Scl §em na gr®&... Čital sem, da dobijo jugoslovanski Nemci svoje učiteljišče v Bački. Ljudske šole tudi irnajo, kjer je podana za to zakonska potreba. Zato sem šel na naš grob h Gospej Sveti. Moje misli so odplavale za 70 let nazaj, ko je štela naša Koroška 28 slovenskih in 56 utrakvističnih šol. Šle so misli ono križevo pot naše govorice, ko je bila ista teptana, zaničevana in preganjana. V onem letu pred vojno se je skrivala naša govorica le še v treh šolah, 144 ponemčevalnic je vtepalo otrokom v glavo, d_ materina beseda ni vredna, da živi. Nad 15.000 otroških govoric je bilo obsojenih na smrt. Padale so klofute radi slovenske goVorice. Divji je bil učitelj Summerer v Grabštanju, zlobni t>o bili drugi. V Tinjah je rekel šolski nadzornik Arnak otrokom: »Deutsch ist nobel, deutsch ist schon.« Zlobno seme je rodilo sad. JJmorili so našo govorico. v-~jUmrla je naša beseda v Trbižu, ŠmoKorju'* Beljaku, Osojah, Gospej Sveti, Blatogradu in še drugod. Vzeli so nam lačni zemlje našo posest. 1" Slovenski abecednik je učil _e dalje: »Miza — Tisch, Riba — Fisch itd.« Šole so izpodrivale temelj, kjer naj bi se gradila naša prosveta. Hecarji iz Kranjske smo, ko pripovedujemo svetu, da dobe nemški učiteljiščniki zato ustanove, da bodo delali na utrakvisti.nih šolah, da nameščajo slovenske učitelje v nemškem delu Koroške, da je za slovenske otroke nemški jezik obvezen, slovenski pa neobvezen itd. Umira slovenščina. Novoslovenskega pismenega jezika mladina seveda ne razume, ker ga učitelji nočejo u.iti... Leta 1910. do 1911. je bilo na Koroškem 132 slovenskib in 1423 nemških srednješolcev. Na Kranjskem je bilo letn 1907. 443 nemških srednješolcev. Nemcev so našteli na Kranjskem 28.000, Slovencev na Koroškem pa 90.000. Šolska uprava ni slišala tega krika teptanega naroda, da bi omogočila slovenskim otrokom pot v srednjo šolo. Kljub vsem težkočam pa Korotan še hi imel med svojimi mesta za slovenske absolvente višjih šol. Dokaz za to so nam imena: Dr. Kušej, dr. Ilaunig, dr. Schaubach, Erlich, dr. Silan in drugi. Izmed 150 zdravnikov jih je bilo le 7 zmožnih, da so sprejemali slovenske bolnike. Uradne linice so zapirali pred slovensko besedo bodisi na železnici, pošti in pri drugih uraclih. Uradni aparat je strupeno črtil jezik naroda. Todi koroški Slovenec je volil poslance, v osmih volilnih okrajah, ki so bili prirejeni tako, da so se morali boriti še za enega poslanca. Volilni okraji ki jih jc bilo desct, so šteli: 1. Celovec 1700 Slovencev in 21.000 Nemcev. 2. Celovška okolica 1290 Slovencev in 21.600 Nemcev. 3. Pliberk, Železna Kaplja, Borovlje, Doberla ves 37.600 Slovencev in 7400 Nemcev. 4. Velikovec, Svinec, Althofen 11.300 Slovencev in 23.000 Nemcev. 5. Sv. Lenart, Wolfsberg, Št. Pavel 1300 Slovencev in 41.500 Nemcev. 6. Št. Vid, Gurk, Breže 35.100 Nemcev. 7. Trg, Millstatt, Rož 7500 Slovencev in 27.000 Nemcev. 8. Beljak 6300 Slovencev i» 25.900 Nemcev. 9. Podklošter, Trbiž, Šmohor, Št. Paternjan, Kotiče 11.800 Slovencev in 29.200 Nerncev. 10. Sovodje, Spittal, Gornja Bcla, "VVinklern 38.000 Nemcev. Te številke govori koroška štatistika. Kako so delali na Koroškem štatistiko, je pa tudi poglavje zaso. Iz te volilne geometrije je prišel naš Grafenauer, katerega so hoteli Nemci kupiti za 3000 srebrnih avstrijskih kron. Ker pa je bil ta mož zvesti u.enec Einspilerja, se je tudi zvesto boril za staro pravico svojih rojakov. Štajerski Nemci zase seveda niso marali take geometrije. Štajerski trgi in mesta so bili država zasc. Tu ni imel besede dr. Korošec, ne dr. Ploj, ne Pišek. Ptujski Ornik, to je bil mož od fare, ki je zastopal naše ljudstvo pri Karlu na Dunaju. To se je zgodilo v času, ki ga ni lahko pozabiti. Stari borci pa se bomo vedno spominjali dni, ko smo se borili za to, kar so nam zapustili naši o.etje. In danes? ' Nemci so dobili osnovne šole in u.iteljišče. Želijo še bogoslovje ... 4 In mi na Koroškem? "' Leta 1861. smo imeli na Koroškom 28 slovenskih in 56 utrakvističnih šol .. * Stojim ob grobu in .. * Do leta 1859. je sadil Slomšek seme božje besede v materinem jeziku na Koroškem. Iz Spodnjega Roža je prišel krški škof Pavlič, ki je bil velik dobrotnik slovenskega dijaštva. Slovenske krvi je bil Košat. Jarnik iz Zile, Andre-< aš, Ahacelj, in Janežič iz Roža, so dvi-< gali našo besedo. Oče koroških Sloven-: cev iz Sveč, Andrej Einspieler je bil do-« mu boditclj, učitelj in boritelj. Anton Janežič, Andrej Einspieler, Rudma., Robida in Majar iz Zile so v zvezi z drugimi ustanovili po prizade-* vanju Slomška »Družbo sv. Mohorja«< Na vašem grobu plakam ... Z železnico je prišla v dežclo industrija in promet. Pričele so se rušiti slovenske domačije. Propadajo še da^ nes. Okrog Gospe Svete se naseljujejo Prusi ... Ali še živi duh Slomška, Jarnilc«, Ferčnika, Majarja, Einspielerja, Jancžiča, Šketa, Podboja in drugih borcei', vprašam vas. Brnca, Zila, Šteben, Sv. Lenart, Podklošter, Celovec, Gospa Sveta, VetrinJ, Broza, Čajnče, Poreče, Dbolica, DobrlSH ves, Apače, Galicija, Železna Kapljtti Žitara ves, Korte, Reberca, Žihpolje, Bilčovs, Borovlje, Glinje, Kaplja, Kotmara ves, Sveče, Pliberk, Vogrče, Dvor, Drava, Gozdanje, Lipa, Logavec, Pod- forje, Sv. Jurij, Čače, Gorje, Melvi.e, t Štefan, Ziljska Bistrica, Tinje, Medgorje, St. Tomaž, Zrelec, Djekše, Grebinj, Št. Jurij, Klošter, Krčanje, St. Peter, Ruda, Št. Rupert, Šmarjeta, Vovbre, Št. Janž na _-)stiču, Pustrica in druge vasi In trgi In mesta? Dvigniti se in boriti se za ideale svoJlh buditeljev! Rekel je Gregorčič: »Mojo srčno kri fckropite ...« Iz erobov klije novo življenje ..» Ivan Majhen.