Naročnina tneerčno 25 Din, za inozem« stvo 40 Diu — ne-deliska izdaja celoletno 46 L)in, za inozemstvo 120 Din Uredništvo ie * Kopitarjevi ul.6/111 Tcleloai uredništva dnevna služba 2040 — nočna 24% J994 in 2050 VENEC Ček. račun: Ljub« IJanu 6t. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo št*. 7563, Zagreb it v. 39.011, Prugn-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2992 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhaja vsak dan zjutraj, rasen pondeljka in dneva po prazniku Dunajski vtisi Dunaj, 22. oktobra. Če prisluškuješ kavarniškim razgovorom, ti udarjajo od časa do časa s krepkejšim poudarkom »devizna zaporne, >giling«, »EhrenfesU in »Scho-b^r«. Živahni Dunajčani ne politizirajo več v toplih separejih dunajskih kavarn samo za šport, temveč debata teče nenavadno živahno in temperamentno, ker sc suče okoli vprašanj, ki zadevajo živo v življenjski obstoj razgretih debaterjev. Malokdaj kakor danes, čuti Dunajčnn, da je od rešitve državnih problemov, ki so danes na dnevnem redu, odvis»n tudi njegov lasten obstanek. Zdi se ti, kakor da je z ustnic Dunnjčanov izginila njihova znaua hudomušnost in na njihovih obrazih bereš znake skrbi, kaj bo. Avstrija se danes v resnici bori za svoj obstanek, bori se za svojo valuto, in ta borba nalaga vsem slojem tako velike žrtve, nove davke in znižanje plač, da so pričeli čutiti breme dosedanje, več ali manj lahkomišljene politike prav vsi in da se jim polagoma odpira pogled v resničen gospodarski in mednarodni položaj današnje Avstrije. Vsak povprečni Avstrijec se je pričel zavedati, da je Avstrija pač to, kar je, država 6 milijonov ljudi, odvisna od svojih sosedov, in da je bila dosedanja avstrijska politika, ki ni računala s tem resničnim položajem, zgrešena. V zunanjepolitičnem pogledu je Avstrija lahkomišljeno lavi-rala med načrti o restavraciji habsburške monarhije in o priključitvi k Nemčiji — to dela seveda tudi danes — v finančni politiki pa je vladala nenavadna razsipnost. Črtanje reparacij, velika posojila v Ženevi in stalno ljubimkanje Francije, ki hoče na ''Sai< način preprečiti Anschluss. sc bil: zapeljiva mamila, ki so zapeljala Avstrijo v nekako finančno brezbrižnost in, lahko rečemo, razsipnost. Danes mora Avstrijec nenadoma prevzeti vsa bremena za ozdravljenje državnih financ, ki bi se bila lahko razdelila nn prejšnja leta. Značilno je, da so se splošno Avstrijci vdali v sedanjo usodo in da prenašajo zahtevane žrlve več ali manj vdano. >Smo pač majhni!л tako ti priznavajo v razgovoru. Kako je Avstrija navezana na sosedne države, se je pokazalo, ko je finančni minister proglasil devizno zaporo. Radi strogega nadzorstva, ki ga je uvedla državna banka nad deviznim prometom, je nastal ves promet •' i« romstvon in Dunaj bi kmalu ostal brez živil. Trgo^ ti z živili »o zagrozili celo z zaprtjem trgovin, ako vlada ne omili devizne zapore! Državna banka ni razpolagala z aparatom, ki je potreben za nadziranje in reševanje prošenj za izvoz deviz. Vlada hoče na vsak način omejili nn minimum uvoz iz inozemstva, zboljšali trgovinsko bilanco, pomagati domači industriji in in s tem omejiti brezposelnost. Iz izjav uradnih organov je razvidno, da namerava vlada predvsem omejiti uvoz živine, da bi dvignila cene domače živine in s tem pomagala posebno gorskim krajem, kjer so čedalje bolj oglaša beda. Vladi dela velike preglavice ne samo veliko število brezposelnih industrijskih delavcev, temveč 6e bolj velika nezadovoljnost na kmetih radi nizkih cen poljskih pridelkov. Večno nasprostvo med Dunajem in deželo sc čedalje bolj poostruje. Heiin-wehr izrablja na vso moč to nerazpoloženje na deželi. Starhemberg, ki je bil z drugimi organizatorji radi septeinberske vstaje obdolžen kar vele-izdaje, je danes prost in ima po deželi agitacijske shode proti vladi in parlamentarizmu. Kdo ve, ali se ne bo ta popustljivost napram Heimwehru še kdaj maščevala? Dr. Pfrimer že čaka v Monako-rem in celo nemški listi poročajo, da so avstrijski narodni socialisti in hehmvehrovci v zadnjem času prejeli velike vsoto denarja iz Nemčije za novo ikcijo. Agitacija proti Dunaju so vrši pod najrazličnejšimi gesli. Dunaj je rdeči Dunaj je središče Izmozgovalcev dežele, mesto visokih plač, leglo korupcijskih bank, kakor Creditanstalta! Agitacija se je že tako razvila, dn je moral poseči vmes sam kancler dr. Buresch, ki jo na nekem zborovanju potolažil avstrijske kmete, češ da visoki državni uradniki kakor tudi on sam niti zdaleč nc prejemajo plač, ki jih navajajo heimvvehrovci, in da je ■ odpustom 25 direktorjev in z znižanjem plač preostalim od 100.000 šilingov (nad 800.000 Din), za-prlčel odločno akcijo za sanacijo Creditanstalta. Obljubil je, da bo krivce tega poloma strogo kaznoval. V resnici je večina že pobegnila v inozemstvo in publiko še danes begajo sloviti dunajski »žurnali: s senzacijami o izdanju in preklicu tiralice za generalnim ravnateljem Ehrenfestom. Javnost sluti, da se bo tudi zadeva Creditanstalta likvidirala na tihem, kakor se je heinnvehrovski puč.,. Sicer je Avstriji obljubljeno posojilo 60 milijonov šilingov, in šo iz Francije! Če Francija lorej zaupo Avstriji, zakaj bi drugi ne? Seveda je to v prvi vrsti politično posojilo. Angleška banka in Banka za mednarodnn izplačila v Baslu sta podalj-6ali za tri mesece posojilo v zuesku 100 milijonov, nekaj je morala torej storiti Francija, dn ne vrže Avstrije v naročje Anglije ozir. Nemčije. Ali je Francija zahtevala glavo zunanjega ministra Scho-bra, ki se smatra za početnika carinske zveze in zaveznika Heimwehra, ni znano. Mimogrede bodi omenjeno, da se najnovejša akcija proti Schobru splošno pripisuje msgr. Seiplu, ki jo odločen nasprotnik Schobrovo germansko politike in jo bržkone uvidel, da je la trenutek, ko mora Avstrija iskali pomoč v Franciji in jo je že ludi prejela, ugoden za odločilno potezo proti Schobru. Dr. Sei-pel je vselej iskal zaslombo v Franciji in z njeno pomočjo jo I. 1922, tudi rešil Avstrijo pred finančnim polomom. Danes ni Francija sicer dala denarja njemu, pač pn gotovo pod pogojem, da avstrijska vlada sprejme smernice Seiplove zunanji' politike, ki vodijo v Nemčijo le po dolgih ovinkih. Laval v 1Vashingtonu Francoski ministrski predsednik jako samozavestno nastopa Pariz, 28. okt. AA.Predsednik francoske vlade Laval je na pozdrav ncwyorškega župana odgovoril to-le: »Srečen sem bil, ko me je predsednik Združenih držav g. Hoover povabil, naj bi ga obiskal. Francija je razumela, da ta gesla ni le izraz ela-rega in močnega prijateljstva med njo in Združenimi državami severne Amerike, marveč da se ameriška vlada obrača nanjo, ker jc Francija ostala v splošni zmedi zdrava. Franrija jo ohranila svojo silo s svojim dolom in varčevanjem. Zato pa je treba odbiti smešno obtožbo, češ da je Franciji do hegemonije v Evropi. Ta očitek se sploh pogosto uporablja proti Franciji. Dejstvo je, da je Francija miroljubna. Naša preteklost in naš položaj nam nalagata, da smo oprezni. Mi ne želimo, da bi knSili dostojanstva niti enega naroda sveta. Nam je le do tega, da se ohrani mir. Seve smo pri tem za to, da živimo v varnosti. Narodi in vlade morajo razumeti, da varnost ni v obrazcih in sklepih, marveč da ee je treba organizirati. Če se bodo Združene države sporazumele s Francijo, potem lahko računamo na trajno sodelovanje in se lahko nadejamo boljše bodočnosti.': Nato jc Laval pozdravil predstavnike civilizacije, ki je miMjonom in milijonom dala materi-jalno in moralno blagostanje. Združene države so s svojim delom in trudom mnogo pripomogle do mednarodno solidarnosti in do zbližanja med narodi. S tem so dale pobudo za čisto nove doktrine in dolžnreti modernih držav. Na kraju je Laval izjavil, dn se bo ameriški narod, ki ga dičita poleg smisla za stvarnost še plemenitost in globok idealizem, prav gotovo odzval pozivom k solidarnemu delu, ki bi mu prišli iz starega sveta. Amerika ugodi Franciji v vprašanim varnosti? Pariz, 23. okt. AA. Havasov poročevalec v Washingtonu poroča, da je v tamošnjih vladnih krogih v zadnjem času nastala izprememba in da je vlada Združenih držav pripravljena upoštevali potrebe in želje, ki jih ima Francija zaradi svoje varnosti. Zdi se, da bo zunanji minister Stimson sprejel načelo čim bližjega sodelovanja med Francijo in Združenimi državami nn področju mednarodnega miru. Razgovori med predsednikom Združenih držav Hoovrom in ministrskim predsednikom Lavalom bodo v prisotnosti zunanjega ministra Stimeona in dveh prevajalcev takorekoč med štirimi očmi. Prvotno nameravana misel o sestavi mešano komisijo iz francoskih iu ameriških strokovnjakov je bila odbila. Ugoden vtis v Parizu Pariz, 23. okt. AA. Vest o toplem sprejemu Lavala v Ameriki jo zelo dobro vplivala nn francosko javno mnenje ter je že zdaj ustvarila po-voljno ozračje za predstoječa pogajanja. Listi poudarjajo važnost pogajanj, ki jih bo imel Laval in pravijo, da ta pogajanja ne bodo brez težkoč. Listi izražajo zaupan jo predsedniku Lavalu ter pišejo, da ima Lavni vse tipično dobre lastnosti Francoza. Čestitajo mu, da je takoj v začetku jasno in precizno jiostavil problem varnosti, ki je s francoskega stališča kapitalne važnosti. Optimistično razpoloženje Laval bo uspel s svojimi zahtevami Washingtnn, 23. okt. tg. Zunanja slika sprejema Lavala v \Vashingtonu je prav ameriška: streljanje s lopovi, manevri letal v zraku, častne straže na konjih pred stanovanjem Lavala in poseben damski komite za gdč. Lavalovo. Nekateri pa opozarjajo tudi na dve slabi znamenji: tatvino nakita ua ladji ille de Francec in nenadno smrt nekega člana sprejemnega odbora Trinceja ravno pri pozdravljanju Lavala. Javnost pa za stvar ni posebno vneta. Spalir občinstva je le redek, časniki pa pišejo manj navdušene komentarje, morda radi zadnje francoske atake na ameriški dolar, ki jo imenujejo spekulativno. Bistveni problem sporazuma Lavala s Hooverjem ostane vprašanje varnosti. Francozi pa ne zahtevajo direktne pomoči Amerike za primer napada na Francijo, temveč samo hočejo, da se Kellogova pogodba spopeln' potom čisto juridičnega konzultalivnega pritisku, kateremu se tudi Hoover ne upira več toliko. Čc Amerika pristane na lo, je Francija pripravljena, dn se Hooverjev moratorij podaljša za več let, Ce se uvede v Nemčiji gotova finančna kontrola, kar pa Hoover zaenkrat Se odklanja. Laval predlaga, da se v enakih odstotkih skrajšajo reparacije in vojni dolgovi ter znižajo vojni proračuni, kar pa ne bi pomenilo zmanjanja efektivne vojaške sile Z Mellonom se bo Laval [>ogajal o novi razdelitvi zlata in o valutni konferenci, pri čemer pa bo izključeno vprašanje bimetalizmn. V splošnem prevladuje optimizem zn novo kooperacijo v teli vprašanjih. Propagandni polet Italijanov v JVeu/ York Polet izvede Balbo s 24 avijoni Rim. 23. okt. 1. Iz dobro poučenih krogov poročajo, da pripravlja italijanska vlada velik polet preko Oceana. Ministrstva so že izdelala natančen program za ta polet, katerega se bo pod vodstvom generala Balba udeležilo 24 največjih avijonov in hidroavijonov. Polet bi se izvršil v treh etapah, in sicer: Orte Bello—Lisbona—Azori—New York. Aparati bi bili istega tipa, ki jc služil za polet italijanskih avijatičarjev v Brazilijo. Celokupna posadka znaša 96 ljudi, ki spadajo med najltolj izvežbane letalce. V inozemskih krogih listi Italiji niso naklonjeni. Vse govori med drugim, da se bo polet izvršil istočasno, ko sc bo nahajala v Združenih državah tudi italijanska finančna komisija pod vodstvom grofa de Volpia, ki bo skušal najeti večje posojilo. General Balbo ima nalog, po teh vestih, da prileti v Ne\v York ravno v psihološkem trenutku, dn ho vplivni na ugoden potek pogajanj. Potom največje romunske banke Bukarešt, 23. okl. 1. Panika, ki jo je povzročil krah največjo romunske banke Marmoroš, traja neprenehoma dalje. Danes je bilo javljeno, dn sporazum med ravnateljem banke in vlado Se ni dosežen in da bo banka ostala zaprta do prihodnjega torka. Številni vlagatelji so se ves dan drenjali okrog centrale in njenih 14 bukareških podružnic v strahu, da banka vendar le nc propade in potegne s seboj v prepad nebroj malih vlagateljev in gospodarskih podjetij. Razburjenost se je razširila tudi na deželo. Vesli, ki neprestano prihajo iz province, potrjujejo, da 27 podružnic, katere ima ban- ka po vsej državi, neprestano oblegajo številne množice vlagateljev, ki s strahom pričakujejo odločitve iz preslolice. Banka ima tudi v inozemstvu 13 podružnic, lako da hi imela katastrofa liedo-gledne posledice. Finančni minister Argetoianu jo zahteval, da j država prevzame vse dolgove banke, medlem ko guverner Narodne banke lo odklanja, ker noče obremenjevati Narodne banke, ki itak komaj vzdržuje ravnotežje na romunskem finančnem trgu. Oba sta sc zatekla v Sinajo h kralju. Balkan se konsotidira Lepi rezultali balkanske konference lstamhiil. 28. okt. 1. Balkanska konferenca sc bliža koncu. Ko je bil enkrat sprejet princip obvezne arbitraže, jc bil prav za prav že dosežen poglaviten cilj sedanjega zasedanja. Tekom današnjega dne jc konferenca sestavila posebno politično komisijo, ki bo nadaljevala delo in se bavila izključno z vprašanji mednnrodnih manjšin, katerega ni bilo mogoče razmotrivnti na konferenci sami. Prav lako se je sestavil tudi poseben pododbor, ki bo izdelal načrt za redne sestanke zunanjih ministrov balkanskih držav po zgledu sestankov Male antante. Ta posebno komisija se bavi s predlogi, kako bi bilo mogoče izdelati enotno carinsko tarifo zn one pridelke, ki so vsem balkanskim državam skupni, predvsem pa za žit« in za tobak Nadalje so bili pozvani nekateri pravni izvedenci, dn proučijo predpogoje za zedinje-iije poedinih zakonikov nu lialknnu. So.vcda je Verjetno je, da bo sedanji položaj spravil na površje dr. Seipla. Morda bi se bilo to tudi že zgodilo, ako bi ne bil nn lcvici, s katero so danes spričo težkega položaja delavstva neobhodno potrebni kompromisi, lako hud odpor proli njemu. Posojilo je žc prejelo točno definicijo in se imenuje »deficltnoc. Z njim namerava vlada v prvi vrsli sanirati državne finance iu podpreti šiling. S lo označbo so hoteli kritiki reči, dn se težka bremena, ki jih je država naložila zn urnvnovcšenjc državnega proračuna uradništvu in davkoplačevalcem, nc bodo olajšala; kajti uravnovešen je lc proračun zn I 1932, ki izkazuje vsaj na papirju 2 i milijona prebitka, med lom ko ie tekoči proračun I močno pasiven —slf' slednje vprašanje tako obsežno, da zahteva še dolgega študija. Danes so bili delegatje balkanske konferenco sprejeti na istabolijski univerzi, kjer jim je rektor izrazil svoje čestitke nn balkanskem kulturnem delu, ki ga vrše. Oni so pionirji velike zamisli. Če bodo vztrajali, sc ofici-elni krogi ne bodo več mogli držati ob strani, ampak bodo morali sprejeti do sedaj dosežene, rezultate in pogumno nastopiti od njih že izlio-jeno pot ter pripravljati boljšo bodočnost za vse narode na Balkanu. Japonska popušča London, 23. okt. Ig. Kakor i>oroča Reuter Iz Tokia, je dobila japonska delegarija pri Zvezi narodov tnstruki-ije, (tn bo Japonsko začela umikati svoje četo iz tfandli.rijc iu da bo In umik do železniške črte končala morda v treh tednih, če je Kitajska pripravljena priznati prevzete pogodbene dolžnosti in čo bo uslaviln protijaponsko agitacijo. Turčija v območju sovjetske politike Moskva, 23. okt. ž. Agencija Tass poroča, da je ljudski komisar za zunanje zadeve Litvinov, snoči odpotoval v Turčijo, da vrne službeni obisk Tevfik Rudži beja. Moskva, 23. okl. tg. Priliko, da odpotuje Litvinov v Angoro, kamor ga bo spremljal moskovski turški poslanik Ragib bej, porabljajo list) za to, da posebno naglašajo dobre prijateljske od nošaje med obema državama. Turčija, katere geografski položaj otežuje imperialistom, da bi obogateli na račun Turčije, nc more politično ničesar pričakovati od Zveze narodov in ravno tako tudi nobene pomoči od imperialističnih držav. Razvoj Sovjetske unije bo kmalu tolik, da bo mogla la socialistična država nuditi Turčiji gospodarsko pomoč s svojo tehniko in svojimi skušnjami. Reforma španskega šolstva Pariz, 23. oktobra. AA. Havas poroča i>. Madrida: Po daljši razpravi o raznih izpretninjc-valnih predlogih jc španski parlament sprejel člen ustave, ki urejuje jczi&no vprašanje šols-kcga pouka. Za je glasovalo 143 poslancev, proti pa 67. Po tem členu sme biti pouk v avtonomnih pokrajinah v jeziku dotične pokrajine. Vendar je kaetil-sko narečje obvezno v nižjih in srednjih šolah v vseh glavnih mestih avtonomnih pokrajin. Zlata zaloga Francije Pariz, 23. oktobra. AA. Zlati zaklad franco ske narodne banke se je pomnožil za 1615 milijonov zlatih frankov. Kritje je naraslo s 54.79 na 55.07%. Za zbližanje med Bolgarijo in Grčijo Sofija, 23. okl. I. Glavni ravnatelj za dolgove Stojanov je danes sprejel domačo in inozemske zastopnike tiska, in jim je v imenu vladi- izjavil, da se pogajanja med Grčijo in Bolgarijo za ureditev spornih vprašanj ugodno razvijajo. On da je prepričan, da se bo koncem prihodnjega ledna podpisala predhodna pogodba. S tem bodo odstranjeno tudi zadnje težave, ki bodo Se utrdilo zbližanje med obema državama, šele, ko bo lo vprašanje rešeno, ko bo bolgarski narod, posebno pa listi del, ki sc mora izselili iz Grčije, videl, da se njegovo pravice niso zmanjšale, bo mogoče misliti nn razne oblike sodelovanja, lako recimo za ustanovitev monopolnega bloka /n tabok. ki bi zajci vso Grčijo, Bolgarijo, Turčijo iu obenem ludi Jugoslavijo. Obseg amnesti'e Solija, 23. okl. I. Razgovori med predsednikom '•'acle Mušanovom in pravosodnim ministrom Vrbcnovom, glede amnestije političnih zločincev, trajajo dalje. Do danes šc ni bilo mogoče doseči kak sporazum z ozirom na osebe, katere naj se amnestirajo. Zagotovljeno jc, da bosta amnesti-rana bivši minister Atanasov in Stojanov, ki se nahajata v inozemstvu, medtem, ko jc vprašanje glede treh ministrov kabineta Stambolijskega, namreč Obova in Todoreva še vedno odprto. Tudi slednja dva sc nahajata šc v inozemstvu. Načelno bi bilo prav lahko zagovarjati amnestijo za vse bivše pristaše zemljoradnikov, (oda nekateri so sc, tako piše ^Utro«, za časa svojega bivanja v inozemstvu pečali s političnim delovanjem, ki ni bilo vedno v prilog bolgarske države. Isto velja ludi glede komunizma. Soglasnost je dosežena za am-nestiranje velikega števila komunistov, toda niti en član vlade ni zato, da bi se amnestirali vsi, lorej tudi listi, ki delajo na destrukciii bolgarske držav« M Upor na Cipru Grško prebivalstvo zahteva združenje z Grčijo - Uporniki zažgali palačo angleškega guvernerja \ Rim, 23. okl. ž. Listi prinašajo podrobno poročilo o nemirih na Cipru. Grško ljudstvo, ki je v pretežni večini naseljeno v tem otoku, zahteva, ila se Ciper priključi Grčiji. Ta otok je Velika llrilanija leta 187«. okupirala, v svetovni vojni lota 1914. ga je ponovno anekliuala in je bil pod lorino trajnega protektorata leta 1925. proglašen zn britansko kolonijo. Istega lela se je razvil ire-dentistični pokret na Cipru, ki je t)il zelo močan. Grško ljudstvo je po svojih verskih poglavarjih trikrat jioslalo proteste v London. Izgleda, da je bila britanska vlada pred dvema letoma pripravljena. da da Cipru avtonomijo, pa se je morala pred parlamentom in pred britansko javnostjo umakniti. Grški delegat je iz Cipra so se vrnili tedaj iz Londona praznih rok. To je še razširilo iredentistično propagando. Preteklo l"lo je bil poslan v London memorandum, v katerem so grški prebivalci Cipra odkrito zahtevali priključitev otoka k Grčiji. Tstocasno se je pa vršila velika ire-denttstlčrm propaganda. Skoraj vse ljudstvo otoka, ki šteje 300.(4)0 oseb. je organizirano v grški nacionalni stranki. Situacija le zaradi te propagande postajala vedno bolj napeta in je snoči izbruhnil j tiki' za.;^aji ttpor v "Nicosiji. Po nekem zborovanju so bile prirejene velike demonstracije in demonstrnnlje so v velikih skupinah krenili pred stanovanje angleškega guvernerja. Trije člani eksekullvnega odbora, ki le prideljen .britanskemu guvernerju, so sprejeli od demonstrantov resulucijo iu io predali guvernerju, ta pa ie njihovo zahtevo, da se Ciper priključi Grčiji, odločno odbil. Razburjenje je zar.dl te«. narastlo in demonstranti so začeli oblegati vladuo poslopje. Z vseh strani je letelo kamenje na okna Guvernerjevega stanovanju. Voditelji demonstrantov niso niogii preprečit i napadu, pa tudi policija jih »» mogla rr-gnnti s pendreUi ter je bili končno prisili-na streljati v ljudstvo.- Pozno v noč je uspelo demonstrantom, dn so zažgali vladno palačo, ki jo zgorela do tal. Po vesteh, ki prihajajo z otoka, je situacija zelo resna in sc jo ujior razširil na ' ves otok. Druš(vo orientalskih telegrafistov je zaprlo vse telefone in brzojave ter funkcionira edino še postaja v Larmoci. Če zaprejo tudi to postajo, l>o Ciper popolnoma ločen oil vsega sveta. Britanska oblast jo zahtevala od vlade v Londonu, da takoj odpošlje nekoliko vojnih ladij in okrepitev britanski posadki nu Cipru. Do sedaj se je nahajat na otoku Cipru samo eu polk briianske' vojske, prišli pa so že nekateri oddelki iz bližnjih otokov. 1'rav tako sla bili s Kreto dirigirani dve križarki na Ciper s 24,000 vojaki. Po še nepotrjenih vesteh prenašajo letala vojake na Cif>er z Malte in Aleksnndrije. London, 23. okl. Ig. Nemiri nn otoku Cipru se iz glavnega mesta Nikozije in glavnega pristanišča Laumrke širijo dalje proti obali. Ženske in otroke spravljajo na varno na ladje. Dasi prebivalstvo ne skriva več svoje vroče želje za združitev z Grčijo, se na zunaj označujejo nemiri, kot dn so nastali zaradi neke vladne odredbe za zvi-"atijo carinskih tarif. V Nikoziji so potem fnna-vladno poslopje. Zvečer so policijo obmetavali s kamenjem. Brzojavna zveza, z otokom je prekinjena. V eni zelo s gra'a voditelje vsfaie Atene. 23. okt. tg. Venlzelos izjavlja, da to Grčijo in АнггИјо ue obstoja nobeno vprašan' glede Cipra. To vprašanje se mora rešiti snnn med Anglijo in prebivalstvom Cipra. Tlo sedaj s,, prebivalci Cipra porabljali samo mirna sredstva, katera priznava tudi angleški |ib> •••■ izt-iit v poli-lične-m boju. Žniibog pn so sedaj ча otoku segli luiii po zločinskih nasitstvih, zaradi čosar je treba raoumtf tem da bo prenehala angleška tole- ranca. Venizelos resno graja voditelje ciperskegn jK)kreta in priporoča tudi listom, naj grajajo izgrede. кед\ nihče no more ver jot i,, -du bi se- moglo Anglijo s takimi nasilstvi prisilitj, du bi izpolnila nacionalne želje ciperskih prebivalcev. Danes je Venizelos poklical v Atene tudi gVSkega generalnega konzula s Cipru. Nekateri atenski listi pa so že opustili dosedanjo rezervo, hvalijo nastop ciperskih prebivalcev in izjavljajo, da je sedaj nastalo vprašanje priključitve Cipra k Grčiji mednarodno vprašanje, četudi bo Anglija še ohranila svoje gospodstvo nad otokom. Angteško vofaštvo hhi v letalih na pomoč London, 23. okt. tg. Admiraliteta objavlja, da je danes dopoldne dospel v Pafos ua Cipru angleški rušile« »Acasta ■-, angleška ' rižarka »Stro-pshirec pa v pristanišče Limasol. Razen tega sta bili poslani še dve drugi bojni ladji, ki bosta še danes dosegli otok. V Nikozijo je dopoldne sedem letal dospelo iz Aleksandrije in izkrcalo 150 angleških vojakov egiptskega polka. Policija in vojaške čete so v Nikoziji okoli vladnega posloj>ja zgradili žične ovire. Ponoči je v drugih krajih na otoku večkrat prišlo do izgredov. Vladni po-' lini k v Litnnsolu je prosil zu pošiljntev angle-i-ili čet, ker so vstaši jionoči zažgali njegovo hišo napadli in izropali tovorne avtomobile, s ka-- e r iiii i so prevažali živila za angleške čete. V An-lliji upajo, da bodo poslane čete in vojne ladje zadostovale da se vstaja zaduši. Reuter fioroča. da se od 350.000 prebivalcev otoka, od katerih je 70.000 mohamedanrev, udeležuje protiangleške-;a gibanja samo 15.000 ljudi. Mnogi demonstranti so kot dobrovoljci služili na strani Grčije v balkanski vojni. Vpraša n \e z p c selnosin Dovolite mi. koliko prispevam brezposelnosti. Za omiljenje dikalne preuredbe VI. gospod tli U javni >rezjK)se •ilnik. da ludi jaz ne- j diskusiji o vprašanju j nosi i so poi robne ra- iiaslavlj:tnja delo, ni'i i Pregled davčnih dohodkov iz trošarin m taks e» moči v v--h Kol pr pudiei.i :idr;: ' \ oi1 ■ alca : i u/1 1 kakor iirvnlnih. i ■ vedno sin;!- J tialo moža. hi bila In noma \ iwii Tljlt ll 1-11 1- le v rec i ,n 1 -- it 'uoč' Ikih slučajil i. niomu :e ! uro mi!-, : ■ i tudi inisl se ti;.ila pj |.10-'i m- im. du 1 eilllOSl /.nt -e ii bilo jiopol- i pri luislavlja- i pn toi(izv,-in ! obr;;h)o. Kotu. liose-z- itftcv-:, i'-.1. leto sin routi, Un:i i obveznosti rmSviim }'• e lil sini. X ,»•>. Zlil «>■• ■ I -i"-)' i< • *,ai" tii ;ijtut.i i»-"->ivl; V • i itd., he done liiinm ;.i , ,i.'- dučaju s postav-.'oba, i i\ni 11 pr ■ili. i,i' je do- | IIIOŽJ. dll ju ! i- odjiro vrata i avi, l.flkor v j piiviiln-ii .'i -kadar > k ' ijotjlh, lili! "e! iu žneiiiu - nik žensk"' imco zapo«h i jI«. z:i sjioln ■no kot ' . a hudo ml Irž. uradnico, i B«?bjiad, 23. oktobra I. Davčni oddelek ii-'ih'i'.nega mliiif i' siva je objavil primerjalni precej pi ali ili državnih irošarin iu taks za mesvc december 1031. fz tega pregieda .sledi, da je bilo vplačanih: trošarine za mucv september 1931 69,425.454 Din 73 par, med tem ko je bilo v dr-jvnem proračunu predvideno 66,9lb,tč6 Din 66 p. Iz lega sledi, da mata preostanek Za mesec Sop-Icinber nn trosa-lnah 2,308.788 Din 7 par. V septembru 1930 je bvplačanih državnih trošarin 88,379.849-Din 33 par? torej je bilo v s'e'p-^ l°3(. i ko ga irošai-ini man M'iriierjauto septembrom vVManHi 18,954.394 Di\i va' ])0 rver lenem toliko -/.možnih mož brezposelni se uii stori. io vidim v privatnih tr -irt innlt po 4—'» brhklli lilia-z-i prodajaln' lizo, ko bi zadoslo-jeniu dve dobri moški moči. 1 sto je P.ISii I" Ul zeiji dnnasu: odinil- u. za.sluiiji nega ni' codi in lmt vz.'v izpoinileV te želje ija enraVa sama člo"- k t; -Inefti ognjišču, a •u uradnicam in prodajalkam vedno bolj ker resnih ženinov :ti. a sume to!'ko nO . du bi lahko držale kiniurico in bre/jiosel- itl predlog bi torej bil: 1. Da se izločijo vse žeir-ke moči iz piivatnl'1. 5ii do največje nuž.iosti tudi i/ državnih služb. 2. Dn se vsa prosta niestn zasedejo po moških IMHČOll. 3. Da moški iiiisuu Ijenci v državni kakor plivntui službi t;d;,.i plačajo, da jim bo možno kIuiui lirimerno >.iv. i: in po gotovi , iM zdržovali družino. 4. Da ustanovijo gospodinjski leča jI _ (za manj premožne brezplačni), v katerih uai bi se bodoče žene učile gospodinjstva v f>b-egu tnalep- človeka, t. j. v,\ 2(>0O Din. 5, Du w oiU družino z mesečnimi prejemki do vsakemu iieoženjenejnu u- nun prejemki preko *i0(KI Din '.■'',, ■repa bi dobivale podporo potrebna . - premalo pokojnino, zato ker so bencu r. m zh skluu. dekleta in brezposeln ". Vr-iii; ■(:■. sem malo globoko zagrabil, ali ue i,omaga nič, ugibali, se posvetovati iu hoditi okoli (»ereči ga vprašanja kakor mačka okoli vrele kare, brez dejali',, se pravi'ogenj z bencinom gasiti. če SO pa '.o le besede v puščavi kričečega in merodajni činllnlii '-lubi. poleni pa res nr veni, če ле bo Irebi. vojno obveznost razt 'gnili še na ženski spol, da vsi skupaj zginemo s pokvarjene«! površja. Serviles. VII. Z Vašim uvodnim člankom v Slovencu z dne :hs. t. ni. se popolnoma strinjam, obenem si pa do voIjUjum So par [iripomb. Brezposelnost ni le rana, na kateri boleha posameznik. temveč; splošno zlo. V prvi vrsli trpi najbolj družinski oče, ako je on brezposeln. Ako so si-novi iu hčere brezposelne, in to še v osemnajstem, ■jvajeetrni letu In čez, trpe starši, trpeli pa bodo tal-i sinovi in hčere ludi v slučaju, da si dobe delo. Kak delavec pa bo. kdor začne šele delati, ko je čez 20 lel star. Уе bo se mu veliko ljubilo ler bo rn je potepuh, v breme splošnosti. Kak rod bo nastal iz le brezposelnosti? Zato sem ludi proli brezposelnim jiodporam. Ako že država ali kaka druga ustanovil prispeva za Hie/.poselne, mora zahtevati za brezposelno podporo tudi delo. Sni je še vedno kje kaka pot, kak hudournik. ali kaj drugega uredili, ali kar si že bodi, samo dn ne žive oosestnik in gostilničar v Gotovljah; namestnik Srebotnjnk Ivan, |io-sestnik in voletrgovec z lesom v Sv. Petru v Savinjski dolini. Okraj Črnomelj in Metlika: Макаг Danijel, |>o-sestnik in gostilničar v Metliki; namestnik Smuk Janez, župan in jiosestnik v Mlakah, občina Podzemelj. Okraj Črnomelj in Metlika: Lovšin Evgen, posestnik v Ljubljani; namestnik Šnialcelj Josiji, trgovec in posestnik v Predgradu, občina Stari trg ob Kolpi. Okraj Dolnja Lendava: Fnflik Farn, župnik v Kančevclh; namestnik Osla j Jožef, občinski tajnik v Dolnji Lendavi. Okraj Dolnja Lendava: Hajdinjak Anton, po-; sestnik v Odrancih; namestnik Križanič Nikolaj, župan in posestnik v Kotu. Okraj Gornji grad: Pustosleinšek Rasto, urednik v Ljubljani; namestnik Kolenc Franc, posestnik v Juvancu, občina Ljubno. Okraj Gornji grad: Goričar Matija, župan in I posestnik v Mozirju; namestnik Sem Anton, posestnik v Ljubnem. Okraj Kamnik: Cerar Anton, posestnik in gostilničar v Kamniku; namestnik Toni Ignacij, trgovec in jiosestnik v Moravčah. Okraj Kamnik: Dr. Rožič Valentin, profesor in posestnik v Ljubljani; namestnik Burica Alojzij, posestnik in bivši župan v Dragomljah. Okraj Kamnik: Dr. Polokor Ivan. odvetnik v Kamniku: namestnik PanČur Franc, jiosestnik v Zgornjih Tuhinjah. Okraj Kočevje: Pucelj Ivan, minister brez list-' niče v Velikih Laščah; namestnik dr. Arko ltans, odvetnik v Kočevju. Okraj Konjice: Gajšek Karol, notarski kandidat v Konjicah; namestnik dr. Mejak Ervin, odvetnik v Konjicah. Okraj Kranj: Barle Janko, župnik v Ljubljani; namestnik Lončar Ivan, župan in hotelir v Tržiču. Okrai Krško: Majcen Ivan, mesar in jiosestnik v Št. Janžu; namestnik Globovnik Ivan, jiosestnik v Škocijanu. Okraj Krško: Vale Maks, trgovec in posestnik v št. Jerneju; namestnik Bučar Lavoslav, jioseslnik v Kostanjevici. Okrni Krško: Grebene Anton, posestnik ▼ Brezju, občina Krško: namestnik Horvatlč Martin, posestnik v Krški vasi. Okraj Krško: Drmelj Alojz, posestnik in župan v Boštnnju; namestnik Polanc Anton, mlinar in župan v Radečah. Okraj Laško: Puvlič Aloizij, profesor v Celju; namestnik Jagrič Alojzij, strojevodja v Zidanem mostu. Okraj Liti in: Dr. Zoreč Vinko, odvetnik v Bel-erndu: namestnik KovaEič Anton, kmet in gostilničar v Selu, obfina ftukovicn. Okraj Litija: TurV Alojzij, trgovec v Višnji gori; namestnik Hribar Rudolf, lesni trgovec v Izlakah. občina Ržiščo. Okraj Litlia: Mravlje Milan, geoineter in posestnik v Ljubljani; namestnik Birolla Gvidon, In-dustrllalec v Zagorju. Okraj Ljubllana okolica: Jarc Evgen, profesor v pokoju v Ljubljani; namestnik Pctrovčič, župan na Viču. Okraj Ljubljana-okolica: Komun Albin, posestnik v Vižmarjih; namestnik Sancin Ivo, načelnik v pokoju v Ljubljani. Okraj Ljutoiner-Radgona: Zemljič Jakob, posestni kin župan v Radencih; nanie-dnik Skuhala Franc, jiosestnik in župan v Križevcih. Okraj Logatec: Dr. Rnpe Sl4ne, privatni uradnik v Llubljani; namestnik Remžgar Ivan, gostilničar in posestnik v Žirovnici. Okrni Maribor, desni breg: Robič Srečko, posestnik in župan v Limbušu: namestnik Gornjak Vinko, ekonom v Slovenski Bistrici. Okraj Maribor, desni breg: Dr. Vnuhnik Milo. odvetnik v Mariboru; namestnik Volk Matija, posestnik in žunan v Pobrežju pri Mariboru. Okrnj Maribor, levi breg: Dr. Ljudevit Pivko, prolesor v Mariboru; namestnik Jnnžekovič Ivan, posestnik v Košakih. Okrai Murska Sobota: Hartnnr Ferdinand, posestnik v Murski Soboti; namestnik Kočar Matija, župan in posestnik v Skakovcih. O'-raj Murska Sobota: Ve?ir Gezn. posestnik In gostilničar v M irtjanrih: nameitnlk HodoSČek Franc, posestnik v Vonkovcih. Okraj Novo niesio: Kline \nton, župan v Gornjem Polju; namestnik Matko Davorin, upokojenec v Novem mestu. Okrnj Novo mesto: Dr. Zupanič Niko. bivši minister v Ljubljani: namestnik Belovskv Kleni'iit, posestnik v Sv. Heleni, občina Mirna. Okraj Ptuj: Pelovnr Lovro, poštar v pokoju in posestnik v Ivanikovcih; namestnik šolnr Frnnjo, jiosestnik v 7lntoličiu. Okraj Ptui: Vuk Stefnn, župan in posestnik v Cirkovcih: namestnik čeh Jožef, gostilničar in posestnik v Ločiču. Okrai Dravograd: Tn?. Pnhernik Franc, jiosestnik v Vuhredu; namestnik GerŠak Ivan, posestnik in župan v Črni. Okrai Dravograd: Dr. Rapotec Vinko, odvetnik v Mariboru; namestnik Topolovec Anton, okr. nadzornik konzuinnepa društva v Prevaljah. Okraj Radovljica: Ažman Ivan, župan v Lescah: namestnik Kralj Franc, tovarniški delavec v Koroški Beli. Okrai Radovljica: Mohorič Ivan, generalni tajnik Zbornice za TOl v Ljubljani; namestnik Ain-brožič Josip, odvetnik. Okraj Slovetiigradec: Dr. Vošnjnk Bogomil, poslanik v pokoju v Belgradu; namestnik dr. Hrat-kovič Alojz, odvetnik v Slovenigrnde.il. Okraj Šmarje-Rogatec: Zdolšek Anton, posestnik v Hotunju; namestnik Debelak Simon, jiosestnik na Kristan vrhu. Okraj Šmarje-Rogatec: špindler Vekoslav, urednik v Mariboru; namestnik Malgaj Anton, viničar v Strtenicl. Okrni Šmarle-Pogatec: Drofenlk Josip, posestnik; nnmestnlk Lesjak Jurij, župan v Slivnici. Mesto Ljubljana: Dr. Krainer Albert, minister v Ljubljani; namestnik Tavčar Ivan, tajnik Delavske zbornice v Ljubljani. Dunajska vremenska nnpovcil. Toplejše, vo-čihomn oblačno vreme, ponekod dež, posebuo v Južnih Alpuk. Prenovljena škofjeloška cerkev zopet odprta „><, . ' ШЈШШ?' Loka, 22. okt. Končno smo dočakali dan, ko se bomo lahko slovesno vrnili v svojo župno cerkev. Župnija se mrzlično prapravlja na nedeljo Kristusa Kralja, ko bo cerkev sv. Jakoba zopet vrnjena bogoslužju po dolgih štirih mesecih. Slovesnosti bo še povečala 460. obletnica zidave cerkve, tako vsaj je razvidno iz letnice, ki so jo odkrili pod ometom na stropu. Obenem se bo vršilo tudi župno proščenje. Cerkev je vsa nova. Stene, slikarije na stropu Pengovova slika Kristusa Kralja, nov tlak, prenovljeni oltarji, nove električne napeljave v lustre in žaromete, itd. Sedaj šele vemo, kako zelo potrebna so vsa ta dela bila in smo g. župniku Podbevšku hvaležni, da je pogumno podvzel težko nalogo in jo častno dovršil. Farna cerkev v škofji Loki bo odslej ena najlepših na Gorenjskem. Program svečanosti je sledeči: V soboto zvečer ob 7. uri blagoslovi kanonik Mrak prenovljeno cerkev in nato bo v večerno razsvetljeni procesiji preneseno Najsvetejše iz špi-talske podružnice, kjer se je doslej vršila služba božja, nazaj v župno cerkev. Tam bo Te Deum, govor, darovanje in slovesne litanije. Potem se prične celonočno feščenje. Prva sv. maša ob 4. uri zjutraj, druga slovesnejša ob 6. uri in tretjo ob 9. uri. Pri slovesni maši ob 9. uri govori bivši loški župnik kanonik dr. Klinar. Pri vseh sv. mašah darovanje za cerkev. Popoldne slovesna posvetitev otrok Kristusu krnlju. Misijonske razstave Škofje Loka. V dneh 17. iu 18. oktobra jo Loka živela pod vtisom velike misijonske razstave, ki je bila v prostorih Društvenega doma. Uspeh prireditve je bil popolen. V soboto so si ogledale razstavo zunanje in uršulinskc šole pod vodstvom učiteljstva, v nedeljo pa so vrstili brez prestanku meščani in okoličani ob bogatih razstavnih mizah. Poleg številnih in dragocenih predmetov iz Indije, Kitajske in Afrike, je posebno pozornost vzbudila posebna velika razstava ročnih del, ki so jih domačinke napravile za bogoslužje v misijonskih deželah kot dar slovenskim misijonarjem. Mnogo je bilo naravnost dragocenih vezenin. Obenem so bili razstavljeni tudi darovi za opremo misijonarja. Požrtvovalnim darovalkam čestitamo. Tudi sicer se je Loka izkazala vneto za misijone. Ob priliki razstave so so vršila tudi ski-bilo obiskano znamenito predavanje prof. dr. Ehr-optična predavanja o škofu Baragi, posebno pa je licha o misijonstvu. Cela razstava kot tudi ročna dela bodo v nedeljo razstavljena v Krškem. Krško ob Savi. V soboto in nedeljo (24. in 25. oktobra) bo v Krškem misijonska razstava kakor so jo imeli zadnji čas v Kranju, Škofji Loki, Jesenicah... Povsod — je bilo brati — je razstava vzbudila zanimanje vseh slojev. Upamo, da bodo pozorni nanjo tudi krški meščani in okoličani. Saj je misijonska ideja že iz zgolj človeškega stališča še vedno ena najaktualnejših tudi sodobnih idej. Kako odlično mesto je zavzemala misijonska razstava v zadnjih letih na svetovnih razstavah v Rimu in Barceloni in zlasti še letošnje leto na kolonialni francoski psssc f igam«' razstavi v Parizu, kjer so ji Francozi odkazali me< razstavnimi paviljoni eno najodličnejših mest. Kdo bi torej hotel zamuditi ugodno priliko, dn si ogleda iz Kitajske, Afrike, Indije in drugod doposlane predmete od naših jugoslovanskih pio-nirjev-kolonistov, naših domačih misijonarjev 1 Razstavo nadzoruje in pojasnjuje tajnik misijonske pisarne v Ljubljani, mladi literat g. Jan Plestcnjak. Vstopnine ni, sprejemajo pa sc prostovoljni prispevki v misijonske namene. Pregledovanje v Ljubljano uvoženega mleka Tovarna tramvajskih vagonov v Ljubljani Maloželezniška družba bo sama gradila tramvajske vozove Ljubljana, 28. oktobra. Maloželezniška družba, ki je letos z otvoritvijo nove tramvajske proge Vič—Šiška, oziroma Št. Vid omogočila velik razvoj tramvajskega prometa v Ljubljani, je med svojimi izdatki beležila skoraj največjo postavko za nove tramvajske vozove, ki jih je izdelala tovarna v Brodu ob Savi. Vsak kompletno opremljen voz je stol skoraj pol milijona dinarjev. In deset novih voz, ki jih je stavila družba v promet, jo zahtevalo ogromno investicijo 5 milijonov dinarjev. Zato je bila brez dvoma zapeljiva misel, da bi se družba osamosvojila in si sama gradila tramvajske vozove, izvzemši električnih delov. Kaj takega pri sedanjih strojnih delavnicah v stari remizi 6ploh ni bilo mogoče izvesti, prvič že radi pomanjkanja prostora, drugič radi pomanjkanja za to potrebnih dragih strojev. Ker bi bil pa prihranek kljub temu zelo velik, je skušal direktor Maloželcz-niške družbe g. ing. Zenko Janko na vsak način uresničiti to res drzno zamisel. Novi stroji, ki bi bili potrebni za izdelavo novih pogonskih, kakor tudi priklopnih vozov, po načrtih konstrukterja in prof. inženerja Lobc Feliksa, bi stali 1,400.000 Din. Prostora za namestitev teh strojev je v novi remizi v Zgornji Šiški, ki bo vsak čas dograjena, dovolj in bi se prav lahko tam uredila za zgradbo vagonov potrebna strojna delavnica. Seveda je bilo direktorju Ženku jasno, da družba nikakor ne bo dovolila tako velikanskih investicij za nabavo strojev, ki se kljub velikim načrtom za razvoj ljubljanskega tramvajskega omrežja ne bi z zgradbo potrebnih tramvajskiii vozov amortizirali. Zato jo iskal in našel tudi drugo nadvse posrečeno rešitev. Ker je zlasti v letošnjem letu ustavilo v Nemčiji premnogo strojnih tovarn in tovarn za vagone svoj obrat, sta se odpeljala z inženjerjem prof. Lo-betom 2. sept. v Nemčijo z namenom, da nakupila sicer že rabljene stroje v tovarnah, ki so radi pomanjkanja dela ustavilo svoj obrat. Tako sta v Chemnitzu nakupila v tovarni za izdelavo vagonov, ki je svoj čas zoposlevala 10.000 delavcev, najvažnejše stroje za izdelavo tramvajskih vozov po izredno nizkih cenah. Nadalje sta v Diisseldoriu obiskala skladišče nakupljenih strojev iz tovarn, ki so ustavile svoj obrat. Tudi tam sta našla nekaj važnih in prepotrebnih strojev, za katere je bila sklenjena kupna pogodba. Vsega skupaj sta naročila dobavo 20 strojev za naravnost smešno nizko ccno 260.000 Din. Ti stroji so vsi v prav dobrem stanju in delujejo brezhibno. Zmerna cenitev vrednosti teh strojev, čeprav so že rabljeni, bi znesla najmanj 800.000 Din. Slabe gospodarske prilike v Nemčiji pa so omogočile tako dober kup in 8. sept. sta bila že nazaj v Ljubljani s kupnimi pogodbami. Vodstvo Maloželezniške družbe namerava sedaj spomladi najprej zgraditi serijo 10 priklopnih voz, ki bodo prav tako veliki, kakor novi m.itorni vozovi. Za temi priklopnimi pa se bodo lotili serije motornih vozov tako, da bodo povsem izdelani v lastni režiji izvzemši električnega dela. Danes je prispel v Ljubljano tudi že prvi vagon kupljenih strojev iz Nemčije. S tem, da bodo izdelovali vozove v novi remizi, bo prihranila Maloželezniška družba najmanj 10% kupne cene, tako, du lahko računamo, da bo že pri prvih 10 priklopnih vozovih, ki bodo izdelani v novi remizi, krita investicija za nabavo novih strojev. Maloželezniška družba pa bo imela kompletno in moderno izdelano strojno delavnico. Še važnejši pa bo prihranek pri graditvi novih motornih vozov. Ne smemo pa pozabiti še drugega za sedanje čase izredno važnega dejstva, da bo namreč Maloželezniška družba z nabavo teh strojev mnogo koristila v socialnem pogledu, ker bo lahko zaposlila v sv.>;em strojnem obratu lepo Število domačih delavcev, ki bodo na ta način prišli do primernega in lepega zaslužka. Ta pogumni zgled Maloželezniške Iružbe in agilna podjetnost ravnatelja ing. Ženka zasluži vsesplošno odobravanje in priznanje. Ljubljana, 23. okt. Higijenski zavod v Ljubljani je napravil načrt za sistematični pregled v Ljubljano uvoženega mleka. Pregled naj bi se vršil danes zjutraj in sc je tudi v polni meri izvršil. Vse mleko, ki pride v mesto, vozijo mleka-rice mimo mitnic. Zato je sklenil higijenski zavod, da bo danes zjutraj na 10 mitnicah odvzel od vsake mlekarice vzorec mleka, ga shranil v posebni steklenici in jo označil s potrebno signaturo. Zato je razposlal na mitnice potrebno osebje, ki je moglo izvršiti kontrolni odvzem mleka. Kontrola je bila dodeljena mitnicam nn Dunajski cesti, Celovški cesti, Vodnikovi cesti, Tržaški, Ižanski, Dolenjski, Poljanski, Zaloški, Šmartinski cest iin v Rožni dolini. Vse ostale mitnice so bilo za prevoz, mleka zaprto in mitničarji so dobili nalog, naj dirigirajo uvoznike na navedene mitnice. Vodstvo kontrolnega esebja so prevzeli labo-rantje Higijenskego zavoda in gojenke sesterske šole. Vseh skupaj je bilo zaposlenih pri odjemanju mleka 23 oseb. Svojo službo so nastopili že ob pol 6 zjutraj. Nadzorovali so s pomočjo abecednega seznama uvoznikov, ki jc bil sestavljen nn podlagi vprašalnik pol popisa z dne 20. in 21. t. m., po katerih so dobili uvozniki tekoče številke, se nave Ua i imena lastnikov mleka, njih bivališča, nadalje i množina uvoženega mleka in število vrst mleka glede na jutranjo, opoldansko in večerno molžnjo. Ta zadnja delitev je bila potrebna zaradi ločenih vzorcev mleka. Iz tego pop so je higijensni zavod razvidel, da bo treba vzeti na Dunajski nesli 222 vzorcev, na Celovški 130, na Vodnikovi 64, na Tržaški cesti 34, na Ižanski 113, na Dolenjski 120, Poljanski 63. na Zaloški cesti 19, na na šmartinski 82 in v Rožni dolini 18 vzorcev mleka. Radi sigurnosti je bilo treba preskrbeti okoli 1000 steklenic, v katere naj bi sc spravljali vzorci mleka. Pol-litersko steklenice so dole nn razpolago Osrednje mlekarne in tnko se je davi pričel odvzem mleka. Od vsakega uvoznika so kupili pol litra mleka, če je imel le enovrstno mleko (samo jutranje, чато opoldansko, ali večerno, ali mešano), drugače pa so kupili od vsake vrste mleka, če je bilo v poeo-doh mleko od različnih molženj. Mieko so odvzemali z zajemalkami in ga pred odvzemom vedno dobro premešali. Steklenice so bile povsem očiščene, prazne in zaprte z. za maš k i; pred odvzemom so odstranili zamašek, nalili odvzeto mleko in zamašili z novim, čistini zamaškom. Vsaka steklenica je imela etiketo z rimsko številko, ki kaže mitnico in arabsko številko, ki kaže uvozuika. Tako je šlo delo hitro izpod rok in ob tri četrt na 6 je že začel tovorni avto zbirati odvzeto mleko no mitnicah in jih odpeljal v Higijenski zavod. Po tem. ko je obral vse mitnice, jc ponovil rundo še enkrat, tako da je pripeljal vse skupaj, potem ko je bilo zbiranje zaključeno, v higijenski zavod. V higijenskem zavodu so vzorce mleka spravili v hladilno omaro, kjer so jih shranili pri temperaturi 4° C, zato, do se ne ninožo bokterije, ki so že v mleku. Nalo so jih jiostopno odnašali v !;i boratorij liigijenskega zavoda, kjer se vsak vzorec pregleda: l. z ozirom no onesnaženje, 2. na množino maščobe, 3. na specifično težo, 4. na kislost in 5. na tako zvano Trnmsdorffovo reakcijo. Ves dan so delali v kemičnem laboratoriju higijenskego zavoda pod vodstvom ravnatelja dr. P irca i u bodo delali še jutri ves dan. Rezultate preiskav pišejo za vsako mleko posebej, celotne sezname bodo po izvršenih preiskavah odstopili tržnemu nadzorstvu, ki bo moglo na podlagi izsledkov ukreniti vse po-^rebno. Ljubljančani po bomo po zaslugi higijenskego zavoda končno izvedeli, kakšno mleko pijemo. Rezultate preiskave bomo objavili. Slovenska kri v Ameriki Pred poroho v smrt M. Sobota, 22. okt. Okrog '10 letui čevljarski jiomoenik Cv. Janez lz Fokovec je bil ženin. Oklici so bili že končani ln poroka bi se imela zvršiti v najbližji bodočnosti. Ženin [>a sc je na tragičen način že pred poroko ločil od sveta. Zadnji čas so se kazali ua možu znaki zme-deuosti. Bil je izredno nemiren. Pred včerašnjim ie prišel na obiske k svojemu bratu, ki jc v Soboti ;rojač. Bil je čisto zmešan. Venomer je ponavljal, da obračuni z življenjem. Brat ga je miril, a dopovedati mu ni mogel ničesar. Ponoči je nesrečnež izginil. Podal se je proti Bakoveem. Pri prvem križu je šel k železniški j>rogi. Tam je čakal na prihod jutranjega vlaka. Vrgel se je na tračnice, ! Vlak ni šel čez njega, ker so ga zavarovalnice, ki , so pred lokomotovo, vrgle na stran. Udarec je bil i tako silen, da je nesrečnežu razbil glavo. Ob prvem svitu so reveža našli. Ležal jc v j nezavesti. Takoj so ga spravili v bolnišnico. Pomoči ui bilo zanj. Do večera je stokal v silnih bolečinah in okrog 19 je izdihnil. Za vzrok žalostnega dejanja ne ve ni kdo. Najbrž ga je izvršil v popolni duševni zmedenosti. Strop se je udri Dobrna, 21. okt. Zelo Čudna nesreča se je pripetilo no Dobrni v ponedeljek točno opoldne. V nekem hotelu so takoj, ko je minila sezona in so gostje že jio večini odšli, začeli preurejevati gostilniške prostore. Zidarji so zidali in razbijali, do je bilo veselje. V j>onedeljek okrog poldne so pričeli podirali temeljne stene v kuhinji, hoteč jo preurediti. Pri delu niso oj>ozili nevarnosti, ki jim preti. Kar naenkrat sc jc zgradim hotela močno stresla in v kuhinji se je vdrl strop. Nad kuhinjo se je nahajalo več sob opremljenih z lepim pohištvom, katero je vse padlo v kuhinjo, kjer leži vse razbito med kamenjem. Delavci ln zidarji so po večini srečno ušli. Ujelo je lo delavcu Fr. Stropnika, katerega je kamenje in podirajoče se stropovje močno polo-milo. Poklicali so takoj zdravnika, ki je jione-arečencu nudil prvo pomoč. Hotelir trpi pri nesreči precejšno škodo. Smrtna nesreča na železnici Dne 21. oktobra okrog 6 zvečer se je blizu hrvaške Koprivnice kmet Ignacij Imbriovčan vozil iz. vinograda proti domu v Bijele Hlebine. Na vozu sta sedela še kmetov sin Mijo in hlopec Franjo. Pri vasi Plavšinac cesto preseka ozkotirna proga Koprivnica —Klošlar. Na prehodih pa ni zatvornic, pač po strojevodja, kadar vozi proti kakemu prehodu, daje signale z žvižgi lokomotive. Prav ko ee je voz bližal železniškemu tiru, jc privozil vlak iz. Kloštro v Koprivnico Strojevodja je dajal žvižge, a mladi Miio Itnbriovčan, ki je vodil konje, je mislil, do bo ušel. Udaril je po konjih in hotel zdrdrati čez progo. V tistem hipu, ko sta konja stopila na progo, je privozil vlak. Lokomotivo je takoj ubila enega konja, drugega pit »rgla ob stran. Pri tej priliki se je prevrnil voz. Vsi trije moški so padli pod voz. Stari Ignacij Imbriovčan, ki j'-1 imel 56 let, je dobil toko hud udarec na glavo, da mu jc počila lobanja. Sin Miio je bil težko ranjen po hrbtu, a 23 letni hlopec Franjo Grzunov, doma iz Dalmacije, je dobil hude poškodbe na glavi. Strojevodja je takoj ustavil vlak, ki so nanj naložili vse tri ranjence, da jih prepeljejo v Koprivnico. Toda oče Ignacij je umrl že na vjaku, nakar so gu prepeljali v koprivniško mrtvašnico, druga dva pa v mestno bolnišnico. Shok z drvečega vlaka Goriški begunce na begu pred Italijani Ljubljana, 23. oktobru. No begu iz Italije se jc včeraj nevarno poškodoval 19letni mizarski pomočnik Stane Filičič iz Trsta. Pripeljal se jo do Postojne brez polnega lista. Ravno, ko je vlak vozil čez mejo, so ga zasačili italijanski kontrolni organi, ki so hoteli preprečili, da bi Filičič ušel v Jugoslavijo. Filičič sc jih je ustrašil in sc pognal z drvečega vlaka na llu. Padel je tako nesrečno, da se je poškodoval na nogah. Potem, ko so ga naši uradniki zaslišali, so ga poslali v ljubljansko bolnišnico. Hujših posledic 'a beg za Filičiča ne bo imel, le to, dn se bo moral dalj časa zdraviti. 06 letna nosestnica Alojzija Termozer iz Cerk- Pred kratkim je umrl v Pueblo, Colo. slovenski mladenič Rudolf H i b 1 e r , star šele 19 let. Zadela ga jc kap. Več mladeničev so je zabavalo z igranjem kart. Nastal je mal prepir, nakar se jc pokojni razjezil in skočil za nekim soigralcem. Komaj pa je naredil par korakov, se je zgrudil tia tla in bil t.iitoi mrtev. Anton Ponikvor. 23 let stari mladenič, se jc smrtno ponesrečil pri avtomobilskih dirkah v Hartford. Ohio. Navdušeni dirkač je ravno zavil pri 29 ovinku na 50miljski dirkalni progi, ko se je zlomila sprednja os avtomobila in se je avto v plamenih zagnal s proge. Ponikvar bi bil najbrž zmagal v dirki, ker ie bil v precejšnji razdalji pred drugimi avtomobili. Več kakor 1000 oseb je bilo priča strašni nesreči. Med ljudmi jc nastalo veliko raz-burjenje. Na Ponikvarjevem domu, 3709 K. 93. St. v Cle-vplandu. kjer imajo njegovi starši grocerijsko trgovino, je bila družina baš pri molitvi, ko je zvedela o strašni nesreči. Odkar je Anton pričel dirkati z avtomobilom, so živeli njegovi starši v neprestanem strahu, da se bo sin ponesrečil. Mladenič jo ves svoj presti čns porabil s tem, da je popravljal svoj dirkalni avtomobil. V nedeljo sta se polјлla nn tarnio v Genovo, O.. Peter SeSek in Jožef V o v k. Na potu slsoz.i Реггу, Ohio, na No. llidge Rd. sta zadela z. avtomobilom v drevo. Voznik Sršek je dobil težko poškodbe. Prepeljali so ga v bolnišnico v Poinnesvillc. Vovk si je pa pri udarcu zlomil vrat in je bil Inkoi mrlev. Rajnki je pred leti vodil avto garažo in jc vozil za pogrebe, zato ga je poznalo mnogo naših ljudi. Zadnje čase je bii zaposlen pri cestni železnici za voznika. Doma jc bil iz Soteske. Star je bil 3T> let in je bival 18 let v Clevelandu. Zajiušča ženo, hčer, štiri sinove, enega brata in dve sestri. Rojaka Jožef M a v s t e in Jakob Janezi č. ki bivata blizu EIy, Minn., kjer ima Janežič formo, sto te dni ubila težkega medveda. Mrcina jo hodila ponoči k JonežiČu v vas in mu je razmesarila 200 funtov težko svinjo. Rojaka sta Čakala ponoči medveda na vrhu hleva in ga ubila z dvema elreloma. ko je zopet prišel po pečenko. Za streljanje sta morala dobiti dovoljenje, ker jc letos v Minnesoti prepovedano streljati medvede. Velika poneverba v Celju Nasiavtjenec v dveh letih poneveril nad 100.000 Din Celje, 23. oktobra. Pred dnevi se je. razširila po Celju bliskoma govorica, da je bil M. G. aretiran zaradi poneverbe 200.000 Din. G. je bil nameščen pri lesnem trgovcu Sodinu kot pisarniški uradnik in jo vršil to službo na videz skrajno vestno, du je bil Sodin z njim jirov zadovoljen in ga povsod pohvalil zaradi njegove pridnosti. Pred kratkim je kupil G. od mestne občine stavbno zemljišče in začel zidati vilo za sebe in svojo rodbino. Pri tem se je pokazalo, kako zelo jc bil njegov šef zadovoljen z njim. Dal mu je na razpolago voz in voznika, da mu jo vozil stavbni nmterijal, dal 11111 je les poceni itd., podpiral ga je pač na vse načine, ne da bi vedel, da si zida dom za njegov denar. G. je med tem časom izrabljal gospodarjevo zaupanje! V pisarni je izstavljal plačilno naloge s fingiranimi imeni in jiodpisovnl mesto šefa ter potem dvigal denar po raznih denarnih zavodih, pr i katerih je pač imej Sodin naložen denar. Ko je po seveda potem banka drugi dan obvestila podjetje Sodin, da jo iz|>lačala denar v smislu plačilnega naloga, je sedel G. v pisarni, sprejemal fiošto in vsa tozadevna pisma, ki bi ga mogla izdati, spravljal v žep in jih kasneje uničil. Tako je delal dve leti, tiico je včeraj padla z voza in dobila hude noirnnje poškodbe. Prav lako je padel z voza, pred katerim so se splašili konji, 9 letni Valentin Burja, sin rudarja iz Nožic pri Homcu. Konji so šli jircko dečka in ga hudo poškodovali. Vel triie oonesrečenci sc zdravijo v bolnišnici. ves čas kar jc bil nameščen pri Sodinu, ne da bi mu prišel kdorkoli na sled. Pred nekaj dnevi je prišlo zopet obvestilo nekega celjskega denarnega zavoda o izplačilu plačilnega naloga. Sodin jc slučajno videl, kako je G. vtaknil pismo v žeji, kuverto pa vrgel v koš. Soditi jo kasneje videl kuverto in se obrnil na zavod •/. vprašanjem, kaj da so pisali, češ da se je pismo izgubilo. Dobil je odgovor, da je bilo samo obvestilu o izplačilu. Tako jo Sodin prišel na sled in naznanil G. policiji, ki ga je aretirala. V teku preiskave je že priznal |>onoverb nad 100.000 Din. Ker pa še prihajajo stalne ovadbo o takih izplačilih, vsota, za katero je Sodin oškodovan, še ni ugotovljena. V zvezi s to aretacijo se širijo razni glasovi, ki so pritirali poneverjeno vsoto že na 000.000 Din, kar je seveda veliko pretirano in izključeno. Poleg mladega G. je bil aretiran tudi njegov oče. Sodijo namreč, da sin tega ni delal brez vednosti očeta. Zagorje SPD. podružnira Litija-Zagorje priredi v sobolo, dne 24. t. m., ob 7 skioptično predavanje >S fotokomero v Julijske Alpe.- v Sokolskcm domu Zagorje. Predaval bo priznani foloamater g. Cvetko Švigolj iz Ljubljano ter na podlagi 90 slik po-vedel iz Ljubljano preko divne Gorenjske v Triglavsko pogorje Sliko so posnete v različnih letnih časih, loko do nudijo užitka smučarjem, turistom in ljubiteljem lepili slik. Popoldan Je pre-devnnle ■'.:> šolsko mladino Vabljeni vsi! Ljubljana Sklepi se!e magistralnega gremija Ljubljana, 23. oklobra. Danes so je vršila seja magietratnega gremija. Na poročilo mestnega ekonomata se sklone, dase odda Slavku Dolničarju zakup hotela Tivoli za dobo treh let s pripombo, da se mu ta doba podaljSa na 5 let, ako predloži primeren investicijski program. Zakupni znesek ostane dosedanji. Sprejme se varnostna pogodba za vzdrževanje telefonske centrale na mestnem magistratu s tvrd-ko Siemens d. d., katera prevzame popravila in vzdrževanje telefonske centrale za letni pavšalni znesek 24.»Kit) Din. — Dobava dela za pločevinaste obrobe pri mestnih hišah za Bežigradom in v Ko-le/.iji so odda najcenejšemu ponudniku Alojziju Golobu. Kanalizacija. V seji se je razpravljalo o nujni napravi kanalizacijo lin Gallusovem nabrežju, katera je v zvezi s sedanjo regulacijo Ljubljanice. Kanalizacija toga dela bi stala 590.000 Din in jo nujno po-I rebrni. V sedanjem proračunu je zn to kanalizacijo kritju 240,000 Din, ostanek pa bi so prenesel na bodoči proračun. Delo so odda tvrdki Dukič po enotnih dosedanjih cenah. Z delom se prične takoj. Nadalje se je sklepalo o podaljšanju glavnega kanala, ki vodi od nove carinarnico do Dunajske cesto. Kanal se podaljša do šišenskega kolodvora ter bo stal okrog 870.000 Din. Sklone se ludi, da se predlaga mestni občinski upravi v sklepanje podaljšek kanala od Pokopališke ulice po Dunajski cesti do Stadiona. Na ta način bi se lahko priključili kanali od novih hiš, ki so so zgradile ua levi in desni strani Dunajske ceste, zlasti pa Beži* grad, okolica Stadiona in topničarske vojašnice. Ta del kanalizacije bi slal ca. 500.000 Din. Stroški za podaljšanje kanalov bi se krili s proračunskimi postavkami bodočega proračuna z anuitetami. Na predlog mestnega gradbenega referenta so se podelila sledeča stnvbnn dovoljenja: Josipu Verliču, trgovcu v Ljubljani, so odpusti zahteva po odstopu sveta ob Dunajski cesti. — Mariji Dedek se izda stavbno dovoljenje zu enonad-»tropno vilo \ Lepodvorski ulici. — Ing. Josipu Dodeku za gradnjo ograje v Lepodvor-ki ulici. -Francetu šalerju zu enonadstropno vilo v Tobačni ulici. — Tvrdki Medič-Zankl principielno dovoljenje za gradnjo skladišča v Jenkovi ulici. — An- dreju šarabonu za provlzorično ograjo na Zaloški cesti. — Mariji Guzelj za gradnjo prizidka steklene verande ob Cesti nu Rožnik 43. — Služkinj-skemu domu za gradnjo prizidave podstrešja v Kriievniškl ulici 2. — Tvrdki A. Kojinu A Comp. za gradnjo prizidka, nazidka in remize med Slomškovo ul.*o in Čopovo ulico pod pogojem, da odstopi svet za cesto v Čopovi ulici mestni občini brezplačno in bremen prosto. — Ivanu Rozmanu, posestniku v Streliški ulici 31, za gradnjo provi-zorične avto-garaže na dvorišču. — Antonu Velka-vrhu, mesarju in pos stniku, za gradnio enonad-stropne hiše v Knezovi ulici. — Ani Hus in bratom za gradnjo enonadstropne hiše v Hajdrihovi ulici. — Iloni dr. ITusovi za gradnjo enonadstropne vile v Ažbetovi ulici. — Mari Novakovi za enonadstropno hišo v Kolezijski ulici. — Јобко Hoj-karju za gradnjo vile na Prlvozu. Poleg njega bo gradil hišo tudi bančni ravnatelj Auersperg Emil. — Tvrdki Janeš na Aleksandrovi cesti 12 se dovoli postavitev svetlobne reklame nad njegovo trgovino. Podelijo se sledeča uporabna dovoljenja: Ivanu Brecoljniku za podslrešno stanovanje v Veliki čolnarski ulici. — Antonu Japlju za pritlično hišo ua poti na Rakovo jelšo. — Boguslavu Ka-lušu za enonadstropno hišo. v Lampelovi ulici. — Gospodarsko poslopje z drvarnicami se mu dovoli samo kot provizorij. — Francetu Anžiču, mesarju in posestniku v llradeckega vasi, za uporabo lokala za mesarijo. — Mariji in Ivanki Dolimr za enunadstropno hišo v Ueljaški ulici. — Fran JI in Tereziji Snoj z;i enonadstropno hišo v Staničevi ulici. — Ivanu Pavlino za provizorično leseno hišo v Gerbičevi ulici. — Mariji Luizi .Jurman za pro-vizorno trgovsko poslopje na Dunajski cesti. — Zadrugi Ljudski dom - v Streliški ulici za adaptirane prostore njenega poslopja. — Andreju Tomažinu za pritlično hišo in gospodarsko poslopje ua lž"n-ski cesti. — Marici Zupan za enonadstropno vilo v Škrabčovi ulici. — Mariji Mnurer, gostilničarki. za enonadslrojmi prizidek na Jegličevi cesti. — Josipu Megušarju za enonadstropno hišo na vogalu Dolenjske ceste in Galjevico. — Dr. Henr. Steski /.a enonadstropno vilo v Idrijski ulici. — Ivanu Tomcu za enonadstropno hišo v Gorupovi ulici. Nekaj prošenj se jo odložilo za prihodnjo sejo. Naznanilo preselitve! Cenjenemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem se preselil z Dunajske ceste štov. 37 na Miklošičevo cesto pal ca „Oraflka". Ker sem v stanu, da cenj. odjemalcem v moderno urejenem lokalu nudim najpesirejšo izbiro, se za obilen obisk priporočani FERDO KOBALD, modna trgovina Ljubljana, Miklošičevu cesta, Hvalevredno znižanje cen mesu Ljubljana, 23. okt. Zadnje ilni so se cene mesu nn ljubljanskem j trgu nekoliko znižale. Tako je na primer bila zni- ! žanu cena zu koštrunovo meso I. od 1-1 na 12 Din. zn ineso II. pa od 12 na 10 Din. 1'ravtnko je tudi Iu nazaj cena konjskemu mesu. Dočim so jiroda- ; iali še prod kratkim konjsko meso 1. po S Din in II. po O Din, so sedaj me-o I. po O Din in II. po t Din, knr ho prišlo zlasti v prid onint slojem, ki -o ze sedaj komaj zmogli za konjsko meso. Govedina j* prav tako nekoliko popustila in sicer pro-laiaj.i -kom \-i mesarji I. liieuo pitonih volov /ndnjl del po 1 1 Din. prednji del po 12 Din. dorm t-o ■ »rej-nje cene znašalo 15 Din odnosno 13 Din. Te \ i- e i ene se drže le Se izjemoma -em in tja pri drago kupljenih volih. Tudi pri prašičjem mesu in slanini se ne drže več cene tako trdovratno in so v zadnjem času nekoliko padle. Tako se je nn printer znižala cena za svinjski hrbet od 22 na 20 T>in. Kljub temu pu to znižanje ne odgovarja nakupni ceni živili pr.išiSov. kakor tudi ne znižanju \ primei i l govejim uiesoni. Zato moramo loinbolj pozdravili dejstvo, da se jo z današnjim dnem odločil ne -ar Jakob .lesih nn Pn^afetjevem trmi. da prodaja prvovslno svinjino (hrbet) po 10 Din iu slanino po 14 Din. dočim prodajajo drugi mesarji hrbet šc po 20 Din. slanino pa jio l(i, odnosno M Din. Pravtako нпш dobili poročilo iz Šiške, dn pro-injn mesar \olkar v Jernejev i ulici šl. 42 v svoji mesnici govedino po mnogo nižjih cenah, kot so ibieajne na ljubljanskem trgu. Govedino zadnji del prodaja po 0 Din kg. prednji del pu po <> Din kg. 11 pumo, du bodo tudi drugi mesarji sledili lepemu in pociulnemu zgledii vsaj mesarju Jesiha, če že ue mesarju Volkarja. O Nagrobne spomenike v najmodernejših oblikah Vam nudi najceneje kamnoseško kiparsko podjetje Franjo Kunovar. pokopališče Sv rti Križ, Ljubljana. — Telefon št. 27-87 Ka; bo danes Drama: Dogodek v mestu Gogi«. Red D. Opera: Viktorija in njen huzar . Ljudska predstava po znizanin ccnah. Izven. Kino Vič-Glince: ob S Padli angel«, drama. Nočno službo iinala lekarni: dr. Piccoli, Dunajska c. 6 in mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9. vz) Praznik Kristusu Kralja je praznik Katoliške akcije. Katoličani, ki so organizirani v ver-,-kih in prosvetnih organizacijah sc bodo brez-ilvoma udeležili vseh nedeljskih prireditev, zlasti večerne, ki bo ob (> uri v Ljubljanski stolnici. Kot zaključek celodnevne proslave pa je slovesnost ob 700-letnici sv. Antona Padovanskega, ki bo 25. I. in. ob 8 zvečer v veliki dvorani Uniona. Na sporedu je več pesmic, dcklainacij in otroški pri norček - petjem, ki je spisan nalašč za ta večer. O življenju in o delovanju sv. Antona, na bo predaval dr. P. Roman Toininec, s skiontičnimi slikami. Vstopnina: sedeži od IV. do XXIII. 5 Din, na balkonu in galeriji 3 Din, stojišča 2 Din. Opozarjamo ua prcdprodaio vstopnic v Prosv. zvezi, Miklošičeva c. 5, kjer sc bodo dobile vstopnico tudi v nedeljo od 11 do 12. 0 Stolnica Na praznik Kristusa Kralja, v nedeljo 25. t. in., bo iinel prevzv. g. knezoškof dr. Gregorij Požman ob pol 10 v stolnici pridigo, nato ho pa daroval slovesno pontifik. sv. mašo; po sv. maši bo slovesna posvetitev presv. Srcu. verniki, pridite, da se skupno s svojim nadpastir-jem posvetite Kristusu Kralju! 0 Slovo g. protojereja Dimitrija Sv. Janko-vira. višjega voj. duhovnika v pokoju. Danes odhaja iz Ljubljane g. prota Jankov i č, ki je II let vršil v Ljubljani službo pravoslavnega svečenika. Med Slovenci si je kot človek pridobil mnogo prijateljev, od katerih se poslavlja s težkim ^rcem, kakor tudi ttžko zapušča slovenske krfje, ki so se mu zelo priljubili. Ob priliki svojega odhoda nam je poslal sledeče slovo v objavo: >Ker mi ni bilo mogoče ob odhodu iz bele Ljubljane posloviti se osebno od številnih mojih vernikov, jirijateljev in znancev, se tem potom poslavljam od njih. Ko sem pred 11 leti prišel v Ljubljano kot vojaški duhovnik, sem si v sam m začetku svojega službovanja pridobil tako širok krog iskrenih in odkritih prijateljev brez ozira na njih versko prepričanje, da sem bil presenečen. Vsi ti prijatelji so me ves čas mojega težkega službovanja podpirali, k:ir mi je znatno olajšalo službovanje v prelepi Sloveniji. Vsem, ki so me v času mojega službovanja kakorkoli podpirali, kakor tudi vsem onim, ki so na mojo prošnjo darovali za novo pravoslavno cerkev v Ljubljani, se na tem mestu iskreno in toplo zahvaljujem. Iz Slovenije odhajam težkega srcn, ker sem za njo čutil bratsko ljubav. Božja volja zahteva, da se od Slovenije poslovim in jo zapustim. Zapuščam pa jo v zavesti, da sem svojo službo vršil v splošno zadovoljstvo Bogu, kralju in nnrodu v korist .Lepo Slovenijo ohranim do konca svojih dni v najlepšem spominu, k kor ohranim v trajnem spomfnu vse moje odkrite i' iskrene prijatelje. V svojem in v iinncu svoj" družine se poslavljam od vseh in kličem: zdravstvujte vsi, ki ostanete v prelepi Sloveniji, ohranite tudi naprej mir in bratsko slogo, v ljubezni in složnem delu nadaljujte delo božje, jaz j>a bom zato prinašal svoje molitve k liogu. — Uduni Vaš protoje-rej Dimitrije Sv. Jankovič, višji vojni duhovnik v pok. © BO le nieo svojega rojstva praznuje danes g. Dragotin š I r u c e 1 j, šef znanega carinskega posredništvu in hou. konzul Portugalke v Ljubljani. Po letih star, u po duhu in borbenosti še vedno mlad in krepak, praznuje danes g strucelj rojstni dan v najožjem krogu svoje družine. Uglednemu in •skromnemu jubilantu kličemo tudi mi: še mnogo sročnih let! 0 V Salez. mladinskem domu na Kodeljevem bo jutri socialni dan. Ob 8 sv. maša s skupnun sv. obhajilom Fantovskega krožka, nato zborovanje v dvorani, na katerem bodo govorili: dr. M-Krek, dr. Gosar in dt. Janez Ančin. — Popoldne ob pol 3 večernice, nato popoldansko 'boro-vanje v dvorani, kjer bo govoril dr. Karel Capuder. Nato film Križarji«. Ta film je last Prosv. zveze v Ljubljani in ima slovenske napise. Pri prcdnoldanskem zborovanju bo sodelovalo pevsko društvo Zvezda* iz Most. © Zveza Bojevnikov Ljubljana-Moste vabi vse člane in svojce v svetovni vojni padlih vojakov k maši zadušnici. katero opravi bivši vojni kurat g. Bonač v nedeljo. 25. t. m., ob 8.30 v Karme-lifanski cerkvi na S lu. 0 SišPnska prosveta javlja svo'iin članom, da se vrš! v ponedeljek, 26. oktobra ob 20 v samostanski dvorani redni letni občni zbor. Člani, udeležile se polnoštevilno! 0 Darovi za stradajoče v Beli kraiini. Pisarna R. kr. v \Volfovi ulici je pre'ela pismo: »Prosim, spro|ni"<* skromni znesek 30 I)in za pomoči potrebne v Beli krajini. Staroupokoj^nec.:: Gospod A. K. iz Ljubljane za Belo krajino 200 Din. Iskrena hvala plemenitima neimenovanima do-| brotnikoma! 0 Proslava češkeslovaškeifa nanHnega praz-j nika .se vrši v lorek. 27. oktobra ob 20 v operi — slavnostna predelava >Lucerna< po ljudskih cenah. — Vebiino vso članstvo iu prijatelie češkoslnvaško-jugoslovantke vzajemnosti k polnošlevilni udeležbi. — JugosIovansVo-češkoslovaška liga — Češkoslo-vens' a obec Ljubljana. •) Ljubljansko Članstvo Slomškove družbe vljudno vabimo k sv maši za pokojno gospo M. Štrukelj, mater predsednika S'omšVove družbe, v nedeljo 25. oktobra ob pol 7 v frančiškanski cerkvi pri oltarju sv. Deodata 0 Vojni invalidi in vdove! Dosppl je premog od mestnega načelslva. Tisti, ki ga žpIp kupiti, naj pridejo v društveno pisarno (Sv. Petra vojašnica) med uradnimi urami od 9 dopoldne do 2 popoldne. S seboj je prinreti legitimacijo in vreče. © Čevljarska zadruga v Ljub'lani naznanja interesentom, da se vrši pomočniška preizkušnja začetkom novembra. Tozadevne prijnve se sprejemajo najkasneje do 31 oktobra v zadružni pisarni Hrenova ulica 4. © Na Koroškem aretirana ljubljanska tatova. Celovška policija je sporočila ljubljanski policiji, da so koroške oblasti izsledile proslulegn ljubljanskega tata in vlomilca Petra Sternišo, ki ga policija zaradi njegovih številnih grehov že dolgo išče. Strniša je star šele 22 let. je pa eden najbolj nevarnih ljudi, kar jih je kdaj kradlo po Ljub- ljani. Prav tako nevaren tat je tudi njegov tovariš Silvester Ferčnik. Oba sta pobegnila na Koroško, ko sta čutila, da so jima tla v Ljubljani že pre-vroča. Tudi turn sta kradla ln vlamljala vsevprek. Koroški orožniki so ju aretirali, ko sta bila do zob oborožena. Najbrž sla se oba pripravljala, da bosta tudi ropala, zato sta si tudi nabavila orožje. Najprej ju bo sodilo celovško deželno sodišče, ko bosta tam kazen prestala, bosta pa izročena našim oblastem. © Razne tatvine. Tatovi že pridno kradejo suknje. Mizarju in posestniku Francu Vagnerju v Tomšičtvi ul. je nekdo izmaknil z odprle verande 580 Din vredno suknjo, v kateri je bil tudi par rokavic. — Posestnici Tereziji Anžlčevi v llradeckega vasi je neznun tat odnesel 5 metrov dolgo lestev. — Zasebnemu uradniku, Josipu Gajšku, je nekdo ukradel iz drvirnice v Mariborski ulici 21 več obleke, vredne 600 Din. — Izpred Zebalove gostilne na Rudniku je nekdo odpeljal 1200 Din vredno kolo, last pos slnika Fr. Viranta iz Ilovice. Kolo je bilo znamke Tribunac. O Prepodena (ativa. Preteklo noč окоЧ polnoči je nočni čuvaj Anton škerlj opazil skozi ograio vrta učiteljišča dve sumljivi postavi, ki sta pravkar plezali v vrtno uto. Očitno je bilo, da nameravala nekaj ukr-sti. Šk"rlj je z to pričel žvižgati iu klicati str»žn'ka. Moška sta se tega tako prestrašila, da sla pričela bežali. Str žnik, ki je takoj pribite!, je sicer tekel za njima, vendar pa sta zli-kovea izginila v temi. V utl so bde cvetlice in pa vrtno orodje, ki sta se ga hotela tatova polastiti, kar pa se jima ni posrečilo. 0 Zimsko keglišfe. nn novo rejeno, še nekaj večerov za oddali Pripravno tudi zu strelske klube — Gostilna Turk. Krtin? Gla vni odi'elek finančne kontrole v Kranju se preseli v soboto, dne 24. oklobra. v svoje nove pos'ovne prostore iu urnduje od 26. oktobra v hiši gdčne Roossove, to je nasproti hotela Stara pošta ali Jelen. Ce bi bil milijonar? XXXIV. Milijoni — lepa želja! Bili goepodar milijonov, je težko. Ako bi bili ne mnogi milijon-anketarji tako radodarni z njimi, kakor čitamo dnevno, da bi jih kratkomalo razdelili, bi bila tudi napaka. Ze iz odlomka sv. pisma beremo, da ni bil tisti hlapec na mestu, ki je talent zakopal, nasprotno pa je bit pohvaljen drugi hlapec, ki ga je pomnežiL Tako bi morali tudi nr-ši ankptarii napraviti s svojimi milijoni. Ustanoviti podjetje z zmesljivlm sotrudnikoin, zaposliti delavce, deliti dobiček tako, da spolnimo dolžnosti. Begu. kar je božjega, kralju, kar je kraljevega. Tako bi napravil ludi jaz in nič drugače. Pika. XXXV. Če bi bil milijonar, bi delal na to. da bi iz Slovencev izginile vse one lastnosti, radi katerih mm je napisal Cankar Hlapce. Ustanovil bi bogato ustanovo. iz katere bi dobivali primerno odškodnino vsi t;sti, ki so kedaj trpeli radi svojega ijošteneaa prepričanja. XXXVI. Če bi bil milijonar, bi bržkone pozabil no bedo človeštva in bi živel le sebi. prav tako kakor današnji kapitalisti. Zato je boljše, če nimam ne ;uz, ne drugi anketarji miPjonov, ker smo brez njih z večjo gotovostjo vredni člani človeške družbe, ako nam je res vedno pred očmi božja zapoved: »Ljubimo svojega b'ižnjega, kakor samega sebe!' Ne pozabimo, da je dar uboge vdove več vreden, ko la-rovi bogatinov. XXXVII. Če bi bil milijonar, bi dal ves svoj denar za čim hitrejše uresničenje ideje: dn bi bil en ulev in en pastir. XXXVIII. Ko bi imela milijon, bi delala v prvi vrsti na to. da se iztrebi napačni predsodek, češ, da je moški kljub temu. da ima na vesti brez števila propalih žensk, ki jih je eam dovede] do tega, še vedno v javnosti poštenjak, dočim izgubi ženska ob prvem padeu svoje dobro ime in poštenje, čeprav je pri tem 99 odstotkov krivde na moških. Pisalni in adicijski stroji ContinentaL Računski stroji BrUflSVigOt. IVQTl Legat, Lfubl/afia, Prešernova, Maribor, Vetrinjska Pri književniku Milanu Begoviču (Pred njegovo premijero »Brez tretjega« v Ljubljani) Zagreb, oktobra. Ne le pravkar vprizoriena Begovičeva drama »Bez trečega«, ki me je kot psihološka gradnja močno zavzela, ampak pred vsem »Savremenik« in iHorec Bisag, zgodovinski hrvatski grad, ki ga jo siv.idaln družina Bisački. V devetnajstem stoletju je prešel grad v last grofov Draškovičev. Po svetovni vojni je postal lastnik gradu neki kmet, ki ga je prodal pisatelju Milanu Begoviču. njegov odnos do slovenske umetnosti, me je gnal do književnika g, Milana Begoviča. Visok in samozavesten od širokega zdravja, kakor so bili pač vsi hrv. umetniki v preteklosti pa močno ludi v sedanjosti, me je sprejel. V kak cilj ste gledali pri snovanju »Savre-menila«? »Društvo hrv. književnikov uii je dalo mandat, da obnovim »Savremenik« in ga vzdržim vsaj do njegove petindvejsete letnice, ki bo prihodnje leto. Pozval sem takoj v začetku, ko je bil »Savremenik« še tednik, na sodelovanje vse tri jugoslovanske veje, čemur pa so oporekali domala vsi člani društva hrv. književnikov, ker so me pač krivo umeli. In vendar me ni gnala politična tend?nca, pač pa le težnja, da zbližam vse kulturne delavce v Jugoslaviji, ki eo danes oddvojeni kakor malo-kje...« Za Slovence, katere je profesor Žimbrek predstavljal hrv. kulturnemu svetu, je bilo v »Savre-menikui mnogo prostora, za biografije kakor tudi za dela naših mladih. Toda nekateri listi pišejo, da slovenskih literarnih del ni treba prevajati, kakor se to dela pri samostojno živečih, temveč naj se natisnejo v originalu, ki je dialekt skupnega jugoslovanskega jezika, v katerega se bo s časom zlil... Ali ima objavljenje slov. del v originalu v »Savremeniku« isto tendenco? »To nikakor ne! Pač le zato, ker se spodobi, da se tudi Hrvatje učimo vašega jezika in vas čitamo kakor vi nas v originalu! Bilo bi tudi »Stetno i zlo«, da bi se podcenjeval slovenski bogalo tvorni jezik, ki je ustvaril tako lepo literaturo in ki se sam še dalje oploja. Pa tudi Jugoslavija ima od tega samo korist, da vsi trije ustvarjamo umetnine, vsak v svojem duševnem ozračju, v svojih tradicijah, v svojih posebnostih ... zakaj vse to nosi sloves naše skupne domovine preko mej...« Pa zakaj potem — da grem malo iz okvira — odbijate vse naše ustvaritve na dramatskih tleh kakor manj vredne od komadov, ki prihajajo na vaš oder. Slovenci smo globoko užaljeni nad tem ignoriranjem, tembolj, ki smo vsi na etežaj odprli vrata vaSim delom te vrste. »Ne, to ni omalovaževanje vaših dram. del kakor tudi ne srbskih, temveč preširokoifrudna po- ustljivost ravnateljeva do zagrebških začetnikov, ateri ne bi mogli sicer nikjer na oder; z dajanjem njihovih del jim hoče vliti poguma, pri tem pa zmanjka prostora za dobre slovenske in srbske drame... Ko sem še jaz govoril v drami, sem dal prevajati Novačana (»Herman Celjski«) in Župančiča (»Veronika Deseniška«), pa prevajalec se je zamudil z delom. Ko je bil gotov, mene ni bilo več. Novi ravnatelj dobro pozna slovensko dramo in bo brez dvoma v naslednjih letih mlade slov. dramatike uvrstil med hrvatske.« So se Vaše drame v Belgradu kaj igrale? »Pred svetovno so dali mojo »Stano« (iz dalm. življenja). Za tem so moje drame romale po odrih zapadne Evrope od Bergena do Pariza, »prešle su Atlantik, ali nisu prešle Savu ...« Sele zdaj prinaša akademsko gledališče v Belgradu mojega »Božjega človeka«, katerega je nar. gledališče skozi tri leta pisalo na repertoar, a nikdar ga ni prineslo na o-der. Uprava belgr. gledališča me nikoli niti vprašala ni za kako moje delo, da ga vsaj prečita, žalostna poglavja so to, tem bolj, da so sc od del pisatelja, kakor je Krleža, ki je do zdaj 15 dram dal, igrali le «GIembajevi» .,.« Pišete kaj? »Problem bana Jelačiča mi ne da miru, namreč kaj je bilo krivo, da ni izpolnil nade, ki so jo hrvatski domoljubi stavili nanj. Legenda o njegovem pokolenju mi bo za osnovo. — Pa še druge stvari so, ki me zovejo, kakor znana Kajova afera. Ne bo tu zgodovinskih obrazov, temveč lo mi je le moment, ob katerem bom zgradil poseben psihološki proces v ženski duši ,.,« Kakor pričajo Vaše poslednje drame, Vi se mnogo bavite z dušo žene? »Res je psihologija žene, lo je moje najljubše. Pogled v njo, notranje borbe, spor z življenjem in prirodo ... Pišem vedno kakor gledam, nikdar nimam tendence pri pisanju. Tudi Giga (v drami »Bez trečega«) je morala po prirodi priti do tega zaključka, da je moža ubila. Го dramo sem nosil s seboj celih pet let. Marko je — Dalmalinec kakor jaz. Tudi motiv Gigine zvestobe je iz Dalmaci. je, kjer čakajo Dalmatinke svoje može Amerikanee po dvajset jet brez greha ... Veselim se Ljubljane, kamor piidem na premijero. Tam bo gospod Levar mo lumcntalno izrazil mojega Marka. Pa tudi za Miro Danilovo se ne bojim.« Kadila sva in kramljala vse, dokler se ni stemnilo. »Ko pridete drugič, pridite v Zagorje, tam sem si kupil grad Bisag, nekdanjo last g otov Draškovičev, tam bom tiho delal in s prijatelji kramljal. Z avtobusom imate uro ...« Naj na koncu še dostavim kratko črto čez njegovo dramo »Brez tretjega«. Marko, profesor matematike, se je vrnil po osmih letih iz ruskega ujetništva. Strašna muka ga je klala. Kaj je počela njegova žena od katere se je mogel ločiti na sam ženitni dan) vseh teh osem let? Razni predmeti in dogodki v hiši so mu zbudili strašno ljubosumje, ki je doseglo vrh in obrat v papirju, kjer je uradno potrjena njegovđ sm:«t. Obrat pa se je izvršil tudi v potrpežljivi Gigi, je mož po osmih letih samote in trpljenja niti vprašal ni, kako ji je bilo, temveč jo je bil kar naprej z umazamimi očitki — čeprav mu je bila zvesta kot luč; v navalu moževem, ki je hotel od nje svoje zakonske pravice, ga je z revolverjem ubila.... Tudi v tej drami je stopila iza platna sccnska I tehnika, katera je bila Begoviču vedno najljubša, vendar ne več tako kol v dosedanjih dramah. Edino Giga me je motila v zadnjem dejanju, ki je preveč spremenila značaj iz prvih dveh dejanj. Iznajdljivosti je Begovič v razpletu drame izredno mnogo pokazal saj sta dva sama igralca skozi tri dejanja zvezala gledalce, da se niso za hip ganili. Drama dveh duš, kateri sta igralca D' bravka Dujšin in Vika Podgorska do dna odprla. Bez Irečeg« je med Bcgovičimi najboljšimi in drama, ki more brez zadrege na vse evropske odre ... —bič. Dnevna kronika stina Ko tedor Sobota, 24. oktobra: Rafael, arhangel; Kri- Novi grobovi + V Mostah pri Ljubljani je umrl v visoki starosti 80 let g. Anton Cel are, zidarski mojster. Pogreb bo danes ob 4 popoldne iz hiše žalosti Ci-glerjeva ulica 7. Svetila mu večna luč! Žalujočim naše sožalje! Osebne vesti — Novi avstrijski generalni konzul v Ljubljani. V sredo je prispel v Ljubljano novi avstrijski generalni konzul g. dr. Feliks O r sinili osenberg in prevzel vodstvo avstrijskega konzulata iz rok dosedanjega generalnega konzula g dr. Pleinerta. Pozdravljamo novega g. generalnega kanzula z željo, da bi se med nami prav dobro počutil. = Voiaška vest. Poveljnik dravske divizijske oblasti g. general Bogoljub 11 i č je imenovan za člana osrednje mešane jugoslovnnsko-bolgarske komisije, zato odpotuje za delj časa iz Ljubljane. Nadoinestoval ga bo g. general Dragomir Popov i č. — Sodniški izpit pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani sta napravila včeraj sodni pripravnik okrožnega sodišča v Novem mestu Josip I? e z e 1 j in srnini pripravnik pri deželnem sodišču v Ljubljani Viktor P r o h i n a r. Oba z dobrim uspehom. Čestitamo! Poroka. Iz Ueleč nam pišejo: Poročil ие^ je podpredsednik prosvetnega društva R. J. Drnovšek z gdčno Francko Avguštin, hčerko uglednega trgovci iz Reteč. Nevestn je bila društvena tajnica, agilna igralka in dolgoletna cerkvena pevka. Oba sta tudi člana Marijine družbe. Vsn leta. ki sta jih preživela kot fant in dek'e. sta delala za pro«veto, zato jima društvo kliče ob poroki: Bilo srečno 1 Ostale vesti — Prnsvetno društvo v Brežicah priredi v nedeljo 'Vi oktobra ob 10 v Narodnem domu v Brežicah Bevkovo igro >kajn* v treh dejanjih. Pred igro govor v spomin žrtvam naših bratov onstran mej Za mnogoštevilno udeležbo se priporoča odbor. — Tajni* vo Mladinske matice nam poroča: Na željo nekaterih pisateljev je odbor Mladinske matice sklenil podaljšati rok za vlaganje rokopisov za redne publikacije do konca decembra. Gg. pisatelji so naprnšeni, da nam pošljejo tipkane roko- njao _V prilogi »Službenih novin« št. 246 od 21. oktobra t. 1. je objavljen -Pravilnik o uvozu in tranzitu krompirja«. — Valvazorjrva koča pod Stolom je vso zimo odprta in r-skrbovana. — SPD, Kranj. — .Virarno-reformni zakupniki se opozarjajo, da je po zakonu o likvidaciji agrarne reforme dovoljeno skleniti sporazum o vprašanju odškodnine, tako glede višine, kakor glede načina izplačila, tudi »reden začno poslovati likvidacijske komisije. Tak-»en medsebojni sporazum zakupnikov in lastnikov veleposestev je priporočati tem bolj, ker se s tem pospeši, poenostavi in poceni izvedba agrarne re- ^1"— Smrtna i rte v nesreče. Dne 16. oktobra smo poročali o težki nesreči, ki se je pripetila 14. oktobra sleklarjevi ženi Mariji Santej iz vasi Rodkr-nice 7» v občini Dol pri Hrastniku. Ko so sekali v gozdu drevesu, se je težka bukev naenkrat prevrnila na Santejevo, ki je dobila hude notranje poškodbe. Dasi ni bilo dos'i upanja, da bi okrevala, vendar so se zdravniki z njo v ljubljanski bolnišnici trudili, da bi jo redili. Reva je trpela silne bolečine. Trud zdravnikov pa je bil zaman, zakaj šantejeva jc včeraj umrla. ,. . — Šmartno pri Velenju. V nedeljo 2o. oktobra ob 3 popoldne gestuje v tukajšnjem Društvenem domu Ki.l. prosvetno društvo z znamenito žaloigro izza svetovne vojne: >Stilmondski župan-. Ker Fabiola in krščanski mučene ic. Med predvajanjem sprentljevanje ua klavirju. Prireditev se ponovi v nedeljo popoldne ob pol 4. Zu šolsko mladino bo posebno predavanje združeno s filmom danes popoldne ob pol 5. Dvorana bo vsakokrat zakurjena. Vstopnice se dobe v predprodaji v Slomškovi tiskovni zadrugi poleg Marijine cerkve. er Smrtna kosa. V javni bolnišnici je umrla v četrtek 22. t. m. občinska reva od Roginske gorice Nunčič Marjeta v visoki starosti 81 lel. Noj v miru počiva! & Seja mestnega občinskega odbora. V včerajšnjem poročilu o seji se nam je pripetila neljuba pomota. Seja je namreč preložena na petek 30. t. m. in ne nn 2. nov. & Tekmovalno streljanje celjske strelske dru-iine se bo vršilo v nedeljo 25. t. m. na vojaškem strelišču na Pečovniku. Začetek točno ob 9 in traja do 14 popoldne. V celjski skupini sla dve tarči in 3 nagrade, v skupini za Celje in Štore pa 3 tarče in 5 nagrad. Izpred kolodvora bo vozil mestni avtobus po zmerni ceni. Prijav za to tekmovanje je zelo veliko in je vsled lega moral odbor število tekmovalnih serij omejili na 8, od katerih šteje v tekmovanje najboljše. Vremenska prognoza za prihodnje dni je ugodna in ne bo v tem pogledu nobene ovire in motnje. JSr Nadaljevanje nogometnega prvenstva. Jutri popoldne ob 3 se srečata v boju za točke v celjskem okrožju SK Olimp iu SK Celje pri Skalni kleti na igrišču Atletikov Za vodstvo tekme je delegiran od LNP g. dr. Planinšek iz Maribora, ki je menda naš najboljši sodnik. — Predtekma rezerv SK Olimpa in SK Atlctik. fj Obrtno gibanje v zadnjih dveh mesecih. V mesecu septembru in oklobrn je bilo v mestu prijavljenih prostih obrti 9, rokodelskih obrti I iu koncesijonirana obrt 1, Črtale pa so se 3 proste obrti. & Opozorilo javnosti. V petek je celjska policija aretirala nekega Škerjanca Josipa zaradi po-tepu&tva. Obdržali so ga potem v zaporu, ker jo navedel pri svoji aretaciji napačno ime; izdal se je za nekega Vidmarja Rada in šele po daljšem zasliševanju je navedel pravo ime. Policiji se jo zdelo sumljivo, da ni hotel navesti pravega imenu in je uvedla poizvedbe glede njegovegn prejšnjega življenja Sedaj je došlo od orožniSke jiostaje iz Vevč, da > bil aretirani Škerjanc tam uslužbeu in porabil priliko ter poneveril denar. Ker pa ob-sloja upravičen sum, da ima Škerjanc še nekaj takih deliktov na vesli, se opozarja občinstvo, ki bi bilo morda na sličen način oškodovano po osumljencu, da to prijavi in se obrne v zadevi na pred-stojmštvo mestne policije, ki vodi poizvedbe, aH samo neposredno ali pa event. preko orožniških postaj. Maribor Proračunska razprava v mestnem finančnem odseku Davščina na nezazidane parcele se zopet uvede — Me sto kanalščine in gostaščine davščina na zazidane ploskve Maribor, 23. oktobra. Banska uprava je s svojo okrožnico od 10. septembra naročila občinam, naj prediože proračune do konca novembra. Radi tega je finančni odsek mariborskega občinskega svetn v četrtek razpravljal o proračunu mariborske občine. Razhodki za leto 1932 znašajo Din 45,774.398 ter so za 2,587.898 Din višji, kot v tekočem proračunu. Prirastek izhaja v glavnem iz poviška v izrednem prometu. Dohodki — in sicer redni znašajo Din 14,952.250, izredni 20,315.000 dinarjev, v prehajulneui prometu pa Din 3,792.148. V pokritje navedenega primanjkljaja se predlaga 50% dollndn na neposredne davke z efektom 3 milj. 200.000 Din. Nepokritih pa še ostano Din 592.148.—. V rednem prometu se predlagajo iste davščine, kot lani in večinoma tudi z istim etektom, izvzemši davščino na žganje in žgane pijače, ki se poviša pri hektollterski stopnji alkohola od Din 10,— na 20.—. V slučaju, da no bi dovolilo ministrstvo gostaščine in kanalščine, katera je bila v tekočem proračunu predvidena uit 4,750.000 Din, so predlaga davščina na zazidane ploskve, katera bi dala isli efekt, kakor gostaščina in kanalščinn. Ker davek na poslovni promet ne prinaša dohodkov, knterl so se pričakovali, se upelje zopet davek na nezazidane parcele, ki se je leta 1930 opustil. Ako se hoče proračun, kakor je predložen, izvesti, so predlagn najetje dveh posojil in sicer prvo za kritje □ Žalna zastava je razobešena nn poslopju okrajnega cestnega odbora na Koroški cesti ob smrti podnačelnika mariborskega okrajnega cestnega odliora Srečka Robiča. Pogreb blagega pokojnika lio jutri v soboto ob pol 15 iz hiše žalosti na jjokopališče v Limbušu. □ Meljsko katol. prosvetno društvo ima jutri v nedeljo ob jk>1 17 svoj redni mesečni sestanek s poučnim predavanjem. Polnoštevilno! □ Vozni red na praznik Vseh svetnikov. Na dan Vseli svetnikov dne 1. novembra t. I. se ob priliki obiska grobov na Pobrežju od 12 do 19 brezpogojno prepoveduje vožnja vsem vrstam vozil po Pobreški cesti od začetka drž. mosta na Kralja Petra trgu do Mejne ulice. Vozovi, namenjeni nu obe pokopališči, naj vozijo event. po Tržaški cesti in Nasipni ulici do Pobrežke ceste, kjer se ustavijo. □ Mariborski likovni umetniki so imeli včeraj zvečer v Grajski kleti svoj sestanek, ki ga je otvoril in vodil mariborski časnikar in pisatelj Radivoj Rehar. Porazgovorili so se o poživljenju svojega društvenega delovanja, ter o zopetnih razstavah. □ Pri poštni linici glavne pošte dobijo reflek-tnnti lahko nov imenik telefonskih naročnikov, ki jih je izdala poštna direkcija Dravske banovine. Cena JO dinarjev. □ K požaiu v Bresternici, o čemer smo poročali že v včerajšnji številki, dodajamo, da je viničarija dr. Franca Mallvja popolnoma pogorela; stanovalcem se je posrečilo rešiti življenje, pohištvo in drugo je vse pogorelo. □ S. S. K. Maraton lahkoatleti danes ob pol 17 seslnnnk. Vsi! □ Riziko dela. V tvornici Ježek v Melju se je pripetila včeraj težja nesreča. Tovarniški delavec, 24 letni Franc Kranjc je padel z visokega ogrodja ter treščil s tako silo ob tla, da si je zlomil desno nogo nad kolenom. Prepeljali so ga z rešilnim ovtom v bolnišnico. □ Nenadna smrt. V noči od četrtka je nenadoma umrl v svojem stanovanju v Strossninjer-jevi ulici 6, sodarski pomočnik in sednj paznik v mestnem parku Franc Klaniček v starosti 53 let. Milijoni in milijoni ljudi uporabljajo le nad trideset let po spodaj navedenih navodilih Ш1о Hcntol Droldfenko ln Dlagosloilia n|eti neprccenlllv cndcznl učinek Pri revinatiimu trganju išt asu: boleča mestu vdrgniti. Pri tobobolti: dlesne vdrgniti in ustno duplino izpirati, grgrati. Pri glavobola, nervoiuosti, pomanjkanju spanja: čelo in cclo telo vdrgnili, ter vzeti zvečei pred počitkom mlačno kopel i dodatkom Levje Mentol -Drož-djonke. Pri utrujenosti: masirati celotno telo. Pri želodčnih boleznih: 10 kapljic na košček sladkorju. Pri Izpadanju las in prhajn: masaža glave. Kot zobna voda itd. Pri potenju jiodpazduho, nog-rok a i celotnega telesa naj so poteč' deli zjutraj in zvečer iz-mivaijo. Levja-Mento! Droždlenke je prava samo v tu odtisnjeni in plombirani ORIGINALNI STEKLENICI Zahtevajte izrecno Levjo Mentol Droždfenko ter odločno zavrnite vsako nadomestilo. Levia Menlol-Droždjenka se dobi v vsaki drogeriji. lcknrni in boljši trgovini po 10*—, 26 — in 52 — Din. Pazite se pred po naredbami. Centralni biro: LAVTjJA MENTOL- DROZDJENKA Zagreb, Maruličev trg 5. — lelelon: 78-52 De v, Hfariia v Polju Prosveta >Polje< priredi danes ob pol 8 zvečer za svojo člane prosvetni večer proti prosti vstopnini in predložitvi članske izkazuice. Iskreno vabljeni. Kino >Polje< predvaja v nedeljo, 25. t. m. ob štirih pojioldne in osmih zvečer film >Znak v viharju'. Krasnega lilma, ki kaže morsko nesrečo, ne zamudite pogledati. razhodkov izrednega prometa v znesku 1,215.000 dinarjev, drugo pa za povečanje mestnega vodovoda Din 500.000.—. Referent finančnega odseku nodrevizor Puše-njak je hkrati predložil celo vrsto predlogov in prošenj, katero bi za slučaj, da bi bile sprejete, povišale proračun za več niiljonov. Zanimiva jc tudi predstavka društva hišnih posestnikov, ki zahtevajo znižanje raznih davščin v znesku okrog 1 milj. Din, а prav nič ne povedo, ali bodo znižali v smislu okrožnice banske uprave tudi najemnine. Vobče zahtevajo pridobitni krogi znižanje vseli mogočih davščin, na drugi strani pa stuvijo nu občino znatne zahteve za prispevke, kot na primer za Pohorsko vzpenjačo itd. Referent je razložil okrožnico banske uprave z dne 10. septembra ter poudarjal, da mora finančni odsek vse storiti, dn se znižajo razhodki in doseže ravnovesje v proračunu, du se po možnosti uvažujejo navodila okrožnice ler du se opusti j najetje novih posojil, ker so gospodarski' razmere ! davkoplačevalcev kakor tudi same občine neugodne. ! Pač pu se inoru podvzeti vse korake, da № dovoli ! najetje posojilu za obnovo mestne plinarne, katero | se je sklenilo na zadnji seji občinskega sveta. Nujno je potrebno, du se izvrše v plinarni po navodilih inozemskega strokovnjaka vsa potrebna popravila, da se nabavijo novi stroji ter preprečijo Iako velikanske izgube, katere izkazujo to podjetje dosedaj. Že dalje časa je bolehal na zavralni bolezni, vendar stanje ni smatral za Iako ojia.siio. Nenadni Izbruh krvi mu je končal življenje. Pogreb |>okoj-l nega se vrši v nedelo ob pol treh popoldne iz mrtvašnice na mestno pokojiališče. Naj počiva v miru. □ Na precejšnjo izbiro je bilo včeraj ribjo i zaloge na petkovem trgu. Prodajali so: sardelice po 14 Din. moli po 30, morski rnki po 28 Din 1 kilogram. Razen tega so se dobile tudi še druge , vrste rib. □ Beg ii iivljenja? Vsa obupana se je vče-| raj prijokala na policijo Antonija G. iz Plinar-; niške ulice ter izjaviln, da je njen 26 letni nezakonski sin Ivan K., neznano kam izgini). Baje se i je že večkrat izrazil, da si bo končal življenje. Pred par dnevi je tožil svoji materi, da za njega na tem svetu ni več življenja. Revež je bolehal ua neozdravljivi bolezni ter sumi mati, da je svojo napoved uresničil ter si sam končal življenje. Doslej še niso odkrili sledu zn njim. П Nočno lekarniško službo ima prihodnji leden Vidmarjeva lekarna pri Arehu na Glavnem trgu. □ Stlri razgrajače so sinoči spravili začasno na varno v Ključavničarsko. Milivoj in Maks sla razgrajala v neki gostilni, ko je bilo treba plačati zapitek ter sta razbila gostilničarju več steklenic in kozarcev. Poklicani stražnik ju je le s težavo ukrotil ter privedel v zapor. — Božidar pa je navdušen Hrvat ter je kot lak dajal sinoči duška svojim čustvom pod vplivom dalmatinca kar na ulici. Pred frančiškansko cerkvijo so ga zgrabili ter odvedli h Grafu, kjer si je preko noči ohladil vročo glavo. Naslednjega dne so vsem štirim na policiji dali lekcijo iz lepega vedenja ter jih odpustili, odrajtati bodo pa morali primerno globo. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sobota, 24. okt. ob 20: .»ZEMLJA SMEHLJAJA'. — Ab. C. Nedelja, 25. okt. ob 15: »MAYERLIXG.. — Ob 20: »SLABA VEST . Ponedeljek, 26. okt. Zaprlo. Radio Koncert mlade pianistke. To nedeljo bomo imeli priliko slišati mlado pianistko gdč. Vojko Prelovčevo, ki je žc nekajkrat v mladinskih tirah nastopila za klavirjem. Mični program bo prav gotovo zanimal vse naše malčke, ki sc ukvarjajo z učenje mklavirja; a bo prav tako nudil užitek odraslim poslušalcem. Koroška ura. V nedeljo dopoldne ob II se bo oddajala v našem radiu koroškj ura, ki bo v naših srcih obnovila iu osve/ila spomin na tiste, ki so morali ostati onstran Karavank in so jim pustili samo šc slovensko ime... Pričakujemo, da bo ta ura našla mnogo poslušalcev. Programi Kamio-MubHanai Sobota, 24. oktobra: 12.15 Plošče — 12 45 Dnevne vesti — 13.00 Ca,s plošče — J7.30 Salonski kvintet — 18.30 B. Hrovat: Pola k ustvarjanju kulturnega filma — 19.00 Ga. Orthaber: Angleščina — 10.30 Prof. Namors: Spoznavanje blaga v špecerijski in manutaktnrni stroki — 20.00 Bogo Ple-ničar: Šah — 20.30 Duetni večer: gdč. Kogejcva in g. Marčec, solista ljubljanske opere — 21.15 Salonski kvintet — 22.00 Čas, dnevne vesti — 22.15 Lahka glasba, izvaja salonski kvintet. Nedelja, 25. oktobra: 9.30 Prenos cerkvene glasbe — 10.00 P. dr. Roman Tominec: Galerija slovečih konvertilov — 10.30 Klavir eolo, izvaja gdč. Vojka Prelovcc — 11.00 Koroška ura. 1 Koračnica koroških pesmic (plošča). Koroške narodne pesmi poje zbo. koroških Slovcncev v Ljubljani. 3. Koioška. Predavanje dr. Fr. Kotnika — 12.00 Čas, dnevne vesti, plošče — 15.15 Dekliška ura: Pogled iz globine k luči (gdč. Lebar) — 15.45 Citre s spremljevanjem kitare (gdč. Grela in Milan Justin) — 16.15 Zabavno čtivo — 16.45 O. Wildc: Bumbury (komedija o človeku, ki igra dva brata), Šentjakobski gledališki oder — 20.00 Pevski nastop članov sokolskega društva v Tržiču — 21.00 Harmonika solo, igra g, Edvard Kovač — 21.45 Poročila in časovna napoved — 22.00 Salonski kvintet. Drugi programt t Nedelja, 25. oktobra. Belgrad: 12.00 Plošče — 12.30 Radio orkester — 17.30 Jazz — 20.00 Narodne pesmi — 20.30 R,i-dio orkester — 21.30 Pester program. — Zagreb: 11.30 Plošče — 17.30 Ciganski glasba — 20.20 Radio orkester — 22.10 Lahka glasba. — Budapest: 11.15 Koncert — 14.00 Radio orkester — 15.45 Pesmi — 16.50 Pester program — 18.00 Pe«mi — 19.30 Prenos iz opere. Ciganska glasba — Praga: 19.00 Poljudna glasba — 22.20 Lahka glasba. Riin: 10.15 Religiozna glasba — 13.00 Pestra glasba — 17.00 Instrumentalni in vokalni koncert — 21,00 Pester koncert. — Milan: 10.50 Religiozna glarha — 12.30 Pestra glasba — 19.05 Pestra glaeba -20.35 Prenos iz opere. — Katovice: 10.00 Bogoslužje — 12.15 Opoldanski koncert — 20.15 Poljudna glasba — 22,10 Violinski koncert — 23.00 Plesna glasba. — Dunaj: 10.00 Zborovo petje — 11.05 Koncert orkestra — 13.05 Rokoko in krinolina — 19,30 Potopisno predavanje »O Macedoniji« — 20.00 »Nezvesti Eckehart«, igra — 22.15 Plesna glasba. Toulouse: 12.30 Katoliško bogoslužje — 13.00 Opoldanski koncert — 13.15 Jazz — 20.00 Violinski koncert — 20.30 Večerni koncert — 21.00 Koncert vojaške godbe — 22,00 Večerni koncert. _ Berlin: 19.45 Caruso in Šaljapin — 20.00 »La Bohcmc«, opera — 22.30 Plesna glasba. — Bercelona: 13.00 Radio seketet — 14.15 Kino glasba — 19.10 Radio orkester — 19,40 Pesmi — 20.10 Radio orkester. Stuttgart: 19.20 Anekdote — 19.40 Poljudni koncert — 20.40 'Nesmrtni potepuh« — 21.25 Roth kvartet — 22.40 Plesna glasba. Razsipni indijski knezi „Jeinišnica" brez ječ in brez stražnikov dragocenosti. Resnica o španskih jezuitih :Osservatore Romanov prinaša od posebnega poročevalca zanimivo poročilo o sklepu španske vlade, da morajo vsi jezuiti zapustiti Španijo. Sovraštvo sedanje vlade in nekaterih krogov se v prvi vrsti nanaša na jezuite zato, ker se je brezvestni propagandi posrečilo razstrositi in razširiti vesti, da imajo jezuiti bajna bogastva, da imajo večino delnic in s tem neomejeno kontrolo nad najvažnejšimi industrijskimi in trgovskimi podjetji in da so njihovi zavodi opremljeni z neverjetnim luksuscm. Res pa je, da so jezuitski kolegiji urejeni odgovarjajoče moderni arhitekturi in potrebam na korist zelo številnih gojencev, očetje sami pa so živeli zelo skromno samostansko življenje in pogosto trpeli tudi pomanjkanje. Resnica je tudi, da so jezuitske cerkve zelo bogate raznih dragocenosti. Te pa so poklonili pobožni verniki v zahvalo in v čast božjo za uslišane molitve v časih preizkušenj in težav. Popolnoma neresnična pa je trditev, da Fotoamaterii! Skrivnosten grad. Kakor jc poročalo češko časopisje si je bivši španski kralj Alfonz izbral s'rad ц Blublan, ki leži v Karpatih ob poljski meji, za svoje stalno bivališče. Baje jc ie mesec pred svojim odhodom poslal iz Španije v ta grad svoje ogromne zbirke umetnin, dragega kamenja in drugih razpolagajo jezuiti z mnogimi tniljoni. V Španiji je imel red komaj tri tisoč članov, od tega je bilo kakih tisoč novincev in dijakov. Kakih 1000 španskih jezuitov deluje v južni Ameriki in v misijonih. Njihovo šolstvo pa je bilo že od nekdaj v Španiji zelo razvito in število cd njih vzdrževanih šol in kolegijev ter število dijakov in učencev najbolj dokazujejo njihove zadruge na prosvetnem polju. S tem, da sedaj uničijo njihove šole, uničujejo uspehe stoletnega dela in naporov, ne morejo pit na njihova mesta postaviti prav nič, kaj šele kaj enakovrednega. Prenehanje s poukom v njihovih šolah pomeni pravo tragedijo in veliko škodo za vzgpjo ljudstva, kniti državnih in občinskih šol je zelo malo. Vse fotopotrebščine dobite v Jugoslovanski hniigarni V Ljubljani Zahtevajte ceniki Nadzornik švedskih jetnišnic Wijkman je podal javnosti poročilo o novem načinu postopanja z jetniki. Že nad de.set let obstoja pri Singenshultu v zapadnem delu Švedske kolonija za jetnike brez jetniSnice in za» dohlih celic brez visokega zidovja in zamreženih oken, da skoraj brez vsake straže. Obsojenci morajo dati samo častno besedo, da ne bodo pobegnili iz kolonije. Dasiravno so nmcgt obsojeni na dolgoletne zaporne kazni, so vendar od obstoja kolonije do danes ni zgodil "nttt eden slučaj, da bi kdo pobegnil V koloniji se je tekom let razvila gotova trn dicija in starejši kolegi vsakega novinca poučijo. kako se mora v koloniji obnašati. Jetniki vživajo v kolr-niji popolno svobodo gibanja. Ko so kolonijo vstanovili, je bil kraj pust in neobdelan, sedaj obstoja iz cvetočih vrtov in lepo obdelanih njiv in rodovitnega polja. Zato bodo ustanovili še več takih kolonij. Etehtritikacija železnice Dunaj—Gradec Dunajskemu občinskemu odboru je predložen načrt za elektrifikacijo železniške proge Dunaj—Gradec. V utemeljitvi se pravi, da železniški obrat s premogom zelo škoduje zdravju posebno v velikih mestih in povzroča tudi veliko nesnago. Kakor so pokazali uspehi doslej že elektrificiranih železnic na Tirolskem in Štajerskem, je obratovanje mnogo bolj rentabilno in od velikega pomena tudi za povečanje tujskega prometa. Gotovo je, da bo načrl sprejet Nova odkritja o zločincu Matuški Sedaj je dognano, da je Matuška, ki je izvršil atentat na železniški most pri Budimpešti, že dolgo let bil v službi komunistov. Med komunistično strahovlado na Madžarskem je bil zaposlen pri politični policiji. Ko so takrat zasedle romunske čete Budimpešto. je Matuška poskušal pobegniti, pa je bil vjet in obsojen na smrt. Neposredno pred izvršitvijo smrtne obsodbe se mu je na zagoneten način posrečilo pobegniti in je več let izvrševal atentate na železnice in javne objekte. Koliko mora imeti na vesti nedolžnih žrtovl V znamenju razorozitve. Ob prihodu francoskega predsednika vlade Lavala v \Vashington poročajo listi, da se bo med drugim pogajal tudi o splošni razorožitvi. Nedavno pa so se vršili jesenski manevri amerikaitske vojske. Na teh manevrih se jc šele videlo, kako strašne so nove iznajdbe in kako grozovita bo morala bili prihodnja vojna. Ravno amerikanska vojska prednjači v oborožitvi z naj-rafiniranejšimi morilnimi pripravami. Gornja slika kaže n. pr najnovejši top. Izstrelek tega orjaškega topa tehta 10 centov in nosi 22 kilometrov daleč. I Druga slika predstavlja brzotank. Ta tank razvija hitrost 80 kilometrov na uro, jc oborožen s topovi in strojnimi puškami, vozi lahko v vsakem terenu, ker premaga z lahkoto vse zapreke. Poiari V mestu Nižji Slavkov blizu Sabinova v vzhodni Slovaški je nastal 22. t. m. velik požar, ki je upepelil 55 zgradb ter veliko število hlevov, gospodarskih poslopij in skladišč. Požar so zanetili otroci. 80 redbin je ostalo brez strehe, škodo pa cenijo na 10 miljonov dinarjev. V Doblingu je isti dan pogorela znana strojna tovarna Bochmann. Požar je nastal vsled eksplozije plina. Škoda je zelo velika, i številne delavske rodbine pa bodo ostale brez zaslužka in brez — kruha. Kadar se vrši zasedanje sveta indijskih uiezov, je zbirališče avtomobilov pred zborno palačo podobno najbolj razkošni amerikanski avtomobilski razstavi. Po podatkih indijskega pisatelja Kanhayalal Ganbe, — ki podaja v svoji knjigi »Njeno veličanstvo ali knežja patologija uničujočo obtožbo proti indijskim knezom. — pa v teh avtomobilih še daleč, ni ziipcpaden ves luksus knezov. Med temi avtomobili so zastopane vse najdražje vrste. Med njimi se vidi take, ki so njih sestavni deli iz najredkejšega iu najdražjega lesa, kovinasti zunanji deli iz zlata, srebra in Cesto iz platine. Notranjost je vsa v purpuru, svili, atlasu ali dragem žametu. Kakor znano je britanski del Indije razdeljen v dežele, ki imajo svoje lastne vlade, ki so ined seboj tesno povezane v osrednji vladi, ki je v poslednji instanci odgovorna angleškemu parlamentu. 562 držav domorodcev, ki so žalosten preostanek starega velikega mongolskega imperija, so še sedaj posebne politične tvorbe in nad njimi vladajo samodržci, potomci tisočletnega despolizn>:\ Problemi teh držav niso problemi njihovih 70 miljonov prebivalcev, naseljenih na približno 1,800.000 km- zemlje, marveč so to problemi 500 knezov in vladarjev, to je: problemi njihovega obstanka, njihovih palač, njihovih žena in njihovega veseljačenja, zabave in razuzdanosti. V drugih državah \ladajo kralji večinoma v soglasju z ljudstvom in sijaj dvorskega življenja je odobren od zastopnikov ljudstva. Indijski knezi /a vladajo brez ozira na voljo ljudstvu. Oni tomv. ljudstvu nalagajo davke, ! kadar in kolikor se jim zljubi; izdajajo po ! volji zakone, plenijo državne dohodke za sebe ' in ostanejo obvarovani vseh posledic take nasilne vladavine, kajti njihov položaj in njihov plen jim je garantiran in se vrši pod po- j kroviteljstvom Velike Britanije. Civilna lista t. j. dohodki, ki jih za dvor prispeva država, znaša pri angleškem kralju en tisoč šeslstoti del državnih dohodkov; belgijski kralj dobiva eno tisočinko; italijanski kralj eno petstotinko, danski kralj eno tri-stotinko, japonski eno štiristotinko, nizozemski eno sedeinstotinko itd. Nobeden vladar pa ne dobi eno sedem-najstinko vseh državnih dohodkov, kolikor dobiva Maharani ш Travankurja, ali štiri-najstinko kakor Maisurski malmradža, ali deseti del ko Nizam Heidarabadski iu baro-dadski inaharadža. Mnogo pa jih je, ki dobivajo tretjino ali celo polovico v krvi in znoju zasluženih in pod največjim nasiljem vplačanih davkov, carin in drugih državnih dohodkov. Te ogromne vsole pa ne gredo samo za avtomobile. Indijski knezi imajo često zelo čudne okuse in še bolj čudne muhe. Vsak pa mora imeti svojevrstno muho, da se loči od drugega, da je bolj originalen. Temu ni nikdar dovolj palač, drugi nikdar dovolj, žena, tretji avtomobilov, slonov itd. Vsi živijo v brezdelju in ni ga, ki bi imel vsaj približen pojem o strahotnem trpljenju in siromaštvu indijskega ljudstva. Eksplozija pod fcilllovim stolpom. Pod znanim Eifflovim stolpom v Parizu je te dni eksplodirala plinska napeljava. Le največjim naporom vojaštva in ognjegascev se je posrečilo lakalizirati požar in s tem rešiti to tehnično znamenitost. Arthur Schnitzler umrl 21. I. m. je na Dunaju nenadoma umrl, zadet od kapi, nemški pisatelj Artur Schnitz-rel. Bil je star 70 let. Nemška literarna .'zgodovina označuje Schnitzlerja kot enega najbolj pledovitih pisateljev sedanje dobe, ki je imel obenem ludi precej uspeha. Njegova dela preveva trudna melanholija in trpek pesimizem, prav pogosto pa frivolnost in lahek ton. Njegova dela je pozitivna javnost odklanjala, njegovi gledališki spisi so dali povoda škandalom in pogosto dela cenzuri, ki je tudi prepovedala uprizarjanje nekaterih njegovih spisov. Prenos slik iz Vatikana po radiu Radio postaja v Vatikanu je dobila v dat od francoskega poslanika pri Sv. Očetu najmodernejši aparat za prenos slik po radiu. Prenos slik se bo prvič izvršil danes v prisotnosti Sv. Očeta. Sploh se opaža, da v Vatikanu v zadnjem času zelo čisljajo radio in vedno izpopolnjujo svojo postajo z novimi iznajdbami iu modernimi aparati, ki jih Sv. Oče dobiva od vseh strani svela. Volivna agitacija v deželi parlamentarizma. V Angliji, katere politična borba je doslej bila za vzgled drugim deželam, se vrši sedanja volivna borba i doslej neznano ostrostjo. Na shodu »Nove stranke« bivšega poslanca delavske stranke Sir Osvvalda Osleya (X) je prišlo v Birminghanu do prave bitke v dvorani, ki so io skoraj popolnoma demolirali. Vodja »Nove stranke" na je mogel zapustiti dvorano le pod zaščito policije. V gostilni sedijo prijatelji psov. Janez pravi: »Kupil sem ravno nedavno krasnega psa, čiste pasme.-: »Katere?« »Policijske in sicer one prave, čiste. »Da vidimo tvojega psa.<; Zvečer je Janez pripeljal psa s seboj. Ko ga zagledajo, prične vsestranki smeh in /badan je: »Kakšne pasme, pa še policijske, ha, ha! Ti se norčuješ, saj vendar vidiš, da ima dolgo dlako, črno glavo, rjava prsa in bole tace.< »Jaz pa vam pravim, da je pravi policijski pes.« »No, no...« »Da, od prave policijske pasme in sicer — ampak tajne.« Kranjska industrijska družba "9 Iz računskega zaključka družbe za 1. 1930/31 posnemamo, da so upniki narasli od 40 milj. na 84.4 milj., katere je družba porabila za investicije. Pri neizpremenjeni glavnici 13.5 milj. so se rezerve povečale od 9.5 na 9.7, istočasno pa je narasla rezerva za investicije od 2.5 na 6 milj. Din. Kakor smo že omenili je družba nova tuja sredstva porabila za modernizacijo obrata, kajti investicije so nara.de od 23.8 na 62.8 milj. Din, od tega znašajo nedovršene nove stavbe 20.1 (lani 0.9) milj. Nov je efektni konto v znesku 1.5 milj. Sirovine in zaloge so se povečale od 21 na 23.3 kakor tudi dolžniki od 28.4 na 34.1 milj. Brutodonos se je povečal od 17.5 na 19.7 milj., pa so se istočasno povečali ludi davki. Večji so bili tudi odpisi, podvojile so se obresti, dočim je ostala splošna režija padla. Čisti dobiček ie narastel od 4.7 na 4.84 milj., dividenda je ostala neizpremenjena, 3.5 milj. čistega dobička pa gre za izgraditev naprav. Družba je za Trboveljsko največje industrijsko podjetje pri nas. Zato je tembolj važno, da uvaja živahno podjetnost, in sedaj, ko je v podjetništvu nastalo- mnogo nalodušnosti, razširja in izboljšuje svoje obrale. Podjetje se ureja času primerno in razši.ja svoje pogonske naprave. Do kon-:a tekočega leta bo dovršena vodna centrala pri Zasipu, kjer bo izkoriščana Radovna. Fabrikacija Izvoz v septembra Po pravkar objavljenih podatkih Glavnega ravnateljstva carin je znašal v mesecu septembru t. 1. 430.65 milj. Din v primeri s 584.4 milj. v juliju in 559.4 milj. v septembru lani. V primeri z lanskim letom jc izvoz v septembru letos padel po količini za 21.8 %, po vrednosti pa za 23.%. Glavni predmeti našega izvoza so bili sledeči (v milj. Din, v oklepajih podatki za avgust): pšenica 53.7 (232.2), koruza 2.0 (5.4), fižol 5.3, sveže sadje 54.1 (22.9), konji 3.8 {5.3}. goveda 21.9 (18.4), prašiči 27.8 (34.2), drobnica 14.25 (11.3), perutnina 10.5 (10.7), sveže meso 13.8 (13.9), jajca 18.7 (23.6), drva 5.5 (5.5), stavbni les 53.8 (49.3]. hrastovi žel. pragovi 3.2 (5.6), lesni izdelki 2.7 (3.65), cement 13.6 (15.3), sirov baker 25.2 (35.0), rude in zemlja 17.3 (14.7). V prvih 9 mesecih t. 1. je znašal naS izvoz 2,543.000 ton v skupni vrednosii 3.682.2 milj. Din. V istem času lani je znašal naš izvoz 3,619.000 ton za 5.004.8 milj. Din. Izvoz je torej po količini padel za 29.7%, po vrednosti pa za 26.4%. Kredit 300 milijonov fravikov. Kakor nam poročajo iz Pariza, je bil kredit naši državi v znesku J00 milijonov frankov odobren od francoske države. Kredit je dovoljen za leto dni in ga je vrniti ▼ semestralnih obrokih. Veliki sadni sejem, ki bo v I jubljani od 25. do 27. oktobra ne bo važen le za prodajalce in kupce sadja, temveč za vse, ki se zanima'o za pridobivanje sadja. Sejem bo imel namreč tudi poučen namen. Tukaj bo vsakdo lahko spoznal vse naic sadne vrste, ki imajo svetoven slovea Vse bo •premljeno z natančnimi točnimi imeni. Vsakdo «e bo mogel poučiti kako se sadje za prodajo opremi in vloži. Na 6e]mu bodo razstavljeni stroji domačega izuma za razbiranje sadja, za zapiranje •adnih zabojev itd. Izprcmenjeni načrt Državne razredne loterije. Kakor poročajo belgra'ski Tisti, je izpremenjen na-•rt za žrebanje državne razredne loterije v toliko, 4a bo sedaj število srečk dvakrat manjše (lOO.OCO celih), pač pa bodo še enkrat dražje: cela bo stala 200, polovična 100 in četrtinska 59 Din. Zaradi manjšega števila srečk bo pa verjetnost zelo povečana posebno glede dobilkov do 10,000 Din. Švedski kapital v naii državi. Trgovinski minister je odobril ustanovitev D. d. »Jugoslovenski Ericson v Belgradu«. Družba je prav za prav afiii-acija Telefonske d. d. 1. m. Ericson iz Stockholma. Glavnica znaša 0.5 milj. Din. razdeljena v 500 delnic po 1000 Din. Vpis ie 28. oktobra, predhodni občni zbor pa 31, oktobra. Elektrovverle, A. G. v Bazlu, ki je kakor znano lastnica naše falske elektrarne, je zaključila svoje poslovno leto 1930-1931 z dobičkom 2.4 (1929-1930 2.96) milj. šv. frankov, iz česar se bo izplačala 5 % (7 %) dividenda. Nazadovanje dobička ie pripisovati velikim odpisom terjatev, (radi negotovega gosoodarskega položaja). Gradba centrale v Belgradu se vrti po programu. Delo bo končano do junija 1932, ko bo centrala stavljena v pogon. Borza Dne 23. oktobra. Denar V današnjem deviznem prometu so bili sla-bejši tečaji Amsterdama, Bruslja, Londona in prav malo Pariza, učvrstil se je tečaj Newyorka, nadalje Trsta, dočim sta Curih in Praga ostali ne- se je razširila na nove panoge produkcije (valjano blago, cevi itd.). Ta živahna podjetnost traja že 2 leti, odkar je družba prešla iz ital. v jugoslov. roke. Družba računa s časom in hoče poskrbeti za laetna glavnična sredstva, kajti nova dela zahtevajo velike zneske, saj vidimo, da so upniki podjetja narastli za 44.4 milijona Din. Treba je spraviti lastno glavnico v pravilno razmerje z ostalimi tujimi sredstvi in zato se je družba odločila za povišanje glavnice v eni ali dveh emisijah. Družbena glavnica je ostala nespremenjena od leta 1912 sem. Tedaj je znašala 18 milj. kron, iz česar je po vojni nastalo 4.5 milj. dinarjev. Leta 1927 je družba z valorizacijo investicij povečala svojo glavnico na sedanjih 13.5 milj., dinarjev. Končni efekt povišanja bo glavnica 45 milj. Din in tako pod'etjc po višini glavnice tretje v naši banovini (Trboveljska 200, Ljubljanska kreditna 50). V dobi sedanje gospodarske depresije je treba posebno pozdraviti industrijski napredek. S povečanjem in razširjenjem nove panoge produkcije se bo zboljšala naša trgovinska bilanca, kjer zavzemajo železo in železni izdelki tako velike postavke. Poleg tega pa bodo zaposleni tudi naši ljudje. Napredek Jesenic, ki so pred nedavnim postale mesto, je ozko zvezan s prospevanjem Kranjske industrijske družbe. izpremenjeni. Promet je bil znaten in je vse zaključene devize z izjemo Trsta dala Narodna banka. Ljubljana. Amsterdam 2268.28—2275.12, Bruselj 782.61—785.—, Curih 1098.45—1101.75, London 216.82—224.32, Newyork kabel 5603,33—5620.33, Newyork ček 5592.33—5609.33, Pariz 220.62—221.28. Praga 165.86—166.36, Trst 289.90—295.90. Zagreb. Amsterdam 2268.28—2275.12, Bruselj 782.64—785.00, London 216.82—217.64, Milan 289.90 do 2f0.80, Newyork kabel 5'i03.33—5620.33, Nevvvork ček 5592.33—5609.33, Pariz 220.62—221.28, Praga 165.86—166.36, Curih 1098.45—1101.75. Skupni promet brez kompenzacij 6.2 milj. Din. Belgrad. Amsterdam 2268.28—227«. 12, Berlin 1321.50—1348.50, Curih 1098.45—1101.75, Dunaj 747.55—751.55, London 216.82—224.32, Newyork 5592.33—5609.33, Pariz 220.62—221.28, Praga 165.86 do 166.36, Milan 289.90—295.90. Curih. Belgrad 9.05, Pariz 20.0825, London 20.—, Newyork 510.25, Bruselj 71.30, Milan 26.625, Madrid 45.50, Amsterdam 206.35, Berlin 118.75, Stockholm 119.—, Oslo 112.50, Kopenhagen 112,50, Sofija 3.70, Praga 15.10, Varšava 57.20, Budimpešta 90.025, Atene 6.35, Carigrad 2.36, Bukarešta 3.05, Helsingfors 10.30. Dunaj, deviza 12.75, valuta 12.70. Vrednostni papirji Tendenca za državne papirje je bila danes čvrsitejša. Tečaji so bili višji kot včeraj in promet je oživel. V Zagrebu je bilo prometa: agrari 50.000 begi. obv. 200.000, 8 % Bler 2000, 7 % Bler 3000 dolarjev. V Belgradu pa je bilo prometa: 7 % inv. pos. 70.000, vojna škoda promptna 700 kom., begi. obv. 160.000 in 7 % pos. DHB 2Ј00 dol. Bančni papirji so ostali neizpremenjeni in so bile zaključene običajne dclnice po neizpremenje-nih tečajih. Poleg teh delnic je bila zaključena še Katolišika 36 in Obrtna 35. Industrijski papirji beležijo zaključke po neizpremenjenih tečajih v delnicah Slaveksa, Osiješke Šečerane in Vevč. Nadalje je bila zaključena kakor včeraj Dubrovačka po 240. V ostalem ni bilo sprememb. Ljubljana. 8 % Bler. pos. 61 bl„ 7 % Bler. pos. 54 bi., Celjska pos. 150 d., Lj. kred. z. 115, Kred. zavod 195 d., Vevče z. 115, Stavbna 40 d., Ruše 125 d. Zagreb. Drž. pap.: 7 % inv. pos. 64—69, agrari 32—33 (31, 34, 36), vojna škoda ar. in kasa 284 do 288, 12. 292—298, 8 % Bler. pos. ar. 64—69 (65), kasa 64—69, 7 % Bler. pos. ar. 57—58 (58.50, 58), kasa 57—«0, 7 % pos. Drž. hip. b. 65—75, 6% begi. obv. 45—46 (45, 46). Bančne delnice: Hrvatska 52 d., Katolička 33—34 (35), Kreditna 121 d., Union 100 bl„ Jugo 67—68 (67), Lj. kred. 112 d., Mcdjunarodna 68 d., Obrlna 36—37 (36), Praštediona 957.50—960 (957.50), Srbska 18*—187 (186), Zemaljska 110—112 (И0). Industrijske delnice: Guttmann 110—120, Slaveks 20 do 25 (20), Slavonija 200 bl„ Danica 65 bi., Pivara Sar. 170 bl„ Drava 185 d., Šečerana Osjek 160 do + Neizmerna nesreča nas je zadela, da jc danes popoldne prizadet od kapi umrl v 49. letu starosti, gospod Srečko Robič veleposestnik, župan, starosta Sokola v Limbuiu, član banskega sveta itd. itd. Pokojnika prepeljemo v soboto popoldne iz Maribora v Limbuš in ga ob pol 15 položimo k zadnjemu počitku na limbuškem pokopališču. Limbuš, dne 22. oktobra 1931. Karolina Robič, mati. Pavla Robič roj. Rotner, soproga. Sonja, Vlado, Rado, Srečko, Tanja, otroci Marija dr. Goriškova, sestra. Dr. Hugon Robič, brat. Dr. Milan Gorišek, Ludovik Rotner ml. in Josip Rotner, svaki. Anica dr. Robičeva roj. Majdič, svakinja. Ludovik in Alojzija Rotner, tast in tašča ter ostali sorodniki. 170 (160), Vevče 115—120 (115), Ragusea 240 do 250 (240), Oceania 190 bl„ .ladr. plov. 400 bi., Trboveljska 200—215. Belgrad. Narodna banka z. 5.100, 5.000, 7 % inv. pos. 67.75 bi. (69), agrari 38 bl„ vojina itkoda 275—284 (280, 282, 283, 283.501, begi. obv. z. 43, 43.50, 8 % Bler. pos. 62 bi., 7 ",i Bler. pos. 56-58, 7 % pos. Drž. hip. banke z. 62.75, 62,50. Žitni trg Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Tendenca neizpremenjena. Promei 22 vagonov. Sombor, Oves srem. bč. žel. 127.5—132,5. Ječmen bč. srem. 63-64 kg 120—125. Fižol bč. uzančni (vzorec) 195—200. Otrobi bč. pšenični 88 do 95. Moka bč. ban. postuja št. 7 1«*)—200, bč. ban. postaja št. 8. 122.5—127.5. Vse ostalo neiz premenjeno. Budimpešta. Tendenca slaba, za rž prijazna. Promet sreden. Pšcnica: dec. 10.62—10.73, zaklj. 10.60—10.62, marec 11.66—11.81, zaklj. 11.69—11.71, Bž: dec. 11.15—11.25, zaklj. 11.15—11,22, marec 12.15—12.32, zaklj. 12.25—12.30. Koruza: maj 13.05, zaklj. 13.10—13.15. Živina Mariborski svinjski sejem 23. oktobra: Pripeljanih jc bilo 391 svinj. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 5 do 6 tednov stari 40—70 Din, 7 do 9 tednov 80—100 Din, 3-A mesece 150—250 Din, 5—7 mesecev 300—400 Din, 8—10 mesecev 450 do 500 Din, 1 leto 550—650 Din, 1 kg žive teže 6—7 Din, 1 kg mrtve teže 9—11 Din. Prodanih je bilo 151 svinj. Hmelj Niirnberg, 23. oktobra, tg. Pripeljanih je bilo danes samo 20 bal hmelja, povpraševanje pa je bilo precej živahno in je bilo prodanih 50 bal, in eicer samo manj vrednega hallertatiskega hmelja po 28 do 35 mark. Za inozemski hmelj ni bilo kupčije. Razpoloženje pa je bilo mirno in potlačeno. Ljutomer Proslavo Finžfrarjove Gl) letnice priredi naše Prosvetno društvo v nedeljo, dne 25, oktobra ob pol 4 popoldne v dvorani Katoliškega doma. Uprizori so njegovo najboljše odersko delo . Divji lovec , igrokaz s petjem v 4 dejanjih. Uprizoritev take velike ljudsko igre zahteva žrtev in priprav. Igralci našega ljudskega odru so se zadnje ledne potrudili pri vajah, da bodo podali igro tudi oder-ski čim popolnejše. Vse glavne vloge imajo naši najboljši igralci. Vlogo Tončka, vaškega revčka, igra znaui ljutomerski humorist, pismonošn g. Zni-darič, katerega so že mnogo želeli zopet videti na odru. Torej ne zamudite ugodne priložnosti. Obrtno-nadaljevalna šola je tn teden začola zopet s poukom. Vsi sodi in vse kleti so že polne raznih pijač. Voz za vozom, otovorjen s polnimi sodi, gre skozi mesto. Mošt se vozi. To bo vinček, kot eekinček. Spori Prveustvene tekme. Liglne tekme so žo končane, naši prvorazredni klubi pa Se niso odigrali vseh tekem. N;> važnejša tekma bo Hermes:Ilirlja. Srečanje teh dveh moštev bo jutri na igrišču Ilirije ob 15. Prireditev bo gotovo zanimiva, saj je Hermes znan kot moštvo, ki goji lep kombinaeijskl nogomet. B-moštvo Ilirije je pa v stanju zaigrati ravno tako lepo, kakor ludi koristno. Na vsak način bo prvenstvena lekma teh dveh moštev zanimiva. Prijateljsko tekmo pa odigral« Svoboda in Grafika na Igrišču Primorja tudi ob to. Ta tekma ima nekak slavnosten pomen, kujtl Grafičari praznujejo otvoritev svojega doma. S. K. Ilirija, hazenskn sekcija obvešča članice. da se ne vrše nameravane prijateljske tekme. Načelnik. Sle; leni ohresi u шпл drevesa Zahtevajte moj najnovejši v barvali ilust to vani glavni katalog katerega poAilJam hrezptafnn In, ki vsebuj« moje nnuailkrl Jlve prekr me novosti: lir račk o. nun ke todibcrl an Itclji'kc lin/.i iib zu elke, villnu luske. pt ce /.vončko, liiiiiplone. iMpke sijajni knvin-ki okrns. ir rlaml" In ostalo po rebičiiio. iT. prve rok ceno broz кппкигииЛпц, brez ri7.iku. Zamena iln vollcna b voiit. sc vrno ilenar. I"rt večjih nalovili In z:i preproda'nlcu največji popust. DDOLf mm EU6EN soHN, mm 45 m. Ig- s^lis - i ■S. S — -O 0 jflt« =0=5 ssas^g B — ~ * "si* l£ p. s a » .0 — a - g I I 1 5 -S 6„ Š c • t => S J -f 2! s "5 «0 J -M »i > in -r t. i> .. S S " л — a- « , S i i i .a "" 1 * - 3° - : »"as.« £c I * •• _ . c-l , •s .C a 100 lio? « P ^ T. — < Dr. Joža LovrenČiS: 16 s • _ ,« j ■ -c -a , _ n a --n s So 5 s C Sos"'^ e >3 » £>«! j m _ . £ S ^Ci n a % » b?S 255 •Ž S 8 S I frioli izi№iep nerada Aoittnn iz drugega stoletja pr. Kr. Kara je končala, prisluhnila, /grabila sveženj In vstala, kakor bi jo kaj pičilo, ter že ginila iz območja ognja sloka in temna v temno noč, da poišče svoj brlog, kakor so imenovali njeno kočo lam onkraj gradišča, stisnjeno pod živo skalo, do katere je z obeh strani vodilo obzidje. »Kara, tega ti ne pozabimo! Sam Belen te je navdahnil, da si krenila pred drugimi od Timava in prišla še pravi čas in rešila Eno nevarnosti in z njo tudi nas!« je klical Adnamat za volhvo, ki se pa nI več zmenila za njegovo zahvalo ... Stražarji ob ognju in ob vratih so se oddahnili. Pozabili so na ona čudna čuvstva, ki jim jih je vzbudila Kara. ko jim je povedala, da ne smejo upati na dolgo življenje. Veseli so bili in zadovoljni, da jim ne bo treba kar čez noč na oni svet, kamor bi morali, ako se ne bi Ena tako čudno rešila Katmela in njegovih. O vsem tem so govorili, ugibali, kdo in kakega rodu bi bil Katmel in še o vesti, ki je vodiva ni hotela izdati in jo prinese kralj. Nenadoma so poskočili od ognja. V vznožju gradišča je zatrobil rog: glasno in jasno je zadonel v tiho noč in odmel od vseh strani. »Kralj!« sta zaklicala stražnika od vrat. »Zdaj vemo tudi mi, ni treba vajinega sporočila! Kako pa sta stražila in pazila, da nista prej ničesar slišala in opazila?« je bil Adnamat hud. »Dremala sta in sanjala o stari Kari!« so sc po- norčevali oni, ki so vstali od ognja. Bakle v roke in kralju naproti!« je ukazal Adnamat in štirje mladci so zgrabili vsak po dve bakli, ki so bile ob vratih pripravljene, užgali ročno vsak svojo in v niz so hiteli štirje ognji, ki jim je veter krivil plamene in se je zdelo, ko da iščejo drug k drugemu in bi se strnili radi ter sprostili, da bi pokazali, koiika je n jihova moč ... VI. Empeto je privedel tri konje do gradiščnih vrat, kjer je našel Adnamata z mladimi stražarji ob obzidju. Vsi so gledali v ravan in zaslanjali ušesa z dlanmi. Kralja so dočakali in sprejeli in ga spremili v dvorec, Ene pa ni bilo in znova jih je prevzela skrb, kaj bo z njimi. »Adnamat, gorje nam!« je zaklical Empeto, ko so se zbrali okoli njega. Kralj je pogrešil Eno. Čudno se mu je zdelo, da se ne bi vzdramila ob njegovem prihodu in prišla in ga pozdravila. Dari istrskega kralja ji je prinesel in bi jo rad vzveselil z njimi že nocoj. Stopil je pred njena vrata in jo tiho klical, a ko se 11111 ni oglasila, je odprl in vstopil. Enine družice in vsi, kar nas je bilo ostalo doma, smo se tresli. Vesel je bil vstopil kralj, med nas se je vrnil mrk. ,Kje je kraljičina?' je vprašal. Družice so popadale pred njim na tla in dvignile roke: ,Milost, kralj, milost!' ,Kje je?' je ponovil vprašanje in po glasil sem sodil, tla ni pričakovati milosti. ,Prosile smo jo, o kralj, naj bi ostala in te čakala, kakor si nam bil velel, a kraljičina prejasna ni vztr-pela več, belca ie dala osedlati in iezdila ti ie naoroti.' ,Empeto!' je kakor zagrmel kralj. Stopil sem iz vrste družine in menil, da bo po meni. ,Vzemi tri konje in lako povej Adnamatu: Do jutra čaka kralj. Če do prve zarje ne dočaka svoje edinko — poleni gorje vsem, ki ji niste preprečili odhoda iz gradišča!' Tako, Adnamat, zdaj sem ti sporočil kraljevo besedo in povedal vse, kar vem. Konji so pripravljeni, ti odloči, kdo naj jih zajaše. Jaz bi te prosil, dn mene ne izključiš, zakaj sicer pridem prvi na vndo, ko se začne zoriti in bo kralj sodil po svoji jezi,« je končal Empeto. Izmed nas izberi, Adnamat!« so prosili stražarji in nič kaj ljubeznivo niso gledali Empeta, češ, prvi krivec si, ko si pripravil Eni kon ja, pa naj te še prvega zadene kazen, ki jo zaslužiš tako po pravici, kakor si nas po nepotrebnem spravil v zadrego, is katere nas more rešiti le kraljičina, ako ji je Belen dober. Tako bomo napravili,« je reke! Adnamat. Empeto, Kran in jaz bomo odšli. Štiri ure imamo še do jutra, konji so spočiti, podili jih bomo in z zarjo se vrnemo — sami ali z Eno, srečni ali nesrečni. Na konje!« Pognali so se v sedla, zgrabili za uzde in konji so zahrzali in zatopotali skozi vrata in šli so, ko da jih podi bes, kakor bi rekla Kara, če bi jih videla. Stražarji so gledali za njimi, se čudili in edina misel in želja vseh je bila: Da bi jo dobili, da bi jo privedli!« Kralj Prono ie bdel. Minila Lra jc prva jeza in ie mislil- MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica l-SO Uln ali vsaka beseda SO par Na|man|il og'as s- S Uln. Uglasi nac devet vrstic se računalo vlii. Za odgovor ciiamko! Na vprn£nn|a brca znamKr ne odgovar|amal Službe iščejo Posredovalnica II Morske ribe! Mrak, Ljubljana — prc- Danes sveže pošiljke! Vi-skrbuje pridna dekleta, na dalmatinska iz lastnih vinogradov; novo in mošt Trgovski pomočnik išče službo v galanterijski trgovini. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Vesten« št. 12.468. Službe iščejo: trgovski delavec, vratar, skladiščnik, knjigovodki-nja, uradniki, upokojenci, tudi kavcije zmožni. Priporoča samo člane Osr. gosp. zadruga r. z. z o. z. v Ljubljani, Mestni trg 19 III. nadstr. Znamke 3 Din za odgovor. Gospodinja z večletno prakso išče službo zopet v župnišče. Ponudbe pod »Nazaj v Prlekijo« na upravo »Slovenca v Mariboru. Mizarski mojster !šče primernega zaposle-nja vsaj za nekaj časa. -Naslov pošljite v upravo >Slovenca« pod značko •Sem brez delavnice«. Fant 25 let star, krščanskih staršev, priden in pošten, išče kakršnokoli službo. -Gre tudi za hlapca h konjem. - M. M., Dobrunje št. 38, Sp. Hrušica. Kuharica želi mesto k orožniku ali Hnančni kontroli. Ponudbe pod »Kuharica« na upravo »Slovenca«. 1 Muibodobe Aranžerja izložbenih oken sprejme (. Kette, Ljubljana, Aleksandrova cesta 3. Za trdi les te išče nakupovalec in prejemalec. Ponudijo naj se samo gospodje, ki so zmožni kavcije in imaio dobre nakupne zveze, na upravo »Slovenca« pod Eksistenca« štev. 12.558. Kuharica ici mora opravljati tudi vsa hišna dela, se išče k boljši družini, - Starost okrog 30 let. — Nastop službe in plača po dogovoru. - Naslov v upravi Slovenca' pod št. 12.545. Šivilje moškega perila sprejme i. Kette, Ljubljana, Aleksandrova cesta 3. po 10 Din. Toči se v gostilni na dvorišču hotela Tratnik, Sv Petra cesta 25 in v Šiški, Medvedova ulica v gostilni »Primor-je«. Priporoča se Sunara. V gostilni Maver Jegličeva 5 v soboto 24. oktobra krvave klobase in pečen purman, v nedeljo 25. oktobra pečen prešiček, ter vedno dober vinski mošt z mariborskih goric po 12 Din liter. Klavir p. t. gostom na razpolago. Priporoča se gostilničarka. Pouk Čaniernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36 |Jugo-avto|. Prva oblast, koncesionirana Prospekt št. 16 zastoni Pišite poni! Gojko Pipenbacher koncesiion. šoterska šola. Liubliana. Gosposvetska cesta št. 12. - Zahtevajte informacije. Lepe stavbne parcele pod Rožnikom po ugodni ceni naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12.565. Posestva — hiše od 2 do 300 oralov. — Gostilne, mestne in de-želske, kakor trgovine, mline, žage, pekarije prodaja Posredovalnica, Maribor, Sodna ulica št. 30. Posestvo 10 oralov; njive, gozd, travniki, novozidana hiša in Gospodarsko poslopje, pri Sv Marjeti ob Pesnici, naprodaj. Naslov da uprava »Slovenca« v Mariboru. Novo hišo enonadstropno, prodam v Ljubliani. - Cena 20П (100 Din, hipoteka 100 000 Din, mesečni dohodki 2000 D. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 12.579. Kmečki mlin in ža£o ter nekaj posestva in sadni vrt na lepem kraju oddam v najem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12.582. Lepe gozdne parcele na Rožniku poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod 12.565 Šoferska šola oblastveno koncesionirana, I. Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Dunajska cesta 31. Prihodnji redni tečaj se prične 1. novem. ШШЗИ Poslovni lokali na Dunajski cesti št. 29/1 se takoj oddajo. Poizve se ttotam. Vajenca za mizarsko obrt, krepkega, poštenih staršev, z oskrbo pri mojstru, sprejme Avgust Černe, Zgornja Šiška 122. Čevljarski vajenec se sprejme z vso oskrbo v hiši. — Rozman Ivan, Primskovo pri Kranju. Trg. učenca ali učenko sprejme boljša delikatesa in špecerijska trgovina v Ljubljani. Vsa oskrba pri starših. Naslov v upravi Slovenca« pod 12,565. Pisarno sobo na Miklošičevi cesti v pritličju, z vporabo telefona, ugodno takoj oddamo. Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 12.484. Posestva Enonadstropna hiša z gospod, poslopjem, ob državni cesti Ljubljana— Vransko, vodovod, mimo vodi električni daljnovod, 3000 m5 vrta. Zelo prr pravno za večjega obrtnika ali trgovca, se po nizki ceni proda. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12.561. SKOBELNIK kompletnim mizarskim orodjem kupi podjetje v Ljubljani. - Ponudbe pod »Skobelnik« štev. 12.546 na upravo »Slovenca«. Kupim želod rudečega hrasta. — Saša Stare Mengeš. Srečke, delnice, obligacije kupuie Uprava »Merkur«, Ljubliana — Šelenburgova ulica 6 U nadstr. LAK-MODA 1931 ZELO DOBRE ŽENSKE N0QAVICE ŽE OD DIN 15- TOPLI ČEVL1I IZ VELBLODOVE DLAKE PODPLATI IZ KLOBUČEVINE IN USNJA DIN. £|5- Mreže za postelje izdeluie naiceneie in aai-jolie samo tvrdka Šimen Sablatnik Jesenice-Fuži-□ e. Sprejema tudi popravila. NOVOPOROČENCI, POZOR! Oglejte si izložbo slik — Fotomeyer, Maribor, Gosposka ulica 39. Lepe slike, moderno izdelane in cene. LJUBLJANA, Dunajska cesta 1. a CELJE, Aleksandrova cesta 1. MARIBOR, Gosposka ulica 17. Sveže in suhe gobe kupujem stalno vsako množino Zahtevajte pojasnila. Namizna jabollta prvovrstna. razpošiljam po nainižji ceni — Peter Setina. Radeče — Zidani most. Velden ob 9itoem jezeru Ugodno ležeče stavbne parcele (tudi ob obrežju jezera) parcelirano, ugodno za zgradbo od 600 m2 po 3 Šil in višje. Izredno cenena priložnost za nakup. Sigurna, stalno v ceni naraščajoča naložba kapitala. Ni treba takoj zidati. Prospekte pošilia anončni biro Witzl, Klagenfurt, Domgasse 7. Mizico za pisalni strot, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe z navedbo cene na upravo »Slovenca« pod Mizica«. [ШШЗ Kurivo premog, drva, solidne cene — Brecelj, Maribor, Koroška 49. Prodam 8 dobro ohranjenih hrastovih vinskih sodov od 5—18 hI, po 50 par liter. Andrej Podboj, Ribnica, Dolenjsko. Za blage izkaze ljubezni in sočutja do naše ljube nepozabne Rice izrekamo vsem globoko občuteno hvaležnost in zahvalo žalujoči ostali. II stanovanja Gospodična se sprejme na stanovanje, najraje iz trgovine. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12.461. Lepa soba '. opremo in električno razsvetljavo se odda gospodu ali gospodični z /so oskrbo. Cena po dogovoru. Naslov v upravi Slovenca« pod št. 12.451. Dve dijakinji лИ boljši gospodični takoj sprejmem na hrano in stanovanje. Naslov v ipravi Si. pod št. 12.572. Čevljarski stroj nov, znam »Pfaff«, prodam iz proste roke z vsem čevljarskim orod|em po jako ugodni ceni. — Andrej Fink, Podturen 26 pošta Toplice pri Novem mestu. II Obrt Muškatelec specijaliteto štaj. vinskih moštov — toči gostilna Tomšič, Šentjakobski trg. Cenjene dame poslužujte se damskega frizerskega salona Mirko Zaletel, križišče Rimske in Bleivveisove ceste. Stanovanje Ue starejša mirna go-.pa. Ponudbe na upravo Slovenca pod Gospa« št. 12.573. V Rogaški Slatini najlepšem zdravilišču Jugoslavije, je zaradi rodbinskih razmer naprodaj ves kompleks hotela »Sto-insehegg«. Posestvo obstoja iz glavnega poslopja, dependance in zraven spadajočih gospodarskih poslopij z zemljišči v izmeri nad 50 katastralnih oraolv — prve vrste v ugodni legi. Hotel sam se nahaja takoj vis-a-vis kolodvora, leži torej izredno ugodno v centru z nad 40 kompletno in lepo urejenimi sobami za tujce, bogatim inventarjem za gostilniško obrt, velikimi, prostornimi kletmi, z veliko množico dobrih vinskih posod, razsežnimi gospodarskimi prostori, garaža*, skladišči, živim in mrtvim fundus instruk-tusom. Dobro obiskan od zdraviliščnih gostov |e hotel prikladen za vse vrste obratov, ki so v zvezi s tujskim prometom, pa ludi za vse vrste trgovskih panog in podjetij, zlasti za lukrativen restavracijski obrat. Zahtevana nakupna vsota se giblje globoko rfd ce-nilno vrednostjo. V aron-diranem priključku je krasen grič s čarobnim razgledom na zdravilišče in njegovo daljno okolico, kamor se dospe v 5 minutah od zdraviliškega centra in je jako pripra- . , . . ven za pristavo ali kaj Uob!'® v lekarnah, dro-podobnega. Z eno bese- Rcr'l«h al' naravnost iz do: dobra naložba kapi- , tvorn,ce inj?^De8u Motala. Interesentje naj sc obrnejo za informacije na lastnika Avgusta Stoin-schegga v Rogaški Slatini. Krušno moko in rženo moka vedno sveio. Kupile telo ocodoo Prt A. VOLK. LJUBLJANA Resllrva prste 24 Pohištvo priprosto in najmodernejše Vam nudi tvrdka po izredno nizki ceni NRfGAR IN SINOVA St.Vid uad Ljubljano — nasproti kolodvora J ugoslovanske duhate male in velike, s sliko Ni. V. Nj V. kralja in kraljice izdeluje in prodaja pooblaščena kovalnica Beograd, Vojvode Mišica 43 (Topčiderski drum). Dukati imaio vrednost zlata karatov 23, 66, t. j. 986 1000 in so opremlieni z državnim žigom Dukati sc dobe v vseh bankah in menjalnicah. Kovalnica kupuie avstrijske dukate žigosane in nežigosane ter jih plača po Din 37-50 gram. PAŠNISKA ZADRUGA V RUŠAH javlja lužno vest, da jc njen zaslužni načelnik, gospod Srečko Robič veleposestnik, župan v Limbušu, član banovinskega sveta itd. nenadoma umrl. Pogreb se bo vršil v soboto ob pol 15 na pokopališču v Limbušu. Neumornemu delavcu najčastnejši spomin! Ruše, dne 22. oktobra 1931. Načelstvo. Kurja očesa Najboljše sredstvo proti kurjim očesom CLAVEN je masi di«ča M. HRNJAH lehflriior - m*ah Varujte se potvorb Zahvala Izražamo na tem mestu najsrčnejšo zahvalo vsem onim, ki so stali ob strani našemu preljubljenemu Saši Knezu v njegovih zadnjih dneh, predvsem gospodu Antonu Agnoli, ki je noč in dan bedel pri njem in skrbel zanj kot za lastnega brata. Hvala vsem gg. zdravnikom, ki so storili več kot svojo dolžnost, da nam ga ohranijo. Zahvaljujemo se članom Rolary-klubov ter predstavnikom oblasti in korporacij v Sarajevu za vso njih skrb in počastitev spomina blago-pokojnika. Ljubljana je pričakala truplo svojega sina z iskreno žalostjo. Hvala vsem odličnim predstavnikom oblasti, društev, korporacij ter številnim prijateljem rajnkega. Zahvaljujemo se bratom Sokolom v Sarajevu in Ljubljani, ki so mu izkazali poslednje časti. Posebno so nas ganili dokazi vdanosti naših sodelavcev-nameščencev, ki so svojemu senior-šefu stali ob strani v življenju in ob smrti. Zahvaljujemo se vsem darovalcem prekrasnih vencev in cvetja. Posebna hvala g. dr. Janku Zirovniku, ki se je v imenu Rotarv-kluba z ganljivimi besedami poslovil od pokojnika. Vsem številnim prijateljem in znancem, ki so nas tolažili v naši bridkosti, iskrena hvala. Sveta maša zadušnica se bo vršila v ponedeljek, dne 26. oktobra ob 9 v frančiškanski cerkvi v Ljubljani. Ljubljana, dne 23. oktobra 1931. Žalujoči ostali. Za Jugoslovansko tiskarno » Llubliani: Karel Ceft. lzdniateli Ivan U&kovee- Urednik: Franc Kromžat.