Leto VI. — maj 1983 Izhaja vsakega 20. v mesecu Celje - skladišče D-Per 582/1983 glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva Mladi po vsej domovini praznujejo 25. maj — proglašen kot dan mladosti. Praznik, ki se čedalje bolj sprevrača v praznovanje vseh naprednih in po srcu mladih Jugoslovanov. Številne manifestacije, ki spremljajo potovanje štafete mladosti in druge aktivnosti mladih, so v tem času na višku, tako da smo mladi ta mesec poimenovali kar mesec mladosti. Maja se nam spomlad pokaže v sej svoji moči, mladosti in lepoti, igrivosti narave, ki nam daje upanje novih poletov in moči za delo. To je čas, ko je mladost v ospredju, kot veličina neusahljive moči, zato Zveza socialistične mladine v tem času organizira vse te množice mladih delavcev, kmetov, pionirjev, cicibanov, dijakov in študentov v eno samo veliko reko mladosti, ki teče in se razliva ter daje življenje dobro zasejanemu semenu na rodovitnem polju Titove Jugoslavije. V tem času mladi organiziramo številne manifestacije in akcije, ki potrjujejo našo opredelitev nadaljevati začeto delo, boj naših pogumnih starejših tovarišev iz Neretve in Sutjeske, nadaljevati delavsko samoupravljanje v samoupravni socialistični, zvezi bratskih narodov zedinjenih v neuvrščeni Jugoslaviji. Toda prevečkrat ostanemo le pri lepo izpeljanih manifestacijah in izgovorjenih geslih ter menimo, da smo svojo zgodovinsko nalogo in dolg s tem opravili. Pa ni tako. Tu je šele začetek pravega boja mlade generacije, ko množica, zavedajoč se svoje zgodovinske naloge, krene v politični boj, boj za odpravljanje brezposelnosti, proti slabemu gospodarjenju, nizki produktivnosti, padanju življenjske ravni mladim družinam in študentom, boljše vrednotenje kmetijske proizvodnje, nagrajevanje po delu, rezultatih dela na vseh mestih, posebno še težje merljivih in administrativnih službah, možnosti organiziranega preživljanja prostega časa, kadrovanja mladih sposobnih ljudi na odgovornejša delovna mesta, proti raznim administrativnim in tehnobirokrat-skim odločitvam itd. To so temeljna vprašanja, na katerih se Ti ne moreš umreti, ker si sam življenje; ne moreš, ker si nam življenje podaril. Tvoje besede izžarevajo iz naših ust in naše roke klešejo po tvoji zamisli. S tvojimi idejami bomo osvajali bodočnost. Tvoja ljubezen izpolnjuje naša srca, a ti živiš neuničljiv in večen kot mladost in pesem v naši domovini. ****************************************☆*☆*** mora nadaljevati razredni boj delavskega razreda, znotraj tega pa še posebno mlade generacije, ki ji pripada ta čas, da se bori za ustvarjanje zgodovinskih ciljev v smeri razvijanja delegat- skega sistema in političnega sistema socialističnega samoupravljanja, skozi katerega bomo ustvarili pogoje za delo in sami odločali o rezultatih svojega dela. Čas pred nami bo od nas zah- ***★**★*★*★***★*★**★**★★*★********★★*★**'**★★** sti teval veliko angažiranja in trdega dela, kajti nihče izven nas se ne bo zavzemal za ustvarjanje pogojev našega razvoja, našega jutrišnjega dne; od štipendiranja preko zaposlovanja, pa do možnosti za ustvarjanja lastne družine. Naša prihodnost je svetla in ni se je bati, toda ustvarili jo bomo le z lastnim delom in trdim bojem, ob izvajanu v praksi Titovih in Kardeljevih misli. Dan mladosti ne sme biti le dan, tudi mesec ali leto je premalo, dan mladosti mora biti naše življenje, kjer bomo premagovali vse ovire ter stopali naprej nasproti svetlemu cilju, po poti začrtani pod vodstvom našega velikega voditelja - ljubljenega tovariša Tita. Jože Artnak Iz vsebine : — Beseda urednika stran 3 Primer drugim stran 3 — Letalsko raketna obramba pred točo stran 6 — Štipendije stran 7 — Novosti pri premijah mleka stran 8 O Mesec mlad TN* brNO^HSO Od tu in tam... — 18. aprila so bila v prostorih LI »Bohor« Sent j ur podeljena priznanja in nagrade »inovator 82« in »mladi za napredek Šentjurja 82«. Nagrade »inovator 82« so prejeli: I. nagrada Aniton RATAJ, Alpos I. nagrada Silvo OSET, Obrtno združenje I. nagrada Anton KROFL, Tajfun, Planina II. nagrada Anton TADINA, POZD Orodje — Oprema II. nagrada Štefan PETAVER, KK TOZD Klavnica II. nagrada Franc ŠRAMEL, Obrtno združenje Priznanja »mladi za napredek Šentjurja 82« so prejeli: — Klub mladih tehnikov iz OS Ponikva, — Stanko GOBEC. - ♦) - — V mesecu aprilu (21. 4. 1983) je bila ,v Šentjurju pri Celju demonstracija izstrelitve raket proti toči. Izstrelitve, prve te vrste na našem območju, so se udeležile delegacije vseh občin celjske regije, kmetijskih in drugih organizacij, Hidrometereološki zavod Slovenije, republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, sekretariat za ljudsko obrambo SRS ter drugi in strelci, ki so zaključili teoretični seminar in organizator tega seminarja, Iniciativni odbor SIS za obrambo pred točo osrednje Slovenije iz Sevnice. Navzočnost navedenih delegacij je dala temu prav gotovo velik pomen. - ♦ - — V nedeljo, 8. maja, je bila v Dolgi gori velika slovesnost — otvorili so novo asfaltirano cesto. Kljub dežju, se je zbralo veliko občanov. Vse prisotne je pozdravil predsednik vaške skupnosti Alojz Firer, nato pa je o pomenu izgradnje spregovoril predsednik sveta ICS Ponikva Anton Vrečko. Cesta je bila zgrajena v času pol leta v dolžini 2.700 m in v vrednosti 4.500.000 din. KS je prispevala 1.300.000 din, prav toliko so zbrali tudi sami občani. Poleg tega so opravili še dela v vrednosti 300.000 din. Ta cesta je za krajane Dolge gore izrednega pomena, zato je hilo slavje še toliko prisrčnejše. - ♦ - — 9. maja je našo občino obiskalo 45 kmetov — kooperantov Iz pobratene občine Užička Požega. Gostje so se zanimali za način organiziranosti temeljne organizacije kooperantov, proizvodnji mleka, premijah, proizvodnji mesa in podobnem. Med obiskom so obiskali nekaj kmetov kooperantov KK, ki se Ukvarjajo z različno kmetijsko proizvodnjo. - ♦ - — V četrtek, 12. maja, je bil v kulturnem domu absolventski večer učencev, ki zaključujejo glasbeno šolo. Nastopili so 3 pianisti, 2 trobentača in 1 harmonikar. - ♦ - — V petek, 13. maja je bila seja skupščine ZMDA Kozjansko. Seje skupščine so se udeležili številni predstavniki OK ZSMS, katerih brigade bodo letos sodelovale na akciji ter drugi predstavniki — podpisniki sporazuma. Poleg tega so se skupščine udeležili tudi predstavniki RK ZSMS zadolženi za MDA. Delegati so obravnavali samoupravni sporazum o medsebojnih obveznostih, načinu združevanja dn uporabi sredstev za izvedbo zvezne mladinske delovne akcije Kozjansko 1983. Letošnja akcija bo potekala v treh občinah:' Šentjurju, Laškem in v Sevnici. - ♦ - — V petek, 13. maja, je imel ženski pevski zbor Skladateljev Ipavcev svoj redni letni celovečerni koncert. Šentjurski portret KITARA JE NJEGOV PRIJATELJ Današnji portret je posvečen mlademu človeku, ki je ravnokar odvrgel plašč anonimnosti. To je Martin ŠPORER — mladenič, ki bo letos prestopil prag polnoletnosti. To je mlad šentjurski kanta vtor. Rodil se je 5. julija 1965. leta v Šentjurju. Po osnovni šoli je nadaljeval svojo pot na gimnaziji v Celju, kjer obiskuje 3. letnik. Martinova vez z glasbo ga vodi še iz osnovne šole, ker je istočasno končal glasbeno šolo. Igral je harmoniko. Glasba je potlej postala njegova vsakdanjost in radost. Pred tremi leti mu je kitara postala nerazdružljiv spremljevalec na njegovi nadaljnji poti. »Krivec« za to je njegov starejši brat Anti. S pomočjo njega je Martin napravil prve korake kot kitarist. Na začetku je igral tuje skladbe, predvsem Beatlese in pevnost njihovih melodij ga je navdušila in spodbudila k ustvarjanju lastnih skladbic. Veliko je poslušal Boba Dylana, Domiclja, Šifrerja in druge. Zametki njegovega kantavtor-stva so mu prinesli prve uspehe. V okviru kulturnega dneva na gimnaziji v Celju je imel prvi samostojni koncert. Navdušil je svoje sovrstnike in s tem prvim uspehom dobil večjo samozavest in voljo, da je nekaj naredil. Preskočil je prvo stopnico svoje ustvarjalnosti. Po uspešnem nastopu so se njegove skladbice prepevale, postal je še bližji svojim vrstnikom v gimnazijskem krogu. Najbolj uspešne skladbe mladega avtorja so »Avtostop« — melodija s komično vsebino, »Srečno, srečno«, ki vsem nakazuje iskanje sreče, ki je včasih vsem nam tako potrebna. V skladbi »Kdo so ti ljudje«, 'prepeva o narkomaniji in alkoholu, kot velikem družbenem zlu in kaže na njegove posledice. Martin Šporer se je nam Šent-jurčanom predstavil ob priliki štafete mladosti. Dokazal je, da obstoji, da je njegova glasba ljudem všeč in jo jemljejo za svojo. Glasba je smisel njegovega vsakdana, dolžni smo mu pomagati, ponuditi roko podpore, da bo še bolj uspešno nadaljeval začeto pot. Goče Kalaj džiski OBČINSKO TEKMOVANJE »MLADI V SLO IN DS« V DRAMLJAH, 22. APRILA 1983 Namen tekmovanja je v preizkusu znanja iz Obrambnih sposobnosti ter orientacijski pohod. Učenci so reševali teste s področij CZ, orientacije, SLO in DS, protipožarne zaščite in prometa. Po opravljenih testih so streljali z zračno puško, nato so odšli na orientacijski pohod, kjer so -reševali posebne naloge. Po prihodu na cilj pa so opravili preizkus iz prve pomoči. Ugotavljamo, da so učenci v teoretičnem delu bili boljši od praktičnega — zelo slabo so Streljali z zračno -puško. Prvo mesto in -pravico nastopanja na regijskem tekmovanju v Slovenskih Konjicah, je osvojila ekipa -iz osnovne šole Franja Vrunča Slivnica (8. r.), druga je bila ekipa iz OŠ Kozjanskega odreda Planina (8. r.) in tretja ekipa iz osnovne šole Franja Malgaja iz Šentjurja (7. r.). Mladi so pozorno poslušali ieeeeee#ee#eeeeeeee#eeeeeeee«eeeeeeeseeeeeeeeee Beseda urednika Dragi bralci! Čas je že, da se tudi urednik po dolgem času oglasi in kakšno »reče«! Zakaj? Že dalj časa ugotavljamo v uredniškem odboru, da ni nič več vaših pobud, vse manj se kritično oglašate v zvezi s samo vsebinio glasila, glede dogajanj v vašem okolju,, skratka nekoliko smo se odtujili, dasi-ravno je glasilo še vedno vaše in naše! Zdi se nam, da glasilo vse bolj postaja »kroničar« ali z drugimi besedami povedano zasledovalec dogodkov, ki so že bili, vse manj pa je aktualnih, kritičnih in, če že hočete polemičnih člankov. Nekaj iz te zvrsti poročanja ste lahko zapazili v preteklem oziroma predpreteklem letu, ko so se nekateri člani uredniškega odbora lotili takšnih tem in tudi odmevnost, s tem pa popularnost časopisa ni izostala. Žal smo z uvedbo bencinskih bonov s takšno prakso morali prekiniti, saj denar za bencin človek nekako še pretrpi (člani uredništva niso prejemali kilometrine, .niti je zahtevali za članke zbrane in zapisane na terenu), težje pa je to sedaj, ko so »popularni« boni ! Ravno zaradi tega se obračamo vam spoštovani bralci, s prošnjo, da nam več pišete, ravno o zadevah, katere sem omenjal, o vsem tistem kar vas teži ali po domače povedano »žuli«. Če ne bomo uspeli vsega objaviti, pa se bom potrudil jaz, da bom v tej svoji rubriki, katera naj bi postala stalna oblika našega komuniciranja, kakšno stvar pokomentirali. Pa lep pozdrav do naslednje številke! Glavni urednik Hinko PAP Kljub temu, .da smo šele v petem mesecu izvajanja programa za leto 1983, lahko .rečemo, da se uspešno realizira. Na zadnji seji sveta, ki je bila med drugim posvečena tudi izvajanju programa dela, je bilo ugotovljeno, da smo v krajevni skupnosti Šentjur-center dokaj uspešno pričeli z uresničevanjem plana, predvsem tistega, 'ki je bil izglasovan s samoprispevkom. Navedemo .naj za ilustracijo samo nekaj podatkov. Za ureditev vrtca na Pešnici, ki se je te dni že pričel graditi, smo namenili 4,000.000,00 din. Več kot 220.000,00 din smo namenili za ureditev obstoječih in novih avtobusnih postajališč. Del sredstev je bilo namenjeno za ureditev planirane peš poti ob Pešnici. Poleg tega smo sedaj v celoti poravnali tudi obveznosti asfaltiranja ceste v Hruševcu. Finansirali pa smo tudi ureditev mostu preko Peš-nice. Tako smo v prvi polovici tega leta namenili za izgradnjo in ureditev raznih objektov in infrastrukture več kot 6,000.000,00 din. Vse to kaže, da smo bili pri realizaciji dokaj dosledni in če bodo tudi cene vsaj v planirani višini, potem bo tudi v jeseni možno realizirati še preostali del programa, to pa je ureditev kanalizacije (projekti in ponudbe so v izdelavi) ter ureditev javne razsvetljave Pod Vrbco, v Slomškovi ulici, F. Vrunča in na Tičnico. Poleg tega pa se uspešno razrešujejo še nekatera druga vprašanja. Tu gre za ureditev gramoziranja cest, pločnikov in ureditev ob nekaterih javnih objektih (šola, vrtec itd.). Na seji sveta pa smo se tudi dogovorili, da se do jeseni rešijo še nekatera druga vprašanja. Pri tem smo največ pozornosti posvetili delovanju družbenih organizacij in društev. Teh je v naši krajevni skupnosti vsega skupaj 13. Njihove programe, vsaj nekatere, smo obravnavali in jih tudi podprli. Dogovorili smo se, da bomo v jesenskem času ko bo na razpolago tudi več sredstev, tudi finančno po-magli in to v višini planiranih sredstev za delovanje društev za leto 1983. Celotna aktivnost v krajevni skupnosti je torej na zadovoljivi viiišni. Premalo je čutiti le aktivnost v nekaterih uličnih odborih. Tem vprašanjem pa bo vso svojo skrb .posvetila tudi Krajevna organizacija SZDL Šentjur-center. Dragan S. OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOI Primer drugim Oktobra 1982 je bil v Dobrini na manj razvitem območju naše občine odprt obrat lahke konfekcije. Obrat v Dobrini je nastal s skupnimi prizadevanji in sovlaganji delavcev MODE iz Šentjurja. V obratu Dobrina je zaposlenih 20 delavcev, ki jim je večinoma to prva zaposlitev in so se usposobili v TOZD Moda v Šentjurju. Delavke, ki so zaposlene v tem obratu dosegajo postavljene letne plane ter so dosedaj ustvarili približno 3 milijarde realizacije. V tem obratu izdelujejo moške pižame ter moške in ženske majice. Cilj za postavitev tega obrata je bil ta, da se ljudem, ki žive na tem območju, da možnost zaslužka ter približati delovna mesta njihovim stalnim bivališčem. Delavke, ki so tu zaposlene, so z zaslužkom zadovoljne in se le-ta giblje nekje od 9.000 do 11.000 din. Pogoji za delo so dobri in v proizvodni hali je zares prijetna in delovna atmosfera. Ob našem obisku so ravnokar montirali nov popolnoma avtomatiziran šivalni stroj, na katerem se lahko v osmih urah izdela 140 m2 blaga. Na novem stroju bodo izdelovali blago, ki je namenjeno novemu proizvodnemu programu — izdelovanju moških in ženskih smučarskih hlač. Planirajo montažo še dveh takšnih strojev in v drugem polletju naj bi organizirali še drugo izmeno, kar bi pomenilo zaposlitev še 20 novih delavk s tega kraja. Primer sovlaganja Mode v nerazvita območja naše občine je za vzgled. Veseli bi bili, da bi primeru naše TOZD Moda sledili in razmišljali še drugi. Goce Kalajdžiski Pogled na proizvodno halo In memoriam Milko Podgoršek Ob praznovanju delavskega praznika, .nas je presunila vest, da je umrl tovariš Milko Podgoršek. Milko je bil človek z ogromno energije, z bogatimi življenjskimi izkušnjami, saj je bilo njegovo življenje neizpi-san roman. Ko je Milko pripovedoval, je človek imel občutek, da ga obliva toplina, ker so bile njegove besede izpovedane iskreno in so se vtisnile globoko v srce. Milkova življenjska pot je bila težka. Ti težki trenutki so pustili veliko brazgotino v njegovem življenju. Eden njegovih bratov je bil ustreljen pred cerkvijo na Ponikvi, sestro so umorili v Dachau. Bil je vseskozi zelo aktiven. Društvo kmečkih fantov in deklet je bil njegov ponos. Po osvoboditvi je nadaljeval svojo aktivnost, bil je predsednik krajevnega ljudskega odbora, član gasilskega društva od 1922 in predsednik zadruge na Ponikvi. Zmeraj, ko je premišljeval o tistih letih, je govoril, da so bila pravzaprav težka, vendar lepa. Živel in rasel je v težkih časih, a se je z dobro voljo in zavestjo uspel prebiti skozi življenje. Njegovo delo in lik nam bosta ostala kot svetel vzor. Goce Kalajdžiski Letni plan 1983 se uspešno realizira! Vlak bratstva in enotnosti iz Srbije — V času od 3. do 6. junija 1983 bodo v občini Šentjur bivali udeleženci vlaka bratstva in enotnosti iz SR Srbije. Vlak bo pripeljal medvojne gostitelje, ki so našim slovenskim izseljencem nudili zatočišče v Srbiji. Ta obisk je le delček zahvale za vse tisto, kar so nam nudili v času vojnih grozot. Bivali bodo pri svojih medvojnih prijateljih. Srebrni znak ZSS 1. oktobrom 1982 so pričeli v obratu Dobrina s priučevanjem 20 deklet. S 1. januarjem pa so začeli z redno proizvodnjo, to je s specializirano proizvodnjo moških pižam ter moških in ženskih majic. Namen odpiranja obrata je bil, da ostajajo mladi doma v svoji sredini, v svoji KS, da lahko pomagajo ostarelim staršem pri njihovem delu na kmetijah. Prav tako so s 1. aprilom 1983 pridobili v Dobrini nov pletilni stroj za izdelavo blaga za smučarske hlače, končni izdelek bo narejen v delovni organizaciji za domače kupce in za izvoz. Za delovne uspehe in sodelovanje na manj razvitih KS žirija podeljuje tej TOZD Občinsko priznanje OF. še. druge sprotne dolžnosti. Dolgo časa in še sedaj opravlja naloge predsednika izvršnega odbora krajevne organizacije SZDL Planina. S svojo zavzetostjo do dela, s tovariškim odnosom do ljudi in zaradi velike aktivnosti mu podeljujemo priznanje OF. 5. TEMELJNA ORGANIZACIJA ZDRUŽENEGA DELA »MODA« ŠENTJUR je mlada delovna organizacija, ki je leta 1952 zaposlovala komaj 12 delavcev, danes pa že 125. S trudo|m vseh je dosegla v svojem razvoju velike delovne rezultate. V zadnjem letu dni oziroma s 2e kot mladinec se je družbenopolitično udejstvoval. Po vrnitvi v Šentjur se takoj vključil v aktivistično delo. Bil je predsednik KS Šentjur, član občinskega komiteja ZKS, svoja prizadevanja je vlagal pri gradbenem odboru za izgradnjo prizidka k osnovni šoli Šentjur, ibil je predsednik skupščine zaposlovanja v občini. Kljub bolezni še sedaj opravlja odgovorne naloge in sicer je predsednik izvršnega odbora sklada za 'kmetijstvo, član izvršnega sveta skupščine občine in član koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri. OK SZDL. Ima veliko zaslug za uspešen razvoj kmetijstva v občini Šentjur. Zaradi vestnega in uspešnega opravljanja vseh zaupanih mu nalog mu podeljujejmo priznanje OF. 2. Tovariš SENICA ALOJZ — rojen 1926, kmet iz Ponikve Poleg svojega kmečkega dela se vključuje v družbenopolitično delo v kraju in v občini. Bil je predsednik krajevne skupnosti Ponikva, predsednik temeljne enote kooperantov na Ponikvi, sedaj je član sveta krajevne skupnosti in predsednik gasilskega društva na Ponikvi. V občimi je bil več let predsednik temeljne organizacije kooperantov pri kmetijskem kombinatu, poslanec in delegat re- Priznanja OF Od prihoda na Planino je sodeloval v družbenopolitičnem življenju v KS Planina. Bil je predsednik zveze socialistične mladine na Planini, sekretar osnovne organizacije ZKS v lastni proizvodnji kmetijskega kombinata ter član občinskega komiteja. Poleg tega je opravljal prejme srebrni znak zveze sindikatov Slovenije za večletno kreativno delovanje na področju vzpodbujanja inventivne dejavnosti v naši občini. Tovariš HUS že vrsto let, kot predsednik komisije za inovacijsko delaivnost neprestana in konkretno vzpodbuja razmah inovatorske in inventivne dejavnosti v organizacijah združenega dela. Veliko osebnih prizadevanj je vložil v urejanje normativnih aktov s tega področja, še posebno pa v popularizacijo vsakoletnega tekmovanja »-Inovator leta« in »Mladi za napredek Šentjurja«. 3. ŠTOR MARIJA — iz DO TOPER TOZD MODA Šentjur I. Tovariš ŽMAHAR CIRIL — rojen 1931, zaposlen v KK Šentjur publiške skupščine s področja kmetijstva, sedaj je član izvršnega sveta skupščine občine, predsednik enote 'kmečkega zavarovanja pri SIS za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter član izvršnega odbora sklada za kmetijstvo. Zaradi prizadevnosti na omenjenih področjih mu podeljujemo priznanje OF. 3. Tovariš BEVC LUDVIK — rojen 1950, zaposlen kot vodja blagovnice v DO Potrošnik TOZD Prodaja Šentjur Tovariš Bevc je že kot mladinec aktivno sodeloval na področju družbene aktivnosti. Ko je prišel v Slivnico, je prevzel mesto predsednika krajevne organizacije SZDL, sedaj pa je predsednik sveta KS Slivnica. Ker je uspešno deloval v OO ZKS, je bil izvoljen za člana komiteja in za člana predsedstva občinskega komiteja ZKS, kar je še danes. Poleg tega je delegat DPZ in bil izvoljen za predsednika tega zbora, katerega uspešno vodi. Je tudi član pred-. sedstva OK SZDL Šentjur. 4. Tovariš MLAKAR JOŽE — rojen 1943. leta, vodja proizvodne enote kmetijskega kombinata na Planini 1. KOMISIJA ZA DRUŽBENI STANDARD V TOVARNI KOVINSKIH IZDELKOV IN OPREME »ALPOS« ŠENTJUR Komisija za družbeni standard v DO Alpos je v zadnjih petih letih v svojem delovanju ob podpori samoupravnih organov in vseh zaposlenih dosegla pri reševanju stanovanjskih problemov delavcev in organiziranja letnega oddiha izredne rezultate. V tem ičasu so ustvarili stanovanj, preko 250 je koristilo kredite iz stanovanjskega sklada delovne organizacije, letno pa lahko organizirano letuje več kot 400 članov njihovega kolektiva. Seveda so doseženi rezultati plod prizadevanja vseh zaposlenih, k temu pa so v veliki meri z organiziranim in načrtnim delom pripomogli člani komisije. 2. HUS ing. DUŠAN — iz delovne organizacije LI BOHOR Šentjur prejme srebrni iznak zveze sindikatov Slovenije za dolgoletno aktivno delo v okviru samoupravnih organov in sindikata svoje temeljne organizacije. Tovarišica ŠTOR Marija je v MODI zaposlena že več kot 30 let. V vsem tem obdobju je rasla skupaj z razvojem te organizacije, predvsem pa se je zavzemala za razvoj samoupravnih odnosov in jačanju sindikalne organizacije. Med sodelavci uživa ugled in spoštovanje, saj jim je vedno znala prisluhniti in se je zavzemala za sprotno reševanje njihovih zahtev in želja. Poleg tega pa je tudi marljiva in vestna delavka. 4. AUŽNER MARTIN — SKUPŠČINA OBČINE — UPRAVNI ORGANI ŠENTJUR prejme srebrni znak zveze sindikatov Slovenije za dolgoletno aktivno delo v sindikalni organizaciji. Tovariš AUŽNER je kljub mnogim zadolžitvam v raznih organizacijah in društvih vedno našel čas za aktivno delovanje v okviru osnovne organizacije zveze sindikatov. Vsled njegove delavnosti in pripravljenosti za aktivno vključevanje v razreše- vanje samoupravnih odnosov v okolju, kjer dela, so mu sodelavci večkrat zaupali vodenje osnovne organizacije in še druge zadolžitve v okviru izvršnega odibora im samoupravnih organov. 5. ROŽANC ALBIN — KMETIJSKI KOMBINAT TOZD TRANSPORT ŠENTJUR prejme srebrni znak zveze sindikatov Slovenije za dolgoletno aktivno in ustvarjalno delo v samoupravnih organih svoje delovne organizacije. Tovariš ROŽANC je znan kot vesten delavec, z odgovornim odnosom do dela in družbenega premoženja, ki mu je zaupano v upravljanje. Zaradi teh lastnosti in tovariškega odnosa do sodelavcev so mu večkrat izkazali zaupanje s tem, da so ga izvolili za svojega delegata v delavski svet, bil je predsednik delavskega sveta, predsednik zbora delavcev in večkrat v delegaciji za SIS in zbor združenega dela občinske skupščine. Vse zaupane dolžnosti je vestno in odgovorno opravljal kljub zahtevnemu delu poklicnega voznika. ■isirkirtctrbirirk'kirk'trk'trfr'btrtrtrb INOVATOR ’83 Razpis o podelitvi nagrad in priznanj «INOVATOR« Šentjur pri Celju za leto 1983 Občinski svet zveze sindikatov Šentjur pri Celju in Občinska raziskovalna skupnost občine Šentjur pri Celju objavljata razpis O PODELITVI NAGRAD IN PRIZNANJ «INOVATOR 1983« 1. Za nagrado »INOVATOR 1983« lahko kandidirajo delavci v združenem delu občine Šentjur pri Celju, zasebni ksnetoval-ci-kooperanti Kmetijskega kombinata v Šentjurju pri Celju to združeni obrtniki, 'ki so v letu 1983 uresničili svoje dosežke na področju inovatorstva (izumi, modeli to vzorci, tehnične to druge izboljšave) in modernizaciji ter dvigu produktivnosti v kmetijstvu. 2. Kandidate za nagrade lahko predlagajo: — komisija za inovacije in drugi odbori za inventivno dejavnost pri TOZD ali DO, — delavski sivet TOZD ali DO, — družbenopolitične organizacije, — društva LT, DIT, — strokovna služba, — posamezniki, — kmetje individualni proizva-jalci-kooperanti, katere predlaga Kmetijski kombinat Šentjur pri Celju ali sekcija za kmetijstvo pri SZDL, — združenje obrtnikov. 3. Prijava v pismeni obliki mora vsebovati: — osebne to splošne podatke prijavitelja, — kratek opis ali risbo prijavljene inovacije, — podatke za vrednotenje inovacije: prihranek, uporabnost, izvirnost, — pogoji nastanka, pomembnost za stabilizacijo, — dokazilo, da je inovacijo obravnavala in priznala pristojna komisija, odbor ali drug pristojni organ. 4. Na predlog razpisne komisije in na osnovi pravilnika o podeljevanju nagrad in priznanj »INOVATOR« bosta Občinski sindikalni svet to Raziskovalna skupnost Šentjur podelila 6 denarnih nagrad s plaketami najboljšim inovatorjem v letu 1983. Podeljuje se 6 nagrad: 3 po 10.000.— di|n 3 po 6.000.— din 5. Prijave zbira Raziskovalna skupnost Šentjur pri Celju — odbor za inovacijsko dejavnost do 30. 9. 1983. Podelitev nagrad bo v novembru 1983. 6. Razpis, rezultati in nagrajenci bodo objavljeni v UTRIPU. 7. Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom lahko dobite na Raziskovalni skupnosti Šentjur pri Celju — ing. HUS Dušan LIP BOHOR Šentjur. Predsednik ORS Šentjur Franc tog. SENICA RAZPIS Občinska raziskovalna skupnost Šentjur pri Celju objavlja nagradni razpis »MLADI ZA NAPREDEK ŠENTJURJA PRI CELJU« Namen razpisa je vzpodbuditi mlade — dijake to učence srednjih šol, študente višjih in visokih šol ter ostalo mladino k ustvarjanju inovacijskih dosežkov in k raziskovalnemu delu. »Mladi smo radovedni. Zvedeli bi radi rveč, kot nam lahko ponudijo starši. Radi bi zvedeli tudi kaj novega, radi bi odkrili kaj novega, do nečesa novega bi se radi sami prikopali. Radi bi, da bi to novo prineslo zadovoljstvo ne samo nam, ampak, da bi bilo koristno družbi, človeštvu.« Predlogi so lahko: tehnične in druge inovacije, referenti, seminarske naloge, diplomska in raziskovalna dela. Na razpis se lahko prijavijo: — dijaki srednjih šol občine Šentjur, — ostala mladina občine Šentjur, organizirana v šolski dn izvenšolski dejavnosti — študentje višjih in visokih šol v SFRJ, če so njihovi inovacijski predlogi to raziskovalna dela vezani na organizacijo združenega dela v Šentjurju ali na problematiko šentjurskega območja — kmečka mladina PODELJUJE SE: — 3 nagrade po 6.000.— dinarjev — 2 nagradi po 3.000.— dinarjev Nagrajene to druge predložene naloge so last predlagateljev in jih nagrajenci lahko ponudijo v odkup OZD v Šentjurju ali drugim interesentom. Inovacijski predlogi morajo biti opremljeni z načrtom, opisom postopkom ali predstavitvijo izdelka. Raziskovalna dela morajo biti tipkana, navedeni morajo bili viri, strokovna pomoč in uporabljena literatura. Kriterij za ocenjevanje predlogov so pomembnost in korist, izvirnost to pogoji nastanka. Prijave zbira Raziskovalna skupnost Šentjur pri Celju — Odbor za inovacijsko dejavnost do 30. 9. 1983. Podelitev nagrad bo v novembru 1983. Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom lahko dobite pri ing. Husu Dušanu LIP BOHOR Šentjur. Komisija za podeljevanje plaket to priznanj »LEON DOBRO-TINSEK« pri Občinskem odboru ZZB NOV Šentjur pri Celju RAZPISUJE pogoje za podelitev plaket in priznanj »LEON DOBROTINSEK« za leto 1983 1. Plaketa to priznanje »LEON DOBROTINSEK« se podeljuje delovnim ljudem, občanom, OZD, KS, družbenopolitičnim organizacijam, društvom, družbenim organizacijam ter ostalim samoupravnim organizacijam za izredne uspehe in zasluge na področju utrjevanja to razvijanja revolucionarnih tradicij NOB, s .posebnim poudarkom prenašanja le-teh na mlajše generacije ter 'krepitve in prizadevanj pri nemotenem dograjevanju obrambne moči naše samoupravne socialistične družbe nasploh s posebnim poudarkom na območju občine Šentjur pri Celju. 2. Predlagatelji so lahko vse družbenopolitične organizacije (ZB SNOV, SZDL, ZSMS, OO sindikata itd.), ki predloge uskladijo pri svojih občinskih organih, ki pa usklajene predloge posredujejo Komisiji za podelitev plakete in prizitanja pri Občinskem odboru ZZB NOV. 3. Predlogi morajo vsebovati osnovne podatke o predlaganemu z obrazložitvijo ter morajo biti poslani Občinskemu odboru ZZB NOV — Komisiji za podeljevanje plaket in priznanj do 15. junija 1983. Občdinski odbor ZZB NOV Šentjur DO ZA OPRAVLJANJE POSLOVNIH STORITEV Šentjur pri celju Komisija za medsebojna delovna razmerja razpisuje prosta dela to naloge: — SEKRETAR KOMUNALNO CESTNE SKUPNOSTI Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in družbenim dogovorom o osnovah kadrovske politike v občini Šentjur, mora kandidat izpolnjevati naslednje pogoje: — višja šola ustrezne smeri — tri leta delovnih izkušenj — moralno-politična neoporečnost Dela in naloge se razpisujejo za nedoločen čas. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov DO ZA OPRAVLJANJE POSLOVNIH STORITEV ŠENTJUR, Titov trg 5, v 15 dneh po objavi. O izidu bodo kandidati obveščeni pisno. Letalsko raketna obramba pred točo ! Pred dobrim mesecem je bila v Šentjurju pri Celju praktična demonstracija izstrelitve raket za strelce, ki so se udeležili tudi trodnevnega seminarja. O nekaterih podrobnostih letalsko raketne obrambe pred točo za osrednjo Slovenijo smo se pogovarjali s sekretarjem sveta osmih občin celjskega območja tov. Mastnakom Ludvikom. UTRIP: Kaj so bili osnovni razlogi za postavitev oziroma za izgradnjo sistema obrambe pred točo? MASTNAK: Za Socialistično republiko Slovenijo je izdelan program obrambe pred točo, ki je razvrščen v tri območja, in sicer: a) Sevemovzhodni del SRS, ki je v zadnjih letih že organiziral obrambo pred točo; b) Primorska; c) Osrednja Slovenija. Po planu SRS je bilo predvideno, da bodo območje SRS organizirali obrambo pred točo ob koncu obdo|bja 1981 — 1985. Do spremembe izgradnje sistema obrambe pred točo v osrednji Sloveniji pa je prišlo predvsem zaradi nekaterih neurij s točo, (ki so v zadnjih letih, še posebno pa 1979 to 1982, močno prizadela območje občin celjske regije, Posavja to druga območja, ki so uvrščena v sistem obrambe pred točo osrednje Slovenije. UTRIP: Kakšne aktivnosti pa so potekale v celjski regiji in kako? MASTNAK: Za Območje celjske regije je bil jeseni leta 1982 pri svetu občin formiran iniciativni odbor za -namene vodenja vseh aktivnosti, ki so potrebne za uresničevanje nalog iz programa obrambe pred točo. Svet občin celjskega območja se je opredelil za enotno obrambo pred točo -po programu SRS, dopolnjeno s .konkretnimi nalogami, ki jo bodo v korist obrambe opravljali z letali. Zato za območje celjske regije govorimo o letalsko raketni obrambi. Ugotovimo lahko, -da je ta -pomembna -družbena inialoga — obramba -pred točo — bila soglasno sprejeta na seji sveta Občin s -strani vseh delegatov občin celjske regije -ter -da -so v -posameznih aktivnostih na sejah iniciativnega odbora to na -drugi-h nivojih tako v smislu uresničevanja programa kakor tudi zagotavljanja finančnih sredstev pokazali pripravljenost za reševanje predvidenih nalog po planu. Še -posebej pri posameznih občinah, v regiji, Hi-drometereolo-škem zavodu Slovenije in v Komiteju za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Obrambo pred točo na območju Celjske regije ter dela Posavja v letu 1983 je verificiral tudi Izvršni svet SRS. UTRIP: Stroški postavitve sistema ne bodo majhni, kdo vse bo prispeval sredstva? MASTNAK: Za delovanje sistema obrambe pred točo na delu območja osrednje Slovenije, v katerega spadajo občine celjske regije ter del občih iz Posavja, je potrebno okoli 2 stari milijardi in -100 milijonov dinarjev. Ker SIS za obrambo pred točo osrednje Slovenije v letu 1983 še ni ustanovljena to zato se tudi po odloku še ne združujejo sredstva za Obrambo pred točo, smo si v letu 1983 -prizadevali -pridobiti premostitvena sredstva za realizacijo nalog, -del sredstev pa tudi nepovratno. V celjski -regiji je bilo dogovorjeno, da se premostitvena sredstva zagotovijo iz sreds-tev Zavarovalne skupnosti Triglav in to tako povratna -kakor tudi -nepovratna. Del nepovratnih sredstev pa tudi iz SIS za preskrbo celjske regije. Ta-ko bi Zavarovalna skupnost Triglav prispevala 1,6 milijarde starih din povratnih in nepovratnih sredstev, SIS za preskrbo celjske regije 100 starih milijonov din ter Območna Zavarovalna skupnost Krško 400 starih milijonov din tako povratnih kot nepovratnih. Poleg tega pa finansira -republiški proračun naslednje naloge: a) postavitev -raketnih oporišč b) radarsko opazovalni center to c) zveze Nepovratna sredstva so odobrena za -dobo od 13 — 36 -mesecev. Vračala pa se bodo iz sredstev, -ki se bodo v ta namen združevala v -naslednjih letih -po določenem ‘% od dohodka kmetijstva, gozdarstva itd. Ta -način združevanja sredstev temelji na osnovi zakona obrambe -pred točo v Socialistični republika Sloveniji. UTRIP: Kdaj pričakujete, da bodo vse priprave v zvezi z nameščanjem oporišč zaključene? MASTNAK: Po usklajenem programu za izgradnjo sistema obramba -pred točo -na delu območja osrednje Slovenije je predvideno, da bo obramba pripravljena do 15. 5. 1983. Do tega roka bodo po občinah montirana raketna oporišča, postavljeni bo- do kontejnerji za hrambo raket ter nameščene radarske zveze. Za izvedbo tega dela programa je zadolžen Hidrometereolo škd zavod Slovenije skupno s strokovnimi -službami iniciatiivne-ga odbora za obrambo pred točo. UTRIP: In katere naloge v zvezi s tem so bile do sedaj že opravljene? MASTNAK: Do -sedaj so bile po občinah opravljene predvsem sledeče -naloge: 1. Določitev lokacij za -strelna mesta. 2. Opravljen je bil izbor strelcev. 3. Opravljen je bil semi,nar za strelce ter strokovno preverjanje -delovanja z raketami. 4. Sprejet je finančni plan za leto 1983 tako za -nabavo -raket, qpreme, vozil, finansiranje -kadra, strokovno usposabljanje, opreme za dela, ki se izvajajo po letalska obrambi dltd. UTRIP: Kakšna pa je cena 1 rakete? MASTNAK: Rakete, ki so domače izdelav^, so v okviru finančnega plana -naj višja postavka. Ena -raketa stane 12.800 -novih dinarjev. UTRIP: Kje bodo nameščena oporišča? MASTNAK: Postavitev raket- nih oporišč se izvaja -po -programu Hidrometereološkega zavoda SR Slovenije in -republiškega Komiteja za -kmetij-stvo, gozdarstvo in prehrano, ki sta opredelila mrežo teh oporišč za območje celjske regije razen za Slovenske Konj-ice, ki so branjene -s severovzhodni Sloveniji. Tako bo na tem območju 17 raketnih oporišč (strelnih mest), od tega v občini Šentjur 3 strelna mesta. UTRIP: Kako pa je voden sistem obrambe pred točo? MASTNAK: Sistem obrambe pred točo je voden enotno -po navodilih Hidrometeorološke zavoda Slovenije. Za območje občin celjske regije ter dela Posavja, ki se v letu 1983 vključuje v obrambo pred točo, se opravlja -radarsko opazovanje -iz centra, ki je v severovzhodni Sloveniji. Na osnovi ugotovljenih podatkov sprejemajo strelci po radarski zvezi točna -navodila, -in sicer, kdaj -se aktivira obramba pred točo, kakšen je obseg to nevarnost točonosnih oblakov, kar .pomeni, da je -na osnovi tega -dano -navodilo za izstrelitev določeno -število raket, kakor tudi glede -naravnanosti raketnih oporišč za izstrelitev -raket. UTRIP: Kaj še obsega program obrambe pred točo? MASTNAK: Program obrambe pred točo obsega tudi stalno spremljanje učinkovitosti obrambe pred točo, kar pomeni, da bi na osnovi zbranih in obdelanih podatkov za leto 1983 lahko pripravili oceno o učinkovitosti te obrambe ter seveda na osnovi tega pripravili tudi strokovno podlago za dopdlnitev sistema obrambe pred točo v prihodnje. UTRIP: Obramba pred točo je ena izmed zahtevnejših družbenih nalog. Zakaj? MASTNAK: V vseh doseda- njih aktivnostih smo bili enotni, da je potrebno angažirati vse možne družbene sile, znanje, sredstva v smeri varovanja to obrambe -pred kakršnimi -koli elementarnimi -nesrečami. Zato je obramba pred točo ena izmed zahtevnejših družbenih nalog predvsem zato, ker se zavedamo, da je na tem -področju treba -ustvarjata, se organizirati, kljub temu, da ob -teh prizadevanjih nismo razpolagali z vsemi -potrebnimi -argumenti in tudi znanstveno verifi-rirammi podlagami, zato da bi lahko odvrnili možnost elementarnih -nesreč oziroma neurij -s točo to -njihovih posledic. UTRIP: Kakšno spoznanje in želja nas je navdajala, -ko smo v Šentjurju praktično preizkušali delovanje raket? MASTNAK: Ob praktični demonstraciji izstrelitve raket ob koncu seminarja za -strelce v Šentjurju pri Celju smo vsi skupaj želeli, da bi izgradnja sistema pred točo delovala učinkovito ter da bi ina ita na-čiin zagotovili čimvečjo varnost v kmetijstvu, gozdarstvu i-n drugi proizvodnji pred elementarnimi nesrečami oziroma neurji s točo. Zaželeli smo si, da bi -bilo -potrebno ta sistem čim manjkrat aktivirati, kadar pa bi ga morali aktivirati, da bi -deloval čimbolj učinkovito. UTRIP: Takšna je -tudi naša želj-a in vseh občanov, še -posebej pa itdsltih, -ki -so -v preteklih letih sami občutili, kaj -pomeni, ko -neurje s -točo uniči celoletni ali pa nekajletni pridelek. Za razgovor se zahvaljujemo sekretarju -sveta osmih občin -tovarišu Mastnaku Ludviku. Razgovor vodil: Dragan Slokan % /K % % % X /K X <|C % % % /jC % X /K % Ustanovitev kolesarske sekcije Ob vse večji popularnosti tega športa in številnih -navdušencih, ki se s kolesarjenjem ukvarjajo rekreativno, -je bila ustanovljena kolesarska -sekci-ja, ki bo delovala v Okviru TVD PARTIZAN Šentjur. Na ustanovitvenem sestanku so sprejeli program dela, ki obsega predvsem -nedeljske rekreativne vožnje, ki bodo pod strokovnim vodstvom, kolesarske -izlete članov sekcije, organizacija množične trim akcije KOLESARSKI DAN 1983 vključno z vožnjo PREIZKUSI SVOJE MOČI, udeležbo na KOZJANSKEM MARATONU itd. V kolesarsko -sekcijo se lahko včlani vsak -Ijuhitelj tega športa. Članarina za člane -i-n članice znaša 200 din, za otroke in pionirje pa 100 din. Vsak član sekcije naj bi na vseh skupnih vožnjah nosil majico z že tradicionalnim šentjurskim kolesarskim emblemom. Prva organizirana vožnja v tej -sezoni je pokazala, da je ljubiteljev te rekreacije v občini vedno več. Tekmovanje „Kaj veš o prometu 83” Pod prokroviteljstvom tovarne ALPOS Šentjur pri Celju je bilo uspešno organizirano in izvedeno občinsko tekmovanje dne 16. 4. 1983 s področja cestno prometne vzgoje pod naslovom »Kaj veš o prometu?« in to v organizaciji sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Šentjur pri Celju. Pri izvedbi tekmovanja »Kaj veš o prometu?«, so v polni meri sodelovali poleg članov SPV občine Šentjur še PM Šentjur, tudi društva zveez združenj šoferjev in avtomehanikov ter AMD Slander, oba iz Celja. Pred tekmovanjem je bila povorka kot prikaz udeležencev v cestnem prometu, ki je krenila izpred železniške postaje in se nadaljevala po ulicah Šentjurja do tekmovalnega prostora. V povorki so sodelovali: PM Šentjur, uniformirani pionirji prometniki iz OŠ Dramlje in OŠ Šentjur, predšolski otroci iz WZ Šentjur z mini prometnimi znaki, tekmovalci osnovnih šol za nižjo in vilšjo skupino s kolesi, motoristi — člani AMD Šlander Celje, osebna vozila ZŠAMS in AMD Šlander Celje, nadalje avta Cestnega podjetja Celje — enota Šentjur, katera sta bila opremljena s cestno prometnimi znaki, gasilci Šentjur, tovorna vozila KK Šentjur — TOZD Transport. V letošnji povorki so sodelovali prvič in verjetno ne zadnjič tudi člani združenja obrtnikov Šentjur s svojimi sitroji. Povorka je imela namen prikazati v prvem delu dejavnike, ki preventivno delujejo v cestnem prometu, v drugem pa vse uporabnike cestnih površin in tekmovalce. Na tekmovanju »Kaj veš o prometu«, ki je bilo na področju testiranja cestno prometnih predpisov, spretnostne vožnje na poligonu in ocenjevalne vožnje po ulicah Šentjurja, so ibili doseženi naslednji rezultati: Višja skupina 1. mesto je dosegel NOVAK Ervin, OŠ Gorica pri Slivnici 2. mesto je dosegel MAGDALENO Rudi, OŠ Šentjur pri Celju 3. mesto je dosegel ANDRINEK Boštjan, OŠ Ponikva pri Gro-belnem 4. mesto je dosegel LESNIK Aleš, OŠ Šentjur pri Celju 5. mesto je dosegel BEVC Zvone, OŠ Šentjur pri Celju. Nižja skupina je tekmovala samo na poznavanju cestno prometnih predpisov in so bili doseženi naslednji rezultati: 1. mesto REBERNIK Miran, OŠ Loka pri Žusimu 2. mesto KOVČIČ Jolanda, OŠ Šentjur pri Celju 3. mesto ČANDER Miranda, OŠ Šentjur pri Celju. Za celoletno aktivnost na področju cestno prometne vzgoje in tekmovanja tudi s področja literarnih, likovnih — tehničnih del, so se osnovne šole razvrstile: 1. mesto OŠ Šentjur pri Celju 2. mesto OŠ Gorica pri Slivnici 3. mesto OŠ Ponikva 4. mesto OŠ Dramlje 5. mesto OŠ Planina pri Sevnici. Vsi tekmovalci, ki so dosegli prva tri mesta na tekmovanju so sprejeli zlata, srebrna in bronasta odličja in praktične nagrade. Nagrade za prva najbolje ocenjena dela od posebne komisije s področja literarnih, likovnih in .tehničnih del pa so tudi dobili učenci oz. učenke za nižjo in višjo skupino. Da je SPV Šentjur pri Celju lahko podelil skupno 24 praktič- nih nagrad tekmovalcem in 6 pokalov najbolje uvrščenim OŠ za višjo in nižjo skupino, gre vsa zahvala za izkazano pomoč poleg pokrovitelja tudi Združenju obrtnikov Šentjur, ZŠAMS Celje, AMD »Šlander« Celje, AERO Celje, AUREA Celje in drugim, za kar se jim najlepše zahvaljujemo. In ne nazadnje vesela informacija : naš prvo uvrščeni tekmovalec na občinskem tekmovanju NOVAK Ervin, OŠ Gorica pri Slivnici, je dosegel na republiškem tekmovanju 4. mesto in bo nastopal v republiški ekipi na zveznem tekmovanju — čestitamo. SPV Štipendije Razpis štipendij iz združenih sredstev bo objavljen v časopisu »Delo«. Posredujemo nekaj lin-formacij v zvezi š tem razpisom, ki bodo zanimale -starše in šolajočo mladimo. ŠTIPENDIJO IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV pogosto imenujejo tudi OBČINSKA ŠTIPENDIJA ali SOCIALNA ŠTIPENDIJA. Za štipendijo iz združenih sredstev in razliko k kadrovski štipendiji lahko zaprosijo učenci usmerjenega izobraževanja in študenti, kd so se predhodno zaprosili za kadrovsko štipendijo in katerih dohodek -na člana v družini v letu 1982 ne presega 7.901,00 din. Višina štipendije je različna. Izračunava se za vsakega štipendista -posebej po enotnih -merilih. Višjo štipendijo dobijo tisti štipendisti, kd med šolanjem stanujejo izven stalnega bivališča, imajo -boljši uspeh in imajo manjši dohodek v družini. Prednost pri podelitvi teh štipendij imajo: — prosilci, ki se -izobražujejo v -proizvodnotehničnih usmeritvah, — prosilci iz družin, kd so v slabšem socialno ekonomskem položaju, — prosilci z boljšim učnim uspehom, — prosilci, katerih nagnenja in sposobnosti omogočajo uspešno delo v izbrani usmeritvi. Štipendija iz združenih sredstev se praviloma NE PODELJU- JE za -poklice, ki so v Sloveniji opredeljeni kot sufi citami. Ti so: — avtomehanik, kemijski laborant, krojač, frizer, prodajalec, — vzgojitelj, kemijski tehnik, gradbeni tehnik, medicinska sestra, likovni tehnik, — predmetni učitelj angleščine, predmetni učitelj biologije, predmetni. učitelj zemljepisa •in zgodovine, specialni -pedagogi, socialni delavci, višji zdravstveni -tehniki, višji upravni dela-vci, — -profesor angleščine, dipl. biolog, -dipl. geograf, dipl. umetnostni zgodovinar, -dipl. psiholog, dipl. sociolog, -dipl. -pedagog, politolog, novinar, likovni umetniki, -dip. arhitekt.. Lista suficitarnih poklicev se bo med letom še dopolnila. Vlogo za štipendijo iz združenih sredstev Vložijo prosilci v občini stalnega bivališča, prosilci iz -drugih republik -pa v občini, kjer prejemajo kadrovsko štipendijo. Potrebnli DOKUMENTI za štipendijo so: — vloga za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic — obr. 8,40, — potrdilo o dohodkih staršev iz -preteklega koledarskega leta: V dohodek se štejejo vsi dohodki v družini iz delovnega razmerja, obrti, pokojnine, iz kmetijstva (KDx6), vključno z otroškimi dodatki. Če so starši upokojenci, priložijo odrezek od pokojnine za december 1982, — potrdilo o premoženjskem stanju’ in številu družinskih čla- nov, -kii živijo v skupnem gospodinjstvu (izdaja lož. potrjuje ga davčna uprava in matični ura-d), — fotokopija zadnjega šolskega spričevala oz. potrdilo o opravljenih izpitih, — -izjavo kadrovskega štipenditorja,, da je kandi-dat pri njih zaprosil za kadrovsko štipendijo, vendar mu ni bila podeljena, — izjavo -prosilca, da nima -nikjer kadrovske štipendije, — izjavo -prosilca, ali se v šolo vozi in na kateri relaciji ter ceno mesečne vozovnice, IGRALA ZA OTROKE NA LIPICI ... Hišni sveti in iniciativni odbor za postavitev otroškega -igrišča na Lipici -so pred kratkim dokončno izvedli akcijo, ki je bila že dolgo želja številnih otrok. Predvsem je pomembno to, -da -so vsa igrala, -ki so sedaj v veliko veselje otrok, ki stanujejo v blokih, naredili stanovalci sami in pomagali s prostovoljnimi -prispevki. Največjo skrb je pri tem imela tudi predsednica iniciativnega odbora tov. Bračko Jožica, ki je celotno akcijo vodila in v roku dobrih 14 dni tudi izpeljala. Trenutno manjka samo še pesek za dva peskovnika in rečemo lahko, da bo celotna zamisel uresničena tako, kot si jo lahko samo želimo. Glede na to, da je bila tudi zamisel čisto samostojna, je treba povedati, da bi si -kaj takega bilo — -potrdilo o vpisu v šolo. Pno-s-ilci za razliko -k -kadrovski štipendiji morajo predložiti tudi kopijo pogodbe o -kadrovski štipendiji. Vloge s predpisanimi dokumenti -prosilci šentjurske občine vložijo pri Službi za štipendiranje v okviru DO za opravljanje poslovnih storitev Šentjur pri Celju (prej Skupni servis SIS) oziroma na osnovni šoli, kjer otrok obiskuje 8. razred od 20. 8. do 5. 9. 1983. Skupnost za zaposlovanje Šentjur pri Celju dobro ogledati. Pričakovati je, da bodo tudi ob -drugih stanovanjskih soseskah pristopili k a-kciji takšne zamisli. Konec koncev gre -pri tem za otroke in ne more nam -biti vseeno, ali naj bodo otroci na cesti, -kjer so vsak trenutek izpostavljeni nevarnosti, ali pa se lepo in varno igrajo na -igralih. Na Lipici je sedaj zelo -prijetno, tudi starši so zadovoljni in ni jim bilo težko dati 150,00 din. Če bi celotno igrišče -da-li v izdelavo delovni organizaciji, bi bilo premalo tistih 300.000,00 din, kot je stalo igrišče v -neki KS v naši občini. Ce bi kjerkoli v Šentjurju tudi radi pristopili k akciji, kakršna je bila Na Lipici, naj čimprej pridejo pogledat igrala, lahko pa dobijo tudi dokumentacijo, kd je na voljo pri- predsednici odbora, kateri se zahvaljujemo za izvedeno akcijo. DRAGAN S. Izvršni svet občine Šentjur pri Celju je na podlagi 38. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Ur. list SRS, št. 18/77 in 2/78) in 197. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 19/82) na seji, dne 5. maja 1983, sprejel ODREDBO o prijavi ribnikov 1. člen Zaradi odkrivanja, zatiranja in izkoreninjenja kužnih bolezni rib je na območju občine Šentjur pri Celju obvezno prijaviti vse ribnike, ne glede na velikost, v družbeni ali zasebni lasti. 2. člen Ribnike je treba prijaviti v roku 30 dni po uveljavitvi te odredbe pri Veterinarskem zavodu Celje — PE Šentjur, ki vodi register o ribnikih. V rofcu 3 dni pa je potrebno prijaviti vsako spremembo v zvezi z nabavo ali odtujitvijo rib in objektov. 3. člen Posestnik ribnika mora v prijavi navesti naslednje podatke: — ime, priimek din. naslov posestnika — lokacija ribnika (kraj in k.o.) — velikost v arih in namen vzreje rib 4. člen Za prijavo in odjavo ribnikov se po 49. členu zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi taksa ne plača. 5. člen Prekrški po tej odredbi se kaznujejo po določbah 64. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi. 6. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Številka: 323-10/83-2 Šentjur, dne 5. maja 1983 Predsednik izvršnega sveta SO Šentjur pri Celju Jager Ivan, l.r. Izvršni svet Skupščine občine Šentjur pri Celju je na podlagi 38. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78) in 197. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 19/82) na seji, dne 6. maja 1983, sprejel ODREDBO o prijavi čebeljih družin 1. člen Zaradi odkrivanja, zatiranja in izkoreninjenja kužnih bolezni čebel je na območju občine Šent- jur pri Celju obvezno prijaviti vsa organizirana čebelarstva in čebele na paši ter prezimovanje. 2. člen Čebelarjenje je treba prijaviti pri Veterinarskem zavodu Celje — PE Šentjur pri* 1 Celju v roku 30 dni po uveljavitvi te odredbe. V roku 3 dni pa je potrebno prijaviti vsako spremembo v zvezi s čebelarjenjem (nabavo, odtujitev ali pogin čebel, spremembo lokacije čebelarjenja in prevoz na pašo ali .povratek s paše). 3. člen Posestnik čebel mora v prijavi navesti naslednje 'podatke: — ime, priimek in naslov posestnika čebel — lokacija čebelnjaka ali stojišča — vrsta in število panjev ter čebeljih družin — naslov prejšnjega lastnika čebel (v primeru, če so bile čebele nabavljene). 4. člen Za prijavo in odjavo čebelarjenja se po 49. členu zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi taksa ne plača. 5. člen Prekrški po tej odredbi se kaznujejo po določbah 64. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi. 6. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Številka: 320-203/83-2 Šentjur, dne 5. maja 1983 Predsednik izvršnega sveta SO Šentjur pri Celju Jager Ivan, l.r. Dejavnost vredna posnemanja Vsaka popolna osnovna šola, ki ima za to stvarne pogoje, bi naj imela v kraju primeren vrt, ki bi naj obsegal zelenjavni, sadni in lepotični del. V mislih imamo zelenjavni vrt, na katerem bi naj bila vsaj tista zelenjava, ki jo uporablja šolska kuhinja za pripravo malic in kosil. Vsekakor bi del vrta morali nameniti sadnemu drevju z najraznovr-stvnejšim sadnim izborom 'in grmičevjem in seveda lepotični del z raznovrstnim cvetjem, lepoti-čnim grmičevjem in drevjem. S tako razporeditvijo bi lahko dosegli vrsto učno-vzgojnih, estetskih in navsezadnje tudi gospodarskih uspehov, ki postajajo vse važnejši. Sola »Blaža Kocena« na Ponikvi je doslej imela zelenjavni in lepotični vrt, pred katerim pa so uredili še sadni vrt. Šentjurski Kmetijski kombinat s svojo poslovno enoto na Slomu kjer imajo 80 ha sadnih nasadov, je prevzel na porikovški osnovni šoli mentorstvo nad sadnim vrtom, kar so takoj .potrdili z dejanji. Strojno so zrigolali zemljo, jo .pognojili s hlevskim in umetnim gnojem, razkužili proti voluharju in nabavili 30 sadnih sadik najsodobnejših nizkodebel-nih vrst. Pod vodstvom mettor-ja, upravnika enote, sadjarskega strokovnjaka ing. Vinka Mastnaka, so učenci skopali jame in sadike posadili; mentorstvo se bo nadaljevalo z nadaljno nego sadnega drevja, s škropljenjem, gnojenjem, obrezovanjem itd. Ernest Rečnik Novosti pri premijah mleka Temeljna organizacija kooperantov obvešča oddajalce mleka — kooperante, da je uradni list št. 9/83 v letošnjem letu prinesel nekatere novosti pri premijah za mleko, na kar vas hočemo posebej opozoriti. V letošnjem letu se premija za mleko ne izplačuje ob izplačilu mleka, temveč kot regres za nakup umetnega gnoja za jesensko gnojenje. Novost je, da letos premija za hriboviti predel znaša 1,30 po litru in za ravninski predel 0,50 din po litru oddanega mleka. Mleko mora biti ustrezne kvalitete, to je, da vsebuje najmanj 3,2 % tolšče ter da ni reduktazno. Višina premije je določena .po davčnih okoliših. Kmetje, ki imajo, svoje površine v I. in II. davčnem okolišu, imajo 0,50 din po litru, tisti, ki imajo svoje površine v III. in IV. davčnem okolišu, pa 1,30 din po litru mleka. V mesecu maju se bo pričel vsakoletni pregled mleka na število bakterij v mleku, takoime-novana .licenca mleka. Istočasno se bo izvršil pregled mleka za mastitis. Prispevek rejcev je 142,00 po kravi in se bo odtegnil pri izplačilu mleka v maju. Opozoriti je potrebno rejce, ki nosijo mleko in iste rejce, ki bodo v letošnjem letu začeli nositi mleko, na zbiralnico mleka, da so zbiralci mleka dobili pismeno obvestilo od veterinarske inšpekcije, da se morajo držati časa zbiranja mléka, ki jim je bil določen. Prosimo rejce, da se časa zbiranja držijo, saj bodo s tem omogočili nemoteno delo. O točnem času zbiranja obvesti zbiralec na zbiralnici mleka. Cena mleka se je v marcu dvignila na 5,00 din za tolščob-no stopnjo. Mleko, ki vsebuje 3,6 % tolšče, je .po 18,00 din. Na to ceno je treba prišteti še 0,50 din na liter regijskega SIS-a za preskrbo celjske regije. Od osnovne cene moramo odšteti skupne stroške, ki jih rejec po sklepu zadružnega sveta in po republiškem zakonu prispeva sam in znašajo 0,77 din po lit. Vsak rejec mora imeti, pogodbo za oddajo mleka, v nasprotnem primeru se mu cena mleka zniža. V letošnjem letu je odpadla premija za obnovo črede, to je premiranje 6 mesecev brejih telic. Ostala je premija za povečan stalež. Tudi ta premija je po davčnem okolišu, kot pri mleku.' V ravninskem predelu je 10.000,00 din po .komadu povečanja in v hribovitem območju 12.000,00 din po komadu povečanja. Kaj je to povečan stalež? V hlevu mora rejec imeti najmanj dve kravi, da lahko povečuje za eno ali več glav. Rejec lahko sam vzredi telico, v tem primeru je lahko tudi iz Z kontrole. V kolikor se odloči za nakup, mora biti obvezno iz A kontrole. Rejec, ki je kupil telico, mora imeti tetovimi list ali kak drug dokument, iz katerega je razvidna starost telice. Pri nakupu krav mora imeti rodovniški izvleček ali kak drug dokument, iz katerega je razvidno poreklo krave, ki ne sme biti starejša od pet let. Tako .povečan stalež mora rejec obdržati najmanj pet let, za kar sklene posebno pogodbo. Vsa pojasnila daje strokovna služba na poslovnih enotah temeljne organizacije kooperantov. Janko Pleterski Glasilo UTRIP izdaja Občinska konferenca SZDL Šentjur pri Celju v nakladi 4000 izvodov. Uredniški odbor: glavni urednik Hinko Pap; odgovorni urednik Goce Kalajdžiski; Drago Slakan, Franc Skoberne — delo KS ln OZD — fotografije; Drago Mackošek, Bojan Batistič; lektorstvo — Danica Herič. Naslov uredništva: Titov trg 5, tel.: 741-286, 741-002, ž. rač. 50770-678-45153 OK SZDL Šentjur pri Celju. Tisk: TOZD »Papirkonfekcija« Krško. Oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov št. 745-15/9-1978. Fotografij in rokopisov ne vračamo. UTRIP - priloga OBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST ŠENTJUR PRI CELJU Skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Šentjur pri Celju je na svoji seji, dne 29. 3. 1983, obravnavala osnutek aneksa št. 1 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Šentjur pri Celju za obdobje 1981 — 1985 in ga daje v javno razpravo, ki naj bi trajala do 20. 6. 1983. Na podlagi prispelih pripomb in predlogov iz javne razprave bo pripravljen predlog aneksa, s katerim bo izvršen prenos izplačil nadomestil za nesreče pri delu in boleznine v temeljnih organizacijah združenega dela. Na podlagi 58. člena Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Šentjur pri Celju za obdobje 1981 — 1985 in Aneksa št. 2 k Samoupravnemu spora-zumu o skupnih temeljih planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji za obdobje 1981 — 1985 sprejmemo delavci in drugi delovni ljudje ter otočani, organizirani v občinski zdravstveni skupnosti Šentjur, ANEKS št. 1 K SAMOUPRAVNEMU SPORAZUMU O TEMELJIH PLANA OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI ŠENTJUR PRI CELJU ZA OBDOBJE 1981 — 1985 1. člen Delavci in drugi delovni ljudje ter občani, organizirani v OZS Šentjur pni Celju (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) ugotavljamo, da so se v času po sklenitvi Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Šentjur pri Celju za obdobje 1981 - 1985 (v nadaljnjem besedilu: sporazum o temeljih .piana) spremenile možnosti gospodarskega razvoja v naši občini in s tem tudi možnosti za razvoj zdravstvenega varstva. Le-te so posledica težkih gospodarskih razmer, v katerih se je zmanjšal ustvarjeni dohodek združenega dela in zaostrili pogoji njegovega pridobivanja v prihodnjih letih tega srednjeročnega obdobja. Udeleženci ugotavljamo, da so prednlostne naloge, iki smo si jih zastavili v sporazumu o temeljih planov, realne, da pa moramo zavoljo spremenjenih gospodarskih razmer pospešiti prizadevanja za njihovo uresničitev. Vsekakor pa moramo uresničiti naloge v zvezd z delitvijo dela v zdravstvu ter doslednejšo usklajenost pravic z dohodkovnimi možnostmi. 2. člen S spremembami in dopolnitvami SS o temeljih plana in drugih sporazumov bomo predvsem: — zaostrili odnos do normativov in standardov, da bi tako vzpodbudili prizadevanja za boljšo in smotrnejšo organizacijo dela delavcev v zdrav- stvenih organizacijah, — zaotsmli odgovornost in skrb občanov za svoje zdravje in se, — prizadevali za izvajanje določil zakona o zdravstvenem varstvu ter na zakonu temelječih samoupravnih sporazumov. 3. člen Za 9. členom sporazuma o temeljih plana se doda nov 9/a člen, ki se glasi: Udeleženci sporazuma o temeljih plana bomo od 1. 1. 1983 dalije načrtovali uresničevanje pravice do zdravstvenega varstva vojaškim invalidom in drugim upravičencem po določilih zakona o temeljnih pravicah vojaških invalidov in družin padlih borcev. Sredstva za uresničevanje zdravstvenega varstva upravičencem iz 1. odstavka tega člena bo zagotovila federacija iz svojega proračuna preko Republiškega komiteja za borce Občinski zdravstveni skupnosti dvakrat v letu. 4. člen Za 22. členom sporazuma o temeljih plana se doda nov 22/a člen, ki se glasli: Udeleženci si bomo zagotovili pravice do zdravstvenih storitev v zvezd s preprečevanjem, odkrivanjem, zdravljenjem in rehabilitacijo poklicnih bolezni in poškodb ipri delu. V zdravstveni skupnosti bomo združevali le sredstva za dogovorjene medsebojne solidarnostne obveznosti med delavci temeljnih OZD v okviru skupnosti. V to so-lidarmost bomo udeleženci vključili tudi sredstva za te vrste zdravstvenih storitev za potrebe deiljovnih ljudi, ki opravljajo samostojno dejavnost z osebnim delom in s sredstvi v lasti občanov ter za delavce, ki so pri njih v delovnem razmerju. Za oblikovanje medsebojnih solidarnostnih pravic in obveznosti! med delavci temeljnih organizacij združenega dela se bomo sporazumeli o konkretnih merilih in pogojih s posebnim sporazumom. Pri tem bomo upoštevali, da je delovna organizacija s temeljnimi OZD ali delovna Skupnost upravičena do solidarnostnih sredstev v zdravstveni skupnosti za pokrivanje stroškov v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, zdravljenjem in rehabilitacijo poklicnih bolezni in poškodb pri delu: — če je uresničila predpisane varnostne ukrepe, — če je zagotovila predpisane zdravstvne preglede delavcev, — če bi stroški za tovrstne zdravstvene storitve v posameznem koledarskem letu presegli 10 % sredstev, ki jih je delovna organizacija s temeljnimi organizacijami združenega dela ali delovna skupnost v istem obdobju združila pri zdravstveni skupnosti za zdravstvene storitve. Ob izpolnjevanju teh pogojev ima delovna organizacija s temeljnimi OZD oz. delovna skupnost pravico db povračila za nastale stroške v zvezi s to obliko zdravstvenega varstva, če presegajo 10% sredstev, ki jih je delovna organizacija s temeljnimi OZD oz. delovna skupnost združila za zdravstvene storitve. OZD ima pravico do povračila razlike nad 10 '% preseganjem sredstev, ki jih je združila. Za 22/a členom se doda nov 22/ člen, ki se glasi: Udeleženci bomo s spremembami iin dopolnitvami samoupravnega sporazuma o temeljih plana OZS Šentjur pri Celju opredelili medsebojne solidarnostne pravice in obveznosti pri zagotavljanju socialne varnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom. Pri tem bomo upoštevali, da si morajo delavci prvenstveno zagotavljati socialno varnost v zvezi z zdravstvenim varstvom z ustreznim pridi »bivanjem in razporejanjem dlohodka v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela v okviru delovnih organizacij, sestavljenih OZD in drugih širših oblikah združevanja, v zdravstvenih skupnostih pa le v Obsegu, ki je potreben za uresničevanje medsebojnih solidarnostnih nalog med temeljnimi OZD in za nekatere potrebe, ki se bodo podrobneje določile s posebnim sporazumom. Za medsebojno zagotavljanje solidarnostnih pravic in obveznosti v zvezi z zdravstvenim varstvom morajo temeljne OZD in delovne skupnosti izpolnjevati naslednje pogoje in dogovorjena merila pri oblikovanju sredstev za nadomestilo osebnih dohodkov odsotnih delavcev: — za prve tri (3) dni odsotnosti z .dela 80% od osnove, — od četrtega (4) do petnajstega (15.) dne odsotnosti z dela 85% od osnove, — pd šestnajstega (16.) dneva dalje 90% od osnove. — za vojaške vojne invalide, udeležence NOV, ki imajo čas udeležbe v vojni ari čas aktivnega ali organiziranega dela v NOB priznan v dvojnem trajanju najmanj od 1. januarja 1945 do 15. maja 1945, za borce španske narodnoosvobodilne vojne in udeležence narodnoosvobodilnega gibanja Grčije 100%' od osnove in — za delavce in druge delovne ljudi, ki so odsotni zaradi poklicne bolezni, nesreče pri delu, transplantacijo živega tkiva ali organov v korist druge osebe ali dajanja 'krvi 100% od osnove. Upravičenost do solidarnostnih sredstev imajo tudi drugi delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost s svojim delom in sredstvi v lasti občanov ter drugi občani, za katere bo to pravico podrobneje določil posebni sporazum. Praviloma je delovna organizacija s temeljnimi OZD ali delovna skupnost upravičena do solidarnostnih sredstev, združenih v OZS, v primeru: — če skrbi za prddpisane sistematične preglede delavcev in varstvo pri dlu v skladu z zakonom in posebnimi predpisi, — če v odsotnosti z -dela v koledarskem letu za 30% presega poprečje odsotnosti z dela v svoji dejavnosti oz. v medobčinski zdravstveni skupnosti v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega koledarskega lieta, — če izplačani znesek za nadomestilo osebnega dohodka, ki jih delavci zagotavljajo v OZD v koledarskem letu, presega 30% zneska, ki ga je delovna organizacija s temeljnimi OZD ali delovna skupnost združila pri zdravstveni skupnosti za zdravstvene storitve in — da izplačani znesek za nadomestilo osebnega dohodka delavca m višji, kot bo znašal njegov osebni dohodek če bi delal. Delavci in drugi delovni ljudje ter občani si neposredno v OZS zagotavljajo socialno varnost za: — nadomestilo osebnih dohodkov v času odsotnosti z dela ob transplataciji kože v prid drugi osebi, zaradi dajanja krvi, izolacije ali spremstva ter pri odsotnosti zaradi nege ožjega družinskega člana, —' nadomestila osebnih dohodkov delovnim ljudem, ki opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov ter delavcem, ki so pri njih v delovnem razmerju za čas odsotnosti z .dela nad 45 dni, — za pogrebnine in posmrtnine ter potne stroške delavcem, drugim delovnim ljudem in občanom v obsegu in pod pogoji, iki bodo podrobneje opredeljeni v posebnem sporazumu. Obseg pravic in pogoje £a njihovo uresničevanje bomo opredelili udeleežnci v samoupravnih aktih temeljnih OZD in delovnih skupnosti ter v posebnem sporazumu te skupnosti. V primeru upravičanaosti delovne organizacije s TOZD-i ali delovne skupnosti do solidarnostnih sredstev OZS Šentjur pri Celju porlavnava pbveznost v Višini, ki prekoračuje 30% zneska, ki ga je delovna organizacija s TOZD ali delovna skupnost združila pri zdravstveni skupnosti za zdravstvene storitve uporabnikov. Redno spremljanje upravičenosti delovne organizacije s TOZD ali delovnih skupnosti dio solidarnostnih sredstev se poveri koordinacijskemu odboru za razvojne in druge skupne naloge pri OZS, ki skupščini poda vsako letno .poročilo o izvajanju poverjenih nalog najkasneje do konca februarja za preteklo leto. Za 22/d členom se doda nov 22/e člen, ki se glasi: OZS Šentjur pri Celju ob uveljavitvi zdravstvenih storitev v zvezi s poklicnimi obolenji in poškodbami na delu ter v zvezi z zagotavljanjem socialne varnosti zniža prispevno stopnjo z dnem uveijavitve tega aneksa. Spremeni se 23. člen sporazuma o temeljih plana in se glasi: a). Potrebna sredstva uresničevanje pravde iz 4. člena Aneksa št. 1 k Samoupravnemu spo-. razumu o temeljih plana OZS Šentjur pri Celju, ki opredeljuje nov 22/a člen samoupravnega sporazuma za solidarnostno združevanje v OZS Šentjur pri Celju za: — storitve zdravstvenega varstva v zvezi s preprečevanjem, .odkrivanjem, zdravljenjem in rehabilitacijo poklicnih bolezni in poškodb ,na delu v cenah leta 1983 znašajo: za leto 1983 — 237.360 za leto 1984 — 242.107 za leto 1985 — 246.949 b) Potrebna sredstva za uresničevanje pravic dz 4. člena Aneksa št. 1 k Samoupravnemu sporazumu o temeljih plana OZS Šentjur pri Celju, Osi opredeljuje nov 22/b člen SS za solidarnostno združevanje v OZS Šentjur pri Celju pri zagotavljanju socialne varnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom in nesrečami pri delu v cenah leta 1983 znašajo: za leto 1983 — 516.516 za leto 1984 — 526.846 za let» 1985 — 537.383 c) Potrebna sredstva za uresni- čevanje pravic dz socialne varnosti, ki se plačuje direktno liz skupnosti v cenah leta 1983 po letih znašajo: za lieto ,1983 — 7.767.000 za leto 1984 — 7.922.340 za leto 1985 — 8.080.786 BF» 6. člen Črtata se naslov poglavja VI in besedilo ,48. člena din se glasita: VI. DOPLAČILA UPORABNIKOV K CENI ZDRAVSTVENIH STORITEV 48. člen Da hi zagotovili odgovornejši odnos delavcev, delovnih ljudi in občanov do lastnega zdravja, njegove krepitve in preprečevanja obolelosti ter vzpodbujali smotrnejše razporejanje sredstev za potrebe zdravstvenega varstva, da bi dosegli Čim večje učinke in zagotovili potrebno prestrukturiranje zdravstvenih dejavnosti in uveljaviti cenejše oblike ter zavoljo boljše informiranosti uporabnikov o oblikovanju in višini cene zdravstvenih storitev, bomo uporabniki iz svojih dohodkov prispevali del sredstev k ceni zdravstvene storitve. Doplačila uporabnikov k ceni zdravstvenih storitev ureja Samoupravni sporazum o uresničevanju zdravstvenega varstva. 7. člen Priloga I je sestavni del tega Aneksa št. 1 Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Šentjur pri Celju. 8. člen Ta Aneks začne veljati in se uoprablja, ko k njemu pristopi 2/3 udeležencev. Številka: 48/83 Datum 29. 3. 1983 OBRZLOŽITEV ANEKSA ST. 1 K SAMOUPRAVNEMU SPORAZUMU O TEMELJIH PLANA OZS ŠENTJUR PRI CELJU ZA OBDOBJE 1981—85 Po sprejemu SS o temeljih plana OZS Šentjur pri Celju za obnobje 1981—85 so se spremenile možnosti v ustvarjanju in razporejanju dohodka v združenem delu v občini v primerjavi z izhodišči, ki so bila uporabljena ob sprejemanju srednjeročnih planskih dokumentov. Na področju zdravstva se pojavljajo čedalje večji razkoraki med potrebami oz. zahtevami prebivalstva .po zdravstvenih storitvah in možnosti združenega dela. Prav zato je potrebno na področju zdravstva uskladiti temelje planov z zakonskimi določili v celoti in zaostriti odnos do delitve dela v zdravstvenih delovnih organizacijah ter do normativov in standardov. Aneks št. 1 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana OZS Šentjur pri Celju pa opozarja na te in druge nujne ukrepe za hitrejše prestruktuiranje zdravstvenih dejavnosti in za doslednejše usklajevanje pravic uporabnikov z materialnimi možnostmi združenega dela. V aneksu št. 1 so opredeljena tudi določila zakona o temeljnih pravicah vojaških invaiidiov in družin padlih borcev. Po omenjenem zakonu se financiranje zdravstvenega varstva vojaških invalidov din družin padlih .borcev v obsegu, ki ga določa zakon, prenaša na OZS s 1. 1. 1983. OZS pa bo sredstva za omenjeno zdravstveno varstvo dobila povrnjena v višini, poprečnih stroškov na zavarovano osebo v občini od federacije. S sprejemom zakona o zdravstvenem varstvu, ki se uporablja od 1. 1. 1081, so se po javile v zdravstvenem varstvu bistvene spremembe. Doslej se je izvajalo le del teh sprememb, M so se nanašale na enotni program zdravstvenega varstva in s tem tudi uvajanje doplačil k stroškom zdravstvenega varstva. Navedeni zakon pa narekuje drugačne rešitve od dosedanjih v 49., 50. in 51. čl.. Omenjene drugačne rešitve od sedanjih pa niso bile opredeljene v temeljih plana OZS Šentjur pri Celju in se opredeljujejo s tem aneksom. Usmeritev 49. člena zakona o zdravstvenem varstvu se nanaša na urejanje pravic in obveznosti v zvezi s preprečevanjem, zgodnjim odkrivanjem, zdravljenjem, rehabilitacijo poklicnih bolezni in poškodb pri delu. Zakon o zdravstvenem varstvu namreč posebej določa, da si te storitve zagotavljajo. delavci v TOZD oz. z vzpostavljanjem solidarnosti v okviru delovne in sestavljen OZD. Lahko pa za te storitve vzpostavljajo solidarnostne odnose tudi v okviru zdravstvene skupnosti na podlagi dogovorjenih meril. Takšno zakonsko določilo izhaja iz potrebe, da se v OZD poveča odgovornost in skrb za lastno zdravje in da se tudi podvzamejo vsi ukrepi v zvezi z varstvom pri delu. Pravice delavcev v primerjavi s sedanjimi ostanejo nespremenjene. Spremenila naj hi se le obveznost OZD glede združevanja sredstev za te pravice. Ob prenosu pravic in obveznosti v zvezi s poškodbami na delu ter po- klicnimi boleznimi bo zdravstvena skupnost vrnila združenemu delu tudi del sredstev, ki so se doslej združevala pri skupnosti. S tem bi se zaostrila odgovornost posamezne temeljne organizacije združenega dela ali delovne skupnosti za preventivo in za izvajanje varstva pri delu, saj bi za to bile tudi materialno stimulirane. Po drugi strani pa ,bi ob pogojih na podali meril, ki jih določa Aneks št. 1, organizacije, ki bodo dosledno uresničevale tako ukrepe in kljub temu dosegle zelo visoke izdatke za zdravljenje svojih poškodovanih delavcev, lahko računale na solidarnostna sredstva v okviru zdravstvene skupnosti. O delu dohodka, M bo ostal OZD pa bodo delavci neposredno odločali v svoji OZD in se za uresničevanje pravic do zdravstvenih storitev v zvezi s poškodbami pri delu in poklicini-mi boleznimi neposredno sporazumevali z zdravstvenimi OZD. Sedanja prispevna stopnja za zdravstveno varstvo v zvezi z nesrečami in poškodbami pri delu v OZS Šentjur pri Celju znaša približno 0,10%. Ob vzpostavitvi solidarnosti na nivoju OZS pa bi se omenjeni znesek nadomestila zmanjšal za cca 50% in taklo bo znašala prispevna stopnja za omenjene storitve po sprejemu tega aneksa 0,05%. Zakon o zdravstvenem varstvu v 50. in 51. čl. pa posebej opre-deluje pravico delavcev in drugih delovnih ljudi glede socialne varnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom (nadomestila OD, potni stroški, .pogrebnine in posmrtnine). Pri tem v 50 členu določa najmanjši obseg teh pravic, za večji obseg pa se po določilih 51. čl. Zakona morajo delavci sporazumeti v okvi.ru OZD oz. v skupnostih s solidarnostjo med temeljnimi OZD oz. v okviru delovne ali sestavljene organizacije združenega dela. Za razlike na tem področju oz. za tiste, ki presegajo dovoljena merila, ibodo solidarnostne naloge pri tem zagotavljanju socialne varnosti ,v zvezd z zdravstvenim varstvom zagotavljale OZD tudi v zdravstveni skupnosti. Tako se ne bo z zahtevkom po sred-za izplačilo nadomestil v skupnostih več pojavljal uporabnik temveč delovna organizacija s TOZD oz. delovna skupnost. Ta bo upravičena do solidarnostnih sredstev v skupnosti na podlagi dogovorjenih meril in ob izpolnitvi pogojev, opredeljenih v aneksu št. 1. Ti pogoji se nanašajo na izvajanje predpisanih preventivnih pregledov, na dosledno uresničevanje predpisov o varstvu pri delu in podobno, kar zaostruje odgovornost in skrb TOZD za zdravje svojih delavcev. Tudi ob tem prenosu pravic in obveznosti delavcev in drugih delovnih ljudi iz skupnosti na organizacije ,ne bodo .prizadete individualne pravice uporabnikov. V tem aneksu je tudi določeno, da je nadomestilo za krajše odsotnosti z dela zaradi bolezni nižje in za daljše odsotnosti Višje. Poleg tega pa je tudi v aneksu določilo, da delavci v času bolezenske odsotnosti z dela ne bi imelii višjega nadomestila, kot bi znašal njihov osebni dohodek, če bi delali. Sedanja prispevna stopnja za nadomestila osebnega dohodka v primeru bolezni in nesreč pri delu ob odsotnosti, daljši od 30 dni, je 1,111%. Ob vzpostavitvi solidarnosti na nivoju OZS Šentjur pri Celju za delavce in druge delovne ljudi v delovnih organizacijah s temeljnimi organizacijami združenega dela in delovnih skupnosti za nadomestilo osebnega dohodka v primeru bolezni in nesreč pri delu za nedoločen čas trajanja bo iz OZS Šentjur pri Celju OZD upravičena, če bo izpolnjevala pogoje in merila iz tega aneksa. Na osnovi izračuna za nekatere TOZD in OZD v občinah Novo mesto, Koper in Murska Sobota bi se ob sprejemu aneksa znesek za omenjena .nadomestila zmanjšal za približno 35%. Prispevna stopnja bo v OZS Šentjur pili Celju znašala 0,66%, od bruto OD. Neposredno iz skupnosti se bodo financirale socialne varnosti v zveri s potnimi stroški, pogrebninami in posmrtninami, nadomestilo OD v času odsotnosti z dela ob transplataoiji kože v prid drugi osebi, zaradi dajanja krvi, izolacije ali spremstva ter .pri odsotnosti z dela zaradi nege ožjega družinskega člana ter nadomestilo osebnih dohodkov delovnim ljudem, ki opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občantov ter delavcem, ki so pri njih v delovnem razmerju za čas odsotnosti z dela nad 45 dni. Za omenjene pravice pa bodo ostale prispevne stopnje nespremenjene ali kot so bile doslej, torej 0,20% od bruto OD. V Aneksu št. X k SS o temeljih plana OZS Šentjur pri Celju je opredeljen tudi prispevek uporabnika k stroškom zdravstvenih storitev, katerih krog določa zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu in spremenjeni kadrovski normativi za osnovno zdravstveno službo. Šentjur, marec 1983 OZS Šentjur pri Celju Na podlagi 2. odstavka 84. člena samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva (Ur. list SRS, št. 10/78) in 23. člena samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz enotnega programa zdravstvenega varstva v SRS (Ur. lijstt SRS, št. 4/78) sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Šentjur pri Celju na seji, dne 31. 1. 1983, sprejela SKLEP O VALORIZACIJI PRISPEVKOV UPORABNIKOV K STROŠKOM ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO (PARTICIPACIJA) 1. člen Valorizirani prispevki k stroškom za zdravstveno varstvo (participacija znašajo: Zap. Yrsta participacije Znesek 86. člen Novi znesek 1. Za prvi pregled v splošnih in obratnih ambulantah ter diisp. v zvezd s posameznim primerom zdravljenja 45 50 2. Za prvi obisk zdravnika na domu, ki je opravljen na zahtevo uporabnika ali njegovih svojcev 130 155 3. Za zobozdrav. storitve ter pripomočke in sicer: — za prvi pregled pri stornai. in specialistu 30 45 50 — za vsako zalivko 45 55 — za polno kovinsko prevleko 325 449 540 — za ostale prevleke 385 495 595 — za inlay 215 260 — za vsako krono 475 603 725 — za vsak člen v most. kons. 215 233 280 — za vsako nadomestilo fa- 85 100 sete, cementiranje sitare prevleke, demontažo prevleke ali krone, oddel. vmesnega člena ali gredi 70 85 — za vsako prevleko ali člen v začasnem mostičku 85 100 — za gredo, opornico ali jahač 260 310 — za vsako totalno protezo 690 865 1.040 — za vsaiko parcialno protezo 865 1.125 1.350 — za vsako začasno protezo 650 780 — za vsako bazo kovinske proteze, dodatno k parcialni protezi 650 1.405 1.685 — za snamnä ortodontski aparat pri uporab., starejših od 18 let 755 905 — za vsako reparatuno, prilagoditev stare proteze, podlež. ali reakluz. 110 130 — za vsak fiksni ortodontski aparat pri uporab., starejših od 18 let 1.080 1.295 4. Za vsak prvi pregled pri zdravniku specialistu z napotnico zdravnika ali brez nje, če ta ni predpisana 110 130 5. Za vsak rentgenski posnetek, tudi zob v ambulantah ali dispanzerjih 15 20 6. Za nemedicinski del oskrbe v bolnsiš., spec. zavodih in inštitutih ter narav, zdraviliščih pri neprekinjeni oskrbi za največ 15 dni, pri večkratni oskrbi pa za največ 30 dni v koledarskem letu 65 80 7. Za prvi prevoz z reš. vozili in poseb. prevoz, sredstvi, ki ga odredi ali potrdi zdravnik v zvezi s posameznim primerom zdravljenja 130 155 8. Za zdraviila, pomožni in sanitetni material ob prevzemu v lekarni na recept 35 40 9. Za proteze, ertotične pripomočke, aparat za ekstenzije in prosto stoječ posteljni trapeč 325 390 10. Za nepodložene usnjene rokavice, estetske rokavice, za protezo in navleke za krt po ambutadijd 325 390 11. Za ortopedske čevlje 650 780 12. Za klini pas 325 390 13. Za bergle 65 80 14. Za očala 90 110 15. Za kontaktna stekla, kadar so nujno potrebna uporab, za oprav, poklica 195 235 16. Za očesno protezo 215 260 17. Za lasuljo trajno izraž. plešavosti traumatskega izvora 195 235 18. Za ojačevalni sluš. aparat, kadar je nujno potreben za oprav, poklica 325 390 19. Za aparat za omogoč. glas. govora 430 515 2. člen Varianta : Uporaba 86. člena sporazuma o plač. višje za enak odstotek valorizirane participacije pri uveljav. pravic iz zobozdr. var. za uporabnike, ki niso tekoče letno sanirali zobovja, se začasno odloži, ker premajhne kapacitete v zobozdravstvu uporabnikom niso omogočile sanacije zobovja. Ta sklep začne veljati, ko ga sprejme skupščina skupnosti, uporablja pa se od 1. 1. 1983 dalje. BELEŽKE: r- - . “ ;r& Sf-’i“ •v- • - ■ ■ ■ - • . . • • •• . ' . . . ; . ■ - - ■ »ssy •V"' * ■ ■ ■ ' - * • ‘‘ : • : - . ■ ■ . ■ . . • .. ■ . • ; r.-,^ , : < . ■ r ' >*. ' ■ . ; '■ •• ' ■ v ' •• . i-- ... ... .. . . : ■ , : ' , '. v' ■ ■ , .; • • ■vj* - ' S\'r. r^:l ■