SLOVENSKI Izhaja vsak ponedeljek zjutraj bredntšivo: Hopiiarieva ul. št. O/HI Telefon ši. 3487. interurban 3487 Rokopisi se ne vračajo na 1 Vin, mesečno, če »e sprejema list v upravi, naročnina 4 1i,n, na tlom In po noštl dostavljen Ust 5 Din. Celoletna naroč-nina 5 O um, polletna 2 5 D n. četrtletna 13 Vin. lnseratl po dogovoru V prava: Kopliar/eva ulica šl. ti/U Voštnl ček. račun. Cjubljana 13.179 Tele j on šiev. 2 S 49 Kdo govort resnico? Izrna Litvinova o rusho.potiskih pogajanjih za pakt o nenapadanju Berlin, 3(). avgusta, s. Včeraj se je ustavil v Berlinu sovjetski komisar za zunanje zadeve Litvinov, ki se nahaja na potu v Ženevo. Njegov obisk ni veleoficielen, kakor so bila zadnja potovanja evropskih državnikov po evropskih glavnih mestih. Sicer je zunanji minister dr. Curtius nje- Sovjetski komisar za zunanje zadeve Litvinov v Berlinu. Od leve na desno: nemški poslanik v Moskvi v. Dircksen, Litvinov in njegova soproga. mu na čast priredil zajutrek, vendar pa o razgovoru med obema zunanjima ministroma ni bil izdan noben uradni komunike. Pač pa je Litvinov čutil potrebo, da se izjavi o vprašanju, o katerem je nemško časopisje v zadnjem času največ razpravljalo, če izvzamemo angleško krizo: o vprašanju rusko - poljskega dogovora o nenapadanju. Zato je povabil k sebi časnikarje. Izjave Litvinova o tem vprafianju so bile natančno formulirane. Povedal je še enkrat to, kar je že dan prej poročala ruska brzojavna agencija, dementiral je namreč izjave poljskega in francoskega časopisja. Pri-dejal je še programatičen stavek: »Prepričan sem. da mir in pa medsebojni odnošaji države ur Itodo nič pridobili, ampak nasprotno Ir trpeli, če se resnica obda z meglo in se lansirajo vesti, ki spravljajo javno mnenje v zmedo. V sedanjem trenutku je bolj ko( kdaj potreba jasnosti in tožnosti v karakterizariji odnošajev med posameznimi državami.« 0 zgodovini msko-puljskih pogajanj je Litvinov povedal sledeče: »Avgusta 1926 t. j. natanko pred petimi leti. je sovjetska vlada predlagala poljski vladi, naj bi sklenila pogodbo o nenapadanju in je tudi predložila načrt le pogodbe. Podobne predloge je stavila ruska vlada vsem baltiškim državam. Poljska vlada se je takrat zadržala napram ruskemu predlogu negativno. Sicer ga ni direktno odklonila, vendar pa je stavila pogoje*, ki jih sovjetska vlada nikakor ni mogla sprejeti. Ker je poljska vlada vztrajala na svojih pogojih, so bila pogajanja spomladi leta 1027 prekinjena in se od tedaj niso več obnovila. Vest, dn je sovjetska vlada v oktobru leta 1930 svoj predlog napram Poljski obnovila, je navadna izmišljotina. Sovjetska vlada ni imela nobenega povoda, da bi svoj predlog obnovila, ker poljska vlada ui dala k temu niti najmanjšega povoda. Dokument, ki ga ie pred nekaj dnevi izročil v Moskvi gosp. Patek, je vnovič potrdil negativno stališče poljske vlade napram pogodbi, ker ni samo ponovila starih pogojev, marveč stavila tudi nove. (Kakšni so ti novi pogoji, Litvinov ni povedal.) Ko je gosp. Patek ti dokument izročil, ni stavil predloga za obnov: pogajanj, marveč je pojasnil izrofiterv dokunu' i s tem, da želi rezultate pogajanj iz leta 1920-27 na kratko povzeti. Dan prej, preden je gesp. Patek izročil dokument, je bil pri meni in mi ni niti z besedico omenil nameravano izročitev dokumenta, pravtako ni ničesar govoril o pogodbi o nenapadanju, marveč je le sporočil, da potuje na dopust. Nadalje je Litvinov izjavil, da Rusija samo-posebi umevno želi zboljšanja svojih odnošajev do Poljske, tega pa ni mogoče doseči /. razširjanjem vesti o pogajanjih, ki jih ni. To lahko povzroči samo razburjenje in polemiko, česar se moramo varovati. Prisiljen je to izjaviti ravno v interesu odnošajev med Poljsko unijo in Poljsko. Gospod Litvinov je še dodal, da odnošaji med Poljsko in Sovjetsko unijo nikakor niso bili predmet pogajanj med Rusijo iu drugimi državami. Rusija še nadalje želi skleniti pogodim o nenapadanju z vsemi državami, s katerimi je v neposrednem stiku. Doslej so ru.ske predloge nprejele Nemčija, Turfiia, Litva, Perzija in Afganistan. Rusija upa, da t v najkrajšem rasu videla med temi drinva-nii udi Francijo, kjer pogajanja o pogodbi niso naletela na nobene težave. Svetovna kriza naj bi imela vsaj to dobro poslcdico, da bi vse države sprejele ruske mirovne pogoje. Nato so časnikarji stavili različna vprašanja. Večini vprašanj, posebno kočljivim, se je Litvinov izognil. Smehljal se je In opozoril na besedilo svoje izjave. — Danes je riLska delegacija z Litvi-novim odpotovala dalje proti Ženevi. Šahovski turnir na Bledu Borba poslala srdita - Niemcovič zgubil že tret o partijo Vidmar, Pire in Astaloš remizirali, Kostičeva igra prekinjena Bled, 30. avgusta. Danes je bila nedelja in vrhu tega še krasen dan, toda mojstri so kljub temu ostali v turnirski dvorani, kjer se je vršil resen boj za točke. Prava tornirska borba se je prav za prav začela šele včeraj, danes se je pa z vso svojo srditostjo nadaljevala. Tisti, ki še niso videli turnirja, naj pridejo sedaj pogledat, kaj se pravi boriti se v takem mednarodnem turnirju. Danes je bila končana manjša polovica prvega turnusa blejskega turnirja in številni gledalci so videli ono silo in zagrizenost, ki je značilna za prave turnirske partije. Vsi mojstri so se borili s tako energijo in žilavostjo, da sta padli v prvih petih urah igranja le dve odločitvi, dočim se je v ostalih vršil boj še popoldne. Prva sta končala dr. Tartakower in dr. Astaloš. Astaloš je že imel kmeta več, toda tako slabo pozicijo, da ni mogel misliti na zmago. Partija je ostala remis. Druga odločitev je bila katastrofalna za Ni-^mcovifa. Niemcovič je izgubil že dve partiji — proti Pircu in Kashdanu — tretji poraz pa mu je danes zadal Aljehin. Nerazumljivo je, kaj je z Ni-emeovičem, ki je v zadnjih letih dosegel v različnih turnirjih vendar sijajne uspehe. Sedaj pa je odšel že po šestih poljih trikrat poražen iz turnirske dvorane. Danes se je branil s francosko igro, v kateri je Aljehin v otvoritvi žrtvoval kmeta za napad. Pri tem so dobile Aljehinove figure silno moč in končno je zasedel beli stolp še zadnjo linijo, nakar se je Niemcovič kmalu udal. Zmage v 19 potezah nad svojim glavnim konkurentom najbrže niti Aljehin sam ni pričakoval. Med opoldansko pavzo sta sklenila remis Pire in Maroczj-. Maroczy je na splošno začudenje otvo-■ il damski gambit. Nato je nastal trd boj, toda proti izvrstni obrambi izkušenega Maroczyja Pire ni mogel ničesar opraviti. Partija je bila opoldne prekinjena, nakar sta se sporazumela na reinis. Izredno zanimivo sta se borila Stoltz in dr. Vidmar v damskem gambitu. Stoltz je že dobro stal, toda napravil je napako, nakar mu je Vidmar oslabil rošado. Nato pa je Vidmar slabo igral iu izgubil dva kmeta. Vidmar se je nahajal v slabem položaju. Na zvit način pa je napravil lepo kombinacijo, katero je omogočila slaba pozicija Stoltze-vega kralja, in spravil Stoltza v neugodno pozicijo. Stoltz je moral previdno igrati, da je rešil partijo. Opoldne sta remizirala. Nesrečno se je boril danes Bogoljubov proti Spiclinaumt. Bogoljubov si je zgradil že nekoliko boljšo pozicijo, toda pozneje je pogrešil in izgubil kmeta. Spielmann je dosegel dobljeno končnico, katero je izvrstno igral, in zmagal. Ostali dve partiji danes nista bili končani in se bosta nadaljevali v torek. Flohr je v boljši poziciji proti Kashdanu. dočim ima Kostič proti Col-leju kmeta manj. Flohr bo najbrže dobil, dočim bo Colle težko uveljavil svoje kmete. Stanje po šestem kolu: Aljehin i'A (1), Kash-dan, Spielmann 3'A (1), Bogoljubov 3'A, Astaloš 3, Kostič, Vidmar 2'A (2), Stoltz, Niemcovič, Pire, Maroczy 2'A, Flohr, Tartakovver 1 'A (1), Colle 1 (1). Jutri se odigra sedmo kolo, v katerem nastopijo sledeči pari: Astaloš : Spielmann, Vidmar : Tartakovver, Colle : Stoltz, Niemcovič : Kostič, Pire : Aljehin, Flohr : Maroczy, Bogoljubov ■ Kashdan. Maedonald izključen iz delavske stranke Voldemaras oproščen Kovno, 30. avg. tg. Veleizdajniški proces proti Voldeniarasu in 23 tovarišem je bil danes končan po 13 dnevni razpravi, ki se je vršila za zaprtimi vrati okrožnega sodišča v Kovnu. Sodniki so se 12 ur posvetovali o razsodbi, ki se glasi: Voldemaras in devet soobtoiencev jc bilo zaradi pomanjkanja dokazov oproščenih, II obtožencev pa je bilo obsojenih. Tako sta bila: Vaitikevisln* In 1'upaleitis, ki sta izvršila atentat na notranjega ministra Rusteiko, obsojena na 12, odnosno 15 let težke ječe. Voditelj organizacije »Železni volk Sliesoraitis in drugi obtoženci pn so bili obsojeni vsak na 1 leto zapora, katero kazen pa so t.p presedeli v preiskovalnem zaporu. Iz veselja zarudi oprostitve je Voldemaras objel svojega zagovornika in ga poljuboval, za njim pa tudi nekatere druge soobtožence. Potem pa je pokonci stopajoč zapustil sodno dvorano. Ta razsodba še ne pomeni popolne rehabilitacije Voldemarasa, ker teče proti njemu še več procesov, med njimi proces pred vrhovnim sodiščem v Kovnu zaradi poneverbe državnega denarja. Ker je. bila doba Voldeniarasovega izgona medtem podaljšana, bo moral še nadalje živeti v prognanstvu. Avs(ri'a se izgovarja Dunaj, 30. avgusta. AA. Korbiro poroča: Vest belgrajske >Pravde<: o tem, da avstrijska vlada ne izvaja zadostne kontrole nad vagoni vlakov, ki vozijo v Jugoslavijo, ni točna. Avstrijske državne železnice so po konferenci prizadetih držav v Curihu dne 11. avgust at. 1. že 14. avgusta ukrenile vse potrebno, kakor jo to sklenila omenjena konferenca. Pri tem avstrijske železnice niso čakale na izvršitev obljube jugoslovanskih državnih železnic glede izmene vagonov na meji. Avstrijske državne železnice se strogo drže sprejetih sklepov. Četrtinskn vožnja /.ti udeležence Kraljevega tedna v Ljubljani je dovoljena za vso državo iu sicer od 4. do 10. septembru. Predsednik nemškega katoliškega shodu i Siirn-bergu poslance realnima .1 on s. Zg. Bitnje gori L j u b I j a n a . 30. avgusta. Potniki, ki so se pripeljali z nocojšnjim gorenjskim vlakom, so pripovedovali, da gori vas Zgornje Hitnjc pri Kranju. OI> času, ko je vozil vlak tam mirne (po N zvečer), jc bilo v plamenih ie okrog 10 hiš. Podrobnosti n požaru nismo mogli zvedeti, ker telefonska urada tako v Kranju kakor tudi v Str.uiscu radi pozne ure nista bila več odprta. MouMn obsodbo Rim. 30. avg. s. Dne 1. septembra bo fašistično izredno sodišče zii varnost države začelo razpravljati o znani aferi belgijskega profesorja Moulina. Kakor znano, je bil KI. aprila Moulin. profesor literature nn liceju v Bruslju, aretiran v Milanu v trenutku, ko je hotel zopet zapustiti Italijo. Sednj objavljena obtožnica ga močno obremenjuje. Očita mu, da je prišel v Italijo samo za to, da bi deloval kot odposlanec skupine italijanskih bežen-cev. Bil je v ozki zvezi z znanim prolifnšistom Bns-sanesijeni, ki je z letala metal v Milan oklice. Prinesel je pisma protifašističnim revolucionarjem, vtihotapil v kovčku z dvojnim dnom propagandni materijal in imel nalogo, da poroča o legi letališč, vojašnic in drugih javnih poslopij. Pri njem so baje našli tozadevne risbe in zapiske o gospodarskem položaju. Neko pismo, naslovljeno na Bassanesija — trdi obtožnica — je vsebovalo celo risbe o legi Musso-linijevega stanovanja. Iz tega sklepajo, da so bili nameravani teroristični atentati. Moulin je baje priznal, da je pismo nn Bassanesija napisal Fossati, njegov soobloženec, ki je že prej od italijanskih bežencev dobil naročila za atentate. Prav tako je Moulin baje priznal, dn je kovčeg z dvojnim dnom, v katerem je prinesel propagandni materijal, last Bassanesija. Z Moulinom, ki je pred tremi leti študiral v Bologni in zato Italijo že od prej dobro poznal, se bodo zagovarjali še štirje drugi obtoženci, ki so bili aretirani v zvezi z odkritjem te afere. Vsem obtožencem so vsaj to dovolili, da si sami izbero svoje zagovornike. To je pred kratkim zahtevala vloga, ki so jo poslali intelektualci iz različnih dežel. Za Moulinov proces vlada veliko zanimanje. Ta slučaj je bil tudi povod interpelaciji v italijanski zbornici zaradi protifašističnih demonstracij belgijskih dijakov v Bruslju. Kazni, ki jih določajo v po*tev prihajajoči paragrafi, so zelo težke. London, 30. avg. j. Včeraj se je sestal izvr-Silni odbor delavske stranke za volilni okraj Sea-ham Harbour, katerega zastopa MacDonald v spodnji zbornici. Na tem sestanku je odbor oficijelno zaprosil MacDonalila, naj izstopi iz volilne skupine delavske stranke za Seaham Harbour. Izvršilni odbor se je na seji bavil z MacDonaldovim zadržanjem med politično krizo in z njegovim vstopom v novi kabinet. Tudi pismo, ki ga je naslovil MacDonald na predsednika izvršilnega odbora, ni moglo preprečiti MacDonaldove izključitve. MacDonald je v pismu nazorno orisal resnost finančne krize, ki bi bila vrgla angleško industrijo v kaos, Se bi se takoj ne ukrenili potrebni koraki za sanacijo in če se ne bi pokazalo, da pri tej krizi trpe največ ravno delavci in brezposelni. Na koncu pisma izjavlja MacDonald, da se čuti vezanega na vsak sklep izvršilnega odbora. Z izključitvijo iz delavske stranke volilnega okraja Seaham Haliour je MacDonald izgubil najbolj sigurni volivni okraj delavske stranke. Pri zai Umor poljskega poslanca njih volitvah je bil MacDonald izvoljen tam z večino 28.794 glasov. V slučaju, da pri prihodnjih volitvoh ne bo noben drug volivni okraj zahteval MacDonaldove kandidature, ne bo več prišel v spodnjo zbornico kot član delavske stranko. Tudi krajevna skupina delavske stranke v londonskem predmestju Rampstead, kateri je MacDonald že več let pripadal, ker je njegovo stanovanje v dotičnem okraju, je včeraj črtala MacDo-nalda s svoje članske liste. V političnih krogih je seveda izključitev Mac-Donalda iz teh krajevnih skupin delavske stranke vzbudila precej praliu in z napetostjo pričakujejo, kaj bo MacDonald sedaj napravil. Za najbolj verjetno smatrajo, da se bo MacDonald prav tako kakor Snowden povsem odtegnil parlamentarnemu življenju. Pridobivajte novih naročnikovi Varšava, 30. avg. tg. Včeraj je bil v vzhodno-galicijskem kopališču Truskaviecu izvržen umor, ki bo morda že itak zelo napete odnošaje med Poljaki in Ukrajinci popolnoma zastrupil. Poljski poslanec Holuvko, ki spada v tabor Pilsudskega in med odlične poljske notranje politike, je bil umor-i jen v postelji, ko sta se dva mlada moška splazila v njegovo spalnico in ga umorila z nožem in tremi streli. Dasi so umor takoj odkrili, sta morilca ponoči v dežju ušla. Oblasti so takoj odredile, da nc sme nihče zapustiti mesta in so prepovedale vsakršen promet z vozmi. Vendar morilcev niso našli. Poljski listi so prepričani, da so umor izvršili Ukrajinci. Holuvko je stremel z.a tem, da bi se dosegla poljsko-ukrajinska obravnava in je pri toz.adevnih pogajanjih, ki so se vršila pred nekaterimi meseci, igral prvo vlogo. Pogajanja so se takrat razbila, ker je Holuvko zahteval, da Ukrajinci umaknejo svoje pritožbe v Ženevi. Ukrajinci 90 odgovorili, da svojih pritožb v Ženevi že radi tega ne morejo umakniti, ker tudi ni mogoče, da se napravi ne-storjena »akcija pacifiranja«, ki so jo uvedle poljske oblasti. Holuvko je igra! zelo markantno vlogu tudi kot diplomat v vzhodnem oddelku zunanjega ministrstva. Njegova smrt pomeni z.a vladni tabor posebno težko izgubo. Notranje političnih posledic tega atentata še ni mogoče razvideti. Angleški glavni delegat za Ženevo Yi..cNa velesejem gremo! Oni srečni namreč, ki so bili žc v soboto nekaj posebnega, so raztrosili vest, da je letošnji jesenski velesejem nekaj posebnega, prosimo, ampak res nekaj posebnega! Ste že slišali, da kaj takega Ljubljana še ni videla? To se pa res splača pogledati. Tako iu podobno so šle govorice po mestu. Ste že videli kdaj Kamnik, sedaj si ga lahko ogledate v Ljubljani? Pa Cerkniško jezero, pa zemljevid, na katerem gore lučko in kažejo, koliko elektraren je v deželi? In vso drugo! Seveda je težko človeku, da bi se odločil in bi pošteno povedal, kaj mu je na velesejmu najbolj všeč. Grd požrešnež iu uiaterijalist je dejal, da je. tujsko-prometna razstava prav lepa reč, ampak Javornikove klobase so pa nadvse. Drugi jo zopet dajal prednost plzenskemu pivu. Ampak zaradi tega in drugih dobrih reči, ki jih velesejem nudi tudi želodcu, ui bila prirejena letošnja razstava. To so tudi razumele velike množice, ki so danes ves dan napolnjevale vetesejemsko razstavišče ter občudovale posameznne dele razstave. V nekaterih paviljonih je bila prava gnječa iu človek jo včasih prav težko prišel do kakšnega razstavljenega predmeta. Dren je bil največji seveda v tujsko prometnem paviljonu in je vsaka razstavljena diorania, vsak predmet izzval splošno občudovanje in navdušenje. Starejši so strokovnjaško razpravljali o tujskem prometu, o lepoti krajev in o pomenu te razstave. Ženske iu mladina so se navduševali nad idiličuostjo razstavljenih krajev ia mest. Svoje stališče pa so imeli najmlajši, ki so vzklikali ves čas samega presenečenja in si kar niso dali dopovedati, da to niso uobene igračke, ki bi jih najraje odnesli domov, temveč prav resne reči. Interes je bil za vse paviljone enako velik, "elo v takih paviljonih, kjer so morali obiskovalci plačevati posebno vstopnino, so se obiskovalci včasih prav drenjali. Tako so naše ženske, pa tudi kakšen zvedav moški je bil vmes, ves dan oblegale paviljon z gospodinjsko razstavo. Več tisoč obiskovalk in obiskovalcev si je to razstavo ogledalo. Mnogo občinstva je privabila tudi higienska razstava, da pa jo bila kmetijska razstava, kjer niti vstopnine ni bilo plačevati, ves čas polna, je samo ob sebi umevno. Paviljona Ljubljane in Maribora sta bila vedno polna. Pozornost vzbuja originalni zemljevid, star 60 let, ki predvideva razdelitev Avstrije in Turčije med nasledstvene države, tako, kakor se jc v glavnem pol stoletja pozneje ludi zgodilo, le da sla Češka in Poljska samostojni državi, medtem ko ju ta zemljevid predvideva kot skupno državo. Tudi Avstrija je samo-»tojna država in ui priključena Nemčiji. Ta zemljevid je najboljši dokaz, da so razsodni ljudje žo 8,:prejšnjem stoletju predvidevali razpad Avstro-'Jgrske in da se bo Turčija umaknila v Malo Azijo. Tekma harmonikarjev Letošnjega tekmovanja harmonikarjev se je udeležilo približno 70 tekmovalcev raznih skupin. Letos smo opazili sicer manjše število tekmovalcev, bi so pa bili kvalitativno boljši in izbrauejši od onih v preteklih letih. Napredek se pozna pri jirav vseb skupinah, posebno pa je zabeležiti razveseljiv napredek pri mladinski skupini. Predsednik dr. Karliu jc po lepem nagovoru na udeležence 'azdelil krasna darila naslednjim tekmovalcem: V diatoničui lažji skupini l. darilo Flis Josip — harmonika. 11. darilo Lovšin Alojzij — žepna ura. 111. darilo Jankovič Alojz — aktovko. V diatoničui težji skupini: I. darilo Mavrič Andrej — harmoniko. II. darilo KokalJ Alojz — žepno uro. III. darilo Pristavec Franc — aktovko. V kroniatični lažji skupini: I. darilo Jelnikar Ivan — zapestno uro. II. darilo Frank Matevž — zapestno uro. V kroniatični težji skupini: I. darilo Kovač Edvard — jedilni servis. II. darilo Samec Rudolf — zapestno uro. V mladinski skupini: I. darilo Mlheu Josip — harmoniko. II. darilo Poljak Dušan — harmoniko. lil. darilo Pograjšek Martin — aktovko. V ansamblih: Magistrov kvartet I. priznanje in Kmečka ohcetna godba (kvartet) II. priznanje. Vrednost razdeljenih daril je znašala circa 10.000 Din. Vsi nagrajenci iu ostali tekmovalci, ki so bili pripuščeni k nagradnemu tekmovanju, dobe naknadno tudi še lepe diplome. Po cenitvi velesejma jo bilo včeraj približno 5000 obiskovalcev, danes pa 12.000. Za tako visoko številko v mesecu je to vsekakor krasen uspeh jesenske razstave. Perutninarska razstava Perutninarska r. z. z o. z., leto? novo ustanovljena zadruga, je s pomočjo ministrstva za kmetijstvo, kr. banske uprave za Dravsko banovino in odseka za perutninarstvo Kmetijske družbe priredila perulninarsko razstavo. Letošnja razstava ni bila zamišljena kot samostojna razstava, temveč le v okviru kmetijske razstave in je zaradi tega prirejena v maleui obsegu, vzlic temu pa je razstava kot poučna zelo lepo uspela. Z ozirom na omejen prostor so letos razstavljene skoraj samo živali štajerske pasme, in to samo prvovrstne od najboljših rejcev. S L nagrado so bile nagrajene: Štajerske kokoši gospoda Josipa Glančnika, Pragersko; gospoda Alojzija Slaviča, Banovci, p. Križevci; in Kmetijske šole na Grmu. Pllmetke gospoda Andreja Jenka, St. Vid pri Stični. Rbode Island kokoši gospoda Franca Fabjančiča, Birčna vas; in gospoda Jaka Seher-ja, Višnja gora. Hamburški Silberlack gospoda Dolfe Rohrnianna, Kranj. Od teh kokoši moramo posebno pohvaliti Olančntkove, ki očividno dokazujejo, kako so poveča gaiotreuo rojo, nesnost kokoši. Mlade jarčko Kmetijske šole na Grmu, ki so bile izvaljeue marca meseca tega leta v Zadružni valilnici, nam kažejo lep tip štajerske pasme novega jugoslovanskega slandarta, ki je bil določen na lanski anketi v Celju. Z II. nagrado so bile nagrajene štajerske kokoši: Baron Twickel-novo oskrbništvo, Maribor; Margarete Kuhn-Tausch, Ruzvanje; Fran Novak, Notranjo gorice; Leonišče, Ljubljana. Bele štajerske gospoda Josipa Klemenčiča, Ljubljana. Skoraj vso ostale kokoši so bilo nagrajene s III. nagrado ali s pohvalo. V splošnem so letos razstavljene živali samo prvovrstne in se pozdravlja prav posebno, da je reja perutnine v naši banovini tako napredovala. Razstavljen^ so tudi jajca in lo v pakovanju za izvoz iu poleg lega tudi šo najrazličnejšo konzerviranje jajc. Razstavni odbor, ki ga sestavljajo sledeči gospodje in dame: Predsednik Klemenčlč, Ljubljana; Žeja, Višnja gora; Kafol, Ljubljana; gospa Cerne-tova, Ljubljana, je priredil perutniuarsko razstavo z velikim razumevanjem in Ijubeznilo in kaže danes že na prav lepe uspehe smotrenega izboljšava-nja posameznih pasem. NEDELJSKI ŠPORT Umetniška razstava Kluba umetnic v' Ljubljana, 30. avgusta. Likovne umetnice, združene v Klubu umel-.1 ie, so danes priredile v Ljubljani, v Jakopičevem paviljonu, veliko iu bogato razstavo, ki je po svojem obsegu in po umetniški kvaliteti razstavljenih del resnično reprezentantivna za slikarlce vse Jugoslavije. Saj so razstavile skoraj vse umetnice, ki jih poznamo že od poprej, poleg njih pa so razstavile tudi nekatere umetnice, ki pomenjajo za javnost nova imena, a tudi te so se nam predstavile povsem častno. Slovesna otvoritev umetniške razstavo se jo izvršila danes ob 11. K otvoritvi je prišlo mnogo odličnih povabljencev, med temi podban dr. Pirkmajer in še muogi drugi Zbrano gosto je. v imenu kluba umetnic po-»Jravila najprej gospa Anica Zupancc-Sodnik, za njo pa je povzela besedo pokroviteljica razstave gospa Franja Tavčarjeva, ki je naglašala delo ženske na umetniškem polju. Po nagovorih so si gostje ogledali razstavo. Žena ne ljubi ekstremov, vsaj uormalno jc lako. Tudi v umetnosti jc tako. Zato na tej razstavi zaman iščeš bogve kakšnih novotarij, če ti je sploh kaj zanje. Prav vse umetnice, ki tu razstavljajo, hodijo s svojim umetniškim izrazom lo po starih solidnih in že dognanih potih. Če izvzamemo kvečjemu Maro Jeraj-Kraljevo in Miro Pregljevo, se nobeni umetnici ne pozna, da bi krčevito iskala novih načinov izražanja. Ni pa jim šteti to v minus, zakaj tem močnejše je pri njih hotenje, da vsaka svoj lastni že doguaui izraz poglobi. Pa uiti med dvema tečajema razstave, to je med deli Mare Jeraj-Kraljeve in med deli Ivane Kobilce, ki so v paviljonu tudi tako razstavljena, da so med njimi dela vseh ostalih umetnic, ui tako velikanskega in nepremostljivega prepada, kakor smo lo navajeni, kadar lo razstavljajo moški umetniki. Tudi med izrazom in tehniko teh dveh časovno iu stilno ločeuih umetnic, jc vendar nekaj sorodnosti in bi obiskovalec verjel, da obstoja en odtenek sorodnosti med vsemi individualnostmi razstavlja-jočlli umetnic. Skupno razstavlja 19 umetnic iz vse države. Dela pokojne Ivane Kobilco so značilna po solid-nostl svoje tehnike, kakor jo je imela pač vsa umetniška generacija tedaj, ko se je umetnost prijela poslavljati od realizma iu že prihajati k impresionizmu. Tako portret, kakor tudi tri cvetlična Mhožitja. govore razločno, kako zelo je ta velika slovonska umetnica obvladala detajl in ccloto. Dela Anice Zupanec-Sodnikove govore predvsem, da umotntca skrbno opazuje ter dn daje prednost študiji pred dojmom. Zato sta njuni ttho-Eitji narodnih noš močnejši deli, kakor pa njeni portreti. Pretežno miselna, razumska nota se pozna tudi M&ri Jeraj-Kraljevi. Razstavljena tri dela na svili so daleč od dekorutivnosli in bližja poeziji. Ekspresionistično dojemanje barv in pa smisel za celoto skupin odlikujeta dve umetnici: Miro Pregljevo in Edo Piščančevo. Od hrvatskih umetnic so zanimivi dalmatinski motivi Zauaide Bandurjeve, folkloristični motivi Zoe Alačevič-Boreljeve, nekoliko že starinska, a solidna tehnika Line Virant-Cručičeve, dobri portreti Kete Gattln-Dujšinove, medtem ko so njeni pejsaži manj značilni. Rene Dufour-Gorjupova je razstavila 2 fini radirauki in troje olj. Motiva iz Kostanjevice sta zelo posrečena. Dorotea Hauserjeva je razstavila več skrbno izdelanih miniatur na slonovi kosti in ploščicah. Sriča Zdenka Ostovič-Pexidr je razstavila četvero olj. Skrbno opazovanje in enostavnost tehniko jo odlikujejo. Elza Rechnitzeva prepričuje s cvetličnimi tihožitji, prejsaž pa je neizrazit. Dobre pejsaže pa ima Nasta Rojčeva, prav tako smo spoznali Terezijo šandorjevo kot veliko iu močno umetnico, ki občuti zelo intimno naravo. | Avgusta in Henrika Šautel sla znani in žo dolgo priznani umetnici. Način prve spominja včasih na Kobilčevo, medlem ko druga ljubi svetlejše barvo in minucijoznost detajla. Vsa razstava napravi ua obiskovalca močan vtis. Vse umetnico se odlikujejo po resnem pojmovanju umetnosti in so prav daleč od riskantne-ga eksperimentiranja. Ni opazili kompromisov občinstvu na ljubo temveč so umetnice pokazale, da njihova razstavljena dela resnično odgovarjajo njihovi individualnosti. To pa je prvi pogoj za vsako umetnino. V hrupu teh dni je reprezentativna razstava jugoslovanskih umetnic v Jakopičevem paviljonu resnično kraj, kamor sc zateče človek, če ljubi pravo lepoto in globino duše. Rogaška slatina V ponedeljek 31. avgusta nastopi v kino-dvorani gosp. Vukašin Bivolarevič, član belgraj-skega gledališča v monolognem komadu >doj v občinstvu razpršil vse dvome v njihove i..iožnosti in so fantje pokazali res čudovito spretno^ in neverjetno znanje. Občinstvo jim posveča vse svoje simpatije. Kljub živahnosti, ki je zavladala v Ljubljani, pa ni v mestu nobenega nereda. Večjih tatvin, vlomov in drugih zločinov, hvala Bogu, ni in tudi večja nesreča se ni nobena danes v mestu pripetila. Pač pa so v bolnišnico sprejeli dva ponesrečenca z dežele. Prvi je 26-letni Jožo Meden, sin posestnika z Begunj pri Cerknici. Ta je danc3 dopoldne padel pri Brezovici z motocikla in se precej potolkel. — Drugi ponesrečence- je 5-lctni Srečko Vrečko, sinček ključavničarja iz Rajhen-burga. Malček se je med igro dregnil z žico v levo oko. Stanje Juhanta, ki se je ponesrečil na kamniški železnici, o čemer je poročal že »Slovenec«, je slejkoprej neizpremenjeno resno. Avtobusni promet na Dunatehi cesti Splošna maloželezniška družba sporoča, da bo s 1. septembrom t. 1. zgostila avtobusni promet na progi od kavarne Evrope do »Stadiona« oziroma do železniškega prelaza na Dunajski cesti (ob Posavski ulici) tako, da bodo vozili avtobusi na tem delu Dunajske ceste vsake četrt ure, oziroma ob uajprometnejših urah celo vsakih 7 minut. Točen vozni red je nabit ua vseh postajališčih. Vozni rod na Ježico oziroma Črnuče ostane nespremenjen. Obenem z zgostitvijo prometa je družba znižala tudi ceno, in sicer tako, da se plača v delavnikih za vožnjo od kavarno Evropo do železniškega prelaza ob Posavski ulici 1 Din, dočim ostanejo ceno za ostalo progo in ob nedeljah in praznikih nespremenjene. obvladajo žoge. To so pa pr\i predpogoji za \\.it« p-polo. Imeli so sedaj priliko \idcti, kaj jim manjka, treba še trenirati, pa bo šlo. * Belgrad, 30. avg. Jugoslavija llunuaria 0:3 (3:3) Mariborski šport SK ŽELEZNIČAR : 1'ARKKLl ll (Gradec) (i::i (5:1) Maribor 30. avgusta. Železničarji so pričeli tekmo s peklenskim tempom. Kakor skoraj vedno, bi to postalo /,:i njo v drugem polčasu skoraj usodepolno. Gostjo v prvem polčasu niso mogli parirali gostim napadom Železničarjev. Ako napadalni triu Železničarju no bi bil premehak, bi j.o v začetku tekme s -delo precej golov v mreži gostov. V splošnem pa so Železničarji igrali prav dobro iu je \ momentih mnšinerija funkcijonirala izborno. V drugem polčasu pa je večinoma imel Parkklub igro \ rokah. Moštvi sla nastopili v postavah: Železničar: Mahajo. Konrad, Bauer, Konjak, Urbančič, Antolič, Batni k, Konrad II. Efferl, Paul in, Petdirek. P a r k k 1 u b : Krušič, Seliuch. Prem, Pun-cer, \Volf, Kunej, Engl, Maier, Ofner. Ilofer, Miiller. Železničar jo imel svojo glavno moč v napadu. Povezanost pred poedinimi deli jo trpela radi šibko igro krilcev. Branilca sla bila no.-igurna. Dobro polovico igre je inoMvo diktiralo tempo ter stil in je napravilo z odločnejšim stnrlom mnogo boljši v I is od nasprotnika, ludi tehnično ie moštvo nadkriljevalo goste. Pri Parkklubu io dobro delala obramba in napadalni Irio. krilci lo deloma. Vratar je bil na momente precej zaposlen in je rešil svojo nalogo U- deloma zadovoljivo, včasih mu jo morala priskočili sreča na pomoč. V >vnjl celoti moštvo ni pokazalo nič posebnega. Rezultat odgovarja poteku igre. Sodil jo g Nemct dobro. liakoah, lirai : SK Rapid. Maribor ."> ■ j t* : 2). Kolesarska dirka v Kran:tu Novoustanovljena sekcija Ilirija v Kranju jo priredila včeraj na progi K rnnj-Ti žič-Kranj svojo prvo klubsko in obenem tudi medklubskn dirko. Proga jo bila dolga 30 km. V klubski dirki, v kateri jo startalo S tekmovalcev, so prispeli na cilj: I. Kuilan o,": 1 ">:4, 2. Jorač 05:15:8, 3. Grabrič 53:55>. V medklubkl dirki pa ji' prvi prispel na cilj Valant (Ilirija) .">1 min.; 2. KriKič (Primorje) 51:00:2; 3. Oblik (Kol. I,al.) 31:O>:0. Mariborska nedelja Maribor, :W. avgusta. Tako je bilo, da --o lastavičke nizko letalo in da mnogi niso vedeli, kaj bi z nedeljskimi načrti. Prav nič čudno, da so Mariborčani v svoji pretežni večini ostali v Mariboru. To se je poznalo po napolnjenih cerkvah, živahnosti prometa na trgu in drugod. Pridržulu je v mestu Mariborčane tudi današnja slovesnost v proslavo 60 letnico obstoja mariborskega gasilnega in reševalnega oddelka, o čemer poročamo na drugem mestu. Ravno tako jo Se v razgovorih in ugibanjih živel spomin na zločin v Gačniku, ki jo povzročil zlasti med okoliškim prebivalstvom veliko vznemirjenje. Mladina pu je imela svojo posebno pažnjo: ogledovala si je dopoldne in popoldne razstavljeno brezmo torno letulo v telovadnici deško meščanske šole, delo tehnikov' Cijana in llumeka. Razstavo brez-motornegn letala, o katerem smo pred dnevi poročali, jo v soboto popoldne otvoril s prisrčnim nagovorom ravnatelj dr. TominŠck, predsednik mariborskih >NaSih kril . Posebno veliko Mariborčanov je Slo danes k Sv. Martinu, odkoder so so poslali k Sv. Barbari, kjer se je danes ua slovesen in tradicionalen način obhajalo žeguunje. V Boču Slov. 60 pri Selnici ob Dravi nad Mariborom bi bilo skoraj prišlo danes popoldne do usodno nesreče. -10 letni posestnik Ludovik Go-niilnik se je bil s svojo ženo prišedai domov z lova nekaj sporekel, ter v trenutku afekta udaril z lovsko puško, ki jo je imel v rokah, po tleh. Pri tem jo docela pozabil, da je puška nabita. Pri udarcu se je sprožila in je šel strel Gomilniku naravnost v trebuh. Poškodba je zelo težka in so Gomilnika pripeljali v splošno bolnišnico. Njegovo stanje jo resno. SSK Maraton. V ponedeljek ob 20 soja upravnega odbora. Zaradi važnosti dnevnega reda je udeležba za vso odbornike strogo obvezna. Mladi ljudje umirajo. Umrl jo v splošni bolnišnici tesar Franc Santl iz Sv. Jakoba. Pokopali ga bodo v ponedeljek ob pol 10 iz mrtvašnice na magdalensko pokopališče. — Na Ruški cesti jo umrla 18 letna šivilja Ljudmila Otrokar; pogreb bo v torek ob pol 16 iz mrtvašnice na magdalensko pokopališče. Rajnkima svetita večna luč, žalujočim naše globoko sožalje! Javnovarnoslne bukve ne vsebujejo danes ničesar posebnega; suho stoji tam notri: tri aretacije in 25 prijav zaradi raznih običajnih prestopkov. Prvovrstno volneno pletenino prodam po nizki ceni. Verhovc Rozina, pletarna, Zidani most. /l .t.V AZMAN naznanja v svojem kakor v imenu žene NEMCE in otrok IM \LIJE ANE, FTtANClKE, GABRIJELA iu M.MUCE vsem sorodnikom, znancem in prijateljem tužno vest, da nam je naša dobra mamica, slara mamica, gospa Terezija Ažman dne 30. avgusta v 82. letu svoje dobe po težki, dolgi bolezni, providena s tolažili svete vere, boguvdano umrla. Togreb drage pokojuice se bo vršil v torek 1. septembra ob 10 dopoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Lescah. Hraše pri Lescah, dne 30. avgusta 1931. RODBINI AŽMAN-SOKLIč in ostalo sorodstvo. Pustolovsko življenje novega angl. zunanjega ministra Življenjska zgodba novega angleškega zunanjega ministra lorda Rendingn sliči napetemu pustolovskemu romanu. Svojo življenjsko pot je začel kol navaden Rufus Isaacs, najmlajši sin angleškega brodnika, danes pa je zunanji minister največje države sveta, potem ko je prehodil vso pot: baronet, baron, grof, lord in markis. Rufus Isaaes se je rodil 18ti0 v Londonu in ,e obiskoval šolo v Bruslju in Hannovru. Učitelji so svetovali staršem, naj ga šolajo za advokata. Mati pa se je navduševala za uradniško karijero. Toda ne eno ne drugo ni navdušilo mladega moža. Dejal je: »Če bom advokat ali sodnik, ne bom nič pridobil, ampak samo izgubil mnogo časa.' Rufus je rajše boksal in si je na ta način hotel zagotoviti ime. Toda starši s tem nikakor niso bili zadovoljni in so sklenili, poslati Rufa nu potovanje okrog sveta. Lepega jutra ga je oče poklical v svojo pisarno in mu naznanil, naj takoj nastopi službo mornarskega vajenca na prekooceanskem parniku. Rufus se je ukazu na videz pokoril, toda ko je parnik dospel v Rio de Janeiro, je izginil s krova. 17 let je bil šele star in si je hotel že sam služiti kruh. V nekem gledališču je dobil službo vratarja. Toda po nekaj mesecih so ga starši .nasledili in romal je domov. To pot se je materi posrečilo pregovoriti ga, da bo postal advokat. Trde brazilijanske izkušnje so mladega Rufusa izpremenile v moža in udal se je v svojo usodo. Pravo je srečno končal in kmalu postal eden najboljših londonskih odvetnikov. Kmalu je zaslužil '20.000 funtov šterlingov na leto. Dobil je svileno togo in postal kraljevski justični svetnik. Kraljica Viktorija ga je kmalu imenovala za generalnega advokata. Ko je bil star 44 let, je bil Rufus Isaacs prvi? izvoljen v volivnem okrniu Reading kot kandidat liberalne stranke za spodnjo zbornico. Njegovi parlamentarni govori so se odlikovali po posebni eleganci in ostrem, logičnem načinu izražanja. Leta 1910 je dobil plemiški naslov. V predvojnem kabinetu Asquitha je bil pravosodni minister. Med vojno je šel lord Reading kot izredni poslanik angleškega kralja v VVashington, kjer je z uspehom zaključil pogajanja z ameriško vlado glede posojila. Po vojni mu je njegov prijatelj Lloyd George ponudil visoko mesto indijskega podkralja. Po dolgem obotavljanju je lord Reading sprejel ponudbo. V Indiji je zopet dokazal svjoe velike diplomatske zmožnosti Ko je pretekla njegova službena doba, se je vrnil v London, kjer ga je ljudstvo burno pozdravilo. 66 let je bil star takrat in zdelo se je, da je dosegel vrhunec svoje knrijere in da ima pravico v miru preživeti zaton svojega življenja. Toda v Angliji, kakor znano, ni redek slučaj, da na odgovorna politična mesta pokličejo preizkušene starce. Tako se je zgodilo tudi z lordom Readingom, ki je danes v 71 letu svoje starosti in je Nestor novega angleškega kabineta. Orientalske tajne družbe Zveza belih lilij - Perzijski levi - Sinodi Eblisa V bližnjem in daljnem Orijentu, v Turčiji, Turkestanu, Perziji, Indiji in na Kitajskem obstoja mnogo tajnih organizacij, navadno zločinske irrste, ki pogosto strahujejo cele dežele. Te organizacije vodijo možje, ki jim služi življenje samo v to, da zadoste svojemu nebrzdanemu zločinskemu poželjenju. Družbe so znane le malo Evropejcem — niti tistim ne, ki bivajo v dotični deželi. Njih notranji ustroj je tako tajinstven, da se ne da primerjati niti s srednjeveškimi evropskimi organizacijami. Ne obstojajo pa v Orijentu samo zločinske tajne družbe. So tudi lake, ki so si za svoj cilj postavile izvršitev kakšne višje, bodisi politične ali socijalne naloge, čeprav se v dosego svojega cilja poslužujejo skoro izključno le zločinskih sredstev. Tajne družbe Indije so v resnici mnogo močnejše kakor pa oficielne politične stranke. Pred kratkim so zasledili v Dacci v Bengatiji glavni štab ene izmed najbolj delnvnih tajnih družb Indije. Delokrog omenjene družbe je bil omejen samo na Hinde, dočim Mohamedancev sploh niso sprejemali kot člane. Njene metode so povsem slične metodam stare predrevolucijonarne nihili-stične dobe. Družba ima v vsaki hindski vasi svojega zastopnika. Zanimiv je obred pri sprejemu novega člana v lo družbo. V posodo, ki je napolnjena z oljem, vržejo nekaj srebrnih novcev; v to tekočino pa potem pomočijo lepo dišečo pasto, s katero si kandidatje namažejo oči, ušesa in nos. Nato pa to pasto izoblikujejo v kroglice, ki jih nataknejo ia konico bodala. S tem prisežejo molčečnost in pa da bodo zvesto izpolnjevali vsa povelja voditeljev. Tajne družbe Kitajske so precej starejše kakor indijske. Večina njih izvira že iz 17. stoletja. Njihov cilj je bil pregnati dinastijo Mandžu. Toda iz tega političnega naziranja se je kmalu razvila ideja, naj bi se iz dežele izgnali prav vsi tujci. Na tisoče banditov in drugih zločincev se je po-služilo te organizacije in so kmalu naredili iz nje gnezdo roparjev in morilcev. Najprej se je nn Kitajskem pojavila organizacija, ki se je imenovala »Zveza belih lilij« in je delovala proti tartarskemu gospodslvu. Uspeha pa ni imela bogvekaj. Šele ko se je združila s »Čudovito zvezo«, je dosegla pomembnejše uspehe. •»Čudovita zveza« se je pozneje še enkrat pojavila sama, toda morala je zopet kmalu prenehati, ker je bilo veliko število njenih voditeljev zaporedoma obglavljenih. Na njeno mesto je stopila »Družina nebeške kraljice«, ki se je počasi razvila v veliko »Hung-tigo«. »Hung« pomeni kitajsko reka; s tem nazivom hoče povedati, da bo preplavila vso kitajsko zemljo. »Hung-liga« je razdeljena v lože. Ima svoja ložna poslopja, ki so zgrajena natančno v četverokotniku, od katerega je vsaka stranica obrnjena proti svoji strani neba. Vsak na novo vstopivši član mora najprej položiti prisego v »dvorani zvestobe in vdanosti«. Ko vstopi kandidat v dvorano, dvignejo vsi člani meče nad njegovo glavo in on mora stopati ves čas, ko gre po dvorani, pod ostrimi konicami mečev. Nato mu odrežejo kito, nakar si kandidat umije obraz in obleče dolgo, belo obleko. Na noge mu nataknejo slamnate copate. Nato ga peljejo k oltarju, kjer daruje nekaj svežnjev slame. Nato pa prižgo rdečo svečo. Vsi navzoči molijo in izpijojo tri kozarce vina. Nato prižgo luči, katerih vsaka ima svoj pomen. Ko zagore te luči s polno svetlobo, se vsak član zabode z bodalom v konico prsta. Kri vseh prestrežejo v skodelico, katero mora kandidat izpiti. Nato pa mora zaklati belega petelina, s tem da mu odseka glavo, kar pomeni, da ga čaka prav taka smrt, če bo izdal kako tajnost družbe. V Perziji obstoji tajna družba, ki nosi bobneči naslov »Perzijski levi«. Levi so ena najstarejših tajnih organizacij Perzije in so razširjeni po vsej deželi. Organizacija ima v svojem programu samo zločine, ki jih izvede vse do zadnjega na pristen orijentalski način. Po temnih ulicah Teherana slede člani te družbe svoji žrtvi s tihimi koraki panterja. Kar naenkrat se začuje pritajen žvižg in v naslednjem trenutku se ovije okrog vratu žrtve dolg kos močnega platna. Par obupnih poskusov žrtve in — umor je izvršen. Levi izvrše vse svoje zločine v nekem omamnem stanju, potem ko so izpili gotovo količino hašiša (orijentalski strup, ki ima to lastnost, da človeka spravi v stanje, v katerem si poželi zločina). Vsakemu na novo vstopivšemu članu dado levi piti hašiš. S tem dosežejo, da je novi član takoj pripravljen moriti in uničevati ter sploh izvrševati vse ukaze, ki mu jih nalože voditelji. V vsakem obmejnem perzijskem mestu ima družba svojega zastopnika, ki ima nalogo loviti mlade ljudi za organizacijo. S pomočjo raznih omamljivih pijač in s prebrisanim prigovarjanjem se jim skoro vedno posreči doseči svoj cilj. Z nekim ritualnim misticizmom razbičajo ljudi do psevdoverske blaznosti, v kateri so pripravljeni moriti in terorizirati. Levi izvedejo vse svoje zločine na silno tajinstven način. Med drugim jim pripisujejo tudi lastnost, da se znajo napraviti nevidne. Kakor sami trdijo, dosežejo to s pomočjo neke zeli, katero zmeljejo in pomešajo s špiritom in netopirjevo krvjo. Pripisujejo jim tudi, da poznajo postopek, s pomočjo katerega izpremene trde moške poteze v mehke ženske poteze in obratno. O njih gre tudi glas, da lahko mesec dni vzdrže brez navadne hrane in uživajo v tem času le neko snov v silno majhnih količinah. Med seboj se poslužujejo tajne govorice z raznimi gibi telesa. V Turkestanu obstoji tajna organizacija z imenom »Sinovi Eblisa,'. Eblis je orijentalsko ime za satana in Ii njegovi sinovi povsem zaslužijo ime, ki so si ga nadeli. Organizacija je novejšega izvora in obstoji iz samih obupanih elementov, ki se ne boje nobene nevarnosti. Med drugim taje molia-medansko vero in veljajo v očeh dobrih mohame- dancev za izvržke človeštva. Obožavajo hudiča in smatrajo vse dobro za slabo, vse slabo pa za dobro. »Satanovi sinovi« izvršujejo same zločine: morijo derviše in požigajo mošeje. Bikobor! a gre v satnos an Newyorški listi poročajo iz Leine: Slavna pe-ruanska bikoborilka Mya Ifollarez, ki je bila edina svojega poklica v vsej Ameriki in je nosila ponosni naslov »kraljica arene«, je nenadoma sklenila, da gre v samostan. Mya Hollarez, hčerka znanega bikoborca, je v teku svoje karijero pobila v borbi v areni na tisoče bikov. Nekoč jo je ranjeni bik nabodel na rogove in jo tako poškodoval, da je več tednov visela med življenjem in smrtjo. Ko je ozdravela, se je zopet vrnila v areno. S svojim nenavadnim in nevarnim poklicem si je pridobila ogromno premoženje. Sedaj pa izjavlja 24 letna bikoborilka, da je sita krvi in da se noče več boriti v areni. Vse svoje premoženje je podarila samostanu v Pascu in se tudi sama zntekla vanj. USPEŠNO SREDSTVO »Ali je res tale tekočina tako odlično sredstvo proli izpadanju las?« »Nedosegljivo in nenadkrlljivo! Jaz sem neko steklenico odprl z zobmi in takoj drugi dan so ml zrasli divni brki.« Izdeijujejose najnovejši model iotreških — vozičkov. raz,na najnovejša dvokolesa, šivalni stroji iu motorji. — Velika izbira. - Najnižje cene. — Ceniki franko. Tribuna' F.B.L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana Karlovska cesta št. 4. Snecerlisho m hotonltoino blago umetna gnojila. cement itd. itd. dobavlja Gospodarska zveza v Ljubljani Oglašujte v Slov. listu ! Io PREMOG lllllllMiiiMiimiimiiiiiiiiiiiiiiiii.nl ii. trbovelj RDlJ/t v»m "»'Ii ski in > UKtfM najiit-od neje trifovinn « kurivom FRANC SLOVSA UUBUANA. Koletiiika ulica V. Cene solidno, postru/.! o točna! Mali računar. »Papa, žena je boljša polovica moža, kaj ne?« — »Da, tako vsaj pravijo.« — Torej, če se mož oženi dvakrat, ne ostane od njega nič.« Razumljivo. — Je gospod doina? — Je. — Ah, to me pa res veseli! Končno dobim od njega svoj denar. — Slabo ga poznate. Ce bi imel denar, bi ga ne bilo doma. Iz navade. — Mož, ki ga je vrgel potres iz postelje: Takoj, ženica, čez pet minut vstanem. Dovoli mi samo še malo zadremati. Edini slooenslil zavod brez tujega kapitala je Vzafemna zauarooainica o Ljubljani, v lastni palači ob Miklošičevi in Masarikovi cesti. Sprejema v zavarovanje: 1. Proti požaru: a) raznovrstne izdelane stavbe kakor tudi stavbe med časom oradbe. b) vse premično blago, mobilije, zvonove in enako; c) poljske pridelke, žito in krmo. 2. Zvonove in steklo proti razpoki in prelomu. 3. Sprejema v življenskem oddelku zavarovanje na doživetje in smrt, otroške dote. dalje rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah. Zastopniki v vseh mestih in iarah. ZADRVZNA GOSPODARSKA BANKA BRZOJAVNI NASLOV: GOSPOBANKA D. D. V LJUBLJANE (Miklošičeva tO) TELEFON ŠTEV.: 2057. 2470, 2979 Vloge nad podružnice: Bled, Novi Sad. Kranj, Sibenik, Kapital in re/erva nad Din 500,000.000'- Maribor, Kočevje, Celje, Sombor, Djakovo, Split. Q|n 16,000 000'— Izvršuje vse bančne posle najkulantneje Poslovne zveze s prvovrstnimi zavodi na vseli tržISčih v tuzemstvu in inozemstvu Dvajset tisoč milj pod morjem spisal JULES VERNE. 60 »Odgovorite mi odkrito, Ned,« sem dejal, »ali se ia krovu dolgočasite? Ali vam je žal, da vas je slučaj zanesel na to ladjo kapitanu Nemu v roke?« Kanadec je nekaj časa razmišljal. Potem je dejal: »Čisto odkrito povedano, mi je ta vožnja všeč. Ne bom nikoli obžaloval, da sem bil na krovu »Nautilusa«, toda najlepše stvari mora biti enkrat konec. Večno se pač ne bomo vozili s tem kapitanom, ki las prostovoljno ne bo več odpustil.« »Imate prav, Ned, pa saj bo naše vožnje čisto gotovo konec.« »Pa kdaj in kje?« »Tega pač ni mogoče prerokovati, Ned. Končala se pa bo sigurno,« »Mogoče nas bo kapitan sam poslal k vragu, ko bomo prevozili vsa morja sveta,« se je oglasil originalni Konzulent. »Tega si nikar ne domišljaj!« je dejal Ned. »Mi smo zdaj v Evropi in moramo izrabiti priložnost, da jo popihamo s tega krova.« »Čeprav se bom od »Nautilusa« težkega srca ločil,« sem pripomnil jaz, »moram Nedu slejkoprej pritrditi. Prvo ugodno priložnost moramo na vsak način izrabiti, sicer lahko na tej ladji čakamo smrti.« »To je prava beseda!« je dejal Kanadec. »Samo eno je treba dobro vedeti. Prilika mora biti res ugodna in srečo moramo imeti! Zakaj če se nam poizkus ponesreči, bo težko kdaj prišla druga '.aka prilika in na pardon kapitana ne smemo računali.« »Čisto prav. Toda v tem soglašate z menoj, da Ireba izrabiti prvo v resnici ugodno priložnost?« »Vsekakor, Ned! Treba je samo vedeti, katera priložnost je najbolj ugodna.« »Katera? Recimo, kadar bi »Nautilus« plul ponoči v najkrajši razdalji od evropske obali.« ?Torej bi morali plavati?« »Kajpada — v slučaju seveda, če bi bili zadosti blizu obali in če bi podmornica plula na površini. V nasprotnem slučaju seveda ne.« »Torej, Ned, dobro pazite, kdaj se nam bo nudila taka priložnost. Seveda ne smemo gojiti preveč nad, ker bo kapitan Nemo, ki gotovo ve, da take priložnosti ne bomo zamudili, istotako pazil na nas in bo sploh gledal, da ne bo plul preblizu evropske obali.« »Imate prav — toda upanja nikoli ne bom izgubil.« »Jaz tudi ne, Ned.« Tako se je končal ta razgovor, ki je imel, kakor bomo videli, pozneje jako resne posledice. Dejstva pa so moj sum v polni meri potrdila, zakaj kapitan Nemo je plul zdaj večinoma pod vodo daleč od vsake obali. Brez dvoma je hotel preprečiti vsak poizkus pobega, na drugi strani pa tudi zanj ni bilo varno, če bi v evropskih vodah plul na površini in izpostavil svojo podmornico nevarnosti, da jo mnogoštevilne ladje zagledajo. Dne 14. februarja sem izvedel, da smo se nahajali v vodah med otokom Kandijo in rtom Mata-| panom, ki je najjužnejša točka balkanskega polu-otoka. Takrat, ko sem se bil vkrcal na »Abrahama Lincolna«, je bila na Kandiji ravno izbruhnila vstaja proti Turkom. Kaj se je bilo med tem zgodilo na tem otoku, seveda nisem mogel vedeti, pa tudi od kapitana ne bi bil mogel doznati, saj ni imel nobene zveze s kopno zemljo. Zato ga tudi nisem ničesar vprašal, ko je zvečer prišel v salon, kjer sem sedel in prebiral neko revijo. Kapitan je bil zelo zamišljen. Proti svoji navadi je odprl okna na obeh straneh in zelo pazljivo motril morje. Po njegovem obrazu in obnašanju sem takoj videl, da ne opazuje morske flore ali favne. Občudoval sem ribe, ki so švigale mimo nas, ko naenkrat zagledam prikazen, katere ne bi bil nikoli pričakoval. V vodi se je prikazal človek, potapljač, ki je imel na širokem pasu okoli golega telesa prišito vrečo. To ni bil trup, ampak živ človek, ki je s krepkima rokama rezal valove in časih izginjal, da zajame na gladini sape, potem se pa zopet potopil k nam. Vzkliknil sem: »Človek! Najbrž je ušel brodolomu. Treba ga je „a vsako ceno rešiti!« Kapitan ni odgovoril, ampak se samo naslonil na okno. Človek zunaj je storil istotako. Kar osupnil sem, ko mu je kapitan dal znamenje. Človek mu je odgovoril, potem vzplul na površino in za vedno izginil. »Nič se ne čudite!« se je obrnil k meni kapitan. »To je Nikola, ribič z rta Matapana, dobro znan po vsem tem otočju. Najboljši potapljač, kar jih je na svetu! Voda je njegovo pravo bivališče. Neprestano plava, zdaj nad, zdaj pod vodo, od enega otoka do drugega, tja do Kandije.« »Vi ga poznate?« »Pa še kako dobro, gospod profesor!« Nato se je kapitan podal k veliki skrinji, v kateri je bil drug železen zaboj, na kojega pokrovu sem bral besede: »Nautilus — mobilis in mobile.« Kapitan je zaboj vzel iz skrinje, v njej sami pa sem zagledal na dnu samo suho zlato v palicah. Odkod je bila ta dragocena kovina, ki je znašala ogromno vsoto? Kje ga je kapitan dobil in čemu mu je služilo? Nemo sem zrl ta zaklad. Kapitan je jemal zlato z dna in polagal palice v zaboj. Cenil sem, da je bilo tega zlata najmanj 1000 kil ali nad pet milijonov frankov v denarju. Kapitan je zaboj zaklenil, potem pa napisal naslov z grškimi črkami ter ga pritrdil na pokrov. Nato je pritisnil na gumb. I sel 2 Si 5 i s p o I f f*«? <52° IŠa^S? ' »T jr'% M B 5 o«. igB^s. I I PET N f s. < ° So » < 5 S w H F f S ■ D rt N $ W< ' S K* iS! - rt CC2.M < N tO ~ g 03 l>0 :-- 8 5-f i 5 ^ Sr- _ "S £.0 , £ I m - 5' ' B 1 O ■—•t ^ o - ft I g?2! S 2S ^gs-D i;-- a SSi-Ssl o. 5-< *— Bšf.-colš « S. rt ^ ® i*. B r- C -i