Abb. postale I gruppo
Cena &0 lir
TRST, nedelja 5. maja 1963
Leto XIX. - Št. 106 (5481)
'4:-tM-j
4.	m
ki«
■ V#jH
* L
iš -j
|*x‘.	ij
>1

fcv *■-?;
USMERITEV V [EVO
/^V d prejšnjega torka pa I B do danes je minilo V-T toliko dni, da je že moč objektivno ocenijo volilne izide letošnjih parlamentarnih volitev, čeprav jih *® sedaj proučujejo vodstva vseh političnih strank in na osnovi tega pripravljajo svoje sklepe. S svoje strani lahko ^mo predvsem, da so se Predvidevanja političnih strokovnjakov samo delno uresni-®ila ter da je prav vse presenetil izredno velik porast glasov oddanih za KPI in da ni J*'1 nič manjše presenečenje tPdi hud padec glasov oddanih za Krščansko demokracijo- Zato je brez dvoma ena lzmed najbolj važnih značilnosti volilnih izidov — ne gle-na različno razlago tega Pojava — dejstvo, da so italijanske delovne množice ne sa-n>o potrdile politiko levega oentra, temveč da te množi-Ce zahtevajo nadaljevanje te Politike v smeri, ki naj bi bi-*a bolj odločna in ki naj bi Pocenila P°t do preobrata v levo. Takoj je treba namreč Povedati, da KPI ni nikoli bi-ja načelno proti levemu cen-tru — kot je pred volitvami poudaril Togliatti — temveč je vedno le opo-2ariala na pomanjkljivosti te Poetike ter poudarjala, da je konservativna Krščanska demokracija v celoti sama po s®bi ovira za izvajanje progama politike levega centra, *ar se je pokazalo tudi kot ‘Obno, saj vemo da so ostafe ^uresničene nekatere zelo Važne točke programa Panfa-mjeve vlade. KPI bo imela od-5kj v poslanski zbornici 166 klancev namesto 140, v se-^tu pa 85 senatorjev name-*» 60. Povečanje glasov KPI ?a ve6 kot en milijon glasov, Je treba zato pripisati — poleg drugih činiteljev — tudi kompromisom in neodločnosti v koaliciji levega centra, oziroma dejstvu, da delovne množice ne verujejo, da je vod-stvo Krščanske demokracije v resnici sklenilo, da reši socialna in gospodarska vprašanja.
Za Krščansko demokracijo J* predstavljajo letošnje volit-v® najhujši poraz v Italiji v Petnajstih letih, saj je izgubi-a 757.000 glasov in trinajst P°slancev, kljub temu, da se Je število vseh poslancev zbornice dvignilo za 35, tako da
DANES
MejJtem ko se v Italiji nadalju-*?’ Živahno razpravljanje o volil-‘J1® izidih ter o nadaljnjem raz-političnega položaja, zlasti zvezi s sestavo nove vlade, so ** začeli v sosedni Jugoslaviji vr-j.1*1 zelo važni uradni obiski vodnih državnikov sveta. Včeraj je Pnšel v Beograd Dean Rusk, ki »e je razgovarjal s Kočo Popovi-®em ter izročil nato osebno pismo Predsednika Kennedyja predsed-J *u Titu. Hkrati je bilo v skup-™e®» poročilu poudarjeno, da je ir?: bn° odnose med Jugoslaviji ZDA postaviti na zdravo pod-aKo na vseh področjih, zlasti pa J® trgovinskem. Iz Londona pa J® Prišla v zvezi z razgovorom j®ed Titom in Ruskom vest, da J® Tito baje svojemu gostu na-možnost srečanja med Ken-j®dyjem in Hruščovom, ki bo v etognjem juniju obiskal maršala jjta na Brionih prav v dneh, ko “* bo Kennedy mudil v Benetkah. Danes pa uradno obišče Jugo-'avijo predsednik republike Fin-,ke Kekkonen. Nekaj dni zatem sledil obisk generalnega taj-?'*a OZN U Tanta. Tudi tokrat *® potrebno poudariti, da vsi ti diski prispevajo in bodo prispe-a*i k okrepitvi politike miroljub-j® koeksistence na svetu in s e,b svetovnega miru.
Alabame, ene Izmed Združe-'*• držav Amerike, je prišla vest rt. neredih, ki s'o nastali zaradi jjpkriminacije črncev. Policija A-.jdame je že predvčerajšnjim are-'rMa ogromno število — nad ti-s«C *r*sto črncev — včeraj pa so j® manifestacije črncev ponovi-® *n policija jih je ponovno na-Padla. Pravosodni minister zvez-5® vlade ZDA, brat predsednika Robert Kennedy, je sicer iz-svojo solidarnost s črnci, 0t*a dokler ne bo nastopila zvez-s? Policija, bodo take izjave o-lale zgolj platonske.
B^ Alžiru so včeraj z nepopisnim avdujjenjem sprejeli Naserja in v» zborovanju je ob njegovi na-točnosti predsednik alžirske vla-g® Ben Bela izjavil: «Za tri zvez-t® na zastavi Združene arabske .'Publike, ki upam, da bodo kma-“ Postale štiri in morda tudi }■*■• od katerih bo peta predstav-Jaia Alžirijo, izrekam čestitke za j, Jdrufitev in upanje, da bo Al-<’rlja lahko kmalu vključena v 0 *vezo».
je znižanje demok ris tj anskih sedežev v poslanski zbornici še večje. Ostala pa bo še vedno najmočnejša stranka z 260 sedeži namesto 273 v zbornici, v senatu pa je celo dvignila število sedežev od 122 na 133. Del demo-kristj anskih delavskih glasov je prav gotovo prejela sedaj levica, medtem ko so se številni industrijci, trgovci in podjetniki v velikih mestih odločili za liberalce. Vse kaže torej, da je demokristjanska desnica, ki spada brez dvoma med najbolj konservativne sloje v Italiji, želela na ta način okrepiti protikomunistično liberalno stranko kot nadvse odločno nasprotnico politike levega centra,
PSI je ohranila v glavnem svoje pozicije, čeprav je izgubila nekaj več na Severu kot je pridobila na Jugu. V poslanski zbornici bodo imeli socialisti odslej 87 poslancev, t. j. tri več kot prej, v senatu pa 44 senatorjev, t. j. devet več kot prej.
Vsekakor je važna' pri tem ugotovitev, da se je v Italiji zgodilo prvič po letu 1946, da so komunisti in socialisti skupaj prejeli okrog 300.000 več glasov kot krščanska demokracija.
Glede socialistov pa je treba dodati, da so morali med volilno kampanjo vzdržati zelo hud pritisk z vseh strani, pri čemer ni brez velikega pomena Togliattijeva napoved, da bodo komunisti, prvič* po vojni, poskušali pridobiti socialistične volivce zase. Zato se lahko trdi, da so socialistične množice na volitvah izrazile vodstvu PSI — predvsem pa Nenniju — svoje zaupanje in da se te množice strinjajo, da je potrebno nadaljevati sodelovanje z demokristjani, socialdemokrati in republikanci za dosego dblo-čenih socialnih in gospodarskih reform v državi.
Glede desnice je treba ugotoviti, da se je okrepila za 0,8 odst. glasov, vendar pa se lahko reče, da je spričo tako močnega napredovanja levice, doživela na volitvah neuspeh, saj so poleg levice. napredovali predvsem , socialdemokrati in tudi republikanci. Dejstvo je namreč, da imajo sedaj KPI, PSI, PSDI in PRI, t. j. delavske in leve meščanske stranke 46,6 odst. v primerja-vi z dosedanjim odstotkom ki je znašal 42,9 odst., če upoštevamo hkrati nazadovanje demokristjanov kot jedra všeh povojnih centrističnih in desničarskih vlad, potem nam letošnje volitve kažejo jasno težnjo premika na levo v politični usmeritvi italijanskih množic. Ta ugotovitev izhaja tudi iz dejstva, da se je najbolj desna desničarska stranka — fašistična MSI — pomaknila z dosedanjega četrtega na šesto mesto.
če pa upoštevamo pri tem še katoliške delavce, ki so glar sovali tudi letos za Krščansko demokracijo in da so njihovi cilji skoraj istovetni s cilji komunističnih in socialističnih delavcev, potem lahko rečemo, da se je več kot polovica italijanskih volivcev letos izrekla za preobrat v levo.
Vse to bo moralo priti v poštev pri sestavljanju nove vlade. To pa hkrati pomeni, da bo morala biti ta vlada vnovič vlada levega centra in da bo morala še bolj odločno kot doslej izvajati program brez tolikih kompromisov in obotavljanja, ki smo jim bili priča v petnajstih mesecih Fan-fanijeve vlade. Alternative za tako vlado namreč ni, kajti povratek centristične ali pa desničarske vlade je nemogoč. Gre pri tem zlasti za vprašanje, ali se bo PSI pri tej vladi direktno angažirala, ali pa jo bo podpirala od zunaj kot doslej. Odgovor na to vprašanje pa bo dal socialistični kongres, ki bo verjetno že prihodnji mesec.
Tudi v deželnem okviru naše avtonomne dežele Furlani-je-Julijske krajine je volilni rezultat pokazal isto težnjo v levo kot v vsej državi. V določeni meri velja to tudi za kraje v treh pokrajinah, kjer prebivamo Slovenci. Pri tem moramo reči, da je posebnega pomena za vso slovensko skupnost v Italiji tudi dejstvo, da je bila prvič po 39 letih izvoljena v poslansko zbornico slovenska poslanka, in sicer na listi KPI, Marija Bernetič. ki je prejela 4.463 preferenčnih glasov.
Prav tako velik pomen pa ima za naše narodno skupnost v Italiji afirmacija socialističnih in komunističnih kandidatov v volilnem okrožju Gorica-Videm-Belluno. Tako je socialistični kandidat Ivo Marinčič prejel v goriški pokrajini 602 preferenčna glasova, slovenske volivke in volivci iz videmske pokrajine pa so mu dali skoraj 200 preferenčnih glasov. Tudi mladi komunistični kandidat Josip Jarc je na Goriškem nabral 255 preferenčnih glasov, med Slovenci videmske pokrajine pa skoraj prav toliko, in sicer 211 preferenčnih glasov. Zlasti so torej pomembni za oba kandidata slovenske narodnosti preferenčni glasovi najbolj zapostavljenega in zatiranega dela naše skupnosti v Italiji,
(Nadaljevanje na 2. strani)
TA VIANI POROČAL NA SED VLADE O POTEKU_ POLITIČNIH^ VOLITEV
Nenni in Togliatti o nadaljnjem razvoju vladne politike v Italiji po volitvah
RIM, 4. — Na današnji seji ministrskega sveta je notranji minister Taviani poročal o poteku volitev, predvsem pa so se ministri zadržali na vprašanju neveljavnih glasov, ki jih je bilo pri sedanjih volitvah neprimerno več, kot pri prejšnjih političnih volitvah: 3.3 odst. pri volitvah za poslansko zbornico in 4.8 odst. pri volitvah za senat; skupno gre za skoraj 3 milijone neveljavnih glasovnic. To je pripisati verjetno okoliščini, da so volivci dobili dve glasovnici in da so nekateri Izrazili svoj glas le na eni glasovnici v prepričanju, da so tako glasovali i za poslansko zbornico i za senat, ali pa ker so ponovili tudi na glasovnici za senat iste preference, ki so jih izrazili za poslansko zbornico. Točne podatke o neve-
Voditelj KPI predlaga diskusijo o sodelovanju komunistov v vladi - Adžubej o italijanskih volitvah
ljavnih in belih glasovnicah bodo objavili v ponedeljek.
Jutrišnja številka socialističnega glasila «Avanti!» objavlja, članek Nennija, v katerem pra-
Po volitvah: Krmilo v levo!
vi med drugim, da se sedaj odpira novo politično razdobje, ki pa se ne bo moglo oddaljiti od perspektive Jevega centra na programsko naprednejših in bolje zajamčenih pozicijah: »Napredovanje komunistov je sicer dejr stvo, vendar pa ne ostvarja pogojev za drugačno levičarsko koalicijo od one, ki izhaja >z programskega srečanja med KD, laično demokracijo in socialisti«. Nenni zaključuje, da so volitve pustile odprto vprašanje vsebine levega centra in da to vprašanje zahteva čimvečjo jasnost. To vprašanje je treba navezati na to, kar ni bilo uresničeno v prejšnjem programu in na <Za-pletena vprašanja gospodarskega načrtovanja, kajti vse drugo ne vodi do nobenega koristnega zaključka«.
V intervjuju za glasilo KPI «l’Unitš» Togliatti zatrjuje, da ie uspeh KPI pripisati okoliščini, da je KPI »edina stranka, ali če že ne edina, vsaj tista stranka, ki je bolje izrazila s svojim političnim stališčem in s svojim konkretnim programom razpoloženje in težnje politično aktivne večine italijanskih delavskih slojev«, druge stranke pa da so zaprle oči pred »obsežnimi področji nezadovoljstva in prave jeze, ki obstajajo v ljudstvu zaradi sedanjih razmer«; predstavljale so se' kot konservativne sile, -n tudi ko so govorile o perspektivi izboljšanja in napredka so se omejevale le na splošne fraze. Ta kritika velja po njegovem mnenju delno tudi glede socialistov, ki so se znašli v težko-čah tudi zaradi zadržanja voditeljev KD. Ker zadere nadaljnjo
perspektivo, Togliatti poudarja, da je potrebna »pogumna pobuda za gospodarske, politične in socialne reforme«; kar zadeva sestavo nove vlade pa pra.vi: »Sile, ki sledijo KPI, morajo stopiti na vladno področje: to je glavni smoter, ki se postavlja danes, Kako je moč doseči ta smoter, je vprašanje, ki ga je treba skrbno proučiti in poglobiti. Glede tega vprašanja in glede resničnih perspektiv sedanjega položaja pozivamo italijanske laične in katoliške politike na resno diskusijo. Dežela zahteva vlado, ki bo usmerjena v levo, toda nobena vlada ne bo mogla biti taka, če bo izključevala KPI«.
Voditelj levice PSI Vecchiet;i je izjavil med drugim, da kongresa stranke ni moč odložiti na jesen in da ga je treba sklicati pred poletnimi počitnicami. Po njegovem mnenju so »levičarski volivci jasno izrekli svoj ,ne’ politiki levega centra«. »Kongres stranke mora izbrati med politiko, ki jo delavci obsojajo, in novo politiko, ki naj načne —, izven nemogočih splošnih sporazumov in sporazumov glede legislature med PSI in KD — nov in drugačen razgovor socialistov s katoliškimi delavci v deželi in s KD v parlamentu, da bi rešili stvarna vprašanja, ki so se pojavila v sami predvolilni kampanji, in ki se jim KD ne more izogniti po tem, ko je izgubila glasove tudi na levici«.
Po mnenju angleške revije »Economist« je neuspeh KD pripisati »nesposobnosti KD, da hi se prilagodila politični in social-
ni obnovi, ki je nastala kot posledica gospodarske ekspanzije«; temu je moč odpomoči le s «po-spešenjem lastnega programa reform, ne pa z vrnitvijo na zmei« ne pozicije«. Revija meni, da bi demokristjani ravnali napačno, če bi zaradi neuspeha hoteli na staro pot, in pripominja, da je moč zaustaviti napredovanje komunistov le z »nadaljnjo okrepitvijo levega centra«.
Tudi glavni urednik moskovskih »Iz vesti j« Adžubej komentira izid italijanskih volitev m pravi s tem v zvezi med drugim, da »nekateri ideologi kapitalizma imenujejo Italijo deželo gospodarskega čudeža. Res je, <\a se je gospodarstvo te dežele razvilo v teh poslednjih letih z večjim tempom kot v drugih ka-pitalistič. deželah; toda ta tempo postaja počasnejši«. Pri tem A.l-žubej citira in komentira statistične podatke, ki jih je objavil »Globo«, ter dodaja, da »niso le ti podatki, ki skrbijo italijansko buržoazijo, ampak dejstvo, da se življenjski stroški italijanskih delavcev nenehno višajo, tako da tehnično-znanstve-nemu napredku ne ustreza enako izboljšanje življenjske ravni delavcev: »Če je Italija pofetala bogatejša; če se njena industrija lepo razvija, zakaj postajajo delavci vedno bolj revni? To vprašanje bi morale rešiti tudi volitve. Zatrdno si ni nihče u-mišljal, da bodo volitve rešile resna vprašanja dežele; toda dokazale so ponovno, da ljudstvo ve za pot in se bori. In ta borba ima uspehe. Ko pravimo, da Italija gre v levo, hočemo reči s tem, da napreduje«.
Izjave
slovenskih
kandidatov
Slovenski kandidati, ki so na državnozborskih volitvah kandidirali na listah KPI, PSI in na Skupni slovenski listi, in ki so dobili največ preferenčnih glasov, so nam na našo prošnjo dali v zvezi z volitvami in z volilnimi u-sipehi svojih strank naslednje izjave:
Marija Bernelič (KPI)
Komunistična partija je na letošnjih političnih volitvah dosegla veliko zmago. Povečala je glasove tako v številkah kot v odstotkih. Vsak četrti tržaški volivec je dal svoj glas naši Partiji. To je omogočilo neposredno izvolitev dveh komunističnih parlamentarcev v Trstu. Tovariš Vidali ie. edini senator, ki je bil izvoljen na Tržaškem ozemlju.
Letošnja zmaga ima tem večji pomen, ker so me slovenski in italijanski volivci izvolili kot slovensko komunistko v poslansko zbornico. To bo po 39 letih prvič v zgodovini slovenske skupnosti o Italiji, da bo sedel tržaški Slovenec v italijanskem parlamentu. Zato se v imenu Komunistične partije iskreno zahvaljujem vsem slovenskim in italijanskim volivcem, ki so mi zaupali to zelo odgovorno mesto in zagotavljam, da bom v italijanskem parlamentu hranila koristi tržaških Slovencev in Italijanov in hkrati tudi koristi vse slovenske narodne skupnosti v deželi.
Demokristjanska stranka je doživela hud poraz. Njena kandidata Bartoli in Sciolis, ki sta bila od vodstva izbrana za senat in poslansko zbornico, nista bila izvoljena; pač pa je bil ponovno izvoljen kandidat Bologna, ki ga je vodstvo nameravalo odtegniti iz poslanske zbornice, dočim je bil drugi demokristjanski poslanec, Belci, izvoljen z ostanki glasov iz vsedržavnega volilnega o-kr ožja.
Tudi fašisti so občutno nazadovali. Izgubili so svojega edinega poslanca.
Zelo važno je to, da smo močno razširili bazo, tako med raznimi italijanskimi sloji kot med Slovenci. V drugem volilnem okrožju, ki zajema celotno podeželje Tržaškega ozemlja, predmestje in delavske četrti Trsta, je naša Partija na prvem mestu, tako v pogledu števila glasov kot V\ pogledu odstotkov vseh glasov.
Na volilno zmago smo upravičeno lahko ponosni. Ta zmaga mora predstavljati izhodišče za nove pridobitve, za Se večjo našo uveljavitev, za nadaljnjo razširitev naših vrst, kar je pogoj za uspešno borbo naše Partije, tako na političnem kot na ekonomskem in socialnem torišču, kakor tudi za učinkovitejšo borbo za narodnostne pravice slovenske manjšine v Italiji.
Inž. Josip Pečenko (PSI)
Volilni boj je za nami. Uspehi stranke, za katero sem kandidiral, so po mojem mnenju zadovoljivi. Ce se ozrem nazaj, se ne morem izogniti ugotovitvi, da je bila volilna kampanja za našo stranko izredno težka, saj smo bili prič« uporabljanja vseh sredstev, dopustnih in nedopustnih, in med temi tudi besednih napadov in celo obrekovanja. Kdor st je posluževal teh sredstev, se je po mojem mnenju prav malo zanesel na pravilnost stališč, ki jih je zagovarjal in na učinkovitost argumentov. V tem položaju se mi zdi uspeh socialistične stranke pri nas dvakratni uspeh. Kar me največ razveseljuje je stalno napredovanje naše stranke.
Slovenski volivec je bil mogoče v težjem položaju kot italijanski sodržavljan zaradi pritiska, ki so ga izvajate nanj skoraj vse stranke, ubirajoč razne sentimentalne strune.
Zavedam se, da se razni pojmi ne razčistijo na en mah, zdi se mi pa, da se pri nas pogledi zelo bistrijo tako glede splošnih so-cialno-ekonomskih vprašanj kot glede vprašanj naše narodne skupnosti in njene vključitve v splošno dogajanje.
Sedaj imamo slovensko poslanko, kateri dovolite, da s to priložnostjo čestitam. Je slovenska narodna skupnost dosegla s tem svoj cilj, cilj, za katerega se je borila in se še danes bori?
Meni se zdi, da ne. Cilj naše borbe je priznanje naših narodnostnih pravic skupno z borbo za socialni m gospodarski napredek.
Dr. Milan Starc (SSL)
Poklic in čas mi ne dopuščata, da bi se aktivno udejstvoval v političnem življenju tako kot v preteklosti. Zato sem bil tembolj presenečen, da sem prejel največje število preferenčnih glasov med kandidati Skupne slovenske liste. Čutim dolžnost, da se zahvalim vsem, ki so mi izkazali svoje, zaupanje. Državnozborske volitve so pokazale, da se Slovenska lista postopno uveljavlja. Čeprav trenutno ni bilo tzgledov, da bi bil kdo z liste izvoljen, je veliko število Slovencev oddalo svoj glas Skupni slovenski listi, ker so hoteli tako izpričati svojo narodno zavednost.
Število glasov ni odločilno v državnem merilu, vendar se pričakujejo še druge volitve, tako na primer volitve za deželno zbornico in menim, da je nujno, da se tedaj uveljavijo predstavniki slovenske manjšine.
raranraBUfc
ZELO POMEMBEN URADEN OBISK IZ ZDA V BEOGRADU
Po razgovoru s K. Popovičem je D izročil Titu Kennedyjevo osebno
. Rusk pismo
V skupnem poročilu o razgovorih se poudarja soglasje o potrebi krepitve medsebojnih odnosov in nadaljnjega razvoja zdrave podlage za stike in izmenjavo vseh vrst, posebno pa na področju trgovine - Rusk se danes vrača v Washington
Danes bo prispel na uraden obisk v Beograd predsednik republike Finske dr. Kekkonen
BEOGRAD, 4. — Deana Rusija, državnega tajnika ZDA, ki je prispet danes s soprogo v spremstvu 28 visokih funkcionarjev ameriškega zunanjega in obrambnega ministrstva na uraden obisk v Beograd, so na .beograjskem letališču pozdravili državni tajnik za zunanje zadeve Jugoslavije Koča Popovič,
ul upanje, da bo ta letalska, zveza prispevala k razvoju stikov med obema državama na raznih področjih.
Neposredno po prihodu je državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič gostu priredil v palači zveznega izvršnega sveia gradu George Kennan z oseb- k,Qsiio- Na kosil“ so bili z jugo-Jem poslaništva	siovanuke strani podpredsednika
zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj in Mijalko Todorovič, člani zveznega izvršnega sveta Vladimir Popovič, Slavko Komar, Marjan Brecelj, Kiro Gligorov, generalni tajnik predsednika republike Bogdan Crnobrnja in drugi visoki jugoslovanski funkcionarji. Z ameriške strani so bili na kosilu vsi člani spremstva Deana Ruska in ameriški veleposlanik v Beogradu George Kennan.
Po kosilu sta Dean Bušk in Ko-ča Popovič skupno s svojimi naj-i žjimi sodelavci v prijateljskem tzračju izmenjala poglede o aktualnih mednarodnih vprašanjih in o vprašanjih odnosov med Jugoslavijo in ZDA. posebno na go-
.....................it..uiimii„.,„i„.„„1„„n>,m,iriI1IM1111Illlllll|11|11III11111111..
POMEMBNA PRIREDITEV V GRADCU
€Sodobnost na slovenskem kulturnem področju»
Prihodnjo pomlad pa podobna manifesta, cija avsirijske štajerske kulture v Ljubljani
državni podtajnik Marko-Nike-aič, pomočnik državnega podtajnika Kvekič in številni drugi visoki funkcionarji državnega tajništva za zunanje zadeve tn ameriški veleposlanik v Beogradu George Kennan z osebjem poslaništva.
R4sk Je P° odigrani ameriški in jugoslovanski himni in po pregledu častne čete pred beograjskim radiom izrazil zadovoljivo, da mu je bila dana priložnost, da obišče Beograd in se sestane z jugoslovanskimi državnimi voditelji. Izjavil je, da ga res veseli, da je v trenutku, ko je stepli na jugoslovanska tla, videl enega izmed uspehov Jugoslavije na gospodarskem področju, to (e novo beograjsko letališče, na katero sta se prav včeraj spustili dve ameriški ,letali in vzpostavili na ta način še po-sebno letalsko zvezo med Jugoslavijo in ZDA. Rusk je izra-
GRAOEC, 4. — Predsednik pokrajinske vlade Štajerske Josej Krainer je odprl danes v Gradcu vrsto prireditev pod naslovom «Sodobnost na slovenskem kulturnem področju», ki jo organizira kulturna ustanova •Forma Storit-jarku v Gradcu. Krainer je poudaril, da bodo te prireditve, ki so se začele z razstavo sodobnega Slovenskega slikarstva in grafike, prispevale k boljšemu spoznavanju jugoslovanskih narodov, posebno' s sosednim slovenskim narodom.	n t i
Program »Sodobnost na sloven. skem kulturnem področju# predvideva poleg včerajšnjega gostova, r ja ljubljanskega lutkovnega gle-daliiia še koncert slavnega Slovenskega okteta, večer nove liri. ke. razstavo arhitekture in urbanizma, gostovanje Akademije za gledališko umetnost iz Ljubljane, razna predavanja in večer posve. fen sodobni slovenski glasbi. Po tei prireditvi t> Gradcu se predvidena za prihodnjo pomlad podobna manifestacija štajerske kulture o Ljubljani.
U Tant v Bukarešti
je stalni romunski delegat v OZN
Iz New Yorka javljajo, da bo U Tant obiskal tudi London, ki no zaključil svoje potovanje po Evropi. V Londonu se bo sestal z angleškim zunanjem ministrom.
Iz Beograda bo U Tant odpotoval 10. maja skozi Rim v Lond m, od koder bo naslednjega dne ra-daljeval pot v New York.
Arambaru riI( bo kandidiral za predsednika
spodarskem področju. Razgovori so, po jugoslovanskem mnenju, bili zelo koristni in predstavljajo prispevek večjemu medsebojnemu razumevanju in oboiestrans im naporom za krep tev odnosov med Jugoslavijo in ZDA.
V skupnem sporočilu o obisku pa se ugotavlja, da je bilo v raz-govorih z obeh strani izraženo soglasje o potrebi krepitve odnosov med Jugoslavijo in ZDA in na-oaljnjega razvoja zdrave osnove •te stike in izmenjavo vseh vrst posebno na področju trgovine.
Po razgovorih je predsednik republike maršal Tito sprejel držav, rega tajnika Deana Ruska in se zadržal z njim v daljšem prijateljskem razgovoru. Med razgovorom, katerega sta se udeležila z jugoslovanske strani državni tajnik Koča Popovič in g“neralni tajnik predsednika republike Bog-Pah Crnobrnja. je Dean Rusk izročil predsedniku republike osebno pismo predsednica ZDA Ken-r>edyja. Istočasno je soproga predsednika republike Jovanka Broz sprejela soprogo Deana Ruska, ki jo je spremljala soproga ameriškega veleposlanika Kpnnana.
Ameriški veleposlanik George Kennan je priredil v prostorih veleposlaništva nocoj sprejem v čast ameriškemu državnemu tajniku. katerega so se z jugoslovanske strani udeležile številne ugledne osebnosti. Dean Rusk bo odpotoval v Washingtnn jutri zjutraj ob 10.30 z letalom Boeing 707, s katerim je danes prispel v Beograd.
j Kot gost predsednika republike maršala Tita pa bo jutri prispel na uraden obisk v Jugoslavijo predsednik finske republike dr. Kekkonen s soprogo in z drugimi visokimi finskimi osebnostmi. Med enotedenskim obiskom se bo predsednik Kekkonen razgovarjnl s predsednikom Titom in z drugimi uglednimi jugoslovanskimi funkcionarji ter bo obiskal nekatere industrijske in turistične kraje v Crr.i gori in na Hrvaškem. Mestni odbor Socialistične zveze Beograda je izdal danes razglas, s katerim vabi meščane, naj prisrčno pozdravijo uglednega državnika prijateljske Finske, katerega obisk bo prispeval k poglobitvi prijateliskih odnosov med narodi obeh držav.
B. B.
predsednik Lju Sao Ci izrazil za- možgansko krvavitev in delno pa-dovoljstvo nad dobrimi odnosi med | ralizo.
Kitajsko in Kambodžo ter se je zahvalil Sihanuku za njegovo prizadevanje za rešitev spora mod Indijo in Kitajsko. Izrazil je upanje, da bo ta spor mirno rešen, ker ga hoče tudi Indija rešiti na tak način.
Frol Kozlov hudo bolan
MOSKVA, 4. — Centralni komite KP SZ je objavil izjavo, v kateri pravi, da se član prezidija in tajništva CK Frol Kozlov ni rr.o-gel udeležiti prvomajskih proslav, ker je bolan. Sporočilo ne omenja, za kakšno bolezen gre, vendar pa je neka sovjetska osebnost izjavila, da je Kozlov hudo bolan in da bo težko zopet prevzel svojo dejavnost v partiji. Zatrjuje se, da je Kozlov dobil
Mednarodno posvetovanje o Nemčiji
BRUSELJ, 4. — Od 10, do 12. maja bodo v Bruslju mednarodna posvetovanja za rešitev nemških vprašanj. Razgovorov se bodo ude-le ile osebnosti iz šestnajstih držav atlantskega in varšavskega pakta. Diplomatski zbor v Bruslju Je bil povabljen, naj se razgovorov udeleži kot opazovalec. Okoli dvajset poslanikov je že sporočilo, da bodo poslali svoje zastopnike.
Štiri glavne točke razgovorov so: zahodni Berlin: meje in predvsem meja na Odri in Nisi; izločitev Nemčije lz blokovskih obveznosti; mirovna pogodba.
U,« odst.. 4 senatorje)
| PSD1; 1,739.880 glasov, 6,3 odst., | 1* senatorjev (1.134.151 glasov,
Po volitvah v Italiji
Preteklo nedeljo so bil« politič.	senatorjev),
nt volitve za izvolitev nove po-	Mol; 1.415.435 glasov, 5,2 odst.,
slanske zbornice in senata; za-	senatorjev (1.119.712 glasov,
TS. tisa ,1 Si’£k,iS. ‘refe usnss; 1.« OM.,
nico so dale naslednje izide iv oklepaju podatki iz leir. 1958):
KD; 11.763.418 glasov, 38,3 odst., 260 poslancev (12.492.319 glasov, 42,4 odst., 273 poslancev.)
KP1: 7.763.854 glasov, 25,3 odst., 166 poslancev (6.704.454 glasov,
22.7	odst, 140 poslancev).
PSI: 4.251.066 glasov, 13,8 Odst., 87 poslancev (4.206.726 glasov, 14,2 odst., 84 poslancev). •
PL1: 2.142.053 glasov, 7 od i. 39 poslancev	(1.04/.081	glasov,	3,5
odst., 17 poslancev).
PSoi: 1.874. glasov, 6,1 odst., 33 poslancev (1.345.447 glasov, 4,6 odst., 22 poslancev).
MSI: 1.569.202 glasova, 5,1 odst., 27 poslancev (1.406.140 glasov. 4,6 odst., 24 poslancev)
FDIUM: 536.652 glasov, 1,7 odst., 8 poslancev (1.436.916	glasov,	4,8
odst., 25 poslancev).
PRI: 420.746 glasov, 1,4 odst., 6 poslancev	(405.782	glasova,	1,4
odst., 6 poslancev).
SVP: 135.444 glasov, 0,4 odst., 3 poslance	(135.491	glasov,	0,5
odst., 3 poslance).
Volitve za senat pa so dale ?ia-slednje izide:
KD: 10.208.524 glasov, 37,2 odst., 133 senatorjev (10.757 656 glasov, 412 odst., 122 senatorjev).
KPl: 6.993.604 glasove, 25,5 odst., 85 senatorjev (5.694.816 glasov,
21.8	odst., 60 senatorjev).
PSI: 3.856.088 glasov, 14 odst., 44 senatorjev (3.683 845 glasov, 14,1 odst., 35 senatorjev).
PLI: 2.059.452 glasov, 7,5 odst., 19 senatorjev (1.024.309 glasov,
BUENOS AIRES, 4. — Geneml Pedro Aramburu, ki je bil po zrušitvi Peronovega režima leta 1955 začasni predsednik Argentine do volitev leta 1959, je sinoči sporočil po radiu, da bo kandidiral za predsednika republike na volitvah 7. julij:..
Aramburu je dalje izjavil, da namerava zbližati pristaše bivšega diktatorja Perona in tiste, ki so jih izločili iz političnega življenja.
Pozval je k dobri volji vse tiste, ki hočejo pozabiti preteklo sovraštvo, da se začne obnova na novih temeljih pomirjenja in socialnega napredka. Zatem je A-ramburu govoril o poraznem gospodarskem stanju v Argentini in o veliki brezposelnosti in je dejal, da je treba začeti odločno akcijo BNKARESTA, 4, “ Glavni ta j- za ponoven dvig Argentine. Na nil' OZN U Tant je prišel dam s1 koncu je Aramburu izjavil, da že z letalom na štiridnevni uradni j v naprej zavrača vsak kompromis obisk v Bukarešto. Spremljal ga in vsako prevaro.
.............................
Nove demonstracije črncev v Birminghamu proti zločinski rasni segregaciji
Robert Kennedy je poslal v Birmingham svojega predstavnika, da pregleda položaj ■ Zvezna vlada je še vedno premalo odločna
2 senatorja (1.350.201 glas, 5.2 odst., 7 senatorjev),
MSI-PD/UM: 279.397 glasov, 1,0 odst., 1 senator.
PRI: 223.421 glasov, 0,8 odst., no. 'oenega senatorja (369.192 glasov, 1,4 odst., nobenega senatorja).
Po teh volitvah so se močno okrepili komunisti, liberalci, nekoliko manj pa socialdemokrati krepko je nazadovala KD, monarhisti pa so skoro povsem izgi-v.ili iz političnega iivljenja dežele: socialisti so v glavnem obdržali dosedanje pozicije, zaradi povečanega števila poslancev in senatorjev pa so v poslanski zbornici pridobili 3 poslance, v senatu pa 9 senatorjev.
Vodstva strank sedaj proučujejo izide volitev, da bi določila svojo nadaljnjo politično linijo v zvezi z otvoritvijo novega parlamenta in s sestavo nove vlade. Na splošno prevladuje mnenje, da se bo nadaljevalo dosedanje sodelovanje med KD, socialdemokrati, republikanci m socialisti, vendar pa še ni moč reči, kakšno obliko bo zadobilo to sodelovanje.
Dr. Scharf ponovno izvoljen
Sihanuk predlaga okroglo mizo azijskih držav
PNOM PENH, 4, — Kamboški princ Norodon Sihanuk je včeraj na večerji na čast kitajskemu predsedniku izjavil, da bi morali sklicati okoli okrogle mize brez vsake publicitete vse azijske voditelje, ki želijo mirno rešitev velikih vprašanj, ki jih razdvajalo.
•Taka konferenca, je dodal Sihanuk, bi prispevala k ohranitvi miru, ki je še vedno ogrožen, ter bi pripravila nujno potrebno sodelovanje med vsemi državami tega dela sveta. Pozitivni razgovori bi se prav tako lahko začeli med našimi kitajskimi prijatelji in Indijci ter med nami in našimi sosedi Tajlandci in južnimi Vietnamci kajti nesoglasja, ki nas razdvajajo, se vedno bolj zaostrujejo v korist tujih imperialistov.«
V svojem odgovoru je kitajski
.............................i..miiminmiimmi..iiiimiiiimmhiiiniiiiiMiiiiiinmiiiiiiminmiiiiiMimiiiiiiiiniimiiiimmiiiiHiiii.
Alžirsko ljudstvo je z nepopisnim navdušenjem pozdravilo prihod predsednika Naserja
Ben Bela je poudaril, da se Alžirija želi pridružiti ZAR - Libanonski tisk o krizi v Siriji
AL2IR, 4. — Alžirsko ljudstvo je danes z nepopisnim navdušenjem sprejelo predsednika ZAR Naserja, ki je prižel na uraden obisk v Alžir z jahto «A1 Hurija«. Ob njegovem prihodu so mesto preletavala letala, v pristanišču pa so piskale vse sirene. Prihod Naserjeve jahte so pozdravili tudi s topovskimi 'streli.
Ben Bela je stopil na jahto, da pozdravi Naserja, in kmalu
zatem sta oba odzdravljala o-gromni množici. Ben Bela m Naser sta se nato odpeljala z avtomobilom na Trg Port Said, kjer je bila častna tribuna. Policija je zaman skušala zadržati navdušeno množico. Več ljudi je bilo poteptanih. Navdušenje se lahko primerja samo navdušenim manifestacijam množice ob proslavah za alžirsko neodvisnost.
Avtomobili uradnega sprevoda so si z veliko te'avo utirali pot med ogromno mno ico. Ben Bela je skušal mno ico umiriti in je začel govoriti, toda navdušenje se ni poleglo Radiotelevizija Je morala prekiniti neposredno oddajanje poročil o prihodu, ker Je množica prevrnila vse aparate. Naser in Ben Bela sta nato zapustila trg na velikem avtomobilu gasilcev, prod katerim sta vozila dva vojaška avtomobila, da sta utirala pert ur-vdnomu sprevodu.
Ben Bela je na velikem zborovanju na alžirskem stadionu izjavil, da se hoče Alžirija pridružiti Združeni arabski republiki. Dejal je: *Za te tri zvezde, ki upam, da bodo kmalu postale štiri, in morda tudi pet, od katerih bo peta predstavljala Alžirijo, izrekam čestitke in upanje, da bo Alžirija lahko kmalu vključena v to zvezo. Z našim pozdravom Naserju smo pokazali, da smo Arabci.«
•Za nas, je dalje poudaril Ben
Bela, arabska enotnost ne pomeni šovinizem, znamo razlikovati med Francijo in kolonializmom. Nismo pozabili, da so nam nekateri Francozi pomagali pri naši borbi, in nekateri od teh so še v zaporu. Značilno je, da so predsednika Naserja navdušeno pozdravljali tudi nekateri Francozi. Mi ne sovražimo in nismo sektaši. Za nas pomeni biti Arabec, nastopati kakor danes nastopamo do Francozov. Ponosem sem na obnašanje alžirskega ljudstva s tega vidika, in Evropejci, ki so danes videli sproščeno navdušenje ob navzočnosti Naserja, sedaj vedo, če nam še niso verjeli, da smo arabski narod«
Za Ben Belo je govoril Naser, ki je izjavil, da so Arabci «en sam narod, eno samo ljudstvo, in samo kolonializem jih loči«. Izrazil je zadovoljstvo nad uspehom alžirske revolucije in dodal: »Danes se začenja za vas velika revolucija na poti k socializmu. Skupno z egiptovskimi brati boste dobili to bitko. Egiptovsko ljudstvo je živelo z borbami alžirskega ljudstva. Arabska enotnost, osvoboditev Palestine in graditev socializma bodo naši skupni ideali.«
Glavni urednik lista «A1 Ahram« Hejkal piše, da so bile ob izbruhu demonstracij v Jordaniji vse oborožene sile ZAR v pripravljenosti. Clankar, ki spremlja Na-
dogodkov v Jordaniji in zaradi zapletljajev, ki bi lahko nastali, posebno zaradi nevarnosti izraelske reakcije. Clankar dodaja, da je malo manjkalo, da ni Naser odložil svojega potovanja v Alžirijo in da se je do zadnjega obotavljal in se ni mogel odločiti na odhod, šele po ponovnih vabilih Ben Bele je zapustil ZAR, ker »sedaj ni nič kaj storiti v pričakovanju razvoja v Jordaniji in spričo dejstva, da je stališče ZAR dobro znano«.
»Borba, nadaljuje Hejkal, poteka sedaj med jordansko reakcijo in ljudskimi množicami na obeh bregovih Jordana. Seveda je ZAR ob strani ljudstva brez obotavljanja in brez pridržkov. Enako je stališče ZAR do vsakega napada, ki bi ga Izrael utegnil izvršiti na Jordanijo in skušal zaustaviti neizbežno zmago ljudskih množic. Vsakikrat, ko bo Izrael storil en korak, bo ZAR storila dva.«
Jordanski kralj Husein pa je govcril danes po radiu jordanskemu ljudstvu. Izjavil je, da enotnost Arabcev in njihova osvoboditev ne bosta mogla biti popolna brez osvoboditve Palestine. V Zvezi z demonstracijami v Jordaniji trdi kralj, da je šlo samo za »nevihto v kozarcu vode«.
V	Jordaniji je sedaj vse mirno, vendar pa je vojska v pripravljenosti na gričih okoli Amana in vsi varnostni ukrepi so še vedno v veljavi.
V	zvezi z odložitvijo vojaških pogajanj o združitvi oboroženih sil Egipta, Iraka in Sirije, pravi uradna agencija Srednji vzhod v svojem zadevnem komentarju med
WASHINGTON, 4. — Izvršilni tajnik združenja za napredek barvastih ljudi Roy Wilkins je poslal predsedniku Ken-nedyju brzojavko, s katero ga poziva, naj posreduje, da preneha preganjanje črncev in rasna diskriminacija v Birminghamu v državi Alabami. Wilkins poziva predsednika, naj se obrne neposredno na oblasti Alabame in na ameriško ljudstvo, da se doseže konec te krivice.
Alabama Je ena glavnih trdnjav
‘ '	~	‘	sno pokazal namen, da premaga
sedanje težaven, in je dodal: «Za-hteve črnskih državljanov v Birminghamu in v vsakem drugem mestu na severu ali na Jugu, morajo biti deležne vse pozornosti, M jo zaslužijo, in krivice bo treba popraviti s pogajanji v dobri veri in ne na ulici«.
Danes popoldne so bile v Birminghamu nove demonstraoije. Velika skupina črncev je korakala proti občinski palači, toda policija Jih je napadla.
Policija Je imela pripravljene tudi pse, da jih nahujska na demonstrante, vendar pa so se demonstranti umaknili v bližnji park, ki ga je policija obkolila. Aretirali so trideset demonstrantov.
Danes je prišel v Birmingham načelnik oddelka za državljanske pravice v departmaju za pravosodje Burke Marshall, da se sestane s krajevnimi voditelji in s predstavniki črncev.
Predsednik Kennedy se je danes razgovarjal po telefonu s predsednikom društva ((Američani za demokratično akcijo« Rocheom. To društvo podpira staliSče vlade do rasne segregacije, toda poudarja, da vlada ne nastopa s potrebno odločnostjo.
Do spopadov med črnci in ra-sisti je prišlo tudi v mestu Festus v državi Missouri. Nastopila je policija, ki je aretirala nekai ljudi.
Neki sodnik v državi Ohio je danes izdal razsodbo v kateri pra-VA> . ?e m°re noben zakon pri-slllt' n®k,e8» brivca, da ostriže črnca. Dodal je, da je tak zakon protiustaven. Zakon je stopil v veljavo v državi Ohio pred dvema letoma in obvezuje vse trgovine m javne služnosti, da postrežejo vse kliente ne glede na raso, ve-ro ali barvo. Neki brivec ni hotel ostriči črnca trdeč, da so lasje črncev drugačni od lasi belcev in da je zaradi tega potrebna posebna spretnost.
Komisija za državljanske pravice ,je zavrnila te smešne argumenta-dje m je ukazala brivcu, naj se podredi zakonu. Ta pa se je pritožil na sodišču, ki mu je daio 'prav.
Te dni je članica liberijske de-legacije v OZN Angie Brooks sporočila, da bo zahtevala od liberijskega veleposlaništva v Washing-
aiiiiitiniiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiHiiiiin,um,ll||||||||||||||||
Suvana Fuma
ameriških rasistov. Po nedavnem umoru nekega črnca v Birminghamu se je začela napetost stopnjevati. črnci so odločno reagirali in so organizirali stopnjujočo kampanjo proti rasni segregaciji. Kampanjo vodi pastor Martin Luther King, ki so ga tamkajšnje oblasti že večkrat zaprle. Višek manifestacij proti rasni segregaciji je bil včeraj, ko se je na tisoče starejših ln mlajših črncev ter šolskih otrok udeležilo mirnih pohodov po mestnih ulicah pred poslopje, kjer imajo sedež tamkajšnje oblasti. Policija je aretirala nad tisoč tristo črncev. Pastor King je izjavil, da je to šele začetek za pospešitev tempa v kam-paniji proti rasni diskriminaciji. Dodal je, da bodo nenehno demonstrirali.
Državni tajnik za pravosodje Robert Kennedy je, takoj ko je zvedel za včerajšnje nerede, izjavil: ((Vztrajno odrekanje črncem enakopravnosti vodi neizbežno do povečanja rasnih neredov«. Kennedy pa je kritiziral dejstvo, da so se manifestacij udeležili tudi otroci, in je pripomnil: «Obe skupnosti v Birminghamu, črna in bela, vesta, da so bile storjene krivice v škodo črnskih prebivalcev tega mesta. Sedanje manifestacije so Izraz upravičenega odpora ljudi, ki so že leta žrtev preganjanja in odrekanja najosnovnejših pravic«. Omenil je zatem, da je izvoljeni župan v Birminghamu Boutel «ja-
111111111111111111111,
mokratične in socialistične enotnosti, katere smoter bi bil enotna politična akcija.«
Libanonski tisk še vedno mnogo piše o krizi v Siriji; sirski tisk pa notranjih nesoglasij sploh ne komentira. Kakor je znano, gre za nesoglasja med' sirskimi strankami, ki so 8. marca prevzele oblast in so 17. aprila podpisale v Kairu sporazum o federaciji med Sirijo, Egiptom in Irakom. Kakor je znano, so iz vlade in iz narodnega sveta sirske revolucije oastopili predstavniki unionističnih skupin, ki so zahtevale neposredno združitev Sirije in Egipta. V vladi in v narodnem svetu so ostali sedaj samo pripadniki stranke Baas. Po splošnem mnenju v Bejrutu je sedanja kriza najhujša po ukinitvi secesionistič-nega režima. Po mnenju v Bejrutu izvira kriza iz tega, da skuša stranka Baas okrepiti svoje pozicije v vladi. Razen tega se poudarja, da je kriza nastala, ker stranki Baas in drugim skupinam ni uspelo najti formule za ustanovitev enotne politične fronte. Hkiati so izključili iz vojske kakih sto častnikov, ki so znani po svoji vnetosti za idejo o združitvi. Prav neuspeh teh prizadevanj in odstranitev omenjenih častnikov sta pripeljala do odstopa petih unionističnih ministrov. Kljub vsem tem nesoglasjem pa je v Siriji vse mirno in tudi meje so odprte.
Eden od dveh alžirskih oboroženih čolnov, ki sta šla naproti Naserjevi jahti, se je danes potopil, pri čemer so zgubili življenje trije mornarji/ Gre za čoln »Aures«, na katerem je nastala eksplozija in ga je razburkano
tonu, naj protestira zaradi diskriminacije nasproti njej v Raleighu. Liberijska delegatka je prišla v Raleigh, da bi imela predavanje na črnski univerzi Shaw. Bila je v dveh javnih lokalih, toda nikjer ji niso hoteli postreči, ker je črnske polti. Kakor je znano, se po-gostoma dogajajo taki primeri nasproti delegatom afriških držav v ZDA. Ameriška vlada se je pri liberijski delegaciji opravičila.
Usmeritev v levo
(Nadaljevanje s 1. strani)
drugim ; «Trifitranka izjava od 17., v«OK,^JO	JC v«. *vn..w
serj,u na njegovem potovanju v j aprila, ki so jo podpisale vse unio- j morje vrglo ob čeri, tako da se j xr omerUa» ni bilo nobeno | matične narodne sile, je predvi- je razklal in potopil. Preostale od Naserjevih potovanj obdano s devala ustanovitev enotne poli- brodolomce so rešili s francoskim tolikimi mislimi in računi zaradi | tične fronte, povezane s karto de-1 helikopterjem.
o pogajanjih
VIENTIAN, 4. — Predsednik lao-ške vlade Suvana Fuma se je vr-2 ldalom v prestolnico iz Doline vrčev. Izjavil je, da so člani nadzorstvene komisije poro-čali, da so na oba helikopterja komisije streljali pripadniki Pa-tet Laosa. Kar se tiče pogajanj z voditelji Patet Laosa, je Suvana Fuma izjavil samo, da se nadaljujejo, in da ne ve, kdaj se bo lahko vrnil v Kang Kaj,
150 utopljenih na reki Nil
KAIRO, 4. — Agencija Srednji vzhod javlja, da je na reki Nil utonilo 150 ljudi, ko se je prevrnil čoln. v katerem so bili. Do se. dai so našli 51 trupel.
Ciklon v Alžiriji
AL21R, 4. — Dane*- popoldne je silovit ciklon povzročil veliko raz-dejanje v alžirskem mestecu Ma-scari, -90 kilometrov jugovzhodno od O-ana. Petnajst ljudi je zgubilo življenje, okoli dvajset pa jih je bilo ranjenih. Vojaki so se-daj na delu, da potegnejo žrtve izpod ruševin.
ki ji zanikajo demokristjani celo njihov obstoj, pravico do šol v njihovem materinskem jeziku itd. Lahko torej rečemo, da kažejo volilni izidi tudi v tem pogledu korak naprej.
ln prav za ta del naše narodne skupnosti se ni prav nič pobrigala Skupna slovenska lista, ki tako rada ponavlja netočno trditev, da je edina priznana predstavnica Slovencev v Italiji. Tudi zaradi tega je doživela večji neuspeh, kot ga je predvidevala spričo prepirov s svojimi goriškimi somišljeniki, ki so oddali svoje glasove prav tisti krščanski demokraciji, ki Slovencem zanika njih obstoj. Po lastnem priznanju pa so na Tržaškem z belimi glasovnicami povzročili zmedo med svojimi pristaši in tako odvzeli glasove obema delavskima strankama, katerih parlamentarci so vedno zagovarjali naše pravice v poslanski zbornici in v senatu. Tako so zaman poskušali zavreti splošno usmeritev na levo, ki jo je tako odločno nakazalo delovno ljudstvo v vsej državi, v kateri živimo tudi Slovenci, ki v prvi vrsti od naprednih vlad lahko pričakujemo zmanjšanje kratenja naših narodnostnih pravic.
Na nedeljskih volitvah za predsednika republike Avstrije je zm.a-gal, kot je bilo pričakovati, dosedanji predsednik republike in kandidat socialistične stranke, 7 3-let-n:	dr. Adolf Scharf. Dobil je
2.473.694 ali 55.4 odst. glasov. Kandidat konservativne ljudske strun* ke, bivši kancler 72-letni inž. ,’u-lius Raab je dobil 1,813.787 ali IQ.6 odst. Upokojeni žandarmerijski general in kandidat evropske federalistične stranke dr. Josef Kirn-mel pa je dobil 176.649 ali 3.9 odst. glasov. Število neveljavnin glasov je razmeroma visoko (več kot 190.000) in znaša okrog 4 odst.
Rezultati predsedniških volitev so presenetili avstrijsko javnost. Nihče ni pričakoval, da bo zmaga dr. Scharfa tako visoka in da ho kandidat ljudske stranke doživel tako hud poraz. Na treh povojnih predsedniških volitvah je bila razlika med obema vodilnima kandidatoma največ 170.000, čeprav je ljudska štranka poslala v vollhii boj razmeroma šibke kandidate. Tokrat pa je razlika precej velika, znaša namreč več kot 660.000 glasov, čeprav je inž Raab daleč najmočnejša osebnost, kar jih nre. more konservativni tabor. Zanimivo je tudi, da je ljudska stranka na novembrskih parlamentarnih volitvah odvzela socialistom okrog 70.000 glasov in dva mandata. Kako da je po šestih mesecih prišlo do tako ostrega preobrata v razpoloženju volivčevi
Predvsem Je treba upoštevati, da je imel dr. Schlirf določeno prednost pred drugima dvema kandidatoma. Sest let je opravljal posle predsednika republike v vsesplošno zadovoljstvo in si je 1 tem času pridobil precejšnjo popularnost. Z legitimacijo uspešnega šestletnega delovanja je lahko stopil pred volivce drugače kot na primer ing. Raab, ki je v zadnjih dveh letih deloval v glavnem le za kulisami političnega dogajanja. Boli kot to pa je vplivala na volivce razcepljenost v ljudski stranki. Radikalna stranka že dalj časa izraža nezadovoljstvo s koalicijo, zahteva ostrejši kurz proti social:stom ter se zavzema za politiko *meš'ansk’ya bi okat. S tem, da so v radikalni kot ljudski stranki oddeli neizpolnjene volilne liste, volili Kim-mla ali celo Schlirfa, so po izjavi nekega znanega politika «00-sledniič opozorili vodstvo stranke, naj spremeni svojo koalicijsko koncepctio in se zave moči, ki jo ima ljudska strank-
Nadalje se je Izkazalo, da člani nemško nacionalistične FPO res niso podprli Rnaba in so se torej ravnali po navodilih vodstva stranke.
Izidi volitev po občinah južne Koroške kažejo, da so koroški Slovenci slediti pozivu Zveze slovenskih organizacij in skupno s pretežno večino koroškega prebivalstva glasovali za dr. Schdrfa.
Velik uspeh socialističnega kandidata pa ne pripisujejo zgolj <cri-zi v vodstvu avstrijske konservativne stranke, temveč ga ocenjujejo tudi kot obratno znamenje splošnega nazadovanja krščansko demokratskih političnih sil v zahodni Evropi, s katerimi je ljudska stranka seveda ozko povezana. Neuspehi ssestrskes stran-
ke v Zahodni Nemčiji in kriza njenega vodstva odsevajo v določeni meri tudi v Avstriji in vplivajo na razpoloženje volivcev. Rezultati so torej tudi odsev širšega procesa v zgodovini Evrope in politični opazovalci ne izključujejo možnosti, da bi na eventualnih jesenskih parlamentarnih volitvah, či bi jih ekstremna desnica izsilila, zmagali socialisti.
Nov uspeh OZN
Prvega maja so Združeni narodi izročili oblast in upravo nad Zahodni Irianom predstavnikom indonezijske vlade. Zastavo OZN so na glavnem trgu v Kotabaru zamenjali z rdečebelo indonezijsko zastavo.
S tem se je končal osemnajstletni boj Indonezije za osvoboditev in priključitev tega ozemlja k matični državi. Ta dogodek sO proslavili s svečanim mimohodom enot indonezijske vojske v Kotabaru. Med prvimi je vzpostavitev indonezijske oblasti v Zahodnem Irianu pozdravil tajnik OZN U Tant. V svoji poslanici je čestital indonezijski in nizozemski vladi za sporazum. U Tant je označil vlogo, ki so jo pri tem imeti Združeni narodi, kot edinstven poizkus, ki je še enkrat dokazal, da je OZN dorasla najrazličnejšim nalogam, ki jih lahko reši ob podpori svojih članic.
Indonezijski predstavnik je v pozdravnem govoru opozoril ntt zgodovinski dogodek, ki ga je tilu moč uresničiti samo z voljo vseh Indonezijcev, Izrekel je priznanje Združenim narodom za t’°' moč tn dobro opravljeno delo.
Svet Zahodnega Iriana je sprejel soglasen sklep o svoji razpustitvi m sklenil prepustiti predsedniku Sukarnu odločitev o tem, ah naj se ustanovi nov pokrajine ski svet za Zahodni Irian. Pristojnost sveta je sedaj prevzel guverner.
Pakistanske čete, ki so v imenu Združenih narodov doslej vzdr.e-vale red v Zahodnem Irianu, so začele zapuščati to ozemlje.
Haiti
Med Dominikansko republiko in Haitijem je prišlo v zadnjem času do velike zaostritve odnosov. Napetost je dosegla vrhunec, ko je nedavno policija Haitija vdrla v prostore dominikanskega poslaništva, kamor se je bilo zateklo več državljanov Haitija, ki so zaprosili za politično zatožiš- e. Nujno so sklicali svet Organizmi-■je ameriških držav, in posebna komisija je odšla v prestolnico Haitija, da se prepriča o utemeljenosti dominikanskih obtožb. Komisija je sporočila, da je vlada Haitija dala umakniti policaje 1Z dominikanskega poslaništva in da je obljubila, da bo spoštovala diplomatsko imuniteto tega poslaništva in vseh drugih poslaništev-Komisija pa je tudi ugotovila, da predsednik Haitija Duvalier u porablja nečloveške metode proti svojim političnim nasprotnikom, ki se borijo proti njegovi diktaturi-Nedavno je bil izvršen polžki s atentata na Duvallera, pri čemer sr> bili ranjeni nekateri člaei njegove družine. Duvalier je začel takoj zalem krvavo obračunavanje s svojim i političnimi nasprplj niki. Govori se, da so pobili oko.'* sto Jiudi. Razen tega je vojska zažgala stanovanje nekega častnika, ki ga obtožujejo, da je l>H udeležen pri atentatu.
Močno se je povečala napetost tudi z ameriško vlado. Duvalier prozi, da bo dal zasesti vsa poslaništva, medtem pa je dal izgnati nizozemskega Konzula, Dominikanska vla-'a je pohvala vse države Latinske Amerike, naj prekt-ne*n odnose z Duvaliernm. Ameriška vlada Pa je obljubila vojaško intervencijo, če bi bili tuji državljani v nevarnosti. Predsednik dom:nikan-ke republike je o-pozoril Duvallera. da bo v p-i-meru novega incidenti dominikanska vojska zasedla Haiti.
U Tant o razorožitvi
MEDNARODNA KOŠARKA V TRSTI
V
Ze/jezničar in Fides danes za prvo mesto
Premočna zmaja Karlovčanov nad Američani Eajlcsa
Sinoči se je začel v telovadnici v Ulici della Valle mednarodni košarkarski turnir za trofejo FIDES. Prireditev je privabila na prizorišče dveh tekem za naše razmere izredno število gledalcev' V prvi tekmi večera je domači Hausbrandt podlegel boljšim nasprotnikom Fidesa, ki igrajo v italijanski A ligi.
Bolj zanimiva je bila tekma med
prvaki ameriških vojaških sil v Evropi Eagles iz Aviana in 2e-ljezničarjem iz Karlovca. Jugoslovani so brez te*av prodirali do koša in ga brez prestanka polnili, tako da so prvi polčas zaključili v razmerju 43:18. V drugem delu Igre so s preprostimi prodori še bolj zmedli ameriško ekipo, v Kateri je igralo več vitkih črncev in ko je bila prednost nedotakljiva, je prvo petorko zamenjala druga, rezervna. Tl igralci so sicer tehnično zaostali za tovariši, agoni-stično ne, zaradi česar se jim je celo posrečilo povečati razliko.
Danes zjutraj bo drugi dan turnirja. Ob 10. url se bosta Hausbrandt in Eagles pomerila za tretje mesto, poldrugo uro kasneje pa bo med 2el)eznlčarjem In ekipo Fides iz Roseta borba za prvo mesto in trofejo. Tekmi bosta v primeru lepega vremena na igri-
šču Ferroviaria v Miramarskem drevoredu, v primeru dežja pa v telovadnici v Ulici della Valle Izida:
Fides-Hausbrandt 55:42 (24:24) 2el,jeznlČar-Eagles 87:42 (43:18)
DAVISOV POKAL
SPLIT, 4. — z zmago v doublu nad Monacom se Je Jugoslavija u-vrstila v nadaljnji del teniškega turnirja evropske cone za Davisov pokal. Pilič in Jovanovič sta premagala Borghinija ln Vivlanlja 6.2, 6:4, 6:2 in tako povedla Jugoslavijo v vodstvo s 3:0.
Ostali rezultati izločilnih tekem so: Avstrija-Izrael 3:0; Francija-PolJ ska 3:0; Brazilija-Grčija 2:0; Čile ZAR 3:0; SZ-Finska 3:0; Rodezija-Holandska 2:1; Nemčija-Spanija 1:1; Norveška-Portugalska 3:0; Dan ska-CSSR 2:1; Belgija-;
2:1, Romunija-švica 3:0.
V Ženevi poteka razprava v odboru osemnajslorice še vedno 1 izmenjavanjem medsebojnih obtožb med Vzhodom in Zahodcfi ter s ponavljanjem dosedanjih stališč ene in druge strani. Tn -nik OZN U Tant, ki je prispel te dni v Ženevo, se je razgovor* jat s šefi vseh delegacij konference, včeraj pa je odpotoval v Bukarešto, od koder bo zatem odšel na obisk v Beograd.
U Tant je na tiskovni konferenci v Ženem izjavil, da ie ukrep za odpravo nevarnosti vojne po pomoti pameten korak. Dodal iri da nameravajo Združeni narodi-katerih naloga je. skrbeti za ohranitev miru na svetu, storiti ; ®" trebne korake, da bi bilo tajni št c® te organizacije neposredno porezano z Moskvo in Washingtonon 1, če se bo sta ameriška in sovjetska vlada sporazumeli o neposredni povezavi med obema prestolnicama.
Glede razorožitve na splošno te U Tant poudaril, da je odbor osemnaistonce, navzlic dosedanjim skromnim rezultatom, koristen inštrument za odpravo nezaupanja med glavnimi bloki držav. Izrazil je optimizem glede pozitivnega izida sedanjih pogajanj, «tudi zaradi tega, ker rešitev tega vprašanja iskreno podpirata tako Kennedg kakor Hra-ščov.
Kar se tiče prekinitve jedrskih poskusov, je U Tant <z-e-vil, da Združeni narodi nima O za sedaj namena dati kakršnnk->‘i pobudo, da bi spravili po/ia-nnjit iz slepe ulice. Ce pa bo potrebe"-bodo Združeni narodi pozneje o,n' učili možnost take pobude. Poudaril je tudi. da se ne stnma 1 mnenjem tistih, ki trdilo, da «* mogoč sporazum o razorožitvi, dokler ne bo rešeno nemško vpr«-šan-e. Glede Berlina pa bi Združeni narodi lahko sodelovali pri reševanju tega vprašanja, če hi jih štiri velesile za to zaprosi:*■
Prejšnji teden so sporočili, >1° so predsedniki Mehike. Brazil"*> Čila, Bolivije in Ekvadorja podpisali skupno izjhvo, s katero s* obvezujejo, da njih države ne do proizvajale, sprejemale in r°" skušale jedrskega orožja in sredstev za prevažanje takega orožju-V skupni iziavi se izraža želja, o® sv bodo ostale republike Latinske Amerike pridružile sporazumu, du
ril T.rtf in pl«/« A v v 1 n vi L XI . — — * I — Iv.
skaCSSR Tl	noMmiJ«?	v h' Lntin°k° Ameriko čimprej lah-
2:1	gsJ.n MadZarSk" I drske^a'"orožji P°droČje brez jt'
Primor sle! "SnevnJ k

::::::::::::::::::::::::::::::
........
J Ob 20-letnicI vstaje jj in fcapitulaclje Italije
..................■............................
Z uporno, dvignjeno glavo
ZA TISKARNO »SLOVENIJA« PRI ZGORNJI TREBUŠI
Kako so vozili tiskarski stroj iz Milana v partizansko tiskarno
Mimo vseh nemških zased - Pod bombnim napadom zavezniških letal - Z «Ribijevim» tovornikom iz Gorice na Vogrsko in s kmečkimi vozovi v hribe
Bilo Je leta 1943, takoj po končani jesenski nemški ofenzivi ** osvobojeno primorsko ozemlje. Andrej Kumar — stric Mar-k°. ki je bil odgovoren za tisk &a Primorskem, se je želel posvetovati z vodilnimi tovariši 0 raznih vprašanjih, ki se je srečaval z njimi pri delu. Zato je odšel v bližino Tribuše, v hribovsko vas, kjer se je zadrževal oblastni komite KPS za Primorsko.
POGOVOR NA HLEVU
Tam sta bila tudi tovariša Prane Leskošek — Luka in Ivan Novak — Očka. Že po polnoči, ko so izmenjali mnenja, so odšli skupaj spat na hlev, na seno. Polni vtisov pa niso takoj 'Pospali. Leže v dišečem senu so se še nadalje pogovarjali o delu. Tako je tovariš Leskošek velel Kumarju, naj poskrbi za tisk 1000 partizanskih koledarjev s Titovo sliko na naslovni strani. Kumar se je namreč Pohvalil, da ima zveze s tiskarnami v Gorici. Nadalje je tovariš Leskošek rekel, da je 1000 koledarjev sicer premalo, toda nekaj je bolje, kot nič. Ce “i jih imel več, bi jih poslali eez bivšo italijanski-jugoslovan-sko mejo na Gorenjsko in Notranjsko. Tedaj se je Kumar ne-kolikanj zaletel in mimogrede obljubil, da bo preskrbel za tiskanje 10.000 takih koledarjev.
Kmalu nato je uspelo našim aktivistom v Gorici nabaviti za Potrebe partizanskega tiska tiskarski zaklopni stroj na nožni Pogon. Lastniku so dali potrdilo, da bo denar za stroj dobil Po osvoboditvi. S tem strojem Je odšel k partizanom tudi tiskar Zdenko.
Ta tiskarski zaklopni stroj je Postal steber partizanske tiskarne »Ančka 222», ki je delovala najprej na Vogrskem pri Sa-Verju, kjer je zdaj spominska Plošča. Delo s tem strojem pa Je bilo zelo naporno in zamudno, saj je bil na nožni pogon. Vsak list je bilo treba posebej Vložiti vanj. Povrh je primanj-‘ kovalo tudi črk. Zato so morali stavek pogosto razdirati in ga znova sestavljati. Tiskarji so delali v dveh izmenah, noč in dan.
Nekaj teh črk so odnesli na-ki ljudje v Gorici Nemcem tako rekoč pred nosom. Bile so last nekdanje »Katoliške tiskarne«, ki so jo fašisti tik pred vojno zaplenili in zaprli. Te črke so zenske znosile v cekarjih na Vogrsko. Del črk je poslal partizanom tudi tiskar slovenskega Porekla iz Gorice.
tvegan NAČRT
. Kljub požrtvovalnosti tiskarjev in dotoku tiskarskega gradila iz Gorice, pa je Kumar kma-fu spoznal, da svoje obljube ne “o mogel držati. Še tisoč koledarjev je bilo preveč za tiskarno s tako zmogljivostjo, kaj šele J0.00O. Potrebe po tiskovinah so *talno naraščale. Po dolgih letih anžnosti je Primorska zaživela v uPoru. Zato so razni štabi in odbor; kar zasipali tiskarno z
naročili.
Tako se je v Ukmarju porodna zamisel, da bi bilo treba nabaviti nov tiskarski stroj z £*jo zmogljivostjo. Takrat so Nemci blizu Vogrskega ujeli tiskarja Jožeta in Angela iz tiskarne »Ančka 222». Pravila partizanske konspiracije so terjala Jelitev tiskarne. Nov kraj za tiskarno so našli nad Tribušo, kjer so se takoj lotili gradnje, tako je nastala kasnejša tiskarna »Slovenija*. Bojazen, da bi tiskarja kaj izdala, pa ni bila .Mtemeljena. Oba sta molčala. Nemci pa tudi niso vedeli, kaj *ta delala.
Kumarju pa misel na nov ftroj ni dala miru. Začel je poizvedovati, kako bi jo ostvaril. Najprej je bilo treba poiskati Primernega človeka, ki bi preko svojih zvez stroj kupil, jili Pa pregovoril lastnika, da bi ga odstopil, posodil ali podaril. I-Yan Žižmond-Boršt z Vogrskega J® predlagal Kumarju, naj se °orne na študenta Ladka Spaca-Eana iz Bukovice pri Vogrskem, dotlej je organiziral prvi sestanek med Kumarjem in Špacapanom.
Po tem sestanku se je Spaca-Pan obrnil na lastnika tiskarne Gukežiča v Gorici, če bi bil pripravljen dati katerega izmed ?vojih strojev. Toda tiskar mu Je odgovoril, da to ni mogoče, *®r imajo Nemci vse stroje podane in stalno nadzirajo, kaj ? njimi tiskajo. Hkrati je Luketič svetoval, naj se Špacapan nnrne v Milano in mu dal tudi nekaj naslovov.
, Kumar je o možnosti za nabavo stroja in o potrebah po njem pisal na Centralni komite NP Slovenije, ki se je zadrževal takrat na Rogu. Obširno je Pjsal, da ljudstvo na Primor-em zaradi dvajsetletnega fanatičnega nasilja potrebuje več llskane besede.
O novem stroju pa je razpravljala tudi partijska celica Prt tiskarni «Slovenija». Pri tem P* so prišla na dan nesoglasja i1* različna mnenja. Člani celi-:* so ocenili Kumarjevo zami-kot zelo tvegano. Transport •troja iz Italije na osvobojeno "remije bi pomenil nezaslišano "rznost, saj Nemci strogo nadirajo promet. Povrh potrebu-fJo za tak stroj električno strujo- Kje bodo dobili elektriko v gozdu? Na lastno centralo pa
niso niti pomislili. Stroj bi potreboval stabilne temelje. Kako bi dušili ropot stroja v tiskarni, kjer je potrebna največja tišina? In nazadnje denar.
Zaradi vseh teh pomislekov so tovariši glasovali proti Ku-marjevemu predlogu. Le Kumar in še en član, ki je prišel slučajno zraven, sta glasovalu za nabavo stroja. Po vsem tem ni se moral Kumar pokoriti volji večine in opustiti zamisel o nabavi stroja. Toda na kaj takega ni niti pomislil....
S Špacapanom se je še nadalje dogovarjal glede stroja. Narisal mu je nekaj risb, kakšen naj bi bil stroj. Špacapan namreč ni imel niti najmanjšega pojma, kakšen naj bi bil tak stroj. S temi risbami v žepu se je Špacapan odpravil v Milano. Peljal se je s tovornjakom, ki je bil last prevoznika Doljaka. Rednih vlakov namreč tudi v Severni Italiji ti-
Andrcj Kumar atriic Marko kot partizan na Primorskem
ste čase ni bilo, kaj šele avtobusov.
V Milanu je obiskal nekaj znancev in osebe, ki mu je njihove naslove povedal Lukežič iz Gorice. Sam pa se je predstavljal za lastnika tiskarne v Gorici in se zanimal za nakup tiskarskega stroja. V Milanu se je zadržal kakih 14 dni. Od trgovcev je dobil več ponudb za stroje, ki niso bili registriram pri fašističnih oblasteh. Nabral si je tudi več prospektov. Nazadnje se je vrnil z Doljakovim kamionom v Gorico ter se čez nekaj dni sestal s Kumarjem.
Medtem ko je Špacapan potoval v Milan, je Kumar prejel s CK odgovor na svoje pismo. Strinjali so se, da Kumar kupi stroj za potrebe tiskarne. Nekaj dni kasneje pa je Ciril Lutman-Anjo prinesel s CK tudi denar, približno milijon lir.
Toda v času, ko je pismo potovalo z Roga na Primorsko, so na CK zvedeli tudi za pomisleke članov partijske celice, ki so govorili proti nakupu stroja. Zato je pismu, v katerem so Kumarju dovolili nakup stroja, sledilo drugo: stroja ne kupiti, denar vrniti na CK, ker ga potrebujejo za druge, važnejše nakupe....
Zdaj je Kumar ukrenil nekaj «na svojo roko«, kar bi vsakdo
ocenil kot hud prestopek, če se vsa zadeva re bi srečno končala. Na CK je pisal, da jc že prepozno: človeku, ki bo odkupil stroj, je že izročil denar, človek pa je odpotoval v Italijo.
»LASTNIK TISKARNE*
V MILANU
Špacapan je takoj odpotoval z Doljakovim kamionom v Milano. Z njim je šla tudi hči tajnika madžarske revolucionarne vlade iz leta 1918, Bele Kuna. Poznala je mnoge italijanske komuniste starejše generacije in njihove simpatizerje. Kumar je oskrbel Špacapanu tudi ponarejeno dovoljenje za nakup tiskarskega stroja, če bi ga Nemci odkrili. Ko je odložil v Milanu Špacapana in spremljevalko, se je Doljak vrnil. S Špacapanom sla se dogovorila, da ga pride iskat čez dva tedna.
Nekaj dni je trajalo, preden je Špacapan našel pripraven stroj, ga plačal in spravil na primeren kraj, od koder bi ga lahko neopaženo spravil na kamion. Ko mu je to uspelo in ko je stroj tudi plačal, je čakal samo še, da pride Doljak, Ko se je ta res pojavil v Milanu, je imel s seboj nalog za prevoz kondenziranega mleka iz Sorezine pri Milanu v Gorico, Zato se je najprej odpeljal v Sorezino, potem pa se je vrnil v Milan.
V	nekem skladišču sta s Špacapanom razložila s kamiona zavoje z mlekom in naložila stroj. Potem sta stroj pokrila in ga založila z zavoji. Tiskarski stroj se je odpeljal proti cilju. Pot pa ni bila niti varna. Razen Nemcev, ki so preiskovali avtomobile so na vozila prežali tudi zavezniški letalci. Mostovi so bili porušeni, primanjkovalo je goriva in rezervnih delov. Zato je bil Do-Ijakov kamion v zelo slabem stanju. Za kratko razdaljo med Milanom in Padovo so potrebovali cela dva dni...
NEMCI USTAVIJO KAMION...
V	Padovi so Nemci nadzirali promet in pregledovali dokumente. Tudi kamion s tiskarskim strojem in mlekom so ustavili. Tovor se jim je zdel sumljiv, zato so ukazali šoferju, naj zapelje avto na dvorišče neke vojašnice. Tam so začeli raztovarjati zavoje z mlekom. Kaj bo zdaj? Pomagalo je naključje: zatulile so sirene, prihrumela so zavezniška letala in začela silovito bombardirati Padovo in okolico. Nemci, ki so raztovarjali, so se razbežali po zakloniščih. Doljak in Špacapan pa sta izkoristila priložnost, spravila zavoje z mlekom nazaj na kamion in se kljub letalskemu napadu z vso naglico odpeljala iz mesta.
V	Gorico sta prispela naslednji dan. Zdaj je bil pred strojem najhujši del poti. Vse ceste proti osvobojenemu ozemlju so namreč Nemci nadzirali mnogo bolj temeljito kot ceste v Italiji. Zato so morale biti priprave za ta del poti mnogo bolj temeljite kot pa za potovanje in prevoz po Italiji.
Sprva so sklenili, naj bi stroj iPrepeljali iz Gorice v Trst, odtod pa na Kras. Tako bi sovražniku 1 :mešali sled. Prevoz med Trstom n Gorico ni bil tako sumljiv kot revozi v smeri osvobojenega izemlja. S Krasa, kjer je bilo olosvobojeno ozemlje z močnimi rganizacijami OF, bi stroj laže spravili v Trnovski gozd kot pa
naravnost iz Gorice. Zato je že prišel na Kras 4 bataljon primorske VDV brigade, ki naj bi ščitil prevoz.
Tedaj pa se je zataknilo v Trstu. Stroj bi namreč moral potovati s špediterskim kamionom prevozniškega podjetja -Ribi*. V ta namen se je bil Kumar že sestal z lastnikom ing. Ribi-jem. Le-ta je sicer privolil, toda uprl se je skladiščnik v Trstu, češ kaj bo, če ga Nemci odkrijejo. Naposled je privolil tudi skladiščnik, da ne bo delal ovir.
Stroj je tičal v Gorici kakih deset dni. Tedaj je bilo sklenjeno, naj stroj ne potuje v Trst, ampak naravnost na Vogrsko, kjer bi ga raztovorili, avto pa bi ga peljal dalje. Od Gorice do Volčje drage je ob cesti stražil cel bataljon vedevejevcev. Stroj pa se je peljal v velikem špedi-terskem kamionu z velikim na-
pisom «RIBI» na bokih. Organizatorji prevoza so domnevali, da bode Nemci kamion pustili skozi vse zapore brez posebnih pregledov, ker so podjetje dobro poznali. Domneve so bile pravilne. Brez ovir je kamion prepeljal stroj mimo Vrtojbe, Bilja, Bukovice in Volčje drage na Vogrsko. Pred njim se je po isti cesti peljal s kolesom tudi Špacapan, da bi se prepričal, če ni kje kakšne zasede.
SEDEM VOZ GA JE PELJALO
Z Vogrskega pa so stroj odpeljali proti tiskarni partizani na sedmih kmečkih vozeh. Cez nekaj dni je Špacapan izvedel, da je stroj srečno prispel na cilj.
Potem so Kumarja nenadoma poklicali na CK. Na pot je šel z lahkim srcem Stroj je bil v tiskarni 1
Zveza, loi jo je upostavil Kumar
|ip vi y
Zaščitna četa oblastnega komiteja za Primorsko
preko Špacapana z Milanom in drugimi severnoitalijanskimi mesti, je delovala še naprej. Špacapan je v Italiji nakupoval papir barve, pisalne stroje, ciklostile, matrice, linolej in drugo ter vse to pošiljal na Primorsko. Odtod je material potoval prek partizanskih zvez po vsej Sloveniji. Med drugim je tako prispela v
Slovenijo cela tona črk. Italijani ne poznajo, šumnikov, zato <0 jih posebej ulili. S temi črkami so se dopolnile zaloge vseh partizanskih tiskarn, ki so se ubadale z izrabljenimi črkami.
Stroj, ki ga je pripeljal Špacapan, je začel tiskati v tiskarni • Sloveniji*. Tisoči brošur, leta-
publikacij so preplavili Primor-sko in Gorenjsko.
Brez modernega stroja bi tiskarna »Slovenija* ne mogla opraviti svoje zgodovinske naloge. Morda se ljudje, ki so organizirali nakup in dostavo stroja, takrat niso zavedali, kako veliko uslugo so napravili osvobodilnemu gibanju...
kov, knjig, časopisov in drugih
..........................................................................................".n.i«...,,.......................mu,......m.,,,,,,..,.,,,,,,,,.,,,,.,,,,..............,»,n,	......m,.,,,,.....................................................
V JESENSKIH MESECIH 1942
Prvi partizani v Benečiji na Bovškem in v goriških Brdih
Prvi spopadi z italijanskimi enotami pri Mariji Cel in na Kumu - 18 prostovoljcev iz Števerjana v briški četi 1942
Dne 15. avgusta 1942 je Pokrajinski komite KPS za Slovensko Primorje ukazal tovarišu Franciju čopiju-Boruti nu, naj gre s patruljo petih partizanov na Kobariško in Bovško ter tam pospeši razvoj osvobodilnega boja. V tej patrulji so bili: Marolt in Maček iz Dolenjske, Miško Skapič in Tine Brad iz Tolminske ter Martin iz Notranjske. Patrulja je odšla iz Ozeljana čez Trnovski gozd in reko Bačo ter se ustavila v Tolminskem Lomu. Ondi se je sestala s tovarišem Borisom Kraigherjem, ki je bil pobegnil iz taborišča v Gonarsu. S tovarišem Borutinom sta napravila natančen načrt za delovanjem na Kobariškem, Bovškem in v Benečiji.
Patrulja je nato odšla pri Tolminu čez Sočo in si nad vasjo Volče, na pobočju planine špik, dne 10. septembra 1942 uredila taborišče. Drugo taborišče je imela patrulja na področju Mrzlega vrha. Iz teh dveh taborišč so partizani razvili svojo dejavnost po bližnjih vaseh: Volče, Srednje, Pušnje. Nekaj dni so se zadrževali tudi v okolici vasi Raven in Livka. Dne 20. septembra so bili v Benečiji, v vaseh Kraju in Klobučarjih. Vsepovsod je patrulja pu-
ščala za seboj zaupnike OF kot osnovo za razvoj odborov.
Dne 29. septembra je patrulja odšla na Bovško ter si uredila taborišče nad vasjo Čezsočo. Na Bovškem je že delovala mreža zaupnikov, tako da je patrulja prišla na teren, ki je bil že politično razgiban. Zato je bila prva naloga, zbrati nekaj prostovoljcev ter ustanoviti prve enote NOV, potem pa začeti akcije, že 5. oktobra je bila ustanovljena Bovška četa, ki je štela kakih 15 partizanov. Komandir je bil Franc Kranjc, komisar pa Stanko Kenda-Nikolaj. četa je hitro rasla, tako da je ob koncu meseca štela že 45 partizanov. Prvi partizani Bovške čete so bili fantje iz vrst rajbeljskih ru darjev. četa je bila politično zelo aktivna. Zato je nastala potreba po ustanovitvi političnega foruma za Bovško. Dne 4. februarja 1943 je bil ustanovljen okrajni komite KPS za Bovško; sekretar je postal Franc Čopi-Borutin.
Materialna oskrba, posebno pa prehrana enot na Bovškem je bila vsak dan težavnejša. Zato so razmišljali, kako bi dobivali hrano in drugo za partizanske enote iz bogate Furlanije. To nalogo je dobil električar Giovanni
>■■<■■■■......min...i...............................................................i,m, ................imnuli,,,,, ...............m,  .................................................................»
Prestreljena pošta
Zgodba iz življenja partizanskih kurirjev postaj TV
Kurirska postaja TV 11 je bila v mesecu juliju leta 1944 v stari porušeni leseni žagi vasice Travnik v Loškem potoku To je bila prava vojaška enota, trinajst kurirjev s komandirjem postaje na čelu. Imela je tri konje in voz za prevažanje literature, ki je v veliki nakladi prihajala iz partizanskih tiskarn »Triglav« in «Urška» ter so jo morali kurirji TV postaj prenašati in prevažati po celotnem zasedenem slovenskem ozemlju.
Nekega popoldanskega dneva leta 1944, je kurir postaje TV 18 prinesel nujno pošto z oznako «EX». Na postaji so bili ta čas skoraj vsi kurirji na zvezi, le Marjan je bil doma. Nikdar ni bilo treba razmišljati, komu zaupati najtežavnejšo in najbolj zaupljivo nalogo. Tako tudi tokrat Marjan ni razmišljal, odšel je na pot, da odnese na sosedno postajo važno pošto. Sosedna kurirska postaja je bila takrat v Medvedjeku blizu Borovca. Marjan je vzel kolo in izginil med njivami po ozki stezi, nato pa je prispel, na cesto.
S precejšnjo brzino je hitel s kolesom po še dokaj strmi cesti. Na levo in desno se je širil teman gozd. Drevje je že metalo na cesto dolgo, temno senco, le tu in tam, kjer je bilo redkejše, se je posvetil žarek zahajajočega sonca. V grmovju je žvrgolel kos, ko da bi hotel še bolj poudariti očarljivost gozda. Marjan pa se ni. oziral ne na levo ne na desno. Gledal je pred kolo in se spretno izmikal kamenju.
Prav v tem času pa je skupina črnorokcev šla preko ceste Draga-Borovec, v bližini vodnjaka; slišali so, da se jim nekdo približuje. Urno so skočili za cesto in si poiskali zaklone. Bilo jih je kakšnih deset. Poslani so bili na osvobojeno ozemlje z nalogo, da dobijo podatke o partizanih in njih kretanju.
»Stoj! Roke kvišku!« je Marjan iznenada zaslišal pred seboj.
Z vso močjo je zavrl kolo, ki pa se je ustavilo šele pred dvema temnima postavama, ki sta moleli proti njemu brzostrelki in kričali: »Predaj se!«
Marjan ni nič več pomišljal. V trenutku Je sprožil puško in se vrgel s kolesa na tla, hkrati pa sta se vrgla tudi ona dva. In že so zaregljale brzostrelke. Bliskovito se je pognal v majhen zakon kraj ceste, od koder je streljal in vpil. «četa v strelce.1 Mitraljezci na položaje!«
V dimu in prahu ni nekaj časa ničesar videl. Ko se je nekoliko razkadilo, je Marjan opazil, da se mu še bližajo postave. Nabojev mu je že primanjkovalo, a sovražnik je srdito streljal.
Marjanu je lil pot s čela. Spomnil se je, da ima na opa-saču bombo. Urno jo je odpel in jo pripravil. Sovražniki so mislili, da je Marjan mrtev, ker je prenehal s streljanjem. Počasi in prihuljeno so se približevali. Eksplozija bombe je odjeknila na vse strani. Odmevalo je iz hriba v hrib. Med eksplozijo pa se je zaslišal krik in stok sovražnika: «0 moj bog, zadet sem,« je kričal nekdo izmed banditov. Marjanu je srce kar zaigralo in skoraj pozabil je na nevarnost. Obrisal si je potno čelo, zopet stisnil puško in sprožil.
Kmalu pa je streljanje na nasprotni strani ponehalo. Banditi so dobili, kar so iskali, pobrali svoje ranjence in se umaknili. Okrog ranjencev je slišal še neko vpitje, videl pa ni, kako so preostali z njimi bežali čez cesto in se izgubili v gozdu. Nato je vse utihnilo. Nekaj časa je še ležal za parobkom, ter oprezal. Ni si mogel misliti, da je borba končana. Ko pa je zaslišal še en strel, ki je počil že precej daleč, se je začel oprijemati po telesu, ali ni morda ranjen, ker ga je peklo povsod. No, rane ni bilo nobene.
Vstal je in se prijel za torbico. Ta hip mu je zastalo srce, ko je opazil torbico preluknjano od petih strelov, s strahom je pogledal vanjo. Časopisi, ki jih je nosil vedno s seboj, so bili razcefrani in štiri krogle so bile v njej. Torbica ga je rešila gotove smrti. Pismo, ki naj bi ga nesel na sosedno kurirsko postajo, je imelo le majhno luknjo. Pomislil je, kaj bo rekel komandir, ko bo videl preluknjano pošto. Ah, ne bom se sramoval, si je dejal, saj sem banditom pošteno vrnil.
Z nekim zadovoljstvom je stopil h kolesu, a na žalost sta bila na njem prestreljena plašča. Jezno ga je zgrabil in zagnal v grmovje ter se previdno napotil peš dalje.
Sonce je med tem časom že zašlo. Nastopal je mrak. Vendar je kos še vedno prepeval v daljavi, a Marjan ga zdaj ni slišal; vse preveč je bil zamaknjen sam vase in mudilo se mu Je. čutil je, da Je zakasnil.	l k
Cesarese, uslužben na bovški električni centrali. Cesaresu se je posrečilo ustvariti mrežo, preko katere je pritekala pomoč. Pri tem so mu pomagali furlanski patrioti in člani KP Ital:, s.
Dne 26. septembra 1942 je močnejša patrulja iz Tolminske čete prišla tudi v severna Brda. Imela je namen demonstrirati navzočnost partizanov na desnem bregu Soče, v Brdih in Benečiji. V patrulji so bili: četni komandir Janko Kofol iz Sel — Most na Soči, Janez Učakar, Slavko Furlan-Dušan, Dušan škodic-Sulc, Zdravko iz Brd, Ferdinand Bordon-Jakec iz Bordonov, Dinko iz Doblarjev, Bojan Stih iz Ljubljane, Tine iz Vipave in Monter iz Kanala.
Ta patrulja se je 26. in 27. septembra zadrževala na ob-bočju Marija Cel, kjer se je
27.	septembra spopadla z italijansko vojsko. Naslednji dan
28.	septembra, je odšla v vasi Senik in Mirnik, od tam pa v podreško, kjer je napadla karabinjerje. Karabinjerjem je sicer uspelo zbežati iz vasi, čeprav jih je bilo nekaj ranjenih. Partizani so zažgali v Kodrmacih avtobus, last vaščana, ki je bil fašist. Tisto noč je bila patrulja popoln gospodar v dolini Idrijce. V vasi Kodrmac so partizani nakupili za 1.500 lir živil. Čeprav je bilo ponoči in je pokalo, so mnogi vaščani prišli iz hiš, da bi videli par-tizane. Patrulja jim je razlagala program OF in cilje NOB. O tem so potem ljudje pripovedovali svojim znancem in tako se je začela resnica o NOB širiti.
Iz doline Idrijce je patrulja odšla na greben nad roko v vasi Trnje in Dolnji Trbil. V Dolnji Trbil je prišla podnevi, nekako opoldne. Ob 13. uri je priredila miting, ki so se ga udeležili vsi vaščani. Prvi beneški partizan Jakec Bordoni je pozval svoje rojake, naj se vključijo v osvobodilni boj in tako doprinesejo svoj delež k osvoboditvi Benečije izpod fašizma. Govorili so tudi drugi, nazadnje pa so zapeli nekaj partizanskih in slovenskih narodnih pesmi. Nazadnje so se tudi vaščani pridružili partizanom pri petju. Ta miting je imel velik odmev po Benečiji in celo po Furlaniji. Fašistični funkcionarji, ki so dotlej strahovali ljudstvo, so se začeli izseljevati. Dolgo se je govorilo o partizanih in malo je ostalo tistih, ki so verjeli lažem fašistične propagande, da partizani kradejo, požigajo in podobno.
Se isti dan je patrulja odšla na planino Kum. Italijanske enote so jo namreč zasledovale, toda niso je dohitele. Menda je bil vmes strah, morda pa tudi sabotaža.
Tretji dan bivanja v Be-
nečiji je patrulja sprejela na Komu (kota 905) boj z italijansko enoto, močno nekako pol bataljona. Streljanje je trajalo do večera, čeprav so bili Italijani v premoči in jih je prišio na vsakega partizana najmanj 20. Vojaki so zavzeli vrh Kuma šele naslednji dan, ko je bila patrulja že na levem bregu Idrijce, na območju vasi Srednje.
Pričakovati je bilo, da bodo zdaj Italijani zbrali večje število vojakov in organizirali obsežnejše in temeljitejše čiščenje — »rastrellamento«. Zato je komandir sklenil oditi nazaj čez Spčo v sestav čete. Menil je, da je pohod v Benečijo uspešno zaključen in da je treba pripraviti enoto, ki bo stalno v Brdih in Benečiji.
Tako je štab Tolminskega bataljona 12. septembra 1942 ustanovil Briško četo pod poveljstvom komandirja Janeza Učakarja in komisarja Toneta Lebana-Mitje iz Ozeljana. Četa je odšla v Brda že 15. oktobra s Tolminskega Loma, štela pa je 18 partizanov. Nastanila se je v južnih Brdih. Njena naloga je bila zbirati orožje in prostovoljce, propa-
girati OF in organizirati odbore. že novembra 1942 je štela 60 partizanov. Med prvimi prostovoljci je prišlo v četo 18 števerjancev.
V začetku novembra je Briška četa poslala osemčlansko patruljo v vzhodno Benečijo z isto nalogo, kot jo je imela patrulja Tolminskega bataljona. Ta patrulja se je zadržaia v severnih Brdih in vzhodni Benečiji do srede decembra 1942. Pri delu je imela pomembne uspehe. Decembra so nastali prvi odbori OF v Benečiji, in sicer v Kosih, Ro-gih, čupcih, Bordonih ter nekaterih drugih vaseh. Redka je bila vas brez zaupnika OF.
Pri tem naj omenim, da je bil Tolminski bataljon ustanovljen že 14. septembra 1942 na Tolminskih Ravnah. 11 Tolminske čete naj bi razvil še dve četi: Briško in Bovško, štab bataljona je bil dokončno formiran šele 3. decembra, ko je prišel v štaD novi komisar Emil Filipčič-Ličan. Štab se je takoj lotil organizacijske krepitve bataljona. časa je bilo zelo malo, ker so Italijani že mobilizirali letnik 1923. če bi jim uspelo, bi odtegnili partizanom cvet mladine. Začela se je zagrizena bitka, kdo bo hitrejši. Razlika je bila v tem, da so bili fantje naklonjeni partizanom. Italijani pa so imeli oblast in sredstva.
FRANC CRNUGELJ


FRANCE KOSMAČ
PeSviii vstaje
Prvi glas: Zbor:
Drugi glas:
Prvi glas: Zbor:
Drugi glas:
Zbor:
Prvi glas: Zbor:
(Zborna recitacija)
Tovariši, gori Rašica!
Njen plamen je pekoč in vroč.
Tovariši, kot plamenica naj nam posveti v sušno noč.
Pokonci! Ni poti nazaj!
Kdor gleda v svet s ponosno glavo, kdor nosi v prsih srce pravo k orožju, vsi na položaj!
Tovariši, v Gramozni jami se talci bijejo za nas.
Pokažimo, da niso sami, da v nas odmeva njihov glas.
Pokonci, ni poti nazaj!
Naj vodi nas pogumnih sreča, kot talcev kri — zastava rdeča: k orožju, vsi na položaji
Tovariši, z bodečo žico ne bodo ubili nam srca.
Kakor pepel ognjeno ptico upor svobode luč pozna.
Pokonci, ni poti nazaj!
Za svet enakosti, pravice prižgimo rdeče plamenice: k orožju! Vsi na položaj!
\
i

PfUnoršlcI dnevnik
— 4 —
5. maja 19W

w«Vw>i.V-v-v*»;

............ 1
V*mmn<xn\ vmvm
Tsm.«*_________4
~^wr
NEKEGA t>HE m& RO-KAVŠKIH PREUVOM.., EftANCO&m OfcftU SE 3E W>uttVAL MEUKORTER...
POOLO PERI, mE fcOOmA WttWU«ftr vj*$ Zft PRISTANEK L


Pglf^ K&E gPSBSFRS&iN UTOK ŠUŠTERŠIČ
/"1JH” KAKO Sl CLOVtK' O&bAMHE' SPREHODIL vSt&OM MALO... y
Tl?
tT3W4


DIHBLHP c3$*\
HEDTEM NtttfttbTO Hiti PftOt ~ t>VA POWUP(ČA RftlVSKOSETP MORSKO *Vjo.;
>^jrapfpsp^
BUltf MORTE 3E
\Wfln«VILD CU5EN
^.JPREbnET.,,.,,^
GU.1 ,0&ft KCMCR! \ST« GLADKO OD-i ^AEUVNA.;. ^ '

... ' iJ Wf
(cuwo


«
/ yr~y
y [oh1)( <§|>
/ČESlttAhV.
aSSfli
ata*,!


rpUJCI, ki pridejo v nov kraj, se z£ J_ sti. Vsak kraj ima kaj, kar se izj da se okusi ljudi menjujejo in i vost, kar svoje dni ni bilo; in tega, za dni noreli, danes niti pes več ne povol ;ovo marsikaj videti. Naj pokažejo štev
počiva.

Pogled na Maribor
m&mm
PRIPRAVE V POLNEM TEKU
Festival slovenskih popevk verjetno že konec maja
Birsa: «Nastopili bomo, ko bo vse pripravijeno» - Pevci in pevke se lahko kosajo z Mino, Milvo in Celentanom Popevke so res lepe, težko bo izbrati najboljšo
Zavesa se razgrinja.
Skupina ljudi se vneto pripravlja. Pevci in orkestraši nimajo minute miru. Vadijo in vadijo.
Se nekaj tednov in doživeli bomo uprizoritev Festivala slovenske popevke.
Pričakovanje je veliko, mrzlično. Vsi že govorijo samo o festivalu.
V prostorih prosvetnega društva v Barkovljah mogočno doni glas pozavn
Aleksander Vodopivec pregleduje aranžma popevke, ki jo je napisal
Zorko Ščuka
St« že prihranili kaj cven-ka? 6e ne? Kaj še čakate?
Pohitite, da ne zamudite izredne prilike. V določenih krogih se je zvedelo, da nekateri črnoborzijanci prežijo na ugoden trenutek. Nameravajo pokupiti vse vstopnice in jih potem preprodajati, ker so zavohali mastno kupčijo.
In kje bo? Kdftj bo?
Iz tega, kar smo lahko izvedeli, oprostite dragi bralci, organizatorji festivala so zelo taji' 'tveili v tem, bomo verjetno doživeli predstavo v Avditoriju. V najslabšem slučaju pa se bomo videli v dvorani na stadionu «Prvi maj«. Tudi
za točen datum se še ne ve. Dirigent orkestra nam je zadnjič nekaj pravil o zadnjem tednu maja. Vodopivec pa je bil bolj točen. Rekel je, da bo festival prišel na oder v prvih dneh junija. Ker smo hoteli biti bolj gotovi, smo vprašali še Stanka Birso, ki Je postal nekaka duša in telo festivala. Ampak Birsa je bil še bolj ta-.linstven kot Sancin in Vodopivec. «Ko bo vse pripravlje-no.» Tak je bil njegov odgovor.
In kdo bo pel?
Vse ob svojem času. Prihodnjo nedeljo vam bomo predstavili pevce in pevke. Že se-
daj pa vam lahko povemo, da so vsi zelo pridni in požrtvovalni. Potrudili so se in se trudijo. Zdi se, da so vsi rojeni pevci in ni izključeno, da se bodo kdaj kosali tudi z Milvo, Mino, Celentanom in drugimi.
Kaj pa popevke?
Za sedaj vam lahko povemo, da so vse lepe originalne, slovenske. Pripovedujejo o burji, ljubezni, klobasah in vrnitvah. Enkrat kasneje, vam jih bomo predočili in predstavili tudi avtorje. Bodite prepričani, da bo težko izbirati. Aleksander Vodopivec je pravi mojster v aranžmajih. Melodije in besedila so res lepa. Pripravite se, izbrati boste morali najboljšo popevko. Nagrade so že na razpolago, in vsak dan prihajajo nove.
Seveda ne smemo pozabiti na orkester. Tri mesece že vadi. Sedaj so se izvajalci že nekoliko vigrali, morali pa se bodo še potruditi, da bodo dosegli tisto skladnost, ki je prvi pogoj dobrega orkestra.
Seveda bodo tudi orkestraši deležni popularnosti. Njim bomo posvetili tudi nekaj prostora, tako da jih bo naša publika spoznala in, vsaj tako upamo, nagradila za njihov trud in požrtvovalnost ko se bodo predstavili na odru.
Bliža se čas. Festival slovenskih popevk je že pred vrati. Nihče ne sme zamuditi prilike, da se udeleži tega Festiva. la, na katerem bomo tudi Slovenci pokazali, da se znamo uveljaviti tudi s popevkami in lahko glasbo.
LOJZE ABRAM
Saksofonisti so napeli vse sile. S polnimi pljuči pihajo v inštrumente
LJUBUANA, CELJE, MARIBOR IN PTUJ V PROGRAMU DVODNEVNEGA IZLETA
«P0 ZELENI ŠTAJERSKI
Čeprav Slovenija ni velika, je le malo Tržačanov, ki bi jo res dobro poznali. Vsi — mislimo predvsem na tržaške Slovence — so bili gotovo že v Ljubljani, mnogo jih je, ki poznajo prelepo Gorenjsko, predvsem Bled, a le malo jih je, ki lahko rečejo, da šo bili na Dolenjskem ali Štajerskem.
Prav zaradi tega smo se odločili, da naš prvi večji izlet priredimo prav v eno teh dveh dežel. Odločitev je padla za Štajersko, ki trenutno nudi boljše pogoje za organizacijo takega izleta, saj je bilo treba poskrbeti za zadostno število postelj v hotelih, ki jih Dolenjska za sedaj še nima. In ko smo to sklenili, smo že začeli pripravljati vse podrobnosti izleta, za katerega smo prepričani, da bo vsem udeležencem ostal dolgo let v prijetnem spominu.
Ne bo odveč, če nekoliko podrobneje opišemo naš izlet. Iz Trsta nas bodo odpeljali posebni avtobusi v soboto, 29. junija zjutraj. Po opravljenih obmejnih formalnostih na meji pri Fernetičih se bomo odpeljali proti Ljubljani, kamor bomo prispeli okoli 9. ure. Marsikdo bo tu na brzi-no obiskal znanca ali sorodnika, drugi pa bodo gotovo odšli na južino k «Sestici», tako da smo se odločili za uro in pol postanka v slovenski prestolnici. Točno ob 10.30 pa bodo avtobusi odpeljali izletnike proti Mariboru, ki je od Ljubljane oddaljen 137 km.
Pot od Ljubljane do Maribora je zelo zanimiva. Cez Trojane se bomo spustili v Savinjsko dolino, domovino hmelja ali »zelenega zlata«, kot mu pravijo, potem pa bomo skozi Celje odbrzeli naprej mimo Slovenske Bistrice do Maribora. Tu nas bo že čakalo ko-
silo, in sicer v hotelih «Orel«, »Turist« in «Zamorec», morda pa tudi v novem hotelu, za katerega upajo, da bo prav do takrat gotov. Naši izletniki se bodo takoj po kosilu razmestili po sobah, okoli 15. ure pa nas bodo avtobusi odpeljali do 5 km oddaljenega vznožja Pohorja, od koder se bomo z žičnico odpeljali na samo Pohorje.. Čudovit razgled, ki se nudi daleč naokoli in sprehod V senci košatih gozdov bo marsikoga pripravil do tega, da se bo še kdaj sam vrnil v te kraje.
Proti večeru nas bo žičnica spet potegnila do avtobusov in ob 19.30 bomo spet posedli za mize v restavracijah mariborskih hotelov, kjer nas bo čakala obilna večerja. Po večerji bo prosto. Marsikdo bo legel k počitku, drugi pa bodo odšli na sprehod po mestu ali pa — zlasti mladina — na ples.
Naslednje jutro — v nedeljo 30. junija *— bo zajtrk že ob 7.30, tako da bomo uro kasneje že na poti v 25 km oddaljeni Ptuj. Malo je mest v Sloveniji, ki bi turistom in izletnikom nudila toliko zanimivosti. Ptuj ima bogato zgodovino, katere vidne drobce hranijo v mestnem muzeju. Jasno je, da si bomo ta muzej ogledali, poleg tega pa še druge mestne zanimivosti, tako da bomo izrabili ves čas do 12. ure, ko nas bo že čakalo kosilo na Gradu, in sicer v prostorni grajski restavraciji.
Namesto da bi po kosilu počivali, samo se odločili za kratek sprehod v slavno ptujsko klet. V kleti, ki je med največjimi in najstarejšimi v Sloveniji, imajo med drugim tudi vstekleničena Vina iz leta 1926, ki jih zlasti petični tujci radi kupujejo. Mi pa bomo pokušali vina lanske in predlanske proizvodnje, ki so izredno dobra in pitna, imajo pa to »slabo« lastnost, da zlezejo hitro v glavo. Dobra lastnost tega vina, ki je znano daleč preko meja Jugoslavije, pa je, da po njem ne boli glava.
No, dve uri v kleti bo dovolj in zato bomo ob 16. uri spet v avtobusih, s katerimi se bomo vrnili v Maribor in od tu proti Celju, kjer bo kratek postanek, tako da bomo okoli 20. ure že v Ljubljani. Tu bo spet uro in pol postanka in ob 21.30 se bomo vračali proti Trstu, kamor bomo prispeli po 23. uri. Naj kar tu omenimo, da bodo avtobusi odpeljali izletnike iz okolice spet na njihove domove oziroma vasi, v katerih so vstopili na avtobus.
In s tem bo naš dvodnevni izlet
»Po zeleni Štajerski« končan. Nedvomno bodo izletniki nekoliko trudni, toda prav gotovo bodo tudi zelo zadovoljni, tako da se bodo kasneje in ob drugih priložnostih radi udeležili izletov, ki jih prireja potovalni urad
AURORA
Poosebljena nevarnost
Kot »poosebljeno nevarnost« je francoski tednik «Ici Pariš« označil pisateljico Francoise Sa-gan. S to oznako seve ni imel v mislih njenih pisateljskih sposobnosti, marveč pripetljaj na cesti: Saganova, ki je zagrešila že dve hudi nesreči, je na prometni cesti švignila «kot raketa po napačni strani« mimo vrste vozil, ki so se premikala komaj zaznavno, in za las ušla novi nezgodi.
Odgovorno dolžnost je prevzela britanska mornarica: odkar u-pravlja vojaško bolnišnico v Gibraltarju, mora skrbeti tudi na krdelo opic ter edine živali te vrste na evropski celini ohranjati pri dobri volji in zdravju. Mornariški medicinci, ki poznajo legendo, češ da bo Angdja tako dolgo gospodarila v Gibraltarju, dokler se bodo po oaoli-škem skalovju sprehajale opice, so sporočili londonski admirali-teti, da bosta nega in skrb za opice zahtevali večino njihovega rednega delovnega časa.
Mrve in drobiž
f-iOP JOŽA je znan slovenski človek. Kaj ne bi bil, saj -4- I . ga ni težjega vrha v Alpah, ki ga ni premagal. Na našem Triglavu je bil tristokrat in največkrat je šel po najtežji poti. Star je sedemdeset let, pa je še fant od fare. V življenju je pa več kot 130-krat hitel ponesrečencem na pomoč v planine.
tt-EMIJA je znanost in od sile koristna veda. Kdo vse VV nima koristi od nje, celo pismonoše ko raznašajo pošto! Pasja mrcina je tu pa tam neznosna, posebno tista, ki ima v pse zaljubljene gospodarje. V lanskem letu je več kot sedem tisoč psov ugriznilo v ZDA pismonoše, ko so opravljali svoj težki poklic. Dali so poštarjem poseben prah, ki ga je zanje izdelala kemija. Ne škodi zdravju, pač pa koristi pas-jim nogam, da beže od onega, ki vanje trese ta prah, pa četudi ima pasja mrcina revmatizem ali pa išias.
GRAJA iz države v državo je potni list, vizum pa je še bodeča žica na tej ograji. Kanada opušča vizum za turiste, za državljane nekaterih dfžav pa je Kanada sploh v vseh primerih opustila vizum. Zlato ni samo v rudnikih in rekah, marveč tudi v žepih ljudi, ki potujejo. V enem žepu več, v drugem manj; vendar vedno zlato in zlat osel tudi najvišji zid prepleza.
EV v hladilnih napravah je počila na podmornici Tre-•sV I . sher, pravijo strokovnjaki za stroje in za podmornice. Pri nas so pa že šušljali eni, da je sama odšla v Sovjetsko zvezo, drugi pa, da so jo Sovjeti ujeli, zaplenili in nasilno odvlekli v Sovjetsko zvezo, kjer so jo že razstavili, da bi se kaj naučili. Sto se babi htilo, to se babi snilo — pravijo Srbi.
•r-kOREČ je mesto v Istri, ki ni daleč od nas. Na posest- r* stvu Višje kmetijske šole v Poreču imajo živo zbirko 330 različnih vrst vinske trte. Dijaki in profesorji te šole imajo prav zbirateljsko strast za vinske trte in samo iščejo, kje bi še dobili kaj novega. Tam imajo tudi arhiv jugoslovanskih vin, ki pa je samo na ogled. Vinski arhiv pa je menda daleč največji v Ptuju, kjer imajo vina, ki so stara trideset pa tudi Še več let.
« MERIŠKI sputnik — Mariner 2 — se je po načrtu pri-VV bližal Veneri. Kakor mu je bilo naročeno, je zmeril toploto njenega ozračja in površja. Meril je na svetli strani, na strani v temi in na meji med svetlobo in senco. Površje ima 426 stopinj Celzija. Na južni poiobli je večji mrzel madež. Ni razlike v temperaturi, če je obsijana od sonca ali je v temi. Nad njo v ozračju so gosti, mrzli oblaki.
ELO cerkev je na Švedskem v skrbeh, da ne bo vina ^ J. za bogoslužje. Stavkajo namreč uslužbenci podjetij z alkoholnimi pijačami. Zmanjkuje že žganja, whisky-
ja, konjaka, vina. Zaloge gredo h koncu.
ttMETNE bisere gojiti je stara zadeva Na veliko jih de-•fe II lajo na Japonskem, v Burmi, Avstraliji, Indoneziji.
Celo Avstrija se ukvarja z gojitvijo umetnih biserov v sladki vodi. Vse te bisere, čeravno so zrasli in nastali tudi ti v školjkah, je kaj lahko ločiti od pravih naravnih biserov. Nekemu Japoncu se je pa posrečilo, dobivati umetne bisere, ki jih ni ločiti od pravih, naravnih, divjih biserov. Kaj je že na svetu naravno in kaj je umetno?
OMLAD je prišla. Zopet vrezava;jo mladi ljudje srce ^ J© v lubje dreves Tudi na te je mislilo neko holandsko podjetje. Za malo denarja prodajo kovinasto srce. Pristaviš ga na skorjo drevesa, pritisneš in že je v lubje dre vesa vrezano krasno srce. Cas je denar, škoda ga je izgublj.tr ti tudi za izrezovanje srca.
OMONOSOV je bil velik in znamenit ruski učenjak.
so dali po njem ime. S to ladjo so lani raziskovali Atlantski ocean. Ruski znanstveniki so ob
t OMONOSOV je bil velik in znamenit ruski učenjak. "k _Li Neki tedji so dali po nJem ime- S to ladjo so lani raziskovali Atlantski ocean. Ruski znanstveniki so ob ravniku v Atlantskem oceanu ugotovili, da teče štiri metre pod površjem tok kot reka, in sicer od zahoda proti vzhodu, torej od Amerike proti Evropi. To bi bila neke vrste reka — štiri, metre pod površjem, široka tristo kilometrov, globoka skoro dvesto metrov. Znanost je osvojila za ta skrivnostni tok ime — Lomonosova tok. Letos se z njim ukvarjajo podrobno —r Sovjeti, ZDA, Brazilija in Argentina.
rpiUJCI, ki pridejo v nov •jjf |_ sti. Vsak
da se okusi mivost, kar
se zanimajo za zanirrlivo-izplača pogledati. Seve-danes je nekaj zani-čimer so ljudje svo-ne povoha, v Parizu je prav številke zanimanje sedanjega človeka. Lani si je "ogledalo v Parizu letališče Orly 3.6 milijona tujcev, Eiffelov stolp 1.7 milijona, Louvre 817 tisoč, Slavolok zmage — Are de Triomphe 756 tisoč in znamenito katedralo Notre Dame pa samo 189 tisoč tujcev.
Komaj so se malo pomirili glas po svetu, da se je pojavila v Kalkuti v Indiji kolera. Do sedaj je že več kot. sto mrtvih zaradi kolere holnikov pa je več Sto.
tjOLEZEN nikoli ne •fa Jj glasovi o tifusu, pa
----- OVEN (od 21. 3. do
/	V \ 20. 4.) Splošni po-
/	F- \ ložaj je zelo ugoden;
zato se pridno loti-v1 7 te svojega posla.
^ Uspeh Je odvisen od vas samih. Tudi v ljubezenskih zadevah boste s svojim čarom pridobili ter vam Je sreča zagotovljena. Vendar usmerite vse napore k edinemu cilju.
BIK (Od 21. 4. do 20. 5.) Kažite razumevanje do oseb, ki so v vaši bližini, saj potrebujejo vaše topline. Ne bodite skopi s svojimi čustvi ter razdajajte se. Napredovali boste pri uresničenju svojih načrtov, če boste delali z zagonom.
DVOJČKA (od 21. 5. do 20. 6.) Spoznali se boste z novimi ljudmi, ki bodo oživili vaše življenje ter vas navdahnili z novimi idejami. Čaka vas potovanje v prijetni družbi, pa tudi novic bo mnogo. Na delu boste doživeli spor, ki pa ga boste rešili. Srečen dan nedelja.
RAK (od 21. «. do (O x \ 22. 7.) Položaj Je ne-1	\ koliko nejasen, pri
I čemer ne nosite no-' 1 > bene odgovornosti. Ne bodite občut-

Veljaven od 5. maja do 11. maja
ljivi in zamemi in iščite srednjo pot. Okrepili boste svoje prijateljstvo. Ne trošite energij brez potrebe. S predstojniki bodite «dlplomatskl».
✓—x LEV <od 23- 7- do
/ /v A 22. 8.) Položaj je na-[	I ravnost sijajen in
V' A v J srečajte se z oseba-mi, ki so vam pri srcu. Srečali se boste s prijatelji in znanci in se z njimi zabavali. Tudi stiki s tujci bodo prinesli nekaj novega v vaše življenje. Srečna dneva nedelja in ponedeljek.
DEVICA (od 23. 8. do 22.	9.) Zaradi
muhavosti se boste težko sporazumeli z ljudmi iz svojega okolja. Srečali pa se boste z nekimi osebami, ki vam bodo pomagale, a zaupati jim morate. Ne bodite prezahtevni, sicer bo postal položaj napet. Srečna dneva torek in četrtek.
TEHTNICA (od 23.
9.	do 23. 10.) Zasebni položaj ostane nekoliko napet in razne stvari vam ne bodo ravno pogodu. Prišlo bo do začasnih nesporazumov, toda ne bodite zaradi tega v skrbeh. Skušajte se prilagoditi razmeram. Napredovali boste pri uresničevanju načrtov.
ŠKORPIJON (od 24.
10.	do 21. 11.) Ne prepuščajte se pesimizmu in ljubosumju. Z nekoliko dobre volje se bo
položaj zopet normaliziral. Družinski odnosi zahtevajo od vas mnogo takta Ne lotite se preveč poslov hkrati. Srečna dneva petek in sobota.
STRELEC (od 22. H. do 21. 12.) Položaj bo zelo ugoden in okoli sebe boste imeli mnogo ljudi. Za zaljubljence je
sedaj zelo ugoden čas za uresničenje njihovega ljubezenskega sna. Druge osebe pa bodo navezale zelo prisrčne stike. Tudi v družini pojde vse dobro.
x-----v	KOZOROG (od 22.
f	*v\	12- do 20- 1-) Ta te-
( am« )	den boste premaga-
J)	li neko oviro v lju-
V.	S	tezenskih zadevah.
------	Dobili boste od nekod obiske, ki vas bodo nekoliko zbudili iz dremavice ter oživili vaše okolje. Tarejo vas še neke zadeve, ki so sad vašega nezaupanja. Srečna sobota.
VODNAR (od 21. 1.
do 19.	2.) Srečali
se boste z nekaterimi osebami, s katerimi se boste domenili o nekem potovanju. Obudila se bo ponovno tudi neka stara ljubezen, ker vam bo oseba drugega spola tokrat pokazala razumevanje. V družini vas bodo trle skrbi.
RIBI (od 20. 2. do 20.	3.) Ne bodite
'preveč občutliivi in ’ ~ ,J j	zamerljivi ter poza-
bite na staro jezo x-- x in zagrenjenost. Skušajte tudi zapustiti staro okolje in seznanite se z novimi ljudmi. Z nekoliko dobre volje boste tudi lzgladili neki spor. Srečna dneva torek In četrtek.
©
MSiofsIcT-ffnevm k
— 5 —
5. maja 1963

L
TEDEN
Prvo mesto v tokratnem teflonskem pregledu dogodkov na ^rzaSkem je treba seveda da-? državnozborskim volitvam, eprav smo jih med tednom j* dokaj premleli. Ce se še enkrat le bežno ozremo na vo-‘une izide za senat in za po-
gansko zbornico, potem je tre-Da predvsem z zadovoljstvom
Ugotoviti, da sta obe delavski franki KPI in PSI izšli iz teh volitev zmagoviti, da so ob-\utno napredovali tudi socialdemokrati, da pa so istočasno ‘nočno nazadovali demokrist-jani, fašisti MSI in monarhi-!C1 ter republikanci in da se J® na desnici okrepila samo
PLl Druga nujna ugotovitev da Je bil kot edini tržaški
Senator izvoljen na listi KPI »ittorio Vidali, ki je bil obenem uradno izvoljen tudi za
Poslanca, ki pa bo svoje me-c° v poslanski zbornici odsto-
jj11 Mariji Bernetičevi, ki je ra l'a za nJim največ prefe-'enenih glasov. Tako bomo po ; letih še izpred fašizma ‘neli tudi Slovenci predstav-ika v rimskem parlamentu. ** poslanca
, , - ----- v Trstu je bil di-
aktno izvoljen še demokristjan Bologna, iz ostankov v notnem di/šavnem kolegiju 1“ še demokristjan Belci, ta-c da je na presenečenje sa-‘fjaga vodstva KD izpadel kan-,..dat KD Sciolis. Razveselji-
ki se odpirajo v bodoči parlamentarni dobi. OGIL je priredila osrednjo proslavo v Tržiču, katere se je udeležilo blizu 7.000 oseb. Udeleženci prvomajske proslave so v povorki obšli glavne mestne ulice ter se ustavili na Trgu Republike, kjer je imel slavnostni govor tajnik delavske zbornice Ber-gomas.
Praznik dela so počastili tudi po slovenskih vaseh. V Doberdobu je domača godba na pihala že na vse zgodaj igra-la budnico po va'i. Pred spominsko ploščo padlih v osvobodilni borbi je bilo zborovanje, na katerem je govoril član notranje komi ije CRDA v Tržiču Karlo Černič. Vaščani so na trgu pred šolo postavili visok mlaj. na katerem je plapolala rdeča zastava. Mlaj je postavila tudi mladina na Poljanah, v Sovodnjah, štan-drežu in Steverjanu.
Na podlagi sklepa ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo bodo 12. maja nagradili zmagovalce letnih in triletnih tekmovanj za dvig kmetijske proizvodnje v obdobju 1959/62. Ob tej priložnosti bo govoril o dosedanjih dosežkih kmetijske proizvodnje načelnik kmetijskega nadzomištva Vianello.
OB LEPI SLOVENSKI PESMI SO BOLJUNSKI FANTJE PRIREDILI <FANTOVSKO>
«Barčica zaplavala. .«, nato so zaplavale ribe v dobrem domačem breškem vino
250 kg pomaranč in limon na visokem «maju» - S kostanjevim cvetom na prsih so Šestnajstletniki prisostvovali tajni seji «fantovske ure»
I Drog menjajo vsaka tri ali šti-1 vednežev, ne samo domačinov, ri leta, ko les ni več popolnoma 1 temveč tudi iz mesta in iz bliž-
t-Barčica zaplavala Ljob’ca je zajokala.
Se zna deklica.
Se zna ljubica,
Ker ml poje 'na ptičica.*
Ko so «Na Gorici* boljunski fantje zapeli to boljunsko ljudsko pesmico, je stal po trudu ln delu že na trgu letošnji «maj», ki so ga bili postavili sredi vasi v noči med zadnjim aprilom in prvim majem.
Že v nedeljo so domači fantje šli na hrib nad Krogljami, kjer so posekali lep in primeren bor. Večer pred prvim majem so fantje ta bor okrasili z več kot 250 kilogrami pomaranč in limon. Na vrhu bora so obesili rdečo zastavo. Drog, na katerega so pritrdili bor, so pripeljali lansko leto iz Lipice.
zdrav. Sadje kupijo mladi fantje, ki vstopijo v «fantovsko», in sicer ko so stari šeštnajst let. Njihova dolžnost je tudi, da okrasijo vaške ulice z zelenimi topolovimi vejami. Medtem pa starejši fantje in možje pripravljajo vse potrebno za dviganje «maja», ker to delo seveda zahteva prakso, pozornost In moč. Proti koncu pa se združijo vsi in dajo zadnji »ruk*, da je maj postavljen. Nato pa se v tihi majski noči zasliši pesem: «Barčica zaplavala itd.»...
Ko smo v torek ponoči prišli v Boljunec, je bilo na trgu vse živahno kot podnevi. Vsak domači fant je imel svoje delo. «Na Gorici*., kjer so maj posta-vili, se je zbralo mnogo rado-
njih vasi. Opazili pa smo, da so bili skoraj vsi prisotni moški ; redke So bile ženske, in še te pri letih. Ko smo vprašali, kje so vaška dekleta, smo zvedeli, da te ne smejo ponoči zraven in da pripravljajo doma malico, ki so si jo fantje in možje po tolikem delu res zaslužili.
Ko je bilo delo dokončano in «maj» postavljen, so vsi mladi delavci izginili ter se čez nekaj minut vrnili in prinesli malico: domače vino, sipe, sardone in solato, ki so jim jo skrbno in dobro pripravila bo-Ijunska dekleta. Najprej so se fantje postavili pod «maj» in zapeli «Barčico», nato pa so jo mahnili na pojedino. Srečni m veseli, da je delo končano, so vsi prisotni pili domače vi-
ugotovitev je končno, da so
Jaisini izgubili svoje poslansko ’^sto- Sicer pa so volilni izidi *flaj predmet javnih in inter-r, k analiz v okviru posamezni0 strank, z njimi pa se u-;arja še osrednji deželni vo-
jjhii urad pri tržaškem priziv-■em sodišču, kjer so prav vče-
vR.	"■j*-*	piav vue-
uradno proglasili izvoljene .andidate in objavili tudi do-'°hčne uradne številke, v znamenju velike volilne urt*Se delavskih strank so po-^aala tudi letošnja praznova-V8ama-ia- Osrednje zboro-(“bje je bilo na Trgu Perugi-Priredila ga je OGIL. Zbo-u/anja in povorke se je ude-več tisoč delavcev in me-/*nov, tako da tako mogočne-S Prvomajskega zborovanja ni “lo dolgo let nazaj. Proslave
.........................................................„„„............iiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin.....■ittliiiiliniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiliiiiliiiiMiiiiiliiiiiiniliiniiii.....miiiiiiiiiimiiii.......

/..bile tudi po okolici v Mi-£b> na Proseku, v Križu, v Utežmi in po raznih ljudeh domovih
Sicer pa je tudi mimo teh

la, živahna tudi gospodarska dejavnost. V torek so se na “fdežu trgovinske zbornice se-
Hali tajniki treh trgovinskih ?f>ornic iz Trsta, Vidma in
(t . r	v iuma m
Jf°nce. Razpravljali so o pri-
pravah nn	— „_i
Ac
predstavniki deželnih tr-
za udeležbo na sejmu SfPfl-Adria v Ljubljani, kamor oap predstavniki deželnih trzinskih zbornic tudi odpo-“vall v DOnedeliek na
ponedeljek na sesta-
ti s slovenskimi gospodarski-1 Predstavniki.
y okviru mednarodne cvet-razstave v pomorski po-
Nekaj nasvetov za večji pridelek krompirja, pese in koruze
Za kmeta-živinorejca so ti pridelki zelo pomembno krmilo, zlasti v zimskih mesecih
Potrebno je spregovoriti nekaj besed o onih pridelkih, ki so pri nas spodrinili nekdanji glavni pridelek — žito. in služijo kot hrana in krma. To so okopavine, oziroma poljščine, ki jih moramo okopavati. Semkaj spadajo: krompir, pesa, (sladkorna in krmska), koruza, korenje, repa i. dr. V našem primeru gre predvsem za prve tri pridelke.
Krompir in koruza sta še do nedavnega bila glaVna prebrana. Dočim je krompir še vedno na prvem mestu našega jedilnega lista, je kotlov za polento vedno mani. Koruza se torej umika iz skladišča prehrane v skladišče krme, kjer igra pomembno vlogo.
tj}',** se zaključi danes, so belili nagrade in priznanja Ue bajlepše cvetlice in okras-
.'ta iK^stline> Prvo nagrado za ^ajboijš, film s cvetlično te-
jbatino pa so podelili Cehoslo-z8?bm. Medtem se j/oeio na ?bor
je včeraj sedežu trgovinske
l&viz?jsk tUd! zborovanje 0 te-
fkem
in kinematogral-reklamnem filmu pod ve-
l)(m -	minil
^rovlteljstvom tržaškega
h ^anj
‘^ejrna.
^fanj razveseljivi pa so bili v	ki so bili objavljeni
H„ em tednu in ki se nanašajo ja Pristaniški promet skozi i'nti?a skladišča v aprilu in na : usPod	■ -
, »podarski položaj v marcu. jwmet v aprilu se je namreč "bbovno
znižal, življenjski v marcu Pa so se po-Jav^1 za lu-3 odst- v Primer-1 z marcem lani. glavna
Laičnih volitev v goriški po--.ajini
značilnost zadnjih mlitev v goriški poje izredna okrepitev hvarskih strank. Posebno so g. Predovali komunisti, pa tu-50 ^boialisti in socialdemokrati številčno povečali svoje gla-Zflf' Pri tem ne smemo pre-ij.®ci drugega nadvse razvese-4^eSa dejstva, da je Krščan-f.,a demokracija tudi na Go-SlaKem izgubila veliko število dn*°y. Z njo vred so naza-Ub8b fašisti in monarhisti, le *al°i so P°večali svoje, si-številčno skromne, glasove, l-jjf hovem parlamentu bo go-H0K?_ Predstavništvo sestavlje-
iz treh oseb. V poslanski
K* i°i bosta sedela Raffaele (KPI) in Lanfranco Vnf,alli (PSDI),
,,‘iauri
(KD).
v senatu pa Zucalli je iz-
ibftu iz Poslanske zbornice demokristjana Martino.
Vit volilnem okrožju Gorica-dveh poslancev KPI
so bili poleg poslancev KD z vidern-
^-BeUuno ue8a
L PSDl z goriške izvoljeni še C^unist Lizzero iz Vidma, so-^austa Fortuna in Marangone "idma, ter socialdemokrat riipphermi. Slovenski kandi-J1 > ki so bili na socialistični igli komunistični listi, so pre-
h - baslednje preference: Ma-4*hčič 811. Jarc 491, Seličeva
Juelovno ljudstvo goriške po-i- Uhe je letošnji praznik de-
la T
v maj slavilo v znamenju hi kih uspehov v zadnji volil-
borbi ter novih perspektiv,
Kar se tiče prldelovanla krompirja ni potrebno dosti besed, saj in.urno o tem že stare izkušnje in vemo, kako mu streči. Ran’a prhka, oziroma zračna zemlja, to je že staro pravilo. A takšna zemlja jo v naših razmerah mogoča samo, če smo jo več let zalagali z dobrim hlevskim gnojem. Mi pa še popolnoma udomačeno pravilo, da je treba temu enoju še nekaj hranin v obliki pomožnih (umetnih) gnojil Ce nismo to storili tik pred saditvijo, storimo to tik pred okopavanjem (čemur rečemo gno-
jenje pod list). Z okrog 20 kg dušičnatega gnojila, recimo čilskega solitra in 20 kg kalijeve soli na vsakih 1000 kv. m krompirju izdatno pomagamo. Krompirišče je občutljivo za strupeno roso in ga je zaradi tega treba škropiti z modro galico (kot trto), in to ko je krompirišče za dobro ped visoko, pred cvetjem in po cvetju.
Krmska pesa je kot krma izredno priporočljiva. Zanjo bi
se živinorejci — mlekarji morali bolj zanimati. Pozimi je živini prav svežilna poslastica, mlekaricam pa pomaga polniti golide. Izkušnle povedo, kako odlično uspeva na globoko obdelani, recimo na paštnani in pognojeni zemlji. Kot vse okopavine ljubi tudi pesa rahlo zemljo; za lepe korene mora i-meti obilo dušika in kalija (kot krompir). Sejemo jo v vrste 25-30 cm narazen, v vrstah položiš seme na vsake 3-4 cm. Ko vzklije, rastlinice takoj okoplješ in sproti okopavaš čim se zemlja zaskorji. Brazdice, kamor smo sejali seme, pokrijemo z zemljo, ki jo malo stlačimo, da bo seme prej izšlo. Sadike so godne za presaditev, ko so palec debele. Odrežemo jim listle 5-8 cm nad glavo in priščipnemo rep koreninam, če Je pre-
liiiuiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiHiiiiHHiiiiitHiiiiiiinuniHiiiiiiiiiiiinumiiniiiiiiiiimmiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
BAZOVICA
Smrt dveh Bazovcev
Smrt nam ne prizanaša. V zadnjih dneh smo imeli kar dva pogreba. 21 aprila smo pospremili k zadnjemu počitku komaj 55 let starega vaščana Friderika (Rikota) Komarja, ki je bil po rodu iz bližnjih Ric-itnanj. V polnih močeh življenja pa ga je iztrgala njegovi družini in vsej vasi huda bolezen, proti kateri ni pomoči.
Pretekli petek pa smo se poslovili od najstarejšega vaščana Andreja žagarja, po domače Matjola. Pokojnik še je rodil 20 septembra 1875, to se pravi, da je dočakal lepo starost 88 let Polnih 38 let je bil pokojni žagar zaposlen pri tržaški občini, kjer je vestno opravljal svoje delo, kot je bil vesten povsod in prav zaradi te svoje vestnosti in marljivosti cenjen. Pridno je obdeloval tudi svojo majhno kmetijo. Pod Avstrijo je najprej služil redni vojaški rok pri mornarici, kjer je prebil štiri leta. Nato so ga ponovno vpoklicali in nekaj let je vršil službo orožnika. Pokojni Žagar je bil zelo cenjen zaradi svoje pridnosti in mirnega značaja. Bil je zaveden Slovenec ln rad je čital »Primorski dnevnik*.
Obema, Rikotu Komarju in Andreju žagarju, naj bo lahka domača kraška zemlja, svojcem pa naše iskreno sožalje.
VAŠČAN
KONTOVEL
Kontovelci smo bili zelo zadovoljni, ko je občina poskr-
bela za asfaltiranje ceste od Rumene hiše skoraj do naše vasi. zadnji kilometer cestišča pa ni bil obnovljen ampak so pred nekaj meseci samo začasno zakrpali večje luknje. V pretekli zimi pa so avtobusi z verigami ta del ceste, kakor tudi del, ki pelje skozi vas, precej razkopali. Sedaj je cesta v takem stanju, da je po njej zelo nevarno voziti zlasti z lahkimi motornimi vozili.
Ker je občina v preteklih tednih začela popravljati predvsem najbolj poškodovane ulice in ceste, bi bilo nujno, da bi se spomnila tudi na to cesto in poslala skupino svojih delavcev, da bi vsaj začasno zakrpali najbolj nevarne luknje.
DOL
Gradnja vodovoda v naši vasi naglo napreduje. Eskavator koplje jarek za vodovodno cev že v bližini Bonetov. Pozneje se bo usmeril proti Palkišču in Devetakom. Ker spustijo vodo po ceveh še preden Jih zasujejo, imajo prebivalci nekaterih zaselkov v Dolu že precej časa na razpolago pitno vodo. To Je vsekakor dobro znamenje, ki navdaja z upanjem vse prebivalce ražsežne vasi, kakor tudi Jameljce, da bodo po vsej verjetnosti že v tem letu lahko točili vodo v svojih hišah.
dolg. Dobro je sadike pred sajenjem namakati v godlji iz ilovice in kravjaka. Navadno pa sejemo peso na stalno mesto, ker nepresajena pesa bolje raste. V vsakem primeru pa jo gojimo v vrstah, na vsako drugo brazdo na razdaljo 25-30 cm. Ce pa jo že sejemo na široko, razredčimo jo, kjer je pregosta, na to razdaljo. S pridelovanjem koruze smo. na splošno močno
zaostali, ker se ne lotimo novih ukrepov. Koruze je vec starih
sort (konjski zob, debelozrna-ta trda, srednjezrnata trda, drobnozrnata trda činkvantin) in še več novih sort, in sicer ameriške križane, ali hibridne koruze. S to koruzo so dosegli v naši državi najvišji hektarski donos — nad 100 q. Seveda si ne domišljujemo, da moremo nekaj takega doseči tudi v nar ših razmerah; čudežev ni. A zadovoljili bi se tudi s kakšno polovico. To zahteva troje u-krepov: prvič globoko preorano in bogato pognojeno zemljo, drugič z našim prilikam primerno križano sorto in tretjič vsakoletno menjanje semena. Globoko oranje bi bilo najuspešnejše, če bi ga (seveda z istočasnim gnojenjem) izvršili še pred zimo, ker bi se na ta način nakopičilo več zimske vlage. Razen dobrega hlevskega gnoja so potrebna tudi umetna gnojila in skrbno negovanje. Pri Izbiri sorte je treba upoštevati vrsto zemlje (težka, sred-njetežka, lahka), barvo zrnja (bela, rumena), obliko zrnja (zobčasta, okrogla), čemu bo zrnje služilo (za prehrano ali krmo, za krmo govedu, prašičem, perutnini); drugačno je sqme za rodovitno kot za pusto zemljo, za suho kot pa za vlažno zemljo itd. Tudi ne smemo pozabiti, da seme križanih ali hibridnih sort zadrži svoje prednosti le eno leto in je smradi tega treba seme vsako leto menjati.
ali pa da kakemu avtomobilu poči guma. Ce bi se po nesreči kaj takega pripetilo na omenjenem nadvozu, bi se lahko zgodilo, da bi avtomobil zdrvel globoko na železniško progo z vsemi usodnimi posledicami, ki bi jih lahko imela taka nesreča.
, Zato bi bilo nujno, da bi pokrajinska uprava, ki upravlja to cesto, poskrbela za primerno ograjo. Ce pa to delo ni v njeni pristojnosti, je njena dolžnost, da opozori železniško u-pravo na to vprašanje, da bo omenjeni del pokrajinske ceste primerno zavarovan. Isto velja tudi za drugi, manjši nadvoz, ki gre čez progo na dolnjem koncu vojašnic v smeri proti Proseku.
Korenje je bilo nekoč važen pridelek; služilo Je za prehrano in krmo. Nato Je šlo v pozabo. Danes se vrača na svoje mesto, češ da je zelo hranljivo in zdravo. Ugaja mu uležan gnoj; na neuležanem gnoju rado podivja. Od umetnih gnojil mu najbolje ustrežemo s kalijevo soljo in s čilskim solitrom, kar potrosimo pred okopavanjem. Najbolje, da je korenje v vrstah 30-40 cm narazen in ne pregosto.
OPČINE
Železniška uprava je zgradila na Opčinah novo železniško postajo. V ta namen so bili zgrajeni nekateri novi deli železniške proge, ki povezujejo novo železniško postajo z glavnimi železniškimi progami, ki se srečujejo na novi postaji.
Zaradi tega sta bila zgrajena na pokrajinski cesti Opči-ne-Prosek dva nova cestna nadvoza v bližini vojašnic. Največji od dveh nadvozov je nadvoz v neposrednji bližini vasi, kjer se cesta precej visoko vzpne nad železniško progo. Toda ta del ceste je za vozila precej nevaren, ker do sedaj še niso postavili strariske ograje. Čeprav je cesta precej široka, obstaja vendar nevarnost, da pride do kakega trčenja vozil,
5TEVERJAN
Narava je pri nas povsem menjala barvo, še pred dvema tednoma je prevladovala bela barva cvetov, sedaj pa jo je izrinila zelena barva listja ln trave. Sadje dobro uspeva. Posebno sadovi črešenj se naglo debelijo, in če bo vsaj nekaj sonca in toplega vremena, bodo prve črešnje dozorele čez kakšnih deset dni.
no in prepevali pesmi. Seveda je bilo pijače in jedače dovolj tudi za vse gledalce.
Preden so šli fantje spat — če so tisto noč sploh šli spat — so odšli pod okna svojih deklet (ali vsaj simpatij) in položili zelene topolove veje.
Drugi dan, to je na prvega maja, so se fantje zbrali okoli 13. ure na «Jami», kjer sl jd> vsak pripel na prša kostanjev cvet. Ko so bili vsi gotovi, so se postavili v vrsto po štiri ter so z veliko topolovo vejo na čelu korakali v povorki skozi vas, preko «Gorice», v vaško dvorano. Pri tem so peli svojo staro pesem »Barčico*, ki ni utihnila niti v dvorani.
Fantje so odšli v dvorano na »fantovsko uro*. Kaj se na tej važni seji dogaja, nam ni znano, ker nismb bili prisotni. Bili smo namreč navzoči le ob začetku te seje in potem smo morali zapustiti dvorano, kajti, ko se začne »ura*, ne sme biti prisoten noben tujec. Kaj se na tej seji ali »fantovski uri* govori, je največja tajnost, ki je nihče, za noben denar, ne izda.
Fantovski župan nam je ponudil kozarec domačega belega vina .katerega ne sme zmanjkati na mizi pri «fantovski uri*. Popili srno ga in... »Cenc-
ja zdravo*; saj so žrtve, ki pla-
čajo to vino, zopet mladeniči, ki so prvič vstopili v fantovsko družbo.
Kolo življenja se vrti naprej, mladi stopajo na mesta starih in današnji mladi se tolažijo, do bodo v bodoče, ko bodo na njihovo mesto stopili mlajši fantje, pili na svoje in njihovo zdravje po znani narodni pesmi: »Pil bi ga vsak hudič, plačat pa nič.»
MARIO MAGAJNA
—
“T
SESLJAN
T-
Cim bliže smo kopalni sezoni, tem bolj živahno je pri nas. Kaže, da bo letos polno gostov. Zanimanje za letovanje je zelo veliko. Saj imamo že sedaj nekaj tujcev. Vse razpoložljive sobe javnih lokalov in privatnikov so že oddane. Ostane pa odprto vprašanje plaže. Ta se je s preureditvijo portiča skrčila za svoj najpripravnej-ši del. Kako se hodo kopalci počutili na kratkem obrežju med restavracijo in kamnolomom «Casale»? Sicer smo že nekajkrat povedali, kako krasna obala bi bila na kraju tega kamnoloma. A tega vprašanja se ni dotikati, ker ima industrija večjo besedo od turizma. To bo rodilo leto za letom težje posledice.
amiiiiiiiitiiMiiHiiMiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiHmiiitiiiiitiiiiiiniiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiH
DEVIN
Odlaganje smeti in turizem
Vprašanje vode in čistoče, o-1 časa očistili in odpeljali sme-
ziroma higiene, je povsod prvenstvenega pomena, toliko bolj pa na področjih tujskega prometa, kjer gre predvsem za gospodarski račun. Vse naprave, zasebne in javne, ki služijo temu namenu, morajo to upoštevati. To zahteva v krajih, ki so glede tujskega prometa šele v začetnem razvoju, precejšnje in-
vesticije. Tako je tudi pri nas.
Pri tem so gotove zadeve, ki
jih ne morejo reševati posamezniki, ampak mora za to skrbeti občina. Semkaj spada vprašanje odvajanja nesnage. Pri nas imamo po eni strani po vseh modernih predpisih urejene dvorce in nekaj ljudskih stanovanj, po drugi strani pa podobo starega kmečkega Devina s svojo dediščino preteklosti, ki ni v skladu z zahtevami novega Devina, ki bi se rad čimbolj in čim hitreje moderniziral v turistični kraj. Dokler ne bomo načeli vprašanja kanalizacije, ne bomo mogli govoriti o modernizaciji Devina, pa čeprav bi se ta na zunaj zdel še tako sodoben. Pri tem gre predvsem za skupino hiš ob gradu, kjer naj bi se s primerno kanalizacijo odpravilo, kar tujce tako odbija.
Pri tem moramo tudi opozoriti na vprašanje odlaganja smeti. Zemljišča okrog hiš in vasi postajajo nekakšna smetišča, kar gotovo ne more biti v okras našega lepega Devina To bi se dalo odpraviti, če bi bilo pri nekaterih nekaj več razumevanja za red in čistočo. Poleg tega pa bi bilo nujno, da bi občina poskrbela za sme-
ti daleč od naselja.
Pobude v prid živinoreje
Pokrajinsko kmetijsko nadzor-ništvo sporoča zainteresiranim kmetovalcem, da bo poleg rednih
pobud, nudilo t sredstvi, ki sta jih dala na razpolago ministr-
r
še naslednje pobuda v prid krajevne živinoreje:
Nagrade za vzdrževanje brejih junic
Da bi kmetovalci povečali in izboljšali vzrejo junic sivo-rjave pasme «o bile določene nagrade za vzdrževanje brejih junic. Te nagrade bodo dane v najvišjem znesku 20.000 lir na prošnjo rejcev, takoj ko bo ugotovljena brejost. _ .
Rejci, ki nameravajo izkoristiti to pobudo, so naprošeni, da predložijo zadevno prošnjo na živinorejski oddelek pokrajinskega kmetijskega nadzomištva.
Prispevek za nakup kuncev — domačih zajcev za vzrejo Kmetovalcem, ki želijo kupiti za vzrejo kunce odbranih pasem (Gigante di Fiandra, Fulvo di Borgogna, Bleu di Vlenna) bo dan prispevek v najvišjem znesku 50 odst. nakupne cene, dokler ne bo izčrpana v ta namen razpoložljiva vsota.
Prispevek za nakup opreme za kokošerejo in zajčerejo Zainteresirani kmetovalci, ki nameravajo nabaviti racionalno opremo potrebno v kokošereji in kunčereji (kletke), lahko predložijo prošnjo za prejem prispevka, ki bo dan v naivišjem zne-
Vsa boljunska mladina se je zbrala pod okrašenim «majem»
Začetek tajne seje »fantovske ure*
tišče, ki naj bi ga od časa do i sku 50 odst. nakupne cene.
Mladi Boljunčanl s kostanjevim cvetom
KMETJE. VRTHARJI
Za vsako vato potrebo so obrnite na domačo tvrdko
FURLANI EDVARD
TRST. Ul. Milano 18
TE LE F. 35-169
B-aiera vam nucu po ni nah vsakovrstna semet
lastnegaTrideikftŽ?Vr
katera vam nudi po najnlžjm ce-semena najbolj-v in semena
_	razne sadike, žveplo, modro galico nacio-
nalno in angleško umetna in organska gnolila ter vsakovrstno orodje in stroje vsake velikosti.
Ekskluzivni zastopnik za rržaško, Goriško in Beneško Slovenijo: svetovno znanih strojev za obdelovanje zemlje ter kosilnice «AGRIA»
PniiiirsTcT^Jn^vmlc
Vreme včeraj: najvišja temperatura 13.7, najnižja 9.7, ob 19. url 13.2: vlage 57 odst., zračni tlak 10 7.3 stanoviten, veter 12 kun se-verovahod-iik, nebo pcoblačeno, mcrje skoraj mirno, temperatura morja 14 stopinj.
Tržaški dnevnik
Danes, NEDELJA, 5. maja
Miran
Sonce vz;de oo -..-.9 in zatone ob 19.16. Dolžina dneva 14.27. Luna vzide ob 15.59 in zatone ob 3.50 Jutri, PONEDELJEK, 6. maja Janez
VČERAJ V DVORANI POROTNEGA SODIŠČA
Uradna razglasitev preferenc in direktno izvoljenih poslancev
V ponedeljek uradna proglasitev izvoljenih senatorjev v deželi
OD VČERAJ POPOLDNE DO DANES ZJUTRAJ
Točno ob 12. uri je včeraj pričet v dvorani porotnega sodišča predsednik volilne komisije za volitve v poslansko zbornico v tržaškem volilnem okrožju dr. Palermo čitati zapisnik o rezultatih dela te komisije. Pri svečanosti so bili prisotni vsi člani volilne komisije, poslanec Vidali in nekateri drugi gosti.
Dr. Palermo je najprej prečital uradne rezultate o izidu volitev za poslansko zbornico, ki smo jih objavili v našem listu v petkovi Številki, Nato je prečital še uradne rezultate o preferencah, ki so jih prejeli kandidati na različnih listah. Tudi pri preferencah obstajajo določene razlike v primerjavi s prvimi podatki, ki jih je zbrala prefektura. Vendar pa gre z% manjše razlike, ki ne vplivajo na končni rezultat.
Preferenčne glasove so prejeli: KPI — Vidali 7.151, Bernetič 4.4fi3, Burlo 1.134, Pogassi 504.
KD — Bologna 8.615, Belci 7.848, Sciolis 7.383, Postogna 1.674.
PSDI — Preti 1.903, Dulci 1.2921 Pierandrei 718, De Gioia 628.
MSI — Morelli 5.081, Gefter Wondrich 4.494, Sganzerle de Vec-chi 1.060, De Ferra 664.
PLI — Morpurgo 3.105, D’Avan-zo 1.514, Beltrame 892, Furlani 473.
PSI — Pittoni 880, Pečenko 565, Franco 425, Mislej 284.
FRN — Pittani 70, Penta 27, Cirilic 4.
SSL — Starc 250, Rebula 128, Terčon 52, Sosič 48.
PRI — Geppi 396, Volli 280, Fa-bricci 236, Coloni 186.
FN — Marchesich 403, Moselli 69. Raunich 51, Minca 21.
PDIUM — Carlesso 138, Odenigo 60, Ragusin 54, Rigatti 27.
Nato je predsednik volilne komisije proglasil na osnovi volilnih rezultatov in preferenc oddanih za kandidate list izvoljena v poslansko zbornico na listi KD Bologno in na listi KPI Vidalija ter je čestital obema poslancema, od katerih pa je bil navzoč samo Vidali.
Predsednik je tudi sporočil, da bodo v ponedeljek ob 10. uri proglasili izvolitev senatorjev naše dežele, medtem ko bodo uradno sporočili izvolitev tretjega tržaškega poslanca Belcija, ko bodo prejeli iz Rima od osrednje volilne komisije zadevno uradno sporočilo.
Odbor se zahvaljuje volivcem Trsta in okoliških občin, ki so s svojim glasom potrdili programska načela PSI.
V petek pa se je sestal tudi izvršni odbor tržaške federacije KPI, ki je proučil volilne izide in ugotovil, da Je tržaška federacija dosegla velik uspeh. Uradno poročilo podčrtuje volilno izgubo, ki so Jo imeli demokristjani in poraz fašistov, ki so izgubili v okviru dežele obe poslanski mesti.
Poročilo podčrtuje, da volilni Izidi dokazujejo nujnost in mož-
nost realnega preokreta v levo, za kar se Je borila in se bo borila KPI, kot pogoj za demokratično obnovo, gospodarski in socialni razvoj Trsta v okviru de-
Tržaška federacija KPI je sinoči na Trgu Sv. Jakoba priredila uspelo zborovanje o temi «Vo-lilna zmaga KPI», na katerem so govorili Vidali, Marija Bernetič in Šema. Govorniki so podčrtali velik pomen napredovanja glasov KPI v vsej državi in še posebej na našem področju.
so
■niiiiiiimiimt..............................................nuni....
SMRTNA PROMCTNA NEZGODA NA MlUSia CISTI
Eden mrtev in dva hudo ranjena pri trženju avta v obcestni drog
Potnica je bila zaradi hudih poškodb na mestu mrtva, ostala dva ponesrečenca pa se bosta morala zdraviti najmanj 90 dni «
Pristaniški delavci so spet prekrižali roke
Jutri začnejo stavkati tudi delavci v topilnici in brusilnici Tovarne strojev sv. Andreja
Pristaniški delavci so spet prekrižali roke. Včeraj opoldan so proglasili stavko, ki bo trajala do 8. ure jutri zjutraj. Popoldne ob 16. uri so se pristaniščniki zbrali v veliki dvorani v Ul. Madonni-na, kjer so jim sindikalni voditelji pojasnili vzroke, ki so privedli do ponovnega stavkovnega gibanja.
Včeraj zjutraj se je namreč razširila med pristaniščniki vest, da delodajalci zahtevajo naj bi delav-ci delali tudi včeraj popoldne.
Dejstvo pa je, da delovna pogodba predvideva prost sobotni popoldan. Predstavniki delodajalcev so povabili sindikalne predstavnike na razgovor, toda ti so odbili
Vodstvi PSI in KPI proučili volilne izide
Uspelo zborovanje KPI na Trgu S. Jakoba, J;\ ,
Sinoči se je sestal izvršni odbor tržaške federacije PSI, ki Je proučil volilne izide in ugotovil stalno napredovanje PSI v Trstu in v okoliških občinah, saj je PSI v primerjavi z zadnjimi političnimi volitvami narasla za 2.464 glasov ali za 1,08 odstotka, v mestu pa v primerjavi z zadnjimi občinskimi volitvami za 1.529 glasov. Odbor ugotavlja, da ta uspeh odraža rastočo podporo tržaških delavcev politiki PSI za dejansko socialno in gospodarsko obnovo.
Včeraj je bil zelo črn dan kar se tiče nesreč na tržaških ulicah. Najhujša, pri kateri je izgubila življenje 56-letna Vanda Gervim vd. Nigru iz Ul. Foscolo 16, se je zgodila pri Miljah. Z avtom Opel Kadett TS 55772 je zvečer v sme. ri proti Trstu vozil 51>letni Nereo Gervini iz Ul. Buonarroti 4. Z njim sta se peljali njegova žena Livia Detla Torre in Vanda Ger-vini. Ko je privozil do mosta nad Osipom, je šofer iz neznanih razlogov izgubil nadzorstvo nad vozilom in silovito trčil v nosilec filobusnih žic. Sunek je bil tako močan, da je bila Gervinijeva na mestu mrtva. Z avtom RK so z vso naglico prepeljal) ostala dva ponesrečenca in ju sprejeli na or. tuped&ki oddelek s prognozo okre-vanja v 90 dneh če ne bodo nastopile komplikacije. Gerviniju so zdravniki ugotovili verjetni zlom leve stegnenice, udarce in rane na čelu bradi, desni nogi, kolenih in desni roki, Detla Torrejevi pa zlom leve noge, udarce in ra-ne po desni nogi in nezavest. Avto je skoraj popolnoma uničen.
Dve uri kasneje pa so z avtom RK prepeljali v bolnišnico, kjer so ju nemudoma sprejeli na ortopedski oddelek s pridržano prognozo zaradi zloma desne stegnenice in leve noge ter udarcev na čelu 77-letno gospodinjo Mercedes Petronio iz Ul. Ariosto 2. Ko je hotela prečkati Miramareki drevored pri podjetju Parisi, jo je podrl avto Fiat 1100 TS 18002, ki ga je voziV Ul-lčtfii' Domemeo Taglia-pietra iz Ul. Cologna 41.
Prav tako se je zgodilo 72-letni gospodinja Giovanni Cotterle por. Selva, ko je hotela prečkati Trg Goldoni v smeri Ul. Mazzini. Podrl jo je 28-letni Sergio Fornasa-ro iz Ul. Soncini 43 z avtom Opel Rekord TS 21566. V bolnišnici so H nudili prvo pomoč zaradi udarcev in ran po nogah.
Žrtev prometne nezgode je bila tudi 51-letna jugoslovanska državljanka Milka Rogelj por. Fakin iz Škrbine pri Komnu št. 14. Ko se je peljala na kolesu proti Nabre-
žini, se je od zadaj zaletel vanjo i žara. Poveljnik ladje je povedal, 40-letni Pavel Peric iz Nabrežine I da se je vnel požar že pred tre-
Kamnolom št. 25, ki se je peljal ..........................
na vespi TS 30772. Fakinovo so sprejeli v bolnišnico na opazova-
nje zaradi udarcev v hrbet in ran :ia nogah in rokah. Ozdravela bo v 6 dneh.
fiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiimiiMiiiitiiimiiifiiiii
DANES IN JUTRI NA TRGU V DOLINI
Razstava domačih vin in ples «pod mlajem»
Na razstavi bo sodelovalo 12 vinogradnikov iz dolinske občine
Postala je že tradicija, da se prvo nedeljo v maju zberejo v Dolini na trgu pod «mlajem» ne samo domačini temveč tudi vaščani iz sosednih vasi in veliko število Tržačanov na nekak neuradni praznik vseh Slovencev tržaške o-kolice.
Ves teden so se fantje in dekleta iz Doline pripravljali na ta dan. Pripravili so plesišče pod mlajem kjer se bodo pari lahko vrteli — če bo vreme ugodno — kar dva dni, danes in jutri, ob zvokih na-rodnih in modernih motivov, ki jih bo igral Dolinski kvintet, danes pa bodo igrali tudi člani va-njodfoc.
Poskrbljeno ie tudi za pijačo in to ne le v priljubljenih gostilnah, temveč kot že več let zaporedoma tudi tokrat v stojnici na trgu, kjer je bila še vsako leto doslej velika gneča. Kako tudi ne, saj je prist. no domače vino bilo vedno nagrajeno zaradi svoje kakovosti.
Na letošnji 6. razstavi breških vin sodelujejo: Josip Vodopivec, Jože Svetina in Ivan Žerjal iz Doline Albin Zerjul in Josip Kocjan. Čič 'iz Prebenega, Anton Tulj iz Mačkovelj, Karmelo Maver, Josip Stržaj in Jakob Žerjal iz Boljun-ca, Andrej Hrvat iz Boršta ter O-skar Švara in Josip Kuret iz Ric-manj.
K tej razstavi — točilnici — domačih vin, je treba prišteti še tri osmice pri Ignaciji Oti na štev. 58, Angelu Vodopivcu na štev. 63 in pri Josipu Kocjančiču na štev. 104 Seveda je kozarec vina še boljši, če »je na mizi še narezek domačega pršuta, ki so ga Dolin-čani prav tako pripravili.
Z Dolinčani vred upamo, da nam bo vreme naklonjeno, _ da bi bili zadovoljni gosti in Dolinčani, ki so se na svoj praznik tako skrbno pripravili.
Gostje iz Gradca sprejeti pri županu
Včeraj se je mudilo v Trstu močno zastopstvo mesta Gradca pod vodstvom graškega župana, nekaterih občinskih svetovalcev in drugih predstavnikov avstrijskega mesta. Avstrijski gostje so prišli v Trst na obisk mednarodne cvetlične razstave. V spremstvu av-
strijskega generalnega konzula v Trstu dr. Hessenbergerja so bili sprejeti tudi pri županu dr. Fran-zilu na županstvu.
Upravni svet družbe Autovie -Venete Je imenoval za generalnega ravnatelja inž. Visintina, ki Je bil do sedaj opolnomočenl delegat družbe. Skupščina članov bo v Trstu prihodnjo soboto.
strai v Trstu major Donato Azza-rone je bil z odlokom od 3. maja letos povišan v čin podpolkovnika.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 4. maja se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa Je 7 oseb.
UMRLI SO: 30 minut stara Gabriel-1 • Scaletta, 79-letna Rosalia Intihar vd. T rine a. 49-letna Lea Cossi por. Molinari, 74-letna Teresa Clmenti por. Veita, 64-1 etn i Antonio V idath, 68-letn-i Angelo Fiilppone, 37-letnl Carle Carli.
OKLICI: Struroentist Renato Saic-chetti in gospodinja Graziola Gelllnl, dekorater Govaoni Lauvergnac in šivilja Olara Ercolln. zdravnik Paolo Loser in gospodinja Anna Maria Penta, dninar Guerrlno Zupplni In gospodinja Fedora Dellse, električar Enrico Sinico in delavka Pierlna Bembich, pleskar Bruno Toscani in gospodinja Angela Čerin, mizar Fran-cesco Biecar In.frizerka Nunzia Man-fredlnl, delavec Silvio Guštin in tkalka Matilde Colom bo, poštni agent Er-manno Fabiani in uradnica Maria Molana, mizar Mario Vattovani in delavka Llllana Salamone, uradnik Vkttorioo Fachin In uradnica Mar-»berita Trevtoan, pomorščak Cesar e Favretto in gospodinja Chlara De Lu-ca, uradnik Divio Bissaldl In gospodinja GiuHana Naceari, uradnik dr. Sengio Luži in uradnica Maria Rosa-ria Dandrl, uradnik Et/vlno Tofful tn
Požar na grški ladji v pristanišču
V tržaško pristanišče je predvčerajšnjim zvečer ob 23. uri priplula grška tovorna ladja «Argo Chiosn. Včeraj zjutraj se je ladja vsidrala ob pomolu v prosti luki, kjer se nahaja silos, da bi iztovorila tovor žita in koruze. V podpalubju št. 5 pa se je sam od sebe vnel požar. Na kraj nesreče so takoj prihiteli gisalci pod poveljstvom podpoveljnika inž. De. Lucie z dvema brizgalnama. Gasilci so se takoj lotili dela, vendar so morali izprazniti podpalubje, da se ugotovijo žarišča po-
mi dnevi, ko Je ladja plula v Sredozemlju, vendar so požar omejili z lastnimi sredstvi in nadaljevali pot do Trsta.
Nočni napad
Žrtev nočnega napada Je postal včeraj 51-letni kotlar Giordano Boz-zini iz UL Marco Polo 24. Ko se je po Ul. S. Marco vračal proti domu, sta ga brez upravičenega razloga napadla dva mladeniča, ki ju je malo prej mimogrede spoznal v neki gostilni v Ul. Caprln. Ko sta ga stepla, sta hudodelca zbežala. Ves potolčen in ranjen je Bozzini sam dospel do bolnišnice, kjer so mu nudili pomoč.
zahtevo, češ. da je vsako pogajanje brezpredmetno, ker je bila itak že z delovno pogodbo uzakonjena pravica pristaniščnikov prostega sobotnega popoldneva.
Jutri 6. t. m. bodo začeli stavkati delavci v topilnici in v brusilnici Tovarne strojev Sv. Andreja. Ta sklep so sprejeli na splošni Skupščini, ki je bila predvčerajšnjim v prostorih Delavske zbornice. Na podlagi soglasne zahteve delavcev, ki so se udeležili zborovanja, sta tajništvi FIOM-CGIL in kovinarskih delavcev Delavske zbornice-odredili naj se vsi delavci omenjenih oddelkov vzdržijo vsakega nadurnega dela ter dela ob praznikih. Poleg tega pa bodo delavci stavkali v prihodnjem tednu najmanj 16 ur. Navodila kako bo potekala stavka, bodo tajništva pravočasno sporočila prizadetim delavcem.
Medtem so sindikalne organizacije zahtevale naj deželni urad za delo skliče prizadete stranke.
Na zborovanju, ki je bilo predvčerajšnjim na sedežu Delavske zbornice, so sindikalni predstavniki obravnavali razna vprašanja, ki jih ravnateljstvo podjetja do sedaj še ni hotelo rešiti. Gre za izboljšanje delovnih prostorov, za povečanje stalnih nagrad in letnih dopustov. Govorniki so poudarili, da je stališče Intersinda in ravnateljstva CRDA popolnoma odklonilno. Zato delavcem ne preostaja drugega kot da sami odjočajo najprimernejših oblikah borbe za dosego teh pravic. Kot smo že dejali, so se delavci odločili za sedaj zi: blažjo obliko stavke.
Podprefekt dr. Pasino je izdal odlok, s katerim se nedeljsko odprtje cvetličarn, ki je bilo prvotno določeno za nedeljo 5. maja, prenese na prihodnjo nedeljo 12. maja od 8. do 13. ure.
Zaključen festival reklamnih filmov
Včeraj popoldne se je zaključilo šesto zasedanje posvečeno reklamnim televizijskim in kinematografskim filmom. Na zasedanju so o-dobrili dve resoluciji, ki predlagata tesnejše sodelovanje med podjetji ln ustanovami, ki se ukvarjajo s tovrstno reklamno dejavnostjo. Zvečer pa so podelili nagrade na festivalu reklamnih filmov, pri čemer so izbirali med okoli 200 predstavljenimi filmi oz. filmskimi skeči.
",,l,,""l,ll""‘<"»“l»*U«HU»»,'llll'IHIIIIIIHIUIMUIIIlrtlllHlllrailllllllllllllUlmill|lilHllirUIIIIIHimillllll*tllll|||li||..
VČERAJ PONOČI V UL. MONTEBELLO 2
Skozi kopalnico vdrl v stanovanfe in s kladivom napadel mater in hčer
Karabinjerji so že identificirali napadalca v osebi 23-letnega jugoslovanskega begunca Draga Komasina, ki ga pa še niso izsledili
Veliko hrupa in zaskrbljenosti je povzročila včeraj v mestu vest o divjaškem nočnem napadu podivjanega neznanca, ki je s kladivom ranil mater in hčer v njunem stanovanju v Ul. Montebel-lo 2. Nekaj po treh zjutraj, se je 38-letna trgovka Rosina Pitacco por. Preden nenadoma zbudila ob nenavadnem ropotu in ko je prižgala luč, je zagledala pred seboj nepoznanega mladeniča, Prestrašila se je in začela kričati. Tedaj pa se je moški vrgel nanjo in jo začel tolči po glavi s kladivom, ki ga je držal skritega za hrbtom. Materino vpitje na pomoč je prebudilo hčerko, 18-letno uslužbenko Roso, ki je spala v sosednji sobi. Takoj je prihitela materi na pomoč in začela kričati. Odprla je vrata stanovanja in tekla po stopnicah, z namenom, da bi zbudila sostanovalce. Napadalec se ni u-stfašil in jo je najprej zadel s kladivom nakar je stekel za njo. Prihitela je tudi mati in se zagnala za moškim. Ta pa ko je videl, da mu slaba prede in se od-lirajo vrata stanovanj, je zalučal cladivo za bežečo Roso in zbežal skozi vrata. V naglici pa je izgubil čevlje, ki so zdaj, skupaj s kladivom na razpolago preiskovalnim oblastem.
Po pripovedovanju obeh žensk, se je neznanec vtihotapil v stanovanje skozi okno kopalnice, ki gleda na dvorišče za stavbo in ki sta ga pustili odprto. Stanovanje Predenove, katere mož je šofer in ie trenutno zdoma zaradi službe, je namreč v pritličju. Zato
napadalcu ni bilo težko priti z dvorišča skozi okno kopalnice.
Oddelek sodne policije karabinjerjev pod vodstvom kapetana Fazzaglie, in karabinjerji z Roco-la, so takoj prišli na mesto napada in uvedli preiskavo, da bi čim-prej ujeli napadalca. Z avtom RK p.i so ženski prepeljali v bolnišnico, kjer so Predenovo sprejeli na prvi kirurški oddelek s pridržano prognozo zaradi ran in udarcev na glavi, desni roki in levi podlakti. Hčerki pa so nudili prvo pomoč zaradi rane na levem sencu in jo odposlali domov. Ozdravela bo v tednu dni.
Mnogo je bilo ugibanj kdo je neznani napadalec. Govorilo se je, da je neznanec še pred letom dni prenočeval pod mostom na Kati-nari. Ko pa je tam umrl neki potepuh, se je preselil v neko barako, na že prej omenjenem dvorišču. Rosa Preden ni znala nič točnega povedati, omenila je le, ria se ji dozdeva, da jč neznanca že kdaj videla.
2e včeraj popoldne pa so policijske oblasti identificirale napadalca v osebi 23-letnega jugoslovanskega begunca Draga Komasina, ki živi že leto dni v Trstu, odkar so ga izgnali iz Avstralije zaradi nemoralnih dejanj. Koma-sin je zadnje čase delal na žagi na dvorišču za stavbo št. 2 v Ul. Montebello. Zato mu ni bilo težko preplezati nekaj metrov in vdreti v stanovanje Predenovih.
Karabinjerji še iščejo divjaške-ga napadalca, ki je izginil neznano kam.
Podlegel poškodbam zaradi padca z motorjem
16-letni barist Gianlazzaro Mar-čhioli iz Ul. dellTndustria 1 se je zvečer 20. aprila vozil na motornem kolesu, ki ga je upravljal 17-letni mesar Guerrino Mosettl iz Ul. Cologna 26. Mladeniča sta se peljala od predora Montebello pro-,ti centru mesta. Na nekem ovinku pa sta skupaj z vozilom padla. Oba so sprejeli v bolnišnico, Mo-settija s prognozo okrevanja v 30 aneh, Marchiolija pa s pridržano prognozo. Zal so bile zanj vse zdravniške nege zaman. Včeraj zjutraj je mladenič podlegel
SLOVENSKA PROSVETNA
ZVEZA
bo imela svoj
REDNI OBČNI ZBOR dne 19. t.m. ob 9. url v prosvetni dvorani v Gorici — Corso Verdi 13
Včeraj-danes
NOVO UREJENI ATELJE...
<F0T0CRAflfl> EE0N
...ZA VAŠO POROKO dokumente itd.
TRST, Ul. Orianl 2 (Barriera) Tel. 93-295
uradnica M a risa Pertot. oficir trg. mornarice Franco Saoobi in gospodinja Lionella Lombardi, uradnik Firmi no Seni in gospodinja Gabriella Blsi, delavec Dario Biloslavo in prodajalka Livia Benko, uradnik Antonio Ingala in prodajalka Eleonora Nocera, trg. pomočnik Alessandro Borit ac io ln šivilja Maria Luisa Fran-cihlmii, bolničar Fatoio Trevisan in gospoduj* Livka Tassln, industrijsk izvedenec Giorgio Bortolot in uradnica Giseila Fabbro, mehanik Mario Gu-stlncich m gospodinja Maria Grazia Mattossovioh, uradnik Benko Stmo-netti ln uradnica Luciana Crlsafi, mizar Giulio Bevilactjug in frizerka’ Irene Starc, upokojenec Giovanni De-grassi ln gospodinja Maria Olga Ličen, pleskar Giuseppe Mlcolauoich In delavka Luciana Toso, delavec Gian-frarteo Alolslo ln prodajalka Marina Opara, mehanik Massimiliamo Creva-tin in prodajalka Ada Massarelli, finančnik Manlio Rombi in otročka negovalka Bernarda VVieser. mehanik Fuilvio Luciani in učiteljica Luoia Mi-dolo, geometer Francesco Brondolin in uradnica Marlsa Zavagno, trgovec Franceaco Superina ln prodajalka Da-ria Ukmar, trgovec Adriano Vigmes in uradnica Nevi a Malusa, mehanik Remo Rossi In delavka Lillana Ulle-nl, kotlar Celestino Menegon ln u-radnica Annamaria Zoch, tehnični u-radnik Enrico Presti ln gospodinja Livia Vlozzi, uradnik Silvano Grego-ri in uradnica Maria Luisa Manup-pelli, podčastnik karabinjerjev Fran-ceseo Sinopoll Iti gospodinja Oblara I e ran ko, mehanik F-doardo Stebel in
gospodinja Silvana Rojac, zidar Fe-derlco Luxa ln Šivilja Gemma Bobek, brivec Carmelo Amaraddto in gospodinja Romana Jerman, uradnik Nrcola Lockmer ln uradnica Annamaria Cauoci, geometer Giuseppe Pere-go in san itetna pomočn ica F ut vi a Venturini, agent CP Milan Gregor! in gospodinja Adele Ukmar, bančni uradnik Giorgio Sault in gospodinja Ardea Maasalin, kuhar Romano Ger-iant in uradnica Maria Beltramih!, u-pokojenec Riccardo Pavonl ln upokojenka Irma D'Agosto, bančni uradnik Emilijo Felluga In gospodinja Maria Pia Degraasi, odontotehnlk Aldo Facco in gospodinja Glarnna Canziani, geometer Dianoarlo Sfriso In gospodinja Ambretta de Zuccoll, državni uradnik Giuseppe Tamburriello in u-člteljica Maria Grazia Sason, šofer Ermenegildo Fattor In gospodinja Bruna Rupena, pomorščak Antonio Sila in gospodinja Marisa Fonda, delavec Santo Daneu In delavka Miranda Danieli, uradnik Egidi0 Paladini in gospodinja Ester Barnaba, trgovski predstavnik Riccardo VVagner in uradnica Anna Marlsa Tominz, gradbenik Sergio Orazt ln uradnica Maria Grazia Kuffersin, trgovec Renato Luče in gospodinja Maria Cristina Oppel, kemik Guido Arlch ln farmacevtk a Diana de Finetti, trgovec Simone Vesnaver in gospodinja Maria Ada Dugaro, mehanik Vittorio CoHombo in delavka Giuseppina Pie-ri, zlatar Elvlo Sorrentlno In delavka Addolorata Plgnateili, poročnik Ettore Mooteleone In gospodinja Lila Rizzl,
V Dolini imajo danes osmico
Josip Kocjančič it. 104 Angel Vodopivec št. 63 In Ignacij Ota št. 58.
Prijatelji žlahtne kapljice vljudno vabljeni.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Cipolla, Ul. Belpogglo 4; Godina Enea, Ul. Glnnastica 6; Alla Madda-lena, Ul. dellTstria 43; Pizzul-Clgno-la, Korzo Italia 14; Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26.
LEKARNE ODPRTE DANES Ali’Alaha rda, Istrska ul. 7; Barbo-Carniel, Trg Garibaldi 5; Croce Azzurra, Ul. Commerciale; De Leiten-bung, Trg S. Giovanni 5; Al Galeno, Ul. S. ClHrvo 36; Mizzan, Trg Vene-zla 2; Vielmetti, Borzni trg 12.
Sloveiuko gledališče v Trstu
Danes, 5. t.m. ob 17.30 v Prosvetnem domu na Opčinah
ARTHUR MILLER
Smrt
trgovskega potnika
V	soboto, 11. maja 1963 ob 21. uri krstna uprizoritev v nedeljo, 12. maja 1963 ob 18. uri repriza
v dvorani na stadionu »Prvi maj», Vrdelska cesta št. 7
JOSIP TAVČAR
V	HONOLULU
Igra v treh dejanjih
Osebe: Gregor, trgovec. - Jožko Lukeš, Zora, njegova žena - Mira Sardočeva, Marina, njuna hči - Miranda Caharija, Bogdan, Marinin zaročenec - Stane Starešinič, Maks, Gregorjev prijatelj, trgovec - Rado Nakrst, Marija, služkinja - Zlata Rodoško va.
Scena: Jože Cesar Kostumi: Alenka Bartl Tonski efekti: Edvard
Martinuzzi
Režija:	Adrijan Rustja
Prepovedano letom!
iiiiii::"
mladini pod 18.
Prodaja vstopnic od četrtka, 9. t.m. dalje v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni dvorane.
Gledališča
GLEDALIŠČE VERDI
V torek ob 21. uri koncert orkestra tržaške filharmonije pod vodstvom dirigenta Sergluja Celibidacheja. Pro. gram obsega skladbe Mendelssohna, Ravela in Beethovna. Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic.
AVDITORIJ
Tržaško stalno gledališče pripravlja uprizoritev drame Georgesa Shehade-ja »Vascova zgodba«. Režija Aldo Trionfo. Scene in kostumi Marcello Mascherini.
SLOVENSKI KLUB vabi na predavanje profesorja Penka o zelo zanimivem poglavju iz živalstva «2ivljenje delfinovi;, ki ga bo imel v torek, dne 7. t.m. ob 20.15 v Ulici Geppa 9.
LOTERIJA
BARI	21	11	31	54	3
CAGLIARI	46	66	44	26	88
FLORENCA	61	8	50	71	79
GENOVA	12	80	27	29	„ 57
MILAN	36	73	25	51	20
NEAPELJ	5	12	81	46	33
PALERMO	68	73	8	31	40
RiIM	58	76	4	15	22
TURIN	21	24	7	61	15
BENETKE	57	30	24	»	19
	ENALOTTO				
1X2	1X1 2X1	X 1 2			
KVOTE:	12 točk —	1.476.000			lir,
11 točk —	90.200 lir	10	točk		
12.200 lir.
Šolske prireditve
osnovna šola v Sempolajn priredi
12. t.m. ob 16. uri zaključno šolsko prireditev. Na sporedu je mladinska igr* v petih slikah Kristine Brenkove »Mačeha in pastorka«. Vljudno vabljeni.
Darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob pok. Franca Cotiča z Opčin daruje N.N. 1000 lir za Dijaško Matico.
Nazionale 14.30 «L’uomo senza passa-to». Nagrada Oscar. Prepovedano mladini.
Arcobaleno 14.30 »Le cjuattro verLti« Monica Vitti. Leslie Caron. Prepovedano mladini.
Fenice 14.30 »Una fidanzata per pa-p4» Teehnlcolor. Glenn Ford. ExcelSlor 14.00 17.45 21 45 «11 GattO-pardo« Teehnlcolor. Burt Lancaster, Claudia Cardinale.
Grattacieio u.30 »I selvaggi della prateria« Eastmancolor. VVestern. Supercinema 14.30 «Silvestro tl ma-gnifico« Barvne slikanice.
Alabarda 14.30 «LMsola in capo al mondo« Dawn Adams, Magali Noel. Prepovedano mladini, niodrammatico 14.30 »G1I sparvlen dello stretto« Teehnlcolor. Kock Hudson.
Aurora 15.00 «La donna nel mondo« Prepovedano mladini.
Crlstallo 14.30 «Uno del tre« Antho-ny Perkins, Renato Salvatorl. Prepovedano mladini.
Capitoi 14.30 »Riussla sobto inohlesta« Teohnicolor.
Garibaldi 15.00 »n glusttelere dei ma-rl» Teohnicolor. Richtrd Harrison, Roland Lupi.
Zadnji dan.
Masstmo 14.00 »La gra-nde rivolta« Teehnlcolor, Christian Martell.
Im pero 15.00 «Marcia su Roma«, Moderno 14.00 »Hatari« John Wayrie, Elsa Martinelll.
Zadnji dan.
Astorla 14.00 Dva izredna filma v technicolorju: «11 plccolo colonnel-lo« Josellto. in »Mondo perduto«. Astra 15.00 »Mondo cane« Prepovedano mladini.
Vittorio Veneto 14.30 «Due contro tiut-ti» Teehnlcolor. VValter Chiarl, Ral-mondo Vianeilo.
Abbazia 14.00 »Anime sporche« La-wrence Harwey, Capucine. Prepovedano mladini.
Marconi 14.00 «La strada a spirale« Teohnicolor. Rock Hudson, Buri Y-ves.
Ideale 14.00 «1 7 gladlatori« Techni-color. Livlo Lorenzon.
Skedenj 14.00 «Lancieri nerl« Teohn.t-color. Mel Ferrer.

POTOVALNI URAD «AURORA» PRIREDI NA PRAZNIČNA DNEVA, V SOBOTO 29. IN NEDELJO 30. JUNIJA 1963
IZLET
<P0 ZELENI ŠTAJERSKI»
PROGRAM IZLETA:
29.	VI.
ob 6. uri odhod s posebnimi avtobusi iz Trsta. Uro In pol postanka v Ljubljani, kosilo v Mariboru. Popoldne izlet na Pohorje s pohorsko vzpenjačo. Večerja in prenočišče v Mariboru.
30.	VI.
v Mariboru zajtrk, nato odhod v Ptuj. Ogled mestnega muzeja in drugih znamenitosti, nato kosilo v grajski restavraciji. Po kosilu ogled vinske kleti in pokušnja domačih vin. Na povratku kratek postanek v Celju, zvečer pa še uro in pol v Ljubljani. Prihod v Trst po 23. uri.
Za udeležence iz tržaške okolice bodo avtobusi vozili na progi Dolina - Boljunec - Boršt • Ključ ■ Bazovica ■ Padriče - Trebče - Opčine in na progi Sesljan ■ Nabrežina ■ Križ - Prosek - Opčine.
Cena izletu je 7.000 lir (na račun se plača 3.000 lir, ostanek pa je treba poravnati do 19. junija 1963). V ceno je vključen prevoz iz Trsta, cestnina, kosilo, večerja, prenočišče in zajtrk v Mariboru, ogled muzeja in kosilo v Ptuju ter pokušnja vin v ptujski kleti. Kdor nima svojega potnega lista in potuje s kolektivnim potnim listom ter vizumom doplača 650 lir.
Prijave se sprejemajo do prihodnje nedelje. V primeru oddaje vseh razpoložljivih mest se vpisovanje lahko zaključi še pred nedeljo!
Prijave za Trst in najbližjo okolico sprejema potovalni urad «Aurora» v Ul. Cicerone 4 (tel. 29-243), v okolici pa:
Za Dolino in Boljunec v gostilni pri novem občinskem poslopju, v Borštu pri Boži Zahar na št. 58, v Bazovici pri «Društvu» (vpisuje Zmaga), v Lonjerju pri Maksu Pečarju na št. 280 za Padriče m Gropado pri Borisu Grgiču (Martinovi) na št. 72 v Trebčah pri Franckotu na št. 29, na Opčinah v trgovini Škabar, za Kontovel in Prosek na Proseku pri Boženi Briščik (pri Briščku) na št. 176, v Križu vpisuje Mario Švab (pri Voci) na št. 344, v Nabrežini pa Grilančevi (gostilna).
Podrobnosti o izletu so objavljene na 4. strani današnje številke »Primorskega dnevnika«.


DOLINSKI FANTJE IN DEKLETA vabijo
na tradicionalni
ki bo v nedeljo, 5.. maja od in v ponedeljek, 6. maja od
Oba dni bo odprta RAZSTAVA NAJBOLJŠIH DOMAČIH VIN
PLES
POD MLAJEM
18, do 24. ure 20. do 24. ure
Igral bo DOLINSKI KVINTET Pojeta DARKO in DARIO
Avtobusna žve^a ž mestom do 24. ure
KINO <BELVEDERE> NA OPČINAH
predvaja danes, 5. jt.m. ob 15. uri technicolor film:
MACISTE '
ALLA COltTB ML MAN IHAN
(Maciste na dvoru velikega kana)

lil MO «!KIS» ritOSEIi
predvaja danes, 5. t.m. z začetkom ob 16. uri
«Ql)ALC0SA CHE SCOTTA*
(Nekaj, kar peče)
film VVarner Bros v technicolorju. Največja drama po romanu »Susan SIade». Igrajo: Troy Donahue, Connie Stevens
Mali oglasi
kino Skedenj
predvaja danes 5. t.m. ob 14. uri
Cinemascope barvni film:
»I LANCIERI NERI»
(Črni suličarji)
M. Ferrer in Yvonne Fome-aux. — Legendarna obramba poljske konjenice pred napadi kirgiškega plemena.
Dr. VRTOVEC JOŽE (jr.)
specialist
za ustne in zobne bolezni asistent
na zobodravniškl univerzitetni kliniki
v P A D OV I Trst, Ul. Mercadanto 1/1 vogal Ul. Carducci - Ul. Milano Telefon 68-349
PHI VAŠIH NAKUPIH ooiščte trgu. vino »MAGLlABELLA« na Kurzu Garibaldi 11 (Barriera) .lekaj korakov oo avtobusne postaje. Pri nas dobite veliko izbifo vseh vrst PLETENIN no. gavic m berila za ženske, moške ih otroke po najnižjih cenah v Trstu. Po-strežem boste v vašem jeziku. Pri nakupu dobite primerno darilo PLASTIKA ZA POKRIVANJE PODOV višina 2 metla Po 500 lir kv meier, termoplastičm podi ploščice »SMion« plastične preproge, zagotovljena namestitev brezplačni predračuni Zanl. majte se pri »ITALPLASTa Trst Trt Ospedate 6. tel. 95-919.
ZAMENJAM TRISOBNO stanovanje na Reki z enakim ali večjim v Kopru ali v bl-lžlni. Inlormacije na tel 2.3845 na Reki, ali Trst 40462.
POZORI UGODNA PRILOŽNOST! -Odstopimo veliko zalogo enolitrskil) steklenic modrega črnila »Unlversal« za nalivna peresa ~ na tisoče žepnih denarnic različnih barv in vrst — na tisoče nalivnih peres — vse v vrednosti približno 900.000 lir za 150.000 lir, ali zamenjamo z drugim blagom. Pišite na naslov: Tipografla-Cartoleria
BERNARDI, Trst, via Mazzini 44.
KIOSK — PROSTOR v veži prodam Opremljen za izdelavo zaponk, gumbov, vezenin ln popravila nogavic. Uporabi se lahko tudi za druge stroke. Telefon 30781.
UNIVERZITETNI ŠTUDENT daje lekcije dijakom industrijskih in nižjih srednjih šol. Naslov na upravi lista. 1SCEMO 14—15-letnega vajenca ali vajenko za trgovino Jestvin v centru mesta Naslov na upravi lista. STAREJŠA oseba v pokoju Išče ljubeznivo 50—60-letno gospo — z namenom poroke. — Javiti se pri vratarju, Ul. Cicerone 8, Trst.
Razna obvestila
Tržaški filatelistični klub «L. Košir« bo Imel danes 5. maja od 1®-do 12. ure redni sestanek. Dospel* so zadnje novitete in novi katalog za leto 1963.
ZAHVALA
Toplo se zahvaljujemo vsem, K* so spremili k večnemu počitku dr»-gega pokojnika
Andreja Žagarja
Posebna zahvala č. g. župniW*> pevskemu zboru, darovaicem cvetj*-ter vsem, ki so nam pomagali ob težki priliki.
Družina 2AGAR (Matjol)
Bazovica, 5.5.1963
ZAHVALA
1. maja smo spremili k zadnjem® počitku našo drago
Emilijo Dariš
Prisrčna zahvala vsem, ki so S* udeležili pogreba, darovalcem cvetja, č. g. župniku ter vsem, ki s® na kateri koli način počastili nje® spomin.
Žalujoči: BRAT, SESTRE in ostali sorodniki Nasirc, Klanec, Vrhpolje, Gročan*1 Trst, 5.5 1963
ZAHVALA.
Ob nenadni izgubi dragega očeta in tasta
IVANA PERICA
se prisrčno zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem. Ki so ga spremili na zadnji poti in na kateri koli način počastili njegov spomin.
Poosbiui zahvala darovalcem vencev in cvetja.
žalujoči: sin VITTORIO z ženo Dino Modjsvas. 5.5.1988
OPRAVIČENA ZASKRBLJENOST MED DELAVSTVOM IN NAMEŠČENCI
Rafineriji «Esso Standardb pri S. Soboti grozi skoraj popolna likvidacija
Ukiniti nameravajo predelovanje surove nafte s Srednjega vzhoda, morda pa tudi rafiniranje «be!ih» izdelkov
Najstarejši tržaški čistilnici mineralnega olja *Esso Standard*’ pri Soboti grozi skoraj dokončno uničenje. Na pogajanjih, ki so "Jlla, 11. in 12. aprila letos v Genovi me(j predstavniki delavcev ifžaške čistilnice in opolnomočenci delegati podjetja, je postalo jasno, da «Esso Standard italiana* ne namerava investirati niti be-, a za modernizacijo in razširi-ev obratov. Predstavniki podjetja 0 nasprotno odkrito povedali, da nameravajo ukiniti predelovanje •Urove nafte, ki prihaja s Sred njega vzhoda. Ta ukrep bi po-nrenll ponovno skrčenje števila uelovnih moči v čistilnici, ki jih j* ie danes komaj 161. Ce se d« je to podjetje štelo • 1936 okrog 500 delavcev in nameščencev, potem je na dlani, da ® /'jeaka sprememba v zgornjem j *?‘U pomenila dejansko likvi-#amio podjetja.
Tržaška čiatilnica, ki danes pri-pda italijanski «Esso Standard*, j* začela delovati že leta 1891 ter j* zato najstarejša v Italiji. Na f.°n agi dragocenih izkušenj, ki j1 Rh je podjetje pridobilo v več ?*a*tletjth vztrajnega dela, je italijanska vlada Izdala 1. 1924 prvi ;akon o petrolejski proizvodnji.
začela
uiuhjs oianuHru Oil iz .*w Jerseya, ki je medtem
?* podlagi tega zakona je delovati družba Standard
J	JV.	J/U-
JI*** lastnica podjetja ter ga leta S36 vključila v družbo «Esso “tandard italiana*. V tistih letih , Proizvodnja naglo napredovala, ako da je tržaška čistilnica po-*tala eden izmed glavnih virov “aftnih proizvodov za italijanski
Pogled na naprave rafinerije «Esso Standard« pri S. Soboti
trg. Druga svetovna vojna Je povzročila čistilnici hudo škodo. Njena obnova se je končala 1. 1948 s pomočjo Italijanskega odbora za petrolej (CIP).
Lastniki velikega koncerna pa niso po drugi svetovni vojni nikoli nameravali modernizirati naprav čistilnice in vpeljati nove metode tehnološkega procesa pridobivanja raznih naftnih proizvo-skega olja in da je razpolagala tudi s tovarrio za pridobivanje maziv in z oddelkom za izdelavo dov. Pripomniti je treba namreč, da je čistilnica pri Sv. Soboti pridobivala nekoč vse vrste rudnin-
Kfrivna
mmmskn
predvaja danes 5. t.m. z začetkom ob 15. uri Eastman-color film Reneja elementa:

(Pod vročim soncem)
Igrajo: Alain Delon, Marie Laforet, Maurice Ronet
Mladini pod 16. letom vstop prepovedan
•- t.m. ob 18. url ponovitev filma IN PIENO SOLE (Pod vročim
soncem)
KINO PROSEK.KONTOVEL
predvaja danes 5. t.m. Technirama film:
z začetkom ob 16. uri Technlcolor
I DUE NEMICI
(Sovražnika)
Igrajo: David Niven, Alberto Sordi, David Opatoshu in deo Nazzari
Arne-
zimskih insekticidov.
Kot smo Že povedali, pa so zadnja pogajanja pokazala, da vodstvo «Esso Standard italiana* sklenilo, da brezpogojno skrči vso proizvodnjo na minimum in da dejansko spremeni tržaško podjetje v obmorsko skladišče, ki se bo ukvarjalo v glavnem s preprodajo petrolejskih proizvodov, ki bodo prihajali v Trst iz drugih proizvodnih središč. Baje namerava obdržati samo nekaj industrijskih dejavnosti, in sicer samo zato, da bi formalno ohranilo svoj indu strijski značaj in ne bi bilo prisiljeno delovati kot trgovska tvrdka.
Zakaj pa lastniki težijo k praktično popolni likvidaciji tega starega in izkušenega, podjetja? Razlog- tiči baje v dejstvu, da smatrajo tržaško področje za preveč ekscentrično ter se bojijo investirati tu večje kapitale. To jih je menda napotilo že v preteklosti, da so odbili ugodne kredite, ki jim jih je ponujala bivša ZVU. Čeprav pa se niso nikoli zanimali, da bi pri Sv. Soboti zgradili res sodobno podjetje, je vendar proizvodnja v tej čistilnici stalno rasla. Medtem ko je 1. 1948 delalo v čistilnici 361 delavcev, ki so letno proizvajali 115.000 ton, je proizvodnja dosegla 1. 1961 kar 350.r00 ton, čeprav se je medtem število delavcev znižalo na 161 enot. To pomeni, da je podjetje postalo konkurenčno ter da so se njegovim proizvodom na široko odpirala vrata na domačem in na tujem trgu.
L. 1960 je vodstvo Italijanske
•	Esso Standard* zaprosilo ministrstvo za industrijo, da odobri izgradnjo nove čistilnice v Paviji. Takrat je minister Colombo jasno poudaril, da bi nova čistilnica ne smela na noben način škoditi dejavnosti čistilnice v Trstu. V tej zvezi je ministrstvo izdalo tudi posebno obvestilo in ’ zagotovilo, da nova čUtilnin-so« bo prizadejala tržaških koristi.
Temu pa ni bilo tako. Vodstvo
♦	Esso Standard* je trmasto vztrajalo pri svojih načrtih in danes smo tako rekoč na pragu končne likvidacije podjetja, ki bo prinesla s seboj brezposelnost za številne delavce ali pa njih premestitev v druga proizvodna središča. Z druge strani pa je treba še poudariti, da gre za ponoven primer likvidacije stare pomembne industrijske dejavnosti v Tr-
'''""'Mr////////''™

7///////, z/s/A
Radio Trst A
8.00:	Koledar;	9.00:	Kmetijska
"“daja; 9.30: Slovenske zborovske aladbe; 11.15: Oddaja za najmlaj-JV »Dvanajst resnic«, pravljica; ‘2.00: Slovenska nabožna pesem; ‘430:	Glasba po željah; 13.00:
*do, kdaj, zakaj.... Odmevi tedna naši deželi; 13,30: Nadaljevanje »Jasbe po željah; 14.45: Vokalni rv»et Kos-pert°t ob spremljavi tipičnega tria, ki ga vodi Oskar , Jutler; 15.10: Portret v minia-rjjf*: Tony Renis; 15.30: Popoldan-“Ki koncert. Vodi Giorgio Cambis-J.a- Sodeluje pianistka Bianca Pel-"s- Igra orkester tržaške filhar-iEdnije; 16.45:	Ciganski motivi;
'•00: Klnoklub, filmski svet v be-“čdi m glasbi; 17.30: Plesna čajari-*> 18.30:	Poklici In razvedrila:
'•*) »Sah« — pripravil Modest ,®ocln; 18.45: Italijanski akvarel; »■30: Melodije Iz revij In glasbe-dh komedij; 20.00: Šport; 20.30: "Olisti z orkestri; 21.00: Iz Slovenke folklore:	«Pratika», pripravil
.'ko Kuret; 21.30: Sodobna sim-“nifna glasba — Ralph Vaughan /'Tlliams: Fantazija na temo iho-r^sa Talllsa za dvojni godalni or-ester — Serenade to mušic; 22.00: li^delja v športu; 22.10:	Plesna
‘jssha; 23.00: Pollfonska vokalna
*>*sba.
9.30:	Kmetijska oddaja; 12.00:
Jošte; 12.15: Danes na Športnih •rl5£ih; 14.00: El campanon.
Koper
6.00: Prenos KL; 7.15: Jutranja £a*ba; 8.00: Prenos RL; 8.40: Do-nate viže; 9.00: Reportaža; 9.15: *■ *bavnl zvoki; 9.43: Moški zbor «. peči; 10.00: Prenos RL; 10.30: J?arne arije; 11,00: »Socialistična -»Publika Slovenija«; 11.15: Poje , ada Kneževlč; 11,30; Parada or-"*Strov; 12.10 In 12.50: Glasba po vah; 12.37: Zunanjepolitični pre-Jd*d; 13,30: Sosedni kraji in ljud-
14.00: Glasba po željah; 15.15: r^hjače pesmi; 16.00: Prenos RL; jT-dO: Športna nedelja; 19.10: Glas-2*na medigra; 19,30: Prenos RL;
•15; Plesna glasba; 23.00: Pre-r,9s rl.
Nacionalni program
Vreme na Ital. morjih; 8.20: .!**• pesmi in plesi; 8.30: KmetiJ-i,a oddaja; 9.10: Nabožna glasba; ‘.00: za sam orkester; 11,25: Roji telJski krožek; 13.25; Pesmi za . *rop0; 14.00: Instrumentalna glasni« 14.30: Operna glasba; 13.15: V, 'drljo skupaj; 16.45: Orkester Ed-
NEDELJA, S. MAJA 1963
die Barclay; 17.00:	Drugi polčas
nogometne rekrne; 18.00: Simfonični koncert; 19.15:	Športni dnevnik; 20.25:	W. W. Collins:	«La
pietra della Luna«; 21.00: Radijska križanka; 22.00; Luči in sence; 22.15: Pianist Tito Aprea.
II.	program
7.45: Jutranja glasba; 9.00: Oddaja za ženske; 10.00; Glasbeni leteči krožnik; 10.35:	Pomlad je...;
11,35: Pevci; 13.40: Revijski program; 14.30: Teden aktualnosti v svetu; 15,45; Glasbena prizma; 16.15:	Oddaja za avtomobiliste;
17,00: Glasba in šport; 18.35: Vaši izbranci; 19.50: Srečanje med notami; 20.35:	Sama glasba; 21.00:
Športna nedelja; 21,35:	Evropa
poje.
III.	program
17.05:	Na	programu Schuetz,
Schein in Gabrlelli; 17,20: V. Bran-catl: «Questo matrlmonio si deve fare«; 19.00: D. Lesur: Serenada za godalni orkester; 19.15; Italijansko slovstvo; 19.30: Vsakovečcr-nl koncert; 20,30:	Revija revij;
20.40:	Igro Stravinski; 21.20: Pl-
nelli-Gedinl: «Le baccantl«.
Slovenija
6.00: Dobro Jutro; 6.30: Napotki za turiste; 7.40: Pogovor s poslušalci; 8.00: Mladinska igra; 8.30: Pripravljamo se na mladinsko pevsko revijo; 8.50: Prek igra na lutnjo;
Hitra popravila in prodaja TV aparatov pralnih ulrojev elektrogospodin jakih predmetov
HadLo TR EVI SAN
Trst, Via S. Nicolo 21, tel. 24-018 | Popravila: Via Delle Milizie 3, telefon štev. 76-278
^oprai
9.05: Za nedeljsko razvedrilo; 10.00: Se pomnite, tovariši; 10.30: Matineja zabavne glasbe; 11.30: Nedeljska reportaža; 11.50: Vesela godala; 12.05; Naši poslušalci čestitajo; 13.15: Obvestila; 13,30: Na našo vas; 14.00: Koncert; 14.15: Naši poslušalci čestitajo; 13.15: Trikrat-pet; 15.30: Arije lz Puccinijevih oper; 16,00:	Humoreska tedna;
16.20: Ogrlica s popevkami; 17.05: Zabavna glasba; 17.15: Radijska I-
gra; 17.56: F. Lhotka: Jugoslovanski caprlccio; 18.15: Zabavni orkester; 18.30: Športna nedelja; 19.00: Obvestila; 19.05: Glasbene razglednice; 20.00: Izberite melodijo; 21.00: Mladi glasbeni umetnik; 21.55: Orkestralni intermezzo; 22.15: Skupni program JRT; 23,05: Zaplešite z nami.
Ital. televizija
10.15; Kmetijska oddaja; 11.50; Nabožna oddaja; 15,00: Neposreden prenos športnega dogodka; 17.30: Program za najmlajše; 18.30: Praznik ob zaroki; 19.00: Dnevnik; 19.15: Registriran športni dogodek; 20.15: Šport; 20.30: Dnevnik; 21.05: D. de Tervagne: »Kot tat v noči«; 22.25: Verdi v SanfAgatl; 23.25: Športna nedelja In dnevnik.
DRUGI KANAL
18.00:	Caterina Valente:	19.10;
Zlata leta v Hollywoodu; 20,00: «Rotocalchl in poltrona«; 21,05: TV dnevnik; 21.15; «Pepplno Girella«; 22.15: Šport.
Ponedeljek, C. maja 1HI.
8.30, 12.40 In 13.00: Sola; 17.30: Program za najmlajše; 18.30: Nikoli ni prepozno; 19.00: Dnevnik; 19.15:	Glasbeni karnet; 20.00:
Šport; 20.30: Dnevnik; 21.05: TV dnevnik; 22.05: »La comlca finale«; 22.35: Simfonični koncert.
DRUGI KANAL
21.05: TV dnevnik; 21.15: Ostrovski: »Tudi najbolj prebrisani nasedejo«; 23.33: Šport.
Jug. televizija
10.00:	Kmetijska oddaja; 10,30:
Matineja RTV Ljubljana; 15.45: Nogometna tekma: Zahodna Nemčija :BrazlliJa; 18.00; Poročila; 18.05; «Zvezde» — bolgarski igrani film; 19.30: Propagandna oddaja; 20,00: TV dnevnik; 20.43: Avto cesta 1963	—	filmska reportaža;
21.00: Triperesna deteljica — zabavno glasbena oddaja; 22.00: Glasba 20. stoletja — Neoklaslcizem; 22.30: Poročila,
Ponedeljek, 6. maja 1(63.
17,00: TV v šoli: Razbijanje atoma; 18 30: Poročila; 18.35: Zgodba Iz serije Super avto; 19.00; Dokumentarni film; 19.15: Volilni sistem in organizacija oblasti; 19 30: TV obzornik; 20.00: TV dnevnik: 20.30:	Tedenski športni pregled:
20.45: Lepa beseda: Ameriška poezija; 21.15: Igrani film; 22.45: Poročila In šahovski komentar.
stu v skladu z načrti
in napori da
raznih kapitalističnih krogov, se vzame našemu mestu tista gospodarska osnova, ki je bila v preteklosti vsaj deloma podlaga za njegove uspehe in relativno blagostanje.
Na seji krajevnega vodstva podjetja, ki je bila 29. aprila letos, ni prišlo do bistvenih sprememb teh načrtov. Poleg sklepa, da se ustavi predelovanje surove nafte s Srednjega vzhoda, obstaja še nevarnost likvidacije sddobnega oddelka *Powerformer* in čistilnice tako imenovanih »belih* izdelkov (bencin, kerozen itd.).
UGOTOVITVE NA SESTANKU V NOVI GORICI IN GORICI
Avtomobilska cesta med Jugoslavijo in Italijo bi povečala trgovski in turistični promet
Strokovnjaki so si ogledali kraj na meji, kjer naj bi bilo stičišče jugoslovanskega in italijanskega dela avtomobilske ceste
Na pobudo Zbornice za gospodarstvo iz Ljubljane so se v petek 3. maja sestali v Novi Gorici zastopniki trgovinskih zbornic iz Gorice in Vidma, in sicer za Gorico izredni komisar dr. Palisi ter predsednik videmske zbornice dr. di Maniago; spremljali so ju predstavniki goriške občine in pokrajinske uprave.
Slovensko delegacijo je vodil dr. Rutar, sestavljali pa so jo strokovnjaki za urbanistiko in cestne gradnje, predstavniki zbornice za trgovino iz Ljubljane in koprskega okraja ter predsednik občine Nova Gorica Gabrijelčič. Namen sestanka, k} je potekal v vzdušju prisrčnosti in medsebojnega razumevanja, je bilo proučevanje idejnega^ načrta za gradnjo avtomobilske ceste Ljubljana-No-va Gorica na jugoslovanski strani in Palmanova - Villesse - Gorica na italijanski strani. Se prav posebno sta obe delegaciji skušali poiskati stičišče jugoslovanske in italijanske avtomobilske ceste na državni meji.
Po pozdravnem govoru dr. Bur-
gerja, zastopnika Zbornice za gospodarstvo iz Ljubljane, dr. Pa-lisija, predsednika Gabrijelčiča in dr. Rutarja so si strokovnjaki iz obeh držav izmenjali poglede o možnih variantah trase med Gorico in Novo Gorico.
Po ogledu področja, kjer naj bi prečkala mejo avtomobilska cesta, so sklenili podrobneje proučiti vprašanje, da bi imeli strokovnjaki na razpolago čimveč materiala za prihodnji sestanek.
Obe delegaciji sta ob zaključku svojega dela izrazili željo, naj se pobuda o povezavi italijanskega in jugoslovanskega omrežja skozi Gorico in Novo Gorico čimprej uresniči, ker bo na takšen način dosežen večji trgovski in turistični promet med obema državama.
Novi bencinski boni
Trgovinska zbornica iz Gorice sporoča, da bodo 31. maja zapadli naslednji bencinski boni: 5-litrski boni oranžne barve in 10-litrski
.........................................................iMiiiiiiimtniiiiiiiimiiiiiiiiiiinnmHmniHiiiniimmmiiiiiiiiimftnttiir
ZADNJE PRIPRAVE ZA SPREJEM ITALIJANSKIH KOLESARJEV 5. JUNIJA V GORICI
Organizatorji so proučili možnost za prenos etape po jugoslovanski in evropski TV mreži
Naslednji dan, dne 6. junija, bodo kolesarji v lagodni vožnji prevozili oba korza in startaii pred igriščem na Rojcah
Goriška etapa kolesarske dirke po Italiji se bo v sredo 5. junija zaključila s ciljem na Gradu. Takšen je v kratkih besedah sklep, ki so ga -sprejeli na včerajšnjem sestanku predstavnikov mestnega izvršnega odbora, ki skrbi za organizacijo etape kakor tudi gospodov Cerinija in .Mlchelottija, delegata organizacijskega odbora krožne dirke. Udeleženci sestan-ka so si podrobno ogledali kraj, kjer se bo zaključila etapa. Skl&!
ViU , so, da kodo tekmovalci, ki bodo odpeljali iz Benetk, prišli v Gorico po naslednji poti: San Dona’ del Piave, Cervinjan, ‘Tržil Trst., Opčine, Sesljan, Tržič, Gradiška. Od tu bodo nadaljevali pot po Majnici ter privozili na Grad po naslednjih goriških cestah: Ulica Aquileia, Korzo Italia, Verdijev korzo, Ul. Crispi, Ul. Marconi, Drevored D’Annunzio, Grad, kjer bo cilj etape na Trgu Se-ghizzi. Na obsežnem prostoru na Gradu bodo namestili tribune ter televizijske naprave. V dvorani ♦ Lanterne d’oro» bo tiskovni urad in tajništvo organizacijskega odbora, dopisniki »Gazzette delto Šport* pa bodo imeli v tem poslopju na razpolago posebno sobo. Občinstvo bo lahko prišlo na Grad po Ulici Marconi. Dohod bo zaprt pol ure pred prihodom tekmovalcev. Organizatorji godijo, da bo na Gradu prostora za okoli 2000 osebi
Uradni avtomobili bodo vozili
i tej etapi tako, da ne bodo ovirali kolesarjev. Velika večina avtomobilov, ki bodo spremljali tekmovalce, bo takoj odpeljala z Grada, za ostale pa bodo poiskali prostor na grajskem dvorišču.
Naslednji dan, 6. junija bodo girini* odpeljali s Travnika. V lagodni vožnji bodo prevozili oba korza, pred stadionom na Rojcah pa bo uradni start.
Na včerajšnjem sestanku so proučili možnost, da bi goriško etapo italijanske krožne dirke prenašala Evrovizija ob povezavi z jugoslo-
Okrožnica o namestitvi nestalnih učnih moči
Šolski tiadzornik je razposlal vsem didaktičnim ravnateljem in ravnateljem srednjih šol roinistr-'J? ,sko fl|k#oin4oo, -ki., se . nanaša pa č, ffrnenovanje nestalnih učnih moči na srednjih, k1fls.iinih> znanstvenih* šolah in učiteljiščih za Šolsko leto 1963-64. Ministrska uredba je objavljena kot dodatek k uradnemu biltenu št. 14 od 4. aprila 1963 in jo vsi tisti, ki se jih tiče in jih zanima, lahko dobijo na šolskem skrbništvu ali pa pri ravnateljstvih srednjih šol.
zvezi organizatorji pričakujejo, da | nega Luciana Smela iz Ul. Mat-bo dosežen sporazum med posameznimi televizijskimi podjetji.
Sodijo, da bodo za to priliko izdali v Gorici posebno brošuro, posvečeno italijanski krožni dirki.
tioli 9 v Gorici. Ugotovili so mu rano na nosu. Zadobil jo je pri padcu na železniškem tiru, ob katerega se je spotaknil, ko je nadzoroval vagon. V bolnišnici so mu nudili prvo pomoč in ga poslali domov s prognozo okrevanja v 15 dneh.
Seja glavnega odbora PUT
v dvorani Gorici se-
Včeraj zvečer se je pokrajinskega sveta v stal upravni svet pokrajinske u-stanove za turizem. Sklenili so ti. skati sto tisoč izvodov barvnega prospekta, na katerem bo načrt goriške pokrajine, ki ga bo izdelal profesor Beran, Nadalje bodo tiskali pokrajinski koledar glav-nih umetniških, športnih, zabavnih in turističnih manifestacij v letu 1963 Upravni svet je odobril otvoritev kampinga v kraju »Pan-zano-iado« ter skleni} podariti znesek v korist košarkarske zveze UGT. Ob koncu so proučili vprašanja, ki so se pojavila v zvezi s prihodom kolesarjev, udeležencev dirke po Italiji.
Padec na železniškem tiru
V petek zvečer, nekaj pred polnočjo, so sprejeli v civilno bol-
Osmica v Podgori
Goriški vinogradniki imajo v svojih kleteh še vedno precej dobrega vina. Med temi ip, tudi Hider Sirk, ki ima svoja', kmetijo v Ul. Mont« Calvgrio 30 v Podgori. Te dni je odprl osmico, v kateri toči dober tokaj po zelo ugodnih cenah, ki ga je pridelal v svojem vinogradu, Sirk se priporoča vsem ljubiteljem dobrega kozarca vina, naj ga Obiščejo, ker ne bodo razočarani.
boni zlatorumene barve. V zameno so dali v promet naslednje vrste: 5-litrske bone olivnozelene barve in 10-litrske bone sive barve. Nadalje zbornica sporoča, da bodo 1. junija zapadli vsi boni in da jih ne bo mogoče obnoviti.
Dež prinesel ohladitev vremena
Hladne zračne gmote, ki so pritisnile V Evropo z Groenlandije, so tudi pri nas povzročile izredno ohladitev. Včeraj zjutraj so< na goriSkepn' letališč^ zabeležili - komaj 8 stopinj nad ničlo, čez dan P« je temperatura segla največ do 13 stopinj. Obuditev je nastopila po izrednih padavinah, ki so bile v krajih nad 1500 metrov snežnega značaja, V Gorici je v noči od petka na soboto padlo skoraj 41 mm dežja, kar je izredno veliko za tako kratko dobo. Dež pa ni padal povsod. V Standrežu ga je bilo na primer dovolj. Prišel je po nekaj tednih suhega vremena, ki Je zelenjadarjem že pričelo povzročati skrbi. Marsikateri je že privil plastično cev na vodovodno pipo in zalil vrt. Dež pa ni kori-stil samo zelenjavi; tudi za žito in krmo je bil neobhodno potreben.
Dar Štandrežcev bolnemu prijatelju
Riko 2nidarčič, Atilio Nanut in Roman Pahor iz Standreža so žbrali za prijatelja Franka Cin-gerlija, ki se zdravi v sanatoriju Sondrio, 36.300 lir. Denar so v glavnem prispevali Standrežci, med katerimi naj omenimo tudi društvo neposrednih obdelovalcev, ki je prispevalo 10.000 lir, kakor tudi nekega prebivalca iz Sovodenj, ki se je odzval pozivu za nabiralno akcijo. Zbiralci še po našem časopisu iskreno zahvaljujejo vsem darovalcem.
precej asfaltiranih. Ustanova za gorsko gospodarstvo je doslej potrošila za te kraje 114 milijonov Ur. Z njimi je asfaltirala ali pa uredila, da so dovolj široke za motorna vozila, 11 cest. V načrtu Da je ureditev nadaljnjih 14 cest, za katere nameravajo potrošiti neprimerno večjo vsoto denarja kot doslej.
Nadalje naj omenimo, da je občina Speter Slovenov sklenila potrošiti 7CO.OOO lir za okrepitev javne razsvetljave v Ažli, Klinjah, Petjah in pri Sv. Kvirinu.
SLOVENSKA PROSVETNA
ZVEZA
bo imela svoj
REDNI OBČNI ZBOR dne 19. t.m. ob 9. uri v prosvetni dvorani v Gorici — Corso Verdi 13
9lllltllHI9l|ltllltl|||||||||||tlllll||t||lt|||||||t«9S9VMtllltf
■TOBB—I
Javna dela «« v Beneški Sloveniji
V zadnjih letih so v Beneški Sloveniji zelo pospešili gradnjo cestnih zvez. Medtem ko so bile še pred nekaj leti po vseh beneških vaseh vse ceste v makadamskem stanju, jih je sedaj že kar
OBMEJNI PROMET NA GORIŠKEM SEKTORJU V APRILU
Z raznovrstnimi prepustnicami 105.840 prehodov v obe smeri
Na mednarodnem prehodu Rdeča hiša so zabeležili vsak dan okoli 400 prehodov lastnikov potnih listov
V mesecu aprilu je prešlo med-1 lijanskih in 63.014 jugoslovanskih narodne prehode prve in druge | državljanov, s posebnimi propust-
•prehodov italijanskih
kategorije na goriškem mejnem sektorju z dvolastniškimi dovoljenji in propustnicaml, izdanimi na podlagi videmskega sporazuma iz 1955. leta, skupno 105.840 italijanskih in jugoslovanskih državljanov, bivajočih na obeh obmejnih področjih.
Z dvolastniškimi dovoljenji je prešlo mejo 1.971 Italijanskih in 7*357 jugoslovanskih državljanov. S propustnicami pa so zabeležili naslednji promet:	z navadnimi
propustnicami 30.110 prehodov ita-
Všnsko radiotelevizijo! S tem v nišnlco v til; V. Veneto 48-let-iiniiiiiniiniiiiiiinniiiiiiiiimniniiiiinmimiiiiiiiiniimmiim»m,.imni....u..^iM..M,..M....^.««m.......-i'miiiiaiianiii--iiiniiiiiinMiimnnm
PO DRUŽINSKI TRA01DUI V RONKAH
Izven nevarnosti žena ki jo je mož napadel
iz
Ronk s sekiro
Bosearol, ki je bil umske bolan, je po napadu na ženo skoči/ strehe na dvorišče In se ubil
Anna Malaroda, 53-letna žena Fer-ruccia Boscarola, ki je postala V petek zvečer žrtev poblaznelega moža, je včerajšnji dan razmeroma mirno preživela v tržiškl bolnišnici. Zaradi uspele operacije, izvršene v petek ponoči na glavi in na rokah, ni bil potreben noben drug poseg, niti transfuzija khri. Nesrečna ženska se počuti razmeroma dobro in Je vsekakor izven življenjske nevarnosti. Truplo Boscarola, njenega moža, ki je napravil samomor, pa je v mrtvašnici ronskega pokopališča na razpolago sodnim oblastem.
V Tržiču in bližnji okolici je bil dogodek, ki se je pripetil v petek zvečer v Ronkah, predmet splošnega obžalovanja. Družina je bila namreč zelo znana; Bosearol je delal v CRDA v Tržiču, njegova žena pa v neki goriški tovarni.
2e pred časom je mož kazal znake duševne krize. Zato mu je zdravnik svetoval, naj gre v ponedeljek na pregled, Predpisal mu je počitek in odstrpr>u«v z d»iov
nega mesta. Zena mu je bila vseskozi blizu. Tudi ona je za nekaj dni pustila delo, da bi mu stregla in bila v uteho.
V petek zvečer Ju je na poti k nekemu kmetu po mleko obiskala Boscarolova sestra. Okoli 20. ure je zakonca pustila pri večerji in se vrnila čez kakšnih dvajset minut. Ko je prišla na dvorišče je skoraj trčila ob brata, ki je negibno ležal na pločniku pred hišo. Premaknila ga Je, in ker ni kazal znakov življenja Je stekla v stanovanje pogledat kaj se Je zgodilo. Našla Je Anno Malarodo, ki je ležala na tleh z globoko rano na glavi in rokah. «SaJ ni nič hudega, saj ni nič hudega«, je rekla in dodala: »Sedaj Je že vse prepozno«. Nezavestno so Jo odpeljali v bolnišnico.	,
Kaj se Je zgodilo v tistih dvajsetih minutah, ko je bila Boscarolova odsotna? Slišijo se govorice, da si je po večerji Bosearol prižgal cigareto, ko ga je žena po-
. karala, naj preneha s kajenjem ker mu škoduje. Vse kaže, da je ženino prigovarjanje podrlo še tisto malo ravnovesja, ki Js bilo v bolnem, da je reagiral na najbolj mogoč zverinski način. Odšel je v delavnico po ostro sekiro in se spravil nad ženo. Večkrat je zamahnil po njej. Zena se Je branila z rokami; eden izmed udarcev Ji Je skoraj docela odsekal dva prsta na levi roki, drugi Ji Je preklal lobanjo, tretji pa povzročil rano na desni roki.
Ko je mož mislil, da je ženo ubil, je odšel po lestvi na streho, kjer je odložil sekiro in se pognal v globino z višine kakšnih petih metrov. Z glavo Je udaril ob pločnik in se ubil pri priči zlomil sl Je tudi levo nogo.
Sprva so sklepali, da Je skočil z balkona, šele najdba sekire na strehi je omogočila točno ugotovitev kraja, od koder je Bosearol strmoglavo skočil v globino, da bi si sam sodil za napad s katerim Je skušal umoriti svojo ženo.
nicami
in 118 prehodov . jugoslovanskih državljanov, z izrednimi propustnicami ?8 prehodov Italijanskih in 18 prehodov jugoslovanskih državljanov, s tranzitnimi propustnicami je prečkalo italijansko mejo 2.422 jugoslovanskih državljanov, bivajočih v jugoslovanskem delu Brd, od skupnega števila 105.840 prehodov, so jih italijanski državljani opravili 32.917, jugoslovanski pa 72.923.
Obmejna policija je v mesecu aprilu zabeležila na mednarodnem prehodu prve kategorije v Rožni dolini naslednji promet s potnimi listi: izstopilo je 4.232, vstopilo pa 4.130 italijanskih državljanov;. v istem mesecu Je izstopilo 1.863, vstopilo pa 2.052 tujcev. Skupno je s potnimi listi prešlo mejo v Rožni dolini 12.077 oseb.
Izlet SPD 29. junija v Istro
Slovensko planinsko društvo organizira enodnevni društveni izlet z avtobusom in kolektivnim potnim listom v soboto 29. junija v Istro, in sicer preko obmejnega bloka Škofij« pri Trstu, skozi Buje, Pulj, Labin, Moščenic in Opatijo. Povratek preko obmej'nega bloka Pesek pri Trstu.
Vpisovanje na sedežu SJ»Z, IJ1. A »coli 1-1. do 20. maj*. Cena za vožnjo in skupni potni list je 2500 lir. Pri vpisu mora vsakdo prihestl s seboj tudi veljavno o-sebno izkaznico. Podrobnejše m-fermacije pri vpisu.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Od 28. aprila do 4. maja se je v goriški občini rodilo 14 otrok, umrlo je 7 oseb, porok je bilo 7 in oklicev 13.
ROJSTVA: Sonja Pironi, Maria-cristina Famea, Cinzia Cragnaz, Luca Giraldi, Valter Jarc, Marta FrandoKg, Maurizio Roiz, Anna Rupli, mrtvorojena Angela La Macchia, Fabio Foraboschi. Paolo Tonut, Diego Zampar, Margherita Legissa, Mario Edalucci.
SMRTI: upokojenec 61-letnl Car-lo Devecchi, gospodinja 73-letna Maria Hoban, por. Nardin, dninar 52-letni Ferruccio Bulfon, upokojenec 78-letni Gottardo Delpin, upokojenec 79-letni Felice Marano, gospodinja 68-letna Rosalia Brez-gar, por. Mauri, gospodinja 76-letna Luigia De Toffol, por. Ma-lavolti.
POROKE: delavec Francesco La Bianca in tekstilka Danila Bizaj, strugar Pietro Codermaz in tekstilka Luciana Miatello, finančni stražnik Giuseppe Cotič in tekstil-ka Anna Mauri, uradnik Bruno Marcloni tn gospodinja Adelmira Vivian, mesar Giorgio Sfiligoj in tekstilka Franca Pituelli, oficir ital. vojske Salvatore Colaianni in učiteljica Laura Lorefice, trgovski zastopnik Giovanni Boschin in frizerka Rosa Zummo.
. OKLICI: kuhar Tullio Iacobini in Flora Van Bijasterveld, kara-binjer Rino Battlstella tn gospo* dinja Anna Zecchetto, strojnik Vittorio Devetag in delavka Lu-cia Mucchiut, šofer Achille Sturi in gospodinja Anna Makovic, vari. lec Romano Coderin in gospodi-nja Anna Trevisan, tehnik Mario Sala in trgovska pomočnica F.dda Fantini, karabinjer Guido Sorisio in tekstilka Luciana Pussi«, oficir ital. vojske Francesco Mura in gospodinja Anna Simonitti, električar Tullio Cargne! in gospodinja Marina Braini, telefonist Al-fredo Coceani in vrtnarica Santi* na Testa, oficir ital. vojske Nico-lino Sofia in gospodinja Maria Pezzč, skladiščnik Luciano An-drian in tekstilka Luciana Fabian, strugar* Giorgio Proderutti in u-radnica Liliana Guadagnlno.
Avtomobilist v avtobus
Ob 18 uri sb nudili prvo pomoč v goriški civilni bolnišnici 24-letnemu Gvidu Vittoriju iz Za-graja. Na 'državni cestV Vldem-Trst se je. na križišču. Medea-Kr. min l avtomobilom zadel v avtobus. Udaril se je v prsni koš, le-vo nogo, desno koleno in glavo. Okreval bo predvidoma v desetih dneh.
v Gorici
VERDI. 15.30, 18.45 in 22.: «D gior-no piti lungo«, R. Mltchum, C. Jurgens in J. Wayne. Ameriški Čmobeli film v cinemascopu Film prikazuje izkrcanje v Normandiji med 2. svetovno vojno.
CORSO. 15.00: «1 tre del Texas», T. Tryon in S. McNally. Ameriški barvni panoramski film. Sledi barvna slikanica «Pippo e 11 leone«. Zadnja predstava ob 22.
VITTORIA. 15.15: »La tigre dei set-te mari», G M. Canale in A. Steel. Italijanski barvni film v cinemascopu. Zadnja predstava ob 21.30.
CENTRALE. 15.00: »Perseo l’invin-ciblle«, R. Harrison in A. Ranalll. Italijansko španski barvni film v cinemascopu. Zadnja predstava ob 21.30.
v Tržiču
NAZIONALE. 14.00:	»Maciste,	11
gladiatore pid forte del mondo«, Mark Forest in Scilla Gabel. Barvni film.
EXCELSIOR. 14.00: «11 Granduca e Mister Pimm«, Glenn Ford in Hope Lange. Barvni film v cinemascopu.
AZZURRO. 14.00: «11 giorno piti lungo«, J. Wayne, H. Fonda in R. Mltchum. Crnobeli film v cinemascopu.
PRINCIPE. 14.00: «11 colte«* neila piaga«, Sofia Loren in Anthony Perkins.
r Ronkah
RIO. »CJuel nostro impossibile a-more», Sara Montiel.
EXCELSIOR. «Otto e ■/»», M. Ma-stroianni. Italijanski film režiserja F. Fellinija.
dežurna lekarna
Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna URBANI-ALBANESE, Corso Italia 89, tel. 24-43.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvlš-Jo temperaturo 13,2 stopinje ob 13.30, najnižjo 8,2 stopinje ob 5.30. Povprečne dnevne vlage je bilo 80 odstotkov. Dežja Je padlo 40,0 mm.
Prlhi orštl "tfnevnlk
DANES V ALESSANDRIJI
V vr stah Triestine
več bistvenih sprememb
Ferrara na krilu, Santelli z majico št 9
Nevihta, ki je zajela spodnji del lestvice nogometne B lige, še ni oplazila Triestine, pa čeprav obstaja nevarnost, da bi se tudi Tržačani znašli pod nevarnimi temnimi oblaki. Vse je odvisno od današnjega nastopa v Alessandriji. Za igralce v rdečem dresu so vsi napovedali, da bo april mesec vzpona. Zgodilo pa se Je nasprotno: bil je mesec razočaranj in nazadovanja, ki je pripeljal Tržačane skoraj do skrajnega roba, kjer bi bil vsak
neroden korak usodnega pomena.
Na srečo (sicer se bo to še videlo v kakšni meri) se bo Triestina danes sproprijela z moštvom, ki je znano zaradi neučinkovitega napada. Igralci Alessandrie so na lestvici strelcev daleč za ostalimi in tudi njihova obramba Je zelo podobna rešetu. Gostitelji Tržačanov so torej v nevarnosti, da zdrknejo še nižje, zaradi česar smemo pričakovati od njih ne samo oster odpor, temveč tudi poskuse prodora. To bo 6kušal doseči novi trener, katerega naloga je, da najde primerne igralce za bolj učinkovito napadalno igro. Ce mu bo uspelo je drugo vprašanje, ker je klub zelo reven z rezervami. Dovolj je povedati, da je moral vratar Nobili nastopati poškodovan, ker zanj niso imeli zamenjave.
Alessandria Je že stara znanka Triestine. Medsebojnih spopadov je bilo precej: od 12 odigranih na igrišču današnji gostiteljev (11 v A ligi) se je Tržačanom samo štirikrat posrečilo, da so se izognili porazu. Časi so bili drugačni in prav zaradi tega upamo, da bo tokrat šlo drugače.
V vrstah Triestine bo precej sprememb. Začelo se bo pri vratarju. Namesto Mezzija bo nastopil To-ros, medtem ko bo tudi Merkuza ponovno prevzel svoje mesto. Tudi Brach bo ostal doma, Prigeri pa bo zopet tvoril par z Vitalijem. V kril-ski vrsti bo Dalio, ki nima več oteklega gležnja, nastopil na desni strani Sadarja. Največ sprememb pa bo v napadu, kjer je trener izločil trudnega Vita in neučinkovitega Mantovanija. Vita bo zamenjal Santelli, Mantovanija pa Ferrara, kar pomeni, da bo slednji bolj pomagal obrambi kot napadu.
Trener ima samo en dvom: komu
poveriti mesto levega krila. Do danes se še ni odločil, če bi majco poveril Risosu ali mlademu Corsu. Zelo verjetno bo v Alessandriji nastopil Corso, ker Je znano, da se Risos obnese samo na domačih tleh.
NOGOMET DANES
:.A;
ATALANTA-CATANIA
Francescon
FIORENTINA-VENEZIA
Righi
GENOA-L. R. VICENZA Adami
MANTOVA-JUVENTUS
Jonni
MILAN-SPAL
Rigato
MODENA-PALERMO
D’Agostini
NAPOLI-BOLOGNA (v Bariju) Sbardella
ROMA-INTER Lo Bello
TORINO-SAMPDORIA
Campanati
ALESSANDRIA-TRIESTINA
Cirone
COMO-LECCO
Carminatl
COSENZA-PARMA
Angelini
FOGGIA INCEDIT-CAGLIARI Barolo
LUCCHESE-BARI
Roversl
MESSINA-BRESCIA
Angonese
PADOVA-CATANZARO
Rancher
S. MONZA-PRO PATRIA Babini
UDINESE-SAMBENEDETTESE
Palazzo
VERONA-LAZIO
Gambarotta
TOKRAT ZARADI PATTERSONA
V'
Ze tretjič odložen
dvoboj za svetovni naslov
Liston - Patterson
LAS VEGAS, 4. — Dvoboj za svetovni naslov težke kategorije med Sonnyjem Listonom *n Floydom Pattersonom, na sporedu 27 junija letos, so sedaj že tretjič odložili. Povratni dvoboj med velikanoma najtežje boksarske kategorije bo 22. julija v Las Vegasu. Vest o odložitvi je sporočil pod-
predsednik prirediteljske družbe • Championship Sports» Bolan, ki jo je opravičil z operacijo Patter-sona, da bi odpravil z roke boleč žulj. Bolan je izjavil, da Patterson ni hotel odložitve, za katero so se odločili prireditelji, ko so izvedeli, da so zdravniki prepovedali Pattersonu, da bi za dobo treh tednov treniral proti vreči in tudi proti sparring-partnerjem.
Ta zelo pričakovani dvoboj bi moral biti 4. aprila. Kasneje so ga odložili na 10. istega meseca in nato še, zaradi Listonove poškodbe na kolenu, na 27. junij. Končno so sklenili, da bo srečanje v ponedeljek 22. julija.
LONDON, 4. — Svetovni prvak srednje kategorije Nigerijec Dick
GORIŠKI NOGOMET
Danes bo Juventina
v
igrala v Slovrencu
Trenutno je štandreška ekipa na 8., sovodenjska pa na 13. mestu
Standreška Juventina bo danes igrala v Slovrencu proti tamkajšnji enajstorici. Vodstvo društva poziva igralce, naj se zberejo v baru pri Milanu eno uro pred pričetkom tekme. Zanjo naj se prijavijo naslednji igralci: Devetak (Dario), Paskulin, Cijak, Erma-Kora, Ferfolja, Batistič, Comelli, Nanut L., Nanut E., Montico, Klavčič in Bizaj.
Juventina je sedaj na 8. mestu lestvice takoj za Slovrencem, ki je na sedmem. Ekipi imata 26, odnosno 25 točk in je zaradi tega današnja tekma velikega pomena za položaj na lestvici. Upoštevati je treba, da je Slovrenc močnejši od Juventine in da vrhu tega igra na domačem igrišču, kjer bo imel na svoji strani tudi navijače, kar ni tako malo. Igralci Juventine bodo morali zaradi tega pošteno pljuniti v roke in igrati od začetka do konca, če hočejo, da bodo dosegli uspeh. Ce bo polovičen, tedaj bo med obema ekipama še vedno ena točka razlike, če pa bodo juventin-oi zaigrali po svojih najboljših močeh, tedaj bodo prinesli s seboj dve točki ter zasedli sedmo mesto na lestvici.
Prvo mesto drži trdno v svojih rokah Cormonese, s 34 točkami, sledita pa ji Farra z 32 in Itala iz Gradiške z 31 točkami. Na predzadnjem mestu so Sovod-nje z 11 točkami, na zadnjem pa Lib. Cormonese z 8.
Lestvica skupina E je naslednja:
Cormonese
Farra
Itala
Capri vese
Sagrado
Piedimonte
S. Lorenzo
Juventina
Romans B
Moraro
Cormontium
San Marco
Savogna
Lib Capriva
23 13 8 2 42 17 34 23 13 6 4 46 24 32 23 13 5 5 40 19 31 22 11 8 3 40 19 30 22 13 3 6 46 27 29
21	11 5 5 45 27 27
22	11 4 7 43 21 26
22	10 5 7 36 27 25
23	7 8 8 37 34 22 22 7 3 12 23 34 17 22 5 2 15 20 46 12 22 5 1 16 26 52 11
22	4 4 14 28 55 11
23	1 2 20 17 88 8
Tiger bo branil svoj naslov na doiiačih tleh. Njegov nasprotnik, ki ga bo srečal v Badanu v Nigeriji, bo Američan Gene Full-mer.
Oba tekmeca sta danes podpisala pogodbo za dvoboj. Tigerju bo pripadlo 100.000 dolarjev (62 milijonov lir), njegovemu lZZiva-ču Fullmerju pa 60.000 ( 36 milijonov lir).
Včeraj v Arezzu v dvoboju polprofesionalnih reprezentanc
Italija 1 S. Irska O
ITALIJA:	Pezzullo, Costantini,
Risso, Carpenetti, Soldo, Cioni, Milanesi, Giannini, Joan, Pereni, Riva
S. IRSKA: Irvine, J. Parke, A-lan Campbel, Mc. Callough, Albert Campbel, Smith, Biply Campbel, Scott, Wilson, Dickson, Braith-waite.
SODNIK:	Haberfellner (Av-
strija),
AREZZO, 4. — Povratna tekma med polprofesionalnima repre-zentancama Italije in Severne Ir-fke,se,.je v nasprotju prve, ki so jo Italijani izgubili g 6:2, končala z zmago domačinov 1:0.
Prvi polčas se je po izenačeni igri in zapravljenih priložnostih z obeh strani zaključil brez golk.
V drugem delu igre se je Italijanom posrečilo preiti v vodstvo katero so nato ohranili, kljub napadom gostov, do končnega žvižga. Do gola je prišlo v 16’, ko je Cioni prisebno izrabil strel Rive iz kota in z glavo poslal usnje v mrežo Ircev. Kotov je bilo 15:4 za Italjio.
i	.... ii
Floyd Patterson
HOKEJ NA KOTALKAH
PORTO, 4. — V nadaljevanju evropskega prvenstva v hokeju na kotalkah so danes zabeležili naslednje rezultate:
Italija-Anglija	4:0	(2:0)
Nemčija-Francija	3:0	(1:0)
Portugalska-Belgija	14:0	(7:0)
Spanija-Holandska	2:1	(2:0)
LESTVICA
Portugalska in Španija 12 točk Švica 7
Holandska in Nemčija 6 Italija in Anglija 5 Belgija 3 Francija 0
KERZE
TRST - Tal. 55 019 Trt S. Eiovanni št. 1

PORCELAN
KRISTAL
PRIBOR
LESTENCI NAVADNI in KLASIČNI
•	HLADILNIKI
•	ELEKTRIČNI GOSPODINJ.
SKI STROJI
•	ŠTEDILNIKI
•	VSE ZA DOM
GOMMA PL A S TIČA
Ulica dellTstria S, tel. S9-034 (pri Sv. Jakobu) LASTNICA
A. BIRSA
Vam nudi vse htin« potrebščine, torbe. Igrače, lutke, plastiko za pod« • Imitacija parketov.
Vse po konkurenčnih cenahl
TURIZEM
BLED vabi
Hoteli ob jezeru, obnovljeni blejski grad z restavracijo, festivali, dnevna glasba in ples, pravljične izletniške točke in druga razvedrila ter čolnarjenje po jezeru
HOTEL «JEL0VICA> - BLED - TEL 316
GRAND HOTEL TOPLICE
BLED Telef. 222, 223, 224 odprto celo leto, lastno kopališče s čolni, termalno kopališče. Pred ln po sezoni znižane cene
PARC HOTEL - BLED
Telef. 284, 338 - 200 ležišč, restavracija, kavarna, nočni bar, plesna dvorana «Kazino» - Penzion za mladinske grupe a 1610 dinarjev skozi celo sezono.
Hotel «KRIM» - Bled
Telef. 415 ln 419 - Se tako zahtevnim gostom postrežemo z domačimi In tujimi Jedmi — Izbor pristnih vin — Udobno opremljene sobe.
ti PARK HOTEL GORICA
NOVA GORICA, nudi udobne sobe po zmernih cenah. Prvorazredna kuhinja -Ples v četrtek, soboto in nedeljo
Hotel BELLEVUE
LJUBLJANA
priporoča cenjenim gostom domačo in mednarodno kuhinjo — Terasa — Vrt
GRAND HOTEL UNION
LJUBLJANA, Miklošičeva št. 1 Tel. 20-750, 21-742 Nudi vse gostinske usluge po zmernih cenah ter se priporoča za cenjeni obisk
(9
HOTEL „SLON0
LJUBLJANA n tov a
tel. 20644, 20645 (Jugoslavija) Opozarjamo spoštovano javnost na naše usluge, ki jih nudimo v kletni restavraciji, kjer sl lahko postrežete s hladno1 MKS? cenah91"1* “ ‘n Ve4erJ°
£?ver Jo'VanUdlJ,mmm0<lern!? le“SC' V	ur«en' hotelski re-
. Y m T11!?0 vse domače in tuje specialitete. Dnevno večerni koncert v kavarni. V nočnem BARU se lahko vsak večer zabavate ob prijetnih zvokih in mednarodnem artističnem programu Sprejemamo rezervacije za manjše In večje družbe. Telefon 30-641-44.
SPLOŠNA PLOVBA PIRAN
vzdržuje z modernimi tovorno potniškimi ladjami
redno progo Jadran-Južna Amerika — via Zahodna Afrika (Rljeka Split, Napoli, Genova, Marseille, Casablanca, Dakar, Conakry, Tako-radi, Tema, Rio de Janeiro, Santos, Montevideo, Buenos Aires) redno linijo okoli sveta (iz Jadrana v Indijo, Indonezijo, Japonsko, ZDA — Zahodna obala sredozemske luke)
TER NUDI
ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od *000 do 18.000 ton nosilnosti.
Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja (Splošna plovbaa Piran, Zupančičeva ulica 24, ln na naše agente PO vsem svetu. Telegrami; Plovba Piran	Telezl: 035—32, 039—21
Telefoni: 72-170 do 72-177	>
HOTEL PALAČE PORTOROŽ
priporoča svojim gostom termalne morske kopeli v novih termah
Hotel TRIGLAV Koper
Telef. 16 - Prvorazredna restavracija, udobne sobe, terasa, zimski vrt, nočni bar s programom. - Priporočamo svoje o-brate Giustemo z olimpijskim bazenom in restavraoijo «Rlža-na», s specialitetami, postrvi in rečnimi raki
OBIŠČITE NAJLEPSE PODZEMSKO ČUDO NA SVETO
POSTOJNSKO JAMO
Obiski vsak dan ob 8.30, 10.30, 16. in 18. url.
Izredni obiski po dogovoru z uprav«
<AVTOPROMET> - Gorica
nudi potnikom in turistom prijeten In hiter prevoz z avtobusi od vznožja Triglava do Jadrana ter vrši tudi vse vrste tovornih služnosti.

«TAP» TURISTIČNA AGENCIJA PRIMORSKE
Poslovnega združenja gostinskih ln turističnih podjetij okraja Koper, priporoča svoje agencije ln menjalnice v Kopru, Sežani, Kozini, Škofijah, Hrvatinih, Izoli, Portorožu, Piranu in hoteli na Primorskem
HOTEL «VIPAVA» v vipavi se priporoča
^• D« A.T. A« Trst, Ul. F. Severo it. 5 b — Tel. 31893
nudi priznane akumulatorje (baterije) SeAeFeA*
ln vse eleletroavto predmete lo nadomestne dele
Novi lastnik LISJAK (LISIANI) s« vljudno priporoča
s“t «ROIANO»
lastnik A. GEC
IN TORBICAMI
TRST, TRG TRA I RIVI 2 — TEL. 31-198
Vam nudi veliko izbiro
pomladanskih in poletnih čevljev ter torbic
TVRDKA JOŽEF SILA
UVOZ
IZVOZ
vsakovrstnega lesa za predelavo ln kurjavo
ter jamskega lesa
TRST - Ul. Milano št. 4 • Telefon 28-944
MADALOSSO
v Trstu, Ul. Torrebt*ar ca 26, vogal XXX Ottobro
dobite vsakovrstno POHIŠTVO otroške VOZIČKE žimnice — originalne PEHMAFI,EX — (jene ugodne
Najtanjša ura, ki obstaja - milimetrska
SUPER ŠVICARSKE MARKE
I
T©AHWDL
<Ž>
SUPER THIN
HO
LUIS D’ O R
ir
a. solženicin
EN DAN IVANAv DENISOVICA
Tudi brigadir se je vnel, in medtem ko se je Suhov še obračal z metlo, je brigadir postavil letvico v kotu. In na drugih koncih, pri šuhovu in Kilgasu, je bila že zdavnaj pritrjena.
(Hej!* kliče od spodaj Pavle. — «Je zgoraj kdo živ? Jemljite malto!*
šuhov hiti: vrvica še ni napeta! Takole je sklenil: ne bo je zategnil za eno niti za dve vrsti, temveč kar za tri, za rezervo. In da bi Senjki olajšal posel, bo prevzel kos njegove zunanje vrste pa mu odstopil del notranje.
Nategoval je vrvico pa Senjki z besedami in znamenji pojasnil, kje naj začne zidati. Ugriznil se je v ustnico, postrani gleda pa prikimava proti brigadirjevi steni — bova pohitela? Ne smeva zaostati! Zdaj se smeje.
Po odrih pa že nosijo malto, štirje pari bodo nosili malto. Brigadir je sklenil, da zraven zidarjev ne smejo postavljati zabojev z malto — če jo bodo presipavali, utegne zmrzniti. Brž ko prinesejo nosila, morata dva zidarja pričeti jemati malto in takoj zidati. Medtem pa bodo nosači, da ne bi zaman zmrzovali na vetru, nosili žlindraste zidake. Brž ko bodo izpraznili nosila, morajo nemudoma priti drugi, oni pa — naglo navzdol. Nosila naj postavijo zraven peči z zmrznjeno malto, pa se segrejejo, če bo dovolj časa.
Prinesli so dve nosili naenkrat, za steno, kjer gradita Kil-
gas in šuhov. Malta Izpareva v mrazu, megla vstaja, toda toplote ne daje. Z lopatico jo vržeš na zid in se obrneš — pa zmrzne. In potem ga moraš razbijati s kladivom, z lopatico ga ni mogoče spraskati. In če žlindrasti zidak postaviš postrani — bp tako zdanil, postrani. Le s topim delom sekire ga lahko razbiješ in poteh tudi malto.
Toda šuhov se ne zmoti, žlindrasti zidaki niso vsi enaki. Nekateri so brez vogala, drugi stisnjeni, tretji malce preširoki, šujiov i t$koj vidi, na katero stran bo moral položiti zidak in kje je ha zidu prdstor, kamor ga bo lahko položil.
Z lopatico jemlje kadečo se malto, jo meče na zid in pazi, kje se zidaki dotikajo (kasneje bo moral to mesto zadeti s srednjim delgm zgornjega zidaka).
Malte daje prav toliko, kolikor je je treba za žlindrast zidak, s kupa vzame zidak (previdno ga pobere — da si ne strga rokavic, kajti zidaki Jih radi trgajol). In potem pogladi malto, pa postavi zidak tja, kamor je treba. In takoj ga poravna, naglo ga dregne z robom lopatice — kajti zunanji zid mora biti raven, zidak pa mora biti poravnan, po dolgem in počez, že se Je sprijel, primrznil.
Tudi malto, ki se je odcedila po robovih, je treba takoj odbiti z robom lopatice, čimprej jo velja zbiti z zidu (poleti sme pod naslednji zidak, zdaj pa ne kaže premišljevati), pa pogledati, kje se zidaki spajajo — včasih spodaj ni cel' blok, temveč le delci, tako je treba dodati malte, vendar več pod levi konec. Zidak pa ne velja le položiti, temveč ga je treba poriniti od desne proti levi, tako iztisne odvečno malto med seboj in levim sosedom. Zatem je treba z očesom oceniti svinčnico. Potem, še, če je vse ravno. Tako Je dobro. Naslednji!
Posel je stekel. Ko bomo dogradili dve vrsti in zgladili stare grehe, bo vse gladko. In zdaj — dobro pazite!
In tako se je pognal, pa potisnil zunanjo vrsto nasproti. Senjki, Tudi Senjka na vogalu se je že odlepil od brigadirja, že se mu približuje.
šuhov je pomežiknil nosačem — malto, naglo prinašajte malto, živahnejel Delo je steklo, tako da nima časa, da bi si obrisal nos.
In ko se Je srečal s Senjko pa pričel skupaj z njim jemati malto iz istega zaboja, je lopatica že pričela praskati po lesu.
(Malte!* rjove Šuhov prak zidu.
(Gre!* kliče Pavle.
Prinesli so zaboj. Izlili so vse, kar je teklo, toda malta se je na stranicah že strdila — sami jo odtajajte! če nastane skorja boste sami prenašali zaboj. Naprej!Naslednji!
šuhov in drugi zidarji ne čutijo več mraza. Naglo delo jih je zajelo in mimo je prva vročina, ki pušča vlago pod jopičem, bombažno obleko, srajco in majico. Vendar niso obstali niti za trenutek, temveč naglo zidali dalje. In čez dobro uro jih je obšla drugačna vročina, tista, ki suši znoj. V noge jih ni zeblo, to je poglavitno, in prav nič, niti lahen veter, ki je pihal ni mogel odtrgati misli od zidanjaJSamo Kljevšin je potresal’ nogo ob nogo: nesrečnik ima stopala številka šestinštirideset izbrali pa so mu tesne suknene škornje, ki sploh ne sodijo v par.
Brigadir zavpije od časa do časa: (Mal-te!» Tudi šuhov po svoje: «Mal-te!» Kdor dobro dela, postane do sosedov takšen kot brigadir, šuhov ne sme zaostajati za drugim parom, zdaj bi še lastnega brata pognal z nosili po odrih.
Spočetka, po kosilu, je Bujanovski nosil malto skupaj s Fetjukovom. Na odru je strmo in spodrsljivo in spočetka ni posebno hitel, šuhov ga Je malce pognal:
(Hitreje, kapitan fregate! Kapitan, daj zidake!*
Toda kapitan Je po vsakem nosilu postajal živahnejši, Fetjukov pa okomejši: pesjan, hodi, nosila drži postrani in zliva malto — tako je lažje nositi.
šuhov ga je dregnil v hrbet:
(Nepridiprav! In nekoč si bil ravnatelj — najbrž si priganjal delavce.*
(Brigadir!» kliče kapitan. (Drugega moža mi daj. S tem govnom nočem nositi!*
Brigadir ga je premestil. Fetjukov bo moral od spodaj metati žlindraste zidake, toda tako, da jih bodo lahko štel*-Aljoška pa naj dela s kapitanom. Aljoška je tih človek, 16 tisti mu ne ukazujejo, ki tega nočejo.
«Preplah, fantič!* ga prepričuje kapitan. « Vidiš, pričel0 se je zidanje.*
Aljoška se miroljubno smehlja:
«<3e je treba hitreje, pohitiva. Kakor pravite.*
In stekla sta navzdol.
Molčeč človek v brigadi pomeni bogastvo.
Brigadir vpije na nekoga v globino. Pripeljal je nov tovor njak z žlindrastimi zidaki. Pol leta pi bilo niti enega, zd*l pa so prihrumeli. Dovolj dela bo, d->v’er bodo vozili zidak«’ Prvega dne. Potem bo odmor, ne ka-/ i bi se zaleteli.
Brigadir še psuje v globino Za a!o gre. Tudi Suh0’' bi rad slišal pa nima časa, ker ravna zid. Prišla sta nosač* in pripovedujeta: prišel je strojnik, da bi popravil motor v dvigalu, z njim pa preddelavec, električar, svobodnjak. Strojni brska po motorju, preddelavec pa gleda.
Tako je po predpisu: eden dela, drugi gleda.
Ce bi popravili dvigalo, bi lahko z njim prenašali tudi žil*1' draste zidake.
šuhov se je že lotil tretje vrste (tudi Kilgas je že pri tretji’ po odru pa pleza nadzornik, eden izmed predstojnikov — gra* beni desetar. Oer, po rodu iz Moskve. Pravijo, da je delal v ministrstvu.
šuhov je stal blizu Kilgasa in mu pokazal Dera.
*A-a!». maha Kilgas. — «Jaz sploh nimam stikov z oblastj0-Le tedaj, če pade z odra, me pokliči.*
In zdaj se bo postavil zraven zidarjev pa gledal. Suh°v ne mara teh opazovalcev. Med inženirje rine, prašičji gobe°! In šuhov je pokazal, kako se zida z opeko pa se nasmej®*' Pri nas pravijo: vsaj eno hišo sezidaj z lastnimi rokami P* lahko postaneš inženir.
(Nadaljevanje sledi)
URLDNISIVO: TRST UL. MONTECCH1 8-IL TELEFON 93-808 IN 94-63H — Poštni predal 659 — PODRUŽNICA GORICA: Ulica S. Pelltco i-Et Tel 33-82 — UPRAVA: TRST — UL SV FRANfTSKA št 20 — Tel šr •« rta _ mirocminii-	.. t	.
ŠlriteSa lu/ca^TVlrt0 21^‘teto« ^U^ort Narodni“v Llubh^tnTeofrmnM ^	r* posamezn'l 4° letn<’ 1920 <»«. polletno 960 din, četrtletno 480 din - Poštni tekoči račun Založništvo trpkega "Jska Trst 11 5374 —' Za^LRJ: ADIT DZS^LJubljS
Stritarjeva ulica 3 I. telef. 21 928, tekoči račun prt Narodni banki v Ljubljani 600-14 603-86 - OGLASI: Cene oglasov; Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 100, finančno upravm 150, osmrtnice 120 lir. - Ma.i oglas; 30 Ur beseda. - Vsi oglasi se naročajo pri upravi. '
Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst