Poit ni ■* plačana t gotovima Spod. in arbbon. poM. ■ II Grup po Katoliški Uredništvo in uprav«: Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Poduredništio : Trst, Vicolo delle Rose štev. 7 Cena: Posamezna štev. L 25 Naročnina : Mesečno L 110 Za inozemstvo : Mesečno L 190 Poštno ček. račun: štev. 24/12410 L m Leto VIII. - Štev. 5 Gorica - 2. februarja 1956 - Trst Izhaja vsak četrtek Za združeno Evropo MIROVNI GOLOBJE? Naša Evropa se nekam stara. Njeno staranje sta pospešili dve krvavi svetovni vojni, ki sta druga za drugo uničili na milijone človeških življenj in veliko bogastvo, ki so ga nekateri narodi nabirali stoletja in stoletja. Znake staranja je opaziti pri nekaterih evropskih narodih, ki so še pred kratkim vodili svetovno politiko. Toda Evropa ima v sebi dovolj življenjskih in zlasti moralnih sil, da reši sebe, svojo svobodo in dragocene vrednote zahodnokr-ščanske omike. To pa bo dosegla le, če se bo otresla starih grehov, zlasti pretiranega nacionalizma, ki je nekatere narode zaslepljeval, razdvajal in netil v njih sovraštvo ter zavist. Ta greh mora iz Evrope izginiti. Vsi tisti evropski narodi, ki zele ostati močni in svobodni, se morajo združiti v trdno evropsko skupnost, ki bo črpala svojo moč iz idealov zahodne krščanske omike. V tem in edino v tem je smisel nekaterih nedavnih načrtov in pobud za poživitev evropske misli. Kdor bo izven te skupnosti, ga bodo prej ali slej pohodili. Razumljivo je, da nešteto vsakovrstnih zaprek ovira zalet evropske misli. Zato napreduje počasi z raznimi zamudami in prekinitvami. Nekaj pobud pa so vendar ~e uresničili. Kot je znano, že uspešno deluje, ta Evropska plačilna zveza in Evropska premogovna in jeklarska skupnost. Namesto Evropske obrambne skupnosti smo se morali zaradi trmastega francoskega, in sicer Afen-des-Franceovega masonskegu nacionalizma zadovoljiti z Zahodnoevropsko obrambno zvezo. Zagovornik evropske združitve Francoz Jean i\lon-net je pred kratkim sprožil zamisel o ustanovitvi akcijskega odbora za Združene evropske države, ki so ga pred 14 dnevi dejansko ustanovil: v Parizu. V njem so najvidnejši predstavniki demokratičnih strank in sindikatov iz šestih držav Evropske premogovne in jeklarske skupnosti, to je Italije, Zahodne Nemčije. Francije, Belgije, Nizozemske in Luksemburške. Kot prvi cilj so si postavili tesnejše gospodarsko sodelovanje in pa zlasti ustanovitev Evropske atomske skupnosti, ki bi s skupnimi viri izkoriščala atomsko energijo v industrijske miroljubne namene, kar bi evropskemu prebivalstvu odprlo pot k nesluteni blaginji. Smo namreč na pragu nove atomske dobe, ki bo prinesla velikanske spremembe v industrijo. Če bo evropska skupnost slonela na načelih krščanske omike zahodnega sveta in če bo odločno delala za mir, zlasti pa, če bo premagala stari nacionalizem in evropske narode, res združila, bo vir nove sreče ter močan branik Evrope pred nevarnostjo brezbožnega in nečloveškega komunizma. Bulganin in Eisenhovrer Sovjetski min. predsednik Bulganin je predlagal Eisenhowerju sklenitev dvajsetletne pogodbe o prijateljstvu, sodelovanju in mirnem reševanju sporov. Podpisali naj bi jo samo Amerika in Sovjetska zveza. Ta ponudba je prišla v Washington tik pred prihodom britanskega ministrskega predsednika Edena, ki je imel z Eisenhowerjem važne razgovore o skupni zahodni politiki. Njen namen je bil razdvojiti Anglijo ter Ameriko. Predsednik Eisen-hower je ponudbo prijazno, toda odločno odklonil. Rekel je, da niso potrebne nove pogodbe, pač pa mirno sodelovanje. Sklepanje nove pogodbe bi le škodovalo miru, ker bi ustvarilo vtis, da je z eno samo potezo peresa mogoče doseči nekaj, kar je dejansko lahko le sad duhovne preobrazbe. Povedal je tudi, da je ameriško ljudstvo razočarano nad sovjetsko politiko po ženevskih razgovorili. V stikih med Združenimi državami in Sovjetsko zvezo ter v splošnih svetovnih odnošajih bi res nastale velikanske spremembe, če bi sprejeli nagle ukrepe za zedinjenje Nemčije, za priznanje pravice narodov do samoodločbe ter skupen sklep o vzajemnem letalskem nadzorovanju razorožitve. Tega pa Sovjeti nočejo. Ameriško ljudstvo težko spravlja v sklad znane namene sovjetske vlade in Bulganinovo pismo. Sovjetska vlada je na raznih področjih sveta šla po poti, ki povečuje napetost, ker razvnema sovraštvo in nasprotja, ki so posledica mednarodnih zgodovinskih sporov. V zvezi z Bulganinovo ponudbo ne moremo mimo nekega drugega dogodka, to je praškega zborovanja članic varšavske pogodbe. Tam so vključili vzhodnonemško vojsko v vojaško organizacijo članic varšavske pogodbe, ki so poleg Vzhodne Nemčije še Sovjetska zveza, Poljska, Češkoslovaška, Madžarska, Bolgarija, Romunija in Albanija. Molotov je ob tej priliki rekel, da je zdaj Vzhodna Nemčija popolnoma ločena od Zahodne Nemčije. V luči teh praških dogodkov stojimo pred neznanko, ki si je ne vemo točno razložiti. Le poslušajmo: Moskva predlaga Washingtonu sklenitev dvajsetletne prijateljske pogodbe, v Pragi pa na njeno zahtevo sprejmejo vzhodnonemško vojsko v varšavski pakt. To ne gre skupaj. Poglobitev nemške razdelitve je v nasprotju z glavnim ciljem ameriške politike, to je nemško združitvijo. S podpisom dvajsetletne pogodbe pa bi moral Washington to razdelitev priznati! Edini možen sklep bi bil, da so Sovjbti ponudili Washingtonu sklenitev dvajsetletne pogodbe in hkrati storili vse, da je Washington ne bi mogel sprejeti. Tako bi se pred svetom pokazali kot veliki po-borniki miru. Amerikance pa naslikali kot netilce mednarodne napetosti. Pri neumnih ljudeh, na katere se vedno obračajo, bodo s to burko uspeli, vsak pameten človek pa bo takoj spoznal, kam pes taco moli. Sovjetska napadita sila Vrhovni poveljnik sil Atlantske zveze Gruenther je v Londonu izjavil, da bi mogla Atlantska zveza u-spešno kljubovati morebitnemu sovjetskemu napadu le s prispevkom Zahodne Nemčije in s pomočjo a-tomsikega orožja. Brez tega sedanja ohrambna sredstva ne bi bila kos sovjetskemu sunku. Sovjeti imajo zdaj po njegovem 175 dobro izurjenih divizij, na tisoče najmodernejših letal in 400 podmornic. Nemčija je imela ob začetku druge svetovne vojne le 75 podmornic, pa se še spominjamo, kakšno pokopališče ladij so naredile iz Atlantskega oceana. Sovjeti vrnili Porkalo Sovjeti so vrnili Fincem oporišče Porkalo, katero so jim prej vzeli. Vrnili so ga, ker zanje nima več strateškega pomena, vrnitev pa jim služi za propagando, češ da nimajo več vojaških oporišč v drugih državah. To je velika laž, kajti vse pod-ložniške države so zanje eno samo veliko vojaško oporišče. Eden v Washingtonn V ponedeljek je prišel v Washing-ton britanski ministrski predsednik Eden v spremstvu zunanjega ministra Selwyna Lloyda. Kmalu nato so se pričeli angloameriški razgovori, ki sta se jih za Združene države u-deležila predsednik Eisenhovver in zunanji minister Lhllles. Za razgovore niso določili delovnega sporeda. Glavno pozornost so posvetili najbolj perečim svetovnim vprašanjem, med katerimi je treba na prvem mestu omeniti Srednji Vzhod, kjer je položaj nevaren zaradi napetosti med Izraelom in arabskimi državami. Na vrsti je bila dalje bagdadska pogodba, Daljnji Vzhod, nemško zedinjenje, splošni odnošaji med Vzhodom in Zahodom, politika do rdeče Kitajske in seveda tudi Bul-ganinova poslanica predsedniku Eisenhovver ju. Nova vlada v Franciji Francija je torej le dobila novo vlado pod predsedstvom socialista Guy Molleta in podpredsedstvom Mendes-Francea. Ima vlado republikanske fronte, ki bi ji lahko rekli še vlada ljudske fronte, ker so glasovali zanjo tudi komunisti. Ljudski republikanci in neodvisneži ji bodo nudili podporo, če bo skušala vladati z nekomunistično večino. Ako pa bo skušala delati le naslanjajoč se na komuniste, ji prerokujejo nekateiri le tri meseče življenja. Največja težava jo čaka v Afriki, kjer je na Riffskem pogorju v Maroku, pa tudi v Alžiru pravcata vojna, saj je vsak dan najmanj 50 mrtvih. Mollet je obljubil, da bo šel sam v Afriko. Dosti sreče! Odstop ministra Gava . V Rimu je vedno kaj novega. Zdaj so predložili parlamentu proračun, katerega žrtev je postal zakladni minister Gava, ki je odstopil, ker se ni strinjal z vladno finančno politiko. Trdil je, da je proračun preveč obremenjen in da utegnejo visoki izdatki povzročiti nele proračunski primanjkljaj, ampak tudi znatno inflacijo. Ker noče prevzeti odgovornosti za tako stanje, je raje odstopil. V vladi pa je ostal proračunski minister Vanoni, ki se zavzema za produktivne državne investicije, za trdnost lire in zmanjšanje meniti, da je v Bonnu že dalj časa jugoslovansko zastopstvo, ki bi rado z zali o d n on e m - k o vlado uredilo zadevo predvojnih dolgov ter obnovilo trgovinsko pogodbo med obema državama. Jugoslavija dobiva iz A-merike znatno gospodarsko pomoč. Združene države ji pošiljajo tudi o-rožje, a v manjši meri kot pred enim letom. Med pošiljkami ni več najmodernejših reakcijskih letal. Ciper - London - Atene ('iperski guverner maršal Harding je bil pred Edenovim odhodom v Ameriko v Londonu, kjer se je z vlado temeljito posvetoval o ureditvi ciprskega vprašanja, ki je iz dneva v dan bolj pereče. Tudi na Cipru so nemiri vsakdanja zadeva in tudi tam po malem teče kri. Predloge britanske vlade, ki so baje zelo široki, pa tudi zadnji, je Harding sporočil nadškofu Makariosu, ki se zdaj posvetuje s svojimi rojaki in z grško vlado, če naj jih sprejme, ali ne. Angleži bi hoteli vprašanje rešiti tako, da bi lahko tam obdržali svoje vojaštvo vsaj v obliki atlantske vojske. Ker pa je verjetno, da se otok priključi Grčiji in ker so tam na delu močne levičarske sile. ki bi rade Grčijo iztrgale iz atlantskega oikvira, morajo biti tudi v tem pogledu previdni, ako hočejo imeti na otoku oporišče za sr1 e namenjene za obrambo Srednjega Vzhoda. proračuna, ker vidi le v tem jamstvo za uspešno gospodarsko in socialno politiko. Upajmo, da se bo njegovo mnenje izkazalo za pravilno. Veliko je tudi govorjenja o novem zakonu za občinske volitve, ki ga je vlada predložila parlamentu. Po novem zakonu bo veljal v občinah do 25.000 prebivalcev večinski sistem, v večjih pa čisti propurčni sistem. Volilni boj se je v raznih oblikah dejansko že začel, dasi bodo občinske volitve šele spomladi. Jugoslovanska pogajanja Jugoslavija vodi več gospodarskih pogajanj z raznimi državami. V Pragi je jugoslovansko odposlanstvo, ki razpravlja o ureditvi gospodarskih vprašanj med obema državama. V Moskvi se mudi drugo jugoslovansko odposlanstvo, ki se pogaja o podelitvi sovjetskega posojila Jugoslaviji. V Beogradu se nadaljujejo pogajanja za gospodarski sporazum med Italijo in Jugoslavijo. Jugoslavija bi želela s tem sporazumom doseči velike kreditne ugodnosti, v zameno pa bi bila pripravljena na sporazum o ribolovu na Jadranu, ki zanima Italijo. Doslej je Jugoslavija zahtevala tolikšne gospodarske koncesije, da jih Italija ni hotela sprejeti. Te dni so v Beogradu izročili italijanskemu veleposlaniku Guidot-tiju novo spomenico o jugoslovanskem stališču. Njena vsebina ni bila objavljena. Končno moramo še o- Sovjetl in Japonci Japonci in Sovjeti se že dolgo pogajajo v Londonu /a sklenitev mirovne pogodbe. Razgovori su imeli doslej le malo uspeha. Te dni se i<* razširil glas. da so Sovjeti baje predlagali Japonski podoben sporazum, kot so ga lani siklenili s kanclerjem Adenauerjem. V glavnem bi se dogovorili o prenehanju vojnega stanja med obema državama, o izmenjavi veleposlanikov ter o vrnitvi vojnih ujetnikov. Japonci so ta predlog baje zavrnili. Nemčija je razdeljena v dvoje in je njen vzhodni del pod sovjetsko zasedbo, zato je Adenauer moral ugrizniti v kislo jabolko in sovjetsko pogodbo sprejeti. Japonska pa ni tako odvisna od Moskve in zato lahko vodi do nje drugačno politiko. Tokio hoče pravo mirovno pogodbo, drugo pa za zdaj odklanja. Dvoboj ZDA-ZSSR Na podlagi zanesljivih informacij je bonnska reipubliika objavila zanimivo statistiko o dvoiboju med ZDA-URSS v razdobju 1945-55. To razdobje je razdelila na 3 dobe, od katerih je prva označena kot doba »dolarji za razoroževanje«. V tej dobi je Amerika razdelila med razne evropske države 17 milijard dolarjev v blagu in denarju. Ta pomoč je znalno dvignila industrijsko proizvodnjo v zapadni Evropi. V tem času je Rusija gradila svojo železno zave.*o. V drugi dobi, imenovani »tekma v oboroževanju«, je Amerika potrosila za oboroževanje sile NATO 41,5 milijard dolarjev, Rusija /pa 28 milijard dolarjev. Ob koncu leta 1955 je NATO razpolagala z 6.2 enotami, vzhodni blok in sateliti pa z 9 enotami. Tretja doba se odlikuje po »te^kmi med dolarjem in rubljem«. Izkazalo se je, da gospodarska .proizvodnja Amerike prekaša Rusijo za skoro še enikrat toliko. Petrolej obogati Ameriko letno za 325 milijonov ton, Rusijo za 70; surovo jeklo Ameriko za 102, Rusijo za 45; premog Ameriko za 460, Rusijo za 280 milijonov ton. V najnovejši fazi tega vojaškega dvoboja je Washington odkazal novih 40 milijard dolarjev letno za obrambo in pomoč inozemstvu. Iz vsega tega sledi, da kapitalistične države le nekaj doipTinesejo k o-hranitvi miru in izboljšanju gospodarskih razmer. Kaj doprinašajo -pa nekapitalistie-na Rusija in njene zaveznice? Bujna domišljija Kako bujno domišljijo imajo nekateri, nam kaže naslednje. Pred nekaj meseci je bil nekdo večkrat pri sv. očetu in je stalno videl na njegovi mizi odprto rusko slovnico. Tudi je sv. oče večkrat sprejel nekega redovnika, ki dobro govori ruski jezik. Iz tega je bilo razvidno, da se papež uči ruščine. Toda iz vsega tega je bujna domišljija časnikarjev sklepala naprej, in sicer, da bo Cerkev spremenila svoje odnose do komunizma, zlasti ker se je. tu ali tam pojavila kaka skupina katoličanov, ki si je želela prijateljstva Cerkve s komunizmom. Tudi Rusija se nekam »smehlja« katoličanom, da bi pridobila njih naklonjenost do komunizma. V preteklem avgustu so jezuiti, ki vodijo vatikansko zvezdama, dobili uradno povabilo iz Moskve, naj se udeležijo svetovnega kongresa v prestolnici Rusije, ki se bo vršil leta 1958. Dne 11. sept. je moskovski radio poročal o škofovskem posvečenju dveh litvanskih škofov, kar se je prvič dogodilo po revoluciji. Katoliški listi, med njimi »L'Os• servatore Romanou, so ob takih prilikah jasno povedali, da ni mogoče nobenega soglasja med katoliško Cerkvijo in komunizmom, in so tudi omenili, da je sovjetska naklonjenost katoličanom le navidezna. Da pa se razprši vsak dvom, je Pij XII. v zadnji božični poslanici potrdil stališče Cerkve do komunizma, t. j. da med obema ni mogoča sprava. »Mi v moči krščanskega socialnega nauka odklanjamo komunizem kot socialno ureditev in moramo na poseben način pudarjati temeljna načela naravnega prava. Iz istega razloga odklanjamo tudi mnenje, da mora kristjan gledati v komunizmu le nek pojav ali neko stopnjo v zgodovini, rekli bi nek nujen »momentu v zgodovinskem razvoju in da zaradi tega mora sprejeti komunizem skoraj kot nekak ukrep božje previdnosti, u uči sv. oče. Zaradi tega se bo Cerkev tudi v bodoče borila proti komunizmu, ki ogroža »najvišje vrednote našega življenja«; kakor se bo tudi brezbožni komunizem še naprej boril zoper Cerkev, kot je napovedal prvi voditelj sovjetskega komunizma Lenin. Razgovor slov. predstavnikov z drž. podtajnikom Russom Preteklo sredo 25. januarja ob osmi uri zjutraj je državni podtajnik v ministrskem predsedstvu Rus-so sprejel na tržaški prefekturi zastopnika obeh slovenskih demokratskih strank na Tržaškem: dr. Teo-fila Simčiča, predsednika Slovenske katoliške skupnosti, in dr. Josipa Agneletta, predsednika Slov. demokratske zveze. Slovenska zastopnika sta članu rimske vlade najprej opozorila na silno mučen vtis, ki ga je napravila na slovensko prebivalstvo objava zakonskega osnutku o slovenskem šolstvu. Poudarila sta, da je ta osnutek ne samo v nasprotju z določili londonskega sporazuma, temveč tudi z določili same italijanske ustave. V nadaljevanju sta ga seznanila z raznimi drugimi nujnimi vprašanji, ki se tičejo Slovencev na T ržaškem. Državni podtajnik je izvajanja z zanimanjem poslušal ter ob koncu obljubil, da bo izražene želje in predloge vpošteval ter jih podprl. Razgovor je trajal pol ure ter mu je ves čas prisostvoval tudi vladni generalni komisar, dr. Palamara. Državni podtajnik Russo je predsednik medministrskega odbora za tržaška vprašanja ter hkrati načelnik posebnega urada za tržaške zadeve v ministrskem predsedstvu. NAS TEDEN V CERKVI 5. 2. nedelja, 2. pred p.: sv. Agata, d. 6. 2. ponedeljek: sv. Doroteja, d. 7. 2. torek: sv. Romuald, op. 8. 2. sreda: sv. Janez Malajski, sp. 9. 2. četrtek: sv. Ciril Aleks., š.; sv. Apo- lonija, d. 10. 2. petek: sv. Sholastika, d. 11. 2. sobota: Lurška M. B. SV. CIRIL ALEKSANDRIJSKI (370-444) je bil škof v Aleksandriji v Egiptu 32 let. Odličen borec za resnico, za čisti verski nauk. V cerkveni zgodovini mu v tem pogledu, poleg sv. Atanazija in sv. Avguština, skoraj ni enakega. Njegova največja zasluga je, da je ohra- nil čist razodeti verski nauk, da je Marija Mati božja. Vrhunec njegovega boja in zmage je bil na Efeškem vesoljnem cerkvenem zboru (431), kateremu je predsedoval kot odposlanec papežev. Tu je silovito bil poražen krivoverec Arij, ki je tajil Ufarijino božje materinstvo. Zaradi svojega odločnega in borbenega stališča, je bil po krivoverskih cesarjih. Kostancu, Julijanu Odpadniku in Valentu, trikrat poslan v pregnanstvo, zadnje je trajalo enajst let! Ali častiš vdano, stanovitno božjo Mater? - Ali meniš, da se ti ne sme nič bridkega zgoditi, ker si veren? Ali poslušaš, kar Cerkev uči? IZ SV. EVANGELIJA isti čas, ko se je zbirala C 1J velika množica in so iz mest prihajali k Jezusu, je povedal v priliki: Sejalec je šel seme sejat. In ko je sejal, ga je nekaj padlo poleg pota in je bilo pohojeno in ptice neba so ga pozobale. Drugo je padlo na skalo; in ko je pognalo, je usahnilo, ker ni imelo vlage. Drugo je padlo v sredo med trnje; in trnje, ki je z njim zraslo, ga je zadušilo. Drugo je padlo na dobro zemljo in je zraslo ter obrodilo stoteren sad. — Ko je to govoril, je zaklical: »Kdor ima ušesa za poslušanje, naj posluša.« — Njegovi učenci pa so ga vprašali, kaj pomeni ta prilika. On jim je rekel: »Vam je dano razumeti skrivnosti božjega kraljesva, drugim pa se daje v prilikah, da gledajo, pa ne vidijo, in poslušajo, pa ne razumejo. Prilika pa to pomeni: Seme je božja beseda. Kateri so poleg pota, so tisti, ki poslušajo, nato pa pride hudič in vzame besedo iz njih src, da ne verujejo in se ne zveličajo. Kateri so na skali, so tisti, ki z veseljem sprejmejo besedo, kadar jo slišijo — nimajo korenine: nekaj časa verujejo, ob času skušnjave pa odpadejo. Seme pa, ki je padlo med trnje, so tisti, ki slišijo, pa gredo in se v skrbeh in bogastvu in v nasladah življenja zaduše in ne obrode sadu. Ono pa, ki je v dobri zemlji, so tisti, ki besedo slišijo in ohranijo v dobrem in plemenitem srcu ter obrode sad v potrpi jen ju.n * Ta lepa prilika nam nazorno prikazuje Boga kot neutrudljivega Se-javca, ki neprestano seje svoje vidne in nevidne dobrote (zla-ti sv. milost). bogato obdarjajoč vse ljudi brez razlike. Božja beseda, pa naj bo posredovana po duhovniku ali pa izgovorjena neposredno od Boga na znotraj Letošnja velika noč Letos na oljčno nedeljo stopi v veljavo novi obrednik velikega tedna, ki se bo odzdaj naprej v liturgiji imenoval »sveti tedenu, ker je posvečen najsvetejšim skrivnostim našega odrešenja. Cerkev je hotela vse obrede poenostaviti in jih tako približati vernikom, da bodo laže in lepše doživljali velikonočne skrivnosti. Zato je tudi prenesla vse o-brede na čas, v katerem so se dogodki odrešenja dogajali: na veliki četrtek bo sv. maša zvečer v spomin na postavitev sv. R. T., na veliki petek bo glavna pobožnost popoldne, na veliko soboto pa zvečer. Cerkev kot dobra mati želi, da bi od velikonočnih skrivnosti imeli verniki bogate sadove. Zato so povsod, kjer razumejo namen Cerkve, z velikim veseljem pozdravili te spremembe, čeprav so marsikje nastale tudi težave zaradi raznih ljudskih navad, a bodo vse skušali spravili v sklad z novimi odredbami. Vsepovsod tiskajo priročne knjižice za vernike, da bodo z njimi sledili sv. obredom. V španskih, nemških, francoskih in italijanskih katoliških listih, ki jih imamo pri rokah, vidimo ogluse, da se te knjižice pripravljajo. Upamo, da bomo tudi slovenski duhovniki lahko nudili svojim vernikom tako priročno knjižico. 2,e zdaj vas vabimo, da si jo kupite, ko jo vam bodo vaši dušni pastirji nudili. Ob doživljanjih velikonočnih skrivnostih bo tudi naša velika noč lepša. v duši, je kakor seme, ki bi po božji zamisli moralo obroditi popoln, t. j. stoteren sad, S3d svetega življenja, ki edino vodi v večno nebeško blaženost. Kadar mašnik poučuje, pridiga ali razlaga verske resnice, govori v božjem imenu in je kakcr, da bi sam Božji Sin poučeval svoje vernike. Kako velika reč je torej oznanjevanje božje resnice in kako ra-dovoljno in s kakšno ljubeznijo bi morali potemtakem ljudje sprejemati pridige in krščanski nauk! Je pa še, kot rečeno, druga vrsta božjega poučevanja, t. j. kadar Bog govori po svojih navdihih, na znotraj, naravnost v duši, kjer je pričujoč kakor v živem tabernaklju. To se dogaja po navadi v trenutkih molitve, zlasti po prejetem sv. H. Telesu. Gotovo si ne moremo misliti ne želeti lepših in slajših trenutkov kakor so tisti, ko se pravična duša snide in pogovarja s svojim Gospodom ter uživa izredne izraze njegove ljubezni. To je tista največja sreča, ki je ta svet ne more dati in je sploh ne pozna. Posebno žalostno pa je dejstvo, da je niti poučeni kristjani pravilno ne cenijo. Naredimo trden slklep, da ne bomo nikoli zanemarjali ne božje volje, ne besede, ne božjih navdihov in nobene božje milosti, ampak da bomo, nasprotno, želeli čim bolj spoznavati ljubega Boga, da ga bomo vedno bolj ljubili, kakor On to zasluži. Ne zamudimo nobene take priložnosti! Radi in zvesto molimo in čim več v Bogu premišljujmo! V duhu je treba neprestano, v kolikor je mogoče, romati k Bogu po pomoč, ki nam je potrebna zlasti v skušnjavah, katere so kakor pasti nespečega hudega duha. Več kot jasno je, da Gospod odklanja in obsoja vsakršno nesta'nost in neznačajno, človeka nevredno sprevrgljivost, posebno še izdajstvo ali omahljivost v verskem in moralnem pogledu: pa tudi v narodnem, se razume, čeprav ni izrecno omenjeno. Saj smo vendar od Boga u-stvarjeni kot Slovenci! Bodimo torej to, kar je hotel z nami Bog! Ne bojmo in sramujmo se tega dejstva, temveč ljubimo v prvi vrsti našo slovensko beseda, našo pesem in naš rod, ker sicer grešimo! Bodimo verni, stanovitni, popolni in vsestransko značajni ljudje, kakor se spodobi za poštene in krščanske Slovence! Jezus, močni Bog, usmili se nas in pomagaj nam v teh bridkih in grenkih dneh! Varuj nas zanemarjanja Tvojih navdihov in darov! Iz življenja Cerkve VI. medpomine na domovino, prinašajo poročila iz življenja rojakov v Avstraliji in še veliko drugega koristnega in mikavnega. Videti je, da se Slovenci tudi tam doli radi zbirajo k skupnim slovenskim mašam, kadar so in kjer so, ter tudi na skupne kulturne prireditvq. Prav tako so že ustanovili nekatere prosvetne organizacije; v Sydneyu, v Melbournu. Gee-longu in morda še kje drugje jih imajo. Res. o.bčudovati jih moramo, ko je pa pri nas na Primorskem težfko spraviti sikupaj kako prosvetno organizacijo, ki bi res delovala. Za Božic so imeli na raznih krajih -polnočnice s slovensikim božičnim petjem. Kako lepo, da sta krščanska vera in slovenska pesem tako zvesti tolažnici človeku povsod, posebno v tujini. DROBNE NOVICE DRAMATIČNA NEZGODA ŠTIRILETNEGA DEČKA Štiriletni Franček Cussey se je s svojo mamo in mlajšim bratcem peljal z vlakom proti Sinji obali, ko so se nenadoma vrata odprla in mali deček je padel iz vlaka, tik preden je ta zavozil v predor Ran«. Mati je takoj 'potegnila za signalni alarm, a vlak, ki je drvel s 'hitrostjo 100 kilometrov. se ni mogel takoj ustaviti. Štiriletni Franček pa medtem ni izgubil poguma. Pobral se je, si pobožal debelo bunko na čelu. zagrabil za čeveljčke,, 'ki so mu pri padcu odleteli, ter bos zdrvel za vlakom. Ko so ga našli, so ugotovili, da je že imel več kot štiri leta in da .kljub teinu ni imel vozovnice. Srečna mati jo je rade volje plačala, pa še kazen povrhu. VOLK NAPADEL LETALO Malo čudno, a vendar res. V pokrajini Tovver v Minnesoti v ZDA sta se dva pilota spustila nad zamrznjeno jezero, da bi od blizu opazovala dva volkova. Eden izmed volkov se je tako ujezil, da se je zagnal proti nizko letečemu letalu in zadel'' ob . smuči, s katerimi je letalo oiprem-ljeno za pristanek, na sneženih tleh. Letalo je moralo pristali na ledu. Oba pilota sta ostala nepoškodovana, le predrzni volk je plačal z življenjem svojo predrzno napadalnost ali bolje svojo radovednost. ŽENE KADIJO PIPO Ameriška tovarna pip je sporočila, da 158.000 žen-ik 'kadi na skrivaj pipo. To se dogaja v Ameriki. V Indiji je še mnogo več tovrstnih kadilk, ki pa se ne skrivajo. 154 LET Na Poljskem živi Jožefa Staniewitz, ki pravi, da ima 154 let. Ko so- jo dali v neko zavetišče, je ušla in potem izjavila: »Nočem živeti med starimi ljudmi! Raje sem med mladino, iker se mi potem zdi, da sem mlada tudi jaz...« MASTNI ZASLUŽKI Nekateri filmi so dali mastne zaslužke. Tako so za film Odisej nabrali pri kino-blagajnah milijardo in 267 milijonov, za film Kruh, ljubezen in ljubosumje milijardo in 180 milijonov, po pol milijarde pa pri filmih: Neapeljsko zlato. Neapeljski vrtiljaik, Romeo in Julija. Vsekakor lepi dohodki. 300 ZA ENEGA Francoska, tujska legija je v Mairoku doslej ,pobila okoli 15 tisoč berborcev. Burberci pa so .pobili oikoli 50 Francozov. Protikwzen je torej viso)ka 300 za enega. Je tudi to v imenu aivilizaicije im za napredek. in kulturni dvig Ma.roika? KOVAN DENAR Uradni list »Gazzetta Uffieiale« je objavil besedilo zakona za izdelavo kovancev po 20 lir. Novi kovanci za 20 lir bodo vezani z bakrom in pridejo v promet- že v tekočem letu. Leto VIII - 1956 - Štev. 5 KATOLIŠKI GLAS* Stran 3 Delovni kolektivi v Jugoslaviji (Nadaljevanje in konec) ŠTRAJKI Posledice taike »samostojnosti« delovnih kolektivov 90 se začele kazati v prvi polovici leta 1955. Mesec za mesecem se je slišalo iz Jugoslavije o nekakih štrajkih v posameznih industrijskih podjetjih. Kalko bi štrajke za povišanje plač bilo mogoče spraviti v sklad z določbo, da kolektivi sami kot legalni predstavniki delavstva — določajo delavcem plače? Jasno je. da delavstvo ni stavkalo zoper določbe kolektivov, ker bi taka stavka pomenila čist nesmisel: štrajkati zoper svoje lastne določbe, ki jih delavstvo samo lahko spremeni, če z njimi ni zadovoljno. Stavke so pomenile protest delavstva zoper ukrepe komu nistične pa rt i je. Vzemimo primer delavske stavke na Javorniku pri Jesenicah, ki ga je delavstvo organiziralo 22. in 23. aprila 1955. Geslo stavke je bilo: Dobiček ali generalni štrajk! Kot znano, se dela dobiček v podjetju z onim odlomkom dela, ki presega produkcijske stroške in ga moremo imenovati presežek dela (Mehrwert). Prvotno so z dobičkom re9 razpolagali delavci. Toda sedaj gredo le doliodki, ki so pro» računani za delo (vrednost dela — Nut-awert), v plačilni fond in samo s temi dohodki razpolagajo delovski sveti za plače. Z dohodki za presežek dela pa ne razpolagajo delavski sveti, marveč nadzorna oblast (t. j. komunistična partija-. V tem je iskati razloga, da so delavci na Javorniku klicali: »Mi ustvarjamo dobiček, a z njim ne razpolagamo! Tako ne moremo živeti!« Drugi primer štrajika je v podjetju So-grad v Murski Soboti. Trajal je samo dve uri dne 13. maja 1955 in se je razvil iz previsokih delovnih norm. Teh norm tudi niso napravili delavski sindikati, ker bi jih lahko spremenili, če bi ne bili delavci z njimi zadovoljni. Štrajk je bil naperjen zoper nadzorno oblast (t. j. partijo), saj so delavci kričali: »Ne moremo toliko napraviti! Preveč moramo delati!« Dne 17. maja 1955 je izbruhnila znana stavka v papirnici v Vevčah, ker jim je nadzorna oblast znižala plače za 3 do 7 dinarjev na uro v času, ko se je podražila mast in moka. Na sestanku v vevški papirnici so nastopili stari partijci in zelo •ostro in odločno obsodili odločbe' oblasti. Govorili so taki kalibri kot Ivan Benedikt, član Zveze komunistov Slovenije in 70°o vojni invalid, 'ki je dejal med drugim: »Deset let nas že farbajo in je vedno slabše.« Namestnik sekretarja Zveze komunistov Slovenije, tovariš Ben pa je zaklical: »Dovolj je desetletnega izkoriščanja!« Žabjek Franc je pa povedal kar naravnost to-le čisto resnico: »Govorite, da je to- varna last delavcev; kam pa gre dobiček, se odloča v Ljubljani!« Ali ni ta ugotovitev najbolj jasna in porazna obsodba režima, ki se trka na prsi, da o vseh vprašanjih podjetja samoupravno odločajo delovni kolektivi? Ne odločajo o dobičku, ne o plačah in ne o delovnih normah. To so pa temeljne stvari! Najhujša obsodba komunistične vlade nad delovnimi kolektivi pa je prišla do izraza v stavki delavcev v Litostroju v Ljubljani dne 28. junija 1955. Imela je kar čisto določne obrise boja zoper komunistično oblast. Raztreseni so bili letaki zoper socialistično ureditev Jugoslavije. To-le se je bralo na njih-: »Ne bomo več nasedali političnim frazam. Enotno bomo nastopili 9 stavkami in demonstracijami, da še bolj omajamo fronto nenasitnih in brezsrčnih ljudi na vladajočih mestih.« Nemara so taki in podobni nastopi delavstva v socialistični Jugoslaviji dovolj otipljivo znamenje, da tudi Titov tip komunizma in socialistične države in družabne ureditve delavstvu ni všeč. Delavka iz Vevč Trtnik Marija, sestra padlega partizanskega »heroja«, je vzkliknila: »Vsi imamo enake želodce! Danes je slabše, nego ko so gospodarili kapitalisti!« Te vrste izrazi so dovolj značilni, da narišejo razpoloženje delavstva v Sloveniji nasproti komunistični diktaturi. Komunizem ni brez diktature. Če bi ihiel diktaturo v rokah delavski proletariat in bi za delavstvo v delavskih vprašanjih zares odločali delovni kolektivi, bi bili taki štrajki in taki izbruhi nemogoči, ker bi bili v samih sebi nesmisel. Kažejo pa jasno in določno potrjujejo resnico, da v socialistični Jugoslaviji dejansko odloča v vseh najvažnejših — tudi delavskih vprašanjih dokončno le peščica vodilnih komunistov na vladnih stolčkih. To je diktatura partijskega vodstva nad ljudstvom, tudi nad delavstvom. In na ta način se razblini v prah vsa propagandna zgradba Tito - Kardeljevega komunizma, da so delavci sami gospodarji v svojih podjetjih. Oboje je velika laž. Delavci v socialistični Jugoslaviji niso gospodarji nikjer, najmanj pa v »svojih« podjetjih. Edini gospodar, ki končno odloča o vsem, je komunistična partija, v partiji pa končno odloča peščica komunističnih diktatorjev. To je objektivna in resnična slika, ki jo zgoraj opisani dogodki nazorno prikazujejo in zgovorno potrjujejo. Mozartov koncert v Gorici Tehtne besede Pretirane skrbi na Tržaškem Z novim letom so se na Tržaškem vrgli na delo v skrbi za slovenske šole. Kar naenkrat je zasušljalo, da jih skrbi, ker na šolskih zgradbah, kjer so nameščene slovenske šole, ni napisov, italijanskih seveda, ker na stenah v slovenskih šolah ni opaziti slik italijanskih kulturnih predstavnikov iz srednjega in novega veka; prav pogrešajo po šolskih stenah zemljevide Italije. Zato so hitro razposlali posebno o-krožnico, na pokrajinsko in občinsko upravo ter na šole, v kateri s očital! To pot je grajal nesodobne knjižne programe ljudskih knjižnih založb, ki so menda preračunani na ljudi pred dobrimi petdesetimi leti. Tudi delo slovenskih prosvetnih društev mu ni všeč, ker je prestaro, nesodobno; za sedanje ljudi ni več. Nekaj resnice je v teh besedah. Samo na pravi naslov niso bile zapisane. Kaj če bi vzeli v roko nekaj zadnjih številk »sodobnega« »Novega lista«! Na četrti ali peti strani ti udari v oči podlistek Beli grad — zakleti grad. Ali ne spominja ta stvar prav močno na klasične izdelke slovenskega poljudnega Šunda, kot je bil Strah na Sokolskem gradu ali pa Grofica beračica, katere so stara dekleta pred več kot petdesetimi leti prebirala v solzah in vzdihih? Kako je bilo to ganljivo, prav kakor je ganljiva povest o princezinji Štefaniji, katero je povsod spremljala za-kletev miramarskega gradu kot zlokobna vešča^ kainor je šla. Na gradu Miramaru leži namreč kletev. Kako prijetna groza gre po telesu, ko to bereš! Da bi te! Sodobni slovenski človek misli, da čarovnic in drugih bajnih bitij ni več, kar je Martin Krpan (premikastil Brdavsa. »Novi list« pa še sedaj čisto resno onegavi o zakletih gradovih. Res, sodobno in v skladu z današnjo stvarnostjo! Ali pa vzemi Tarzana, kralja džungle! Mož, ki je že prekoračil šestdeseto leto, mi je rekel: »To reč smo pred tridesetimi leti gledali v amerikanskih filmih. Vredno ni bilo veliko. Vleklo je, iker je bilo nekaj novega. Le čemu vlači »Novi list« take stvari iz zaprašenih kašč na dan?« Tega danes niti tedenske tuje ilustracije ne objavljajo več. Tudi kriminalni roman Skrivnost o dr.ju Mančufu je stara zadevščina in čisto brez potrebe prevedena iz tuje tiskane navlake v slovenščino. Menda se tudi Maupassant ne more šteti med ultrasodob-ne pisatelje. Kaj ko bi se »Novi list« v senci zakletega miramarskega gradu prav skesano potrkal na prsi in vzdihnil: »Peceavi! Grešil sem! Ne bom več!« Hudo nesodoben tržaški bralec Nove knjige Iz Argentine smo v. tem. tednu prejeli: Koledar Svobodne Slovenije za leto 1956 z zanimivo in pestro vsebino. Cena L 1500. Žepni koledarček »Moj prijatelj«, ki vam bo v resnici zvest prijatelj skozi vse leto. Cena L 400. V razprodaji je v upravi »Katol. glasa«. USIS piše v enem izmed svojih člankov, v katerem govori o usodi teh, ki simpatizirajo s komunisti, tudi tole: »Po drugi svetovni vojni so demokratične stranke držav vzhodne Evrope poskušale sodelovati s komunisti. Tako v Pragi, Budimpešti in drugod. In kakšen je bil konec? Komunizem jih je požrl. Komunizem se prijazno smehlja demokraciji, da bi izrabil njeno lahkovernost in vestnost. Komunizem se. smehlja demokraciji, da bi jo lažje ubil. Vse .politike demokracije, ki so sodelovali v vladi s komunisti so pobili, če 9e niso do časa rešili z begom.« Res lepa bodočnost za vse tiste, ki pomagajo komunistom! INFLUENCA zvesta spremljevalka človeštva Bolezen, pod imenom influenca, so poznali v že zelo starih časih. Prvi omenja to bolezen (trški zdravnik Hipokrat v V. stoletju pred Kristusom. Najhuje je razsajala ta bolezen v letih 1580. 172'), 1830, 1836, 1817. V oktobru leta 1880 je ta bolezen zajela Sibirijo in se razširila na Nemčijo in Francijo ter dosegla v novembru še Španijo, Italijo, Anglijo, in Združene države Amerike. Po nekaj tednih se je pojavila še celo v Avstraliji. Smrt je po vseh teh krajih imela bogato žetev. Nad milijon ljudi je požela. Takrat je nemški bakteriolog Pfeiffer izsledil povzročitelja te bolezni v .prostemu očesu nevidnem bakcilu. Toda nova epidemija, ki je zajela ves svet spomladi leta 1918, je zon. va ovrgla vse Pfeifferjeve trditve. Influenca, ki so ji v totn slučaju dali ime »španska«, se je pokazala že v svojem prvem početku v vsej svoji moči in obsegu. Razširila se je najprej med vojaki, nastanjenimi na Francoskem in se od tam naglo razširila po vsej Evropi in kar čez noč se je pojavila v Združenih državah, od tu v Indiji, na Kitajskem in Japonskem ter po vseh državah Vzhoda, do Avstralije. Žrtve, ki jih je zahtevala »španska« v zimi leta 1918-1919, so bile ogromne. To je bila ena izmed največjih katastrof, ki je zadela človeštvo. V ZDA so zabeležili 518.000 smrtnih primerov, v Indiji 12 milijonov. Skupno število človeških žrtev je ob tej strašni bolezni naraslo po vsem svetu na 20 milijonov. Raziskovanja znanstvenikov so takrat dognala, da ni bil Pfeifferjev bakoil .povzročitelj te bolezni, kajti zasledili so ga v mnogih tudi zdravih osebah. Sele mnogo pozneje, leta 1933, se je znanstvenikom v Londonu posrečilo, da so izolirali virus influence. Toda že leta 1910 so dognali, da ima ta virus še dva druga zvesta spremljevalca in so vse tri imenovali virus A.B,C. Ti virusi influence so zelo majhni, merijo komaj od 80 do 120 milijoninki milimetra in se prenašajo na ljudi s kihanjem in kašljanjem. Zdravniki so mnenja, da ima influenca še celo armado različnih virusov, zato je cepljenje proti influenci v mnogih primerih brezuspešno. Prav lahko se zgodi, da zadene človeštvo ponovna katastrofa kakor leta 1918. Toda kljub teinu da ne morejo še zaslediti vse povzročitelje influence, ponovna epidemija ne bo več tako smrtonosna, ker imajo zdravniki na razpolago razna druga sredstva, s katerimi bi brez dvoma zmanjšali nje zli učinek. JLa zdravo slov. družino ! Dne 20. novembra 1955 se je vršil v Buenos Airesu četrti slovenski socialni dan. Na temelju referatov, ki so bili obravnavani na tem dnevu, so bile sprejete naslednje resolucije: I. Slovenska izseljenska družina, ki je o-snovni pogoj obstanka in napredka našega narodnega življa v zamejstvu, je bolj kot nekoč v domovini izpostavljena mnogim nevarnostim gospodarsko socialnega, nravstvenega in vzgojnega značaja. L Pomanjkanje zadovoljivih gospodarskih pogojev se javlja: — v nezadostni plači družinskega hranilca ; v delovnih pogojih, ki so pogosto malo združljivi z urejenim družinskim življenjem; v težavnih stanovanjskih razmerah; — v negotovosti za urejeno družinsko o-skrbo zaradi morebitne nezgode, bolezni, nezaposlenosti, starosti, čemur se večkrat pridružuje še skrb zaradi rojstva novega otroka. 1 i proletarski pogoji pa ne bretnene le družine z mnogimi otroci, ampak pogosto tudi mlade zakonce z rojstvom že prvega otroka. 2. Socialno je slovenska izseljenska družina prizadeta s tem, — da je izruvana iz očetne hiše in domačije svojih .prednikov; • da je presajena največkrat v okolje velikega mesta, čigar masovni ustroj je popolnoma nasproten nekdanjemu načinu življenja in individualnemu razvoju družine; da ostajajo sredi človeškega morja mnoge naše družine ločene od vsake naravne skupnosti z rojaki; da zaradi svoje osamelosti iz naravne potrebe iščejo oslona na okolje, čigar javno mnenje je skoraj vedno sovražno našemu družinskemu idealu. 3. Na nravno verskem področju je slovenska družina v zamejstvu ogrožena s tem: — da je s preselitvijo izgubila moralno varstveno oporo, ki je z nravno verskim okoljem v domovini tradicionalno ohranja- lo družinsko življenje in dobre družinske navade v sklopu farnega občestva; — da jo je v tujem svetu naravnost zajel val nemoralnosti in protiverske propagande, ki posebno na mladino kvarno vpliva in se širi s slabimi zgledi, kvarnimi filmi, po radiu, po 'revijah, slikanicah in na splošno po tisku: — Zlasti .pogubno vplivajo nauki proti trdnosti in svetosti zakonskega življenja, ("oprav ne vodijo vedno v svoje skrajne posledice, pa imajo vendar za posledico postopno omrzitev in brezbrižnost zakoncev drug za drugega, s čimer rušijo temelj za srečno družinsko življenje. Pod vplivom materialističnega- mišljenja se dogaja, da starši nočejo posredovati novega življenja in ga izničijo z dejanji, ki so po svoji naravi namenjeni, da dajejo življenje. 4. Navedeni gospodarski, socialni in nravni vzroki vplivajo, da je tudi vzgoja otrok v mnogih izseljenskih družinah ogrožena. To posebno tamkaj, — kjer mora tudi mati z doma za zaslužkom ; — kjer so otroci brez nadzorstva prepuščeni kvarnim vplivom ulice in okolja; — kjer starši laicističnega šolskega pouka in vzgoje ne dopolnijo s poukom krščanskih resnic in otrokom ne dajejo lepega zgleda s krščansko verskim življenjem. II. Spričo obstoječih nevarnosti, ki ogrožajo slovensko izseljensko družino v zamejstvu, IV. socialni dan: 1. Pozdravlja delo slovenskih katoliških organizacij, ki s tiskom in govorjeno besedo nudijo pouk o naravi družine in zakona. Zaradi stalnih napadov na naravni in krščanski značaj družine, ko so zlasti na- perjeni proti zakramentalnemu značaju, e-notnosti in neločljivosti zakona kot naravni podlagi družine, naj se započeto izo-braževalno delo kot nad vse nujno in važno nadaljuje, se poglobi in razširi, da bo globoko med nas prodrlo spoznanje o lej naravni božji ustanovi, da ho družina med nanii ohranjena in spoštovana kot vir novega življenja in od Boga ustanovljena človeška skupnost, ki naj vodi do skupnosti z Bogom. 2. a) Vzgoja otrok v družini ni le pravica, ampak tudi sveta dolžnost staršev. Družina s svojimi naravnimi danostmi — ljubezen staršev, družba bratcev in sestric — je najboljše okolje za vzgojo otroka. Otroci krščanskih staršev imajo pravico, da so vzgojeni v krščanskem duhu. Brez verskega temelja je vzgojno delo neučinkovito, prazno. b) Ker pa je vzgojno delo združeno z velikimi žrtvami in je poleg dobre volje potrebno tudi poznanje vzgojnih načel, je posebno danes potrebno, da so starši v vzgojnem nauku poučeni. Velikega pomena so v našem času vzgojni tečaji za starše, kjer roditelji dobe teoretične in praktične nasvete za vzgojo svojih otrok. Tudi to delo. ki se je med nami srečno započelo, naj se nadaljuje ob stalni opori vzgojno poučnih spisov v knjigah in revijah. c) Učinkovita pomoč pri vzgoji odraščajočega otroka pa so tudi vzgojne organizacije, kakor so verska, mladinska in stanovska društva, ki naj dopolnjujejo domačo družinsko vzgojo z vpeljavo mladine v družabno življenje. 3. Socialni dan priporoča, da se od časa do časa priredi vzgojni tečaj za bodoče zakonce, na katerem bi bodoči družinski očetje in matere od pristojne strani dobili časovnim razmeram in krajevnim potrebam ustrezajoč pouk o družinski in zakonski psihologiji, pa tudi iz vzgojnega, zdravstvenega in gospodarskega področja. 4. Organizirana samopomoč, ki jo gospodarsko in socialno prizadetim izseljenskim družinam nudijo Vinceneijeve in Elizabet-ne konference ter Društvo Slovencev (v Buenos Airesu), naj dobi dopolnilo z ustanovitvijo sosesk, v kateri naj se združijo zlasiti skupine družin, ki so oddaljene od slovenskih središč. Družine ene soseske bi se medsebojno obiskovale, si nudile med seboj prvo pomoč v nesreči, skupno skrbele in pazile na bolftike, ko domači ne morejo. in varovale otroke onilt, ki morajo na delo, v eenkev ali po drugih opravkih. Na čelu Ibseske naj bi bil starešina, ki bi ob opmri socialno in karitativno čutečih oseb vodil družbene zadeve svoje soseske. Možem in fantom v Gorici Mnogi so se že odzvali našemu vabilu ter za Novo leto, piri obhajilni miži, sijajno razodeli svojo možato vero v presveto Evharistijo; drugi so ipa sklenili, da hodo to storili prihodnjo nedeljo. Led je torej ,prehit: skupno sv. obhajilo mož in fantov vsako prvo nedeljo v mesecu med sv. mašo na Travniku je in ostane dejstvo, ki ga* noben naš verski ali narodni nasprotnik e razgovarjala. Sinček John (izgov. Džon), plavolasec z zvestimi, modrimi očmi, se je bil privil k njej; pripovedoval ji je, kako dobro je izvršil danes vse 9voje naloge in kako zelo zadovoljen je bil striček z njim; kar en cel življenjepis starorimskega pisatelja Kornelija Nepoln je .prevedel iz latinščine v materinščino. Potem pa je pripovedoval iz starogrške zgodovine, kalko je bil grški vojskovodja Pavzanijas svojo domovini) izdal; sklenil pa je deček svojo pripoved: »Vidiš, mamica, ostudno je to, da je bil ta mož tak izdajalce. In to me najbolj jezi, da ta naša kraljica v Londonu —« »Stoj, Jolim, mar se tako govori,« ga je prekinila mati. »Oh, saj vem, da ljudem tega ne smem praviti; tebi, mamica, pa menda vendar smem ? Mar ne daje mučiti naših duhovnikov? In našega ljubega strička bi tudi prav gotovo dala obesiti in potem še raz- četveriti, če bi ga le mogla zaslediti.« Tako se je opravičeval deček za svojo besedo. In potem je končal prej začeti stavek: »To me najbolj jezi, da nas, katoličane, imenuje izdajalce. Pa kajne, mamica, mi nismo izdajalci?« »Gotovo da ne,« je smehljaje se odgovorila gospa, »saj od srca ljubimo svojo domovino, pa tudi našo kraljico, ker vemo, da je naša zakonita vladarica.« »Saj to sem tudi jaz davi dejal Jozvi, sinu našega najemnika; in ko mi je trdil, da mi, katoličani, ne izpolnjujemo kraljičinih zapovedi, sem mu odgovoril, da je treba Boga bolj poslušati kakor ljudi, in da so tako delali Makabejci, ki o njih v svetem pismu beremo, in pa tudi sveti mučenci. Na to pa mi ni znal nič odgovoriti; nazadnje je pa še dejal, da zdaj tudi moj stari oče drži z novo vero, to me je pa hudo užalostilo.« »Res je žalostno, da je začel hoditi k protestantovski službi božji; vendar pa je v sreu katoličan in ubožcem stori dosti dobrega. Vsak dan moraš moliti, da mu Bog da milost spreobrnitve.« Tako je Lady Worthington poučila otroka. Nato je v tihi žalosti nekaj časa molčala in nemo zrla v zimsko naravo, ki jo je obsevalo pravkar zahajajoče sonce. Prav pred sončnim zatonom so se bili namreč sivi oblaki na zapadnem nebu za nekaj časa pretrgali, in pokazala se je bila izza njih ognjenordeča sončna krogla, ki so iz nje kar celi potoki zlata in škrlata lili v cunjaste zimske oblake in na mrtvaško bledo zemljo, še oropano poletne krasote. Valovi bližnje reke Mersey, ki je po njej proti morju plulo nekaj jader, gnanih od vetra in plime, so se svetili kakor raz' topljeno zlato, in okna bližnje opatije ter cerkve — dandanes vidimo le še razvaline na gričevju Runkornskem — so žarela v poslednjih žarkih. Tudi deček se je bil zagledal v ta ve' černi prizor. Navdušeno je vzkliknil: »Kako lepo je vse to naredil Bog!« »Lepo, toda minljivo,« je pripomnila mati. »Glej, komaj je sonce zašlo, že je zemlja brez barve, valovi v reki so že spet temni, tam gori v oknih starega opatijskega samostanu ugaša prejšnji blesk, oblaki-ki so bili malo prej svetlo obrobljeni, s° že temnosivi, in kmalu bo vse mrzlo in mrko. Prav tako naglo kakor večerna zarja obledi tudi sreča in svit te zemlje. Zato pa se čuvaj, otrok moj. da ne boš nikdar za minljivi videz te zemlje dal resničnih zakladov, ki nas čakajo v nebesih.« (Se nadaljuje)