Slev. 93.	v LjoMjam, v podim 26. aprila 1915.
Leto Ml.
~ Velja po pošti: ~
Za oelo leto naprej . , K 26'— za en meseo „ . . „ 2-20 za Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . . K 24'— za en meseo „ . . „ 2"—
V	upravi prejeman mesečno „ 1*70 = Sobotna Izdaja: ~
za celo leto....... ?■—
za Nemčijo oeloletno . „ 9*— a ostalo inozemstvo. „ 12'—
Enostolpna petltvrata (72 mm): za enkrat . . . . po 18 * za dvakrat .... ,, 15 „
za trikrat......13 „
sa večkrat primeren popust.
Poročna oznanila, zahvale, osmrtnice IU.:
enostolpna petltvrsta po 2) vin.
■ Poslano: , . enostolpna petltvrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dan, izvzemii nedelje in praznike, ob 5. url pop.
Redna letna priloga Vozni retf
Oar Uredništvo je v Kopitarjevi uliol Stev. 8/III. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nlloi št 8. — Račun poštne hranilnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 28.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravniškega telefona št. 188.
Motel Avstrijo.
Dunaj, 26. aprila. (K. u.jMilanski ••Corriere della Sera« je v nekem svojem članku pisal, da je bila Avstro-Ogrska med vsemi vojujočimi se državami nedvomno najbolj oslabljena, Vsekakor je notranja skupnost narodov v dvomonarhiji znatno jačja, nego se je doslej mislilo, in tudi Ogrska je interesirana na tem, da krepko drži z Avstrijo. Ako naj se Nemčija in Avstro-Ogrska, ki sla vojaško in politično tako trdno zvezani medseboj, da je ločitev izključena, premagata, potem se mora najprej razbiti Avstro-Ogrska. Ta naloga pa da je težavna in nevarna.
K temu pripominja »Wiener Sonn- u. Montagszeitung« v svoji številki z dne 26. aprila: Hrabrost posameznih četnih zborov iz vseh kronovin in plemen Avstrije in Ogrske, s katero so se odbijali ruski napadi in ustavil naval ruskih armad, ni samo vojaško, marveč tudi politično delo največjega obsega, čegar važnost se more v polni meri ceniti šele tedaj, ako se spomni, da so pred izbruhom vojne v Londonu, Parizu in Petrogradu računali z razpadom habsburške države kot z mrtvo gotovostjo. Kakor kažejo zgoraj navedene opazke »Corriera«, so morali odtlej ta račun popraviti. Vsekakor pa času neprimerne izjave našega časopisja podpirajo obrekovalce naše državne eksistence v njihovem zaničevanja vrednem delovanju. Vedno znova se ponavljajoča mirovna zagotovila tega časopisja se v sovražnem inozemstvu sprejemajo kot dokazi, kako nujno potrebujemo miru, in služijo kot utemeljitev zaključku, da nam preti ali pa da je že nastopila vojaška, financielna in gospodarska onemoglost.
Kar se tiče predvsem naše potrebe po miru, naj onemu, ki mu oficielna izjava o ničevosti vseh teh govoric ne zadostuje, služi kompleks novih oboroževalnih postav, ki se ravnokar obravnavajo v ogrskem državnem zboru. V zvezi z dejstvom, da je pred kratkim zopet znatno število novoizvežbanih vojakov odrinilo na bojišče, število, ki se dne 15. maja znova znatno poveča, se kaže nameravano prebiranje 18letnih in raztegnitev črnovojniške dolžnosti na starostne letnike do 50 let odredba, katere številni uspeh na razpoložljivem moštvu bi utegnil nadkriliti celo visoko stavljena pričakovanja. Spričo teh dejstev se o kaki oslabitvi vojaško-odpor-ne in ofenzivne sile monarhije gotovo ne more govoriti. Ti nadomestni odredbi za armado sta proračunani za daljšo vojno dobo, kakor dokazujejo zagotovila obeh ministrskih predsednikov, da se namreč
LISTEK.
iz Mosiarla v Hercegovini.
(Piše Zlatoslav Planine iz Podsrede na Štajerskem.)
Že par mesecev bivam v Mostarju, eni najboljših trdnjav Hercegovine.
Mostar, glavno mesto Hercegovine, po katerem se črnogorskemu Nikitu sline cede, leži v dolini ob straneh reke Neretve in potoka Radopolje. Na zapadni strani ga obdaja gora Hum, na vzhodni pa Podvelež.
Mostar šteje okoli 30.000 prebivalcev; dve tretjini jc moharnedancev, drugi so kristjani rimsko-katoliške in grškopra-voslavnc vere.
Mostar je nekaka naravna trdnjava. Že v 17. stoletju so ga Benečani dvakrat zaman oblegali. Drugi posebni, imenitni dogodki se tukaj niso pripetili in Mostar dosedaj nima posebne zgodovine; važen je le zaradi svoje lege, ker gospodari nad reko Narenta. To so spoznali že stari Rim-'iani in vzdrževali tod svojo naselbino, ki so jo imenovali »Matriks«.
Mostar ima prekrasno rimsko-katoli-ško cerkev, kj i p zidana v korintskem slo-jju; slog srbske cerkve pa jc bizantinski. Itirki imaio v lem mestu okoli 35 mošej,
vpoklic starejših letnikov gotovo ne namerava pred dovršitvijo žetve, marveč je določen šele za jesen. Nasprotno so pa na Francoskem že sedaj uvrščeni 17letni in ondi kakor na Ruskem se 50letni že dalj časa bore v fronti.
Kar se tiče financijelne sposobnosti monarhije, govore najbolje dejstva. Avstro-ogrska država nima za vojne stroške nobene dolgovne obveznosti nasproti državni banki, med tem ko se je Francija pri Banque de France za miljarde zadolžila. Avstro-Ogrska je tudi 1. januarja 1915 zapadli drugi obrok ameriških dolarsko-za-kladnih listrov točno plačala, in to v trenutku, ko sla Anglija in Francija v Ameriki najeli posojilo; to je bil Gotovo dokaz naše zdrave finančne sile, preko katerega so inozemski finančni krogi molče prešli. Nedavno objavljeni izkazi o naraščanju denarnih vlog pri bankah in hranilnicah so najboljši dokaz za zdravi položaj v zasebnem denarnem gospodarstvu. Da je državno denarno gospodarstvo ravno tako zdravo, priča to, da država ne le še vedno vzdržuje gotovino pri bankah in da je traina razpoložljivost denarja povzročila znižanje obrestne mere pri avstro-ogrski banki, marveč se kaže to tudi v tem, da se trajno povprašuje po vrednotah, ki se trdno obrestujejo. Monarhija je prvo vojno posojilo z lahkoto dobila in ravno tako bo tudi z drugim posojilom. Ker svoje vojne potrebščine v lastni deželi izdeluje, ostane denar doma in oploja celokupno gospodarstvo. Ne more se nas torej vojaško, ne financielno in ne gospodarsko spraviti na tla.
Naše gospodarsko življenje se popolnoma normalno razvija, Tovarne so zadostno zaposlene, premog in železo kopljemo kakor v mirnih časih, notranja trgovina in promet kažeta zdravo življenjsko silo in nikjer ni pri nas le približno opaziti onih kritičnih pojavov ali nezdravih socialnih gibanj, ki so na Francoskem, Angleškem in Ruskem na dnevnem redu kot posledice propadanja gospodarskega življenja. Prokleti poizkus, da bi nas izstradali, je že danes smatrati kot popolnoma izjalovljen, ravno tako kakor na Nemškem, in ne bo imel drugega učinka, nego da bo ustvaril boljšo kontrolo nad koristonosno zmožnostjo naših kmečkih obratov in enotno izpopolnjevanje in pospeševanje te zmožnosti. Naše gospodarstvo je ravno tako zdravo kakor naša brambna sila in naše denarstvo,
Nikoli bi se monarhija ne bila odločila za napadalno vojno. Sedaj pa, ko je prisiljena k brambni vojni, jo vodi z ono neuklonljivo odločnostjo, ki bo izsilila uspeh. Hladno stoji nasproti sodbam o njeni moči,
ki se delajo tako zelo od zgoraj dol, ker se zaveda, da ta moč zadostuje, da osramoti voljo in cilje svojih nasprotnikov.
Carinska zveza z Nemčijo.
V »Novi Preši« od 21. aprila priob-Čuje prvi ogrski strokovnjak v ca vinsko-političnih zadevah, Aleksander pl. Mat loko vit s, daljši članek o tej tvarini, katerega konča z besedami: Pri j a t e 1 j s k a in blagohotna politika pogcd b j c d a n e s j c -d i n o možna oblika gospodarskega zbliža n j a, če carinska unija n i izvedljiva. — Pripominjamo, da se je isti strokovnjak, ki je. napisal o carinski uniji priznano strokovnjaško delo, v »Pester Lloydu« izrazil nedavno proti carinski uniji.
Dunajski listi poročajo dalje, da so se tudi v klubu industrijalcev dne 22. aprila bavili s tem vprašanjem, kjer se niso izrekli direktno za unijo, ampak samo za kolikor mogoče veliko zbližan je na gospodarskem polju. Kakor poroča »Preša«, je trgovsko politični odsek kluba sklenil, naj ostane Osnovno načelo gospodarsko zbliža-nje z Nemčijo, popolnoma pa se mora varovati samostojnost i n j e d n o t n o s t gospodarskega ozemlja, m o n a r h i j c kot neobhodno p o t r e b o n p r ed -pogoj za samostojnost (politično! op. u r.) m o n a r h i j e in e d n o t n o s t gospodars k c-s p o d a r s k o veljavo kot vele m o č, za katero se naše čete sedaj bore.
Zanimivo je tudi, kar piše, znani nacijonalni ekonom Lujo Brentano v »Beri. Tageblatt-u« o tem predmetu (23. aprila): Ni prvič, da vzbuja misel avstro-nemške carinske zveze občno pozornost. Bilo je leta 1885. Takrat so nameravali v Nemčiji zvišati carino na rž in pšenico od 1 na 3 marke za kvintal. Ogri, ki so tedaj precejšnjo množino žita izvažali v Nemčijo, so se zbali škode in so sklicali mednaroden kmetijski kongres v Budimpešti, kjer se je pretresalo vprašanje o carinski zvezi z Nemčijo. Tudi jaz sem se udeležil kongresa, deloma z ozirom na političen pomen carinske zveze, deloma zato, ker sem bil mnenja, da bi ta korak utegnil škodo zvišanja carine za Nemčijo ublažiti. Takrat sem se živo potegoval za carinsko zvezo. E n dogodek pa mi je šc živo v spominu: do-
čim smo sc zdolaj v dvorani o tej misli zjedinili, jc postajala galerija vedno nemirnejša, ki se jc konečno z izrazom velike nevolje odstranila. Bili so to, kakor so mi povedali, Romuni, ki baje smatrajo monarhijo kot svojo gospodarsko nasprotnico in se čutijo kot zapostavljene od monarhije. Cilj siste-matično ovirajo. Zato vidijo v avstro-nemški carinski zvezi svojo definitiv-no izključitev od nemškega trga.«
Vprašanje carinske unije sega torej globoko v med n a r o d n c zadeve in ni samo privatna avstro-nemška stvar.
Vojsko z Rosi.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Odbili napadi pri Užoku.
Dunaj, 24. aprila. Uradno se poroča: V Karpatih je semtertje ljut artiljerijski boj. Pri Užoku so tekom dneva Rusi večkrat napadli, pa smo jih vseskozi odbili. Ponočni ruski napadi ob cesti v Turko in zahodno od nje so se vnovič izjalovili i velikimi izgubami za sovražnike.
Sicer je položaj neizpremenjen. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Uspehi naših čet v dolini Orave.
Dunaj, 25. aprila. Uradno se poročav Na karpatski fronti smo v dolini Orave pri Koziovi dosegli nov uspeh. Po večdnevnih bojih smo z z veliko vztrajnostjo izpeljanimi saperskimi napadi z naskokom zavzeli višino Ostry južno od Koziove. Istočasno se je sosednjim nemškim četam ob in zahodno od ceste posrečilo, da so pridobile na prostoru. Skupno je bilo ujetih 652 Rusov. Z zavzetjem višine Ostry in z osvojitvijo cvininske višine začetkom aprila so sedaj zavezniške čete vrgle sovražnika s postojank na obeh straneh doline Orave, katere je mesece trdovratno branil. Na ostalih točkah karpatske fronte so bili osamljeni topovski boji.
Na Poljskem in v Galiciji je bil po< večini mir.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Položaj neizpremenjen.
Berolin, 24. Veliki glavni stan: Na vzhodu je položaj neizpremenjen.
Najvišje vojno vodstvo.
Zopetno obstreljevanje Bialistoka.
Berolin, 25. aprila. Veliki glavni stan: Položaj na vzhodu je neizpremenjen. Dva
pri nas, a da si uravna življenje kolikor mogoče prijetno, si prizadeva pridobiti ljubezen svojega moža v polni meri, posebno pa skrbi, da ji ostanejo obraz in roke sveže in nežne. Nobena se pa ne zadovolji s tem, kar ji je podarila narava, ampak uporablja razna lepotilna sredstva. — No, ako bi se naša slovenska dekleta samo deseti del tako skrivale kakor Turkinje, bi pač imele obilo zasluženja!
Sedaj pa čujte nekaj v prilog »abstinence«! Uprav zopet Turki so, ki ne pijejo nikake alkoholne pijače. Torej celi narod živi, dela, se stara in umira, ne da bi mislil kdaj si zdravje krepiti s pijačo, Ako se kak Turek uda pijači, jc že prav izmeček svojega ljudstva.
Oh, ko bi sc ljubi Bog ozrl in poslal svojega Duha še temu narodu! Prosim Vas lepo, priporočajte vernemu slovenskemu ljudstvu, naj moli in veliko naj moli za pomoč in v razsvetljenje teh krivovercev!
Da! Naše slovensko ljudstvo sc premalo zaveda svoje sreče in ne ceni dovolj milosti, da je v pravi rimsko-katoliški veri rojeno in podučeno! Koliko imajo še posebej pripomočkov in opor v raznih družbah ter v izobraževalnih društvih, o katerih šc tukajšnji katoličani niti pojma nimajo! Edino, kar jc tukaj precej utemeljeno, ic »tretji red . To jc pa tudi čisto naravno, kajti tukajšnji katoličani skoraj ne poznajo drugih duhovnikov kot naše
katere so tako lepe, da jim daleč ni para; posebno krasna je »Karagjoč džamija«.
Pred nekako 16-timi leti so se naselile tukaj častite šolske sestre III. reda sv. Frančiška, ktere imajo v bližnjem Belem polju celo svojo podružnico. Točasno je tukaj osem vrlih Slovenk — č. šolskih sester in sicer: prednica č. s. Jerica in nje sestra č. s. Paskalija N e u w i r t h od Sv, Ane v Slov. Goricah; č. s. Štefanija D c t i-č e k iz Loč na Štajerskem; č. s. Martina S t a 1 e k e r iz Šmartina pri Slov. Gradcu; č. s, Danijela V e 1 e n š e k (moja rojakinja) iz Celja; č. s. Inoncencija O z m e c iz Središča; č, s. Gaudencija T u r k iz Logatca in pa č, s. Helena R a n t iz Železnikov na Kranjskem. — »Slovenec« bi imel za cel mesec zadosti gradiva, ako bi hotel kaj natančneje opisati te vrle slovenske, požrtvovalne junakinje, ki so se odpovedale posvetnemu življenju in žive tu v Mostarju — sebi v veliko škodo (v zdravstvenem oziru) — drugim pa v nepopisljivo korist. V korist pravim, kajti v zavodu so mladenke, ki si kakor nedolžne grajske gospodične, ločene od sveta, polnijo svoje mlade glavice z nauki krščanske omike, katere jim požrtvovalno podajejo učiteljicc č. šolske sestre. O priliki mogoče več!
Tudi slovenskih usmiljenk jc baje tu veliko število. Zares, pri vsakem dobrodelnem zavodu, namenu — jc Slovencc( ic Slovenka prva!
Izvir reke Bune v Blagaju jc nekaj krasnega, nekaj slikovitega, nekaj takega, kar se v vsej Evropi ne vicli.
Sedaj pa kaj splošnega o mostarskih prebivalcih.
Posebno me zanimajo —• Turki!
Turkov je v Mostarju največ. Je to ljudstvo, katero tako trdno, tako natančno in pa s tolikim zatajevanjem izpolnjuje nc baš lahke postave svoje vere. Koliko samozatajevanje je pač to za mlade turške žene in deklice, da se skrivajo vse žive dni od 10. ali 12. leta počenši za gostim pajčolanom in nikdar nc pokažejo svojega lica na ulici! Hodijo z zavezano glavo kakor strašila po ulicah. Turkinja je zelo I pobožna in z malim zadovoljna; ne sprehaja se po ulicah, ne zahteva nobenih posebnosti ter prenaša s čudovito udanostjo vse neprilike svojega življenja, ki ji nudi le malo veselja in užitka Turkinje so kaj krepostne, pa saj so tudi lahko, ker nimajo priložnosti grešiti, in ko bi bile možu nezveste, bi jih ta za vselej zapodil in tudi stariši bi jih ne sprejeli več k sebi. Znano mi je, da je brat tako izpozabljeno sestro na mestu ubil.
Neki tukajšnji pregovor pravi, da jc lažje čuvati vrečo bolh, kakor pa eno samo žensko, vendar se med Turkinjami nahaja malo lahkomiselnih žen; zakaj mo-hamedanko čuva in varuje pred zmotami njena vera. Turška žena duševno ni tako tesno zvezana s svojim soprogom kakor
slabotna ruska napada zahodno od Cieg-hanowa srno odbili.
V odgovor na metanje bomb na mirno mesto Nev.enburg so vnovič vrgli 20 bomb na železniško križišče Bialistok.
Najvišje vojno vodstvo.
RUSKO URADNO POROČILO.
Frankfurter Zeitung« prinaša: Petrograd, 23. aprila. Veliki glavni štab poroča v četrtek dne 22. aprila:
Tekom 20. aprila in v noči na 21. so poskušali Avstrijci v Karpatih napasti naše postojanke pri Telepoču—Runimia. S protinapadi z bajoneti smo sovražno ofenzivo odbili. .Sovražnik se je z velikimi izgubami umaknil v svoje postojanke. Na ostalih delih fronte samo tu in tam navadni boj topov in pušk.
XXX
IZ BOJEV V KARPATIH.
Neki častnik izvaja v »N. Fr. Presse«: [V celi vojski nisem prestal toliko naporov, kolikor sem jih v sedanji. Če čitate v zaledju o naših bojih v Karpatih, si morete komaj predstavljati naše težave. Kako težaven je stik s sovražnikom. Hodimo navkreber in navzdol, skozi gozd in čez gole vrhove dan za dnem. In vreme je trajno nesta-
novitno. Junaškim činom naših čet v teh gorah ni števila. Po mojih izkuš-1 n j ali se borimo šc vedtai z zelo osiab-l ljeinlm sovražnikom, kis ga pa ne sitoe-" mo podcenjevati, ker z vojnim rrta-terijalom vedno dobro preskrbljen. • Najbolj pogrešajo Rusi velikih topov. Medtem ko so nas Rusji ^lede na število topov začetkom vojske prekopati, je zdaj razloček izravnan; zdi se, da r jim manjka tucli častnikov. Pišem to zato, ker se tuintam čita, da nimajo, Rusi pušk, streliva, obleke in takih stvari in bi zato čitatelji lahko sodili, da se bojujemo z že naprej premaganim sovražnikom. Tako mnenje je te-, meljito napačno in se naslanja na izpoved ujetnikov, na katere se pa ni zanesti, kar sem že sam večkrat do-znal.
BOJI ZA UŽOK.
Budimpešta, 25. aprila. »Magyar Orszag« poroča iz Ungvarja: Rusi že več tednov poskušajo prodeti na onih delih prelaza in doline Ung, kjer so imeli novembra in decembra tako težke izgube. Avstrijske čete so vzele vse ruske postojanke in, ko so zasedle višino Čeremho, so bili Rusi tudi na vseh ostalih točkah vrženi nazaj. Prelaz Užok je tedaj v naši posesti. Tucli včerajšnji boji so se končali s polnim uspehom za naše čete. Naš položaj pri Užoku je jako usroden.
Naša in nemška fronta na vzhodnem bojišču.
(K sobotnemu članku: -Pregled sedanjega ozemlja na vzhodnem bojišču«.)
frančiškane. Ti so jim vse. Ako bi prišel med nje duhovnik tak kot pri nas, bi se nezaupno od njega obrnili, češ to je »pop« (razkolniški duhovnik).
Zanimajo me pa tudi Srbi, pravoslavni. Kakšen ponos ima to ljudstvo; oni hočejo nadkriliti vse. v vsakem oziru.
Dalje židje.
Dalje naj omenim še narodno nošo, ker se mi zdi, da je ravno v tuji noši, poleg pijančevanja, največji gmotni propad našega dobrega slovenskega ljudstva. To sedaj tembolj vidim, ker mi je tukajšnje prebivalstvo v narodni noši zelo, zelo všeč! Vse iz domače robe. Platno jim seve mora nadomestovati volna, kajti zemlja jim ne rodi niti najpotrebnejšega za živež, a ovce jim nadomestujejo vse.
Velik dobrotnik in pa prijatelj svojega naroda bi bil, kdor bi ga umel napeljati, da se zopet celotno poprime narodne noše. Ako bi meščanke začele, bi se po mojem mnenju kaj kmalu poprijele tudi deželanke, kakor je to že sploh navada. Omenim mimogrede, da je taka narodna noša sicer zelo draga; a nič ne dč, zakaj taka oprava traja celo življenje in po smrti matere jo nosi še hčerka 15 do 20 let. In pri nas na Slovenskem?
Turkinje se pa oblačijo zelo kričeče, to pa Zato, da bi s tem pokazale svoje blagostanje in pa aopaaie svojim soprogom.
Turški duhovnik je v nekaterih za-
devah podvržen velikemu duhovniku, šajk-il-izlamu v Carigradu. Ti učenjaki se uče v medresah (turško semenišče) po več let koran (turško sveto pismo). Koran pa ne obsega samo verskih resnic, ampak tudi pravoznanstvo, zato so ulemi eden najbolj izobraženih in najvplivnejših turških stanov.
Po končanih študijah jih šajk-il-izlam imenuje za imame (župnike). Razen teh opravljajo službo božjo pri Turkih tudi mujezini (klicarji), kajmi (cerkveni sluge) in pa derviši (turški menihi). Toda, treba, da končam! Samo to-le naj Vam še povem, da imam tukaj uprav pred nosom in okrog in okrog mesta topih gora, ki žal pač nimajo onega čara, kot naši slovenski snežniki, kateri so me tolikokrat navdušili s svojo krasoto, da se mi jih ni bilo mogoče nikdar dovolj nagledati. Kako iz dna duše, iz dna mojega mladega srca mi vzide prelepa pesem:
»Tam, kjer beli so snežniki!...« Da, premalo, vse premalo cenimo naše domače kraje! Šele opazovanje tujih krajev nas mora poučiti, kako prekrasno zemljo imamo mi Slovenci! Prav zato, da bomo svoje bolj čislali, je treba, da si od časa do časa ogledamo tuje pokrajine. Najbolj čutim krasoto domačega kraja, kadar se i od daleč vračam v tihi zavičaj rodne i zemlje. V	A	,i
Vse cenjene čitateije in čitateijice »Slovenca« prav prisrčno pozdravlja
Zlatoslav Planine.
PRED RUSKIM UMIKANJEM V KARPATIH. i
Geni, %b. aprila. ,Mfed>' tenu ko lori>-donski listi položaj skrajno pesimistično prdsfcjajo, navajajo petrograjska poročil^ neverjetno ■visoke številke avstrijskih in nemških arffi&dnih zborov v Karpatih. Tam da je baje deset nemških armadnih zborov. Pariško časopisje sklepa iz tegi, fla veliki knez Nikolaj s temi poročili 'prikrita nami-gava na bodoče umikanje.
RUSI POTISNJENI V DEFENZIVO.
Kodanj, 25. aprila. »Politiken« potrjuje, da so Rusi povsod potisnjeni v defenzivo. Nemški napadi na Osovjec so zadnje dni postali zopet silnejši.
ŽENSKE, KI GRADE STRELSKE JARKE.
Roda Roda piše »N. Fr. Presse« iz Karpatov: Devet mesecev se nahajam zdaj v vojski brez vsakega odmora. Ob Sani in Savi, na Ruskem Poljskem, v Galiciji in v Srbiji sem toliko zanimivosti videl, da bi lahko zadoščalo, A visoko sem tu v Karpatih odprl oči, ko sem to-le zanimivost zagledal: Ženski polk! Pravi, več sto žensk močan polk, Pred njimi je korakal črnovojnik s puško in z bajonetom, za njim v štiristopnih vrstah Slovakinje v svojih slikovitih narodnih nošah. V belih platnenih rutah nosijo svoje potrebščine. Kakor vojaki telečnjake vse enako in vsaka nosi na desni rami lopato, kakor se nosi puška. Korakajo veselo, stare in mlade žene, lepa dekleta in zrele žene kot utrdbe.
GENERAL GROF BOTHMER ODLIKOVAN Z ŽELEZNIM KRIŽCEM PRVEGA
RAZREDA.
Berlin, 25, aprila. (Kor. urad.) Cesar Viljem je podelil red železnega križa I. vrste generalu grofu Bothmerju za uspešno vodstvo naskoka na Zwinin .
XXX
POLOŽAJ V BUKOVINI.
Budimpešta, 25. aprila. »A Nap« poroča iz Dornawatre: Po celi Bukovini je zopet vpostavljen notranji mir. V Črnovi-cah so gostilne in kavarne zopet odprte. Prebivalstvo je mirno, čeprav se je zadnje dni pojavilo nad mestom več ruskih letalcev, ki so metali bombe.
Bukarešt, 25. parila. Rumunski listi poročajo, da so se boji v Bukovini zopet obnovili. Vrše se silni spopadi blizu ru-munske meje v dolini Pruta. Na ruski strani se udeležuje teh bojev 86. divizija. Ruske čete so bile povsod odbite.
OB PRUTU IN DNJESTRU.
Gurahumora, 25. aprila. Vsled napada avstrijskih čet proti utrdbam ob gozdni meji so Rusi ogroženi na krilu. Umakniti so se morali ob Prutu do ruske meje. Pri Ottyniji se je vršil artiljerijski boj. V jugovzhodni Galiciji je prišlo do manjših pozicijskih bojev. V strelskih jarkih ležeče Hrvate so komaj zadrževali. Drže se izborno. Vreme je lepo.
XXX IZ GALICIJE.
Dunaj, 25. aprila. »Nowiny Wie-denskie« poročajo : »Prikarpatskaja Rus« piše: Pol kg surovega masla je stalo začetkom aprila v Przemyslu 8 rubljev (20 kron), eno jajce 60 kopejk (1 K 60 vin.). — Mestno glavarstvo v Lvovu je ukazalo, naj odstranijo vse poštne nabiralnike.
CAR V LVOVU.
Stockholm, 24. aprila, Iz Petrograda se poroča: Včeraj se je pripeljal car čez Brody v Lvov, kjer so ga baje navdušeno pozdravili. Zvečer je bila pojedina. Car se je na balkonu zahvalili na ovacijah z besedami: Živila nerazdeljiva mogočna Rusija!
RUSIFICIRANJE LVOVA.
Krakov, 24. aprila. Tukajšnji listi posnemajo po lvovskih časopisih celo vrsto oblastnih odredb, ki imajo namen dati Lvovu rusko lice. Tako so po nalogu mestnega guvernerja odstranili vse avstrijske poštne nabiralnike za pisma; avstrijske orle na javnih poslopjih in uradih so preslikali ali pa sneli, V lvovskih listih se mno-že poročila o drznih roparskih napadih v mestu in okolici, a ne stori se ničesar, da bi se temu banditstvu napravil konec, i Davke pobirajo ruske oblasti po avstrijskih predpisih. Mesto je strahovito zanemarjeno, ker nihče ne čisti ulic in ostanejo blato in smeti ondi, kjer so. Radi velikega pomanjkanja živil in visokih cen razdeljujejo v ljudskih kuhinjah vsak dan po 35.000 brezplačnih kosil. Kako velika je beda, izhaja i/, tega, da mnogi prejšnji visoki uradniki sekajo in s svojimi otroki raznašajo drva, da zaslužijo kak novčič. Ob takih razmerah ni čudno, da je mnogo ljudi onemoglo, se zanemarilo in postaralo. Glasom zasebnih vesti so z ulic odstranili poljske napise in jih nadomestili z ruskimi, "
SV. SINOD POŠLJE V GALICIJO RU-SKE DUHOVNIKE.
Krakov, 24. aprila. »No\va Reforma« posnema no »Kurieru ; Warszaw-
skem«, da se je sv. sinod v Petrogradu obrnil na ruske škofije s pozivom, da nemudoma .pošljejo s Galicijo duhovnikov.	.
CELOKUPNA ŠKODA NA PO IJ SKEM.	"
Berlin, 24. aprila. »Dzietmik Berlinski« naznanja, da znaša celokupna škoda na Poljskcpi ^if $8.000 rubljev. To poizvedbe' pa'segajo samo do konca leta 1914. Škoda, ki. je-nastala vsled vojne tekom letošnjih mesecev, se ceni na polovico lanske.
PADLE RUSE MORAJO V DRUGO POKOPAVATI.
Krakov, 24. aprila. »No\va Reforma« poroča, cla so zadnji čas v okolici mest Brzesko in Bochnia izkopali nove grobove za padle Ruse. To je bilo potrebno, ker so Rusi svoje mrtve pokopali tako plitvo, da kmetje pri oranju polja vsak hip zadevajo na strohnela trupla. Novi grobovi so globoki in jih nasujejo z zemljo tako visoko, da je gomile lahko spoznati.
XXX
PROTIRUSKI IZGREDI V TARNOPOLU.
Krakov, 24. aprila. Ruski gubernator v Tarnopolu, knez Czartorski, je ukazal nabiti sledeči razglas: S tistimi osebami, ki jim dokažejo, da so streljali iz okenj na ruske čete, bodo postopali tako, kakor se postopa z banditi. Dotične hiše naj se konfiscirajo in podero do tal. Tiste občine, kjer so se pojavili tak inapadi, morajo plačati kontribucijo in oddati talnike. Korist prebivalcev zahteva, naj ovadijo napadalce,
XXX
RUSKI LETALCI NAD NEIDENBUR-GOM.
Allenstein, 24. aprila. Dva ruska letalca sta se danes zjutraj pojavila nad Neidenburgom in sta metala bombe na kolodvor. Napravila sta nekaj škode. V nekem vlaku so razbite šipe. Dva otroka sta lahko ranjena. (Neiden-burg leži v jugozahodni vzhodni Prusiji v bližini ruske meje.)
XXX
GENERAL PLEŠOV RANJEN.
Frankfurt, 25. aprila. »Frankfurter Ztg.« poroča iz Petrograda: General Ple-šov, poveljnik prvega sibirskega armadnega zbora, je bil po vrnitvi iz Karpatov prvi teden po Veliki noči pri Przasznycu ranjen. General Plesov je sodeloval pri vseh velikih akcijah na vzhodu.
XXX
VELIKI KNEZ NIKOLAJ NAMERAVA PREOSNOVATI FINSKO ARMADO.
Petrograd, 25. aprila. Veliki knez Nikolaj Nikofajevič namerava preos-noviti finsko armado.
VELIKI KNEZ NIKOLAJ PROTI JUDOM.
Berolin, 25. aprila. »Vossische Ztg.« poroča, da je veliki knez Nikolaj izdal odredb, da se morajo izgnati vsi judje iz krajev, iz katerih bi se sovražnik umaknil. Ugledne jude morajo poslati kot talnike v notranjo Rusijo.
X X
X
NA RUSKEM ZATRTI LISTI.
Tiflis, 24. aprila, (K. u.) Glavni poveljnik kavkaškega vojaškega okraja je za čas vojnega stanja suspendiral naslednje liste: Gruzinsko - narodno »Kavkaško Rječ«, skrajno desni »Golos Kavkaza« in levo armenski »Ares«,
NOVI IZGONI IZ PETROGRADA.
Petrograd, 24. aprila. (K. u.) Vsled odredbe petrograjskega mestnega glavarja je za čas vojne 133 osebam prepovedano bivanje v prestolnici.
KOLERA V PETROGRAJSKEM OKRAJU.
Kodanj, 25. aprila. Iz Petrograda po ročajo, cla so v petrograjskem okraju ugotovili več slučajev azijatske kolere. Pel oseb je že umrlo.
UPORI V SIBIRIJI.
Stockholm, 25, aprila, »Dageblad« po roča: Vsled ponavljajočih se uporov pn prebiranju sibirske črne vojske so po vseli sibirskih gubernijah proglasili poostrene vojno stanje.
PIJANSTVO NA RUSKEM.
Petrograd, 23. aprila. (Kor. urad.) »Rječ« poroča: V guberniji Vilna je alkoholizem združen s tajnim proizvajanjem vpijanljivih pijač zavzel skoro v vseh družinah stahotne oblike. ^ drugi vilnski guberniji so odkrili tajnih tovarn za »vodko«. Razmere soka kor priča kriminalna Statistika, danes celo huje, nego so bile preje.
XXX
......	, " •	I
RUSKI MINIMALNI NAČRT.
»Pester Lloyd« poroča: Voditelj skih kadetov, Miljukov, je izjavil P°'
ročevalcu lista »Messaggero« v Petro-gradu, Lucijami Magrini, med drugim: Najmanj, kar more Rusija zahtevati, je sledeče: Priznanje ruske posesti Carigrada in morske ožine, uničenje Turčije in njena razdelitev v interesne sfere, popolna razdelitev Avstrije.
Odlikovanja.
Red železne krone 1. razreda z vojno dekoracijo v priznanje hrabrega in uspešnega zadržanja pred sovražnikom je dobil generalni major Mihael Mihaljevič, poveljnik 83. domobranske brigade. Vojaški zasluženi križec 3. razreda z vojno dekoracijo je dobil major 1. trdnjavskega topniškega polka Mavricij Lang. Najvišje pohvalno priznanje je dobil polkovni zdravnik 7. lov. bataljona dr. Rajmund Zamponi in poročnik 74 pp. Josip Kozina. Zlat zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil vojaški registraturni nadoficijal pri drugi armadi Karel Luteršek in oficijal topniške zaloge št. 7 Matej Gruden. Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil rač. podčastnik' 1. razreda pri 3. trenski diviziji Franc Majcen. Srebrni zaslužni križec na traku hrabrostne kolajne je dobil četovodja 10. inf. div. san. zavoda Emil Anderle. Zlato hrabrostno svetinjo je dobil štabni narednik 17, pp. Ivan Butkovič. Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste je dobil četovodja Bab-nik Anton in desetnik Sovre Ivan, oba pri 17. pp. in kadet 25. top. p. Skop Alojzij Bronasto hrabrostno svetinjo je dobil desetnik 1. pp. Kranc Avgust in praporščak 9. pion. bat. Samec Franc.
Odlikovanja pri 97. pešpolku: Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste je prejel četovodja Jakob Ključar. Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so prejeli: Desetnik Peter Kacin, Valentin Galas in Josip Koršič in infante-rist Simon Trei. Bronasto hrabrostno svetinjo pa: narednika Franc Žonta in Josip Rusjan, četovodja Franc Anzelc in infanterista Josip Banclel in Josip Makuc. Slava 97. pešpolku!
Boji no zflM.
Nemško uradno poročilo.
Bitka pri Ypernu, Berlin, 24. aprila. Vfeliki glavni stan: Vsj poizkusi sovražnika, da bi nam vzel severno in severovzhodno od Yperna pridobljeno ozemlje, so se ponesrečili. Severno od Yperna se je izjalovil močan francoski, severozahodno od Yperna pri St. 'Julien pa angleški napad s težkimi izgubami. Nadaijni sovražni napad ob in vzhodno od ceste Ypern—Bixschote je imel danes zjutraj isto usodo. Zahodno od kanala so naše čete danes ponoči osvojile kraj Lizerne. Število ujetih Francozov, Angležev in Belgijcev se je zvišalo na 2470. Poleg tega je padlo v naše roke 35 topov z municijo, večje število strojnih pušk, mnogo pušk in drugega materijala.
V	Champagni smo danes ponoči severno od Beau Sejourja s štirimi minami razstrelili sovražni strelski jarek. Francozi so imeli pri tem močne izgube, posebno ker je njih artiljerija streljala na lastne jarke. Med rekama Maas in Mozel so Francozi na več točkah obnovili svoje napade. V gozdu Ailly smo v bajonetnem boju nadvladali. Dalje vzhodno smo zopet vrgli Francoze iz posameznih točk naše črte, kamor so udrli. V gozdu Pretre smo nadalje napredovali. V Vogezih ovirata megla in sneg boje.
Najvišje vojno vodstvo.
Novi nemški uspehi pri Ypernu. — Francoski poraz pri Combresu.
Berlin, 25. aprila. Veliki glavni stan: Pri Ypernu smo dosegli nadaljnje uspehe. Dne 23. aprila osvojeno ozemlje severno od Yperna smo tudi včeraj držali proti sovražnim napadom. Dalje proti vzhodu smo nadaljevali z napadi, osvojili Solaert, jugozahodno od St. Juliena, kakor tudi kraja St. Julien in Kersselaere, in zmagovito prodrli pred Graienstaiel. V teh bojih smo ujeli okoli 100 Angležev in zaplenili več strojnih pušk. Angleški protinapad na našo postojanko zahodno od St. Juliena smo danes zjutraj z najtežjimi izgubami za sovražnika odbili. Zahodno od Lille smo v kali zadušili napadalne poizkuse Angležev.
V	Argonih smo severno od Le Four de Pariš odbili napad dveh francoskih bataljonov. Na višinah ob reki Maas jugozahodno od Combresa so doživeli Francozi težek poraz. Mi smo prešli k napadu in v naskoku prodrli več zaporednih francoskih črt. Ponočni poizkusi Francozov, da bi nam zopet iztrgali osvojeno ozemlje, so se izjalovili s težkimi izgubami za sovražnike. 24 francoskih častnikov, 1600 mož in 17 strojnih pušk je ostalo v teh bojih v naših rokah.
Med rekama Maas in Mozel so se sicer le na posameznih točkah vršili boji mož proti možu, ki pri Ailly-ju še niso
V	gozdu Pretre se je ponesrečil ponočni francoski napad.
V	Vogezih je tudi včeraj gosta megla ovirala boje.
Najvišje vojno vodstvo.
Francosko uradno poročilo.
Četrtek, dne 22. aprila. Ob 3. uri popoldne: K sinočnemu poročilu nič novega.
Ob 11, uri ponoči: Severno od Yper-na so angleške čete odbile pri Langen-mareku dva napada na točko 60. Silovitost nemških napadov se da razlagati s tem, da so hoteli popraviti poraz, ki ga nemški glavni stan taji, pa ti napadi so se zdaj tudi končno izjalovili. Sovražne izgube so večje kakor včeraj objavljene. V okolici Reimsa artiljerijski boj. V Argonih pri La Bagatelle manj važni napadi, ki smo jih pa sicer zavrnili. Pri St. Mihielu smo v gozdu Apremont v naskoku vzeli dve zaporedni vrsti strelskih jarkov pri Fete de Vache, ki so segali v našo postojanko in nas resno nadlegovali. Na bojišču je ostalo zelo veliko nemških mrličev, Ujeli smo 50 mož. V Alzaciji smo zopet napredovali na obeh bregovih reke Fechte in ravno tako na bregovih njenega pritoka ,Wurmsa. Na jugu smo dosegli Schiefloch, proti vzhodu smo pa pridobili na ozemlju v smeri proti Metzeralu.
Petek, 23. parila ob 3. uri pop.:
Včeraj zvečer so se bili precej živahni boji v Belgiji. Ob Yseri severno od Dixmuidena so belgijske čete zavrnile nemške napade na grad Nicog-ne in so povzročile sovražniku precej izgub. Severovzhodno od Y p e r-na seje posrečilo Nemcem, ki so izmetali veliko množino dušečih bomb, ki so učinkovale še dva kilometra zadaj za našo fronto, da so povzročili naše umikanje v smeri na Ypern proti jugu. Sovražnikov napad smo ustavili. S krepkim protinapadom smo zopet vzeli neko pobočje in vjeli precej sovražnikov. Pri St. Mihielu smo napadali zahodno in vzhodno od prej osvojenih postojank. Zasedli smo 700 m jarkov, ujeli 100 mož in 3 častnike.
Angleško poročilo o napadu na Ypern.
London, 24. aprila. General French je poročal včeraj, da je napadel sovražnik 22. t. m. zvečer francoske čete, ki so se nahajale levo od angleških čet blizu Bix-schootea in Langenmarka severno od Yperna. Napad je uvedlo ljuto obstreljevanje, med katerim je vporabljal sovražnik veliko aparatov, ki širijo zadušljive pline. Množina plinov dokazuje, da se je to zgodilo po premišljenem načrtu v nasprotju s haaško konvencijo. Vsled plinov so se morali Francozi umakniti proti prekopu pri Boessinghe. Prisiljeni smo bili, da smo naše črte izpremenili tako, kakor so jih Francozi. Naša bojna črta je ostala nedotaknjena. Poleg navedenega na naše najskrajnejše levo krilo so bili napadeni tudi strelski jarki, ki leže vzhodno od Yperna, a napadi so bili odbiti. Boj severno od Yper-na še traja. Danes sta bila izstreljena dva nemška letalca.
London, 24. aprila. (Kor. urad.) Vojni urad poroča: Boji v ozemlju med krajema Steenstvaate in Langemarck, kjer so prodrli Nemci, še trajajo. Izguba tega dela je razkrila levo krilo kanadske divizije, ki je Ijilo prisiljeno se umakniti, zato da obdrži stik z desnim krilom sosednih skupin. Za hrbtom zadnjih so se nahajali štirje kanadski 4-7-palčni topovi, ki so padli sovražniku v roke. Čez nekaj ur so pa izvedli Kanadci briljanten uspešen sunek in so osvojili topove nazaj. Ujeli so znatno število Nemcev, med njimi nekega polkovnika. Izgube Kanadcev so bile velike, a njih hrabrost in odločnost je rešila položaj. Wolffov urad pristavlja: Namen, da se zakrije angleški poraz, se tako jasno iz poročila razvidi, da bodo celo Kitchener-jevi rojaki kljub zastoru čutili grenek prašek.
Amsterdam. Angleški tiskovni uracl poroča z bojišča: Sovražnik še vedno izvaja trajne, ljute napade na grič 60. V torek zvečer sta bila. odbita dva krepka napada po pehoti z veliko izgubo za sovražnika. ^Grič jc bil celo noč težko obstreljevan; odbili so tudi razne poznejše napade.
Položaj svetovne vojske na zahodu.
Pri Ypernu se razvija in bije velika bitka.. Nemci so vedeli že več tednov, da nameravajo Angleži prodreti pri Ypernu. Zbirali so zato čete, da primerno spoštljivo sprejmejo nameravani naskok Angležev. Angleži so se zavezali, da postavijo 500.000 mož novih čet, do majnika na bojišče; 500 tisoč nebelokožnih čet je pa bilo pripravljenih na jugu. Počivale so pozimi v južni Franciji, ker niso bile kos mrazu v zamrznjenih strelskih jarkih na severu. Na Fianderskem so nameravali Francozi in Angleži vreči 1 milijon novih vojakov proti Nemcem, da jih vržejo iz njih postojank in da odvrnejo nevarnost, ki grozi Angliji, če bi prišli Nemci v Calais. A prej še, ko so Francozi in Angleži vrgli vse svoje
sile na Nemce, so le ti krepko sunili proti srcu sovražne postojanke in so prekoračili Vpcrnški prekop, ki je velikanske važnosti za obe strani. Morebiti sp tu v tem zadnjem koščku Belgije odloči usoda sedanje svetovne vojske na zahodu.
NEMCI OBSTRELJEVALI YPERN.
Berolin. »Lokalanzeiger« poroča iz Genf a: Ypern so ponoči obstreljevali tri ure. V tistih mestnih delih, kjer je nastanjen angleški glavni stan, je bilo obstreljevanje posebno uspešno. Število mrtvih in ranjencev je znatno.
Ljuti boji pri Dixmuidenu in pri Bix-schoote.
Kodanj, 24. aprila. V okolici Dixmui-dena in Bixschootea se bijejo ljuti boji, Podnevi se bori obestranska artiljerija, ponoči pa tudi pehota.
Reims zopet gori.
Pariz, 24. aprila. Nemški letalci so v sredo vrgli v Reims pet bomb, ki so zanetile več požarov.
V Franciji vsi za orožje sposobni možje na bojno črto.
Pariz, 25. aprila. (Kor. urad.) Armad-ni odsek je odobril Dalbyzov predlog, da morajo v bojno črto vsi za orožje sposobni moški, ki še niso bili pozvani tja ali ki so zaposleni v upravi države, departementov ali občin.
Pariška policija v vojni službi.
Frankfurt, 25. aprila. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Pariza: Francoski vojni minister je sedaj vpoklical v vojno službo tudi pariško policijo.
Francoski letnik 1917. se ne uvrsti v mornarico.
Lyon, 24. aprila. (Kor. urad.) »Nou-velliste« poroča iz Pariza: Mornariški minister je odredil, da se moštvo letnika 1917. ne sme prideliti vojni mornarici.
Bombe vržene v Belfort.
Curih, 23. aprila. Iz Pariza se poroča: Nemški letalci so ob svojem zadnjem obisku z bombami razrušili dve skladišči in zažgali neko zalogo smodnika.
Letalci obstreljevali Luneville.
Lyon, 24. aprila. Več letal je letalo 22. aprila nad Lunevillom. Vrženih je bilo 14 bomb. ki niso povzročile nobene škode.
Ministrov sin padel na bojišču.
Pariz, 25. aprila. (Kor. urad.) Ponoči od 22. na 23. aprila je padel v boju severno od Dixmuidena najstarejši sin belgijskega kolonijalnega ministra Renkina.
Podaljšan moratorij na Francoskem.
Curih, 25. aprila. (Kor. urad.) Pariški dopisnik lista »Neue Ziiricher Zeitung« smatra kot slabo znamenje francoskega denarnega gospodarstva, ker so podaljšali moratorij zopet za 90 dni, do 29. julija.
Groi Tisza o novih brambnih predlogih.
Budimpešta, 25. aprila. (Kor, urad.) Narodna delavna stranka (vladna) je razpravljala danes zvečer pod predsedstvom grofa Khuena-Hedervaryja o predlogah, ki jih v jutrišnji seji prične razpravljati v drugem branju državni zbor in o poročilu hon-vednega ministra. Poročilo in brambne predloge so sprejeli neizpremenjene kot temelj jutrišnjih razprav. Ministrski predsednik grof Tisza je naznanil, da namerava opozicija predlagati gotove prilagoditve in izraža mnenje, da odgovarja mnenju članov stranke, če zavzame vlada nasproti izpre-minjevalnim predlogom kar najbolj naklonjeno stališče. (Živahno pritrjevanje.) Vladi je merodajno edino stališče, ki je glavni namen predlogov, da se ne oslabi cela sila naroda, ki jo more razviti. Prepričan je, da tudi v opoziciji ni člana, ki bi ga ne vodilo isto načelo. Prepričan je, da z nameravanimi izpreminjevalnimi predlogi ne bodo ogrožali glavnega namena. Končno je obvestil honvedni minister Hazai konferenco, da hoče jutri v seji podati izjave o pojavih vojske, kar so z živahnim pritrjevanjem vzeli na znanje.
Velika avlomohilna nesreča. - Poljski poslanec ubit.
Krakov, 24. aprila. »Czas« poroča po »Novojem Vremju«, da se je blizu Lublina, na ccsti med Markuszowom in Ivurovvom, pripetila velika avtomo-bilna nesreča. Avtomobil je zavozil v jarek in se popolnoma razbil. Vse osebe, ki so bile na avtomobilu, med njimi znani poljski poslanec v dumi Nako-nieczny, so bile ubite.
vojaški arzenal v woolwichu razslreljen?
i:
Budimpešta, 25. aprila. »Az Est« poroča, da jc vojaški arzenal v Wool-wichu, ki jc največja orožna in rnuni-^ cijska zaloga na Angleškem, razslreljen. Arzenal in vsa skladišča so po-
polnoma porušena. Uradnega potrdila o tem poročilu še ni.
Upor mornarjev v Gibraltarju?
Madrid, 25. aprila. Iz Algecirasa poročajo, da je med indijskimi mornarji na ladjah, ki so vkrcane pred Gibraltarjem, izbruhnil upor. Podrobnosti še manjkajo.
GIBRALTAR ZAPRT CIVILISTOM.
Kodanj. Iz Algecirasa se poročaj Gibraltar je zaprt civilnim osebam, tudi Angležom. Nadzorstvo so postavili tudi v Algecirasu.
Pogajanja med Kitajci in Japonci obtičala.
London, 24. aprila. (Kor. urad.) »Ti' mes« poročajo iz Tokia: Pogajanja med Japonsko in Kitajsko so popolnoma obtičala.
London, 24. aprila. (Kor. urad.) Reu« ter poroča iz Tokia: Pogajanja so prekinili, ker izpremeni japonska vlada nekaj svojih zahtev. Opustiti nameravajo zahtevo po koncesijoniranju gotovih železnic na južnem Kitajskem, da se izognejo nasprotstvu z angleškimi koristmi. Druge izpremembe izvedejo, da olajšajo Kitajski sprejem japonskih zahtev,
Berlin, 24. aprila. »Morning Post« po* roča z Japonskega: Zdi se, da se nahajajo pogajanja med Kitajsko in Japonsko v tem trenutku na mrtvi točki. Odredili so delno mobilizacijo, Japonci te dni podvoje svoje; čete na Kitajskem in na Koreji. Vsak dan dohajajo z Japonskega čete v Mandžurijo, v Čingtau, na Korejo in na severno Kitajsko. V Hiroshimi je bilo 10. marca ukaza-no 71. pešpolku, naj takoj odrine na sever« no Kitajsko. V Shikoku je bilo ukazano 11< armadni diviziji, naj odpošlje močan oddelek v Čingtau; ostalo 14. armadno divi-zijo so odposlali iz Okoyame v Mandžurijo. Pripravljeni sta na odhod na Kitajsko 10. armadna divizija v Himejlu in 4. in 5. armadna divizija v Ozaki. Kakor poroča »Frankfurter Zeitung«, izjavlja japonska vlada odkrito, da če Kitajska ne odneha, je Japonska prisiljena, da izvede odločilne korake. Veliko pozornost vzbuja tudi dej-, stvo, ker sta se vojni minister in načelnik generalnega štaba posvetovala s cesarjem v zimski palači v Hayami, kar se zgodi le, če se namerava vojska. Časopisje ne prikriva, da namerava vlada Kitajsko prisiliti, da pritrdi, kar zahtevajo Japonci* Opozarja se, da so zasledovali Japonci isto politiko nasproti Koreji, ko se je upirala Japonski.
Lyon, 25. aprila. (Kor. urad.) »Le Progres« poroča iz angaija: Japonski poslanik v Pekingu je kitajskemu zunanjemu ministru izročil nujno obvestilo, da Japonska vztraja na zahtevi, da se v celoti sprejmejo njeni zadnji, revidirani predlogi.
NOVE JAPONSKE ZAHTEVE.
Amsterdam, 24. aprila. Iz Londona se javlja, da poroča Reuterjev urad iz Pekinga, da so v zapadnih kitajsko-japonskih" pogajanjih japonski delegati zahtevali nove privilegije na vzhodni obali Mandžurije, kakoršni so se jim že priznali v južni Man« džuriji.
Na morju.
MOČNO STRELJANJE NA MORJU.
Kodanj, 25, aprila. (Kor. urad.) Kapitan Bergener s parnika »Emble«, ki se je pripeljal včeraj iz Anglije v Frederikstadt, poroča, da je na Severnem morju opazoval, ko je neki nemški podmorski čoln ustavil dve ali tri naložene norveške ladje« Nekoliko pozneje je čul močno grmenje topov. Kapitan sodi, da so Nemci ladje potopili.	v,
NEMCI POTOPILI DVA RIBIŠKA ČOLNA.
London, 25. aprila, (Kor, urad.) »Ti* mes« poročajo, da je neki nemški podmorski čoln potopil v ponedeljek ribiški čoln »St. Lavvrence«; utonila sta dva moža. Ribiški parnik »Fuchsia« je pripeljal 24* aprila v Aberdeen posadko ribiškega parnika »Envoy«, ki ga je obstreljeval neki nemški podmorski čoln v sredo zvečer ob vzhodnem obrežju. Če so Nemci »Envoy* potopili, ni še znano.	, N
NEMŠKI PODMORSKI ČOLN POTOPIL ŠVEDSKI PARNIK »RUTH«.
London, 25, aprila, (Kor. urad.) Reu« ter poroča: Neki nemški podmorski čoln je v sredo 100 milj od Firth of Fortha tor-pediral in potopil švedski parnik »Ruth« iz Gotenburga. Posadko so izkrcali v Leythu.
NEMCI IZPUSTILI PET NIZOZEMSKIH RIBIŠKIH PARNIKOV.
Hamburg, 24. aprila, (Kor. urad.) Cesarsko sodišče, ki sklepa o prijetih ladjah, je razsodilo, naj izpuste pet nizozemskih ribiških parnikov, ki so jih minuli teden pripeljali v Hamburg, ker so ribili po nem-
škib vodah. Parniki so odpluli včeraj iz Hamburga.
USODA NEMŠKIH V ANGLIJI INTERNIRANIH LADIJ.
London, 25. aprila. (Kor. urad.) V po-slaniški zbornici je vprašal lord Beresford, če vlada zapleni za vsako angleško ladjo, ki jo potopi kak nemški podmorski čoln, kako internirano nemško ladjo. Ministrski predsednik Asquith je izjavil, da se jc vlada že pečala s to zadevo in da je sklenila začasno, da tega ne stori, kar pa ne izključuje, da bi pozneje drugače ukrenili.
FRANCOZI IN ANGLEŽI PROGLASILI
BLOKADO KAMERUNSKEGA OBREŽJA.
Pariz, 24. aprila. (Kor. urad.) Uradni Ust poroča: Zavezniki so od 23. aprila opolnoči nadalje proglasili blokado nad kamerunskim obrežjem med izlivoma rek Kwaya in Bimbiacreck in med izlivoma rek Sanaye in Campof.
gEST ANGLEŠKIH PARNIKOV POGREŠAJO.
Rotterdam. Od 14. aprila naprej pogrešajo v Kanalu zopet 6 parnikov. NEMŠKI PODMORSKI ČOLNI V FINSKIH VODAH. — FINSKI PARNIK POTOPLJEN.
Stockholm, 24. aprila. (Kor. urad.) Po semkaj došlih vesteh je finski parnik »Fraack«, ki se je glasom včerajšnjih poročil potopil blizo Finske, tor-pediral neki nemški podmorski čoln. Parnik se je takoj potopil. Posadko so rešili. Napad se je izvršil najbrže zgodaj zjutraj. Vsled izraza: blizo Finske, se sodi, da je bil parnik pri Alandu torpediran. Vozil je iz Stockholma. Vsi parniki v Stockholmu so dobili nalog, da za enkrat ostanejo ondi.
Italije.
»Kolnische Zeitung« poroča: »Corriere dltalia« piše z ozirom na zadnji italijanski ministrski svet: Zunanja politika je podala nujno takega gradiva, ki se je moralo natančno proučiti. Kakor izvemo iz dobrega vira, so vse alarmne vesti o izjalovljenju italijanskih pogajanj z osrednjima silama docela fantastične, ravno tako pa so tucli vesti o že končanih pogajanjih s trojnim sporazumom vsaj prezgodnje. — K temu še nekaj iz »Muncliner Neu-este Nachrichten«: Iz Ženeve poročajo v nasprotju z alarmnimi vestmi, kakor da je Italija svoje stališče izpremenila: Potniki iz Italije povejo, da vlada povsod v Italiji mir. Seveda se ne da zanikati neka nervoznost, ki jo je pa pripisovati pomanjkanju določne orientacije. Štiri petine Italijanov in posebno ljudstvo na deželi je za mir. — Rimska delavska zbornica je odklonila resolucijo za oboroženo intervencijo in se je izjavila za nevtralnost.
DOMOLJUBNI HIŠNI POSESTNIKI V RIMU.
Rim, 25. aprila. V Rimu se je zgodilo, kav sicer skoraj nikjer na svetu ni več običajno. Rimski hišni posestniki so namreč izjavili, da znižajo stanovanja trgovcev. Listi pozivajo hišne posestnike, naj iz domoljubja znižajo tudi stanarine drugim strankam.
GARIBALDI PRI LAŠKEM KRALJU.
Rim, 25. aprila. Kralj je sprejel v avdijenci Pepina 'Garibaldija, ki je znan kot vodja prostovoljske legije v Argonskem £ozdu.
DIJAŠKI ŠTRAJK V ITALIJI.
Italijanski visokošolci so dobili novega profesorja, ki jim ne ugaja vsled svoje prijaznosti proti Nemcem. Za Abrahamom je prišel Lolli in milanskim študentom so se pridružili vseučiliščniki vseh visokih sol v Rimu, Turinu, Bologni, Paviji in Pisi.
NEMŠKE BARVE ZA ITALIJO.
Milan, 24. aprila. Predsednik industrijske zveze v Turinu je naznanil članom, da je reden uvoz barvinih tvarin iz Nemčije na podlagi blagovne izmenjave zagotovljen.
NOVI RUSKI POSLANIK V RIMU.
Novi ruski poslanik Giers pride najkasneje 5. maja v Rim. Na potovanju se bo mudil 24 ur v Bukareštu in nekaj ur v Nišu. Nasproti nekemu laškemu dopisniku je Giers prekipeval prijateljstva, ljubezni in občudovanja do Italije, ki naj se ne da motiti vsled zadnjih napadov gotovih ruskih listov. Giers je slikal bodoče laško-rusko pobratimstvo v najlepših barvah.
HANOTAUX — FRANCOSKI POSLANIK V RIMU?
(Beri. Tagebl.) »Concordia«, ki je svoječasno mnogo prej nego drugi listi izvedela, da je Krupenskij odpoklican, danes javlja, da je Hanotaux žc prevzel vodstvo francoskega poslaništva namesto bolohnega Barr6re-ja. Tudi je IIanotauxx že vodil zajedno z angleškim poslanikom sir Rennel Roddom diplomatski intriRunten boi in pa huj-
skanje! časopisja proti avstro-laškim pogajanjem.
TURŠKI GLAS O JADRANSKEM MORJU.
Wolfov urad poroča iz Carigrada: Tukajšnji krogi zelo pazljivo zasledujejo polemiko v ruskih in italijanskih listih glede jadranskega morja, ker so mnenja, da bo zahteva ruskega časopisja, pridobiti ob Adriji slovanski upliv, odprla Italijanom oči za njihove prave interese in jim pokazala, kakšno pot naj hodijo politiki. »Tasvir i Efkiar« poroča svoj obširen članek: Največja slovanska nevarnost je oče-vidna, zato mislimo, da se Italijani ne bodo več obotavljali, cla jo obrnejo v tisto smer, ki hoče to nevarnost odpraviti.
PETROGRAJSKI ODPOSLANIK V SOFIJI.
Sofija, 24. aprila. Iz Petrograda se poroča: Ruski politik Polnikov je bil odposlan po svoji vladi v Sofijo, da se zopet prične pogajati o obnovitvi rusko-bolgarskih zvez. Bolgarsko časopisje izjavlja, da ostanejo pogajanja brezuspešna. POGOVOR Z BALKANSKIM VOJNIM MINISTROM.
Bolcgna, 24. aprila. »Resto del Carlino« poroča iz Pariza: Zastopniku »Petit Parisiena« v Sofiji je bolgarski vojni minister Fičev izjavil, da Bolgarska ni napadla Srbije, da tako drži dano besedo, da bo ostala nevtralna, ne pa morda za to, ker armada ni bila pripravljena. Od prvega početka je bilo bolgarsko vojaštvo za nastop. V kljub temu se je še metodično in vstraj-no delalo na popolnitvah in dandanes je armada takšna, ako ne boljša, kakor tedaj, ko se je leta 1912. pokrila s slavo.
POVELJNIK PRED BAROM POTOPLJENE TORPEDOVKE »DAGUE« POSTAVLJEN PRED VOJNO SODIŠČE.
London, 24. aprila. (Kor. urad.) »Re-publican« poroča iz Toulona: Pred yojnim sodiščem se bo moral zagovarjati poveljnik torpedovke »Dague«, ki se je potopila Dred Barom.
LjuDljoDSke novice.
lj Občni zbor društva za otroško varstvo in mladinsko oskrbo v sodnem okraju Ljubljana se vrši danes ob 6. uri zvečer
v sodni dvorani deželnega sodišča št. 112, II. nadstropje.
lj Iz Šentjakobskega prosvetnega društva«. V torek, dne 26. t, m. točno ob pol 8. uri je v društvenih prostorih sestanek Orlov. Torej vsi Orli v društvo!
lj Krušne karte. Včeraj je naš Ljubljančan začel kupovati kruh s krušno karto. Ne vemo, ali je krušna karta že takoj prvi dan vsled svoje stroge številke dosegla svoj namen, — omejitev porabe kruha, — pač pa je resnica, da je včeraj nekaterim pekom in hotelirjem še nekaj kruha ostalo. Morda bo vzrok temu to, da je skoro vsak drugi človek pozabil svojo karto doma in tako ni mogel dobiti kruha. Najbolj trdo pa je zadela krušna karta številne ljudi iz dežele, ki so prišli včeraj v Ljubljano, Če ni prinesel kruha s seboj, ga v Ljubljani ni dobil. Opazovanja o krušni karti v Ljubljani prihranimo za poznejši čas.
lj Raport štacijskega poveljstva. Šta-cijsko poveljstvo naznanja, da se vrši v svrho razglasitve važnih službenih povelj dne 27. aprila od 9. do 12. ure dopoldne štacijski raport. Vsi častniki, častniški aspiranti, vojaški uradniki in enako stoječi se morajo udeležiti raporta. Kdor bi zaradi bolezni ne mogel priti, se mora opravičiti z vojaškim zdravniškim spričevalom.
lj Pogreb dveh ruskih vojakov. V soboto popoldne so pokopali ruska vojaka Dimitrija Pircof (16. ruski pešpolk) in Fjo-dora Titvenko (50. ruski pešpolk), ki sta umrla v garnizijski bolnici. Za pogrebom, pri katerem je svirala vojaška godba, je šlo med drugimi 12 ruskih ujetnikov, ki se zdravijo v garnizijski bolnici. Pokopaval je pravoslavni duhovnik, ki se je nalašč pripeljal v Ljubljano. Zanimivo je bilo gledati pogrebne odredbe pred mrtvašnico, ki so trajale skoro pol ure. Oba so pokopali v častni grob med druge umrle vojake.
lj Domača umetnost. V izložbi c. kr. civornega založnika g. .1. Mathiana na Dunajski cesti je tc dni g. Srečko Magolič star. razstavil veliko, divno sneženo pokrajino iz ljubljanske okolice, prcdstavljajočo vitke brpze, blesteče se v popoldanskem solncu. S tem
svojim najnovejšim umotvorom je g. Magolič zopet pokazal, da imajo njegova dela odlično mesto v naši umet-osti. Uradni list piše o tej sliki: »V Mathianovi izložbi je izredno mnogo in hitro delujoč domači pokrajinski slikar Srečko Magolič starejši razstavil oljnato sliko večje oblike, ki jako posrečeno predstavlja oddelek ob ljubljanskem tivolskem drevoredu ležečega brezovega gozdiča in zatem ležečega brega v krasnih barvah, v katerih se nudi ta prijetna pokrajina v zimskih dneli. To dobro posrečeno delo je pač najlepše, kar jih jo dosedaj ustvaril Magolič.«
—	Odvetniško pisarno je otvoril v Trstu gosp. dr. E r n e s t Rekar, bivši odvetniški koncipijent v pisarni gg. odvetnikov dr. G. Gregorina in dr. E. Slavika.
—	Slamoreznica usmrtila otroka. V soboto zvečer se je v Hrastju pri Mostah prigodila strašna nesreča. Pri Kamnarju rezali so s slamoreznico. Stroju se je približala Kamnar Ančka, posestnikova hči, stara 3l/2 leta. Slamoreznica je deklico zagrabila za rokav in jo zavrtela parkrat okolu. Otrok je bil takoj mrtev. Oče ponesrečene deklice je že ves čas vojne na bojišču v Srbiji.
lj V ruskem ujetništvu je naš rojak podpolkovnik v przemyslski posadki g. Jožef Koch, brat g. arhitekta Kocha. Njegov naslov: Ufa Gorod upravlenye Winskaho naczalnika woojenplennich. Gar-nison de Przemysl,
lj Umrli so v Ljubljani: Anton Drob-nič, bivši mlekar, 29 let, — Alojzij in Josip Varel, dvojčka-rejenca, 2 oziroma 3 dni. — Anica Wissiak, potnikova hči, 22 mesecev. — Marija Zupan, posestnikova žena, 76 let. — Uršula Matjašič, postreščkova žena, 55 let. — Alojzija Walland, potnikova žena, 37 let. — Uršula Vode, mestna uboga, 73 let. — Mihael Felan in Josip Prajnka, oba infanterista 97. pešpolka, umrla v garnizijski bolnici.
lj Prodaja pečenega krompirja. Na Dunaju je pričel 24. aprila prvi prodajalec peči in prodajati krompir na način, kakor se pozimi tudi pri nas peče in prodaja kostanj. Pekel in prodajal je krompir, ki mu ga dobavlja občina, pri Ferdinandovem mostu. Krompir je kupovalo tudi boljše občinstvo. Posnemanja vredno tudi v Ljubljani, kjer se kljub krušnim nakaznicam niti v vseh gostilnah ne dobi več najslabšega kruha za drag denar.
lj Našla se je na Poljanski cesti ob tramvajski postaji denarnica s precejšnjo svoto denarja. Dobi se Križevniška ulica št, 9, II. nadstropje ,
=3=3C
ir
31=] [=3 C=1 C
Kupujte srečke za loterijo -» »Slovenske straže"! —
znat—II II_1=3=1
POZIV I
(Iz Gorice.)
Gospodinje, matere! V teh hudih časih računa domovina na vas, apelira na vašo požrtvovalnost, na vas, katerim je vzela oporo, ki ste jo imele v možeh, apelira na vaše materinsko srce in vas kliče na delo za uboge otročiče, katerim je vojna vzela očeta, apelira tudi na oni smisel, ki ga imate ve edine, na smisel za gospodinjstvo, ki iz malega napravi mnogo, ki dela čudeže z najmanjšimi sredstvi.
Na Dunaju so se obrnili na to posebno žensko zmožnost za različna dela, med katerimi se nam zdi eno posebno pripravno, da ga uvedemo tudi v našem mestu.
Umne gospodinje goriške, stavimo vam predlog in upamo, da ga ne zavrnete. Ve vse veste, da se jc meso zelo podražilo in zatorej bi bilo dobro, da nadomestimo nedostatek goveje živine s prešiči in perutnino. A živinorejcem in perutninarjem primanjkuje potrebne piče. Torej, če bi hotele združene shranjevati kuhinjske ostanke, ki so še užitni za prešiče in perutnino, v posebno posodo, bi bil problem rešen ali vsaj omogočen.
One izmed vas, ki hočejo pripomoči, da se to pereče vprašanje narodnega gospodarstva reši, naj naznanijo svojo ponudbo gospej Matildi Bockslaffovi, via Ponte Isonzo. Ona vam pošlje na dom osebe, ki obrnejo v prid to novo panogo vašega gospodinjstva in ve same boste imele pri tem korist, kajti na ta način se iznebite vsaki dan kuhinjskih ostankov, ki niso prav nič esteti-čni, nc blagodišeči.
Dnevne novice.
-f Njegovo Veličanstvo cesar Franc Jožef I. je zelo toplo čestital velikemu admiralu pl. Tirpitzu.
+ Ministrski svet je zboroval dne
24. t. m. popoldne pod predsedstvom ministrskeca predsednika grofa Stur-gklia,
—	Knezoškof dr. Jeglič častni občan Begunj: Iz Begunj na Gorenjskem poročajo: Presvitli g. knezoškof dr. Ant. B, Jeglič je bil od tuk. občinskega odbora dne 21. III, 1915 soglasno izvoljen za častnega občana občine Begunje v priznanje za premnoge zasluge, katere je Presvitli kot rojak tuk, občine naklonil občini in župniji,
—	Občni zbor izobraževalnega društva Begunje, ki se je vršil dne 14. marca 1915 je izvolil presv. knezoškofa dr. Ant, B, Jegliča za svojega častnega člana, Presvitli plačuje že več let za svojo rojstno župnijo Begunje po 100 Domoljubov in Bogoljubov ter po 8 sobotnih Slovencev, Bog naj tisočero povrne te in vse druge nebrojne dobrote, katere je naklonil svojim rojakom.
-f Požrtvovalni rodoljubi. Koliko se lahko kljub težavnim časom pomaga »Slovenski Straži« pri njenem dobrodelnem, človekoljubnem podjetju — efektni loteriji v korist ubogim otrokom, vdovam in sirotam padlih vojakov in našim invalidom — kažejo sledeči slučaji: Neki štajerski gospod župnik piše: Danes ob dveh sem prejel poslanih 20 srečk, ob pol 5, uri že nisem imel nobene več. Prosim, pošljite mi jih takoj večje število. — Drugi gospod piše: Poslane srečke prejel. Pošljite mi jih takoj še 200, da jih razpečam med farani.
—	Neki gospod v Gradcu pa je razpečal že 200 srečk in naročil novih 200. Tako delajo tisti, ki imajo pravo srce za dom in rod!
—	Prestolonaslednik krstni kum sinčku pok, dr, Sosiča, Sinčku pok. dr. Andreja Sosiča, ki se je porodil šele po smrti svojega na južnem bojišču padle ,a očeta, je krstni kum Nj. Visokost prestolonaslednik nadvojvoda Karel Franc Jožef. Otrok je dobil pri krstu ime Branislav Andrej. Kot dar svojemu kumčetu je poslal prestolonaslednik zapestnico z začetnicami svojega imena. Prestolonaslednika je zastopal pri krstu g. nadučitelj Gorkič.
-4- Rosegger in pok. škof Hiti-maier. 21. t. m. smo v našem listu pod naslovom »Nekaj o pesniku Rosegger-ju« ponatisnili iz »Edinosti« notico, v kateri se očita Roseggerju, da je v svojem listu »Heimgarten« na krut način žalil spomin blagega pok. linškega škofa Ilittmaierja, češ, kaj mu je neki bilo treba hoditi k bolnim srbskim in ruskim ujetnikom. Bog radi enega škofa ne bo čudežev delal. (Kakor znano, je škof Hittmaier stregel bolnim vojnim ujetnikom, si nalezel pegasti legar in umrl.) Povdarjamo, da v uredništvu nimamo »Heimgartna« ter smo se po-natiskujoč omenjeno notico zanesli na »Edinost«. Par prijateljev lista nam je sedaj poslalo dotični izrezek iz »Heimgartna«, iz katerega smo se prepričali, da smo za »Edinostjo« napravili Roseggerju krivico, katero, menimo, da na najboljši način popravimo s tem, cla priobčimo v celoti notico iz »Heimgartna«, ki se glasi: »,Norosti so to! Hoditi v bolniške barake k ujetim Srbom in Rusom! K ljudem obolelim na pegastem legarju, ko niti njihovega jezika ne razume! Gola objestnost, neopravičljiva. Kakor da bi moral Bog radi enega škofa čudeže delati!' Ubogemu lin-škemu škofu Hittmaierju se je to očitalo; vsekakor je to storil kdo, ki se je v velikem loku izognil rezervni bolnišnici, ker je v njej ležal njegov brat, ki je imel grižo. Ob začetku vojne je bila prva škofova stvar ta, da se je začel učiti bolniške strežbe, o čemer je. opravljal najnižja dela — kakor vsak drug bolniški strežnik. Ravno za najbolj zapuščene se je zavzel. Poznal ni nika-kega sovražnika, vsakemu je hotel prinesti mir. Seveda, dobro delo samo na sebi si ostane enako, naj je stori navaden človek ali pa kak škof. Toda škofu bi ne bilo treba tega tako storiti, on lahko svojo ljubezen do bližnjega na različne druge načine izvršuje. Ako pa vendarle najnižjim opravlja najnižja dela, stori s tem neizmerno več, kakor če bi samo pridigal, da naj se to stori! Komur njegov krščanski poklic kot tak ne zadostoju, katerega sili in vleče, da se sam poda v nevarnost in gorje, da tako dobesedno izpolni Gospodov nauk in v plameneči ljubezni do trpečih samega sebe žrtvuje, tak — ne morem dalje — častim in obožujem ga! Če se največjim junakom te vojne postavijo spomeniki — ali ga bo tucli škof Hittmaier dobil? Smehljajo bi odklonil: 'Jaz sem že preskrbljen!'« Tako »Heimgarten«. Iz tega čitatelji lahko spoznajo, da je Rosegger ravno nasprotno pisal o Hittmaierju, nego mu je očitala »Edinost« v notici, ki smo jo v dobri veri ponatisnili tudi mi. S tem, upamo, da smo popravili storjeno krivico in želimo, da isto stori tudi »Edinost«, saj ravno Slovenci vemo, kako boli krivica, zlasti akc ostane nepopravljena.
Zborovanje predsedništva nem« ške nacijonalne zveze. Dunajski listi prinašajo z datumom 23. aprila: .Včeraj
se je sešlo načelstvo nemške n&cijonal-ne zveze pod predsedstvom poslanca clr. Gross-a, na daljše posvetovanje. Predmet posvetovanja je bila zlasti ugotovitev zahtev nacijonalne zveze za bodočo obliko položaja v Avstriji in pa koraki, ki so potrebni, da še te zahteve dosežejo. Posvetovanja še niso končana in se bodo prihodnje dni nadaljevala.
+ Aprovizacija Primerja. C, kr. ko-respondenčni biro nam javlja: Koruzna centrala na Dunaju je vnovič nabavila 40 vagonov koruze za Primorje in je odredila, da se ta množina odpošlje iz Ogrske direktno v mline Primorja v svrho zmletja. Tudi koruznega zdroba pride bližnje dni z Dunaja v Trst,	|
-j- S pošte. Imenovanja, Za nadpo-štarja sta imenovana poštarja: Hutter Ve-koslav za Rakek, Graber Karel pa za Gra-dež; za poštarje so imenovani: poštni oli-ciantje: Javor Frančišek za Krško vas, Košiček Frančišek za Slap ob Idriji; Pipan Arnošt za Komen in Tončič Emil za Malinsko. Podelitve. Mesto poštnega eks-pedijenta v Horjulu je podeljeno Čepon Marici, enako mesto v Velikih Munah pa Tončiču Lovrenciju. Premeščenja. Poštna oficijantka Boliš Lujiza je premeščena iz Gradiške v Zader. Upokojenja. Poštarica Schlechter Mira v Škednju in poštna oficijantka Khan Angela v Trstu sta vpoko-jeni. Odpoved. Poštnemu ekspedijentu Skribarju Juriju v Stalcarjih je odpovedana služba, ker je tamošnji poštni urad opuščen. V Dolnjem Logatcu je umrl nad-poštar Helmich Bogoljub. — Razpisano je poštarsko mesto v Radovljici (1-3). Prošnje je vložiti tekom treh tednov
+ Minister grof Pcjačevič boSan. Poslanec grof Marko Pejačevič je bil potom ameriškega konzulata po zunanjem ministrstvu obveščen, da prepeljejo njegovega očeta grofa Teodora Pejačeviča, ki je bil, kakor znano, interniran v Vichyju, ko je izbruhnila vojska, v neko drugo mesto, kjer ga bodo radi bolezni operirali.
—	Odlikovan je predsednik ogr-skega državnega zbora ritmojster Pavel Beothy z vojaškim zaslužnim križcem III. razreda z vojno dekoracijo.
—	Przemyslski škof v Lovranu. V Lovran je došel pred nekaj dnevi prze-myslski škof Josip Pelczar. Dosedaj je bival v svoji vili v Tatrah. Rusinski škof je ostal v Przemyslu.
—	Dr. Zdešar. Misijonska družba na Gradu pri Gorici se iskreno zahvaljuje za vse čestitke ter naznani, da žalibog še nič določenega ne vč o rešitvi preč, gosp. superiorja dr. Zdešarja, Poročilo o njegovi rešitvi je bilo najprej v »Grazer Volks-blattu«.
—	Vojna poroka. V župni cerkvi v K o m e n d i je bil dne 20. t. m. poročen »po posredovalcu« (per procurato-rem) pruski vojak, ki je sedaj v Very na Francoskem, gozdni tajnik Maks Czekalla (poljskega pokolenja) z Marijo Bilzer, vzgojiteljico v križki graščini, doma iz Pruske Šlezije. To je bila tu sploh prva poroka od začetka vojske.
—	Lakota na Kranjskem. »Gorenjec« priobčuje: Lakota nam preti. Ako bi ne bilo kmalu vojne konec in ako bi bila letos slaba letina — Bog se nas usmili! Kmalu bo sto let, kar je bila na Kranjskem prav huda lakota. V cerkvici sv. Petra pod Šmarjetino goro pri Kranju se še vidi spomenik na strašno lakoto, ki je mučila in morila prebivalce na Kranjskem leta 1816 in prvo polovico leta 1817. V tej cerkvi visi na zidu kositren korec in pod njim tabla, na kateri pripoveduje slovenski in nemški napis, kako so leta 1817 s tem korcem delili stradalcem »rumfortarsko« juho. Slovenski napis pravi: V letu 1816 je bila zemlja tako nerodovitna, da so revni ljudje v letu 1817 tako stradali, da so po več krajih travo in otrobe jedli in od lakote mrli. Od krščanske ljubezni vžgani so se našli v tej soseski dobrotniki, ki so s tem korcem petdesetim najbolj potrebnim v Stražišču takoimenovano romfortar-sko župo pustili deliti in so jih tako v najhujšem času preživili. Precej po tej hudi letini je pa Bog dal zemlji tako rodovitnost, da je žito na tak dober kup prišlo, kakor pokaže zdolej zapisana žitna cena, V letu 1817 pred žetvijo: 1 mernik pšenice 6 gld., 1 mernik rži 4 gld. 30 kr., 1 mernik ječmena 3 gld. 10 kr., 1 mernik prosa 3 gld. 15 kr., 1 mernik ovsa 2 gld. — Žitna cena v letu 1818 pred žetvijo: 1 mernik pšenice 1 gld. 40 kr„ 1 mernik rži 1 gld. 18 kr., 1 mernik ječmena 54 kr„ 1 mernik prosa 1 gldl. 30 kr., 1 mernik turšice 1 gld., 1 mernik ajde 1 gld., 1 mernik ovsa 40 kr.
—	K večnemu spominu božje pravice in božjega usmiljenja naj ta korec tukaj visi.
—	30. junija 1818. — V spomin na lakoto, ki je bila pred 100 leti, kuharice še sedaj na Veliko noč skuhajo »alelujo« ali olupke od repe kot posebno zgodovinsko jed.
I	U
i' li
—	Bohinjska Bistrica. Se vedno toliko snega, da ne moremo obdelovati polja. Kdaj bo pač kaj zraslo in kaj bo z našo ozimino. Pri nas je že tako silno malo poljske zemlje, vrh tega pa še 80 družin uradniških, železniških, delavskih, ki nimajo kar nič svojega pridelka. Tudi veliko vojakov je nastanjenih. Živil nam pa že sedaj primanjkuje ter smo vsi v velikih skrbeh, če nam vlada ne pride na pomoč. Naš vrli ,tako skrbni župan g. Frančišek Arh je naredil vse potrebne korake ter opozoril vse oblasti o veliki stiski in potrebi, ki jo čuti zlasti naš kraj.
—	Umrl je na Dunaju slikar Ludo-vik Fisc.her.
—	Preskrba s kruhom v Trstu. Trst, 25. aprila. Tukajšnji aprovizačni odbor je odredil, da se od danes naprej speče vsak dan 60 metrskih stotov užitnega kruha, ki se prodaja po 64 vinarjev kilogram. Kruh pečejo v pekarni »Panificio Triestino« pod nadzorstvom uradnih organov. Prodaja se v 9 pekarnah po raznih krajih mesta. Aprovizačni odbor je sklenil, ukreniti potrebno, da sčasom prevzame sploh vso peko kruha v svoje roke,
—	Kruh v tržaških pekarljah. Iz Trsta poročajo: Zdaj se dobiva kinih skoraj v vseh pekarijah; zagotovljena je tudi zadostna množina moke in koruze za bodoče dni. Krompirjeve zaloge so v zalogi v velikih množinah za daljšo dobo.
—	Dunajski brivci so sklenili, da zvišajo od 1. majnika nadalje dosedanje cene za ,30 do 50 odstotkov.
—	Iz seznama izgub št. 165. Nadporočnik Barle Alojzij, 2. dom. p., 2. stotnija, ranjen; poročnik Vouk Anton, 61. pp., 11. stotnija, Trst, ranjen.
—	Popravek k seznamu izgub štev. 31. Infanterist 2. bos .herc. p., 13. stot., Jurman Avgust, Medvode, rojen 1889, mrtev (10. okt. 1914). Kokopan dne 11. oktobra 1914 v Mešcisku. Bil je svoje-dobno označen za ranjenega.
—	Na gospodinjski šoli na Vrhniki pri Ljubljani se bode v letnem tečaju podučevalo tudi v sledečih predmetih: Šivanje belega perila in obleke, krojno risanje, vezenje ali štikanje, slovenska in nemška stenografija, nemški jezik, pisanje na stroj. — Zglasiti se je pri vodstvu šole do 30. ^>rila t. 1. Nadaljna pojasnila daje vodstvo gospodinjske šole na Vrhniki.
—	Rok dolžnosti naznanila usnja, kož, kožic in strojil poteče v torek, dne 27. t. m. in je navesti stanje prejšnjega tretjega dne, to je od sobote. Vsa tozadevna natančnejša pojasnila so na zadnji strani na-znanilne pole, ki se dobe za Ljubljano v obrtnem oddelku mestnega magistrata.
—	Strašne posledice pomotnega naznanila o smrti. Lani meseca septembra je bila obveščena po vojaški oblasti in po nekem prijatelju njenega moža, ki je služil v istem polku kakor njen mož, da je njen mož padel v bitki pri Grodeku. Prijatelj njenega moža ji je celo pisal, da je bil navzoč, ko so pokopali njenega moža. Vdova je odpotovala na svoj dom, kjer se je poročila z nekim veletrgovcem. Ko je začetkom tega meseca žena s svojim drugim možem večerjala, je prišel neki upadli, bolni mož k njima. Bil je mož, o katerem je bila žena obveščena, da je že mrtev. Ko je izvedel, da se je zopet poročila njegova ljubljena žena in ko je prečital uradne listine in tudi pismo svojega prijatelja, o katerem se je tudi poročalo, da je padel, je vstal in ko se je poslovil z žalostnimi besedami, je izginil, morebiti za vedno. Tudi drugi mož je zapustil še tisto noč hišo in se še ni vrnil nazaj, žena je pa obolela in dvomijo, da kdaj zopet ozdravi.^
—	Ruska velikonočna darila našim vojakom. »Pester Lloyd« priobčuje iz pisma nekega vojaka 3. pehotnega polka sledeče: »Na velikonočno nedeljo smo doživeli zanimiv slučaj. Po solnčnem vzhodu je prišel ruski parlamenter, ki mu je sledilo mnogo vojakov. Približali so se našemu strelskemu jarku, nam podali roke ter nam dali cigaret in cigar. Zvečer so Rusi zopet prišli ter nam izročili tele, ki smo je hvaležno sprejeli ter pojedli.«
Boj za Carigrad.
SIR JAN HAMILTON, POVELJNIK EKSPEDICIJSKEGA ZBORA PROTI DARDANELAM.
Milan, 24. aprila. »Corriere della Sera« poroča iz Londona: Cenzura je zdaj dovolila, da potrdil, kar som precl mesecem dni brzojavno sporočil, da je namteŽ vrhovni poveljnik ekspe-dicijskoga zbora proti Darclanelam general sir Jan Hamilton. Iz lickc brzoJ
javke listu »Times« iz Kajire izhaja, da vrhovni poveljnik ni general D' Amade, kakor so je bilo svoj čas poročalo. Pri neki reviji vojaštva v Alek-sandriji je;general D'Amade sir Ila-miltona n&fcovoril z besedami: »Moj šef!«
Goneral Hamilton ima kot po činu najstarejši prednost pred generalom D'Amade. Izdelani operacijski načrt za Dardanele so predložili velikemu knezu Nikolaju.
RUSKA BRODOVNA DEMONSTRA-
CIJA PRED CARIGRADOM.
Carigrad, 25. aprila. »Agence tele-graphique Milli« poroča: Glavni stan javlja: Danes dopoldne se je rusko čr-nomorsko brodovje prikazalo izven ognjene črte naših bosporskih trdnjav, a se je, ko je s svojimi topovi uprizorilo polurno demonstracijo, takoj zopot umaknilo v severni smeri. Naše utrdbe niso smatrale za potrebno, da bi na ogenj odgovarjale. — Z drugih bojišč še ni nobenih važnih poročil.
ANGLEŠKI LETALCI BOMBARDIRALI MADYTOS. — TURKI OBSTRELJEVALI DVE SOVRAŽNI LADJI V SAROŠKI LUKI.
Carigrad, 25. aprila. (Kor. ur.) Glasom zanesljivih zasebnih vesti so se včeraj nad Madytosom pojavila tri angleška letala, ki jih je pa uspešni ogenj otomanskih straž prisilil, da so hitro pobegnila. Ob povratku so vrgli na mesto Madytos več bomb, ki so eksplodirale in 8 do 10 civilnih oseb, večinoma otrok, ubile ali ranile. Med ranjenimi je tudi grški metropolit. Da napadajo Angleži odprto mesto in njegovo ne-kombatantno prebivalstvo, napravlja tu najslabši vtis. Včeraj proti večeru so Angleži v saroškem zalivu spustili v zrak privezan balon, ki ga je pa otomanski ogenj takoj pregnal, še predno je mogel izvesti kako poizvedovanje. Popoldne so turške baterije obstreljevale dve sovražni vojni ladji, ki sta kri-žarili v luki.
ENVER PAŠA SULTANOV GENERALNI POBOčNIK.
Carigrad, 24. aprila. Vojni minister Enver paša je imenovan za sultanovega generalnega pobočnika.
PRED NOVIM NAPADOM NA DARDANELE.
Berolin, 25. aprila. »Lokalanzeiger« poroča iz Kodanja: Lord Beresford je vprašal 22, t. m. v poslaniški zbornici ministrskega predsednika Asquitha, kdo da je odgovoren za operacije pri Dardanelah in če se namerava izvesti istočasno napad z morja in s suhega in če ni končne zmage zaviralo, ker se je izvedel napad z morja, ne da bi bili. prej izkrcali čete. Ministrski predsednik Asquith je odgovoril: Izvedel se bo nov skupen nanad armade in mornarice, za katerega bo odgovorna vlada.
RUSI HOČEJO TUDI OTOKE TENEDOS IN IMBROS.
Otoka Tenedos in Imbros pred Dar-danelami sta bila svoj čas turška, pred par leti so jih dobili Grki, pred par meseci so jih zasedli Angleži in za bodoče jih hočejo imeti Rusi, Voditelj ruskih kadetov Milju-kov je izjavil poročevalcu »Messagera«: Menim, da so Rusija in Angleška in Francoska že sklenile pismeno pogodbo, kako naj se reši vprašanje Carigrada in ožin. Ne vem, če se je v tej pogodbi tudi že odločilo glede otokov ob vhodu v Dardanele, Londonska konferenca je 1, 1913. priznala, da gresta otoka Tenedos in Imbros posestniku Dardaneal. Ker otoka tvorita kos Dardanel, zato mislim, da se bosta oba otoka priznala Rusiji.
Požar v grodu Kreuzenslein - M llsoč ndoiiieslijivib umetnin uničenih.
Dunaj, 25. aprila. (Kor. urad.) V Wil-czekovem gradu Kreuzenstein pri Korneu-burgu, ki slovi po umetninah, ki jih hranijo v njem, je izbruhnil požar, ki zdaj ob 12. uri 30 minut opoldne še traja.
Dunaj, 25. aprila. (Kor. urad.) O požaru v Kreuzensteinu se še poroča: Goreti je pričelo v mizarski delavnici. Tlelo je gotovo že od sinoči. Grajski kastelan je opazil požar ob 6. zjutraj. Pozval je takoj sosedna ognjegasna društva na pomoč. Približno ob tri četrt na 8. uro zjutraj je bila o požaru obveščena telefonično tudi dunajska požarna bramba, ki je došla na pogorišče že čez 35 minut po obvestilu, dasi je morala izposlovati za to še dovoljenje dunajskega župana dr. WeiBkirchneria. Požarnim brambam se je kmalu posrečilo, da so lokalizirale požar. Požar je uničil približno četrtino strehe, nadalje tako-zvano orientalsko sobo, v kateri je bilo nad 1000 bakrorezov, med njimi tudi Albreht Diiretjevi, ki so neprecenljive vrednosti, in takozvano sobo slik z dragocenimi slikami. Po vodi so trpele tudi druge umetnosti. Gori še, a je požar lokaliziran. Škode še ni mogoče ceniti, a je vsekakor velika,
Dunaj, 26. aprila. Požar, ki je vpe-pelil grad Kreuzenstein, je napravil milijonsko škodo.
Dunaj, 25. aprila. Požar na gradu Kreuženstoin so mogli pogasiti šele včeraj popoldne ob pol štirih. Gasiti so pomagali tudi vojaki.
Rožno poročilo.
STAVE NA SKLEP MIRU 30. SEPTEMBRA.
Rotterdam, 25. aprila. »Nieuwe Rot>-terdamsehe Courant« poroča: »Lloyds« v Londonu so sklenili, da podvoje višino postavk na stave, da se sklene mir 30. septembra, ker je bilo ponudenih zelo veliko takih stav.
IZMIŠLJEN RAZGOVOR NEMŠKEGA CESARJA.
Berlin, 25. aprila. (Kor. urad.) »Echo de Pariš« je poročal pod nadpisom: »Cesar je hotel vojsko«, da se je cesar Viljem posvetoval začetkom julija 1914 po poročilu generalnega polkovnika Moltkeja ž njim in z grofom Exelom, kar dokazuje, da je hotel cesar Viljem napadalno vojsko, Poročilo francoskega lista je v celoti izmišljeno, kar dokazuje dejstvo, da je bival cesar začetkom julija 1914 na Norveškem, Molt-ke pa od konca junija do konca julija v Karlovih Varih.
NAPADALEC NA EGIPTOVSKEGA SULTANA USMRČEN.
London, 24. aprila. (Kor. ur.) Reu* terjev urad poroča iz Kaira: Mohameda Ghalib, ki je strelal na egiptovskega sultana, so obesili.
RDEČI POLUMESEC POLJE AVSTRIJSKEMU IN NEMŠKEMU CESARJU ODLIKOVANJI.
Carigrad, 25. aprila. (Kor. ur.) Generalni svet Rdečega polumeseca je sklenil na svojem današnjem zborovanju, Njunima Veličanstvima cesarju in kralju Francu Jožefu in cesarju Viljemu, ki sta Rdečemu polumesecu poklonila znatne vsote, podeliti zlati svetinji. — Bivši veliki vezir Zekki paša je bil izvoljen za predsednika generalnega sveta Rdečega polumeseca.
RAZPUŠČENA OBČINSKA SVETA V LIZBONI IN V PORTU.
Lyon, 25. aprila. »Le Progres« poroča iz Lizbone: Razpustili so občinska zastopa v Lizboni in v Portu in imenovali upravna odbora. Mir ni moten.
POŽAR V TVORNICI SMODNIKA.
Bordeaux, 25. aprila. (Kor. urad.) »Agence Havas« poroča, da je izbruhnil v tvornici smodnika v St. Medardu včeraj požar, ki je povzročil le neznatno škodo. Ranjen ni bil nihče. Delo sc ni prekinilo.
POBEGLA DVA UJETA NEMŠKA ČASTNIKA PRED VOJNIM SODIŠČEM.
London, 24. aprila. (Kor. urad.) Nemška častnika Sandersleben in Andler sta se morala zagovarjati v Chesteru pred vojnim sodiščem, ker sla pobegnila iz ujet-niškega tabora. Oba častnika sta priznala, da sta pobegnila, a ugovarjala sta proti sodnemu postopanju, ker nista dala častne besede in moreta biti zato po določilih konvencije v Haagu le disciplinarno kaznovana. Ugovor je bil odklonjen. Razsodba ni znana.
BANČNI RAVNATELJ DEFRAV-DANT .
MIlan, 24. aprila. Iz Nucce brzo-javljajo: Ravnatelja Banke di Credito Toscano in Brescia, Luigija Buonacor-si, so vsled ovadbe zavoda zaprli. V podružnici izvršena revizija je odkrila, da je ravnatelj poneveril nad 50.000 lir. —
Podobe kot spomin na prvo sveto obhajilo s primernim podpisom in prostorom za vpis imena (velikost 181/4X^8 cm) ima po zelo nizki ceni v zalogi »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Podoba, ki predstavlja Jezusa s sveto hostijo, je v najfinejši izvršitvi v mnogih barvah z zlatim ozadjem. Ker se »Katoliška Bukvama« s prodajo podob ne more baviti, odda te slike pri naročilu vsaj 50 izvodov pod svojo ceno, in sicer samo po 10 vinarjev (50 izvodov torej 5 K) mesto po prejšnji ceni 20 vinarjev,
Šmarnice. Ker to leto »Katoliška Bukvama« nima na razpolago novih šmar-nic, je naznanila že nekaj izdaj iz prejšnjih let. Razen že naznanjenih ima na razpolago tudi še sledeče šmarnice:
Marija Devica, majnikova kraljica. Spisal P. Beks, general društva Jezusovega, Slovencem priredil Anton Žgur, broš., cena 1 K 20 vin.
Marija, Mati dobrega sveta. Pridige, čitanju pri majnikovih pobožnostih prirejene. Spisal dr. L. Gregorc, broš., cena 1 K 80 vin.
Šmarnice naše ljube Gospe presve* tega Srca. Spisal Janez Volčič, broš., cena 1 K 20 vin.
CUaaNBMMH
li ste že kupili srecfie „Slovenske Straže" f Olupite i a Roj ! SrecRa samo 1 cfc
taienca
•PORODNIŠNICA.
J LJUBLJANA • komensk SE^ZDR«m:pR!HAFaj-DR FR. I
Snažno meblirano
išče mati s hčerjo. Vpraša naj se vratar hotela „pri slonu".	897
sprejme takoj pod zelo ugodnimi pogoji. (Kateri Be ie že ključavničarstva kaj učil, ima prednost.) JAKOB MALENŠEK, stavbeni ia umetni kiju-čavničar, Boh. Bistrica.	886
1 poiilsr. omara, k tej 1 postelja, 1 nočna omarica, 1 miza, 4-sfoli in 1 velika zložljiva omara s pralno mizo za predsobo se
ceno proda. Pojasnila daje
R. Ranzinger,
skladišče, Ljubljana. 898
Izgubila
je danes zjutraj neka služkinja na Sv. Petra nasipu od jubilejnega mostu do frančiškanskega mo-
stn kos črnega blaga nn
Kdor je našel, se prosi, naj ga prinese ali pošlje na Sv. Petra cesto 5, II. nadstr., levo. 899
Potrt globoke žalosti naznanjam vsem prijateljem, sorodnikom in znancem, da je ljubljena sestra, oziroma soproga, hči in unukinja,
dne 17. t. m. ob 8. uri zvečer v svoji najlepši dobi v Novi vasi pri Žireh po nenadni bolezni v Gospodu zaspala.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi v Žireh.
Pokojnica mi ostane trajno nepoza-bljena in jo pripročam v blag spomin !
Vojna pošta št. 311,
dne 22. aprila 1915.
Vinko Eržen,
vojni orožnik, brat.
elgijske Zdjcc
čiste pasme, kupi:
Frane šušteršič Vrhnika 350.	847
sil
eizmerne žalosti potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naša iskreno ljubljena, dobra soproga, oziroma mamica, sestra, svakinja in teta, gospa
Jlloizila Vallanit roi. Kramaršič
danes ob 9. uri dopoldne po dolgi, mukepolni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, boguvdana za vedno zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek, dne 27. t. m. ob 3. uri pop. iz hiše žalosti Slomškova ulica št. 4 na pokopališče k Sv. Križu. — Sv. maše zadušnice se bodo sltuile v več cerKvah.
Najboljši soprogi in ljubeči mamici bodi ohranjen hvaležen spomin!
V Ljubljani, dne 25. aprila 1915.
Žalujoči rodbini Walland-Kramaršič.
zdravniško priporočeno kritvoreče
vino daje moč in zdravje.
Vzorec 4 steklenice 5 kg franko po poštnem povzetju K 4-80. Edina zaloga
Br, Stiovakovic
veletrgovina vina, vermoutha, Maršale, Malage, konjaka, žganja itd.
Lj&sbBja^a« 2631 ......................................................................................i
Neznosne nadloge uši - rešijo vojaka zanesljivo in trajno
Sadnikar-jeve Vrečke
katere imajo 10 prednosti:
1.	Niso nosilcu škodljive,
2.	Učinkujejo zanesljivo,
3.	So brez duha,
4.	So snažne,	864
5.	So priročne,
6.	So na leta trpežne,
7.	Ne skvari jih mokrota, 8 . So poceni ,
9. Zabranijo nove nalezbe, 10. Pošiljajo se v pismih.
Sedanja veda dolži edino uši kot prenašalce pegastega le-garja. Kdor se ubrani uši, je varen pred to kugo.
Vrečice prodaja: Čvančara,droger..Ljubljana, J.R.Hočevar,lekarna,Vrhnika J.Koschier(,p.orlu' )Kamnik.
Izgubil se je od Lukovice do Ljubljane velik
mesarski pes887
belo-rumene barve, ki sliši na ime »Sultan", Kdor ga je našel, naj ga odda na naslov: FRANC KREMŽAR, mesar v Lukovici.
Samo
Velikanska množina novih
ostankov
blaga za obleke in perilo!
OSTANKI se prodajajo vsako SREDO in SOBOTO v I. nadstropju pri podjetju
„HERMES",
bratov Vokač v Ljubljani, Selen-burgova ulica 5. (nasproti pošte)
Zahvala.
Vsem, ki so za časa dolgotrajne bolezni izkazovali našemu dragemu
VINKU
svojo ljubav in pomoč, oziroma ga spremili na zadnji poti, se srčno zahvaljuje
rodbina Zupanova,
V Ljubljani, 26. aprila 1915.


Zahvala.
Za mnoge dokaze iskrenega sočutja, ki so nam doŠli povodom smrti naše iskreno ljubljene matere, sestre in tete, gospe
Marife Ahlin, roi.Vrhovec
hišne posestnlce in mesarice
izrekamo vsem našo najglobokejšo zahvalo.
Zlasti pa se zahvaljujemo preč. duhovščini, si. mesarski zadrugi za poklonjen venec ter mnogobrojno udeležbo pri pogrebu, si. pevskemu društvu „ Zvon" za ginljive žalostinke, darovateljem krasnih vencev in sploh vsem, ki so spremili nepozabno pokojnico na nje zadnji poti.
V Ljubljani, 25. aprila 1915.	a , *
Zaluijoci ostali.
KROMPIR
jedilni ter za semensko uporabo, izvrsten, veleprima kakovosti, zdrav, brezhiben, izbran ter trpežen, je še v veliki zalogi pri tvrdki	885
Iv. A. Hartmanna naslednik AVG. TOMAŽIČ v Ljubljani <
ter razpošilja istega v vsaki povoljni množini cele vagone, tudi manj kakor cele
vagone po solidni, nizki, dnevni ceni, dokler zaloga traja.--- Cena pri odjemu
celih vagonov po dogovoru ter se pri celih vagonih le prosto, v vagon nasut, vložen brez vreč odpošilja, pri manjših naročilih se pa morajo doposlati vreče prosto voznine ter stane za napolnjevanje vreč in delo primeroma nekaj malega več.
<
05
N<
S
O
v m
volno

vsake vrste, oprano in neoprano,
kupim po najvišji cenil
Prevzamem vsako množino proti gotovini. Voznino po železnici ali pošti plačam sam.
I. Srobelnik. mestni trg št. 22.