče. Vodov del od njegovega podporišča do prejemališča bremena ali sile se imenuje ena vodova rama. Vodovi so dvo- ali enoramni. Dvoramni vodovi so enakoramni in raznoramni. Enoramni vod je n. pr. dleto; dvo in enakoramni je ravnajoča tehtnica (Gleichwage); dvo in raznoramen vod pa je sesalkino gonilo, prečnica i. dr. Enoramni vod se posebno rabi, da se teža kacega bremena pretehta, in potem je enakoramna tehtnica, Neenakoramni vod se rabi kot tehtnica, pa tudi v zlajšanje pri mehaničnih delih, n. pr. kakti navor (Hebebaum), veržel (Brecheisen), lopata, klešče, škarje, kljukapri durih, sesalkino gonilo. Enoramni vod se tudi, enako dvoramnemu, rabi kakti slamoreznik, ključ, sveder, vijak i. t. d.