Psiholo.ka obzorja / Horizons of Psychology, 9, 1, 39-58 (2000)Y © Dru.tvo psihologov slovenije 2000, ISSN 1318-187Y Znanstveni empirieno raziskovalni prispevekY Maturitetni izpit iz predmeta psihologija: nekatere merske4lastnosti . VALENTIN BUCIK*Y Univerza v Ljubljani, Oddelek za psihologijo, LjubljanaY Povzetek: Psihologija je eden izmed maturitetnih predmetov, ki jih kandidati izberejo v izbirnemY delu mature. Osnova izpita je ueni naert za gimnazije. Z izpitom je mogoee preverjati in ocenjevatiY doseganje pomembnih vsebinskih ciljev na podroejih poznavanja tematike (znanja),Y razumevanja, interpretacije in vrednotenja ter korektne uporabe raziskovalne metodologije.Y Koneni dose.ek pri predmetu sestavljata uspeh na pisnem delu izpita (v 75 %) in pri seminarskiY nalogi, ki je lahko empiriena ali teoretiena. Pisni del vsebuje dve poli. V prvi kandidat izbereY dva od treh ponujenih strukturiranih esejev. V drugi pa mora kandidat odgovoriti na triY strukturirane naloge. Strukturirane naloge niso t.i. postavke objektivnega tipa (npr. izbirnegaY tipa oziroma dopolnjevanja, povezovanja ali urejanja). Za vsakega od tipov nalog so izdelanaY natanena ocenjevalna merila in pravilni odgovor na vsako vpra.anje znotraj naloge je toekovanY tudi z vee kot eno toeko, odvisno od zahtevnosti izpitnih ciljev v vpra.anjih. V prispevku soY predstavljene nekatere merske lastnosti celotnega dose.ka na izpitu iz psihologije, pa tudi poY njegovih sestavnih delih (vse do znaeilnosti posameznih delov nalog oziroma vpra.anj).Y Izvedene so primerjave med posameznimi deli izpita, prav tako so primerjani rezultati izpitov izY psihologije v zadnjih dveh generacijah kandidatov. Podane so posamezne primerjalneY informacije o dose.kih na tem izpitu z nekaterimi drugimi merami pri posameznem kandidatu.Y Opozorjeno je tudi na premajhno natanenost toekovalnih in ocenjevalnih navodil in posledienoY na pre.ibko skladnost med ocenjevalci strukturiranih in esejskih nalog.Y Kljuene besede: matura, preverjanje znanja, ocenjevanje, soodvisnost, analiza postavk,Y objektivnostY Matura final examination in psychology: some metric4properties4 VALENTIN BUCIKY University of Ljubljana, Department of Psychology, Ljubljana, SloveniaY Abstract: Matura (final high-school examination) in Slovenia consist of five subjects. TheY three compulsory subjects are: Mother Tongue, Mathematics and Foreign Language. Psy-Y * Naslov / address: izr. prof. dr. Valentin Bucik, Univerza v Ljubljani, Oddelek za psihologijo, A.kereeva 2,Y 1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: tine.bucik@ff.uni-lj.siY # Prispevek je bil predstavljen na 3. Kongresu psihologov Slovenije oktobra 1999 v Portoro.u v simpozijuY .Metodolo.ka vpra.anja slovenske mature.. .tudija je bila izvedena v okviru raziskovalnega projekta .t.Y 403-20/97 S17 Ministrstva za .olstvo in .port z naslovom .Evalvacija mature in analiza uspe.nostiY .tudentov na univerzah..Y 404V. BucikY chology is one of the two optional subjects (electives) that must be chosen from a wide rangeY of sciences, foreign and classical languages, humanities, social sciences, and technical orY vocational subjects. The examination checks the achievement of essential curricular aims andY assessment objectives in different subject contents, including knowledge, comprehension,Y interpretation, evaluation, and use of the research methodology. The examination consists ofY two parts. In the external part (75 % of the final score) the candidate is obliged to answerY different structured and semi-structured questions which are assessed by the external ex-Y perts in the field. For each of the questions very precisely defined marking and grading in-Y structions are elaborated. In the so-called internal part (25 %), the candidate must conductY and report about the research, which may be of empirical or theoretical nature. It is assessedY by the teacher-tutor and not by the external assessors. In this paper some metric propertiesY (mainly of the external part of the psychology examination) in the last two years are pre-Y sented. Some comparative analyses were performed and correlations calculated between par-Y ticular parts of the exam and between results of different generations of students. It is stressedY that the marking and grading instructions used by the examiners could and should be better,Y which would also be reflected in the sensitivity, reliability and objectivity of assessment.Y Key words: Matura, final examination, assessment, correlation, item analysis, objectivity,Y SloveniaY CC=2227Y Uvod4 Namen prispevka je opozoriti na nekatere lastnosti maturitetnega izpita pri predmetuY psihologija, zlasti na tiste, ki jih je na podlagi izmerljivih (izraeunljivih) parametrovY mogoee .e izbolj.ati s ciljem pravienej.ega preverjanja in ocenjevanja znanja na maturi.Y Ko si raziskovalec skromno zastavi tak.en posamieni cilj, je vnaprej znana .alostnaY usoda njegovega truda kljubovati kritikam vloge psihologije pri maturi, ki jih smiselnoY povzema naslednji citat: .Vzemimo za primer zunanje maturitetno preverjanja inY ocenjevanje, ki je, skupaj s katalogi znanja in .pravili igre. pri vpisovanju vY visoko.olski .tudij, globlje vplivalo na kakovost ueenja, pouka in znanja kotY katerikoli drug prenoviteljski ukrep sam zase. Ee se psihologija prvenstvenoY zanima in zavzame le za zagotavljanje eimbolj objektivnega in zanesljivegaY merjenja rezultatov, morda .e za prognostieno veljavnost . kot ka.ejo prispevki,Y ki so bili predstavljeni na 3. kongresu psihologov na simpoziju z naslovomY .Metodolo.ka vpra.anja slovenske mature. - ne zanima pa je niti kognitivnaY (taksonomska) raven vpra.anj, .e manj pa vpliv tega preverjanja na kakovostY procesov ueenja in pouka (poslediena veljavnost . .consequential validity.),Y na do.ivljanje in interpretacijo s strani ueitelja in ueencev, na obremenjenostY dijakov, na strukturo uene motivacije ter druge emocionalno socialne posledice,Y potem lahko govorimo o behavioristienem modelu .erne .katle.. (MarentieY Po.arnik, 1999, str. 59). Na navedeno argumentacijo smo posku.ali delno odgovoritiY Maturitetni predmet psihologijaY14 .e na drugem mestu (Bucik, 1999) in se tukaj s tem ne bomo spopadali. O kognitivnihY (taksonomskih) ravneh pa bo treba vpra.ati predvsem psihologe - strokovnjake zaY ueni naert za psihologijo v gimnaziji, Republi.ko predmetno komisijo za psihologijo, kiY na podlagi uenih naertov pripravlja predmetne izpitne kataloge in maturitetne izpite,Y psihologe, ki poueujejo predmet psihologija v srednjih .olah, in koneno pedago.keY psihologe, ki so najbolj kompetentni presojati o zastopanosti posameznih taksonomskihY ravni pri podajanju znanja in tudi pri njegovem preverjanju pri maturi. Ob tveganjuY resnej.ih emocionalno socialnih posledic bomo tu vendarle pokukali k izhodu iz .erneY .katlice..Y Za la.je razumevanje predstavljene tematike naj eisto na kratko pojasnimoY osnovno koncepcijo mature na Slovenskem: njeno opredelitev, cilje, zasnovo in naeinY izpeljave. V tak.ni obliki je matura prikazana tudi v Maturitetnem izpitnem katalogu,Y dokumentu, namenjenem dijakom, predvsem kandidatom za maturo (Budin in dr.,Y 1998, 1999).Y Slovenska matura je dr.avni izpit ob zakljueku gimnazije. Z njo se preverjaY uresnieevanje ciljev srednje.olskega izobra.evanja in ugotavlja raven dose.enegaY znanja. Po zakonu (Zakon o gimnazijah; .olska zakonodaja I, 1996) je to koneni izpit,Y s katerim se pridobi srednja izobrazba. Uspe.no opravljena matura pomeni hkratiY vstopnico za .tudij na univerzi, saj formalno (Zakon o visokem .olstvu, 1993) omogoeaY nadaljevanje izobra.evanja, s katerim si kandidati pridobijo pravico do vpisa vY univerzitetni .tudij. Ee je vpis na katerega od univerzitetnih programov omejen, seY rezultati pri maturi poleg srednje.olskih ocen upo.tevajo pri izbiri ustreznih kandidatov.Y Matura je zato koneni in nadaljevalni izpit, ki ureja prehod med srednjo .olo in univerzoY na podoben naein, kot je uveljavljen v .olstvu mnogih drugih evropskih dr.av. Z maturoY naj bi razvijali delovne navade in izbolj.evali vstopno znanje ter usposobljenostY kandidatov za univerzitetni .tudij.Y Matura je izpit, ki kot pogoj za vpis na univerzitetni .tudij nadome.ea vse drugeY oblike vstopnega preverjanja znanja, z izjemo preizkusa posebne nadarjenosti oziromaY psihofiziene sposobnosti na nekaterih akademijah in Fakulteti za .port Univerze vY Ljubljani in Univerze v Mariboru. Pri maturi kot dr.avnem izpitu se s pravili, postopki,Y vsebinami in merili ocenjevanja zagotavlja enakost pogojev za vse kandidate, znanje,Y ocenjeno pri maturi, pa je osnova za uspe.nost kandidatov pri nadaljnjem izobra.evanju.Y S primernim .tevilom predmetov, ki so obveznost kandidatov pri maturi, se ocenjujeY znanje zadostne .irine. Izbirna zasnova mature pa omogoea izbiro predmetov, skladnoY z interesom in sposobnostmi kandidatov. Pri nekaterih predmetih lahko izbirajo tudiY razliene ravni zahtevnosti izpita, s eimer se spodbuja poglabljanje in doseganje vi.jeY ravni znanja. Kandidati na maturi dokazujejo svoje znanje po svoji izbiri iz jezikoslovja,Y humanistike, naravoslovja, dru.boslovja, tehnike in umetnosti. S svojimi rezultati moraY biti matura pregledna in primerljiva glede na razliene ravni .olskega sistema in tudi naY mednarodni (zlasti evropski) ravni. Matura je vir informacije za vrednotenje .olskegaY sistema in za naertovanje ukrepov v prid njegove izbolj.ave. Z izku.njami pri maturiY V. BucikY naj bi tudi vzpodbujali dvig izpitne kulture, predvsem preverjanja in ocnjevanja znanjaY v srednji .oli. Iz ciljev mature je mogoee izpeljati njeno vlogo v .olskem sistemu priY gotavljanju ravni dose.enega znanja.Y Matura je zasnovana tako, da zadosti trem kljuenim kriterijem.Y (i) Matura je dr.avni izpit, ki ga vsi kandidati opravljajo hkrati, pod enakimi inY vnaprej objavljenimi pogoji ter postopki.Y (ii) Matura je izbirni izpit, kjer kandidati lahko izbirajo raven zahtevnosti izpita priY nekaterih predmetih, vrsto tujega jezika v skupnem oziroma izbirnem delu,Y predmete izbirnega dela mature (z nekaterimi smiselnimi omejitvami) in izpitnaY vpra.anja in naloge pri nekaterih predmetih. Izbirni predmeti iste zahtevnostiY so med seboj enakovredni po obsegu izpitne snovi in zahtevnosti uenih ciljev,Y kar zagotavlja enakovrednost mature ne glede na izbiro predmetov. S petimiY predmeti se zagotavlja splo.nost in .irina znanja, z opravljanjem izpita na dvehY ravneh zahtevnosti pa se spodbuja poglabljanje znanja in doseganje zahtevnej.ihY ciljev.Y (iii) Matura je zunanji izpit, pri katerem se zunanje ocenjevanje pisnih izdelkovY dopolnjuje z nekaterimi oblikami notranjega ocenjevanja. Zunanje ocenjevanjeY obsega izpitna vpra.anja, ocenjevalna merila in postopke ocenjevanja. AnonimneY izdelke kandidatov ocenjujejo posebej usposobljeni zunanji ocenjevalci za doloeenY predmet po jasnih in enotnih kriterijih. Pomemben dele. t.i. strukturiranih nalogY oceni vee kot en ocenjevalec, vse esejske naloge pa ocenjujeta vsaj dvaY ocenjevalca. Tako zastavljeni izpiti (pravimo jim tudi eksterni izpiti) sku.ajoY zagotoviti objektivnost, pravienost in smotrnost ocenjevanja znanja dijakov obY zakljueku srednje .ole. Notranje ocenjevanje obsega ustni izpit, izpitni nastop,Y laboratorijske ali terenske vaje, seminarske oziroma raziskovalne naloge. InternoY ocenjevanje je v pristojnosti .ole, le da so vpra.anja ustnega izpita ter ocenjevalnaY merila in postopki zunanje doloeeni in za vse .ole enaki. V povpreeju je pri vsehY predmetih okrog eetrtino toek mogoee doseei z notranjim, tri eetrtine pa zY zunanjim delom izpita.Y Kandidat opravlja tri obvezne predmete skupnega dela mature, in sicer materniY jezik, tuji jezik (ki ga lahko izbere na osnovni ali vi.ji ravni zahtevnosti) in matematikoY (prav tako na osnovni ali vi.ji ravni zahtevnosti). Ob tem opravlja tudi dva izbirnaY predmeta, za katera se odloei izmed predmetov izbirnega dela mature po svojemY .tudijskem interesu, pri eemer lahko pri jezikoslovnih predmetih opravlja izpit na osnovniY ali vi.ji zahtevnostni ravni, vendar skupaj lahko kandidat opravlja na vi.ji ravniY zahtevnosti najvee dva maturitetna predmeta.Y Pisni izdelek toekuje zunanji ocenjevalec. Nakljueno izbrani 25-odstotni vzorecY pisnih izdelkov oceni .e drugi ocenjevalec. Vsak pisni izdelek, ki zajema vpra.anja sY prostimi odgovori, ocenita dva zunanja ocenjevalca. Ee se oceni zunanjih ocenjevalcevY Maturitetni predmet psihologijaY34 razlikujeta za vee kot eno petino najveejega mo.nega .tevila toek, oceni ta izdelek .eY tretji zunanji ocenjevalec. Njegova ocena je dokonena. Ustni del izpita ocenjujejoY izpra.evalec in dva elana komisije. Izpitni nastop ovrednotijo zunanji ocenjevalciY individualno. Vaje ali seminarsko nalogo opravi kandidat v skladu z natanenimi praviliY v okviru rednega pouka, praviloma v zakljuenem letniku. Oboje oceni ueitelj mentorY po ocenjevalnih navodilih ustrezne republi.ke predmetne komisije. Skupni uspeh priY posameznem predmetu (uspeh pri pisnem in usnem izpitu ali izpitnem nastopu ali priY vajah ali seminarski nalogi) se ocenjuje v toekah, ki se preraeunajo v relativne vrednostiY in se po nataneno dogovorjenih merilih pretvorijo v ocene. Pri izpitih na osnovni ravniY zahtevnosti je ocenjevalna lestvica petstopenjska, pri izpitih na vi.ji ravni in priY materin.eini pa osemstopenjska. Kandidat opravi maturo, ee pri vseh petih predmetihY mature dose.e pozitivno koneno oceno. Skupni uspeh pri maturi pomeni se.tevekY ocen pri vseh opravljenih predmetih. Najni.ji splo.ni uspeh je tako 5 × 2 = 10 toek.Y Najvi.ji mo.ni splo.ni uspeh lahko dose.e kandidat, ki je izbral dva predmeta na vi.jiY ravni zahtevnosti (npr. matematiko in tuji jezik ali dva tuja jezika) in je pri vsehY maturitetnih predmetih dosegel odlieen uspeh. Najvi.ji mo.ni splo.ni uspeh zna.a 34Y toek (2 × 5 + 3 × 8).Y Izpite, ki so pri vsakem predmetu za vse kandidate enaki, pripravljajo ustrezneY dr.avne strokovne komisije, imenovane Republi.ke predmetne komisije. Izpiti morajoY zadostiti doloeenim metrijskim lastnostim (Sagadin, 1993; Bucik, 1997b). Vee o splo.nihY in skupnih znaeilnostih mature je mogoee najti v gradivih Republi.ke maturitetneY komisije, organa, ki je odgovoren za pripravo in izvedbo mature, in v nekaterih drugihY besedilih (Gabr.eek in Bethell, 1996; Bahovec in dr., 1998; Bucik, 1998; Budin in dr.,Y 1998; Grgurevie in dr., 1998; Bahovec in dr., 1999; Budin in dr., 1999; Kali.nik inY Bucik, 1999a; Kali.nik in Bucik, 1999b).Y Psihologija je eden izmed maturitetnih predmetov, ki jih kandidati izberejo vY izbirnem delu mature. Osnova izpita je ueni naert za gimnazije v obsegu 280 urY (Predmetna kurikularna komisija za psihologijo, 1998). Predmet vkljueuje seznanjanjeY z osnovnimi metodami psiholo.kega proueevanja in raziskovanja in uvaja uporabo tehY metod. Vkljueuje tudi povezovanje in primerjanje psiholo.kih spoznanj z ustrezimiY spoznanji na drugih znanstvenih podroejih. Predmet posreduje tista spoznanja, ki soY temelj za nadgradnjo .tudija psihologije v visoko.olskih programih, ki vkljueujejoY psihologijo. Splo.ni cilji predmeta so (Ko.ir, Musek, Peklaj, Popit, .agar in SkarzaY .erovnik, 1997, str. 6):Y -Y usvojiti osnovno teoretieno in empirieno psiholo.ko znanje;Y -Yseznaniti se z osnovnimi metodami psiholo.kega spoznavanja (proueevanja inY raziskovanja);Y -Ypridobiti psiholo.ka spoznanja, ki pripomorejo k bolj.emu razumevanju sebeY in drugih, osebne identitete in osebnega razvoja, medosebnih in medskupinskihY razlik, medosebnih odnosov in sodelovanja, tekmovanja, konfliktov in njihovegaY V. BucikY razre.evanja;Y -Yoblikovanje odprtega in kritienega odnosa (zavesti) o polo.aju in vlogiY posameznika, skupin, in.titucij in dru.be;Y -Yusposobiti se za uspe.no komunikacijo z drugimi, za dobre in odgovorneY medsebojne odnose;Y - oblikovanje in razvijanje interesa za pridobivanje psiholo.kih spoznanj in zaY njihovo uporabo v vsakdanjem .ivljenju.Y Ob upo.tevanju vsebine uenega naerta za gimnazije maturitetni izpit iz psihologijeY sledi naeelom in ciljem, zapisanim v Predmetnem izpitnem katalogu za psihologijoY (.agar, Skarza .erovnik, Peklaj, Bakraeevie, Kranjc in Tacol, 1998), zlasti tistim, kiY so pomembni za nadaljnje izobra.evanje na univerzitetni ravni. Preverja in ocenjujeY doseganje pomembnih vsebinskih ciljev na podroejih poznavanja tematike (znanja),Y razumevanja, interpretacije in vrednotenja ter korektne uporabe raziskovalneY metodologije.Y Predstavitev izpita4 Skupni dose.ek pri predmetu psihologija je v zadnjih letih (omejujemo se na opravljanjeY mature v letih 1998 in 1999) sestavljal uspeh na pisnem delu izpita (v dele.u 75Y odstotkov) in pri seminarski nalogi, opravljeni pri predmetu, ki je lahko empiriena aliY teoretiena. Pisni del vsebuje dve izpitni poli. V prvi kandidat izbere tri od .tirih ponujenihY esejskih vpra.anj (strukturiranih esejev). V drugi pa kandidat odgovori na triY interpretacijske (strukturirane) naloge. Prva pola v koneni skupni oceni predmetaY sodeluje s toekami v dele.u 30 odstotkov, druga pola pa v dele.u 45 odstotkov.Y Strukturirane naloge torej niso postavke objektivnega tipa (npr. izbirnega tipaY oziroma dopolnjevanja, povezovanja ali urejanja). Za vsak tip nalog so izdelanaY ocenjevalna merila in pravilni odgovor na vsako vpra.anje znotraj naloge je toekovanY tudi z vee kot eno toeko, odvisno od zahtevnosti izpitnih ciljev v vpra.anjih. NekateriY primeri izpitnih vpra.anj iz prve izpitne pole so prikazani v tabeli 1.Y Ocenjevanje strukturiranih esejskih nalog v izpitni poli 1 je naertovano tako, daY ob najveejem mo.nem .evilu toek (15) za vsako od vpra.anj (skupaj torej 45 toek)Y dobi kandidat 60 odstotkov toek za doseganje izpitnega cilja znanje in razumevanje inY 40 odstotkov za interpretacijo in vrednotenje. Tabela 2 predstavlja kriterije zaY dodeljevanje toek kandidatom, ki so odgovarjali na posamezna vpra.anja iz prve izpitneY pole.Y 1 © RIC Dr.avni izpitni center, objavljeno z dovoljenjem; Izpitna vpra.anja so pripravili v Republi.ki predmetniY komisiji za psihologijo v sestavi: Drago .agar, Marija Skarza .erovnik, Cirila Peklaj, Karin Bakraeevie,Y Toma. Kranjc in Alenka Tacol.Y Maturitetni predmet psihologijÝ 54 Tabela 1: Primeri vpra.anj v izpitni poli 1, ki sta bili dani kandidatom spomladi 1998 in spomladiY 1999 (navodilo se je glasilo: .Izberite in odgovorite na tri od .tirih zastavljenih vpra.anj.).Y Vprašanja 1998 Vprašanja 1999 1. Ena od skupin teorij osebnosti so 1. Kohlberg razlaga stopnje moralnega razvoja. SVLKRGLQDPL.QHWHRULMH1jihov pomembni 2SLaLWH]QD.LOQRVWLNRQYHQFLRQDOQHVWRSQMH F predstavnik je Sigmund Freud. Pojasnite, Navedite primer, ki ponazarja moralno kako Freud razlaga strukturo in delovanje presojanje na tej stopnji. Presodite in osebnosti.ULWL.QRRFHQLWHQMHJRYRUD]ODJR XWHPHOMLWHYSOLYUD]OL.QLK YVDj treh) vzgojnih dejavnikov na moralni razvoj otroka. 2. Miselni razvoj je podrobno preX.HYDO3LDJHW F 2. Pri spoznavanju igra pomembno vlogo Na kateri stopnji miselnega razvoja je otrok spomin. Poimenujte tri vrste spomina in jih med 7. in 12. letom? Katera stopnja je RSLaLWHJOHGHQDREVHJLQWUDMDQMH5D]ORaLWHF neposredno pred njo in katera ji sledi? proces shranjevanja in priklica informacij v Presodite, kakšne probleme lahko otrok rešuje spominu. Predlagajte in utemeljite (vsaj tri) med 7. in 12. letom, in navedite konkreten napotke za boljšo zapomnitev in priklic problem, ki bi ga v tej starosti lahko rešil. informacij. Utemeljite svoMRSUHVRMRJOHGHQD]QD.LOQRVWLF mišljenja na tej stopnji. 3. Temperament in telesna zgradba (konstitucija) 3. 1D.ORYHNRYRYHGHQMHSRPHPEQRYSOLYDMRF VWDGYHSRGUR.MLRVHEQRVWL2SUHGHOLWHMXLQF VWDOLa.D1DYHGLWHWULRVQRYQHNRPSonente QDYHGLWHSRGYHWLSL.QLODVWQRVWL, ki sodita k VWDOLa.LQUD]ORaLWHYVDM tri dejavnike, ki temperamentu in telesni zgradbi5D]ORaLWHF vplLYDMRQDREOLNRYDQMHVWDOLa. Presodite, RGQRVPHGWHPDGYHPDSRGUR.MHPDJlede na kako bi reklamirali neki izdelek, da bi .UHWFKPHUMHYRWHRULMRLQNULWL.QRRYUednotite upoštevali vse tri komponenteVWDOLa.. njegovo pojmovanje tega odnosa. 4. 0RWLYDFLMDMHHGHQRGGHMDYQLNRY.ORYHNRYHF 4. Inteligentnost ni enovita sposobnost. Po XVSHaQRVWLYaLYOMHQMX2SLaLWHQRtranjo in Thurstonovi teoriji jo sestavlja sedem zunanjo motivacijo in ju ponazorite s UD]OL.QLKVSRVREQRVWL. Naštejte in opišite jih. primeroma. .ULWL.QRSUHVRGLWHSRPHQREHKF Pojasnite, zakaj (v kakšne namene) psihologi vrst motivacije za delovno uspešnost. ugotavljajo razlike v sposobnostih med ljudmi. 3UHVRGLWHYVDMWULPRaQH]ORUDEHSRXGDUMDQja teh razlik. © RIC Dr.avni izpitni center, objavljeno z dovoljenjem; Izpitna vpra.anja so pripravili v Republi.ki predmetni komisiji zaY psihologijo v sestavi: Drago .agar, Marija Skarza .erovnik, Cirila Peklaj, Karin Bakraeevie, Toma. Kranjc in AlenkaY Tacol.Y Tabela 2: Toekovanje odgovorov pri nalogah v prvi izpitni poli (.agar in dr., 1998). Kandidat jeY navedel ...Y 1. raven: ... nekaj dejstev, ki so pomanjkljiva. (1-WR.NLS 2. raven: ... pomembna dejstva. (3-WR.NHS 3. raven: ... pomembna dejstva in nekaj argumentov, vendar je argumentacija pomanjkljiva, (5-WR.NS nejasna in nekonsistentna. 4. raven: ... pomembna dejstva ter jih jasno in konsistentno argumentiral. (7-WR.NS 5. raven: ... pomembna dejstva, jih jasno argumentiral, medsebojno ustrezno povezal in jih (10-WR.NS NULWL.QRSUHVRGLO 6. raven: ... pomembna dejstva, jih jasno argumentiral ter medsebojno ustrezno povezal. Na (13-WR.NS podODJLNULWL.QHDQDOL]HMHSRVUHGRYDOXVWUH]QHVNOHSH 464V. BucikY Poglejmo si dva primera vpra.anj v izpitni poli 2 na maturi spomladi 19991.Y Dijaki v poli dobijo tri vpra.anja s skupnim navodilom, ki se glasi .Odgovorite na vsaY tri vpra.anja..Y 1. Pri preverjanju znanja dijakov s testom znanja so dobili naslednje rezultate ,QWHUYDOLWR.N Število dijakov 10-15 2 16-21 4 22-27 7 28-33 11 34-39 8 40-45 6 A. Prika.ite dobljene rezultate v grafieni obliki, ki se vam zdiY najprimernej.a. Oznaeite tudi koordinate.Y (3 toeke)Y B. Utemeljite, zakaj ste se odloeili za tak prikaz, in interpretirajteY razporeditev rezultatov.Y (5 toek)Y C. Presodite vsaj dve prednosti frekvenene porazdelitve in dveY prednosti rangiranja rezultatov.Y (7 toek)Y 2. Ueiteljica je razdelila ocenjene preizkuse znanja. Marko je prieakoval, da jeY dobro pisal, zato ga je nezadostna ocena neprijetno presenetila. Kljub razoearanjuY se je eustveno zrelo odzval: uspelo mu je, da se je zadr.al in obvladal glasen izbruh.Y A. Katero znaeilnost eustveno zrelega odzivanja ponazarja MarkovoY obna.anje? Navedite .e drudi dve znaeilnosti eustvene zrelosti.Y (3 toeke)Y B. Navedite primer za nezrelo eustveno odzivanje in utemeljite,Y zakaj je tak.no odzivanje eustveno nezrelo.Y (5 toek)Y C. Presodite in utemeljite vsaj tri vzroke, ki lahko povzroeajoY neustrezno eustveno dozorevanje.Y (7 toek)Y Tabela 3: Ocenjevalna shema na maturitetnem izpitu iz psihologije leta 1999 (Ko.ir in dr.,Y 1997, str. 8).Y Izpitni cilji izpitna pola 1 izpitna pola 2 seminarska naloga VNXSDMWR.N skupaj % znanje in razumevanje 27* 13 8 48 40 interpretacija in 18 32 10 60 50 vrednotenje raziskovanje 12 12 10 (metodologija) VNXSDMWR.N 45 45 30 120 skupaj % 37.5 37.5 25 100 * aWHYLORWR. M Maturitetni predmet psihologijaY Merila za ocenjevanje odgovorov v izpitni poli 2 so podobna kot pri izpitni poli 1,Y s tem da je mo.no pri vsakem odgovoru dobiti razlieno .tevilo toek. Leta 1999 je bilaY za posamezne dele maturitetnega izpita iz psihologije sprejeta ocenjevalna shema, kiY je podana v tabeli 3 in prikazuje dele.e posameznih izpitnih ciljev v toekah in odstotkihY v posameznih delih izpita.Y Odgovore na vsako vpra.anje v testni poli 1 in 2 sta ocenila dva zunanjaY ocenjevalca. Konena ocena je povpreeje ocen obeh ocenjevalcev. Ee se skupni oceniY obeh ocenjevalcev razlikujeta za vee kot eno petino najveejega mo.nega .tevila toek,Y odgovore na izpitu oceni .e tretji, glavni ocenjevalec. Ocena tretjega ocenjevalca jeY dokonena. Uspeh na izpitnih polah, ki kandidatu lahko prinese v skupno oceno priY izpitu do 75 odstotkov toek, torej tvori t.i. eksterni del ocene pri predmetu. SeminarskoY nalogo ocenjuje samo mentor. Tako oblikovana interna ocena prispeva do 25 odstotkovY k skupni oceni.Y Rezultati in razprava4 Vseh rezultatov empiriene analize maturitetnega izpita iz psihologije na maturi v letihY 1998 in 1999 ne bomo prikazovali. Podroben pregled metrienih analiz pri tem in priY vseh drugih predmetih je mogoee najti v maturitetnih letnih poroeilih, ki jih Republi.kaY maturitetna komisija objavlja vsako leto po opravljeni jesenski maturi (Grgurevie inY Tabela 4: Osnovni podatki o uspehu pri predmetu psihologija spomladi 1998 in spomladiY 1999.Y Podatki 1998 1999 število kandidatov 1122 1339 SRYSUH.QRaWWR.N 64,59 58,49 SD 14,97 14,21 SRYSUH.QDRFHQD 3,14 3,09 SD 1,00 0,97 SRYSUH.MHWR.N- izpitna pola 1 23,15 17,96 QDMYH.WR.N- izpitna pola 1 45 45 WR.N– izpitna pola 1 51,44 39,91 SRYSUH.MHWR.N- izpitna pola 2 30,41 28,59 QDMYH.WR.N- izpitn pola 2 45 45 WR.N– izpitna pola 2 67,78 63,53 SRYSUH.MHWR.N- seminarska naloga 24,54 24,36 QDMYH.WR.N– seminarska naloga 30 30 WR.N– seminarska naloga 81,80 81,20 r z oceno pri predmetu v šoli 0,51 0,46 484V. Buci( Slika 1: Porazdelitve rezultatov pri izpitu iz psihologije na maturi spomladi 1998. VY zgornjem delu slike je prikazano skupno .tevilo toek pri pisnem delu izpita (IP1+IP2 98),Y v srednjem delu pri seminarski nalogi (SN 98) in v spodnjem delu skupno .tevilo toek naY izpitu (SKUPAJ 98; najveeje mo.no .tevilo toek je 120); na vodoravni osi so prikazaneY surove toeke.Y Maturitetni predmet psihologijÝ 94 dr., 1998; Bahovec in dr, 1999). Omejili se bomo na nekatere prikaze, ki jih v tehY poroeilih ni mogoee najti. Gre namree za specifiene analize, ki niso uvr.eene v redneY letne analize rezultatov posameznih izpitov, so pa zanimive, ker nudijo nekatere dodatneY informacije o kakovosti izpitov in nakazujejo smer delovanja sestavljalcev izpitnih pol,Y ki naj privede do eim bolj.ega preverjanja in ocenjevanja znanja na maturi iz psihologije.Y V obeh letih smo se omejili na spomladanski rok, saj je v tem roku pri predmetuY psihologija sodelovalo vee kot tisoe kandidatov, kar je dovolj veliko .tevilo, da analizeY rezultatov izpita vodijo do trdnih zakljuekov. V tabeli 4 je prikazano .tevilo kandidatovY na maturi, ki so kot enega izbirnih predmetov izbrali psihologijo spomladi 1998 inY spomladi 1999, in povpreeni uspeh v toekah in v odstotkih.Y Ob tem, da je razpr.itev rezulatov v obeh letih podobna in da se je matura 1998Y izkazala kot la.ja, sta zanimiva .e zlasti dva podatka. Pri pisnem delu izpita je v obehY primerih prva izpitna pola izrazito te.ja (.e posebej to velja za lansko maturo). NajveejeY relativno .tevilo toek (ki se zaradi majhnega dele.a v celotnem izpitu . le eetrtino .Y resda ne izrazi moeno) dobijo v povpreeju dijaki za seminarsko nalogo, kar pomeni, daY interna ocena v vsakem primeru .potisne. povpreeni uspeh dijakov navzgor. Trend jeY jasno viden na slikah 1 in 2.Y Prva izpitna pola se jo izkazala kot te.ja. Spomniti velja, da v tej poli kandidatY izbere tri od .tirih ponujenih vpra.anj in nanja posku.a odgovoriti. Zanimivo je pogledati,Y katera vpra.anja so kandidati najpogosteje izbirali. Tabela 5 prikazuje pogostost izboraY in .tevilo toek, ki so jih kandidati v povpreeju dosegli na teh vpra.anjih v letu 1998 inY 1999.Y Za odgovore na tista vpra.anja, ki so jih dijaki pogosteje izbirali, so v povpreejuY dobivali veeje .tevilo toek. Leta 1998 je bilo najbolj mikavno vpra.anje o psihodinamieniY (Freudovi) razlagi strukture in delovanja osebnosti, za njim vpra.anje o intrinzieni inY ekstrinzieni motivaciji, leta 1999 pa vpra.anje o vrstah spomina in njihovem obsegu inY trajanju ter o procesih shranjevanja in priklica informacij. Je mogoce nizji uspeh priY odgovarjanju na prvo izpitno polo v letu 1999 pripisati tudi za dijake tezjim in hkratiY manj atraktivnim vpra.anjem?Y Medsebojna povezanost posameznih delov izpita iz psihologije spomladi 1998Y Tabela 5: Izbor nalog pri izpitni poli 1 pisnega dela maturitetnega izpita iz psihologijeY spomladi 1998 (N=1122) in spomladi 1999 (N=1339).Y Vprašanja 1998* N izbora 0WR. M Vprašanja 1999 N izbora 0WR. M 1. Freudova razlaga strukture 1062 6,77 1. Kohlberg in stopnje 929 4,99 in delovanja osebnosti moralnega razvoja 2. Miselni razvoj in razvojne 844 6,03 2. Spoznavanje in 1236 5,95 stopnje po Piagetu vloga spomina 3. Temperament, telesna 906 7,52 3. .RPSRQHQWHVWDOLa. O 1134 5,44 zgradba in osebnosti iQGHMDYQLNLVWDOLa R 4. Notranja in zunanja 971 6,99 4. Inteligentnost po 1121 4,80 motivacija Thurstonovi teoriji *Za nataneno vsebino nalog glej tabelo 1.Y 504V. Buci( Slika 2: Porazdelitve rezultatov pri izpitu iz psihologije na maturi spomladi 1999. VY zgornjem delu slike je prikazano skupno .tevilo toek pri pisnem delu izpita (IP1+IP2 99),Y v srednjem delu pri seminarski nalogi (SN 99) in v spodnjem delu skupno .tevilo toek naY izpitu (SKUPAJ 99; najveeje mo.no .tevilo toek je 120); na vodoravni osi so prikazaneY surove toeke.Y Maturitetni predmet psihologijaY514 Tabela 6: Soodvisnost posameznih delov izpita iz psihologije na maturi spomladi 1998 inY 1999.Y IP1 IP2 IP1+IP2 SN IP1 -.46 .91 .28 IP2 .58 -.79 .25 IP1+IP2 .91 .86 -.31 SN .37 .35 .40 - Opomba: zgornji trikotnik - pomlad 99; spodnji trikotnik: pomlad 98; IP1 . prva izpitna pola; IP2 .Y druga izpitna pola; SN . seminarska naloga; niele so izpu.eene.Y in 1999 je prikazana v tabeli 6. Korelacije pri izpitu leta 1999 so ni.je kot tiste letaY 1998. Pri obeh generacijah dijakov so korelacije po prieakovanju najni.je med obemaY izpitnima polama in seminarsko nalogo. Po eni strani je to zasluga velikosti in oblikeY razpr.itve toek pri seminarski nalogi, po drugi strani pa je mogoee predpostaviti, da sY seminarsko nalogo na maturitetnem izpitu vendarle .dose.emo. nekatere druge vrsteY ali ravni znanja, kot se jih uspemo dotakniti s preverjanjem preko izpitnih pol. NizkeY korelacije torej niso nujno posledica slabega povezovanja vsebin in komponent znanja,Y ki jih preverjamo s seminarsko nalogo na eni in z izpitnimi polami na drugi strani,Y ampak prej dobrodo.la razlika, ki govori o tem, da lahko vsebine preverjamo na razlieneY naeine. Ocenjevalna merila za seminarsko nalogo namree ne upo.tevajo le dijakoveY reprodukcije naueenega znanja, temvee tudi njegovo zmo.nost priprave in naertovanjaY psiholo.ke raziskave, zbiranja in izbora podatkov in informacij ter njihove obravnave,Y zmo.nost analize, interpretacije in ovrednotenja rezultatov in informacij, oblikovanjaY sklepov na podlagi dokazov in dejstev ter koherentnega in smiselnega predstavljanjaY izsledkov (.agar in dr., 1998).Y Korelacijska tabela med posameznimi izpitnimi nalogami in toekami, dose.enimiY pri seminarski nalogi pri predmetu psihologija na maturi spomladi 1998 in 1999 (tabelaY 7), ka.e bolj specifieno sliko odnosov med posameznimi temami na izpitu. PoglejmoY korelacijo naloge iz druge izpitne pole spomladi 1999, ki smo jo kot primer navedliY zgoraj (v izpitu je nastopala kot naloga 3). Korelacije posameznih vpra.anj pri tejY nalogi z oceno seminarske naloge so 0.14, 0.11 in 0.20. Leta 1998 je bila situacija zeloY podobna. V povpreeju se malo bolje godi nalogam v prvi izpitni poli, kadar jih primerjamoY s seminarsko nalogo, vendar korelacija v nobenem primeru ne prese.e kolienika 0.29.Y Pri tak.nih vrednostih medsebojnih povezav je seveda te.ko prieakovati, da boY Tabela 7: Korelacije med posameznimi izpitnimi nalogami in toekami, dose.enimi priY seminarski nalogi pri predmetu psihologija na maturi spomladi 1998 in 1999.Y IP11 IP12 IP13 IP14 IP21A IP21B IP21C IP22A IP22B IP22C IP23A IP23B IP23C SN98 .28 .24 .24 .16 .18 .14 .21 .14 .22 .29 .10 .18 .22 SN99 .16 .20 .26 .23 .09 .09 .16 .13 .16 .09 .14 .11 .20 Opomba: IP11 . IP14: posamezna vpra.anja v prvi izpitni poli; IP21A-IP21C, IP22A-IP22C in IP23A-Y IP23C: posamezna podvpra.anja pri treh vpra.anjih v drugi izpitni poli; SN98 in SN99: seminarska nalogaY pri maturi spomladi 1998 in spomladi 1999; niele so izpu.eene.Y 524V. Buci( IP23A ouooooooooooooooooooooooooooooooooo . IP23B o . u IP12 ooooooooooooouo . uooooooooooooo . IP22B ooooooooooooo . uooooooooooooooooo . u u IP22C ooooooooooooooo . uo . u IP13 ooooooooooooouooooooooo . u u IP21A ooooooooooooo . uooooooooo . u IP21B ooooooooooooooooooooouo . u IP21C ooooooooooooooooooooo . u IP22A ooooooooooooouooooooooo . u SN ooooooooooooo . uooooooooooooooooooooooooo . IP14 ooooooooooooooooouo . u IP23C ooooooooooooooooo . uooo . IP11 ooooooooooooooooooo . IP12 ouooooooooooooooooooooooo . IP14 o . u IP13 ooooouooo . uooooooooooooooooooooooo . IP21C ooooo . uo . u u SN ooooooooo . uooooooooooooo . u IP23A ooooooooooo . u IP22A ooouooo . u IP22B ooo . uooooo . u IP23C ooooooo . uooooooooooooooooooo . u IP23B ooooooooooooo . u u IP21B ooooooooouooooooo . uooooooooooooooo . IP22C ooooooooo . uo . u IP21A ooooooooooooooooo . uooooooooooooo . IP11 ooooooooooooooooooo . Slika 3. Drevesna struktura razvrstitve posameznih delov maturitetnega izpita izY psihologije - matura junij 1998 (zgoraj) in matura junij 1999 (spodaj); za opisY posameznih oznak glej tabelo 7; podobnosti so v hierarhieni aglomerativni clusterskiY analizi raeunane po algoritmu kvadrirane evklidske razdalje, zdru.evanje enot v skupineY pa po Wardovem algoritmu.Y Maturitetni predmet psihologijaY534 maturitetni izpit v celoti izkazal zelo obetavno zanesljivost, ee jo bomo sku.ali izraeunatiY kot notranjo skladnost.Y In kak.ne so medsebojne povezave med posameznimi vpra.anji pri nalogah vY prvi in drugi izpitni poli? Slika 3 prikazuje razvrstitev posameznih vpra.anj v skupineY glede na podobnost odgovarjanja dijakov na izpitu. Razvrstitev je izraeunana s pomoejoY hierarhiene aglomerativne clusterske analize. Te.ko bi zakljueili, da gre za kak.enY zelo znaeilen vzorec povezovanja posameznih vpra.anj v generaciji 1998 ali 1999, karY je mogoee prieakovati tudi zaradi nizkih povezav med samimi rezultati. Pri izpitu naY maturi spomladi 1999 se ka.e tendenca povezovanja nalog v drugi izpitni poli, nalogi izY prve izpitne pole IP12 in IP4 pa tvorita popolnoma samostojno skupino. Vpra.amo seY lahko, ali so dijaki podobno uspe.no odgovarjali na nalogi s podroeja spominaY (.Spoznavanje in vloga spomina.) in inteligentnosti (.Inteligentnost po ThurstonoviY teoriji.). Nekaj podobnega bi morda lahko trdili za skupino IP14-IP23C-IP11 priY maturi spomladi 1998. Tu .e eno homogeno skupino sestavljata vpra.anji A in B priY nalogi 3 v drugi izpitni poli (IP23A-IP23B). Informacije o vsebinski in formalni analiziY bodo morda koristile sestavljalcem bodoeih izpitnih pol pri psihologiji.Y Pogled na tabelo 8, v kateri so predstavljeni podatki o skladnosti med ocenjevalciY odgovorov na naloge v prvi in drugi izpitni poli pri maturah spomladi 1998 in 1999, niY prevee vzpodbuden. Rekli smo .e, da vsak odgovor na vsako nalogo v obeh izpitnihY polah pregledata in ocenita zunanja izku.ena ocenjevalca. Ocenjujeta po vnaprejY dogovorjenih in nataneno doloeenih pravilih ter navodilih. V petem odstavku 37. elenaY Pravilnika o maturi beremo: .Pisne izdelke, pri katerih se oceni zunanjihY ocenjevalcev razlikujeta za vee kot eno petino najveejega mo.nega .tevila toek,Y oceni .e tretji ocenjevalec: Ocena tretjega ocenjevalca je dokonena.. (BudinY in dr., 1998, str. 67). Kadar se torej pri izpitni poli 1 ali pri izpitni poli 2 ocenjevalcaY razlikujeta za vee kot 20 odstotkov toek, torej za vee kot devet toek, tedaj nastopi tretjiY ocenjevalec.Y Iz tabele 8 lahko razberemo, da je bila povpreena razlika med ocenjevalcemaY pri izpitni poli 1 leta 1998 11,25 odstotnih toek, leta 1999 pa 12,71 odstotnih toek. PriY izpitni poli 2 je bila povpreena razlika predlani 10,25 in lani 12,76. Lani je bilo torejY ocenjevanje manj usklajeno kot predlani. Vendar je bolj zanimiv podatek, da je predlaniY najveeja razlika med nekima ocenjevalcema zna.ala 55 odstotnih toek, lani pa 62 priY izpitni poli 2 in kar 68 odstotnih toek pri izpitni poli 1. Opozoriti velja, da pri analiziranjuY skupnega .tevila toek v izpitni poli, le-to lahko zabri.e nekatera veeja neskladja medY ocenjevalcema, do katerih morebiti pride pri posameznih nalogah znotraj neke izpitneY pole. To bojazen potrjujejo podatki iz tabele 8, ki govorijo o razliki v prisojenih ocenahY obeh ocenjevalcev na posamezni nalogi (oziroma na delu te naloge oziromaY posameznem vpra.anju) za isti .izdelek. dijaka. Pri posameznih vpra.anjih v izpitniY poli 1 (pri katerih je najveeja mozna razlika med ocenjevalcema 15 tock, do eesar paY ni pri.lo v nobenem primeru) je pri maturi spomladi 1999 prihajalo do veejih odstopanjY v dodeljenih relativnih toekah obeh ocenjevalcev, kot pa je videti iz povpreeja izpitneY 54V. BucikY Tabela 8: Skladnost med ocenjevalci odgovorov na vpra.anja v izpitni poli 1 in izpitniY poli 2 pri predmetu psihologija na maturi spomladi 1998 (N=1132) in spomladi 1999Y (N=1339).Y Matura 99 Matura 98 št. parov s 100 % razliko 0 0 0 QDMYH.MDO razlika (%) 86 93 80 SRYSUH.QDO razlika (%) 19,90 16,15 14,96 vprašanje PRaQRaWWR.NS IP11 (15) IP12 (15) IP13 (15) SRYSUH.QDO razlika (%) 13,79 15,11 16,24 QDMYH.MDO razlika (%) 73 86 86 št. parov s 100 % razliko 0 0 0 0 68 12,71 IP1 (45) 11,25 55 0 39 33 19 29 43 19 33 47 6 100 100 100 100 100 100 100 100 100 11,60 29,57 23,98 10,53 22,36 24,01 11,94 14,83 17,81 IP21A (3) IP21B (5) IP21C (7) IP22A (3) IP22B (5) IP22C (7) IP23A (3) IP23B (5) IP23C (7) 14,69 19,18 16,10 11,80 07,33 20,28 09,45 15,75 19,73 100 100 100 100 100 100 100 100 100 17 46 7 14 10 9 61 21 12 0 62 12,76 IP2 (45) 10,25 55 0 Opomba: IP11 . IP13: vrstni red posameznih vpra.anj v prvi izpitni poli; IP21A-IP21C, IP22A-IP22C inY IP23A-IP23C: posamezna podvpra.anja pri treh vpra.anjih v drugi izpitni poli.Y pole (pri prvi nalogi v povpreeju (!) skoraj 20 odstotnih toek). Pri drugi izpitni poli, priY kateri za vsak odgovor ocenjevalec dodeli manj toek (pri nekaterih vpra.anjih tri, priY nekaterih pet in pri drugih sedem toek), so v odstotnih toekah izrazene razlike precejY veeje. Tudi tu velja, da se ob pregledu izpitne pole morebitne razlike med ocenjevalcemaY v celoti zabri.ejo (eeprav lahko po drugi strani zakljucimo, da je tak.na ocena boljY .zanesljiva., saj temelji na veejem .tevilu toek). Ee pa vzamemo pod drobnogledY posamezne naloge, izraeunamo mnogo veeje relativne razlike, a tudi zato, ker je razponY toek manj.i. Stolpca dva in .est v tabeli povesta, da je bilo med dvakrat ocenjevanimiY izpitnimi polami najti tudi stoodstotno neskladje med ocenjevalcema pri odgovoru naY posamezno vpra.anje, prvi in zadnji stolpec pa povesta, koliko je bilo tak.nih primerovY pri vee kot tisoe dvojnimi ocenjevanji v vsakem od obeh let. Videti je, da je bilo lanskoY ocenjevanje manj skladno kot predlansko. Pri vpra.anjih, ki prinesejo tri toeke, je la.jeY razumeti popolno neusklajenost med ocenjevalcema; teh je tudi najvee. Skrbi paY stoodstotna razlika med ocenjevalci pri odgovorih na tretje vpra.anje pri vsaki od trehY nalog v drugi izpitni poli, saj gre v tem primeru za razliko sedmih toek; resda je tehY razlik po .tevilu najmanj. Omeniti velja, da prikazane razlike niso neposredno .kodovaleY maturantom, saj je v takih primerih vedno nastopil tretji ocenjevalec. Lahko pa si jeY predstavljati, kolikokrat je v dvojno ocenjevanje moral poseei tretji ocenjevalec. PolegY Maturitetni predmet psihologijÝ 554 tega je te.ko zagotoviti, da je tretji ocenjevalec, ki naj bi bil sicer najbolj izku.en inY kompetenten ocenjevalec in katerega ocena je dokonena, ocenil izdelek dijaka resY pravieno in pravilno, zlasti ee je ocenjeval po enako natanenih pravilih toekovanja inY ocenjevanja kot prva dva ocenjevalca. Ali bi sam potreboval supervizijsko ocenoY eetrtega ocenjevalca in ta petega?Y Leta 1999 so bili ocenjevalci pri spomladanski maturi izrazito neusklajeni priY ocenjevanju istih odgovorov dijakov kot leta 1998. Razloge za to lahko i.eemo vY specifienosti zastavljenih nalog pri tem izpitu (ki niso dovoljevale kategorienih inY natanenih odgovorov in so bile morda za dijake z vidika odgovarjanja in za ocenjevalceY z vidika vrednotenja prezahtevne), v premalo nataneno sestavljenem in moderiranemY toekovniku, v preslabo izve.banih in premalo usklajenih ocenjevalcih ali kar v kombinacijiY vsega na.tetega in zraven .e eesa. Prikazane analize nakazujejo nekaj mo.nihY odgovorov na ta vpra.anja.Y Zakljueek4 Maturitetni izpit iz psihologije si predvsem v dobro dijakov in zaradi mirne vestiY psihologov zaslu.i, da bi bil . ob zadostitvi kriterijema veljavnosti in zanesljivosti .Y natanenej.i in pravienej.i merski instrument. Kako to doseei? Morda bi moralo bitiY vsako vpra.anje v izpitni poli bolj nataneno zastavljeno; vsekakor bi bilo koristno imetiY na razpolago bolj nataneen toekovnik in navodila za ocenjevanje za posamezne deleY nalog; prav tako bi morali vee skrbi, easa in energije posvetiti izobra.evanju inY .treniranju. ocenjevalcev, da bi bili kar najmanjkrat v dilemi, kaj in kako morajoY ocenjevati, ee hoeejo biti .e bolj pravieni. Pojdimo po vrsti:Y N V izpitne pole bi kazalo uvr.eati tudi bolj strukturirane naloge, vsaj v enemY delu izpita. Toekovniki za kompleksne naloge so morda premalo nataneni inY razdelani glede na razliene ravni zahtevnosti odgovorov kandidatov.Y N Dober toekovnik, ki ga je mogoee kasneje s temeljito moderacijo .e izbolj.ati,Y mora nastajati hkrati z nataneno in strokovno sestavo samih izpitnih nalog;Y tak naein dela se .e izvaja v Predmetni maturitetni komisiji za psihologijo;Y avtorji nalog morajo .e od samega zaeetka gradnje nalog, ko razmi.ljajo oY vrsti naloge ter o vsebini in taksonomski ravni, ki jo sku.a naloga izmeriti,Y razmi.ljati tudi o mo.nih pravilnih odgovorih ter o toekovanju, .tevilu toek inY ocenjevanju take posamezne naloge. Avtor naloge navadno sodeluje ne le priY doloeanju toek, ampak tudi pri moderiranju.Y N Za moderacijo toekovnika po opravljenih izpitih in pred toekovanjem terY ocenjevanjem bi morali ocenjevalci imeti na voljo vee easa; pri tem ocenjevalciY potrebujejo dovolj veliko .tevilo pregledanih izpitnih pol oziroma nalog, iz katerihY morejo predpostaviti razliene naeine in variante odgovarjanja kandidatov inY se s toekovnikom nanje ustrezno pripraviti.Y 5z V. BucikY N Izobra.evalni proces ocenjevalcev bi moral potekati .e bolj temeljito,Y kontinuirano, intenzivno in povezano; hierarhija med ocenjevalci bi morala bitiY jasna in trdna, mlaj.i in manj izku.eni ocenjevalci bi morali imeti supervizorjeY oziroma mentorje, ki bi jih spremljali in jim svetovali tako v easu priueevanjaY k naeinom toekovanja in ocenjevanja ter tudi potem, ko .e nastopajo v vlogiY ocenjevalcev. V ocenjevalnem procesu pri maturi bi se morali opreti naY zanesljive ocenjevalce ter poeasi graditi stalne ekipe usposobljenihY ocenjevalcev, ki bi seasoma postali mentorji, supervizorji, in.truktorji inY nadzorniki mlaj.im in manj izku.enim zunanjim ocenjevalcem.Y N Raeunati bi morali s tem, da so napake v toekovanju lahko posledica t.i. .Y elove.kega faktorja., kamor bi lahko uvrstili preutrujenost, prevee ocenjenihY izpitnih pol v prekratkem easu, premalo easa za moderacijo toekovnika,Y prekratko obdobje privajanja naeelom, pravilom in standardom toekovanja inY ocenjevanja, odpor do nekaterih naeinov toekovanja in .e marsikaj. MordaY gre pri katerem od ocenjevalcev tudi za naeelno nestrinjanje z naeinomY .kreditiranja. posameznih odgovorov na posamezna vpra.anja (tak primer jeY bilo pri eni preteklih matur pri predmetu psihologija mogoee zaslediti).Y Ocenjevalci bi morali imeti vee easa za zunanje ocenjevanje izpitnih pol, eeY .elimo, da bo to ocenjevanje res temeljito in brez spodrsljajev.Y N Za posamezne predmete in posamezne vsebine je mnogo la.je doloeiti, kaj jeY pravilni odgovor, kot za druge, zlasti ee primerjamo nekatere naravoslovneY predmete z dru.boslovnimi in z maternim jezikom s knji.evnostjo, kar sevedaY tudi vpliva na razlike v kakovosti ocenjevanja, izra.eno v metrienih indeksih.Y Eno od naeel ocenjevanja odgovorov pri maturitetnem izpitu iz filozofije seY npr. glasi: .pravilen je vsak odgovor, ee ga je kandidat le znal ustreznoY utemeljiti.....Y N Resnici na ljubo je treba reei, da izpitne pole pri razlienih predmetih vsebujejoY razliene vrste nalog in so v celoti strukturirane razlieno, zato bi bilo potrebnoY nekatere metriene kazalce, zlasti indekse zanesljivosti in objektivnosti (paY tudi obeutljivosti), s tega vidika relativizirati, ko primerjamo kakovost merskihY instrumentov . preizkusov znanja pri razlienih maturitetnih predmetih. IzpitY znanja iz psihologije je v tem kontekstu precej specifieen.Y V prispevku se nismo posebej osredotoeali na ocenjevanje seminarskih nalog.Y Videli smo, da ocene pri seminarskih nalogah vedno izbolj.ajo skupno koneno ocenoY pri predmetu psihologija. Ocena pri seminarski nalogi je interna, kar pomeni, da ueiteljY ocenjuje celoten proces izdelave naloge, ne le produkt. Ta proces je skorajda nemogoeeY zunanje ocenjevati in nimamo vpogleda v .pravienost. ocenjevanja. Zanimivo pa biY bilo videti, kako bi celoten proces nastajanja seminarske naloge ocenjevala dva ueitelja,Y ki bi ves eas delala z dijakom in ga, neodvisno drug od drugega, spremljala.Y Predstavljeni podatki opozarjajo na to, kolik.na je objektivnost ocenjevanjaY razlienih ocenjevalcev, ee so v preveliki meri prepu.eeni sami sebi. Ob tem pa se jeY Maturitetni predmet psihologijaY574 po.teno vpra.ati, kaj se dogaja pri preverjanju in ocenjevanju znanja pri predmetu vY ueilnici. Zunanje ocenjevanje je v primerjavi z notranjim ueiteljevim ocenjevanjem zY vidika objektivnosti in pravienosti prav gotovo prednost, vendar le, ee je dovolj natanenoY (Bucik, 1997a; Bucik, 2000). Vsebina in struktura izpita je pri razlieno strukturiranihY predmetih razliena in je nemogoee linearno primerjati dose.ke na enem maturitetnemY izpitu z dose.ki na drugem. Pa vendar se je potrebno zlasti z vidika pravienosti doY kandidatov truditi za eimbolj primerljivo preverjanje in ocenjevanje znanja na izpitih obY koncu srednje.olskega izobra.evanja, .e posebej zato, ker to ocenjevanje hkratiY omogoea in doloea maturantom nadaljnjo .tudijsko pot.Y Zahvala: Avtor se zahvaljuje Dr.avnemu izpitnemu centru za odobritev objave nekaterihY izpitnih vpra.anj iz izpitnih pol za predmet psihologija na maturi v letih 1998 in 1999 in zaY uporabo rezultatov mature, posebej pa mag. Matja.u Uranku za posredovanje baz nekaterihY kljuenih surovih podatkov, brez katerih ta analiza ne bi bila mogoea; hvale.en je tudi dvemaY anonimnima recenzentoma, ki sta prispevala tehtne pripombe na besedilo v prvi verzijiY prispevka.Y Literatura4 Bahovec, I., Benulie, S., Bre.ar, F., Bucik, V., Budin, J., Drole, R., Gabr.eek, S., Gams, A.,Y Grgurevie, J., , M., Loreneie, I., Pivk, V., Potrata, M., Slivar, B. in Urank, M. (uredil F.Y Bre.ar) (1998). Notranje vrednotenje mature 1995-1997: poroeilo [The internalY evaluation of Matura 1995-1997: final report]. Ljubljana: Dr.avni izpitni center.Y Bahovec, I., Benulie, S., Bucik, V., Budin, J., Domanjko, D., Drole, R., Jurie, M., Kali.nik, M.,Y Kralj, A., Papie, A., Rabiega Zu.ie, B., A., Slivar, B., Starc, S. in Urank, M. (uredili S.Y Benulie in A. Papie) (1999). Maturitetno letno poroeilo - matura 1999 [MaturaY annual report 1999]. Ljubljana: Dr.avni izpitni center.Y Bucik, V. (1997a). Notranje in zunanje preverjanje in ocenjevanje v osnovni .oli [Internal andY external examination and assessment in a primary school]. Sodobna pedagogika, 48Y (3-4), 177-184.Y Bucik, V. (1997b). Osnove psiholo.kega testiranja [Essentials of psychological testing].Y Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijo.Y Bucik, V. (1998). Kaj pa glavno, uspeh? Matura, kdo bo tebe ljubil (3) [Topis in MaturaY examination: What about the achievement?]. Delo, priloga .olstvo, 28. december.Y Bucik, V. (1999). Ocenjevanje pri nivojskem pouku . nekatera odprta vpra.anja [AssessmentY of the setting model of instruction: Some open issues]. Psiholo.ka obzorja, 8 (4),Y 65-76.Y Bucik, V. (2000). Zunanji preizkusi znanja, sestavljeni in uporabljani po standardnihY postopkih [The use of external standard final examinations]. Vzgoja inY izobra.evanje, 31 (2-3), 23-26.Y Budin, J., Bahovec, I., Bucik, V., Gabr.eek, S., Kmecl, M. (uredila I. Bahovec) (1999).Y Maturitetni izpitni katalog za maturo leta 2001 [Matura examination catalogueY 2001]. Ljubljana: Dr.avni izpitni center.Y 584V. BucikY Budin, J., Hribar, M., Bahovec, I., Benulie, S., Bucik, V., Gabr.eek, S., Gams, T., Kmecl, M.,Y Loreneie, I., Treek, A., Papie, A. in Ribarie, M. (uredila I. Bahovec) (1998).Y Maturitetni izpitni katalog za maturo leta 2000 [Matura examination catalogueY 2000]. Ljubljana: Dr.avni izpitni center.Y Gabr.eek, S. in Bethell, G. (1996). Matura ecaminations in Slovenia: Case study of theY introduction of an external examinations system for schools. Ljubljana: NationalY Examinations Centre.Y Grgurevie, J, Budin, J., Bahovec, I., Starc, S., Ur.ie, M., Papie, A, Domanjko, D., Kovaeie, A.,Y Jurie, M., Rabiega Zu.ie, B., Slivar, B., Kali.nik, M., Drole, R., Bucik, V., Urank, M. inY Kralj, A. (uredila J. Grgurevie in A. Papie) (1998). Maturitetno letno poroeilo -Y matura 1998 [Matura annual report 1998]. Ljubljana: Dr.avni izpitni center.Y Kali.nik, M. in Bucik, V. (1999a). Kako Britanci, kako Slovenci. Matura, kdo bo tebe ljubil (5)Y [Topis in Matura examination: The comaprison of British and Slovene finalY examination]. Delo, priloga .olstvo, 22. februar.Y Kali.nik, M. in Bucik, V. (1999b). Ocene: praviene, smotrne? Matura, kdo bo tebe ljubil (7)Y [Topis in Matura examination: Fairnes and properness of grading]. Delo, prilogaY .olstvo, 26. april.Y Ko.ir, M., Musek, J., Peklaj, C., Popit, T., .agar, D. in Skarza .erovnik, M. (1997).Y Psihologija: predmetni izpitni katalog za maturo 1999 [Psychology: SubjectY examination catalogue 1999]. Ljubljana: Dr.avni izpitni center.Y Marentie Po.arnik, B. (1999). Psihologija in prenova .olskega sistema . prispevekY psihologije k dvigu kakovosti ueenja in poueevanja [Psychology and the reform ofY the educational system: How to enhance the quality of learning and teaching].Y Psiholo.ka obzorja, 8 (4), 55-63.Y Predmetna kurikularna komisija za psihologijo (1998). Ueni naert za psihologijo:Y gimnazijski program [Psychology: The gymnasium curriculum]. Ljubljana: ZavodY RS za .olstvo.Y Sagadin, J. (1993). Poglavja iz metodologije pedago.kega raziskovanja [Topics in theY research methodology in education]. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije zaY .olstvo in .port.Y .olska zakonodaja I (1996) [School legislation]. Zakon o gimnazijah [Secondary schoolY act]. Ljubljana: Ministrstvo za .olstvo in .port.Y Zakon o visokem .olstvu [Higher education act] (1993). Uradni list RS, .t. 67/93.Y .agar, D., Skarza .erovnik, M., Peklaj, C., Bakraeevie, K., Kranjc, T. in Tacol, A. (1998).Y Psihologija: predmetni izpitni katalog za maturo 2000 [Psychology: SubjectY examination catalogue 2000]. Ljubljana: Dr.avni izpitni center.Y