Za poduk in kratek čas. Mala gimuazija pri sv. Toinažu uad Veliko uedeljo. Čestiti bralci se bržčas močno čudijo napisu! Gimnazija, latinska šola pri 87. Tomažu ? Kdo je slišal kaj o njej ? Ruška nad Mariboi om, ki je prenebala uže pred 100 leti, ta je znana slo^enskemu s^etu. Ali o gimnaziji pri 87. Toinažu ne vemo ničesar! Toda le potrpite ! Napis je istinit. Lepa farna cerke^ 87. Toinaža stoji mali 2 uii na se^ern od 7elike uedelje med prijazuimi hribi, ki rodijo sladko 7ince, ljutomerščanu prište^auo. Dobre '/a ure °d cerk^e 7 lepi dolini na okrajni cesti 7 stari Ptuj je precej 7elika 7es ,,Sa7ci" in nad njo proti jugu nSavski breg". Ko se ta prijazni brib uže do polo^ice zuiža in 7inogradi preneba^aje, stoji med rodo^itniini nji^ami inala pa čcdna hisa. V njej je od 1. 1820 — 60 gospodaril pošten lončar, po imenu Juii Herman — ali kako so ga slovenski ljudje nazi^ljali: Erman — in ta je bil prvi, zadnji in edini profesor gon omenjene male gimnazije. Juiije? oče, tudi lončar, poslal je s^ojega dečka, ki je kazal bistro glavico, na gimnazijo 7 nVarožlin". Gimnazija imela je takrat samo 6 razredo7 ali „801". Juri jih je iz^rstno dokončal. Bil je med odliko7animi na^adno pr^i ali diugi. Da bi še izvrsil tako Z7ane 7isoke modroslo7ske sole, sedaj 7. in 8. razred gimoazije, podal ae je 1. 1814. 7 Gradec. Kako ae stari ljudje dobro pomnijo, bile so takrat po naaib deželab zarad občne neplodnoati liude letine in močna draginja. Naš Juri ni imel 7eč seboj, kakor samo 20 fl. Ti 80 bili uže pr^i meaenc potroseni. Kaj pa sedaj ? Slabo je se ži^elo do sedaj, ker je bilo vse sila drago, a zanaprej se pa nikakor ni dalo živeti. Oee denarje^ ne zmore 7eč, ubogi slovenaki dijak je 7 7elikem nemškem mestu popolneru nepoznan in brez podpore, nikder ne najde dobmtniko7. Tužnim srcem 7zeme od Gradca slo^o in se poda na 87oj dom 7 Sa^skem 7rbu. Tukaj se popreme očinega rokodelst^a, misleč, da 7 kratkem dojdejo boljši čaai. Cakal jih je 7eč let, a pričakal jib ni in zato naa Juri oatane — lončar, za očetom pa goapodar malega zemljisča. Okoli 1. 1820. je 7lada prepo^edala 7 gimnazije sprejemati mladence^, ki 80 7eč stari, kakor 14 let. Vsled te posta^e bila je mnogim pot do 7išjega šolst^a in omike nagloina zaprta, zlasti kmetskim fantičem, ki so takrat bolj pozno 7 gimnazije prihajali. Vendar je posta^a itnela polajžbo, da se pri fantib, ki so do 14. leta 78aj prvi razred gimnazije dovršili, dalje ni oziralo na starost. Tega se posluži naa Juri Erman in pomaga mnogim ukaželjnim mladenčem 7 gimnazijo, čeravno so 14. leto uže prekoračili. On jih začne doma 7 S7oji bišici poduče^ati. Ko so bili do7oljno izurjeni za 1. ali 2. razred gimnazije, pelje jih na skušnjo, katero so na^adno izvrstno opra^ili ter postali pra^i gimnazijalni dijaki. Kako7 pa je bil aolski red 7 Ermano^i gimnaziji? Takrat bila je latinačina naj^ažniai predmet. Erman je tedaj gledal, da so se ujego^i učeuci 7 latinšCini dobro izurili. Pozdra^ljati 80 morali latiuski. Ko so k poduku pribajali, mural je 7sak reči: ,,bonum mane, domine instructor", t. j. dobro jutro, gospod učnik! Stanovanja in ži7eža ni imel nobeden dijak 7 Ermano^i biši. Kateri so bili od daleč, ti so atano^ali pri kmetih 7 Savcih. Pred ukom so molili latinski, potem pa se poaedli za mizo, vsi kraj stene, 7sak na S7ojem mestu. Razvrste.ii bili so po 87ojib zmožnostih in marlji7oati. Nad gla^o 7sakemu je 7isela tablica z napisom: primus, aecundus, teitius itd., t. j. pr7i drugi, tretji. Vsled tega so 7edno tekmo^ali med 8eboj za častnejše mesto. G. profesor je pa sedel za lončarskim stolom, pridno sukal po 87ojem koleau in zdelo^al — piskre, zra^en pa razlagal latinsko slo^nico. Tudi šiba bila je 7edno blizu, 7endar profesor nje nikoli ni jemal 7 roko, eden izmed učence7 bil je za rfamilias-au ter jc na zapo^ed profesorje7o 7sakega kaznil, kako si je zaslužil. Izmed učence^, kolikor jih je pisatelju znanib, živijo še sledeči: 2 hvale^redno pastirujeta 7 naši škofiji (č. g. Franc Repa, župnik pri 87. Jakobu 7 SI07. gor., rojeni pri S7. Lenartu 7 SI07. gor. 1. 1812 in č. g. Janko Simonič, kaplan pri 87. Petru 7 gornji Radgoni, rojeni 1. 1823 Ured.), eden je pa kot župnik jrže 7 pokoja (č. g. Ozmec Janez, bivši župnik 7 Žetalah, rojeni pri 87. Tomažu 1. 1813. Ured.), eden, mislim starosta, je med lazaristi na Dunaju (Franc Cajnkar Ured.) D^a ata umrla pred večimi leti kot dubo^nika 7 Seko^ski akofiji, namreč: č. g. Jožef Simonič, župnik na Kleku više Radgone, rojeni pri Mali nedelji, in č. g. Paul Trojnar, kaplan, rojeni pri 87. Lenartu v SI07. gor. Dva ali trije so tudi kot duho^niki umrli na Hr^atakem, to pa kot redo^niki; eden, mislim, bil je celb gvardijan pri kapucinih 7 Karlopagu, eden ae baje živi nekde na Ogerskem, namreč ,,Vajda"' iz Labonščaka, to pa kot premožen oskrbnik neke velike grajačine. Gril, najiz^rstniaa glavica izmed 7seb, je baje iz gimnazije preminol, da nihče ne 7e kam; eden, rojen pri S7. Trojici 7 Slo7. gor., moral je šolo zapustiti, ker so mu stariai umrli, ter živi kot poaten posestnik pri S7. Lo^rencu 7 SI07. goricab. Naa vrli Eiman bil je 7isoke rasti, močnih kosti, vedno raven kakor sveča. Po nedeljab in praznikih nosil je na^adno 6rn ,,frak" in 7isok klobnk (cilinder). Ko se je uže postaral, djal je 7e5krat: „7 mladosti sem bil pvemočan, sedaj je ra^no pra7." Nosil je pa res neizmerno hlodo^je za 87ojo peonico, 7oza menda nikoli ni potrebo^al. Pri bramu bilo je 7ečkrat pomanjkanje, obilosti raenda nikoli. TodaEnnan ni bil nikdar žalosten, nikdar potrt. Tako zado^oljnega, tako 7selej veselega člo^eka nisem še nikoli 7idel, kakor je bil naš Juii. Na premicije so ga njego^i ucenci na^adno po^abili, in tam je bil radost zbranim dijakom. Go^oril je gladko in lepo latinaki, tndi nemaki. Bil je oženjen in dobil- iz s^ojega zakona 1 sina in 2 hčeri. Vsi so uže rajni. Malo posest70 je 7 tujib rokah. Ermano^e rodbine nihče 7eč ne živi. Njegov grob je menda tudi že popolnem nepoznan. Dragi rSlo7. Gospodar"! posta^i ti s temi 7raticarai spominek može^i. ki je zaslužil boljaih dni, pa ga je nemila osoda potianola — 7 re^en stan! J. M. Smešničar 49. Babče pride k ,,financerjem''. Ti jo nago^orijo: kaj bi radi! nBoleto za slive knbati." Od kod ste? rIz Stročje 7esi." Kako 7am je ime? nM. —berc." Koliko imatesli?? ,,Tii polo^njake." Dobro, dobite tedaj 3 bolete. ,,Gospod, ni treba treb, ena boleta bo dosti, kajti eden polo^njak smo uže akuhali, drugi pa bodemo ,,h coj šVercali!" S. M.