Slovenski List:
Neodvisno slovensko krščanskosocialno glasilo.
Štev. 21.	V	Ljubljani,	dne	22.	majnika	1897.	Letnik II.
,'Slovenski List11 izhaja vsako soboto. — Naročnina mu je za vse leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold. Posamične številke se prodajejo po 7 novč. — Dopisi pošiljajo naj se uredništvu »Slovenskega Lista“ v Ljubljani. — Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Naročnina, reklamacije in oznanila naj se pošiljajo upravništvu »Slovenskega Lista“ v Ljubljani, Resljeva cesta štev. 5. — Oznanila in poBlanloe se računajo po ceni, navadni v Ljubljani.
Gospodinjske šole.
Žena podpira pri hiši tri vogle. Žena je prva odgojiteljica otrok, žena je oživljajoči duh vsega družinskega življenja. Žena, ki zna izvrševati poklic gospodinje in matere, stori iz domače hiše ono ognjišče, kjer najdejo mož, otroci, posli in sploh vsa družina srečo in zadovoljnost. Ako pa je poklic žene, matere in gospodinje tako važen in mnogostransk, tedaj je ta poklic tudi težak. Treba je za to potrebnih zmožnostij in znanja. Vprašanje je sedaj: ima li vsaka gospo dinja za to svoje poslanstvo potrebne lastnosti ? Zanikamo to vprašanje, ker nam vsakdanja skušnja priča, da v mnogih slučajih ni žena to, kar bi morala biti, in kar bi bila lahko, ako bi bila v svoji mladosti dobila potrebno naobrazbo in odgojo. Res je, da mlado ženo spremljata v novi dom skrb in skušnja njene matere, ali za slučaj, da je njena mati slaba gospodinja, ali da živi daleč proč od hčere, ali da hči nima več matere, kaj tedaj? Kako si bo uredila svoj novi dom, ako se nikjer ni učila varčno in dobro kuhati, varčno gospodinjiti in prav vzgajati otroke? Vsakdanja skušnja potrjuje, da se v takih hišah vedno naselita nezadovoljnost in razdor, kajti mož ne najde doma zadovoljnosti, miru in razvedrila in išče to drugod, po gostilnah itd. . . . Veliki socijalni pomen naobrazbe dobrih gospodinj in mater se dosedaj ni upošteval v pravi meri. Pri ustanovi naobraževalnic za odgojo ženske mladine oziralo se je dosedaj vse bolj na boljši, srednji stan in zgornjih deset tisoč, ali te učilnice nimajo za široke sloje delavcev in obrtnikov nikakega pomena. In ravno revnejša ženska mladina je najbolj potrebna naobrazbe za svoj bodoči poklic kot mati in gospodinja. Srednji, ali recimo, boljši meščanski stan skrbi, da se hči v domači hiši izobrazuje
Rodoljubje in ljubezen.
Spisal Fran Govekar
(Konec.)
Govekar vpleta po nepotrebnem osebe, brez katerih bi se povest prav lahko in istotako razvijala in sklepala. Omenim naj samo oni dve maloverjetni stari devici: Nežiko in Maliko. Povest bi n. pr. boljši vtis delala na čitatelja, ako ne bi v njej naletavali na pustolovce in zoprne prizore, kakor jih v preobilnosti nahajamo n. pr. pri zaročni pojedini. Kako se tu nekatere ossbe vedejo pretirano, nenaravno, a kar je najhuje, tudi nedostojno! - Kako malo čednostno govori zdravnica s svojim možem; in pa ona kontro-lorka! — Da bi ona, povabljeni gost, vedno po-praševala po jedilih, nestrpno čakala, da bi nosili na mizo, v enomer tarnala in pričkala se s svojim možem, češ, da je tako lačna, a naposled, ko začno večerjati, da bi „hitela tlačit servieto za vrat, rožljala z nožem in vilicami, naložila si toliko na krožnik, da je šlo čez“ — da bi „hla-stujč, cmakaje rezala, trgala, srkala na celi zajčevi nogi!0 — Gospod pisatelj, kje je vaš ukus, da molčim o estetiki! — Kontrolorka, tedaj oseba viših slojev, da bi se v tuji hiši, v družbi izCh^ženih gostev tako vedla? — Ali menda popisu te pojedine velja Aškerčevo malikovalno vzklikovanje o „ Čarobnem peresu, “ o „ elegantnosti," o „finoči" pisateljevi? — Tako naj bi se
v vseh strokah gospodinjstva, pri delavcu in rokodelcu pa to ni mogoče. Ves dan je družina na delu, kdaj in kje naj najde mati čas, da de kleta izuči v pranju, kuhanju in drugem gospo-
-	dinjstvu. In ako se mati sama ni nikjer učila, kako more sploh svojo hčer prav vzgojiti? Sicer pa tudi gmotne razmere večkrat ne dopuščajo, da bi delavec ali rokodelec odgajal svoje hčere doma, kajti, ako ima kup otrok, in to je navadno, mora gledati, da jih brž, ko zapuste šolo, spravi h kruhu. Jedva je dekle staro štirinajst let, že mora iti v tovarno, tiskarno, k šivilji, ali v službo. Da se pri tem novem opravilu ne utegne pripravljati za svoj bodoči poklic, je ob sebi um6vno. O gospodinjstvu in vzgoji nima tovarniška delavka nikakega pojma, in ko se omoži, se pripeti kaj često, da ne zna skuhati najbolj preproste jedi. Kakšno je vse gospodinjstvo, se lahko misli. In posledica? Posledica tega je, da se mož začne ogibati svojega doma in zahaja zopet po stari navadi v gostilno v svojo prejšnjo družbo. Takega zmedenega družbinskega življenja najdemo po mestih prav mnogo, a povsod je v veliko škodo družinam in človeški družbi sploh. Koliko denarja se po nepotrebnem zapravlja v takih nezadovoljnih družinah, in to vse zaradi slabega .gospodinjstva! Smelo trdim, da je poleg malega zaslužka tudi slabo gospodinjstvo in z njim združena slaba vzgoja otrok kriva naše velike socijalne bede v širokih delavskih slojih, zlasti po mestih. „Da so ljudje srečni, treba je, da je srce v redu“ pravi Pesta-lozzi in domači red, uzorno gospodinjstvo je glavni steber domače družbinske sreče.
Tudi boljši srednji stan in višji stanovi dajo večkrat napačno vzgojo svojim hčeram glede na bodoči poklic gospodinje in matere. Oni pojmi o ženski vzgoji, kateri so vladali v prvi polovici tega stoletja v visokih ruskih
vedle in govorile slovenske gospe, to naj bi bilo
—	vedno po Aškerčevem mnenju — slovensko življenje." — Žalostno, ko bi res bilo. Ako slovenske meščanske gospe res niso tako izurjene v pravilih bon-tona, kakor so menda Nemkinje in Lahinje, a robate, nedostojne in grijusne gotovo niso. To si, gospod pisatelj, zapomnite za bodoče!
Tudi v značaju Melanije, druge *glavne osebe povesti, ni bil pisatelj dosleden v popisovanju. Ona naj bi bila, poleg tega, da je kra-. sotica, — dasi ne morem misliti si lepotice rdečelase — veleizobražena, razumna, plemenita, čednostna, a ne vede se vselej in povsod kot taka. Ko se je prvikrat seznanila s Kresom, izraža svoje navdušenje zanj z besedami: „Ah, kako je vendar lep!“ — Razumna, izobražena ženska vzkliknila bi: Kako je prikupen, ali, kako je ugleden, ali, kako je možat, ali kaj enacega, ker se jej lepota vidi le kot pristranska reč, dasi je tudi kaj vredna, ako se pridruži drugim moškim krepostim. Samo malomodre ali lehko-miselne ženske iščejo in se navdušujejo ob moški telesni dovršenosti. Kaj pa naj še le k temu porečemo. da se ona, veleizobražena, razumna, joče, ker ne ve, katero obleko da naj bi si izbrala, da bi bolje ugajala svojemu ženinu?
Tudi se Melanija proti Kresu, ko še ni nje ženin, presmelo vede. Komaj je Kres izjavil, da je ona njemu več, nego znanka, več, nego pri-
družbah, vladajo deloma še dandanes pri nas, pojmi, katere je Gogol v »Mrtvih dušah" s fino
ironijo ošibal, rekoč da »troje rečij jo
steber človeškim krepostim: francoski jezik, ne-obhodno potreben za družbinsko srečo, klavir, da napravlja žena možu prijetne trenotke, in slednjič je pravi gospodarski del, namreč pletenje denarnic in drugih takih igrač, s katerimi se preseneti ta ali oni mož pri pravi ali nepravi priliki." — Toda pustimo višjo družbo. Ti sloji imajo čas, denar in tudi potrebno skrb, da lahko vsaj nekaj store za vzgojo svojih hčera. Ako tega ne stor6 prav, je njihova stvar. Nam bodi pa skrb, da damo priložnost srednjim in nižjim slojem, vzgojiti svoje hčere za dobre gospodinje in matere. Žal, da dozdaj za to, vsaj pri nas Slovencih, ni bilo nikake prilike. Zadnji čas je, da se kaj stori. Ako so se za obrtne učence ustanovile obrtne nadaljevalne šole, kjer si učenci pridobivajo za „izvajanje svojega poklica potrebnih znanostij", zakaj bi se ne ustanovile za manj premožna dekleta gospodinjske šole, kjer bi ista si pridobivala znanja za svoj bodoči poklic matere in gospodinje v skromni delavčevi ali obrtnikovi družini.
Gospodinjska šola, kakoršno si mislimo, mora biti urejena na podlagi praktičnega vež-banja.
Razredba uredi se tako, da dobe dekleta pouk v kuhanju, najpotrebnejšem šivanju, krpanju, pranju, gladenju, čiščenju stanovanja in hišne oprave. Kuhanje se omejuje na navadne juhe, mesna, sočivna in močnata jedila, Teoretični pouk naj bi se omejil na najpotrebneje. Pouk naj bi bil dvojen: dneven in večeren, tako da bi se pouka udeleževati mogla tudi ona dekleta, katera po dnevu ne utegnejo. Na tak način je urejeno že več gospodinjskih šol oziroma gospodinjskih kurzov drugod in povsod vspevajo.
jateljica, kar „se mu obesi na vrat“ — „sloni mu na prsih!" . . . Tudi je neslišano, da bi ugledno, čednostno dekle prosilo poljuba, kakor dela Melanija: „Josip . . . poljubi me!" — Kje je sramežljivost, kje je dostojnost te uzorne de v e? — Naj ženska še tako vroče ljubi — v mislih imam vedno krepostno žensko — naj še tako iskreno hrepeni po znaku ljubezni, sramežljivost bode v njej vselej močnejša, nego valo-vitost njene koprneče duše. — Gospodu pisatelju bi priporočali, da bi izobražene, izgledne, v resnici krepostne ženske z večjo pozornostjo opazoval in premotrival, in tedaj morda včasih tudi ž njimi občeval, da dobi druge pojme o njih nazorih, o njih obnašanju in govorjenju, da bode drugikrat srečneje zadel njih značaj. Kako dobro zna n. pr. popisovati lehkomiselne, malovredne ženske, pokazal je v svojem romanu „V krvi."
Glavni junak povesti, Kres, je po svojem zn . čaju srečneje zadet, ter je prikupnejši od Melanije, ker je možat in trezen. A tudi on se enkrat pregreši v svoji moški dostojnosti. Ne zdi se mi verjetno, da bi resen, izobražen, tudi glede morale vseskozi vrl mož, stoječ v jutro pred zaklenjenimi vratmi zasebne sobe mlade gospodične, silil, da bi v njo dobil vstopa, in ko mu ga Melanija noče dati, prav po paglavski moledoval, da bi ga vender spustila k sebi, Če ne za dalje časa, „vsaj za tri., .za pet minut." — Ako
Prva taka šola v Avstriji se je ustanovila v Dornbirnu. Ustanovil jo je človekoljuben to varnar. Leta. 1892. je podobno šolo ustanovil na Dunaju obrtni nadzornik dr. Migerka s svojo soprogo in Dunaju so sledila druga mesta.
Šola dr. Migerke je odprta vse leto. Vsak kurz traja dva meseca. Za jeden kurz se določi dvanajst deklet, starih nad šestnajst let. Pouk je brezplačen. Pripravljena jedila povžijejo dekleta sama in plačujejo zato po 10 kr. na dan. Za šivanje in krpanje vporablja se lastno blago učenk. Pri vsem pa je vodilo: delati čedno in ščedljivo. Ti kurzi nimajo namena, vzgajati kuharic ali hišin, temveč dobrih gospodinj obrtnikom in delavcem.
Gospodinjskih šol (Haushaliungs- ali Wirth-schaftsschulen imenujejo jih Nemci) najdemo že precej po mestih. Omenjam samo nekatere, ki imajo večji obseg in širši program, kakor ona na Dunaju. Vsem na čelu koraka tudi v tej stroki Amerika. V deželi dolarja, kjer praktično nazi-ranje človeških potreb rodi vedno prave pripo močke, so velikanski zavodi namenjeni potrebam vseh slojev naroda. Peter Cooper v New-Yorku in Charles Pratt v Brooklynu sta ustanovila velike zavode s svojimi sredstvi, zavode, kjer najde tudi najrevnejši človek pripomočkov za naobrazbo in razvedrilo. — Prattovo gospodinjsko šolo, ki je prikrojena tudi za potrebe revnega ljudstva, obiskuje več kakor poldrugitisoč učenk na leto. Ravno tako uzorne gospodinjske šole so v New-Yorku v Cooprovem in v Philadelphiji v Dres slovem zavodu. Pouk je dvojen: dneven in večeren.
Na Nemškem je znamenit tak zavod v Berlinu. Ustanovil ga je leta 1866. Adolf Lette in ta šola se se razvila v teku časa v velikansk ženski zavod. Poučuje se ženska mladina v trgovinskih, fotografskih in ženskih obrtnih poslih. Z zavodom je združena tudi velika gospodinjska šola.	•
Manjše ali večje gospodinjske šole so po mnogih mestih na Nemškem in Francoskem in tudi Rusija jih ima.
Ljubljana, kateri vsi želimo, da bi napredovala in postala pravo središče Slovencev, tudi živo potrebuje gospodinjske šole. Ne kakšna teoretična, samo za višji srednji stan namenjena, bodi gospodinjska šola v Ljubljani, temveč praktična vežbalnica za bodoče gospodinje delavskih in obrtnih družin. Ti sloji so po naših mestih najštevilneji in za njih praktično življensko naobrazbo se mora slednjič tudi skrbeti. Šola bi bila, kakor drugod, tudi pri nas nevezana na zasebno podporo. Ker pa stroški niso Bog vedi kako veliki, mislimo, da se bodo našli zasebniki, občina in javni denarni zavodi, ki oživotvorš to idejo. Tudi to-
je Kres želel povedati Melaniji na štiri oči kaj posebnega, kaj važnega, ni, da bi se moralo to zgoditi baš v njeni sobici. Ako mu ona zabra-njuje vstop, mora imeti k temu svoj posebni vzrok; siliti jo k temu bilo bi za vsacega proti pravilom občevanja in dostojnosti, koliko bolj za mladega moža, katerega poleg živega zanimanja in iskrenega češčenja do omenjene deve sili še močnejše čustvo -k njej. Že ta okoliščina sama na sebi morala bi ga napraviti vzdržlji-vejšega, plašnejšega. Ali pa menda misli pisatelj, da se v moški duši ne oglaša naravni čut moralne dostojnosti?
Tudi ona neumljiva slutnja, da mu preti nesreča, morda celo smrt, in to baš pred dnevom, ko se določi z očetovim pritrjenjem snubiti Melanijo, je celo neutemeljena in neverjetna. Da bi z dušnimi, telesnimi in gmotnimi darovi obdarjeni mladi mož ono noč pred zaželjenim dnevom, ko se nadeja, da se mu izpolni naj-gorkejša želja srca, prisvojiti si ljubljeno, plemenito, lepo in bogato devo, katera čuti in ve, da tudi njega ljubi in se mu torej ni bati, da bi dobil košarico, da bi se v tako vznešenih, srečnih trenotkih pričakovanja in upanja udal temnim, obupnim mislim in slutnjam, to je celo nenaravno in neverjetno. Druga sladka nebesa žar6 v pr$ih takega zakonskega kandidata, blažena čustva prešinjajo njegovo dušo in nikakor ne more misliti na najhuje, na smrt! Tu igra
varniški podjetniki, zasebni in državni, prispevali bi gotovo k vzdrževanju takih gospodinjskih kurzov, ker bi delavke imele od te šole mnogo koristi.
Zasebna in javna dobrodelnost skrbi po raznih zavodih in društvih za uboge, za hirajoče, bolne, za sprijeno mladino, za odpuščene kaznjence itd. Koliko manj bi bilo treba delati za omenjene zavode, ako bi se skrbelo, da se odgoj6 dobre gospodinje in dobre matere! Koliko manj bolezni in sprijenosti bi bilo, da ima vsaka dru žina razumno vzgojeno gospodinjo, ki napravlja možu in otrokom domače ognjišče prijetno in sveto.
Zlu se mora iti do korena. Vzgojimo žensko delavsko in obrtniško mladino v dobre gospodinje, in rešili bodemo kos socijalnega vprašanja. Delo in zaslužek ne zadostujeta sama, pridružiti se jima mora še dobro gospodinjstvo in ž njo spojena rodbinska zadovoljnost.
Skrajna nesramnost.
Znano je, s kako predrznostjo in s kakim gnevom se je zaletaval gorišlci poslanec dr. Versegnassi v svoji znani interpelaciji zoper opazko g. grofa Coronini-ja, da je Primorje gnezdo irredente. Gospod poslanec je svečano protestoval proti taki insinuvaciji, tako da bi človek res mislil, da je vse govorjenje o irredenti v Primorju golo obrekovanje.
Drugačno izrazil se je v tem oziru gospod poslanec Lenassi. On pravi, da vskliki „Viva 1’ Italia, viva Umberto" je že dementoval g. imni-sterski predsednik v svojem odgovoru na razne interpelacije in da so jih tudi ovrgla uradna poročila. Sicer pa — je nadaljeval — nam ni navada zanikati takih vsklikov, ker so nam nevšečni, ampak le radi tega, ker se niso istinito vršili. Ta poslanec se je izrazil v tem oziru nekako dvoumno, a ni si upal kar naravnost povedati, da so Italijani zvesti Avstrijanci.
Če prečitamo pa dunajske liste, „N. Fr. Pr.“, „Fremdenblatt,“, itd., potem tržaško tetko ,,Tr. Zeitung", onda smo pač uverjeni, da so Italijani sama najčistejša zvestoba do naše države. Slovanski poslanci, ki so v tem oziru druzega mnenja, so sami obrekovalci, ki so govorili slabo o svojem bližnjem le z namenom, da bi ga črnili. Posebno se pa odlikuje v tem poslu tržaški vladni list, ki je pisan v nemškem jeziku, dočim govori in piše uradni list v Trstu, imenovan „Osservatore Triestino11, vse drugače. Se ve, da greši ta list le na nevednost nemških čitateljev, oziroma na to, ker je uverjen, da se malo čita in na Dunaju sploh ne čita.
Označeni list piše v posebnem članku z nadpisom ^Glasovanje naših poslancev": „Nismo
pač najbolj važno ulogo znani „deus ex ma-china".
O nesrečnem koncu junaka te povesti nočem govoriti. Moderni romanopisci se kaj radi bavijo in ponašiijo z dvoboji. Kadar ne vedo primernega konca svojim dvomljivim junakom, ga na ta lahki način kar z enim krepkim mahom spravijo s pozorišča. In s tem je pisatelj rešen vsake zadrege in sitnobe zaradi umest nega in presunljivega zvršetka svoje povesti.
Po mojem ukusu dvoboj ni, bodisi njemu uzrok še tako tehten in neizogibljiv, tak, da bi se v stoletju napredka ne moglo izumiti pametnejše, častnejše, bolj človeško in bolj krščansko zadoščenje med dvema razžaljenima strankama,
Tudi ono natanko in nadrobno popisovanje toalete, koje sega že v nespodobno preiskovanje in naslikovanje malo da ne vsakega telesnega uda, katero se je pisatelju Govekarju posebno prikupilo, ni posel umnega pisatelja. Dober pisatelj omenja te postranosti samo z nekojimi potezami, a le v redkih slučajih postaja obširen, takrat namreč, kadar se iz oblačila mora raz-videti značaj in veljavnost kake osebe. Govekar pa je neutrudljiv v preiskovanju in popisovanju telesnih podrobnostij in omam, zvunanjih vtisov in zapeljivostij; a za notranjo ceno človeka, za duševne njega vrline in posebnosti se le površno briga, kakor da bi telo nadvladalo dušo, ne pa narobe. Zato njegove povesti ne bodo nikoli
nikdar tajili, da v zmagi onih gospodov (progre-sistov) nismo našli nič hvalevrednega; nasprotno trdimo, da bodo morale razmere zvezati ono stranko, ne danes in tudi ne jutri, a s časom z državnimi interesi1. —
Uradni list pripoznava tukaj vender očitno, da progresisti v Trstu se nikakor ne brigajo za naše državne interese, a nadeja se, da se bode to godilo — s časom. Potem nadaljuje:
„Od strani progresovskega lista nam je bilo namignjeno, da ta naša nada je iluzija, ter da pozna tržaško prebivalstvo mnogo bolje Zanar-dellija, Cavalattija in Rudinija, nego Badenija, Kathreina in Abrahamovicza: mi ne moremo tajiti, da je temu tako, če ne za vse, vsaj za.del tržaškega prebivalstva. A ravno' zaradi tega, ker so razmere take, nas veseli, da so šli progresovci v državni zbor, in zanimanje, s katerim sledi prebivalstvo razpravam v zbornici, odpira pot tudi temu delu prebivalstva, da bode spoznavalo bolj naše razmere, nego jih je poznalo do sedaj, ter da se bode čutilo bolj vezano na našo državo, nego se je čutilo vezano do sedaj.“
S tem pripoznava tržaški uradni list pač jasno in javno, da ogromna večina tržaškega prebivalstva (vsi poslanci tržaški so progresovci) nema smisla za našo državo, a nadeja se, da se malo po malo privadi našim razmeram ter da se bode začelo s časom zanimati za to ubogo Avstrijo. Ali si moremo misliti lepše in jasnejše spričevalo o neizmerno žalostnih razmerah v Primorju, nego je podaja tu svetu uradni list?! A pri vsem tem hočejo dunajski oiicijozni in drugi listi svet slepiti, da italijansko prebivalstvo v Primorju je lojalno in avstrijsko!
Klasičen je odgovor, kateri je dobil ta list od glasila irredentovske stranke v Trstu. Človek ne ve, ali bi pri tem pomiloval to ubogo našo Avstrijo, ali se jezil nad nesramnostjo irreden-tovskega lista.
„V tej prozi uradnega lista“, pravi „Inde-pendente“, nje — to moramo priznati — nekaka odkritosrčnost. Uradno glasilo pripozna, da sedaj ni vezana naša stranka na državne interese, in pripoznava, da naše ljudstvo pozna bolje državnike bližnjega kraljestva, nego one, ki so na Dunaju.
Toda list zaupa času, bodočnosti, zanašaje se — seveda — na tiskovine, na to mogočno sredstvo, ki pretvarja ideje. S stališča „Osser-vatore-jevega“ bi se skoro zdelo, da je v tem nekaj logike; toda glavna napaka je v začetku, in z isto slastjo, s katero on opetovano zatrjuje, da je naša udeležba pri volitvah poslancev na Dunaj neko sredstvo, ki bi imelo vezati naše interese z državnimi, z isto slastjo ponavljamo „Osservatoru“, da naša stranka — pravimo „naša“ — nadaljuje v politiki moralno absti-
vživale trajnega zanimanja in stalne vrednosti; zastarele bodo kmalu. Kdor hoče kot pisatelj pridobiti si nevenljivega zanimanja in simpatij tudi pri poznih rodovih, opisuje bolj duševno življenje, nego telesno, predočuje bolj notranje borbe in zmage, nego zvunanje bede in prestopke, daje okušati srčnih presunjenostij več, nego telesnih omam,. odkriva naj naše mišljenje, naših src težnje in hrepenenja. — To so snovi, vredne, da se opisujejo, a še bolj vredne, da se čitajo in premotrivajo. Pisatelj, ki se bavi največ z vnanjim življenjem, se kmalu obrabi. Govekar naj piše še dve — tri povesti po svojem kopitu, in brž bode na suhem. Samo duša je oni neusahljivi vir, ki daje pisatelju brezštevilnih in bogatih snovij, snovij katere dosledno sestavljene in okrašene s primernim duhovitim slogom, dajejo bisernih povestij, katere ne bodo nikoli dolgočasile, nikoli zastarele, ker so porojene, vzrasle in takorekoč vtelešene v človeku samem, ter so zato vedno nove
Še eno, zadnjo opazko ! — V politikovanju, v popisih zborovanj in političnih shodov je pisatelj še najizvedenejši. Ali je pa tudi to kaj posebnega, kaj umetnega? — Treba samo pazljivo čitatikak političen slovenski časopis, in kmalu najdemo v njem raztreseno vse ono, kar nam tu pisatelj podaja v celoti-. Kar je pristno Govekarjevega, to je le zafrkavanje naših političnih slavnostij in pri naših razmerah komaj hvale vredno,
nenco. Tržaški poslanci na Dunaju so za nas poslovodje (uomini d’ affari), katere je potreba tja poslala, da nam preskrbijo, česar potrebujemo.
In radi tega, ker imajo oni možje to nalogo, je pač naravno — nadaljuje »Independente"
—	da se bodemo še pečali z njihovim delo vanjem in zastopstvom, toda bolj od daleč: odkrito povedano, mi ne čutimo potrebe, da bi sledili in tekali za tolikimi plemeni, s katerimi nimamo nič skupnega, če se oziramo na naše nagnjenje in naš čut“.
A potem piše zopet imenovani list: „Osser-vatore“ zaupa času, bodočnosti! To je iluzija!
„Mi se nismo nikakor predrugačili in nimamo namena predrugačiti naše nazore. Mogoče, da se kažejo „Osservatoru“ kaka naša dejanja kot znamenja, da se naša stranka predrugači in prestroji, in to ga menda navdušuje, da se krčevito drži svojih iluzij, toda list naj bode uverjen, da stranka, kateri na čelu je naš list, ni spremenljiva v načelih; njena vlakenca so od granita. Naša stranka lehko deluje po novih sistemih, ne da bi kdaj predrugačila svoja načela."
Jasneje pač ne more nobena stranka govoriti; to je j isno in javno veleizdajstvo! In dunajski „šmoki“ se upajo zagovarjati še take ljudi, ter predbacivati našim poslancem, da ne govor6 resnice. To je pač skrajna nesramnost!
Izvirni dopisi.
Iz Ljubljane, 19. maja. Ako si zadnje občinske volitve v Ljubljani predočimo, ako se oziramo na to, da so postavili Nemci svoje kandidate v prvem in drugem razredu, moramo pri-poznati, da so Nemci v Ljubljani postali drzni. Sami ne taje, da so se udežili „in corpore" zadnje državnozborske volitve v Ljubljani. Od tedaj raste greben nemško liberalni stranki, od tedaj zahtevajo, da se upoštevajo zopet kot politična stranka. Kako veselje je bilo pred leti, ko je zmagala v mestni dvorani tedaj še j edina slovenska stranka, kako navdušenje je zavladalo, ko so vrgli zadnjega Nemca iz občinskega sveta! Pred zadnjimi volitvami se je to navdušenje zoper Nemce komaj še zanetilo in malo je manjkalo, da ni zopet vstopil v mestno dvorano slovenske prestolnice isti krivični Nemec, ki kaže svcje globoko sovraštvo do Slovanov v dunajski zbornici.
Da bojazen zaradi nastopanja Nemcev v Ljubljani ni tako brezmiselna, kakor bi kdo sodil, opc zorim še na jedno Stvar. Kdor bere poročila iz sej mestnega sveta natančno, mora zapaziti, da se parcela za parcelo prodaja nemški kranjski stavbinski družbi. Samo kar se tiče svetci okoli Tivolija, je skoro vse že v rokah te družbe. Hišo za hišo ondi zida, in kmalu bo vsa
Tedaj tudi v tej stroki nam pisatelj s svojo povestjo ni podal kaj izvanrednega. Sicer pa menim, da sem dovolj dokazala, da ta povest nikakor ni umotvor, kakor nekateri Govekarjevi privrženci trdijo, temveč le navadna, srednje-dobra povest. Napredka na polju romanistike slovenske nisem v njej zapazila nobenega —
Potrebno se mi je zdelo to odkriti in dokazati, ne zaradi čitateljev, kateri tudi imajo ukus in zdravo sodbo, temveč, da se ne bi pisatelj vsled pretiranega, nezasluženega, kajenja svojih privržencev prevzel. Znano je, da kdor se prevzame, navadno nazaduje, in to vsled krivega prepričanja, da je dovršen umet nik, in tako ne teži več po tem, da bi se po-polnjeval. Mi pa želimo, da bi pisatelj, kateremu ni odrekati pripovednega talenta, v resni c i napredoval. Pri njegovi mladosti to od njega ni težko zahtevati, temveč celo naravno, možno in pravično je. Treba mu samo dobre volje, nekoliko menj častihlepnosti, mnogo menj samosvestnosti, a tem več skromnosti, da spozna svoje nedostatke, več p o tr p e žlj ivos ti, da nedostatke popravi, ter sila veliko vstrajnosti. Potem bi se mu smela prorokovati bolj zaslužena slava, kakor mu prepeva sedaj dvoje prijateljev.
Rodoljubkinja.
Tržaška cesta njena lastnina, ali pa lastnina drugih Nemcev, katerim se poslopja prodajajo. Skoro vse, kar zida naš mestni zastop, prevzemajo nemški stavbeni podjetniki. Baron Schwegel, ki je načelnik kranjski stavbinski družbi, zna dobro kupčevati z „gospodarsko zvezo!“ Omenil bodem prihodnjič bolj natanko, kako dobro premišljene so Nemcev gospodarske akcije. Nemec si ustvarja v Ljubljani povsod trden temelj, med tem ko se slovenski stranki prepirata in podirata. Upajmo, da tudi Slovencem skoro vzide pamet.
Podjetje, da bi se osnovalo slovensko stav-binsko društvo se je sicer razbilo, zato, ker imamo Slovenci to slabost, da stavimo strankarske koristi nad skupne, toda, ali naj bo vsled tega ta ideja za vselej pokopana? Ali nimamo med seboj za splošni- blagor vnetih in premožnih mož, katerim denar pa samo na kupu leži? Ali bi si ne pridobili ti možje neizmerno zaslugo za narod, ako bi postavili temeljni kamen slovenski stavbinski družbi? Koristno bi bilo, ako bi se o tem v javnosti zopet in zopet govorilo. Čim bolj smo v vsakem oziru od tujca neodvisni, tem bolje za nas. Zjedinimo se najprej vsaj na tem jako važnem polju!
Iz Spodnje Šiške, 20. maja. Šišenska čitalnica priredi spomladno veselico dne 13. junija. Prošla leta vršile so se jednake veselice v korist družbi „Sv. Cirila in Metoda11, za „Na-rodni dom“ itd. Letošnja veselica bo pa na korist „Šišenške čitalnice" oziroma za zgradbo „Vodnikovega doma" v Spodnji Šiški.
Stavbeni prostor, 337 □2 Anžokovega travnika na zgornji cesti, je kupil odbor po ugodnih pogojih. Zdaj mu treba skrbeti na dalje. Naj bi postal dohodek prihodnje veselice spodbuden za podvzetni odbor! —
Čitalnica ima sicer primeren prostor v najemu. Toda skrb je opravičena, da bi sedanje stanovanje mogla kdaj izgubiti. Kam pa potem ?
V	Spodnji Šiški nedostaje stanovanj vkljub temu, da se gradijo nova poslopja. Odbor čitalnice je prišel do prepričanja, da je obstanek društva popolnoma osigurjen le, če si postavi lastni dom. Na izrednem občnem zboru so društveniki predlogu, da se kupi del Anžokovega travnika v ta namen, da se zida „Vodnikov dom“, enoglasno pritrdili. Prostor je sedaj društvena last. Treba še kamenja, opeke itd. Z nabiranjem sredstev za zidanje pričelo se bo dne 13. junija — s prodajo orehov. Po običajnem receptu deloval bo odbor z vnemo, da prav kmalu položi temeljni kamen „Vodnikovemu domu“ v Spodnji Šiški.
Iz Trsta, 20. maja. Med Slovenci po mestu in okolici se vznemirjenje ne poleže. Vse je ogorčeno, da so kriški narodni mučeniki, ki so v svoji navdušenosti za pravično stvar napravili nekoliko izgredov, prejeli tak6 ostre kazni. Med Križani so trije dobili nad jedno leto in jih ne izpuste iz zapora. Zdaj pridejo pred sodiščem na vrsto še Barkovljani in drugi. Naši trije odvetniki imajo za četrt leta dovolj požrtvovalnega posla. Bali smo se, da bode zapiranje fantov med ljudstvom napravilo reakcijo glede narodne stvari, a godi se ravno nasprotno. V boju se kažejo junaki, v ognju se sčisti zlato. Ljudstvo postaja vedno b lj zavedno in ponosno na svoj mili jezik in na svoje narodne pravice. Kako ponosni so n. pr. Križani, da jim plapola na trgu sredi vasi velika narodna trobojnica, za katero so prej toliko moledovali, da bi jo smeli nasaditi, a se jim ni dovolilo ! Tudi list »Edinost" se zelo širi, ker vse hoče čitati o domačih dogodkih in novicah.
Kupljena »cikorija" je še preplašena. Nekateri sluge Lahonov, ki so pobegnili, se še niso vrnili. Očita jim znabiti še vest, da so napravili izdajalstvo nad brati, ko so kupovali glasove po kroni in delali za tujca.
Lastništva gledališč kažejo zagrizenost do Slovencev s tem, da pod praznimi pretvezami nočejo za slovensko veselico v korist družbi sv. Cirila in Metoda odstopiti nobenega gledališča, kar so prej v poletnem času vedno radi storili. Za veselico je bilo že vse pripravljeno. Nastopila bi bila dekleta v narodni naši in do 300 pevcev. Gmotni in moralni uspeh bi bil izvrsten,
a sedaj moramo, ako nam Italijani ne posodijo gledališča, omejiti se na mal prostor, ali pa čakati, da si po vzgledu Celjanov sezidamo svoj »Narodni dom" z dvorano za gledališke predstave.
Z Goriškega. 20. maja. Oprostite, g. urednik, da sem nekoliko zaostal z dopisi. Naše goriške razmere so tako zmedene, da ni moči hitro pravega zadeti. Vse javno gibanje se vrti še zdaj okoli bolezni prevzvišenega knezonad-škola. Laška duhovska stranka si je postavila nalogu, kolikor mogoče svojo krivdo na druge zvračati in, kar je najvažneje, moža v znani tržaški hiši ohraniti. Da so laški duhovni svetovalci (posebno eden iz Italije) veliko pripomogli, da je prišel prevzvišeni knezonadškof v težave, je obče znano. Kdor pozna našega predobrega in nedolžnega nadpastirja, ta se ne bo nikdar čudil,-da se je dal zvoditi. Res je, da so visoki svetni gospodje pritiskali ob svojem času na prevzvišenega, toda brez svčta od strani laških duhovnikov bi on nikdar ne bil stopil črez prag deželne zbornice, brez prihajačev iz Italije bi ne bil šel na opolzlo politično polje, kamor se ni čutil poklicanega. — Govori se (kar z vso re-servo omenjamo), da je glavni svetovalec knezo-nadškofa tudi razsvetlil okna na dan volitve v veleposestvu. — Sploh je vsa Ecova stranka, takozvana katoliška laška stranka, pokazala v zadnjem času, da ji je narodnost vse, vera le sredstvo za pobijanje slovenske narodnosti. Ker pa zdaj vidijo, kam so pripravili knezonadškofa, zato se nekoliko umikajo in opravičujejo svoje postopanje na različne načine.
Premeteno piše L’eco in nekako prijaznost ponuja Slovencem, ali to le v zadnjem času. V privatnih pogovorih se baje hlinijo gospodom okoli »Pr. L.,“ da so pravični Slovencem. Opozarjamo naše gospode v mestu, naj bodo previdni in naj ne verujejo laški pretkanosti. Glavni znak laških duhovnih svetovalcev je ne-odkritosrčnost, posebno na političnem polju. Predobro je znano slovenskim duhovnikom, da laški duhovniki (zlasti oni iz Italije) hočejo gospodovati ne le nižji duhovščini, nego tudi višjim cerkvenim dostojanstvenikom. Ta vpliv na zgoraj si znajo pridobivati s »pobožnostjo," s pisanjem takozvanih laških katoliških listov, v katerih druzega ne beremo, kakor pri vsaki drugi vrsti besede „cattolici“ in »Gesu Christo." V jedno-mer v vseh člankih se isto ponavlja. Kaj pozitivnega , kakšnih praktičnih nasvetov zastonj iščeš pri njih. Kar velja za Gorico, isto velja tudi za Trst. S takim pisarjenjem se prikupujejo pri svojih predstojnikih, da jim ti vse verujejo, češ, italijanski duhovniki so bolj pobožni, kakor slovenski. Ni čuda potem, da včasih cerkveni predstojniki razmere vse drugače presojajo. Laški duhovniki se smatrajo nekoliko višje od drugih, kakor da bi prav visoko tam gori nekje stali, od koder zaničljivo doli gledajo na slov. duhovnike. Dočim je slovenski ali hrvaški duhovnik odkrit značaj, vse je pri njem naravno, ne prisiljeno, se vse to pogreša pri naši laški duhovščini. Dokaz temu je očitna, pregrešna zagrizenost povodom zadnjih volitev v Gorici in pa v Trstu. Laška duhovščina na Primorskem je zdaj razkrinkana. Nji je katoličanstvo pretveza. Mislijo, da so stebri svete katoliške cerkve, mi pa odkrito povemo: Največji sovražniki svete katoliške cerkve so laški duhovniki, ki neitalijansko narodnost preganjajo in se rajši z ložo zvežejo, kakor s slovenskimi duhovniki.
Nasprotniki sv. cerkve pri neitalijanskih narodih opazujejo postopanje teh duhovnikov in po njih sodijo katoliško cerkev. Kolikokrat beremo, da je Rim nasproten slovanski narodnosti! In kdo je vsega kriv ? Laški duhovniki, ki se zaganjajo v slovansko liturgijo in ne privoščijo Slovanom po naravi zahtevanih narodnih pravic. Izkušnja uči, da laški duhovniki nočejo službovati na deželi, ker jim je delokrog za laško propagando premajhen, le v mesta silijo. Hlinijo se navzgor in ližejo na vse strani, da to dosežejo. Žal, da so nekateri slov. duhovniki še zdaj tako kratkovidni, da jim vse verjamejo. Torej — gospodje slovenski duhovniki, pozor!
Iz Zlate Prage. 18. maja. — Kakor je bilo navdušenje za jezikovni naredbi za Češko
in Moravsko veliko, ko sta bili razglašeni, tako je sedaj jako užalilo vse Čehe, ker se obseg in oblast teh naredb vedno bolj utesnjuje. Justični minister Gleispachje pred kratkim dal uradom svojim neko posebno navodilo, po katerem naj se uradniki ravnajo pri praktičnem izvrševanju jezikovnih naredb. Vsled tega naj se rabi za notranjo službo v pisarnah nemščina; vse uradne knjige in izkazi, iz katerih stranke ne morejo zahtevati izpiskov, naj se pišejo v nemškem jeziku; uradniki razpravljajo, kadar imajo opraviti s svojimi višjimi predstojniki, nemški; vse pismeno občevanje med uradi bodi nemško. Sedaj, ko je Gleispach izdal to navodilo, so baš take razmere pri uradih, kakor so bile prej, ko ni bilo jezikovne naredbe. Ali je grof Badeni i s Čehi hotel igrati — komedijo? Ali morda s tem hoče pomiriti razžaljene Nemce? Toliko je gotovo, da grof Badeni pri pogodbi z Ogersko neobhodno potrebuje glasov čeških poslancev, in da ti poslanci ne bodejo dvignili rok pri glasovanju v državnem zboru, ako Gleispach ne prekliče najnovejše svoje naredbe.
Nemci še vedno protestujejo zoper najno vejšo postavo za Češko in Moravsko. Praški nemški listi vsak dan prijavljajo različne »Protest-kundgebungen" iz vseh nemških logov in gajev. Profesorji in docenti praškega vseučilišča so protestovali, ker se bojč, da bi — če vlada ustanovi na češki pravni fakulti nemške kurze
— postala nemška pravniška fakulta nepotrebna, kar bi bila sevč silna škoda za nemški rod. Oglasili so se s svojo peticijo na državni zbor in na gospodsko zbornico i profesorji in docenti nemške tehnike, med katerimi se čita več pristno slovanskih priimkov. Nekatera nemška mesta na Moravi nameravajo poslati naravnost k cesarju veliko deputacijo, da se pritožijo na najvišjem mestu zoper pregrozno krivico. . ..
Češka mesta pa tudi pridno pošiljajo pri-znalne izjave svojim zastopnikom. Na Moravskem odpošljejo tudi Čehi svojo deputacijo do, cesarja
— zahvalit se, če pojdejo Nemci se pritožit. Praško mestno starešinstvo je dalo ostalim občinam lep vzgled v tem oziru, ko je vzprejelo v zadnji svoji seji resolucijo, s katero se obsojajo in zavračajo vsi ostudni nemški napadi na narodnost češko in češko državno pravo ter licemerske pritožbe zaradi zatiranja nemštva. „Ta sklep1*, dostavil je župan dr. Podlipny med burnim ploskanjem, »naj gre od mesta do mesta, od vasi do vasi in povsodi naj najde primeren odziv!"
,,Lidovy No vi n e" (glasilo Mladočehov na Moravskem) poročajo, da je vlada čisto opustila misel, da bi izdala kakšno jezikovno na-redbo za Š1 e z ij o.
Češki narodni delavci imajo že dvoje svojih glasil „ Č e s k y dčlnik" (č. delavec) in štirinajstdnevnik »Češke dčlnickč noviny“. Kmalu se porodita zopet dva nova lista, ki bosta tudi krepko pospeševala organizacijo med narodnimi delavci.
Sploh se mora reči, da socijalni demo-kratje na Češkem vedno bolj izgubljajo simpatije, V zadnjih dnevih so narodni češki listi objavili mnogo protestnih izjav zoper obnašanje demokratov v državnem zboru, kjer so nastopili proti češkemu državnemu pravu. Če bi bile sedaj volitve za peto kurijo, godilo bi se jim še slabše, nego se jim je marca meseca.
Zaradi okrajnega sodišča v Trut-novem Nemci ne uganjajo nobenega hrupa več, in vender bo ustanovljeno, dasi ne čisto nemško. Trutnovska občina bo dala svet za poslopje, razsvetljavo in kanalizacijo, do leta 1898. pa provizorično stanovanje, da se bo pričelo uradovati nemški in — češki.
Slavnega slikarja V. Brožika povzdignil je cesar v plemenitaški stan zaradi slike njegove: „Felix Austria nube." Sedaj je slika raz stavljena v Pragi.
Politiški pregled.
Jedinost avstrijskih Nemcev, če je treba iti proti Slovanom, je v resnici občudovanja vredna. Grdo se rujejo med seboj v občinskem svetu dunajskem antisemitje in židje. A 19. t. m.
so vsi jednoglasno sklenili, da naj se odpošlje k cesarju deputacija, ki bode govorila za odpravo jezikovnih naredb in urejenje jezikovnega vprašanja zakonodajnim potom. Še celo župan dr. Lueger je menil, da mora poudarjati nemštvo Dunaja in v strahu pred njim je pozabil na krščansko pravičnost. Ti naskoki Nemcev bodo Slovane gotovo le še tesneje združili. Mi smo že prej vedno trdili, da v Nemcih nam ni iskati pravde.
Čehi so postali po pravici nevoljni, ker se je ministerstvo zbalo nemškega vpitja in je justični minister izdal izvrševalno naredbo k znanim, nemški svet pretresujočim jezikovnim naredbam, s katero se priznava nemščina kot notranji jezik uradov na Češkem. Boj med Nemštvom in Slovanstvom se je na ta način jako poostril. Smešno bi bilo, ako bi se Slovani udali napadajočim Nemcem.
Položaj v dunajski zbornici. Odurnost Nemcev, katerim je v boju proti Slovanom vsako sredstvo dobro, prihaja do vrhunca. Slovanske poslance postaja sram. da morajo gle dati že toliko časa umetno narejeno besnenje »kulturnih11 nemških tovarišev, in da morajo biti priče, kako se zapravljata čas in denar z votlim tulenjem po zbornici, koder bi se morali delati ljudstvu koristni zakoni. Krop mora tedaj kmalu vskipeti in narediti se mora konec takim sejam. Kaj pa potem? Mnogo se že govori, da se bode suspendovala za nekaj časa ustava. V narodnem oziru Slovenci nismo dosti dobili z ustavo in ne moremo veliko izgubiti brez ustave. Največ bi dobili iz homatij v Avstriji Madjari, ki najbrže pomagajo pri nas vodo kaliti, da bi vjeli zase ugodno podaljšanje pogodbe brez parlamenta. Nemci, ki jim gredo na roko, neizmerno škodujejo s tem vsem avstrijskim narodom in tudi sebi.
Volitve v dunajske okrajne zastope so se 17. t. m. v prvem razredu srečno zvršile za antisemite, ki so zmagali tudi pri ožji volitvi s svojimi kandidati. Židovsko liberalna stranka je v tem razredu zmagala le v štirih okrajih, da-siravno je Rotschild osebno in z denarjem šel na volišče.
Izvolitev dveh socijalnih demokratov v Galiciji. Socijalni demokratje v Galiciji so prejeli, kakor se poroča iz verodostojnih virov, z Angleškega 80.000 gld. in iz Belgije 30.000 gld. za volitve. In poleg tega je igral važno vlogo tudi judovski denar, kajti judje so bili povsodi pri volitvah na strani socijalnih demokratov kot njihovi voditelji in potem se ni čuditi, kako sta zmagala v Krakovu in Lvovu socijalna demokrata pri volitvi za državni zbor.
Iz državnega zbora.
Večina poslanske zbornice se je zjedinila o načrtu adrese, s katero misli odgovoriti na cesarjev prestolni govor. Na kratko omenja adresa važneje naloge, katere naj reši zbornica v procvit kmetijstva, obrtnosti, industrije in trgovine, posebno pa poudarja narodnostni mir potom medsebojnega priznavanja zgodovinskih in prirojenih pravic avstrijskih narodov, avtonomijo kraljestev in dežel in sodelovanje deželnih zborov pri šolah, ki naj vstrezajo potrebam raznih dežel in narodov. Slovanske stranke so z adreso zadovoljne, nemške manj šine bodo pa izdelale svoje adrese. Poslanec Scheicher je naznanil v seji adresnega odseka, da krščanski socijalisti predlože poseben načrt, in liberalci imajo tudi že svojega.
Zadnji torek bi imela biti seja v zbornici, a seje ni bilo, ker so nemški poslanci predstavljali igro: »Divjaki" od 11. ure do petih po-poludne. Najbolj so bili hudi nad dr. Šušteršičem, ki je vskliknil, da je to liberalen švindel. Ta resnična beseda jih je tako v živo zadela, da so planili po koncu, rjuli, stiskali pesti in ostudno psovali naše poslance. Nemci ponižujejo dostojnost avstrijskega parlamenta in ni jih sram vleči desetake, po drugi strani pa slepariti ljudstvo, da delajo za njegov blagor. To je kultura I — Ker Nemci nimajo bolj pametnega posla, napovedujejo tovarišem dvoboj, kot dokaz, da stoje v cvetu kulture in pravice. Poslanec
Wolf je pozval Horico, Menger Strobacha in Steinvvender graškega nacijonalca Glantschnigga. Ako bodo poslanci tako udrihali z meči, kakor znajo z jeziki, se zbornica lahko spremeni v bolnico.
Dne 20. t. m. je dr. Ferjančič zahteval, da naj izda vlada tudi za pokrajine, kjer Slovenci in Hrvatje prebivajo, kaj skoro jezikovne naredbe. Omenjal je, da naj se tudi Nemci učijo drugih jezikov, ker se drugi narodi morajo učiti nemščine. Potegnil se je za narodno avtonomijo in povedal, da se Slovenci in Hrvatje bore zoper upravo na Primorskem, katera dela naravnost proti vsem interesom slovanske večine prebivalstva.
Domače novice.
Osobne vesti. Korni poveljnik fm). Succo-vaty je prišel zadnji četrtek v Ljubljano inspi-cirat posadko. — Poročil se je v župni cerkvi v Trnovem v Ljubljani g. Josip Kosem, c. kr. tin. računski asistent, z gdč. Josipino Trillerjevo. — 20. maja se je poročil gosp. Ljudomil Nabergoj, c. kr. carinarski asistent in sin znanega prvaka gosp. Ivana Nabergoja, z gospodičino Franjico, hčerjo posestnika Frana Košute v Sv. Križu pri Trstu. — Umrl je 17. t m. v Studenem pri Planini farni upravitelj č. g. Val. Bernard. —
V	Trstu je umrl sotrudnik pri »Edinosti" gosp. Kermavner.
Dr. Herold in dr. Tavčar. Mladočeški poslanec dr. Herold je ižustil v adresnem odseku znamenite besedo, katere priporočamo »Narodov-cem" v premišljevanje. Polemizujoč z nemškimi govorniki je rekel ta mladočeški vodja, »da se more misliti še le takrat na svobodomiselno uravnavo državnega organizma, ko bode narodnostno vprašanje rešeno v smislu pravičnosti in jednakovrednosti vseh narodov države. Še le potem, ko se bodo narodi čutili proste, od drugih v razvoju ne zadrževane, še le potem je dan pogoj za svoboden razvoj vseh institucij." — S temi besedami je povedal dr. Herold to, kar smo v našem listu s stališča slovenskega naroda večkrat naglašali, da si zgradimo najprej slovenski dom, zagotovimo si najprej narodni obstoj, potem se še le pričkajmo za notranjo uravnavo. Zato mi vkljub vsem napadom na naše može ne bodemo nehali klicati Slovence na složno narodno delo na podstavi starega slovenskega programa.
Vera v nevarnosti! »Slovenec" je prinesel poročilo, da se je v Tržiču s pomočjo Bornovih naslednikov in dveh tovarnarjev nabralo do 50 protestantov, ki so kupili hišo, v kateri bodo imeli protestantsko božjo službo. Nam sovražni nemški in italijanski listi so precej podtaknili laž, da so ti prozeliti sad hujskanja slovenskih narodnjakov v Tržiču. »Slov. Narod" tega ne potrjuje, ampak govori, kako bi lahko živeli v Tržiču katoličani in protestantje v prijateljstvu. Nam se pa zdi, da se je začel za Slovence na Kranjskem 16. vek. Poroča se nam, da Ljubljana dobi slovenskega protestantskega propo-vednika. Ime mu je Chraska, rodom je Čeh in študiral je na Angleškem. Ta bode lepa! Slovenci, združimo se med seboj, da ohranimo svetinji naših očetov: vero in narodnost!
Zoper Žide, kakor smo tožili v zadnjem listu, se v Ljubljani premalo gibljemo. Oglasil se je nato »Slov. Narod" z nastopno notico: »Vsi razsodni ljudje soglašajo v tem, da bi bilo naši narodni stvari na veliko škodo, ako bi se v nas naselili Židje. Ako se že trgovinskih zvez z Židi ni ubraniti, ker je velika trgovina in velik del industrije v židovskih rokah, skrbimo vsaj. da se med nami ne naseli preveč krivo-nosih potomcev Abrahamovih. Neki Žid, ki je pred potresom kupčeval v Ljubljani s starimi hlačami, po potresu pa zbežal, a se zopet vrnil, hoče zdaj napraviti trgovino s konfekcijskim blagom. Doslej se trudi zaman, dobiti za tako trgovino primernih prostorov. Razni hišni posestniki, pri katerih se je nadležni Žid oglasil, imajo sicer take prostore na razpolaganje, a vsi so Židove ponudbe odločno odbili. Naj bi jih posnemali tudi vsi drugi hišni posestniki"!
Železniki se zvežejo v kratkem po brzojavni žici s Škofjo Loko. Naj prinaša brzojav nesrečnim Železnikarjem dobrih in veselih novic!
Ljudski shod se priredi binkoštni pone deljek v Bizaviku pri Ljubljani, Na tem shodu se oživi nekdaj cvetoča bizoviška Čitalnica.
Okrajni šolski sveti in nemščina. V „ Učiteljskem Tovarišu" zopet razpisuje „Bezirks-schulrath in Loitsch" službo na samonemškem jeziku. „ Učiteljski Tovariš" je to pot toliko pogumen, ker smo ga opozorili, da priporoča okrajnim šolskim svetom rabo slovenščine.
Samonemški poštni pečatniki v Ljubljani. nSlovenski List“ je že opetovano opozoril poštno upravo na tri samonemške poštne pe čatnike v Ljubljani. Danes moramo opozarjati na četrtega. Poleg samonemških poštnih pečat nikov pri pošti na kolodvoru in pri poštnih podružnicah v Ljubljani rabi tudi glavna pošta često — samonemšk pečatnik. Pismo s takim pečatnikom imamo v rokah. Videli bodemo skoro, čegava moč je hujša:	svojeglavnost
poštne uprave, ali odločnost ljubljanskega župana, kateri menda ni šel zastonj k poštnemu ravnateljstvu v Trst.
Vransko-Franz. Zahvalo županstva je dobil drž. poslanec g. vitez Berks, ki je pri trgo vinskem ministerstvu dosegel milost, da bode poštni pečatnik na slovenskem Vranskem poleg napisa „Franz“ nosil še tudi napis „Vransko“. Žalostno, da morajo naši poslanci za take ma-enkosti moledovati še zdaj, ko so v vladni večini! Sicer pa ime „Franz“ nema pravice obstanka, ker je le spaček, ki je nastal iz slovenskega imena „Vransko".
Krščanskosocijalni železničarji pri delu.
V četrtek dne 20. maja je zborovalo v Poljšakovi gostilni na sv. Martina cesti v Ljubljani' kakih 100 tukajšnjih železničarjev, da se pomenijo o novi železničarski organizaciji. Obravna valo se je o strogo strokovnih vprašanjih — kar se pri razpuščeni socijalnodemokratiški železničarski organizaciji ni nikdar zgodilo. Po večkrat sta o predlrgu, katerega so na korist železničarjem krščanski socijalisti stavili v državnem zboru, govorila gosp. Gostinčar in gosp. dr. Schweitzer, oglašali pa so 'se tudi železničarji, kar je napravilo najboljši vtis. Povdarjala se je potreba velikega železničarskega shoda v Ljubljani. Vsi govorniki so izrokali željo, naj nova organizacija mirno, a odločno deluje. Člani krščanskosocijalne železničarske organizacije naj s poučevanjem vplivajo na tovariše, ne pa s sramočenjem politiških nasprotnikov, kar je bil znak socijalnodemokratiške organizacije. Železničarji potrebujejo dejanskega zboljšanja svojega položaja in, kakor je pokazal prvi sestanek krščanskosocialnih železničarjev, bode stvarno delo
V tem smislu le v krščanskosocijalni železničarski organizaciji. Delo socijalnih demokratov pa ostane slej, kakor prej, neplodno — zabavljanje!
Iz sej občinskega sveta ljubljanskega.
V seji občinskega sveta dne 18 t. m. je dr. StarS poročal v imenu finančnega odseka gledč občinskih doklad in predlagal, ker je deželni odbor razveljavil sklep občinskega sveta, da se uvede progresivni davek, da naj se občinska doklada poviša na 20 °/o- To bo znašalo na leto okroglih 98.000 gld. Dr. Gregorič je naglašal, da stoji na istem stališču, kot lansko leto, da namreč sedaj, ko čutijo vsi slojevi prebivalstva teško breme potresne katastrofe, ne kaže zvišati doklade. Izvrši se naj le to, kar je nujno potrebno, vse drugo naj se pa polagoma izvršuje, in kadar bodo razmere bolj ugodne, naj se tudi zvišuje davek. A ker dr. Gregorič ni pričakoval, da bi prodrl s svojimi nazori, ni stavil no benega predloga, in le rekel, da bode glasoval proti zvišanju. Toda nekaj se mu je zdelo važno poprašati finančni odsek. Uradniki, kakor znano, ne plačujejo niti občinskih niti deželnih doklad; breme leži na obrtniku, trgovcu in hišnem posestniku. Opravičeno je bilo tedaj vprašanje, za koliko časa misli finančni odsek, da ne bo treba zviševati zopet doklade, in ali bo možno s temi dohodki pokriti izdatke in projektovane naprave prihodnjih let. V strahu pred rastočimi dokladami ne bode z lepa pričel nihče kake obrti, nihče ne bo stavil zgradb, če bodo doklade skoraj to-
liko znašale, kot direktni davek; potem bi bila vsa davčna prostost le iluzorična. Gospod poročevalec je odgovoril, da se ni finančni odsek s tem vprašanjem bavil, sploh pa na to odgovoriti ni mogoče, saj tudi v državnem zboru ne določujejo kaj tacega. V obče se bodo pa izdatki sosebno glede Vodmata množili, in ne bo mogoče s tem izhajati. Gg. občinska svetovalca Hrasky in Svetek sta polemizovala proti dr. Gregorič u, češ da je on obžaloval, da uradniki ne plačujejo doklad. Navduševala sta se za višji davek, in g. Svetek se je še izrazil, da bo iz „srca“ glasoval za predloge finančnega odseka. Njima pridružil se je dr. vit. Bleivveis, ki je tudi naglašal, da ne bo mogoče s temi dohodki izvesti vseh načrtov župana. G. župan je poudarjal, da je prepričan, da dokler bodo oni sedeli v občinskem svetu, ne bo treba zvišati doklad, ker bo mogoče s temi dohodki izhajati. Dr. Gregorič je pa odločno oporekal, da bi se njegove besede zavijale, kakor sta to storila gg. Svetek in Hrasky gled6 uradnikov. Ako hočeta odgovarjati, naj v prihodnje bolj pazljivo poslušata njegov govor. On je za to poslan v občinski zastop, da zastopa interese svojih volilcev, in v I. razredu je največ hišnih posestnikov, trgovcev in obrtnikov. Če je omenjal uradnike, storil ni tega, kakor se mu predbaciva, da bi obžaloval, da ne plačujejo doklad. Storil je to, da je pokazal, koga se s povišanjem davka najbolj zadene, in pod davčnim bremenom niti obrtniški, niti trgovski stan, niti hišni posestnik ne more uspevati. Sploh se pa čudi, zakaj se gospodje tako ogrevajo za povišanje davka, kakor da bi bilo to Bog ve kako prijetno. Saj ni vender nobenega protipredloga in on (g ivornik) se je le usojal poprašati, za koliko časa bode primerno to povišanje zadostovalo. Da bi pa kaj tacega po mnenju gosp. poročevalca nemogoče bilo, je čudno. Saj je vender delokrog občine tako omejen, da se lahko proračuna, kaj bo potreba v bližnji prihodnosti. Primerjati pa državne razmere z občinskimi, je ravno tako, kakor da bi primerjali muho s slonom. Tukaj poznamo dobro drug druzega, in gotovo je opravičeno to vpra šanje, kakor tudi pričakovanje, da se finančni odsek pri sklepanju tako važne zadeve, kakor je povišanje davka, ž njim bavi. Ker je sedaj gospod župan konstatiral, da ni pričakovati tako kmalu zvišanja, vzame on to na znanje, ker je ta izjava jako važna. Da pa ne bo mogoče nje govih besedij zavijati, zahteva, da se vsprejmejo dosledno v zapisnik današnje seje. Pri glasovanju sprejel se je predlog finančnega odseka, da se občinska doklada od 1. januvarja 1897 zviša na 20 %, z večino glasov.
V	seji dne 20. t. m. je občinski svetnik g. dr. Danilo Majaron z ozirom na jezikovni na-redbi za Češko in Moravsko predložil res nujno resolucijo, ki se glasi: Občinski svet stolnega mesta Ljubljane pozdravlja v nedavno za Češko in Moravsko izdanih jezikovnih naredbah po trebno in v državnih temeljnih zakonih deloma izvedeno jezikovno in narodnostno ravnopravnost in se nadeja, da bode visoka vlada prav kmalu na jednak način in v istem obsegu zagotovila v deželah, kjer Slovenci prebivajo, slovensko uradovanje.
Predlagatelj je povdarjal, da sta naredbi le izraz pravičnosti napram češkemu narodu in da je neobhodno potrebno raztegniti ji tudi na Slovensko. Ker hote Nemci s strastno gonjo proti naredbama oplašiti vlado, morajo slovanska mesta in tudi stolica Slovencev Ljubljana, izjavljati svojo solidarnost s češkim narodom, ter se odločno postaviti za natančno izvršitev na-redb. Občinski svet je resolucijo jednoglasno vsprejel. — Nas soglasnost občinskega sveta pri tem vprašanju sosebno radi tega veseli, ker je to zopet korak: proč od Nemcev! in korak k tistemu delu, katero od kranjskih Slovencev zahtevajo izvenkranjski Slovenci. Vse nemške stranke so složne v boju proti Slovanstvu židje in nemški krščanski socijalisti gredo roko v roki proti nam, složimo se v teh za avstrijsko Slovanstvo kritičnih trenotkih tudi Slovenci, da krepko odbijemo napade združenega Nemštva
Občinski svetnik g. Grošelj je omenjal kaj neukusnih kolov, katere mestna uprava po-
stavlja za električno razsvetljavo po Poljanski cesti, in ki zelo ovirajo promet ter jako malo koristijo olepšanju mesta. Predlagal je, naj se odstranijo in se polože, kakor drugod, tudi tu podzemski kablji. Isto sta zahtevala za sv. Petra cesto gg. občinska svetnika Kozak in Maly, g. občinski svetnik Gogola pa za Rimsko cesto. Občinski svetnik g. Hribar se je pritoževal, da je sv. Petra cesta pričetkom Marijinega trga že dalje časa zaprta prometu, vsled česar on-dotni obrtniki trpe znatno škodo, na kar pa ni dobil ugodnega odgovora.
V	tajni seji reševale so se prošnje za 3 °/„ državno posojilo. Prosilcev je bilo 182 za skupni znesek 1.854.000 gld. Občinski svet je imel na razpolaganje samo 400.000 gld. Upoštevani so bili 104 prosilci, odbitih 78. V tej seji reševale so se le prošnje za posojila do 10.000 gld. Skoraj pri polovici prosilcev se zahteva prednost pred državnim ali pa drugim posojilom, ker ni zadostne varnosti, in občina ne more prevzeti jamstva nasproti deželi za tako nesigurna mesta. Želeti je le, da bi se sprejel predlog, katerega so stavili po inicijativi dr. Gregoriča dr. Šušteršič in tovariši v državnem zboru, da vlada odstopi prednost v takih slučajih, kajti drugače se bo pokopal marsikateri hišni gospodar in država bi ne imela od take nesreče posameznikov venderle nobene koristi. Toda no samo tega, tudi novega posojila nam bo treba. Pričakujemo, da bo spregovoril pri tej razpravi naš državni poslanec g. Kušar odločno besedo, in slikal položaj našega mesta v pravi luči. Kajti če je kateri poslanec slovenski dolžan to storiti, je dolžan to v prvi vrsti ljubljanski državni poslanec. Poslanec najbolj prizadetega dela naše kronovine bi moral stati na čelu vsej akciji. Dne 1. avgusta izplačevali se bodeta dve tretjini dovoljenega posojila, ostalo tretjino pa 1. februvarja 1898. Za to je treba vložiti posebne prošnje. Do 1. novembra 1900 nevzdignjena posojila zapadejo.
Čudne razmere v Kopru. Iz Kopra javljajo, da je ravnatelj učiteljišča uvedel proti slovanskim gojencem preiskavo, češ, da so si samovoljno podaljšali počitnice. Torej samovoljno podaljšanje počitnic je bilo, ko so morali bežati slovenski dijaki iz Kopra, da so si rešili življenje. Slovanski dijaki tudi še niso dobili štipendijev, dočim so iste dobili Italijani še pred veliko nočjo. Ako se jim še nadalje vskrati štipendij, morali bodo zapustiti zavod, ker so slovanski učiteljiščniki večinoma revni. Kdor je čital o napadih koprske italijanske sodrge na slovanske gojence, in kdor opazuje sedaj postopanje c. kr. ravnateljstva, mora se pač vprašati: ali smo še v Avstriji?
Slovanski svet.
Jan grof Harrach, znani češki rodoljub in prijatelj Slovencev, je daroval za ljubljanske mestne ubožce 200 gld., ko se mu je izročila diploma častnega meščanstva.
Bogoslovci v Djj|,kovu so sklenili, da bodo vsako leto svečano proslavljali god sv. slovanskih apostolov Cirila in Metoda. Letos bodo napravili v semenišču slavnostno akademijo.
Prenos Vukovih kostij. Na Markovem pokopališču na Dunaju počiva poleg našega Kopitarja tudi Srb Vuk. V Belem Gradu se je na kraljevski ukaz sestavil odbor, ki bode potrebno priredil, da se preneso meseca septembra Vukove kosti z veliko slavnostjo v domovino.
Bolgarski knez, ko se je vozil s kneginjo k pogrebu v Pariz skozi Srbijo, bi se bil kmalu ponesrečil. Blizu čuprijske postaje je trčil dvorni vlak z nekim drugim vlakom skupaj. Ker je strojevodja hitro zaviral vlak, je padla samo posoda raz knežje mize in se pobila.
Zlato v Srbiji. Rimljani, nekdanji gospodarji sveta, so si podvrgli Zgornjo Moesijo, današnjo Srbijo, in so jo imenovali „Dacia ripensis felix Aureliana," ker so ondi dobivali zelo veliko zlata. Cveteli so zlati rudniki v Srbiji med rekama Timokom in Pekom tudi v koncu srednjega veka, zlasti za časa carja Jurija Brankoviča. Jeden sam zlati rudnik je dajal dosti dohodkov, da se je iz njih vzdrževala vsa tedanja srbska
vojska. Pod turško vlado so pa rudniki popolnoma propadli. Odkar so Srbi postali samostojni, in posebno zadnji čas, ko so se začeli bolj brigati za narodno gospodarstvo, spominjajo se zopet, da imajo v svoji domovini zlat zaklad, katerega je treba dvigniti. Izobraženi krogi so prepričani, da so zlati rudniki podlaga boljše bodočnosti kraljestva, in že delajo priprave, da se bodo rudniki dobro izkoristili.
Ruska industrija. V Rusiji je 471.605 tvor-nic. V njih se rabi 10.225 parnih strojev, 949.044 delavcev in 264.030 delavk. Kar se na leto proizvodi, je vredno 1.464 milijonov rubljev. Najbolj je razvita veleindustrija okoli Petrograda, Moskve, Kijeva in Vladimirja. Na Kavkazu je 1119 tvornic in v Sibiriji 609.
Platina v Rusiji. Ta redka rudnina je dobila zadnji čas visoko ceno, ker se rabi v elektrotehniki. Največ se je dobi v Rusiji, v južnem Uralu. Statistični podatki ruskega finančnega ministerstva trdijo, da se je proizvaja na Ruskem štiridesetkrat več, kakor v vseh drugih deželah sveta, namreč nad 5000 kilogramov na leto.
Delavske hranilnice na Ruskem. Ruski tvorničarji se veliko brigajo za svoje delavce. Mnogo tovarn je zasnovalo hranilnice, kamor vlagajo delavci svoje prihranitve. Do 1. janu-varja 1. 1895. je imelo 45.356 delavcev vloženih vsak do 25 rubljev v take hranilnice, 25.650 delavcev do 500 rubljev, in 8511 nad 500 rubljev (jeden rubelj je 190 gld.) Prvo mesto med takimi hranilnicami zavzema petrograjska, kjer ima 33.269 delavcev vloženih 3,614.733 rubljey. Tudi ruska država je začela snovati jednake hranilnice. To nam kaže, da se mora ruskim delavcem goditi v mnogem oziru bolje, nego našim delavcem, ko ubogi delavec pri nas zasluži komaj toliko, da more pošteno preživiti sebe in svojo družino.
Društva.
Javni shod slovenskega katoliškega delavskega društva se je vršil v nedeljo 16. t. m. v tukajšnji gostilni pri Lozarju ob številni udeležbi. Delovanje državnega zbora je razjasnjeval zbranim delavcem društveni odbornik g Rakovec ter predlagal troje resolucij, ki so se jednoglasno sprejele. Dve resoluciji obravnavata zavarovanje za čas onemoglosti, oziroma starosti, in skrajšanje delavnega časa, sosebno oduševljeno pa je bila odobrena tretja resolucija, s katero zborovalci pozdravljajo slo vansko-kr-ščansko narodno zvezo. Društvenik Jakopič je v daljšem govoru šibal znane „delavske prijatelje", najbolj pa jih je osvetlil s svojim osoljenim govorom krojaški mojster g. Pavšner. Omenjal je nevarnosti, ki preti Ljubljani od kri-vonosnih Židov ter poživljal zborovalce, naj vsem židovskim prodajalnicam obrnejo hrbet. Govornik je Žide s perečim sarkazmom tako neusmiljeno karakterizoval, da se bodo pač vsi zborovalci odzvali njegovemu pozivu. Shod je zopet pokazal, kako delavni so |lovenski krščanski so-cijalisti, ki se tudi po volitvah brigajo za ljudstvo, kateremu prirejajo shod za shodom.
Pevsko društvo „Ljubljana“ priredi veliki vrtni koncert, spojen s kegljanjem na dobitke, v korist zalogi za društveno zastavo v nedeljo, dne 23. maja 1897. leta na Kozlerjevem vrtu pod vodstvom društvenega pevovodje g. prof. Fr. Gerbica in s prijaznim sodelovanjem g Josipa Pavška in g. Avgusta Puciharja. Godba slavnega c. in kr. pehotnega polka Leopold II, kralj Belgijcev, štev. 27. Vstopnina 20 kr. za osobo. — Podporni člani pevskega društva „Ljubljane“ in otroci vstopnine prosti. Začetek koncertu ob 4 uri popoludne
Pevsko društvo „Slavec“ priredi na bin-koštno nedeljo veliko veselico na Kozlerjevem vrtu.
Zbora »Glasbene Matice ‘ napravita v ne deljo dne 13. junija izlet v Postojinsko jamo.
Književnost in umetnost.
Poezije. Zložil Zamejski. „SIovanska knjižnica", katero izdaja A. Gabršček v Gorici, nas
je s 60. snopičem razveselila z zgoraj omenjenimi poezijami. Nekatere pesmi so res jako krasne cvetke. Na čitalca vplivajo prijetno kakor milo nebo italijansko, pod katerim so se rodile; blaž6 čustva in povzdigajo srce. Pesnik riše življenje od blage strani in se ne spušča v nizke strasti. Pretresljivo-milo mu poje zlasti struna domorodna, ko opeva našo neslogo. Prva pesen je posvečena Jeleni Črnogorki, kneginji neapeljski.
Deutsch - Oesterreichische Literaturge-schichte von dr. Nagi und J. Zeidler. Tega dela, ki bode izšlo v 14. sešitkih, ne moremo priporočati, ker gledajo pisatelji, kakor kaže prvi se šitek, preveč na pristranske nemške očali. V prvem sešitku je obširen sestavek o naselitvi Nemcev v Avstriji. Govori se- tu mnogo tudi o Slovencih, a luč pada vedno le na Nemce. V kakšnem duhu je knjiga pisana, naj zadošča, da v zgled prepišemo dva stavka: „Ein keines-wegs unbedeutender Landstrich fur den Einfluss deutscher Cultur, deutscher Art und Sitte, deutschen Fleisses uberhaupt und vornehrnlich deutscher literarischer Bethatigung ist das wenn-gleich geographisch so beschrankte Territorium, welches das Herzogthum Krain uml'asst“. „Die Auersperge, Scluirffenberge, Gallen berge, Oster-•berge u. a. m. haben sich bereits in der Epoche der ersten Markgrafen Krains am Ausgange des X. und im Beginne des XI Jahrhunderts als wackere deutsche Kampen und Bahnbrecher deutscher Cultur unter den Wenden bewahrt". Ne vemo, ali so bili omenjeni plemiči že v 10. stoletju pri stranki nemških nacijonalcev, ali ne, to pa vemo, da se kultura, katero so širili med Slovenci nemški grajščaki v poznejšili stoletjih, omejuje na zapisnike tlake in desetine.
—	Med sotrudniki te slovstvene zgodovine je Slovenec dr. Jožef Mantuani.
Kipar Fr. Tončič v Kamniku je izdelal iz marmornega cementa dve lepi podobi sv. Cirila in Metoda za cerkev v Kraljeviči na Hrvaškem. Umetnik je pokazal prav lep talent v izraženju pobožnosti na svetniških obrazih. Napačen je. pa cirilski napis na knjigi, katero drži v roki sv. Ciril.
Tretji glasbeni večer. Pozneje, kakor je bilo sprva namenjeno, je končala „Glasbena Matica" svojo letošnjo koncertno sezono s tretjim glasbenim večerom, kateri je vprizorila stoprav v lepem mesecu majniku, v sredo, dnž 19 t. m. Žal, da se je večer izjalovil vsled te nenavadne zakasnitve, in da ni došlo do nakupa novega koncertnega klavirja, ki bi bil dostojen društvu in ki bi bil vreden, da se rabi v koncertni dvorani. No, upajmo, da dobi »Glasbena Matica" vsaj v prihodnji sezoni ta novi instrument, kateri bode le dopolnil najnujnejši inventar prvega slovenskega koncertnega zavoda. Okolnost pa, da se je priredil tretji glasbeni večer z ozirom na letno sezono v veliki telovadnici „Sokola“, dala je nam priliko, da smo se uverili ravno pri proizvodbi komorne glasbe o izbornosti akustike te dvorane. Komorna glasba je dominirila tudi pti zadnjem glasbenem večeru in je morala po svoji izberi tudi najširše občinstvo zadovoljiti. Milozvočnost haimonije in krasota melodike idealni vznos misli in ublaženost čuta dičijo tako Antona Rubinsteina Sonato za klavir in gosli op. 13. G dur, kakor tudi Mendelssohna Trio za gosli, cello in klavir op. 49. v D inollu. Tu kakor tam se nam ponuja glasba prozorne čistosti in divne lepote v lahkoumljivih izrazih, torej glasba kakor nalašč ustvarjena za ukus lajika, ki išče v glasbi le sredstvo za razvedritev. Izvajanje gg. K Hoffmeistra (klavir), J. Ve-drala (gosli) in Edv. Stiarala (cello) je podalo rečena dela v izborni obliki in je pohvalit) posebno gospoda Hoffmeistra kot briljant nega pianista in kot duševnega vodjo teh komornih produkcij. Prikupljiva romantika pro-izvajanih točk komorne glasbe se je družila kaj primerno in dobro s poezijo slovenske narodne pesmi, kojo je ponudil oddelek mešanega zbora „Glasbene Matice". - „Sem slovenska deklica", „Rožmarin“ in „En starček je bil“ (prvi dve harmonizovani po Hubadu, poslednja po Čeri n u) našle so prvič pot na koncerten oder, na katerem jih gotovo vzdrži trajno naklonjenost
občinstva. Najlepša izmed te trojice novih har-monizovanih narodnih pesem je pač nežni „Rož-marin"; nenavadna po svojem ljubkem ritmu je pa „Sem slovenska deklica", ki je vzrasla na hrvatskih tleh iz duše hrvatskega naroda. Je li umestno bilo, da se je prelila dolenjska narodna „En starček je bil" do celega v harmonizovano obliko, ne oziraje se na to, da ne poje narod cele pesmi v zboru odkazujoč marveč glavno nalogo solistu, bode učila izkušnja. Proizvajanje mešanega zbora je bilo pod zaslužnim vodstvom gospoda koncertnega vodje Jos. Čerina tako pri narodnih, kakor tudi pri štirih izredno zanimivih ciganskih pesmih Johannesa Brahmsa, pred šestimi tedni na Dunaju umrlega velikana-glasbenika, lepo uglašeno, plemenito in temperamenta polno. Želeti bi bilo, da se udeleži občinstvo prihodnjih glasbenih večerov v obilnejšem številu, to pa ne samo z ozirom na dobrodelni namen glasbenih večerov, ampak tudi v interesu vzdržanja važnih umetnostnih prireditev. Predsodke, katere druži občinstvo s pojmom komorne glasbe, so obiskovalci glasbenih večerov morda vender do dobrega izgubili, ko so jih morali prepričati proizvajani vsporedi le o tem, da je glasbena literatura neizčrpen vir nekaljenega veselja, katero nam vzbuja lepota. Naj ostanejo dosedanji obiskovalci trden steber bodočih glasbenih večerov, okoli katerega se bodejo družili sčasoma tudi vsi drugi, ki se sedaj še obotavljajo. Prireditelju teh glasbenih večerov, gospodu dr. Edvardu Volčiču, ki se ni zbal nikakih ovir in mrženj, bodi izrečeno tu vse priznanje.	—oe—
Razne stvari.
Preiskovalno ogledalce puške — Visitir-spiegel, katero je znašel naš rojak Fridolin Kavčič, stotnik brambovskega pešpolka št. 4 v Celovcu, vpeljalo se je tudi pri nizozemski kraljevski vojski. Sedaj se rabi to koristno in pripravno ogledalce že pri vojaštvu v Avstro-Ogrski, Bolgariji, Rumuniji, Siamu, Chile in Ni-zozemju.
Zvonce na ogerskih državnih železnicah bodo odpravili s 1. junijem t. 1. Zvonjenje, pravijo da razburja živce; še bolj se pa razburijo živci onemu, kateremu je vlak odpiskal brez zvonjenja, ker je preslišal vratarjev „odhod".
Prisega in socijalni demokratje. Ker so socijalni demokratje v Belgiji'pri svojih vstopih v občinske odbore povdarjali, da prisege ne smatrajo za obvezno obljubo, je belgijski minister notranjih stvarij izjavil, da socijalnih demokratov vsled tega nikjer ne more imenovati za župane.
Zola dvakvat povožen. Nedavno se je Zola sprehajal po Parizu, kar pridrči voz in ga podere na tla. Zola je bil v nevarnosti za življenje, a dobil je le lahke praske na glavi in sam šel dalje do bližnje lekarne in stanovanja. Hujše je, kar piše o njem akademik Brunetere, ko pravi o njegovih spisih: „Zola v svojih spisih ni nič druzega storil, kakor da je omadeževal pred svetom Francijo, onečastil francosko slovstvo in napravil izdajstvo nad prostimi umetnostmi. 0 francoski zgodovini on ne v6 ničesar, ničesar o francoski družbi, ničesar o francoski morali, meščani, delavci, kmetje in vojaki, katere on slika v svojih delih, niso Francozi."
Spomenik Carnotu. Departement (okraj) Charente na južnem Francoskem je povzdignil spomenik bivšemu predsedniku francoske republike, umorjenemu Carnotu. Spomenik se je razkril dne 2. t. m Preprost je, toda jako lep, delo domačega kiparja Rasula Verleta iz Angoulema. Na visoki podstavi dviga se poprsje Carnotovo, z desne strani prinaša krilat genij žrtvi Caseriovi mučeniško palmo, na podnožju na levi strani pa sedi žalujoča ženska, predočujoča Francijo.
—	Ta harmonična skupina je postavljena v An-goulemskem parku.
New-Yorški časopisi imajo prekrasne palače. Palača „New-York Heralda" se ceri na 950.000 dolarjev. „New-York Times" ima palačo v vrednosti 775.000, „Herald" 540 000, „Mail“ in „Express" pa v vrednosti 500.000 dolarjev. Res, čedne razmere!
Naj novejše vesti.
Iz državnega zbora. — V adresnem odseka se je sklenilo s 25. proti 13. glasom začeti o načrtu večine podrobno razpravo; 9 članov je bilo odsotnih.
Ministerski predsednik je pri adresni'razpravi v gosposki zbornici govoril Čehom ugodno in ministerstvo je dalo vsem političnim in pravosodnim oblastvom na Češkem in na Moravskem nove instrukcije glede jezikovnih naredb po katerih se bode rabila češčina tudi kot notranji uradni jezik.
Nastala so baje nesporazumljenja med parlamentarno komisijo večine in predsednikom dr. Kathreinom.
Dne 21. maja je bil ministerski predsednik grof Badeni v Pešti pri cesarju v avdijenci, ki je trajala pol ure; nato je obiskal ogerskega ministerskega predsednika barona Banffyja.
Avstrijska kvotna deputacija je sklenila iz' javiti, da smatra svojo nalogo za dognano in predloži obema zbornicama poročilo o svojem delovanju
Zveza poslancev nemške ljudske stranke je sklenila, da ne glasuje za višjo kvoto, kakor po razmerju 58 : 42.
Volitve na Hrvaškem. Vesela je združena opozicija uspehov, katere ji je prinesla privolitvah sloga. Prvi dan je zmagala z 10. kandidati in pridobila 5 mandatov. Včeraj je imela že 23 svojih mož, med njimi najveljavniše politike. Večine v saboru sicer še ne bode imela, a storjen je velik korak k boljši bodočnosti Hrvaške. Živel hrvaški narod! Odpri oči in zaupaj svojim pravim voditeljem !
Grško-turška vojna.
Ustavilo se je prelivanje krvi na Balkanu. Zelo vroč boj je bil še pri Domoku. Edhem-paša je s 60.000 Turki napadel Grke, katerim sta bila poveljnika prestolonaslednik Konštantin in polkovnik Smolenski, ki je zdaj postal general. Grki so bili po številu veliko šibkeji. Boje vali so se junaško od poludneva do trde noči, a potem so se umaknili, ker sta bili krili vojske oslabljeni. Izgube so velike na obeh straneh.
Grški starci, otroci in žene so zbežali iz Tesa-lije v Lamijo, kamor je prišel tudi prestolonaslednik, grška vojska je pa zavarovala sotesko Furko. Glavni stan turške vojske je sedaj v Domoku-
Dne 19. maja so bili zadnji boji v Tesaliji in Epiru. Od Domoka je šlo 15.000 Turkov v sotesko Furko, kjer je bilo 10,000 grških pešcev. Boj je trajal od 1 ure do osmih zvečer. Grki so obdržali pozicije, drugi dan so se pa umaknili proti Lamiji. Turki so šli za njimi in ob 10. uri zjutraj je bil zopet boj, ker je 20 turških konjiških eskadron hotelo odrezati Grkom pot. Padlo je veliko turških konjikov. Naenkrat je nehal boj, ker se je razglasilo sedemnajstdnevno premirje. Del grške vojske se je umaknil v Lamijo, katero je našel popolnoma prazno. Prestolonaslednik Konštantin ima pa svoj stan pri Termopilah.
Tako so Turki vzeli Grkom v jednem me secu v Tesaliji vse ozemlje, katero so jim bili morali odstopiti 1. 1881, v Epiru pa nobena vojska nema pokazati uspehov, ker ne stoji nobena na tujem zemljišču. Velevlasti so pritisnile na Turke, da so sprejeli premirje. Splošno se sodi, da so mirovni pogoji Turške prenapeti.
Lekarna pri Mariji pomagaj
IVI. Lieustek,
Ljubljana, Iteseljeva cesta št. 1,
zraven mesarskega mosta.
Ob sedanjem času za uživanje najbolj pripravno pristno-sveže in čisto
Dorš. medeč, ribje olje.
1 steki. 50 kr.; dvojna 1 gld.
Neprekosljivega učinka je
Tanno-Cliinin tinktura za lase
katera ohranjuje lasišča, odpravlja luske in preprečuje izpadanje las.
1 steklenica 50 kr. z navodom.
Jedina zaloga: lekarna pri Mariji pomagaj
IVI. Leustek.
LJUIILJANA, Iteseljeva cesta št. 1,
zraven mesarskega mosta. Levčeva hiša.
P
k
m u« Albert Robida re'
v Ljubljani, Rožne ulice št. 5
izvršuje po najnižjih cenah
sobna slikarska dela
v vsakem slogu in ima tudi na blagovoljni ogled veliko zbirko najnovejših vzorcev. — Dela na deželi se vzprejemajo ob vsakem času. - Priporoča se sosebno za slikanje cerkev in kapel. — Naročajo se dela lahko tudi pismenim potom.
Pleskarska in lakirarska obrt
Josipa Makovca
Bregšt.20. LJUBLJANA Breg št.20.
se priporoča spoštovanemu p. n. občinstvu za prevzemanje vseh v njegovo stroko spadajočih del, kakor v mestu tako na deželi
zlasti vseh novošeguih vrst lesa s prosto roko iniitovanih.
Točno in solidno izvrševanje, pri uporabi najboljšega materijala in po kolikor mogoče najnižjih cenah.
ssesassseaaa» se«	se« »seaseseaseeas
Zobozdravnik
AVGUST SCHIEIGER
ordinira vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoludne.
v hotelu „pri Maliču", II. nadstropje
štev. 25—26.
Umetelni zobje v zlatu brez neba (takozvana kronska in mostovna dela) ostanejo trajno v ustih. Istotako v kavčuku posamnl zobje ln cela zobovja. Kavčukovi komadi se na nebni strani oblože z zlatom, ne pro-vzročujejo nikakeršnega duha ali vtisa na nebni zlezni mreni.
Nova emajlova plomba, nerazrušljiva. za katere trpežnost se jamči, po plombiranju se nikdar ne pojavijo bolečine, sprednji zobje se ž njo lahko na polovico nadomestijo.
Nova amerikanska zlata zobna plomba za vsak zob.
Vsa dela ln operaolje se Izvršujejo solidno ln reelno s popolnim jamstvom.
Mr Ostane trajno tukaj.
Otvoritev pisarne.
Visoko c. kr ministerstvo in veleslavna c kr. deželna vlada za Kranjsko v Ljubljani sta, in sicer prvo z odlokom z dn6 24. aprila 1897, št. 12504, slednja pa z naredbo z dne 2. maja 1897, št. 6598, podelila podpisanemu koncesijo za otvoritev
privatne agencije v Ljubljani
s pravico za izdelovanje nastopno naštetih listin, in sicer:
prošenj na Nj. veličanstvo, računov, vlog na razne osrednje urade in druga oblastva, zadevajočih pomiloščenje in razno milostne čine, obrtno, ženitvene in pristojnostne, državljanstvene, iz in priseljcvanstvene, vojaške, naborne in one stvari, ki so v področju političnih oblastij, pa tudi zastopstvo v naštetih opravilih.
Uljndno dajoč to na splošno vednost, se priporočam najtopleje v naročila na izdelovanje vseh v pisarniško stroko vštevajočih se stvari ter zagotavljam točno, najvestnejšo izvršitev po nizki ceni.
V elespoštovanj em
Josip Perhavc,
v Ljubljani, Streliške ulice štev.
4.
************* **************
* F. P. VIDIC & Co. v Ljubljani |
ponujajo po najnižjih cenah vsakokoli množino	£
x zidarske opeke, $
* *
£ zarezane strešne opeke (Falzziegel) £
(izdelane iz najbolje znane Vrhniške gline; z zraven spadajočo	*
* stekleno zarezano opeko in strešnimi okni iz *
*	vlitega	železa	*
H lončene peči in štedilnike *
M	(lastnega	izdelka)	S
g MT Roman - cement	x
II Dovški Portland-cement jf
* kakor vse v stavb insko stroko spadajoče predmete. * S	Najnižje	cene!!!	^
***************************
d
o
h
p<
N
ce
u
'S
Pi
u
o
M
C3
M
a>
n
O)
O
Andr. Dru&kovič,
trgovec z železnino
v Ljubljani, Mestni trg1 št. 9/10.
priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnega v železarijo spadajočega blaga.
Štedilnike, loncc, pozlačene nagrobne križe, drevesa za oranje, vodne žage in pile, kovanja za okna in vrata, vsakovrstno orodje za mizarje, tesarje, ključavničarje in kovače, cement, traverze in še veliko drugih za rabo v hiši ali pri obrtu potrebnih stvari. Poštena postrežba.
T
iJjS Pl 8lll
priporoča
J. Blasnikova tiskarna.
Vožnja z omnibusi.
Podpisano društvo javlja slavnemu občinstvu, da otvori tekom prihodnjega tedna promet z vsemi svojimi omnibusi.
Proge: sv. Jakoba trg, — Mestni trg, — Vodnikov trg, — Reselj e va cesta, -- Južni kolodvor. Južni kolodvor, — Dunajska cesta, — Zvezda, — Cojzova cesta, — sv. Jakoba trg.
Omnibusi bodo vozili vsak dan od 6. ure zjutraj do 10. ure zvečer ter bodo na razpolago pri dohodu in odhodu vsakega osebnega vlaka.
Cena 5 krajcarjev za osebo,
V	nadeji, da velespoštovano občinstvo to ceno vožnjo često uporablja, beleži
najodličnejšim spoštovanjem
društvo „Omnibus“.
J. Turk, načelnik.
Pripraven, lahek, pol krit
FRANC ČUDEN,
Njegova Svetost
urar,
Mestni trg. LJUBLJANA. Mestni trg.
Letošnja slaba kupčija primora me, ker mi je ostalo veliko blaga, prodajati po najnižji ceni in deloma pod svojo ceno, da razprodam nekaj svoje velike zaloge. Priporočam torej vsakemu svojo bogato zalogo zlatih, srebrnih in stenskih ur, verižic vsakovrstne zlatnine in srebrnine’ ter vabim slehernega, naj si blagovoli pri nakupovanju ogledati mojo zalogo. Zagotavljam najsolidnejšo postrežbo po kolikor mogoče nizkih cenah.
Spoštovanjem
FRANC ČUDEN.
je na prodaj.
Pripraven osobito za gospode na deželi, Natančnejše pove upravništvo „Slov. Lista'
AW55ja*ii®|j	H
naročil je po svojem zdravniku WyWprofesorju dr. Lapponij-ju lekarni? Mr narju PICCOLI- JU v Ljubljani najsrčnejšo zalivalo za ■	Njegovi	Svetosti	vposlano
ttinkturo za želodec.
Omenjeni zdravnik, kakor veliko drugih odličnih profesorjev medicine so Plccoli-Jevo tinkturo za želodec preskusili, ter jo priporočajo kot izvrstno krepilo za želodec, ktera krepča želodec, pomnožil j e tek ter pospešuje prebavanjo in čiščenje. Cena: 1 steklenica 10 kr., Vi steklenic]z zavitjem I glii. 36 kr., poštna pošiljatev 70 steklenic 6 gld. 50 kr.
Naj višje priznanje (28-2)
Ickarju PICCOLI-ju v Ljubljani kot prirejevalcu kapljic za želodec, ktere je z zadovoljnim uspehom Nj. c in kr. Visok, prejasna gospa prestolonaslednica-vdova nadvojvodinja
Janez Jax
Ljubljana, Dunajska cesta 13.
priporoča svojo veliko zalogo
šivalnih strojev
in
» strojev zavozarenje.
M/^\ (biciklov, velocipedov.)
Ceniki franko na razpolago.
IL. Mikusch, ^Awj
Mestni trg **. lr>
P Štefanija. •#-
priporoča
svojo bogato zalogo vsakovrstnih
dežnikov in solnčnikov
po najnižji ceni.
Josip Leuz,
trgovec
v Ljubljani, Resljeva cesta
kupuje ter plačuje po možno najvišji ceni, kakor
ribniški, angležki in onejida - krompir, želod, hrastove j e ž i c e, bukov žir, vsakovrstne rastline (korenine in perje) v vsaki množini.
ST Plačuje takoj!
izvolila opetovano uporabiti. Cena steklenici 20 kr., 10 steklenic I gld. 50 kr.
Naročila izvršuje točno proti podvzetju lekarna G Piccoli v Ljubljani.
Brata Eberl
Andrej Rovšek
Ljubljana, Frančiškanske ulico št. 4,
m	kipar in izdelovatelj altarjev,	|
0 LJUBLJANA, Kolodvorske ulice št. 34, J
A	priporoča
f	iMr svojo delavnico	l
rt vsem preč. cerkvenim predstojništvom in | X vsem ljubiteljem domače umetnosti. |
\	Pripoznano umetniško dovršena dela.
•OOOOOOOOOOOOOOOOOl
Pleskarska mojstra c. kr državne in c. kr priv. južne železnice.
Slikarja napisov, stavbinska in pohištvena pleskarja.
Tovarna za oljnate barve, lak in pokost. Zaloga originalnega karbolineja
Maščoba za konjska kopita in usnje.
Alojzij Večaj
V	Ljubljani na Starem trgu 21 v Rudeževi hiši pri
Jakobu Zalazniku
dobiva se vedno svež in uktisen kruli, fino na-| mizno in sladščičarsko pecivo po nizki ceni. E Dobijo se vsak dan raznovrstni štruklji, domača ! potvica tudi v kosih in kruh na vago.
Priporoča se za naročila ob primicijah, sva-tovščinah, imendneh in raznih slovesnostih.
preje L Sverljuga,
pred škofijo, št. 6, poleg ,Katoliške Bukvarne1
se priporoči v vezanje vsakovrstnih knjig.
Molitvenike družbe sv. Mohorja po več vkup poslanih veže po primerno znižam ceni. V zalogi ima tudi za vse družjjine knjige lepo izdelane platnice za knjigoveze po deželi.
Opozarja tudi še na svoje krasno izvršene platnice za „Dom in Svet“, Wolfov slovar itd — Naročila na kakoršnesibodi platnice izvršuje po želji ali načrtu natančno in ceno.
pečarski mojster v Ljubljani,
Opekarska cesta št. 51. priporoča svojo izborno zalogo vsakovrstnih
pečij iz glinaste snovi
od najpriprostejših do najfinejših rujave, zelene ali bele barve. Izdeluje na željo tudi peči v poljubni drugačni barvi.
Natančno izvršuje naročila na štedilnike ter jamči za vse svoje izdelke jedno leto.
— Cene nizke. "
ključavničarski mojster,
Francovo nabrežje št. 13. LJUBLJANA Francovo nabrežje št. 13.
Priporoča svojo delavnico za naročanje vseh ključavničarskih del -hi#-
ter napeljavo
hišnih telegrafov in telefonov.
Postavlja strelovode in prevzema tudi posamezna dela te stroke.
—s= Cene nizke. ====—
Slavnemu občinstvu najuljudneje priporočam svojo
bogato zalogo
najraznovrstnejših
klobukov, cilindrov čepic i. t. d.
Zagotavljam dobro blago in nizko ceno. Velespoštovanjem
J. Soklič,
Stari trg št. 1 (pod Trančo).
I. kranjski
laneno-oljnati firnež
I. kranjsko
čisto laneno olje.
Siccativ-firnež (sušilo)
Zahvala in priporočilo
Podpisani se tem potom prečastiti duhovščini ter slavnemu občinstvu najprisrčneje zahvaljujem za obilni obisk v domu „Katol. rokodelskega društva11 v Komenskega ulicah ter se prav ponižno priporočam v blagovoljno nadaljno naklonjenost v moji sedanji gostilni
^ Vodnikov hram ^
v Rožnih ulicah št. 19	/
Za naravna in zdrava vina, kakor za vedno sveže pivo ter za okusna gorka in mrzla jedila se bode vestno skrbelo, da bodem tako zamogel v vsakem oziru vsem častitim gostom najboljše postreči.
Z velespoštovanjem
Jakob Sterle,
gostilničar.
priporoča najcenejže	26 -6
Adolf Hauptmann,
I. kranjska tovarna oljnatih barv, firnežov, lakov in kleja v Ljubljani.
Tisek J. Glasnikovih naslednikov v Ljubljani,
Odgovorni urednik: Svit oslav Breskvar. Izdajatelj: Konzorcij „ Slovenskega Lista