kkij> vaak du rim ao-dalj ia
lw»ur«l dail.v MM|H Huiidajr« »ml llollilttVh
TA
feb 25 1021

LETO—YEAR XIII.
SLOVENSKE NARODNE PODPJR"JF. JSDNOTE

tlradaUki tn upravalAkl ■torii UMT H. Uwndai« av.
• Office 0( pubUcsttoe:
J «07 I«wtu1«l« a^c, '4i Tviophuiu-: 1.sandale 4IW.
aa. mi
• »d di.trihut*d undir
(Na. 14»)
•TiJSUtlSr, Chicago, lil., torek, 24. februarja (Feb. 24) 1920.	U 00 ŠTEV.—NUMBER 45,
by tk* Act •! Oatokar a. I»1T. »a fiU al tha PmI OfffUa mt CkU+9*, IIIU.U By ardar af tka ProoMoat, A. I. Bari**««. P<Mtaa»«Ur C«««ral. at apaaial tala af «Mla«a pnoldhŠ far ia iMtUa 110», Aat ef Oat. I. 1017, aaltaria«4 aa Jaaa 14. 10U.
LL0Y0 GEORGE SE BI m IZNEBIL WllS0NA,
Zagroail jo Franciji, da bo tirjai vojni dol^, ako ga ne bo • podpirala.
NOVI dTRAJKI IN NEMIRI ITALIJI.
Pariz. 23. feb. — Ko kc je razkadil dim prve bitke med NVilso-nom in zavezniki, v zadevi jadranskega vprašanja, je prišlo na dan, kako je Lloyd George zasnoval ofenzivo proti Ameriki v avrho, da izključi Wilsona in ameriško vlado od nadaljnega sodelovanja na mirovni konferenci. Stvar so obelodanili francoski uradni krogi.
Ko je Wilaou poslal avojo prvo noto z dne 10. februarja, je Lloyd (Jeorge predlagal, da se Wiiaonu odgovori, da ae zavezniki ne bodo voč ozirali na njegove nasvete in načrte. Millerand, francoski minili istrski predsednik, je 'bil proti temu, toda Lloyd George je hotel priailiti Millcrauda z grožnjo, du bo Anglija takoj tjrjala od Francije tri miljarde frankov vojnega dolga. Wyod George je lihredil tajni pakt z Nittijem, da se jadransko vprašanje reši brez sporazuma z Zrušenimi državami; Nitti je baje obljubil, da bo podpiral Anglijo v razkosanju Turčije ua podlagi angleško-italijans-sko-francoskih tajnih paktov. Lloyd George se je bal, da bo NVilson oviral -delitev Turčije in »ato je hotel, da sc ga ententa iz-nebi in reški »por je nudil lepo priložnoat. *
Jdillerand jc pa atvar preprečil % tcip> .da je Htvar spravil v javnosti Uoyd t George jo-umaknil
DELAVSTVO JE PAOTI PRIHRANITVI DNEVNE SVITLOBE.
ZA PREDLOGO BE OGREVAJO BEBCI IN LENUHI.
Predloga ima namen la bolj is-koriičati delavce.
Chioafo, 111. — Ko jc bil zakon za prihranitev dnevne avitlobe v kongresu preklican, so pričeli vclebtzniški interesi agitirati, da posamezne občine izdajo mestue odredbe za prihranitev dnevue svitlobe, da tako z njimi nadomestijo zvezni zakon. Velebizuiško časopisje je obdelalo javuo mnenje v prilog takiji mestnih odredb, češ, da so take odredbe r korist delavstvu, ker lahko delavci porabijo večere sebi za odmor. Ta agitacija je imela tako velik uspeh, da so mestnemu svetu hoteli predložiti odredbo za prihranitev dnevne avitlobe. Zagovorniki odredbe pa aeveda niso računi!i z organiziranim de-lavatvom, ki se zdaj malo bolj briga, kaj se godi <v mestnem svetu, kot jc bila dozdaj ujegova navada.
Na seji "Čikaike delavske federacije" so zastopniki železo-stavhiuskih delavcev predložili resolucijo, v kateri odločno pro-tcatirajo, da meatni svet sprejme odredbo za prihranitev dnevne svitlobe. Rezoluoijo, ki jc bila ao-glasho sprejeta, so podpirale organizacije voznikov, ki Štejejo petdeset tiaoč Članov.
Čikaška delavska federacija
je ua to izvolila oc^jior, ki uaj iz-	- • - »
avoj j>rediog, a V^Offlkt^ ki je na- roči mostnim o&tapi #aft«ftt«o brig*di ua murmaraki fronti*^
Iftlfrmjfr ftJRfi wmcrtndom/|č]:re*oluctto.	V4'-'	So ve* načelnikov raznih veja-
KraMudja raakriva hinavšči-no velepodjetnikov, ki pravijo, Za trdno ae pričakuje, da pride da je taka odredba potrebna v še ta teden do formalne naprave interesu delavcev. V rezoluciji je
. zdaj;velik, t ,.	, ,r, ■
London, ti febr. — Iz poročil zadnjih dni je videti, da je položaj v Italiji zopet slab. Štrajki v severni Italiji dobivajo pretečo obliko In nemiri so ua dnevnem redu.
Demobilizaeija v Italiji sc vrši jako počasi iz glavnega vzroka, ker se vlada boji, da bi odpuščeni vojaki pomnožili vrate revolucionarjev, ko ne bodo mogli dobiti dela vsled splošne brezposelnosti.
PROHIBICIJA IN VOLITVE V HAMMONDU.
Hamrnond, Ind, — S prultRiici jo je odsiu tudi mestna politika na polico. Čas, da vlože kundidat-jc, za primarne volitve svoje pe \ieijc, je potekel, ne da bi kate ri kandidat položil svojo peticijo. Primarnih volitev v liaimnoudu torej ni bilo.
Dokler so bili saluni in se je v velikih čašah penilo pivo na to eajaklh mizah, je živela tudi |w> litika v teh salunih. Saluni 10» zdaj proč, z njimi pa tudi dohodki za mestno blagajno. In če bo meato hotelo plačevati svoje tro-ške, bo moralo seveda naložiti davke. Navadno pa imajo taki ljudje, ki razpišejo davke malo prijateljev in /ato sc ne puli zdaj nihče, da postane meatni oče. Če bo hotel za svoje delo kot' mestni (»če prejemsti plačo, bo treba me Sčanoin naložiti davke. Kadar l»o-do naloženi davki, l*> pa prišla tudi kritika, češ, da meatni očrt je žive od žuljev meščanov. Taka kritika ni le krivična, ampak je tudi zelo neprijetna reč. In to je menda dalo povrni, da ni nihče prigleail avojo kandidature za pri mame volitve.
NEZOODA NA BOJNI LADJI
Ban Niego, Oal. — Na a meri škem razruievalneu "Kilty" počila parne cev, ko ao delali njim preiskuševalne vaje. Dva mornarja ata bila ubita.
SPLOSNO GIBANJE ZA MIR Z RUSIJO.
Angleški vojaški poveljniki apa lirajo aa priananja aovjotake republike.	f-
DENIKINOVA FLOTA JE PO BEONILA NA SOVJETSKO STRAN.
Loudou, 23. febr. —• la Vanlu. Nbrvcška, je danes prišlo poroči-lo, da je v Muruiansku (severno Rusija) izbruhnila boljše višku revolucija in boljševlki no okupirali mesto iu priatauišče s vsemi ladjanij vred. VŠla je* ena nam o ladjica z dvemu angleškima in štirimi belgijskimi častniki, ki ho prUieŽall v Vardo in priueali novico o padeu M urina tiska.
Loudou, .23. febr. —■ Mirovni pogoji sovjetske Rusije v vseh podrobnosti, ki jih je prinesel i/. Kopenhagna 0'(Jrady, zastopnik Anglije, so bili danes predloženi vrhovnemu avetu zaveznikov, ki uadaljuje konfercueo v Londonu.
London, 23. febr. — la Mlmkv. javljajo, da je Denikinova monm-rica ua Kaapiškem jezeru odpove« dala pokorščiuo prejšnjemu po veljniku in ae pridružila aovjetom.
London, 28. febr, — Več vojaških poveljnikov, ki so v zadujih dveh letih vodili angleške čete v boju z boljševlki, je apeliralo v spomenici na Lloyda Georga, da naj zavezniki priznajo sovjetsko vlado in akleuejo mir z njo. Spomenico ao podpiaali sledeči: Geue-ral Hubert Gough, načelnik br.it-ske vojaške misije v Baltiku; polkovnik F. G. Marali, angleški vojaški agent v Kavkaz!ji leta 1V15—10, ki ja posneje poveljeval fronti.: du*
KOLIKO IE VREDNA LJUDSKA SU-VERENITETA?
zapisano, da odredbo zagovarjajo bebci in tista ljudje, ki nikdar zgodaj ne ostanejo, ampak lastu-jejo tovarne in žele prihraniti na izdatkih za razavetljevo z odredbo za prihranitev dnevne svitlobe, kadar njih delavci opravljajo iSezurno delo.	%
Podjetniki računijo takole: A-ko bo odredba sprejeta, bodo morali delavei eno uro preje na de-o. Če ae naročila tako pomnože, da je treba delati čez uro, se bo-do znižali t roški za razsvetljavo, ter so prihranili eno uro na dnevni svitlobl.
Koliko podjetnikov je pa, ki vstajajo poleti zgodaj, ob potih ali pa ob štirih zjutraj? Taki podjetniki ao zelo ivdki. V tako velikem mestu, kot je Chicago, morajo delavei že vstajati zgodaj, da pridejo pravočasno ua de-kajti prav malo delavcev stanuje blizo podjetij, v katerih de-lajo. Ce jc velebizniŠko čaaopiaje pisalo, da je za delavce koristno, če bodo morali zjutraj eno uro preje na delo, niso imeli uredniki mislih delavcev, kadar ao pretakali krokodilove solze f intere-au delavcev, ampak mlatili ao na koristi, ki jih bodo imeli podjet-niki od odredbe za prihranitev dnevne svitlobe.
Uredniki veleblzniškega čaao pisja niso še nikdar zagovarjali koriati delavatva, Čeprav ao na glašali. da so odredbe potrebne v Interesu delavstva.	|
za mir med za vozniki In aovjetsko 'Ilusijo.
' Kopeuhagen,'22. febr. — Mak« sini Litvinov, zastopnik sovjetske Rusije, je izjavil, da izmenja-vanje blaga se bo vršilo v direktni zvezi s sovjetsko vlado, ki ima vae kooperativue zadruge v Rusiji pod svojo kontrolo.
TAMMANTSTI OROPANI.
New Tork, f. T. - K« w i klubu Tamma»yatov sedeli zave rovaui v karte, je vstopilo uaeu krat oaetn lienditor. ki ao geapo-dom k ve rt opireem pobrali pet tiaoč dolarjev,	i r
NAROČNIKOM: — Včarajšaja itevilka ProeveU" je iooalala
Waahingtonovega
aa nadonmitilo jo številka iašU na o-
Žeueva, ftviea. — Na tisoče Poljakov, Čehoslovakov ui Jugoslovanov je prišlo iz Amerike v ftvieo ua potovanju v njihovo domovino. Tri potnike potnikov pravijo, so zapust,ill Ameriko zato, ker se je "posušila", flvi-carski kavaniarji izrabljajo potnike z žlobodro, ki ji pravijo "žganje" in prodajajo po visokih cenah,
ZAKON IN CERKEV.
Ohkago, HL — Katoliški " ' je so iadali pastirsko bilo čitauo v nedeljo v
liškili cerkvah. V tem ^_______
padajo tudi ločljivost zakons iu imenujejo ločljivost zakona nerodni škandal, ki ga cerkev ne Im nikdar odobrila, Z drugimi beer-dami to pomeni, da katoliška cerkev ne prizna, da jc zanjo veljavna postava, ki dovoljuje h»< zakona. To je hvalevredno priznali je, ker katoliška cerkev rada i«a-stopi v ulogt, da braai in apo fttttje <d»atoječe poatav«*, v reanlci pa zdaj katelaška eerkev same prizna, da braui iu spoštuje lo ti-ato postave, ki ae ji všeč. Kdor prihaje a takimi izjavami v ja». noat. je zgubil pravieo aebe imr. noveli varuhe postav.
BOLJŠE NADZORSTVO ZA INDUSTRIJO.
DE LEG A T JE USTAVODAJNE ! SKUPŠČINE SE NE OZIRA JO NA LJUDSKO VOLJO,
Nauk aa delavstvo, kako naj voli pri volitvah.
Ohioago, 111. — Dne 4, novembra 1910 je ljudstvo v drŽavi II-liuoia a svojim glasovanjem iu-štruiralo, kaj hoče, da delegatje ustavodajne skupščine vpišejo v ustavo. Te in&trukcije se glase: 1. Ljudstvo ima pravieo glasovati o vsakem ameiuliueutu k n-stavi, ako peticijo podpiši* 100,000 volilccv; dalje ima pravieo do glaaovatiju o suspeiuiji vsakega I zakona, če je peticijo podpisalo pet dene t tiaoč volileev.
i. I ule i jat Iva iu refereudum se predložita ljudstvu na aplošuo glaaovanje ločeno od izdelaue u-stave. ,
3. "Mestnim občinam iu drugim političnim enotam naj bo dovolje« no, ds poobčiuijo naprave za javne potrebe.
Skoraj za vsako teli instrukrij je bilo oddanih približno petdeset tisoč glaaov veČine. In kakšni so zdaj uapehtf
Ustavodajna skupščina ae je sešla dne 9. januarja v Spring-fleldu. \ nji ni nobenega prave-Ha delavskega zaatopatva, daai-ravno je uatavodajna skupščina že radi tega važna, ker je akllea-na le vsakih petdeaet let.
Predsednikom skupščine je bil izvoljen Woodward. ki ja velik iiaaprotnik Inlcljatlve lu refercn jiuma, "\VviHlward jc fmenoval Frank R. Dova iz Shelbyvilla ]>redscduikoni odseka, ki ima po ročaii o iuicijativi in refarendu*» mu uatavodajui skupščini. Dove je miljonar in je odprt naaprot-ulk predloga za inicijativo in re fereudum, ki ga je ljudstvo \ II linoisu sprejelo s splošnim glaao vaujem. V odaek je prišlo Ša o sem delegatov, ki so nasprotniki fiilcijative iu referenduma. Delegatje so Jaek, Kerriek, McOuire, Taff, G. A. Tupuy, Milla in Qood year. Le ši*st delegatov v odseku je pri volji delati po ljudski vo I jI. Ti delegatje so t Kuude, Lateli »ord, Wolff, Prote, PotU in ( oreoran.
V odseku, ki ium izdelati določ l»e o poobčiujeiiju napra« za jav ne )Niti*c4ie, jo pet korporacijakih advokatov. Kaj je pričakovati od korporacijakih advokatov, pa lah ko veakdo ugane, ki opazuje de lo teh goapodov v drugih zako uodajuskih zlMirih,
Ta ustavo«lejiia aku|>ščiiia daje dober nauk ljudstvu, kajti vsi delavski listi so svarili delavec pre«l potezami starih političnih strank lu jim priporočali, da na izvolijo zaatopuike Iz avoje ared* ker ao predatavniki starih strank že zaigrali zaupanje, Ljudstvo Je že večkrat izjavilo, da «c naj u vedela direktna zakonodaja: ini-eijativa in refereudum, toda predstavniki starih strank ae nlao ozirali ns fteljo ljudstva Letu* jeseni bodo zopet volitve, lu i dauji dogodki na uatavodajii skuiiš^ini naj Mo ljudstvu uauk kako mora voliti, da bo izvolilo take zastopnike, katerim ho nje gova volja sveta stvar. Najprvo mora ljudstvo spoznati avoje zmo to, ki obatoje v tem, da voli avo jim zaatopnikoin ljudi, ki no se slopejo njegovih intcreaov, če bo če, da bodo njegovi intereol do bro zastopani In kadar Ijudatv« a pozna to avojo zmoto, bo Imelo take poatave, kot JMi želi imeti.
Chtrago in okoliea: V^^M oblačne in neataloe. Beverai ve-t rov i. Stanj«- temperatur* v *** njih 14. urah. aajvlija M, aaj-nižja 20. Hotnčai vzhod ob « 24, /obod ob 5;S3.
D. 0. Seoaloi Ureaae j« priporočil Kennyon Ken<|ry«kovo predlogo, ki jo je
revidiral poljedclaki "^uatei ed-aek, in ki priporoča, da ae uate novi komisija, ki »ki nadzorovala ifkmke aemaje.
PROTlC JE ZOPET NA UMI-LU JUOOSLOVANSKE VLADE.
IUgrad, 21. f^br — AUkaaiMler je potrdil novi babi
na čalu katerega je Profil, bivši minielniki j aik v Jugf*alaviji.
DVA DOKUMENTA 0 JADRANSKEM
NEOFICIJELNO BESEDILO DECEMBERSKEGA NAČRTA, KATEREGA JE ODOBRIL VVILSON, IN JANUARSKEGA LLOYD GEORGE-N1TTI JE VEGA PAKTA, KATEREGA JE WILSON ZAVRGEL. PROTESTNA NOTA ITALIJE IN LANSINGOVA NOTA Z DNE 12. NOVEMBRA 1919,
Paria, 23. feb. — "Lo Journal" , avlja, da je Lloyd Ueorge prejel Irugo NVilsouovo noto zadujo soboto zvečer, Nota vsdružujc NVilsouovo atališče glede ua Reko lu zavrača vae argumeute zaveznikov.
Pariz, 22, febr. — Dne U, decembra IIHH au zaatopniki aaveaniških in Združenih držav podpisali apo« menico za rešltov jadrauakega vprašanja. Ctemenoeau je podpi-.al v lineuu Francije, sir Kyro Crovve aa Anglija in Frank Polk za Zdnižene države. V tej aponte« niči je rečeno, zakaj Reka ne sme biti svobodno mesto in aakaj Itn-ija ue sme dobiti cele Utre, NVilson je na ljubo atrategičnih garancij Italije odobril kreiranje vmesne države med Italijanskim teritorijem in sidiskohrvašku-slo-veusko državo; ta državica bi inela 200,000 Jugoalovanov iu 40,000 Italijanov, ki bl bili pod vlado lige narodov.
Dokument, ki je bit 13. decembra 191» izročen Ualijanakl vladi, liua dolg uvod iu aa uvodom ao sledeča točke: j•<* , 4 , ,
Prvič. Predaadnik Wflaou ja le v iaeotku pvgajan/ speejol mejno Črto od reke Ruse do Karavank; Črta ae preaaj oddaljuje od itarod-
uostue meje med Italijo in Jugoslavijo iu če bo »prejeta, bo Italija anektirala več kot 300,000 Jugoslovanov. S tem je aeveda zelo kršeu narod noat nI priiutip, ampak
svobodo ,da prebivalci Zadra sami kontrolirajo avojo zadeve.
Četrtič. Kuako modro postopa Italija a ozirom nu dispozidStm tokov v Jadranskem morju. Zdi ae, du ae italajauaka vlada strinja x \Vilsonoiu, ki suiatra. do morajo otoki po geografski legi in narodnosti spadati k Jugoslaviji.
Na drugi strani amatra Italijanska vlada, da mi nekateri i»lirt«Žui otoki potrebni Italiji aa strategič-no kontrolo, Čeprav so etnično iu goapodarako adruieiii a jugoslu-Minsko drŽavo. Zaveaulki prUnu-vajo, da Je ta zahteva Italije opravičena. Sledeče skupine, otokov pripadejo Italiji pod pogojem, da morajo biti demilitarizirani t
a)	Otočje PelagruŠ,
b)	Via in otoki na aapadu.
c)	Lošinj ln linij.
Omenjeni otoki pridejo pisl popolno suverenatvo Italije, ki pa| mora skleniti pogodbo a jugualo« j vanskimi prebivalci na Vlatt, da ae jim podeli popolna lokalna m tonnmija.
Petič ltali.il« dobi od lige narodov mandat neodvisne Albanije. Meje Albanije na aeveru in vahin du natanojo tiste, ki jih je določi londonska kbuferonoa leta 1013.
geografska situacija lUilje in nje- suverenstvom.
(Natb slede pmlmbnoatl nteje južne Albanijo in (IrŠke.)
leatič Meato Valona a zaledjem, ki jo nujno potrebno aa obrambo iu gns|todaraki razvoj mesta, pripade Italiji s polnim
ne gospodarakc potrebe opravičujejo to kršitev. Predno aa je NVil-aon odločil aa ta težki korak, je doliro pretehtal vae razloge In ato-rll jo še več :porinil ja mejo proti vfthodu, tako da bl Italija dobila še Labiii (v Istri) « okolico navzlic temu, da bl bilo a tem število aiioktlrenih Jugoslovanov Še več-
Jf.
Drugič. Stranke ae popolnoma strinjajo, da ae v korist lUlije ustanovi vmeaiia (zajezdim) drŽava, ki bo znana pod imenom "svobodna reška država" In pride ped (»ilaat lige narodov. Ohziri narodnostnega karakterju zahtevajo, da se prebivalstvu ta države ki bo štelo okrog 200,000 Jugoalovanov iu 40,01)0 Italijanov ~~ dovoli priložnost plebiscita, da aamo odloča o svoji bodočnosti.
Ker Italija nasprotuje plebiscitu Iz razloga, da bl ae večina prebivalstva gotovo odločila za pridružitev k sHiako-hrveško-aloveii-ski državi, sprejmemo sugestijo Italije lu določimo, dn liga narodov odloči o bodoč noat i te države; liga narodov se bo gotovo ozirata na Želje Italije in zajamčila mest« Reki avtonomijo, kakršno je Krka imela pod avatro-ogrsko vlado.
Trotjtt. Zaatopniki Amerike, Francije lu Velike Britanije z vo-sel jeni priznavajo, da je Italija
(Slede glavne točke v uiajnh zaledja Valoite in nato Anglija* Francija in Amerika Ujavljajo aledeče v zaščito Italijanskih prs-
viei)
Italiji aa aa jamči • itratagifee-
Jadranskega morja. Zavetniki dajejo Italiji vaa garanoije proti vaaki agresivnosti od atrani nih jugoslovanskih aoaadov. dar N pa aaatopnikl Franolja In Združenih drlav vadajo, da jo bojason pred a«ro-alvnoatjo Jugoalovanov nepotrebna, ako m vprašanja Uravna pošteno in daflnltivno. •
Zastopniki Anglije, l'Vaue|j< m Združenih držav so vseli * poštev In simpatični pretres ponovno za-hleve italijanske vlade, ki obstojajo Iz Štirih glavnih točk
"A Diplomatlčtm zastopništvo v meatii Zadru mora biti (»od kou-t rolo Italije.
It-Mesto R"ks sc mora ločiti <*1 svobodne reško države iu mora biti popolnoma sauioatojuo, medtem ko luka iu železnica lahko o-ataueta avidmdnl državi, r•'
I'-Meato Reka mora bili v direktni dotiki s italijansko deftrlu Istro ua ta ua<litt, da Italija auek-tira oaek pas ozemlja me«l morjem in že|ezui<Mi na obali od Reke do Volovskegs; uiedteui ae mora ite-
aavzela zalo pametno atališAo gle-,iij^,,^^ ,I)(J- v	pouinkuill
de ua težavno vprašanje I »a lina- fj	0l.kro*l aneksi*
''Ije. Zaatopniki ao prepričani, da rg|| t<*ril«»rlju ae Jtalijanaka vlada dobro zave«la	. , t■
UM*. - f ur....... '»„	......
odrekla teritorija litim zahtevam	wmm
v Dalmaciji, kajti a tea, ao je ogni-' Zavezniki odgovarjajo ua prvo la trojnemu aporu z državo Hrbov,| točko, da je sa Italijo večje val-
I M noat I, ako ae ohrani zuaeaj /.godo-vluekega i Italija uskoga meata Zadra s uotraujo upravo, kot |»a a pa aklenjeiio, da at meato Zederjrunanjiio pmlslavuištvoili. Dolo-INMtevi p<al špeeij#lni režim z na- čeno ja že. da ta. Zader popolimmo ase»M*m, da ae zavarujejo Intoreai iieodvUen |mm! ligo imrodev. .V-iteiijenakega rodu In aentimenta prav Im» po carinski uniji Inkcn*-o tete lueatu. Po avoji g«a*grafakl Hran v dišavi Srbov, Hrvatov iu UlSbr moral Idil del JtlfO- *lov« neoV Meato bo imrto evidm-alavlje, ampak aamo pod poogj«'m, do v »|*>ra*ume z ligo narodov, da jO v jagoalovanaki earipaki da ai zagotovi avoje zunanjo dl-unijl. doči« obdrži vae pravica plomaii/oe raetopnike. Ako je narodov bi I meato italljenaka, t«
Hrvatov In Hlovenoev Iii pri je-teljaki »Mloošaji a to drževo Id bili na te način nemogoči Vendar je
. vi,1.'	. / . . t
-f I llll.ll *
|MMl
ligo
auveretmtva
itopniki mesta gotovo zadovoljili! bo potem objevljena, je odvisno iuiij0	od Antfije, Francije in Italije.
Predlog Italije za ločitev Reke Ameriška vUda bi rada objavila svobodne rdke države izvzem- vse note glede na to vprašanje, R pristanišča in železniee povsro- ker se zaveda, de bi a tem še bolj ga veliko težavo. Reka in reške Utrdila svoje stališče. drŽava absolutno zavisita drugo Boston, Mass., 21. febr. — l>ru-od drugega iu vsaka ločitev inesta Ištvo "Tke World Peeco Poundo-od države bi pomenila konec bla- tion" jc objavilo prevod besedi-goetanja za mesto in zaledje. Za- U zavezniškega reškega načrta, vezniki ao Še razpravljali o zeva- katerega je eestavil Llojrd Geor rovanju italijanskega karakterje g9 to odobril Nitti in kateri je bil Reke in so predložili, da se mestu 20. januarje t. L poslan Jugosla podeli avtonomijo, kakršno je viji z ultimatom, da mora jugo-imelo pod Avstro-Ognrko; a tem »lovanska vlade isbiratl med tem bo dovolj zavarovan značaj reških načrtom eli londonako pogodbo Italijanov Liga narodov bo isvr- To je načrt, ki je izzval WiUouo leva 1 a absolutno oblaat iu Italija Vo grožnjo, da umokne svoj pod bo aodclovela v izvrševalnem sve- p^ t mirovne pogodbe, ako bo u tu lige. Kako naj bodo bolje zeve- Liij^n Jugoalovanom.
rovani italijanski iutcrcsif
Ravno tako nastanejo težavo z
Načrt se po tej objavi glasi "1, Mesto Reka bo neodvisno
anektiranjeui pasa zemlje, ki »oj pod'garancijo lige narodov in i-sveie Reko z latro. Ta zahteva prMVlco imenovati svoje last> italijanske vlade je povaem senti- Re diplomatične zastopnike, mentalnega značaja, ki se morda	gušak bo pripadalo srb
rdi Italiji važna, ali glede na re-Lko . |Krv»ško - slovenski državi, iki položaj je napačna. Vmesna I ^ pristanišča in železnice, ki i-država, ki bo neodvinna od Jugo- maj0 gvcj0 postajo na dotični to.
Kar ae tiče Albanije, je Jugo nlevije za to,' da sc ji podeli avtonomija brez v meša vanje tujih držav »v njeno vlado.. B(Gornja nota jc morda odgovor na decemberski kompromis, katerega je po mnogih poročilih odobril tudi Wilson po svojem zastopniku Polku. Op. ur.)
Pariz, 21. febr. — Obstoječe rs-zlike "med ameriško in zavezniškimi vladami so že segle pn ko kočljivega jadranskega vprašanja. Vse ksže, da je vprašanje Turčije ie bolj zamotano kakor Jadran. V zadevi Jadrana je samo ena tajna pogodba, toda glede Turčije je med Anglijo, Francijo, Italijo in Grško celi kupček tajnih pogodb, ki so bile sklenjene tekom vojne — in ti pakti zdaj povzročajo konflikte. Jadransko vprašanje je le začetek in tukaj pričakujejo, d* bo imel WiUon še dovolj opravke.
Clmified
CIstsIfM
CONGRESS HOTEL
Delo dobe oženjene in samake
UNUSKE PREMOGARJE
POTREBUJEMO . o
* . . LL ^ ' J 1 i" mehki 5l/2 do 61/s čevljev vi-ženake, ki lahko žrtvujejo le ne-^^ odprt rov — dobra
kaj Časa zjutraj ali popoldne ze strehe. Le melo škrlevine kot j«
navadno v pktaAurškciu o k roju Plačamo ea škrlevino »ko je ua«l 12 palcev dobela. Za delo a pikom $.986, Za delo strojem $.1458. Vrtanje in nakladanj« $.6642.
delo v naši pralnici.
GOMPERS V SVOJI STARI ULOOL
alavijc, se ustanovi samo zato, de zeveruje situacijo lleke. Reka je že v dotiki z italijanskim kraljest
Čki z vsemi stvarmi ki ao potrebne za njih razvoj, preidejo pod ligo nerodov, h kateri bodo tudi
vom ne samo od morske atrani. Lp^^ g^ ^ g)^!* 7M THC temveč z več kot sto kilometrov j ^^ kl umBin v j^resu
srbsko - hrvaško - slovenske drža* ve, Ogrske, Sedmogrsške in tne-
dolgo mejo iui suhem. Italijauska vlada ne govori o
železnici, ki veže Reko s severom; §u fM|megg
Italija priznava, da naj šelczuica ostane Jugoslaviji. Železnica je v precejšnji daljavi paralelna z, ^ morskim bregom in če se izvede	w ^^.
2. Svobodna, vmesna držsrva iz gine in meja se uravna med Italijo in srbsko-hrvaško-slovensko
zahteva, dobi Italija le
pf~ A—Meja zagotovi zvezo ceste
Meno obrežje med železnico in K morju % iU|ijanjlki|n u,ritorl
morjem
jem, toda pusti na osemlju srbsko
že-
------	« ,, , __ii • jem, uma |/uni» ua «««i*j
Dokument n^Ualjuje, »taJ r hrvailo-.l»v»n.ke drfav. v» ne in potem zaključuje*-
Washington, D. 0. — Gompers ae drži svoje stare taktike, da naj delavci glasujejo za kandidate starih političpih strank, če sprejmejo program Ameriške delavske federacije < iompers je star in je pozabil, da je Ameriška delavska federacija pred več leti poslala svojo delegacijo na kouvcncijo re-publikankc stranke, da je tam beračila, da naj republikanska stranka sprejme v svojo platfor mo določbo, ki zahteva odpravo sodni jskih prepovedi. Republi kanci so bili tako pošteni, da so odklonili. Peputacija je šla 'tudi na konvencijo demokratov in tam
veru čes Postojno; na mestu, H0 Mpr«jeli njeno priporočilo. A Italijansko vlado je treba opo-|kj" <®IezBict ia	0 MMilMfi
goriti na .tališče predsednika Wfl- -"J** •ona, Id smatra v iporasum« g
in
Anglijo in Francijo, da Kalijo B-V avrho, da se zav aru je preveč siU sa absorbireajem n* Trst, se spremen, W1lsonova italijanskega teritorija, čigar pre- mejne črta v okoltoi Senožeč. Uvalatvo ae ne da absorbirati." C—V ostalem bo meja uravna-Na to je objavljena brzojavka na tako, da oetanejo na strani ameriškega državnega tajnika srbsko-hrvaško-alovenake drŽave Roberta Lansipge, Id je bila po-1 čista jugoslovanska okrožja, slana 12. novembra 1919 itelijan- 8. Zader v mejab avoje občine akemu zunanjemu ministru Titto- postane neodvisno mesto pod
ni ju t
renčijo lige narodov in ima pra-
"Vaša ekselenca lahko sposna,Ivico izvoliti ai avoje lastne diplo-da Idružene države ves las pogo-1 matične aastopnike. janjp simpatisirajo s Italijo in 4. Italija obdrži ' Valono, kot nafarleljo je, da ae postopa pošte- določa londonska pogodba, in da-
no s gabtevami Italije It|Uja je sahtevala
Ije ima mandat Albanije, Meja sosjo do I severne Albanije ae apremeni ka-t; ta sabtevo je bila spre- kor kaše priložen zemljevid. Al jeta na tak način, da sagotavlja banska okrožje, M pridejo pod u Italiji najvarnejšo mejo no aevem pravo arbako-hrvaiko-slovenskc kljub temu. da je Italija pri tem države, bodo avtonomna dežela, anektirala veliko število tnjegalki bo imela žpeeijelni režim po prebivalstva. Italija je sahtevala I vzgledu avtonomne Rutenije pod vzhodno mejo in Jo dobila, čeprav upravo čehoalovaške republike, je bilo potrebno vkljotttl v to me- j^oo albansko mejo določijo an je tsritorij, ki je tudi naeeljea s Lj^ki in Irancoaki delegat je
tujim prebivalstvom.
skopno a komisijo sa grško sede-
Oglasite se pri
LAUKDKT MAHAGERJU
Congress and Michigan Ave.


Delavcev
'it
Plačamo po 44 centov na
POTREBUJEMO
Rov se nahaja v mestu Cenons-jburg, Penna, mesto s 15,000 prebivalci. Premogarake koč« ao le par korakov od rova. Najemnina | je $7.00 in $9.00.
Vožnje stroške povrnemo, ako | delate pri nas nad 90 dni. Hrano 1 preskrbimo za sgmcc. Cerkve, prodajalne, gledališče in mestne za-ba vilice.
Le izueene premoga rje se sprej-imo.
Oglasite h osebno pripravljen! I so dele.
HAZEL MINEŠ,
Oglasite se pri:
_ —
EMPLOTMBNT URADU
.....v ------ • W.?V
stewart*warner co.
'i'./ i . . ..
Oannonsburg, Pa.
1826 Divtrsey Parkway, Chicago, 111.
mi lahko
DEKLETA in ŽENE za delo >v pralnici. Nobonc izkušnje se ne zahteva. Delovne ure so>: 8 jutr. do 4 pop. — Plačamo po $14.50 na teden. Oglasite se v Laundry oddelku, 21. nadstropju, HOTEL LA SALLE, 10 N. La Salle St., Chi-1 mladeniče in može za delo v naši
POTREBUJEMO
cago, 111.
Italija je sahtevala osvoboditev ve. Argyoastro in Korita pripa njenih iredentistldnUt bratov, )ri I deta Grški, so bili doslej pod tujim jormpn, 5. Italija dobi sledeče skupine In njena zahteva je bila sprejeta otokov: Loiinj, Pelagruž in Vi* zopet na tak nate da je Italija Ostali otoki bodo pod suvetrn dobOa poleg svojih osvobodenih atvom srbsko-hrvaško-slovenakc bratov tndl veliko fttevDo preW-| države valoev drugega naroda.
Italija Je sahtevala navalno kontrolo na Jadran« in ta kontro lo Jf jo bila dana i tremi merskimi kiju«; Puliem, Valono in oentral-no otoško boso. Vse te koneeslje pa le ne sadovoljnjejo Italije in dobila je nove konoeaije v Terbi In, Lnbinn in na LoUnjn, na meji svobodne reške države in le drugje. Z namenom, do smo kolikor mogofte dobri g Italijo, smo od-stopIM le več — daU smo ji man dat v Albaniji. Vse smo storm, samo da ss čimprej konte jadran-ski gpor in da dobimo gtoerosnl je Italija sodovolj
ski »por ln od^Aror, da
Z«|^ezniki končno priznajo, ds je Italija igrala valno ulogo v vojni, zaključujejo pa, da ao njeni bi teren i dovolj sevarovani r gori (Omenjenim i koncesijami
Wlfcon Je sakljočil baranUnje o Jadran«.
^eshingion, >2. febr.—Iz krofov n drŠavnem depertmentu se je Igvedelo, da tam pričakujejo, de tl6 morda izmenjanih še nekaj not med Wilsonom ln zavezniki gleda jadranskega vprašanja, to-de argumentiranje o vprašanju nemem je zaključeno z Wilaono-ve Olrani Predsednik je vseka knrpbdločno povedal, da ne od-alopl a svojega stališča, Pričako-▼etPje torej, da se reševanje je-drsnskega problema povrne na sej 4t deeembetrskemu komproml-au, k ga je baje odobril Wilson
Wtlgntiova druga note ne bo objšVTjena vsaj toliko čase i Uokkr je ne dobe zavezniki; ako
6.	Vsi otoki v Jadranskem morju bodo demilitarlairani.
7.	Sprejmejo se ipeeljelne določbe, kl l>odo dovolile Italijanom
Delmeelji, da so lahko italijan-aki državljani, ne da bi jim treba zapustiti bivališča.
8.	Gospodarska podjetja v Dal maciji bodo savoroA-ana po mednarodni pogodbi."
Na gornji nečrt Lloyda Oeor-ge In Nittija je jugoslovanska vloda odgovorilo, da ga ne sprejme.
Društvo 4 4 The World Peaee Foundation" je objevilo t ml, tekat jugoetovanake note s dnr 10. jeunerje, ki je bile odgovor no neko prejlnjo noto aavesnl-kov. V tej noti j« jugoslovanska vlada pristala, naj bo Reka s lu-komi in želesnioemi neodvisno meeto pod ligo nerodov, toda u-previja naj ga Jugoslavija. Hn>, lak in luko v Barošu mora apa-detl k Jugoslaviji
Dalje odgovarja belgradska vlado v tej aotl, de aprejme Wll. so novo črto ao ase jo med Italijo in JufronliiMjo od Julijskih Alp do Iteie. čeprav ta črta isroča 400.(100 Slovencev in Hrvatov !• talijl.
Jnfoalovanske vlada lie zahteva Zadra se Jugoslavijo, pač pe naj bo svobodoo mesto pod ligo narodov
Jugoslavija noaprotuje, de bi i-mell Italijani previeo voliti al di-plometMoe sestopnike ne Reki ln v Bsdm. kajti take aastopnike bi lebkn bontroHrole ItaHja b« to Id Itfte prikrita anekslja
meriška delavska federacija jc na to agitirala, naj strokovno orga nizirano delavstvo glasuje za de mokrate kot delavske prijatelje Demokratično stranka je zmaga la, kaj ao pa delavski prijatelji storili sa delavce, ao pa pokazala preganjanja delavcev in stavki železarskih delavcev in rudarje^. < iompersu nikakor ne gre v glu-vo, da dela vat vo izvoli svoje najboljše prijatelje v pnstavodajne zbore in javne urade, če vanje izvoli dclavce iz svoje srede, katere pozna skozinskoz, da so zvesti delavstvu.
Gompers se trudi na »vse načine, da prepreči ustanovitev samostojne delavske stranke, ki bi i-m o la jasen in določen program kajti opazil ni znamenj okoli sebe, ki govore, da je strokovno oj ganiziruno delavstvo sito njegove taktike v politiki, ki gre za tem, da delavci se nadalje glasujejo za stari stranki. Videl ni znamenj, da se farmarji organizirajo v sa* mostojni politični organizaciji in da so pripravljeni ae združiti delavci v politični kampanji, da odpravijo iz postavodajnib zasto po* in uradov s volilnim listkom elemente, ki'so nasprotni interesom delavstva in farmarjev. Gom pers ga je ujezil, ker j«' poslal na dlžavho konvencijo dela vike Htranke v Itidlanl svojega zastop ni ko, kateremu so delegutje po-vedeli, da jc škodo za čas ki gn trati, Če jih misli odvrniti od n stanovitve delavsko stranke. Ta čin ga je tako ujezil, da je izda dolgo filipiko, v kateri pripove daje, da bo delavstvo rešeno vseli nadlog, če se drži njegove stare taktike v politiki in glasuje za
•••>' ■* ..............
POTREBUJEMO
iznčene izdelovalke predpasnikov; iafedno dobra plača, stalno delo.
AETNA APRON CO., . 81^ Rces St., 2 bloka od N. Divi-SUp St., le troje vrat zapadno od HkJsted st. >, < . • -
kandidate starih strank.
Boji med štrajkarji in vojaki v Italiji.
Rim. — Policisti ln vojaki ns konjih so v soboto napadli št raj kajoče delavce, ki so demonstri i ali ua ulieah. Več vojakov, po lieajev ln delavcev je bilo ranjenih.
pontoBttinfto
navadne delavce. Stalno delo, dobra plača. Oglasite se pri: 25th k Loomis St. Chicago, I1L
| izdelovalnici klobas.
HETZEL & 00MPANY, 1740 Larrabee St., Chicago, I1L
POTREBUJEMO
skladalcc. . Stalno delo. Dobra plača. Oglasite se na: 25th k Loomis St., Chicago, Ul.
■ i. .
DAMO DELO SE NEKAJ DELAVCEM, KI 2ELE STALNO DELO IN DOBRO PLAČO.
♦Oglasite ae pri:
stewart-warner
speedometer corp.
1828 Divoreey Parkway,
chicago, ill.
Potrebujemo dekleta za delo v knjigoveznici. Sprejmemo tudi mlade za učenje. Dobra plača. 0. O. OWBK k OOMPANY
1066 W. Ven Buren St. 3vnadst. Chicago, Ul.
POTREBUJEMO
Punčpres operatorice za delo pri ] ^roj^l. Oglasite se pri:
H. G. SO AL CO.
4410 Rovenewood ave. Chicago, 111.

domaOa zdravila
katero priporoča msgr. Kneipp, imam vedno v anlogi
Pilite po bresplatal oenik. MATH. PEZDOt P. 0. Box 772, Oity Hali 8tation, NEW TORK CITY.
i........................rt.......
ED. V. PRIČE * CO. WH0UEMtt COtTOM THILOI
819 W. Van Buren Street.
Potrebujejo možke iu ženska za krojaško delo. MoŽko navadno delo. Prve vrste učene izdelovalce 2^>ev. Za vlivanje podklade. Likarje na fine vrste obleko.
Ženske za n&vadno krojaško delo. Za likanje žepov. Za sestavljanje žepov. Za takirauje. Za šivanje oibrobcev. Za izdelovanje lukenj. Ročne livalke za prve vrste telovnika. Za speujanja (Stichers),
šivanje blaga za najfinejle
Morska mina ubila 13 oseb.
. Pariz. — Paridk "Danube." ki je plnl po Črnem morju, je zadnjo aredo zadel ob mino bllso Ra-milija nekaj milj od boaporske o Mue in se potopil. Trinajst oseb je izgubilo življenje. <
Novo meedno gibanje angleških delavcev.
London. — 30,000 premogerjev
v Wclshu se pripravlja na stav-ko za nove mesdne koncesije.
400,000 delavcev, vpoalenih v bomltašni industriji, zahte%*a sto lHlotkov povišanja plače. ' - 11 r"■■
Legar v Oalieiji.
London. V vahodni Oalieiji divja legar a tako strelnimi po-ste4leami. de so v mnogih vaseh popolnoma icnmrll ni prebival-eL
ROJAKI!
Zadnja opošiljatev je odlla dne 17. januarja t. 1. a katero ael je odpeljal tudi član naše tvrdke| Mr. Leo StrnkeL
Mr. Strnkel oetane po nelib o-i pravtih v Jugoelaviji do dne 1. maja t. 1. ze to je ftea, ako kdo hoče kaj poslati se velikonočne praznike svojcem v stari kraj In jim pravočasno pomagati Torej naj tekoj poli jejo zeboje ne naa, ker iste odpošljemo is New Torke | vsakih 14 dni v Jugoslavijo.
Teša seboja do'100 funtov, ee-| no 14e na vaak funt.
8TBUKEL k Enropean Trading Esport Oo., 86 Vlath Ave., oor. 16. 8t. *ew Tork, V. T. v
Izdelovalce ^epov in vrste blače. Dobra plača.	• . .
Izvrstno dobro stanje. Tovarna jo sistematično vrejeua, vedno svež zrak in dovolj svitlobe. Najboljše zdravstveno vrejeni prostori. Soba za zabavo in počitek pod nadsorstvom registrirane in izučeno postrežnice (Nurse). Moderno vrejena restavracija, kjer se streže s svežo in čisto hrano po nakupni ceni.
"Prijazen prostor za delo".
Oglaaitc se v Employment uradu od 8:30 do 12:96 in od 1.-00 do 4:30.
ED. V. PRIOE k OOMPAirV, 810 W. aVn Buren Street, Ohioago. TE.
SVOJE ROJAKE KDAJ SOMR* I J?*"
LAHKO DOBITE V AMERIKO
Priseljeniške postsve oetanejo š« zmeraj v veljavi kot pred vojno. Svojo rodbino lahko dobite v Ameriko. Podpiaani vam bo dal navodila, kako dobite v kraju potne Mate. Pilite, eli ae pe oseb-no obrnite oe znanega rojake Kotijo Skender, Javnega Boter ja, 5827 Btmler Stroet, ftadburtrb. Pi* t)n Vem bo stvor uredil In POJ«*«. . . (Adv.)
potrebujemo žene in dekleta
Izbiranje—opopolnfti naročila (Swedginj) —pri Punčpresah,
Izkušnja nepotrebna. Dobra plada. Prijazna okolica.
rHE BOYE NEEDLE COMPANV, 4337-4343 Rave„awood Avo., Chicafcv 10.

pUčati odškod-
Nemčija
tandon. — te Berlina javljaj«, da je nemška finančna komisija obelodanila poročilo, ki se glavi, da "Nemčija ne poseduje več no« benih sredstev, da bi mogla plačati dolgove in odškodnino dru-| girn državam." Komisija priporoča, da vlada informira v tem srnini zavezniško odškodninsko komisijo. Berlinsk'i listi ao objavili po ročile pod naslovom "Na robu prepada"...
Cecil zahteva izgon Turka iz Ga-
London. — Lord Robert Ceeil piše v "Evening Standardu," da je zdaj najlepša priložnost, da se turška vlada enkrat za vselej iz-žene iz Jfi>*rope. Dalj* pravi, da so gotovi franeoaki interesi odgovorni za sklep, da Turčija obdrži Carigrad, ker hočejo obdržati polje za lov na koncesije.
Na Angleškem je nastalo veliko gibanje za internacionalizira-nje Carigrada in izgon aultsna i/. Kvrope.
Ogrski regent — največji tiran v Evropi.
Budapešta. — Ogrska zbornics je zadnji teden izvolila admirala Hortyja regentom Ogrske. Novi regent je takoj pokazal, da bo vladal s terorizmom, a kakršnim se še ni odlikoval noben tiran no-vejftega časa. Ukazal je vreči v ječo Belo Somozyija, urednika so-< inlistifčnega liste "Nfepszatta," njegove tri uredniške asistente in pesnika Adelberta Vasca. Vojaki, ki so izvršili aretacijo, so razbili vso opremo v uredništvu. Dvn dni pozneje so ujetniki izginili iz zapora in našli so jih v Donavi — vtopljcne. Mrliči so imeli vsak po eden težak kamen privezan na vratu.
PROSVRT1
jarku zunaj mesta, v katerem je bile (Kenajst krogel. Pretakava je doKnal£ da je bil umerjeni siu-fajuovec z imenom Quiuu, toda tajno republičaaako sodišče ga je obsodilo ua smrt in bil je ustreljen zadnji četrtek ponoči, ker je bil vohun v službi angleške vla-de.
Ersbergerjsv napadalec obsojen v zapor.
Berlin. — <Oltwig Hirsehfeld, 261etni dijak, ki je pred enim me sečem streljal na finančnega ministra Krzbergerja in ga rauil, j* bil te dni obsojen ua 18 mesecev zapora.
Prva določi meje Armenije, dru-ga se bo bavila s turškimi financami in tretja bo razsodila o zahtevah Grške glede na Smlrno lu
teritorij v evropski Turčiji. Na
podlagi teh zaključkov bo takoj sestav I jeua mirovna pogodba s
Turčijo.
Velik sneženi vihar v Jeruzalemu
London. — Jeruzalem v P« le stini je bil osem dni odrezsn od zunanjega sveta vsled silnega sneženega viharja, kakršnega še ne pomnijo v dotičnih krajih. Zapadlo je tri čevlje snega.
Irski republičani usmrtili izdajalca.
Dublin, Irska. — Zadnji petek jc bilo najdeno truplo v cestnem
ooeooeeooooo* B
^HlisSB
»muh-—II
ima letošnji f Amcrttkl
DRUŽINSKI KOLEDAR.
SUne 66c, je vesan v trde platnice in ima 196 strani.
VSEBINA.
nrjMlin PMMi (atfke).
, Hoinl atrah (»m«

Jatea A
Hi>omcnlk M*mS«1
Ptolvtn
»Me
0	rama
l»i* UniHr-.	. . . . , ..m,-«
Alfcart SUn>«r: Du»a. ki Ja telSS USka), I Iv»n Molafc: JuU /.otkm KvaSrovai V StIMh. IVink P. Walah (»HkjiK^
IM.
PotlMl m UaMJa«« (»Hkm).
1	vsa
»S M LJubljano dom« (•lika).
T^frtSfjSsaLv Rn> UniMS U»M
EE« r»Ko v ognju uKjl. Ki.rdmn aeSiMli Latotra KM (•lik«) ■ V gorah (ilika >. , Dr.kart Draflate« l«pr* l'o«la4 As B«kn4 (J«k W(IIlam PtmmU CaISar
hprMMk* 1» aealellaaia •Mka). ^
Momul M-
I»a« Mol.k Carkav <»♦•«■>: nr. Frautiivk Sattkup l»Skal.
W«tarUa. Paa* I
M Mrla«
nmpara * La PlatL
safeutti'«—»•
Dardanele so internaeionalizi-rane.
London, 18. febr. — Vrh orni svet je včeraj zaključil, da bodo Dardanele internacionalizirane, odprte iu svobodne, kakor je bilo pričakovati. Turčija obdrži Carigrad.
Anglija je obvestila turško vlado po svojem admiralu De Kobc cku v Carigradu, da zavezniki niso vzeli Turčiji Carigrada, ali ob enem je bila turška vlada opozor jena, da se ta zaključek spremeni, ako ae bodo nadaljevali i>ro* goni in masakerji Armencve.
Podrobnosti internacionaliztra-nja Dardanel in Bosporja še nis< izdelane. Veliko vprašanje je, Ud< bo kontroliral *ožino in preskrbel potrebno vojaštvo za policijsko nadzorstvo. Vrhovni svet je skle nil, da se imenujejo tri komisije
.JaSavft Laata M
ablrmnj*
Kkrivaas« Ktbla Kr

Ktbla M lohn W
'MkH
Joka
MMn
J k ha
rrsf, mr
Jaha
KISm Sa* i Jaka W. Al<
'srz**.^'-
....._ . Takerakl .traj I.Mka)
m trw » Zaar.Ho (aMkel
______s-fiSrSfr««^ <•»*•>•
f udmU a«. W»S—laka. O kavi. O asaa)a.
Hum: Drtf»W a
V zalogi imamo še nekej is-tisov Družinskega koledarje letnik 1019, ki ne zaostaja po vsebini za letošnjim koleder-jem. Ako želite dobiti dobro poveetno in drogo gredivo za mnl denar, poslužite ss te prilike. Ze $126 pošljemo obe koledarje. Pošljete lshko tudi poštne znamke. —- Nerocue naslovite: PBOtlTAREC, —— W 20th SC, Ckkage, UL
Veliko potnikov.
Na tisošs rojakov ss priprsv ijs za odhod v stari kraj. Vsal dan se prijavijo novi in si sago tovijo prostor. Stotine potnikov ki so dossdaj potovali skosi moje tvrdko so ssdovoUnl s mojo pe stesšbo. Mnogi sa to javno pove dali V vašo korist je torej, da v tndl vi poiluiite domače tvrdke drugače vem utegne biti žal, ka ker je bilo že mnogim drugim, it io ŽU potom msnih "čiftrtskih' tvrdk, Id so jim dale občutiti, > Čem js judovski bisnes.'
New Vork-Havre, ali Chorbonrg
21. feb. parnik La Fayette, 25. feb. parnik K. A. Victoria 28. feb. parnik La Bsvole, 6. mar. parnik La Touraine, 6. msr. parnik Imperator, 9. mar. parnik Roysl Oeorge, 16. mar. parnik Rochambeau, 18. mar. parnik La France, 27. mar. parnik La Bsvole, 27. mar. parnik Sazonia.
New Tork—Trst.
Začetkom msres parnik Presi dent Wilson, konecm msres psr nik Argentina.
Nsw Tork-Dobrovnik Trst.
V neksj tednih odplnje drug parnik na Dobrovnik in Trst. Po drobnosti še niso naznanjene. „ Ta vozni red js podvržen spre membi. Za cene in druga pojasni !a pišite ali ps pridite ns moj na slov.
Potni listi Potnikom preskr-bim potne liste In drugo, ksr rs bljo zs potovsnjs.
Prenočišče. Snsžno, udobno in varno prenočišča po primerni ceni dobite pri meni sa časa biva nja -v New Torku.
Pošiljanje denarja. Ako hoče ts izrabiti sedsjne skrsjno nizke rene in poslsti ksj densrjs v »ts rl krsj, tedsj je nsjbolje, ds gs pošljete po drsftn ali nskezniri, ker je to najboljši način pri se-dan jih razmerah. Jaz pošlljem dener na U način že ve« mesecev.
$ 2M »J#
in.75 r,3,000 ji,r, (si • 3 JO 7.M 19 M
Reval, Estonija. — Vlada je izdala naredim, ki določa smrtno kazeu za špekulante z estonskimi markami.
OPOZARJAM ROJAKB.
Nižje podpisaui želim opozoriti rojake iirom Združenih držav, da pazijo na priliko, ako bi kje videli ali opazili nekega John Oblaka in mojo bivšo ženo, ki sta jo skuflaj popihala dne L\ februarja, t. I. in ona je vzela seboj eno hčorko po imenu Kva stara 21 mesecev iu se jo lahko pozna ker je do golega čist* postrižcii otrok. Žens je sredne poste ve podolgsstega o-braza in stara jc trideeet let. John Oblak je star 25>t tudi srednje postave in bolj Širokega obraza. Oba dva*ta sivih oči. Ona je meni pustila tri otroke, 2 hčerki in enega sina. Rojake opozorjeni naj jim nihče ne posojuje denarja ker jaz ne Imm plačal niti centa zanjo in ne sprejmem nobene odgovornosti za vračilo. Vsekakor, ako bi jih kateri rojakov kje spo-znal naj ini to nemudoma iiazna-nl Ne iščem ju najmanj, da bi njo vzel nazaj k sebi le nkslov bi rad izvedel kje ata. On govori dobro angleški J* slovenski, ko ona «elo slabo angleško govori, toliko v pojasnilo, 'če bi se izdajala za AmcrikJtucc, da jih loŽje izpo-znate. Moj naslov je. John He mic, P. O. 114, Lusk, Pa.
Cisčoca mL
vmivvvm miš«
Severa^
Antisepsol
Podporna Jcdioti.
Slo?euka Narodu
U.UmvUms S. apetts	MJV I Imhorp. 17. j.u.j* IS07
1S04.	^im— | v IUU«I«.
olavni stan. sss7-ss so. lawmdal1 avi., chicago. illinois«
GLAVNI ODBOR ZA DOBO 1919-1922, Izvrševelni odbor.
UPSAVNI OOSSS.
1 v\ 1	SI VI M A	CO. j i
C L D A l<	RAI'IDS,	IUVV A
		
RADA BI IEVBDBLA
za svojega brsta John Bredon. pred več leti se je nahajsl v Mud dy, 111., potem je šel menda \ Johnston City, 111. pozneje nisem več Čuls o njem. Prosim cenjene rojake aJt*.kdo ve kaj njemu, da mi to Sporoči, ako bode ps sum čital/>glea, naj se ml prijavi svo ji Sestri Marija Bredon, sedaj o-možena: Marija Dugar, P. 0. Bo* 658, Mnuidy, 111.
SIU)
Novo in jako priprafio
V _ _* »tem lilom tshko popr* vite čevlja komate, vro-'e Itd. Sive moteno Is dobro, hitro kot stroj,, ntane r vaem vred, 20 rsrdov Čretev dve iivauiki ter navodi-'k asrno $1.00, S Kil mm m<> $5.00. Jam itmo itadovoljnoiit. Pripnite tema o-flaau SI.00 in poAljita nam tskoj ns lsulov:
mov1ltt SALES 00., Dept. 308 A. SU. D. Bos 184.
New Tork. N. T.
I6CEM MOJA DVA BRATA
Janeza in (<ojzeta Bergaut. John je bil pred sedmimi leti v Scofield, Ttah in lx>uis pa pred letom dni v Issaquah, Wasb. Pisala nem mu pismo, pa je bilo vrneno. Sporočiti ima imam zelo vsžne stvari iz starega kraja. Cenjene rojake pro-*im, če kdo ve za njilt, naj mi to naznani, ako bosta pa sauia čitals ta oglas, naj se mi prijavita na moj naslov: Neža Aubel, P, O. Bo* 43, Asher, Mont,
ROJAKI I Naročita ss ns knjige Književne Matioe B. N. P. J. Ha tioa isda pet knjig, kakor hitro ss oglssi dvattsoč naročnikov. Na ročnina i pristopnino vred ss prvih pet knjig je tri dolarja. Ako ni zastopnika fif»llet v
mlUni, pošljite naročnino tajniku
l ioutb
Frank Aleš, 3134
Orawford Ave., Ohioago, ni.
jHUllKrtlMl ]' M fl lili 1111" I VHJjlTljll" •IMMIMIlVll ]|,| llllIHlilllll
INFLUENCA.
8 povrnitvijo spldemičns aebe in vs*o družine s tem varu, ao vnetje oči, spuščanj* is nosa,
"F laM prsti acvamost Varajte Je te vaše idrnvja. Prva znumenJa . . SMŠšanJe Is noss, bolečine v hrbte, glavi |n mišieah, mras, mrslics In nenavadno utrujenost. Ket preprečil no in prvo
zdravilo mi pri noss iBB vede. Za slučaj
tableto ns
ročeme sledeča t Orglsnje v grla in ispiranje
fijmu i f IS m tri (tfla topla
eno Savaeora
dokler
poročamo »lodse BffB Astliipiil, rabite en dal teee J prehlada ali mrsllee vsemite
•hlad in hripo m
j (■_„ _	.... _____pe en«____
lat« aopsr preklad lir lirlps ia ponovita na vsaka tri ure dok prično delati čreva. Ako kaUJato, poslužite se ft«verey< tama ss plJiOa. PoidKa v posteUo, ispijte kaj vročsga In
Bodite dobeo savitl. Ako pe te ne poeuga v snem »okliče adravniks in posluisjte njegova aavoiiils.
magsls proti ti epidemiji, vsled
dobro spotite.
dnevu, tedsj pokliče adravniks Ta sdravUa vam bedo veliko pomagala
doma pri
roaoTNi oossn.
Ja«a AmkeaM. »..S»*4i.lk, Baa sat, Caaa«*.k»r«, Pa, JaSa Ui St, SprkNrHaM. IS, Mm tki ialaaaikar. Saa m, Barkaria«. Okla, Ja*. Saiitha^ Pa, rraak Saamk. SS00 Prvaaar Ava, Clavalasdi Okla.
»	'*'	B01.NIŽKI OOS8K. '
OSaaONJK okkožjsi Paal Sar far, K^aSalk, SSST-SS a___
VZMOONO OKSOŽJRi RuMI riatar«ak. Saa 4SS, bf«4««vmk Pk.
Aata« SaSMak. Baa TI, WUk lta««a. Pa. ZACAONO OKSOŽJSi Aataa šalar. Sa« 104. Oraaa, Ka«*, aa Ua Kahar. Saa S4S. USkar«. Ml««, aa
Nadsoriti odbor.
Malt PatraviA, »r^taSalk. ISSIV Watariaa S4, CalUawaa4, Ohla, 4U Ptoraa S«.. Sval.ik. Mlaa, Jaa. Kalaa. 100? a T«lh St, CtovaUaS.
Tiakovni odbor*
Vt«aaM Catakar.|j^» Amhr<JM la Mati PalravM.
Združitveni odbor.
rSSnSSONIK. rraah AW4. SI »4 Sa. CravlarS Ava.. Chlaaa«. >0. Jaka TMaU. Saa ISI, Uvršča. Pa. Jaika Ova«, S4S SafaKraaS. D,t. .It, Mlak. Ja^ Skuk, 1101 a SS. St, Cl«val«ad. okla. Marv U Savli, 1S44 S«. S« I«. Ava., Cklaaga, IIL VRHOVNI ZDSAVNIK, Dr. P, J, Kara, SSOa St. Clak Av^, CUvUaS,
oooovosni uaiDNitc "raoavzTs-1 jo. z«««ruik.
a n. f.
eozoni — Kar........ • gl. aSkaraiki. hI «alaja s «kv««ia nfaSu. m vtil
VSA flSMA, hI m aaaataja aa M^a «h rraSt«S«lka aa aaalavat
a N. P. J, BOST—SS Sa. L^traSala Ava, Chlaafa. IU.
VSS SAOSVS SOLNllKS POOPOPS M aaalavat SahUika taJaMlva S«ST—es Sa. LavaSal* Ava, Cktoaaa. III.
DKNASNE POŠIUATVS IN STVASI, hi a« tU«|a «1. Uvršala««a__
vaMa M aaalavai TaJaMlva a H. P, 4, »SST-SO Sa. U«aSala Ava, Chlaa«a.
VSS SAOSVS V »vazi s BLAGAJNIŠKIMI POSLI aa sassjaje ss aUtv« a N, P. J, aaev—ee la Uwkdala Ava, CklMia. ia Vaa srnatta »tata »aalavaaja a «1 lavrlavalaaaa adhara as I
OI9BP MMIBV |t Val srialvi aa «L	adaah aa aa| sa*SN* ss aaalavi
Pa.
Vaa prIMha sraM vraSaUtVM «laatt» aa aa) s»«U|a|a ss r. J, smr-es Sa. UtraSala Ava, Chtaasa, III.
Val dmtel M Snifi aetal. aaaa.atla. a^aai. aanlsMa Si	vaa,
Sa
4
.eJ
A 1L<
Sat )» v esaal
tega bi Jih morali Hneti ved lsksrnah po sledsčlh censh:
prt rokah. Prodaja so v vseh
Severa'« Antloopsol, II centov to t Sevsrs's Cold snd Orippo Tableto, Severa'« Balsam for Lsngs, ti In 10
f« davka In 2e davka
Ako vam teh ni mogoče dobiti pri vašem lekarnarja, tedaj
narolit« direktno od	■ ■
W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, I«wl
a gnnama ■)!!* i]i||||mm $l?lliam
[ X*' * 'M * * *' ** 'I 1 C iHHIIIIII'lfj
300 kron za 600 kron za 1,000 kron zs 5,000 kron sa 25.000 kron za
60 lir za ,»•*.•••.»«•• 100 lir se 500 Ur za 1,000 lir sa ............. .. ..
Ps nedelj na pojasnila pišite ne . LBOZAKBAJIEK 70 - Mi Ava, New Tsrk. V. T.
NOVA ZVEZA ZA IZPUCEVANJA DENARJA
Naše denarne pošiljatve razpošilja in izplačuje aedaj po eeli fugoslaviji "Kraljevi poštni čekovni irsd" v Ljubljani; to je tak iržavni zavod, kakor je bila 0. k. poštna hranilnica na Dunaju, 'catera je mnoge let pred avetovno vojno Izplačevala naše denarne pošiljatve širom svstro-ogrske monarhije.
Jamčimo za vaako denarno pošiljatsv, toda za kake mogoče zamude v izplačilu, ki bi ae povzročilo po drugih, brez naše krivde, pa ne moremo .prevsetl nikake obveznosti.
100 kron...........$1.30 600 krmi........$6 00
300 kron . .	3.36 1,000 kron , , ,,,,,« '.'M
800 kron <. ........f.00 6,000 kron . .......47.60
400 kron........... 4 00 10,010 kron.........»6 00
Označeno ceno so veljavne do dne, ko ss —iemestijo s drugimi Dener nam podeli je najbolje po Domeetk Postal Monejr Order, ah pe po New Tork Bank Draft.
1 TVRDKA FRANK SAKIBR
POZOR SLOVENCI!
bolosalhT
prilike!
Helenine ae revmstlsms le drugih notrajnlk voske bolečine esdravite, ske so pealilll9|
feeše.
Vos pejeosile dobite bretple/ne V meji piaaml.
DR. LORCNTZEN, Miners' Bank Bftdg.	-f E veleti.,
• CHIftOPkACTIC ht s elektrlČBlm idravllenjem va . .
Nejetare/si sdravalk aa tem

RESNICA
RESNICA Is. da so vse le
le ped dršsvalai beslai tvrdkli
EMIL
katera le aed dvajset let soŠUJa domovino Is Ima vodao aojelšje
1
t
Deaarso «eae ae sedaj sele ««atal«e. vsled leesr aai al mopeše ogUlstl. freprllenl p« b«diia, ds bedote dabili av«J d««ar VEDNO ujtUJa vrad««et.
POTNIKOM SE PRESKRBE VSA URADNA DOVOLJENJA ZA POTOVANJE BREZPLAČNO 1
VSAKO PO TU TVRDKI IZVRŠENO DELO JE POPOLNOMA GARANTIRANO!
Za m potrebna pojaanlla obrnit« aa at:
EMIL KISS, BANKER.
133 Saeaad At«., cor.StliSk.Nmr Vorh, N. V.
SPREJEMA HRANILNE VLOGE IN PLAČA 4S OBRESTI!
CEMU
aedsj Je 'ss se poStljsnJo denerjs v staro domovino dohler Jo tone nizke. Ts eens nede dobro ostati teko slaka, v krotkem lahko poeko£l nsvagur. Mo«oče le v par dneh bodo viije, Ukrat bedo vsi, ki niso poolsSsli nsšogs assvoU obislovsll.
PoAllJsJto denar na hranilne vleffo ne hranllniee sil v hrs-nllniee v vsSem rodnem kraju. Ml vem preskrbimo vlešeo knjižiee. NsSs banka Jo iiUv— be«ha keUra stoji pod kontrolo drUva New V«rk. Vsi dener Je JemfeB, no more oe tsgsbiti na neboa bbčIb. PožIJIU denar lim prejo. Cena kronam raete. Kdor agodej vstaje dobi lahko dve aradl.
PoAiljamo deaar tudi brsejavae. krsojstma pristojbina Je M M.
1000 kron sa........... •. .$ 10.50
10000 kron sa. ,,.,*. .......$105.00
PRODAJAMO TUDI PAROBRODNE LISTKE
sa vse progo. Nečim pomikom br«skibimo petno I letine Is Jih edredlmo se demevtoe v toka treh dni. Phttte sem kedaj pridat« v Ne« Vork, da vos bede naš šlevek potekal aa poetejl. Vsm so si treba aa eldeser brigati. Prookrblm« vaše sorodnike la domovtoe v Ameriko. Vas poJsoeiU dejeme as Aeljo, kros. pUčae.
NEMETH STATE BANK
10 E. 22nd Street,	Now Vork, N. Y,
I OlevnUe hi prebitek Je nad
PR0SV1T«
PROSVETA
OLASULO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEPNOTE LAITM1NA gLOVKNSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTI
Cm oglasov po dogovore. Rokopisi — — vračajo.
Noroteioo: Zodinjene drtavs	^
u M poi leta in $1.00 ta tri measee; Chieaa« $6.60 aa lat«, |*.T» aa poi
91 40 sa tri mesece, in ss inozemstvo $7.00.__.
Nt«Uf U TW, bar ia« «dk i liatoait
"PROS VETA'
SM7 8«. U««UI« AfMM,
ALI JE UMOR OPRA- ~ PODJETNIKI NA ZAPADU ZBORNICA JE SPREJELA
VICEN V IMENU PATRIJOTIZMA?
Italijan ja ubil Jugoslovana pod pretvezo, da je reltel "to h 11 witb U. 8." in je bil oprotten.
THE ENLIGHTENMENT"
Orgaa al tU glaveak Nati—al Be—#t« leiy.
| MORDA JR PA RRKRL
H L WITH ITALYI''
•TO
Qw>i br tba glav—la Natloaal la—lit faa*aty.
Advartiaing rates on sgraaisaot.

flabaeiiption: Unitod Statas (ezcept Chicsgo) snd Caoada M par jear; !aga>B.5o7 and foraign countrles |7.00 par year.
tfte* rs IfisMff z&šnzz Vžz
da ao vaai se »stavi lia«.
HOČEJO UNIČITI UNIJE.
ZA VSAKO ORNO SE MORAJO DELAVSKE ORGANIZACIJE RAZBITI, PRAVIJO POD-JETNIKI.
Organizirano delavstvo je na straži proti tem poizkusom.
2ELEZNISK0 PREDLOGO.
SENAT JO SPREJME NAJBRŽ DAKR8.
Strokovno organizirano delavstvo bo najbrž apeliralo na predsed
Strategična meja italijanskih aneksistov.
Kadar so italijanski imperijalisti v zadregi po zagovorih za svoje krivične in aneksistične zahteve, tedaj pravijo, da je v interesu obrambe Italije in strategičnih ozirov treba pomakniti mejo v jugoslovansko ozemlje in pognati Jugoslovane od morja. Ce bi Jugoslovani s takimi praznimi dokazi argumentirali za svojo pravico, bi tudi lahko rekli, ker ima vsak narod po božjem in naravnem pravu pravico do obfitanka, da se meje Jugoslavije pomaknejo iz strategičnih ozirov na italijanska tla in prepove Jadransko morje za italijanske bojne ladje, ker je Italijanov Štirideset miljonov, Jugoslovanov pa le okoli šestnajst miljonov in zategadelj se je bati, da Italija nekega dne napad« Jugoslavijo, ko bo najmanj pričakovala napada, ker že zdaj zahtevajo, da se nad osem sto tisoč Jugoslovanov vtelesi v Italijo. Ce bi Jugoslovani prišli s tako trditvijo na dan, bi italijanski aneksisti zakričali na ves glas, da je taka določitev meje za varstvo meje Jugoslavije nezmiselna reč, ker'želi Italija živeti v miru s svojimi sosedi.	*
Jugoslovani ne zagovarjajo svoje pravice s takimi argumenti, ki ne morejo vzdržati kritike pametnih ljudi, ampak tak zagovor krivičnih italijanskih zahtev najdemo pri Italijanskih aneksistih, ki ima v resnici le namen prikriti prave vzroke, zakaj Italija zahteva kos Jugo-slavtje zase.
Italijanski aneksisti so dobro vedeli, ko so zahtevali Trst za Italijo, da jc Trst mrtvo mesto brez zaledja, ki se kmalo spremeni iz cvetočega trgovskega in industrijskega mesta v navadno ribiško vas. To je bil vzrok, da so poleg Trsta, v katerem žive Jugoslovani v tako veliki manjšini, da se Ui manjšina ne more prezreti kar tjevendan, zahtevali lep tkoa ozemlja, na katerem so naseljeni izključno Slovenci in Hrvatje. Kasneje so se spomnili, da iz Trsta ne bo nič, čeprav jim ostane Trst z zaledjem, pa so zahtevah %e Reko. Kajti spoznali so, če Trst ostane pod Italijo, bodo' Jugoslovani svoje železniško omrežje tako preuredili, da se bo trgovina stokala v Reko in ne v Trst, kateri Bo vsled tega obsojen na gospodarsko smrt. Vedeli so, če te kaj takega zgodi, da bodo Tržačani zahtevali, da se Trst vtelesi v Jugoslavijo ali internacijonalizira. Trst bi bil torej na vsak način izgubljen za Italijo, če bi šlo po želji Tržačanov. Da se zadovoljijo Tržačani, ki so dobro vedeli, kaj se zgodi, če ostane Reka jugoslovanska, so italijanski aneksisti k njihovim krivičnim zahtevam dodali še bolj krivično zahtevo,, Zahtevali so, da Reka postane italijanska. In da se ta načrt ložje izvede, je prismojeni pesnik D'Anunzio primarširal s četo arditov v Reko in V nji uvedel diktaturo pustolovca.
Vse te svoje zahteve in poteze pa zagovarjajo s strate-gičnimi vzroki, dasiravno čin prismojenega pesnika rVAmmzija govori jasno kot beli dan, da imajo Jugoslovani več vzrokoy, da se iz strategičnih ozirov prepove italijanskim bojnim ladjam plovba po Jadranskem morju.
Vse zasedeno ozemlje po italijanski armadi tvori fceografično in gospodarsko neločljiv del Jugoslavije, in če odštejemo od tega ozemlja Furlanijo, del Trata, in mesta na zapadni obali Koper, Isola, Piran, Poreč, Umag, Rovinj in Fazana, in nekaj italijanskih vasi, je to ozemlje tudi etnografično neločljiv del Jugoslavije."f Tfe* resnice ne spremene vsi izgovori italijanskih ariektflfttov, ki se opirajo na strategično obrambo Italije.
In če italijanski aneksisti zagovarjajo svoje zahteve • strategičnimi vzroki, tedaj je v gornjih vrsticah doprine-ften dokaz, da se poslužujejo takih iz£ov6rov, da civilizirani jvet ne spozna krivice in nasilja, ki ga hočejo storiti Jugoslovanom.
Strategicni izgovori italijanskih aneksistov imajo namen spraviti nad osem sto tisoč Jugoslovanov proti njih volji pod Italijo, obenem pa mlado jugoslovansko državo (Kimati od morja. To je cilj gobezdanja italijanskih antksistov o strategičnih vzrokih za obrambo in varnost Italiji- 1
Zadnji teden so čikaški liati pri nesli sledečo kratko vest:
Hamtnond, Ind. — Frank Pedronl, ki ja bil T nararnoatl alektriCnega stola aaradt umora rraaka Petrtta, Ja bU danes oproMen pred aodittem. Porotni ki ao m pos vato vali samo dve minuti la tsrakll so, da Ja Padronl ustrelil pa Urila v hipu Intenzivnega patrijotlama —Padronl, po roda Italijan, Je ta 17 lat ameriški drtavljan, dočim Ja bil Petri« nasaturatiairan avstrijski 'rdeč kar.' Oba mota sta sa prepirala o i tali jan.4co Jugoslovanskem terltorijajnsm sporu in ko Ja Pedronl rekel, da bodo Zdruiaua drtave ta poskrbela, da sa stvar rati pravilno, Ja Petrič odgovoril: "To bali wlth tha United SUtea." Pedronl Ja na ta beseda potegnil ra volvar in ustrelil Patrite na maatu na kar se Je sam Uročil policiji.
To je vest. Več nam ni znanega. Ime povfc, du je bil nesrečni Petri* Slovenec ali Hrvat. Veat ne pove, da Ti sta bila sama, ko se je ir.vrftil umor, ali je imel Italijan priče. Dobro l»i bilo, da l»i rojaki poročali o stvari, komur so znano podrobnosti.
Ako sta bila Petrič in Pedroni sama, tedaj bi ne bilo nič budnega, če si je "patri jot ični" Italijan pomagal z izgovorom, samo da ne reši smrti na električnem stolu. Kaj če bi bil Petrič rekel: "To hell with Italy" in Pedroni je potem zasukal besede?
Vzemimo pa, kot je poroČano, Ja je Petrič res to rekel, česar rie odobrava noben papiren človek | toda kje je zakon, ki daje Petni in Pavlu pravico, da ame ilo-tičnika, ki nc zna brzdati svojega jezika, ubiti na mestu? Ali ttt-ro zato sodišča* ki kaznujejo prestopke?	,f Arthur Brisbatie, urednik fiea^J stovtti listov, je zadnjo soboto mentiral to vest v "('hieago ti4-' rald-Bxaminerju''"z umestn/hi'; 4H pravilnim vprašanjem: "Ali rti nespametno za porotnike ali sod-tpke, da dovole človeku usmrtifV na mestu drugega človeka v političnem argumentiranju, kot se je zgodilo v tem slučaju?"
Itrisbane ima prav. Porota V tem slučaju jc dala privilegij ubijanja pod pretvezo "intenzivnega patrijotizma." Ali bo demokratična Amerika doživela, da sc dr žavljan lahko z revolverjem izne bi osebnega aovrdžnika in poreče samo, da jc rekel "To hell ete," ttn bo v dveh minutah oproščen in Id pohvaljen???
NI RES, DA SOCIALISTI DIK-TIRAJO DELAVSTVU, KEDAJ NAJ STAVKA.
Albany, N. Y. — Otto Brand stetter je izpovedal pred odbo rom, pred katerim se obravnava KUHpenzija petih suspendiranih socialističnih poslancev, da ni res, da socialisti diktirajo strokovno organiziranemu delavstvu, keda, naj stavka. Stranka sicer pomaga pri stavkah, nima pa odločati, kedaj naj se delavci pozovejn na stavko, ali kedaj se naj odpokliče Ktavka.
Javni tožilci j je namreč trdil, da stranka priporoču splošno Mtavko kot sredstvo v razrednem boju, na kar je od Brandatct terja prejel odgovor, ki ga je iskal.
Seattle, Wash. — Zdi se, da ho se podjetniške organizacije, zdru« žene v centralni podjetniški organizaciji« poznani pod imenom 'Associated Industicrs of Seattle,' zaklele, da za vsako ceno uničijo f^davske strokovne organizacije in uvedejo zopet odprto delavnico.
Podjetniki niso zadovoljni, da so direktno provocirali razreden boj v Scattlu, ampak zdi se, da hočejo podžgati ta boj tudi v drugih mestih na zapadu. Kajti podjetniške organizacije — trgovska zbornica, Rotary klub, Khvanis klub in druge slične or ganizacije so naznanile, da zanesejo svojo teroristično taktiko tudi v druga mesta.
Svojo propagando za odprto dclavnico imenujejo "ameriški načrt," v katerem pa ni prav nič ameriškega razen imena. Oni pra vijo, da ao se podjetniki v San Franelscf), Portlandu in TaoOtni že organizirali p*» načrtu podjet timkih organizacij v Scattlu Podjetniki imenujejo vse tole "nov preglas neodvisnosti Ame rike," kar najbrž pomeni podjet nikov. Ce bi plemeniti Američani ki so y letu 177« podpisali pro glas neodvisnosti, slišali kaj < tem novem proglasu podjetnikov ji se obrnili v svojih grobovih.
Predstavniki podjetniške orga nizacije "Associated Induatries [of Seattle" pravijo, da hočejo do seči odprto delavnico z razbija njem delavskih ataVk v seattl skeni velebizniškem časopisju, k t na vas glas kriči, da ao strokovne organizacije sestavljene iz nevar nih "rdečkarjev in radikalcev.'* Ng javnost pa apelirajo, da naj zahteva-uvedbo odprte delavnice kot edino obrambo induatrijc, trgovine iu napredka v mestu. \Pttl jetniki i«javljajo, da je bila n jih' desetdnevna kampanja tako uspešna, da javnost zahteva, da se odpravijo unijske delavnice da postane vsak podjetnik nepo pularen, ki podpiže pogodbo z de lnvslte organizacijo.
DelaVci so seveda podjetnikom hvaležni, da so odprto, čeprav malo kasno povedali, da je bila gonja v velcbizniSkem časopisju n prihajajoči ".rdeči" nevarnosti nič druzega kot navadna propa ganda proti strokovno organizi ranim delavcem. Tako gospodje podjethiki včasi sami izdajo svoje temne načrte, ki jih kujejo proti -strokovno organiziranemu delavstvu, dasiravno žele, da ostanejo javnosti prikriti. Delavstvo je se ved« nn straži, in če podjetniki mislijo, da se lahko kar Čez noč uničijo delavske strokovne organizacije, se bodo prepričali, da so s takimi sanjami goljufali le sebe, kajti nekega dne bodo spoznali svojo zmoto, da so delali svoje račune brez krčmarja, to je strokovno organiziranega delavstva. čim večji je pritisk od strani podjetnikov za uničenje delavskih organizacij, toliko tesnejša postaja solidarnost med delavci.
Waehington, D. 0. — Železni 6ka predloga je bila sprejeta i kongresni zbornici, Za predlogo je glasovalo 250 kongresnikov, proti pa 150. Eden kongreanik j« glasoval nrfvzoč.
ORGANIZACIJA RUSKIH LAVGRV.
DE
C*U«mO.	Kitokia
"iiniln tSBL
itn.).	Unkfort.
C—T.
(Mo.). D«m*U, Mirni. Dnr—iu, Duuchton,
UUM
ut (c«l),
Im (Oa.),
lmimt.
llfAMlrm,
UcClIntock
MaeDuffir.
MetiUai.o,..
M«KaSwn.
HcKiuir,.
tuk«, Handar.iU K
SS
a«iu.wi<k.
M.ta.,.
'TfiUo.
Evut
(Naa.)# ■
Fiihcr,
ijiuiivsn.
Gcnlr (

MuufltM,
Marti«.
Mar«.
Mlnakan, Mooc
(Trn). Muonvy (O.I. NrUon (Mo ). MUrbalU
(8. C^,
SUpketi..
(Mu. ■■in, « sun,
Misa'
T»ylor( Ar U i,
TIUHIMI*,
Tlllmiui.
WHkKUla,
W«««ftr,
W»lty,
W0mm (U ).
WUiw>n
Wln«».
WU». Vounv.
T« i—nr.
Senat sprejme predlogo najbrž
torek, . .
Strokovno organizirano delav stvo se najbrž obrne na predsed nika, da ]>redlogo vetira. Sevrda ni s tem rečeno, da bo predloga res vetirana, čeprav je lepo število demokratov glasovalo prot predlogi. Od republikanskih konji i«'sn i kov je le dvanajst glasova-o proti predlogi, dva in trideest demokratov je pa glasovalo zanjo, tako da se lahko reče, dn so bili republikanci v večini med kongresniki, ki so glasovali za predlogo.	^
Glasovanje sc jc vršilo po imenih in pogodili sO glasovanje tisti političarji, ki so dejali, da bo sedanji kongres sprejel železniško predlogo, čeprav se bo vrftilo glasovanje po imenih.
Opozicija proti predlogi je nastopila zelo taktno, toda «vsi žago-vori in argumenti niso izdali nič, kajti jasno jc bilo, da je večina za predlogo.
Prav zanesljivo ne bo marsikateri kongreanik, fei jc glasoval za predlogo, izvoljen v jeseni zopet kongresnikom, ker ljudstvo ni zadovoljno s predlogo. Opozicija je radi tega zahtevala tudi gla sovanje po imenih, da volilci vi dijo, kako so glasovali kongresni ki o tem važnem vpraftanju.
Glasovanje v kongresu se je vr šilo takole:
Za predlogo, republikanci:
navda?. Hart, HaraaadM, Hišk«*, Haraar,
£F
Hock, „ i Houiihton.
gfifisl, ; * ■ i
Hutchlnaon.
Italaad.
Utteri*. Johnson
(8. n.),
Johnaan Wa«k.).
{MM* <Pa.).
ual. Kakn. KaamN,
15»«r.
Mick.), Kan dali, Kenn«dy
(S. 1), Kiaaa, Klnkaia, Krasa. Laaaiar. tartoa, Laalkack, Littla,
I^)nifWorth.
Luca, iAifkln.
I.uhrina.
M c Arthur, MeCallack, MaPMdaa, MaKsasia, Me Klala

Aekarman.
Andrriton, Andrava
(Ma.),
Andraire
(Nek. I.
Anthonv, Bachrach. ltarbaui,
sSr,',
Bolaa, , Bovara. BrltUn. Brooka (III.). Hr«x»ka (ra.), Broaralaa,
Burdick. BurrouahH, ButUr. Can>pl><tll (Kaa.), Cannon, . i Cklndklom, CkHataphi-r-
»on, Colr, Cc C*
Park ar.
Patara,
Platt,
fortar.
Paraall.
Radoliffe,
Ranuarer, Bandali (Wia.),
RlekaUa, Hlddork. Rokiaon. Bodankanr. Bo»*r». ,
Leninov brzojavni
ielerv|a.
Berlin, Nemčija. — Vladimir lljič Uljanov (Lenin), predsed-nik sovjetske vlade v Moskvi, jc pred nekaj dnevi odgovoril potom brezžičnega brzojava na več vprašanj, ki mu jih je tudi brzojavno zastavil neki tukajšnji a-mei-inki Časnikarski poročevalec. Jedro njegovega odgovora je:
"Sovjetska Rusija ne priprav-ja nobene ofenzive proti, Polj«ki, Kumunski ali katerikoli drŽavi. Ruska republika želi živeti v miru z vsem svetom in vpostaviti zdrave in' normalne trgovinske zveze z Kvropo in Ameriko. Pripravljena je plačati za vse, česa potrebuje, z zlatom ali a surovinami.
Sovjetska vlada obžaluje, ker francoska kapitalistična vlada hujaka Poljake in morda tudi Rumunce za napad na nas. Naši načrti v Aziji so za mir. Mi hočemo mir z delavci in kmeti vseh narodov, ki so se vzbudili v novem življenju — v življenju brez mešetarjev, kapitalistov in trgovcev. Imperialistična vojna v letih 1914—1918 angleško- fran-cosko-ruske kapitalistične skupine proti nemški kapitalistični skupini je zdramila Azijo kakor Kvropo.
Kaj naj bi bil temelj miru med Rusijo in Ameriko? Moj odgovor je: Ameriški kapitalisti naj nas puste na miru. Mi sc jih ne bomo dotaknili. Mi smo celo pripravljeni plačati v zlatu ali surovinah vše stroje in drugo orodje iz A-merike. Od naše strani ni ovir za rusko-ameriški mir;. ?dina ovira
PREDLOGA ZA PRODAJO VI NA IK LAHKEGA PIVA.
£vajta(N FairfMd, Paaa, Focki. Ko« Ur,
iTcrmin,
Krvne k,
Pa Kar (lil.).
ruilar(Maaa)
Oarland,
Glynn,
Good,
Oaodall,
<;.KM|yknontm.
C.oaM.
Grakam (III.), G rea* (la.). Greana (Maaa).
Graana (Vt.), Grlaat. Iladlar. Hamtltaa
San Praneiaoo, Cal. — C o je
kdo mislil, da ruski delavci ni majo avoje organizacijo v A meri* ki, ae jo motil, kajti ahod, ki ao pa sklicali ruski delavci na dne 7. februarja v leni mestu, da prm testirajo proti prcgsnjanju rit skih dclavecv v tej deželi, jc bH sklican ra sedmega februarja, na katerem je bila tudi baje sprejeta resolucija, da ruski delsvei zahtevajo, da M) deportirani v Ku. al jo. Po poročilih, ki no jih pri-ucali tukajšnji dnevniki, poatoji Sest ruskih delavskih organiaaeij. Po izjavi Bernard Sermakerja m bile te organiaaeij«* ustanovljena na nasvet Bskmetijevs, rnskegs poalsniks* Kerenskijeve vlsde, Hbod se je vrti) v Ooldcn (lato Commandcrv Hali.
Waahington, D. 0. — Kongreanik Monahan iz New Jerseyja je predložil predlogo, ki določa, da naj vsaka država v svojem delo krogu določi, če se dovodi prodaja piva s 2.76% alkohola in vino s 10% alkohola. Pri vtcmcljcva-liju svojega predloga je rekel, da jc za tako izvajanje prohibicijc, kot ga razumejo pametni ljudje.
PRISTAJflSCHI DRLAVCI ZA STAVK ALI
SO
Raltimore, Md. — V Ud jedel, nlei Italt i more Drydoeka k Shipp-building kompanije je saetavkalo nad tisoč Isdjegrsdniških delsv. ee*, ker ni bilo delsvskim zsslupnikom nosili očitns znsmenjs organizacije. dokler ne nahajajo v ladjedelnici. /
Kompanija je nslašč izdala to odredbo, da provoelra stavko irf Ve mogoče, da nvede odprto dela mico.
:<K,|i«r.
gatisg,
Caatflla, Craaa, C ram ton,
Croartaar. Currla
(Mlek.). Dala. Dalllncar. Darrow. Oanipaer, Dlekaaaoa (Iawa). Dowal, Dunkar, Dunn. Dyar. Behola. Kdmondu, Elllott, RUton.
O. Me&aafaUa
(M lek.). MeLauaklln
m trhomon,
Maiuaf. ,
MaeGrcror,
Maddan,
Macaa.
Maaa (III ),
Mapea.
Merrill,
Mlekener.
M lile r,
Monahan.
M on dali,
Maora (O.), .
Mooraa
(Ind. i. M OTfftU, Moti, Mudd, Marpkr. Nala«a(Wto.) Nawtan
(Minn.), Nawta*i(Ma.),
Oakorna,
HardrlCala.), Palae,
OBMOKBATiKi
Kowa, Sandara
(H. ¥.). Baaford, Salla, Hhreve, S legel, S in not, Blamp,
Smlth (Ida.). Smltk (III.),
SmltktMlek.) Sneli.
Hleeneraon, Staphen (O.).
etisasa,
8tronK (Kaa.), atronc (Pa), Sumaiara
(W.). S arae t, 8wopa, Taylor
(Tenn.), Tampla. Thomiraon
(O.). Tilaon. Timkerlake. Tincher, Tlak kam, Toirner, Tr«adway, VaUa. Vara. Veatal, Volataad. Wal»h, WalUra, Ward. Waaon, WaUon, Wakatar,
Wklte* ' (Kaa.), Wktte (Me.). Wllllama. 1 Wilaon (lil.), Wlaalow, Wood llnd.), W<».Mlyar.l Youn»(N.D). Vataa, Zihliaan —IU.
Banaa«,
Maak.
Cantrell,
Clark (Pla.),
Dupra.
Ka«la,
Plaad.
OadaHa,
11 m rr i»on.
ileranaan,
Haey.
HoIUmH,
Miint(.kr*y*.
JofcnaUm
(N. V.), .
Claarr.	r«nat1,
Caadp,	Laaaraaa,
Crlap,	l>a«ia('l ena.),
t.ialMeum.	Dewalt,
Maora (Va.),	DlSS,
Maalp,	Bpaltb (N.V.I.
Olaey,	8taaU,
Overatraat,	Sullivan.
radpatt,	Taplar
Pamak, Peli.
Rnyburn.
____(Va.),
Maotaaaa,
Proti predlogi so glasovali re
publikanci:
Baer, Bmaraan, *	Maaa*.
Hr»w»», Praar.	Marta.
Burke. J ame a.	Usfca.
riuaa. ' lUlar.	MMm
Davi. KMlr (Pa.).	Mlek.l.
Mtaa). Ki,	Bfcodaa.
rtenlaon. Klertka.	Inrtt,
KIlaaraHk, Lama 111	Slaelair,
' nZMOKSATJK: V"*"t* Oamor.
(Colo.), tJaakaw, VeaaMe. Welllna,
: atiitt
8kaoaj »S
A^kh^ok. A. veli. Areaa.
Ilank*'»ad.
(Va),
GaUfaarU. Ooodarla.
Orima.
RaaaHl. HaiirtTft.),
Hania,
OConaall. 0'Coaaor OMflrttf!
"r^T.
iHtetu,
p«waaMVM«
va.	laaa
ao«,	Jaoaa
" ii iia
M itMa.1.
Mr(Ala), MBif Ti
nainr r
aBT
(T>.).
jtpj.
"pa.	Jaoee (T«
l ■•aa), KtaMMlaa,
(MaiaJ. (Toa.),
<Kr.l.
jc jmperijalizem na strani ame riških kapitalistov.
Kar se tiče deportaeije ruskih revolucionarjev iz Amerike, mi j>h sprejmemo. Mi se jih ne bojimo ~ pravzaprav se ne bojimo' nikogar, in če se Amerika boji par sto ali par tisoč svojih državljanov, smo pripravljeni sprejeti vse v Rusijo, izvzemsi zločincev.
Možnosti za gospodarsko ali-janco z Nemčijo niso posebno velike, ker Scheidemanni so slalii zavezniki. * . v "
Kaj mislimo o zahtevi za izročitev nemških vojnih zločincev? Ako hočemo govoriti resno o tej stvari, tedaj pravimo, da nemški zločinci niso edini krivci, temveč krivda zadene kapitaliste vsega sveta. Pošiljite nam vse vaše posestnike, ki imajo več 100 hektarov zemlje, in vse kapitaliste. I<i posedujejo več kot 100,000 frankov (nominalno $-0,000) kapitala, in mi napravimo iz njih dobre delavce in izbijemo iz njih nagon po sramotni in krvavi vlogi in-trigiranja, izkoriščanja in kom-plotiranja za osvojevanje kolonij in potem bodo vojne nemogoče.
Glede bodočnosti sovjetov vam rečem, da bodočnost pripada s<>\ jetom po vsem svetu. Pakta so dokazala to, Preštejte na primer vsakega četrt leta vse knjige, brošure in časopise, ki odobravajo sovjetski sistem, in našli jih boste vedno več v vsaki državi. Drugače ne more biti. Kakor hitro delavci, kmečki dninarji in mali obrtniki nočejo več biti sredstvo za izkoriščanje, kakor hitro sc večina zave, da jim daje sovjet vso oblast — jaz ne vem, kako hi ae potem preprečila njihova zmaga.
Ali se Rusija še boji napadov od zunaj? Žal, da napadov še najbrž ne bo konec. Kapitalisti ao zaslepljeni in lakomni ljudje. Izvršili ao že celo vrsto neumnih poskusov zs intervencijo in poskusi se bodo vsekakor ie ponovili, dokler jih ne spametujejo delsvei v njihovih državah.
Buaija je to minulo pripravite na stopiti v trgovsko zvezo s A meriko in z vsako drugo držsvo. Mir s Rstonijo, ksteregs je Ruai ja doaegls t ogromnimi kn»ee*i-jami, dokazuje jasno, da smo trgovini na ljubo pripravljeni dati tudi industrije Iue koncesije.". .
Spomenici jigoslovanskih poslance? iz ztsedenih kraje?.
Albanije in vzdrževsli m> popol-
ni mir in red v mestu samem.
-Vena jugoslovanska vUds na Iteki je pustila va# prejšnje javne uradnike ua svojih tit^^tih in
_PBOSVTag^
nor j« opomnil generala tudi Ha' dolarjev, krr skrbi sa o*cIm». ki se t drugega če asčnemo sami goto- Čudežev ao ao aaudili .. Marši
konference, ne more kshi« preživljati. Vasi riti o koncesijah V prvem slučs par urami kdo. ki skrbi aa kako osebe. ki j< ju pokaftemo svetu da nam dela med admiralom Rainerjem in a* nezmožna snuim sebe preživljati 'gospodu v Parisu nasilje in d« je
sklepe iu zaključke ki se je vršila pred
kaj je vojus ixprenieull«. Ns eni strani je pahnila ljudi, ki so bili ie prej reveii, v še večjo rcVšči«
ttopniki Velike Britanije in
sliko odrsčuni mi svoje vsote dvi to, kar isguhimo, navaden rop, v ' no. io|iet druge pa je naučila de
nestni občinski svet je ostal ist* I držav Ameriških. General dl Ssn sto dolarjev. To velja tudi sa uda- drag** primeru deloma vtis, da | leti čudeže, postati is reve** bo
(Nadaljevanje.)
Priloge.
Priloga "A".
I>o I. 1868 je bila Reka del hrvaškega kraljestva. Se pred tridesetimi leti je bilo pr^>ivahttvo Reke popolnoma hrvatsko. Od prvega počet ka je bilu Reka izhod na morje, katerega so se posluževale dežele v Zaledju in si cer Hrvaška, .Slavonija in precej-kcii del Kranjske.,A'si deli mesta iu predmestja so imeli hrvaška imena in to od-pamtiveka.
h. 1868 je prišlo med Hrvaško in Ogrsko do nekakega provizo ličnega sporazuma, po katerem hi prišla Reka pod skupno vlado telk dveh držav. Končno rešitev lega vprašanja bi imelo odločiti prebivalstvo Reke same. Notorič-iio dejstvo pri tem pa je, da so ogrski uradniki falzifieirali v tej pogodbi paragraf 66, ki se je pe čel ravno z zgoraj omenjenim sporazumom, da ljudstvo sami odloči o usodi Reke, in so ga jih domestili z novim paragrafom, ker je originalna pogodba bila že; MUikeijonirana od vlade. Ta sleparija je bila izvršena na ta na ('•in, da so enostavno prilepili na dotično mesto, kjer je bil to/a devni paragraf, kos papirja, na katerem je bil novi paragraf in vsled tega so Ogri enostavno vzeli mesto Reko pod i^vojo vlado.
Ko je obdržaval pokrajinski svet llrvaske-Slavonije in Dal rnacije svojo sejo 20. oktobra l. 1918, je sprejel resolucijo, v kateri se je izjavil popolnoma soli darnim z manifestom, katerega jo izdal narodni svet Srbov, llrva tov in Slovencev 19. oktobra 1918 v katerem manifestu jc bila izjava, da se združijo vsi Srbi Hrvati in Slovenci v svobodni državi in da so pretrgane vse vezi z Avstro4%rsko monarhijo Vsled tega so merodajne avtori tete na Reki izročile mesto Mrva lom in hrvaški ban je takoj ime noval1 posebnega governorja za mesto Reko in okolico. Ta novo i menovani goveriior je bil priznan od italijanskega mestnega sveta kateremu je načeloval mestni žu psn dr. Vio kakor tudi od srbsko hrvaško-slovcnskegu narodnega sveta na Reki. Italijanski met-tu svet je takoj stopil v zvezo z no vim guvernerjem v svrho sporazuma glede nove vlade. Mestni župan je rtb neki priliki imel naslednji govor pred srbsko-hrva-ško — slovenskim narodnim svetom:	t I
— Iskreno pozdravljam pro-klnmacijo neodvisnosti Srbov-Hrvatov in Slove JT ev in z zaupanjem zrem v nalepšo bodočnost slovanskega ljudstva, ko je zado-liSlo- svojo svobodo. Zavedam se, ■In je hrvaško-slovenski in Srbski narodni svet prevzel vlado trgn mesta v svoje roke iu sem popolnoma prepričan, da bo vprašanje konečne pripadnosti mesta prijateljsko rešeno na mirovni konferenci v Parizu. In trdno sem pre-uričgn tudi, da bo hrvaški narod priznavajoč principe demokracije priznal tfldi narodni čut italijanskega prebivalstva na. Reki. —
Hrvaško ljudstvo na Reki si jo l»ilo popolnoma svesto, ds je bil« Reka neločljivi del hrvaškega kraljestva in da Reka zamnre e •lino pripadati srbsko-hrvaški in slovenski državi in da o teli uepo-rečnih narodnih zahtevah ne more razprsvljsti niti mirovus konferenca, ker je Reko priznala Hrvaški tudi tajna londonska pogodim. Vsled tegs Hrvati ns Reki niso hoteli priznati načrta, da mestni župan in mestni občinski svet vsprejme samo eerrmonijal-no nove vlade. Narodni svet je v soglasju prebivalstva prevzel e-nostavno v svoje roke v*o mestno administracijo 30. oktobra Iflltf ob deveti uri dopoldan brez vss kih ceremonij. Vss stvsr se je iz vi šile enostsvno in mestni župsd •e Ml novvsn, ds mora pripozns-!i Novega «rnvernorjs.
Prva odredba note vlsd - je bi 1«, da se ust s vi vsako odpošilja nje potrebščin iz tegs priatani-V-a Mvstro-ogr«kim in nemškim • etam v Albaniji, kjer so aa Še vedno vršili boji t. zavezniki i« na '« način jih je vlnda hotela prodni 1. ds ks pit ul i rs jo. Juaoslovsnl I '» tudi rsznrnžili rsrpuščene sv
vot prej. Nova jugoslovanska I .\larxano je odgovoril, da njega doletne otroke. N. pr. sin živi \ j <aiu) privolimo v teko rešitev iu vlada je priznala tudi prejšnje prav nič ne bri^a omenjena ko«-j mestu iu podpira svojo mater, k nimamo pozneje nobenega našlo <a župana dr. Vio iu poslovala k I ferenca iu sprejeti zaključki in je p* živi us deželi. On lahko od-j v«, ns ptnllagi katerega 1d lahko njim v popolnem soglasja*	pozval governorja da nej takoj računi od svoje vsote dveato do zahtevali igst kraje onstran
Naslednji korak jugoslovanski preneha s uradnimi funkcijami, Urjev, Ako bi pa mali Uvela t Wilaonj»ve črie, Obe stališči se vlade ua Reki je bilo reorganizi (Nato je governer Zapuatil vls- njim pod eno streho, j'' oproščei izkriatslizirsts \ alternativo) hI*
dno palačo. Pred očmi ite^li- .,d dohodninskejrs davka do dve' xshte\ niiio kraje nuslrsn te črte jenskih čet je italijanska dr- ii<toč dolarjev.	,«aae — ali |ta ae. Tu pa je vsake
uil prirejala demonstracije proti Kdorkoli je ns nejasnem gletb | beseda odveč,	I*. P.
lugoslovanom in raztrgala na dohodninskega davka, naj rej«	^^ * "	__
lrobne kosce nsd tristo srbskih j \ prosa za svet davčnega uradni , URBDITIV VALUTNEGA
anje šolstva iu sodišč. Jugoslo-vanske oblasti ao obdržale vat »ole, ki so bile ustanovljene bre: ozira na narodnost sli jezik iu od redile, da vse jugosolvanske šob (Jugoslovani tvorijo namreč po tovieo vsega prebivalstva ns Reki), katere so inadjarx!;e oblast zaprle, zopet otvorijo in uprav Ijajo na javne stroške.
Ves čas jugoslovanske vlade jt bilo popolnoma prosto vsakoraui izražati svoje politično mnenje Jugoslovanska vlada je celo pri /.nala nek italijanski narodna svet in vlada je bila celo tolik« tolerantna, da je dopustila da j« talijuuski narodni svet razdal v mestu neko proklamacjo, v kate ri se je zahtevalo inkorporaeijt mests Reke z Italijo.
Cenzura je bila popolnoma od pravljena in italijaitsko časopisji je bilo popolnoma prosto, ako ravno jc prinašalo nuravnos ostudne članko, v katerih se j« napadalo Jugoslovane.
Pri tem je treba omeniti, ks je velike važnosti, da je bilo Ita lijanom za časa jugoslovanski vlade na Reki prvikrat dovolje no razobesiti njih na m »d ne zasts ve. Ae celo v hrvaški Čitalnici splošno zbirališče vsega jugoslo vanskega prebivalstva, je bila ra zobešena italijanska zastava po leg hrvaške, kot v dokaz, da Ju goslovani hočejo živeti v miru ii prijateljstvu z njihovimi some ščani Italijani. Vse to dokazuje da je bila za časa vlade Jugoslo vanov na Reki spoštovana in pri znana popolna svoboda vsakoga; in sicer do prihoda kraljevske i talijanske armade. Kar se je p* poteiu dogajalo iu se ie dogaja j« pa splošno znano.
Takoj po prihodu italijanski armade na Reko je italijanski ad miral Rsiner isdsl ukaz,' da et' mora hrvaška zasts va takoj od strsnitT raz mestne hiše In nado Htiti z italijansko zaatavo.
16. novembra jc admiral Cagn v P ulju izdal odredbo, da se izkrei na Reki vojsštvo in istega aase de. 17. novembra se je vršilo po svetovanje med admiralom Rai nerom in častniki jugoslovanski armade, kateri konferenci so pri sostvovali zastopniki britiške It ameriške armade, in na kateri jt prišlo do sledečega zaključka:
— Srbske čete morajo tako; danes ob 4. uri popoldne sa
n hrvaških zastav. Te demon-•trseije so se vršile pozno v noč. lenersl di Ssn Msrzsno je tskoj »dstavil vse jevne urednike in vlite nsdomestil s (Mani itslijan »kegs Cosiglio Nazionsle — ita-lijanakega narodnega sveta.
Bresštevilua nssilja, katers so te dogajsla dnevno, da vsako uro, pod sdministracijo omenjenega italijanskega Tonsiglio Na-•.ionale", niso bila naperjene sa mo proti Jugoslovanom, ampak
ks. Ker je prsv lahko mogoče, ds pride v kako neprijetno zsdreg« 1 vsled majhne nspakc.
NOVICE IZ JUGOSLAVIJE.
V Sloveniji ga oeuijo na približno 500 milijonov. Podpisovsli so to posojilo zasebniki; največ udi proti drbgiin, posebno proti pg ^bH^ drugi gosptnlar francoskim vojakom, otl katerih WVOf|j, Mirovna konferenca o bili nekateri prav barbarsko določils, dn naj si vsaka drža
va, uustsla na ozemlju rasbite Avstrije, to zadevo saiua uredi, kakor hoče. ve in zna. V naši drča v i je ta st vnr zelo dcllkatne na
VNtAftANJA. KRONE BS ZAMENJAJO AL PARI.
Ilclggnd, U, jan. Pri seji mi uistrskega sveta, ki je trsjsln včeraj ves dan, se jc našel način <a rešitev valutnega vprašanja. Krone se bodo ssmeitjale al pari xs nove novčsnice, tmla ker nI ts-
gatin. Zadnje vrste ljudje sO si medvojno pričarali iz zemlje lepe hiše iu vile. tskn da jih danes marsikdo savid*. INtsebnit pa jih zavistno ogledujejo taki. ki so med vojno znesli svoj aadnji vi-usr lun t la v roke tlsflh, k) so vedno lačni ogromnih dobičkov. Nam neverjetnim Tomažem, ki ne verujemo v čudeže, dopovedujejo "čudodelniki", tis no morali silno stradati in st* mučiti, tla so vsaj nekaj privarčevali, ter da miio mi morali biti silno požrešni, da si uiti v petih letih vojne ltl-smn ničesar prihranili. Predvsem znsjo v tem smislu prepričevalno govorit) gotnvi ljudje ua Vič. (Kiticah, ki ao "privarčevali, ki-
lave, Srbi so «e borili proti Av-|oijo nove jugoslovanske krone striji. Slovenci in Hrvatje pa so ne bo tvorila samo dosedanja
vrednostna podlaga starega dl* nnmkegu baukoven. marveč tudi jamstvo države, ki bo nbstsjaio
kih novih kronskih nnvčsnic, sc še, ki stanejo 100.000 K iu še več. bo na nove dinarske bankovec na Vprašamo jih, ksko so si mogli tianil njih Štirikrstni Unos v kro«|toliko xsslužitl, krr hi tudi mi rs-nsh. Kronski bankovci po t. 2 iu di knj ukrenili, da rešimo svet ve-10 kron ostanejo zsčssno še na- like mlzerlje. , , Tobačno ravna-dslje S' prometu. V uovoosvohn j teljstvo ob tej priliki pozivamo, jenih krajih bodo cirkulirnle sa da si uaprsvl posebni seznam gumo krone; tudi država se bo v , lovili hišnih posestnikov ns Vič* teh krajih sa svojs plačila poslu* Olincnh In da mestu njih |tubtre Ževala samo krone, teko ds bo ta usjoiuiiiun. ,v,
nova jugoslovanska krona v tem	_——1,___
ozlru nadomeščala dinar, Kunda- OMEJITEV TUKOVNE BVO-
BODK V OHKOOHU.
< tem, da st« bo xss1sv|l del dr- ska propaganda sit- uničenje časo-žavuIb domen, katerih Čisti do- pisja v m angleških jesikili priče-
•nasakrirani na Reki, (Dalje.)
% ^ ......... ,,	. r,
Pojasnila (lede dohod
ninskega davka. »lajali Avstriji imsojilo, ds je nje. ■ .	ns soldateska lažje požiga la srh
_ iv. —	*ke KlŠe, morila otroke, posli je
Waahington, D. 0. — Veliko vala žene iu uničevala vse. kar sc oseb je tudi na nejasnem glede je dalo. Skupna državna blsgnj ikupnih dohodkov možs in žene. na, v kuteio prispevajo tudi Srbi. Marsikateri ošenjeni misli, da nje «oto<vo j^. bp priskočila nn po-govi dohodki, katere ima in kale- moč, Ali naj so tozadevno naloži re izroči svoji ženi, sc smstrsjo zs na prizadete pokrajine posebni darilo in veled tega ni potreba davšne doklnde, da se to stvar ss-pUčati dohodninskega davka. To* Hrst Ne vem. kaj bi rekli dotlč ia to je v popolnem nasprotstvu '»iki, ki niso ptslpisovali vojnega « davčnimi zakoni. Ako skupni j poHijiln. ko bl.morsll nsenkrst
dohodki moža in žene dosežejo prispevali v tn namen, Za vojno kombirtseljo se je torej dosi*ils dva tisoč dolarjev sli so še večji,, Pojilo ™ J»H nss neksteri po rešitev vslutnegs vprašanja na morajo izpolniti predpisane listi- samezniki zelo vneto sgltirali. ne. Zneaek nad dva tisoč dolarjev SuStoršičev* skupina iz sovraštva (a podvržen dohodninskemu day !>*>ti	Nekateri dnigi p.,
kn. Zakon določa tudi ,da morajo ^ » pomočjo te agitacije otre biti navedeni v predpisani listMii!^" vojsške dolžnosti; drugi so.ke iti dublla dobro tudi vsi dohodki mlsdoletnib hromeli z« odlikovanji lu eelo sa dseljo. otrok. Na primer, dohodki ačeta>^w»^<Hu. Narodu pa m aih^e ,	•
enašajo 1400 dolarjev; dtdmdki^V^ »P«»	Tl UudJ« «tl ** 'irfm**' i^verjcr.lš vo r.,
Eneloo dolarjev , dohedkt»dveh	H" l^volje zapeljausg^ socljalno politiko v LJubljani jr
mladoletnih sinov 1000 dolarjev , ljudstva. Stvsr jim gre zelo M 'Urf>llo 2 u pol miljona kron, ds Aupni dohodki znsšajo torej 5I7O0 kožo. S svojo akcijo pa so prišM|J1h razdeli siromakom iu l.ival, dolarjev. Dva tisoč dolsrjev jtv	prepozno Po prevrni u bi <lnm ^^
prostih dohodninakegs davka inlMU lahko prodsll vso vojno pasa- *»1 potres io čutili t m, it po dvesto dolarjev za vsakega J^ v Avstrijo >ui 6R%. Do nsj P*» «. url 11 minut zvečer v Svs otroka, ostane torej še 300 dolsr-1 novejšega čas« pa šc aa Msža,- »»Iv,ni ua Koroškem /emija se je iev ,od katerih jc treba plačati "ko. Te prilike sedaj nI več. Od trmb. tri sekunde dolgo pree«j dohodninski dsvek. Ako dohodkk »wvolji|e rešitve reklamltetc po mm^	tmmmmXmmiU
lene in moža znašajo pet tisoč ali> <»dvlset, v veliki meri gospo-, BUvilo Učiteljev v Jugoslavltl I več, je treba plačati tudi dohod-,; dsrskl razvoj in blagostanje n,i Po podatki , mlnls rsl va za prn-ninski davek. V tem slučaju mora i^B* ",rodn V to kUlo jaballoUveN. Je Mlo dne I	J
|ta mož in žena izpolniti predpisa- Ha treb« ugrizniti. V pnaamasiilh^mšl d.žavl skupim 16 110 učit , ae listine vsak zase in sioer samo	«J »» tozadevno lahkojljov^učilelJUv
za vsoto, ki presegs uad dva tisoč prijelo tudi varuha. \ eni slučajs, atavna ptaovsgin pomocniarv dolarjev. N. pr. Dohodki ošenjc- <»« nekateri varuhi to misojib. m,- M^m	.nega znašajo 7000 dolarjev In'** ^ »mojega pliičsli. Nekateri
pustiti mesto i}\ oditi v Kralja dohodkj njeg0Vd 2000 dolar.	predstojniki Imajo tozadev
Chieago, II). Zakon, ki ga je sprejelu država Oregon dukiizuje jasno kot beli dnu, da je džlugol-
nos no bo deloma porsbil zs kritje nove novčniiiee. Dosetlanje razmerje med obems novičaniea-m« in njuno vrednost ao podlago se prepusti v rešitev parlamentu. V prometu bo relacije med jugottlovsnsko krono in bsnčnlm dinarjem zunšnlii ti 4. — S to
temelju Izmenjave stare krone z novo uovčsiiicn s) psri, Nova Ju-goalovanska krona je postslo bsnčni novec unšt* Narodne bsn bančno fun-
|st '<• ogrske in nemške čete, Vi so pogojev, |vm. prihajale iz Italijanka fronte inlkupacija —-
šji oblastniki rešili tO vprsia
n Vsled tega skleps, kar je bil« potrjeno tudi od adiniraiskegi sveta, so srbske čete ob napovede ni uri zapustile mesto in se odpra vile na njim odkazano mesto. To ds v istem trenutku, ko so zopu stile srbske čete mesto R*ko in v popolnem nasprotju odločbe pre. omenjene konference in sklepa, ai italijanske čete zasedle mesto o< Ireh strani.
Kakor hitro so dospele itslijan ake čete v mesto, so tskoj zasedb vladno palačo, odstranjena je 61 |« hrvaška zsstava In nadomešče na z italijsnsko. Ko so itslijsnsk čete prišle pred vledno |tele«čo katere je vodil signor A. Oatl lisrdi, tajnik trgovske zbornice je general F, di San Marzan. spremijsn ml karsbinljcrjev in veliko število čsstnikov stopil na prej in nsgovoril jugoslovanske (r« governerja. ne da bi ga po zdravil, sledeče:
"Prihajam v imenu ententa, <U zasedem mesto v svrho uposta
vit ve miru."	-
Jiitfoslovsnski govemor mu je itto odgovoril, dn je Ml dot^daJ
najlepši m^ in red in |e od'oč.v protcetiral proti tej najini In n-zaališsni okupaeiji im'sts. rai se nI niti nsjmanj zmenil zs U prote«i in je advmU^ke isso MVffser kak protest predložiti, naj a. pošlje .ntentl.sk« da t« njega nič ne bno^eoersl celo nI hotel dati tmročlU pogojev, pod kateri« je
V Bplitu. Dne 21 decembra so stopili v stavko (»ckovskl ponoA. nlkl v ttplltu, s jc prišlo po po srcdovauju državnim oblastim do
rvo odračuni dva tisoč dolsrjev.f Težko bo nsjti pot in aredstv-i.
prvih 4000 dolsrjev plsča ^ da se spnirn to vprašanje. „•	k' pomočniki IBO I mn le-
dohodninskega dgvka In od osts htvrrjeiio po avatrljnki politiki |«Wiske pluoe.
vico in z vojaškega stališča mori	J 0d doho<lkov moJU	^j.^po tudi zelo slabo vest.
biti status quo do 20. novembrt	* -in v tem času smejo biti v mesti samo jugoslovanske čete. V-teb
• n .. , . »	uviititiiui»i»«|B u^v nm ,,i mi	u»m ........... - ................»
treh dneh "ststuss qno bodo vi	tiaoX dolarjev navadno ohr^wt> 1 tUtlli ljudi, ki dsnes kir prekl Hesreča, Dne '»1 decembra
»•« . 1.1 i.: m^I 11 in vnrail	~ - ....	f • . ■ ■ •<....i^... i...... o., i u/.
T
no mero po H%J Poleg tega ps |*vaj«» jugoslovsnskegs iMvdu*». je r Troglru Ivati Mo|.Mč »ežko
plača Še naddavek od enega od-|njs. Hinavci stotka nad 500 do 0000, dva od-! stotka za vsoto med «000 in 7000. | ?cna pa mora plačati dohodninski davek od eele vsote, t. j. od dvs tisoč dolarjev, in sicer po 4% Hku pni dohodki t c d nižine zns 'tajo 9000 dolarjev in morajo pls-*atl !f»0 dolarjev dohodninskega davka.
WILSOVOVA ČETA?
Iz ilelgrada prihaja vest, da je izjavil zunanji minister dr. Trumbič, tU jc Wllsonova črta zadnja koncesija, ki jo da Jugoslavija. Ta črts gre od izllvs Ho-
ponesrečil, ko je metsl dbiemlt V morje, da bi lovil ribe. Odtrgslo mu je celo desno roko, d.ii prsts imi levi In drobec uničil tlc^no rti-
še us l'čko goro in Nsnos — to-Z ozirom ns določbo, kdo j» rej si približno Ishko vsak Izmn. <fočo družine" ali roditelj vlstla H razdaljo ad ll Irte do Ijnlilja
ne. Ksj pomeni to v vojaškem o-zlru za Ljubljano, Slovenijo in Jugoslsvljo, je vsak s strahom
tudi velika nejaanost. Pod besedo redlbrlj, se smatra vsaka os*ba, ki *krh| za sorodnika, ki ee ne more
Velika ŠelesnUka neireca M«
mali slavonski postsH Ss^ na progi Slssk »rod je 24 dee, eks niodiral ekrszit. naložen v 'ivor-
nem vlaku. I čitu k jc bil stisMi. Proga jt us ns 100 metrov povsem razrušena Sprevodnik lu strojevodjs sta bila tafcoj mrtts Iti je le več drugih žrtev,
a nalili svoje sadove.
V lej državi je poslala postava predloga dne 20. januarja 1 ki prepoveduje lisksujtt in razširjanje listov, ki niso tiskani v angleščini, ako ul V listu tisknu prevod v angloščiui i ravno istimi črkami, ko je postavljen original. Kdor se ue ravna po tem sakmiu, izvrši prcslo|iek, ki sc knartnje s pet sto dolarji denarne globe sli šestimi tetini zapurs. Sodnik Ishko izreče tudi olte kazni.
Ds so dšingoil uspeli le v eni držsvi s svojo sgitscijo, gre naj veti hvala rssttih obrekljivim de nuncija nt mit, ki so ua vse načine obrezovali svoje rojake, tla so msščujijo nsd njimi ali tla pOlts žejo, ksko imtrebue so njih ne-znatne osebe xa javnost, (»breklji-vi dciiuueijsnii niso vedeli, da bodo a svojim obrekovanjem ško dili tudi sebi, ampak mislili so, dn hnilo /sdell le svnje iissprotuijce. In to je edina tolsŽbs, ds hodu dcmmeljsntl ravno Isko trpeli kot drugI pošteni Čssuiksrji, ki Jn prlnsšs ts zskon.
Post svs sama us s<4d ne bi M Is i is pit č ns, ako ue bi naklsdsla ne-angleškim listom novih trnškov, kšterih najbrž nc bodo mogli pre-nutgsll, ker bi sc smerlška Jsv. nost prepričala ns najlažji in naj prlpravnejšl način, ds so abrek-Ijlvi doauncijaatl neartmao la gsll, ko so ksr križem deniinelrs (i t u jeseniške liste, ds prtipsgirn Jn snarhizem In boljševizem. AH stroški sc bodo za vsak lisi tsko pomnožili, da Ito veliko Ir.dsjstC" I je V USt svilo izdajanje listov, če sc Isstulkoiu tiijexeinakih Iktov ne jnisrcčl, ds dosežejo s postavnimi sredstvi, ds sc zskon prn. glssi neustavnim sli ds gs ImmIh čc legislatura prekliče.
TIBKOVHA POMOTA.
V zadnjem finsnčuem Izksru "dohodkov in Izdslkov JHZ" se Jc v rini I s neljubs us|»sks. 1*mvH. no bi sc moralo glasiti? ' Ostane v blagajni SI, deoembra 1B10 941.002.11" in ne
ja sami preUvljstl ia ki stanujejo^ rszbraI iz strokovno- vojsške z dotično osebo skupaj pod eno študije. "Nsšili mej proli krs
st robo. NeoŽcnjeni .ako je d nižin eki reditelj ali ne. sko znašaj« njegovi dohodki tiaoč ali več dolarjev, mora izpolniti ftredpbam listine. V. pr. udovee, katerega znašajo 1H00 dolarjev, ima svo-jegs d^vet let stsrega otroka v ioll. Kot samce mors izpolniti predpisane listine, ker zasluži ve/ kot tiaoč dolsrjev. Tods, ker mo ra «kri>Hi za svojega mlalolet-nega sina. se sssstrs družinski oče, ki mu ni trebs plflčsfl do-hodnimkegs davka, ker ne ss«lu H dva tisoč dolarjev io poleg lev« ie še upravičen do dveato dolar*
Ijevini Italiji", ki izltsja ravno I sedaj. Ts meja pomeni približno' Isto zs ljubljauo kar js ponieiii-Is nekdanja svatrijsko-ltalljsn sks meja za Oorieo, raslm'ek Jej «amo ta, da je bila Oorio« pro. v i nc i ja lita in zs držsvo v goepo-dsrskem orlni manj pomembna mesto. Ljubljana pa je kulturno in gospodsrako središče eele Slovenije in Sevake doline glsvns > prometna žil« le pokrsjbie. In! prvi dan vojne Ik» ve« ts po-1 krajina pod sovražnim ognjem lu bo izločena kot sktivnl fsktor is Jugnalsvije. To je fsktlčtd po
ČITATELJ!
Književne Malice S. N. P. J.?
Ali al že član
jev dovoljena vsot s zs mlsdolet- mea te črte. nega otroka.	Ontsne politični del. B tem, ds
Ako kdo pod|4rs s«mo W uemi-jsmo začeli govoriti o koncesijah, lejnja kako osebo, ki se ne moreismo neizmerno fMlablll svoje st« sama preživljati tn etanuje v dra-MIš/* v zunanje politi/nem «>im gem stanovanju, ae ne more ema- ki «1 bilo nlkder sijajno. Kajti trsti kot reditelj «1i "oče dnižl-1 Oekaj drugags je, če n«m eoi.n ae". odračuai pa lahko dve etoita diktira tvojo volje iu nakaji
Pet knjig! P.t Unfct P.t knjig!
SAMO ZA TRI DPUBJE!
«
Naročnino sprejmna in vsa pojasnila (laja tajnik
Frank Aleš
2241 South Craufford A v*., Chieago, IU.
iiiiM i:
DOPISI.
U Ml«, m. — Društvo "Kdi-nost" je ugubilo iz »voje sred« društ venega t a jnifcL	jo
na m rev 16. februarja i. I. brat Frank Petek. Podlegel je pljučnici. zg katero je bolehal samo o-Min dnij. Zapušča soprogo iu o-nem otrok. Obit ej ji mojo imjis krene je sožaije.
Društvo "Kdinost" je na nvnji izrodili aeji imenovalo brata Jos. V. Brgleza nadomestnim tajni-kom do prihodnje redno aoje. O-p< i/a rja m vae člane tega društva, da ae udeleifjo poinoštevilno pri. hod nje redne društveno aoje. ki ip vrši 14. marea t. I., ker na ti aeji bomo imeli volitve novego tajnika — Do prihodnje redne scjr ho pobiral tu*nočne priapev-ke brat Josip P. Brgiez. — Leo Zevaik. ''
Fronto nac, Rana,. Na zadnji
aeji zastavnega odbora združenih društev flNPJ za državo K a man v Cberokee in Craatfortl County Je bMo sklenjeno, da ao vrši od sedaj naprej zborovanje tega od* bora dvakrat na leto in to vsled /.manjkanja otroško v. Itcdno zborovanje tega odbora ae bo vršilo drugo nedeljo meaeea marca in septembra v dvorani zad milne prodajalne na Frontenocu, Kana. Nadalje je bUo tudi sklenjeno, do ae vrtijo volitve odbornikov vsaki dve leti. Za prihodnje dve leti ao bili izvoljeni sledeči odborniki: L. Mali, predsednik; Ant. Mavec, podpredsednik; John llornur, tajnik ; Simon Repo vit, blagajnik; John Miklavee, zapisnikar.
Mklenjeno je bilo tudi, da <po-Al je vsako druStbo zastopnike na fejo zastavnega odbora ,okorov-no ima Uradnika v zastavnem odboru. Nadalje je bilo sklenjeno, da ae zastavo ne izposojuje na nedeljo, kijema je le, ako prizadeto društvo to prej naznani oskrbniku zastave. Louia Brcložntku, Frontenae, Kane., bo* 9, - John
Wyano pa. — Tukajinjo va«*.
ea jo v tako »kritem kotičku, da Id je šc zrakoplov uajbrle ue iva-sel. Toda kljub skritemu kraju je ps zašla <r to naselbino stara tel-ka '"flu" iu obiskala kakih 150r oseb. Posedaj Im- ni zahtevale no* l(enir smrtnih Žrtev. Apeliram itii va« rojake, ki šc niste pri našem druslvn "Bratje ljubezni" St :m NNPJ, da nemudoma pristopite, ker ile veste, kje vas^o-ka nesreča ali bolezen. To drii-štvo ae lepo razvija klub mali naselbini in je pripravljeno spre jeti vsakogar. Ne bodite < malo* udarni napram sami sebi in svojim družinam, ampak zavarujte ne za vsak slučaj. *
V kolikor ae tiče dela, je liolj »dobo. Premogorovi obratujejo po Mri d<* pet dni v tednu iu obču ti ae veliko pomanjkanje žejezni-Kkih voz za nakladanje premoga. Pl^ča jf pa vedno isto« akoravno smo dohili povišanje plače V podobi 14-odstotkov, kar se pa ni kakor nože vjemati s povišujem cen fcivljenakih potrebščin. U tc-
S je razvidno, da bo v rcsniej ianno \e preživeti v času seda nje draginje. Ciril Osolntk.
jploš, kaj bo u kar zapeljani narod k#r trumoiua,
ti na i, v o bodo uiisel ne oziroma na napredne paznike. Jg, je, pater, taka je. VI ate MU podani uied narod, kot odposlanec- boga. ne pa kot šifkartaški agent tiotova stvar je, da se bodo ng ta način pri rimstojrtšfjpv organizaciji prijeli krmili mijjoni. In ako bo tako (lo ds I je. mora in bo tudi nastala rabuka v svetovno znanem Rimu, li ko va« preklela od vekov veke amen. — Ffraafc Boh.
U ftolle, I1L - Ne zdi se mi u-mestno opisovati tukajšnje razmere, ker so skoro enake, kot po dragih HiBjHlir "Tti ii||.lii ju je velika in tudi bol«zpi n? pr'
P R () S V F. T A
U
Jl lfr1—' Vk. — U i i
farma rake naselbine ae 1
kuje.
Id. februarja t.1, je mori v tukajšnji naselbini dbbroznan in občepriljubljen noja k *rauk Pe K doma k (lornjegiidradi na
iH tajnik *e*>«t<*»ge društva "Kdinost in član društva št. 3. JHKJ. Obe društvi ga ae udeležili pogreba, ki ** jc; vif }7. februarja t. I. ob drugi uri popol
kdo oglasi. Vzrok temu je usjhr-le huda zima in se vsakdo raje ti-šči gorke pe*i.
j -Prvi sneg, ki je zapadel le 25. oktobre, Še vedno pokriva ravan. £c vsi težko čakamo spomladi, dn ae zopet nekoliko ogrejemo iig aol ucu.
^ Iz tukajšnje okolice ae 1 juti jo vedno izseljujejo, toda naseljujejo se pa š# bolj hitro. Kajti dr-zeva Wiseonsin najbolj slovi kol iarmarska driava in radi teg* so ljudje tako zelo naseljujejo na fgrme v tukajftujo državo. Največ naseljencev prihaja iz države lo-wa. ker ljubijo hladno klimo. Vei čina teh kupuje že obdelane £ar-{ me od HO akrov naprej. Hrvatje) se tudi zelo naseljujejo, in večij %onui vsi kupujejo obdelane far-p? od 40 do 80 akrov. Farme so pa droge in ako jc zemlja le ru> koliko obdelana in zgrejeim kpki poslopja ter nekoliko poljakcgu orodja, stane a ker okrog 75 dolarjev. Tudi Slovenci se radi ua seljujejo v te kraje, toda li ve činoma kupujejo neobdelan svet
0*4*1«, Pa. V tukajšnji okolici je več premogovih rovtfv, ki po obratujejo sedaj eamo s polovičnim fasom. To v«e smo ai priborili v zadnjem »aftem sporu, da delamo aanto po tri do »tiri dni na teden, in 14-odatotno povišanje plače.
»ploh pa lo ne moremo imenovati povišanje plače, ampak samo miloščino, katero so nam vrgli premogovni baroni raz njih bo-gath obložene mize. In še vsled te miloščine, bi naa kmalo progla sili za Izdajalce domovin«*. i
Mplolt delavec, ki producira vso, mora livotl v največjem po-manjkanju in polog tega je pa še preganjan, ko zahteva p<»šteno planilo la avoje atorjeno delo, da hI ae aa mogel v aaj pošteuo preži veli. kot se spodol.i človeku. Oni. pa, ki nll ne produeirajo, nc pa valjajo v izobilju in imajo vse, kar poleti njih aro«. Delavec pa ne dobi niti toliko, da bi ae samo-gel pošteno prešteti iu na sta-roat, ako jo došaka, mu ostane prazen Šep, onemogel in največkrat fte a polomljenimi udi. In ko umrje, pa največkrat nima ni ti za pogrebne stroške, '»ko ni slučajno pri kakem podpornem društvu. In potem ae pa še naj* de jo nekateri ljudje, ki pravijo, da je tak delavce vae napil iu za pravil v času ko je delal. Kml bi •fidčl sam te osehe, ki takn gobe zdajo. da bi sami dtlnli nekaj let v prtmogovem rovu in bi takoj vidim, koliko bi si prihranili.
Kadar pa umrje kak bogatin, ki eelo avoje Ikvljeuje ni atoril niti toliko dobrega za človeško draihu, kot je frnega za nohtom, taŠaj ga pa slavi vetemetčansko časopisje na voe kriplje, piše cele kolone n njem« kot bi bil odrešil aol aeft. Kp pa umrje kak de lavec, ki se Jc trudil pri kopi,V
Berbarton, 0. Torej pie<lj>ust-nI čas jc vzel slovo od nas peč 1 ar je v, iu ostali smo na istem stališču kot smo bili lanski pred-pust, akorovno jc bil letošnji prcdptiHt v prestopnem letu. VeA-krat sem čul, kako velikega ro* mena je prestopno leto za vae po-Člarje, stare In mlade,' zagriasone in mlačne, posebno pa'še pred-pust, toda letos sem aprevidel, da je vae skup le larl-fari. V tukajšnji niMolbini je bUo letošnji prodpust fte slabše, kot v preteklem predpuatn. Ako hočete verjeti ali no, ietoa šc *4oheeti '* ni hi-lo nob«'ne. To je blagoslov pred-pitala V prestopnem letu. Vrsiod tega inl ni pv»v nič šal, da se je prodpust poslovil, ker je bil tako trdoarčen, da se ni usmilil nobenega starega peharja in mu pripeljal v naročje kako hurisko. V o j gre kamor hoče, čeprav v pater {fr«zltov pašo I u k, ker tam i-mejo menda večne oheeii.
Torej, kdor je mislil, da se bo v pred pustu prestopnega leta vpre gel v zakonski jarem, ta se je letos ic presneto zmotil, Ako se bo hotel feiriti favno r >edpustu V prestopnem letu, bo moral čakati še štiri leta, ako ga ne lu) prej niMiulo to »veselje. Med te nonre-čneže spada tudi njegova dolgost,, kakor mi namigavajo poredne nimfe, da je tudi on imel v nirfrtu, da bi naredil, kot jo "de-seti brat Martinek" prepeval v Josip .Jurčičevem romanu: "En Icrajen r imam ga fajmoštra dam, mu oznanit velim, da ljubco i-mam". -i- Ne boš Se imel partnerja, som ai misliKna pustno ao lioto.	>
Zgrevanega arca ln potrt do dna moje grešne duše, aem kora-Čll'proti glavnemu atomi našega pečlarskega kluba, upajoč, da bom tam dobil tolalbo. Brat predsednik je imel velepomem-ben govor, prijazen in •pomenljiv z* vae objokane pečlarske ma gnate, ki ao ostali stoodstotno sa mi sredi duhteČUh nageljčkov. Delil nam je različne nauke, kako ae moramo zadržati v seda njem Atirldcaotdannkcm postu, da moramo delati pokoro za v se v predpustnem Čaau storjene grehe, ostati zvesti pečlarji vsaj do konca aredpooftnega čaae. ker ^ sred post nem času sc pošteni kri stjani ne Ženijo, ampak fehljo se anmo mačke, vrabci in drugi ti či. To ae ne »podobi ta grešne pečlarje.
Ko je bil ta velezanlmivi govor končan, smo sklenili, da se udarno v božjo gnado in čakamo še nadalje našega odrešenja. Sploh kaj pa hočemo? Prišel jo čas ki slih kumare, in mnčjih ženitev, za grešne zemljane pa čea poko re. V poletnem čaau meneča krat nikn bomo pa ležali <v senci kitaj ske čebnle na trebuhu In prešte"
društva "KdinM". za veliko pomoč, katero ao fekgzovaU pokojnemu bratu za *aaa njegove bole znt •	'^j
[ Opozarjam (lanc dfuš^a '»trii glav " št. 2	da je bilo akle-
njeno, da naj »le^orjii Član pozno prešita pravila na strani 57, točko 9, da bo vsakdo -vedgt kako dolžnosti da ima. Kajti Mor se ne bo udeležil vsaj vsake, tretje redne mesefcne soje, bo juznovan kot dodajo praCa. Vsa)i4<? ngj se ravno po popravilih, pa ne bo nobenega
n^g ali zabavljanja. Tšjnik no mOrn zagovarjati na društveni seji vse člane,® ne Vpošievajo pravilu Up^m. da tpdete vjlošte-tt» naznanilo,''' Nadalje opozarjam člane, da naj plačujejo mesečne |JrUpovke kolikor je lo mooče na seji in ob pravem <5asu. Kajti društveni tajnik ho bo več kot^ktal asesment od rojaka <k> rojaka in od hiše do hiše. Tudi nc bo več zalagal aseamenta za no-bega člana. Ako l>i kdo prišel vsled neplačanega ' aseamenta v
vsakdo pripiše sam sobi. — ApeH-1
melot lahko n»predu|g in kaj je korial-
um ju i. i. ww uiugi uii VUJ'UI....... ..... *	.............. .■
dne. Moja	fl^nom tn * zaraščen, ker pvičal:ni^ia
precejšnje dohodke iz gozdov in da imajo takoj dovolj lesa za kurjavo. V tukajšnji naselbini je nek zemljiščni agent, . ki priporoča vsem novim naseljencem, da si ku pijo zaraščene farme. Ta agent je ženskega spola in ima pn svoji ♦rgovini precej vspeha. P Kolikor je nas Slovencev nas« 1 jenih v tukajšnji naselbini »e šq precej dobro razumemo meti .seboj. V kolikor se ttfc okoUto h podobna Štajerski. Pašnikov je veliko in rat^i tega dobro vspevu Živinoreja, kar prinaša prejšnje dohodke farmarjem .'Posebni do-bičkanosna je ifjš fetet; i\t(f Ima farmar dovdfj denarja, dl tal^a nakupi mrve in druge SiviiHRej klajč.
V "Prosveti" sem opazil v z«id njc«n času veliko NjjknkoV, V ka tfrih je bito pojasnjeno, koliket Varnosti so zadruge za fannarj^ n dfla»vce in da te' zadrugi <Tbr roTvepevojo vsepovsod, kjrt-koH ho'ie ustanovile.	sfmf
prebiral z teliko pašiVjO ln sc stri-njan| popolnoma s |etnt da^lNef
kako neprijetno zadrego, naj si 'farmarji in delitve! organizirnll v
zadrugah, kt bi bile v t\M in ne.
runi tudi na vse naročnike n*1 ta način odpravili vse n-potr.-b-" Prosveto", katerim je j^oteki« ne mešetarje, ki galijo nas far naročnina, naj isto ponovijo, da morje in delavce, jim ne bo liat ustavljen. Priporom Toda na veliko šol ost, moram čare tudi ^anom društva "Tri-j^^^^ jr ,v tem ogirn v tu-
glav" št. 2 SNPJ, da naj agitira-jo med svojimi znanci in prija»v lip.za naše društvo, in za list •ProsvetoM. 9 temWlet4 veliko
pripomogli dp zaeiji iu sami sebi. — jaki! ^ rdknlT društva "Triglav".
organ i-"ia delo ro-
JuiiA
— ts tukajšnja naselbine so le redk*> kdto oglaai. Sicer pa ni kaj posebnega poročati. Boginja*' nas ravno tako žuli, kot sploh delavee v drugih nasebinah. Premogorovi tukajšnji okolici Obratujejo sedat, s polno. paro. Ksko dolgo bomo pa dololi vsaki dan, se p^ nič ne ve.
Razni veleprofitarji in drngi ljudski iakorilčevalci od nan za* htevajo več ^	povišanja
- pri žtvljenlikln potrebščinah namreč, ker vedlo dražijo živi la. Tem oe niš n* smili "poblie', naravnost z.'; oderuškimi ee-j živila praznijo^ ljudske žepe. Thm je prva In sadnja bri-ga njih nikdar polna blagajna I Zimo orno imeli še dosti prijet no In enega Smo ravno toliko dobili, da amo vedeli da JjPkOl«
tajšnji ^naselbini in bližini okoli-' ci zelo žalostno. Večina naseljencev niti ne ve, kaj jc organizacija
še trn. manj pa. kuj jc zadreg/i.	■■
Vsled tega smo pa t annnril tudi v**elic omenjenega Jn«,
Predpual je minul in veliko
Itfu ln gromadenju bogastva eelo j	* l"*-
a roje življenje, pa naj^čkrat tl»l«<Hlnjega prestopnega leta
laaopisi niti ne poročajo o riinl ii smrti. Ako gs sod ene neorečo pri delu, tedaj mogoče prinen^o kako kratko notico v itajliol Skritem kotu. In kdo je bil bolj koristen Sa človeško druitUClM
Hagatln. ki sploh ni ved«4, kaj j| življenje, ali delavec, ki «e je iru. ^« ^ l"*je dil eelo avoje ftlvljenjef ln fi tmu ta razlika? Ali nismo v«| enako titvarjeni? '	ne aa vae cd
nako mera?
HMH|fi|k, mnenju bi < morali Varocnik
Novic ni ko j posebnih pri nas. Barbertonahe kokoši iu peteliač ki ae po«l ne vi prepirajo, ponoči pa spančkajo. 4az sem molil dva dni ki dve noči koaje molitvice v čast mšm "PlnM, ki jc tudi hote
Ig poatati moja pnprošnjica. da hI se preje "premufal" na oni avtt, ki me po nI hotela nališati. v kar ji dam vso čaet ln ta veliki bohlonoj. —. To so voe volne no ^lce <h1 tukaj.
Peter Kkeel je pričel v zadnje« čaau stekel i ia jaearati, ježei.
no za faMii.ujju
Apeliral ki na vae rojake-far-nmrje. Čitajte dobre in napredne Časnike, kot je n. pr. "Prosveta,'*
v kateri dobite veliko zelo poduč-nih Člankov. Širite ta list med svojimi znanci iu prijatelji. — Star naročnik.
Chicago, DL — "Slovensko delavsko telovadno društvo Bokol v Chieggu" naznanja rojakom in prijateljem sokolske ideje, da j« pričelo v januarju tega leta z re-' dnimi telovadnimi vajami v hr-vatskem narodnem domu na R« eitfe Ave. m l»th ftt. Vaje ae -vr-šc vsako sredo od 7 do 8 ure zvečer za žens^, in moški naraščaj, bliski naraščaj ima svoje vaje v zgornji mani)!', dvorani, 40M naraščaj #*5|>odnji sokolski dvorani Kot rešeno oko imata vaje a čaau, ki je omenjeu zgoraj. Člani sokoli Imajo pa vaje vneko sredo in pete h od 8. do 1(1 ure zvečer. Sokoifoe, katere hi želele v tfem oziru kaj več pojasnila, naj «c obrnejo na brata načelnika Ant: Venfeeljno, kateri jim bo dfoge volje v vsakem oziru natančno in vljudno postregel.
Dragi rojaki! Slov. Dol. Sokol Chicago je že opetovano pokazal^ da. atoji J)a eaatni stppinji z dru-bratakimi di-uštvi slovans-skih narodnosti To nam je pokazal zlasti »v minulem letu meseca junija ob priliki svojega zadnjega javnega nastopa v Bohe mi a n rtktll na lSti cesti, kjer jc nad vae Častno rešil svojo nalogo pri vseh Javnih vajah in kot živ spomenik so nam ostala v spominu vsa nje-jova proizvajanja na orodju.
"im na lestvi so občinstvo kar oČaVal* in navdušenje jc < prišlo do vrhutiea; ravno tako častno so tešile svojo nalogo Sokolico in [osebno pozornost in zabavo pri ibMnstvu je vzbujal moški in 'toiski naraščaj. '
Kakor po>ilednje leto tako nam tudi leto« obeta Slov. Del. Sokol Chicago, da nas preseneti s svojim javnim nastopom.
Slovenskemu občinstvu v Chi-cagu in bližnji okolici, narodnim in podpornim društvom ter političnim organizacijam se naznanja, da je Hlov. Del. Sokol, Chi-cigo »klonil na svoji redni :*eji, da priredi letoa na drugega maju z^pet pomladansko javno telovadbo, ki hc bo vršila v Ifoerbcr-jevi dvorani na Blue Island Ave. Sloven«kWT» delavska podporna drušfva, ter politične oranizaeijc se prosi že sedaj, da upoštevajo to prireditev in naj ne prirejajo;
ti aeji betao tudi wpMv
ijali glede političnih problemov v al ari domovini, ker ao do ukineš še niso pravilno razvili, kot jc načelo in princip Jftfk* ,
Poleg teli zelo vafriih stvari bi bilo tudi umestno, da bi se kaj ukrenilo glede prireditve drugega junohlovauakea dneva, da bi se tudi nekoliko opomogla blagajni« okrožne organizacije.
Rojaki, udeležite se te konferenčne seje v polnem številu. — Joe Peteinel, tajnik. 1 CTaui.'
zelo izkoriščani, ko prodajamo poliske pridelke, fo iuaamo paleti dovolj sena in ga hočemo prodati; smo pri tej prodaj) takogf koč osle pa rje ni za vos naš trud. Trgovec, ki prekopujt sei»or navadno pravi vsakemu iarmarju. da naj pripelje pokn/ati kako ima seno. In ko ga Urmtr pripelje več mig dalo?, f)B pravi trgovec, tO vjkn iu toliko ti MHv za njega ker ima s#ig> sedaj zelo jiirt^ ce no. In revež farmar ga mora P«0-ftati, ali pa peljati nazo.i. Lunsk.. leto so patčevali po deset do 12 dolarjev tono »ena. Noymlno itso pa vsak farmar najmsnj larjev sttoškov pri toni. s*ua predno ga postavi na trg, namrc košnja, vezava in vožnja <lo po staje. Toda sedaj, ako ga eden kočo kupiti, mora plačati najmanj 20 dolarjev za tono nona. lato je tudi z živino. Navadno dobimo aa živinče eno leto in pol sturo od 40 do 45 dolarjev. Ista cenS kot pred rojno: opazim ps v čnsopi Mit. da sc je meso podražilo za dvakratno eetm ali pa še voč. Ko sem kupil pred vojno plug, sem
število starih pečlarjgv jc osta-	» nj5!0 l(]0,arJ*v' T^"
lo 4M"MM n.tfimM^mm^ starejši. Nekateri so i/Kul#, še vse ut>«nj* in so ne Izjavili. 'M bodo oalsli stari ntrioi. Toda e^ den se je toUJtp okorajHl. da af je \-pregi>) v zakonski jarem, pamreč rojak	Hribar, »i al
ie izbral za. drtrfftco rojakinjo MSrljp Korh. (iilema želim v no-Višiu stanu obilo, areče.	(1|
Trn velcpomrmhon proanik sm ašdiajali a veliko sloeeaneoljo kolikor je (bilo le omcošo v da-i.Ui raameroh. Begrešali smo najbolj one pijane, ki 40 bUo tele-spoštoval še v Kani (lolilejski Marsikdo si je želel, da bi bil *
tak aJMm JM^MR t •AjFl
ds hi naredil ooialavni Čudci keterogp sedaj tudi, foatilniča^i v starem kraju dclaj<>. br j« Pa tukaj^strojo pro|mtedai»o Joka
sedaj pa stnrte «2 ali pa še več
Vsled tega bi bilo eelo potrebno, da bi ustanovili tudi tukaj toliko potrešmo farmarsko zadrugo, ki bi posredovala med nami in konzumenti in bi aa toc bi bilo treba posluževati raznih rticše-torjev pri prodaji naših pridelkov in tudi pri nakupu raznih po trcbščln za farmarja.
To4a, aha hi o tem kaj spomnil kakemu tukajšnjem« farmarju bi pa takoj rekel. aha. ta je pa še eden izmed onih, ki je z<>p* "»« in bi rad obogatel ne naše otroške To pe le voled tega. ker ne ne kateri fanaarji teko mulo ali ta-korekoč nič ne brigeja za podut-po čtivo in žive še v preteklem stoletju, ko so bili in lahko 1 • . n. no šc aedaj, farmarji molzne kra ▼e vneh oderuhov. Ne fcrigajo 40 akoro nič aa doto* čeiaike, ia ka
Slov. Del. Sokol Chicago, nam je že dokaza!, da zasluži vse upo-št e vanje in rojaki naj se zopet pripravijo, da !bodo vžili nekolik« veselili uric dne drugega majn.
Slovenske atariše opominjamo, da mino pošiljajo svoj mladi naraščaj K vajam ob imenoveuem času, kar bo komtilo narodni probuji, sokolski ideji in v pni t+sti še njih tefc*nemu razvoju.' ^ V posebno korist bo sokolstvo tudi takim mladeničem, katerim je danes sokolska ideja tuja stvar, kateri iščejo raznovrstne zabave, ki jim duševno in telesno škodujejo. Take zubave jih vodi jo v propast v Veliko škodo s< bi slorišem ih narodni stvari.
Mladeniči! Zavedajte se dolžnosti, kntere imate nopram samemu sebi in napram celokupnemu narodu, iz kgterega ste izšli ln katerega člant ate.
Naj glasno odmeva sokolska pesem po naši slovenski ehicaskl naselbini!
\'Redne seje od zdaj naprej sc vrše vsak tretji torek gvečer v mesecu. Prihodnja seja se vrši HI. marca ob 8. uri evečer v Sokolji dvorani, na kateri se bode sklepalo o novih pravilah, torej vsi člani so' naprošeni, da se polno vdelele.	Starosta.
Vonetia, Pa. — Najbrie še ni bil iz tukajšnje naaelbine priob-čen noben dopis. Posebnih novic tudi jaz ne morem poroČaU, ker je-v tukajšnji naselbini le malo Slovenec v, 111 vsi smo vposl.-ni v tukajšnjih okoliških premogo- • rovih. # Tukajšnji premogorovi obratujejo bolj slabo in komaj zaslužimo za življenske * potrebščine. U/' H.« v
V bližnji nanelbini, Flaekett, pa razsaja španska inflnenca, in za to boleznijo je obolelo že veliko število oseb m v nekaterih hišah jo cela družina bolna. Rilo je že tudi več smrtnih slučajev. Vodrohnosti mi pa rtiso znane.
Zadnji pred pust se je v tukajšnji naselbini in okolici gelo slabo obnese). Akoruvno je tukaj okrog 1B slovenskih cvetk, toda niti ena ni zdrknila v zakonski harem. Kaj je temu vzrok, mi ni znano. AH ho vsi slovenski fantje zaspali ali pa je mogoče vzrok sedanja velika draginje in slabe delavske razmere. Nekaj žc mora biti in najbrŽe bo zadnje. Toda, jaz kličem vnem fantom, le korujžo.
Ker ljubim dobre in primerne zabave, aem sc udeležil tudi ma-škeradne veselice, v naselbini Library, Pa., katera naselbina jc oddaljena komaj kakih 10 milj od Pittsburgha, Pa. in ne nahaja ob progi ulične električne železnice, ki veže Charleroi Car Line. Naselbina leži med prijaznimi griči in je še skoro nova. Toda slovenska naselbine napreduje jako dobro in posebno lepo se razvija tamošnjo podporno društvo, ki jc mlado^ toda kaže že lep vapeh v vseh ozirih Rojaki 00 naprednega mišljenja in zelo vneti za dobro in napredno 'i stvar, h Novojistanovljc- * no društvo je aedaj že priredilo drugo zabavo in vsaka je dobro izpadla in društvena blagajna se je vsakokrat dobro opomogla. K temu so pripomogli tudi veliko rojaki iz bližnjih naselbin, ki so se udeležili to zabave v velikem številu. Kajti vsak se rad zabava in razvedri, posebno še premogarji, ki si morajo ovoj kruli gluiiti globoko pod zemljo in v vedni Živiljenski nfvernosti. — M. B
WUl0ck, Vik — Opozarjam
vse br. tajnike in zastopnike 0-krošne ofganizocije št. I. .IRZ za zupndno I'ennsyl \ auijo. de se n|| prihodnja konferenčna sejo te organizacije 20. februarja v < 'aiMuisburghu. Pa., in prične tol čno ob eni uri popoldne. Na dnevnem redu imamo ve£ važnih točk 04 rešiti in prvo in glavno vprašanje je pomoč našim airo tam v Stari doaMvini.TjsJe.l tega apelira* *yt vse podrejene orgg. i.izacije, de pošljejo ne to konferenčno sejo avoje zastopnike, da u krene mg *sk'upuo. kako M M. lo nnjln^k in najuspešnejše od-
imMČ<-
Barborton, p. — Kot je bilo poročano, priredi slovensko dramatično društvo *v Clevelandu. O. "Ivan Cankar" dramo 'Oče" v nedeljo 15. februarja v tukajšnje naselbini. In tako se je tudi zgodilo.
Vsled tega se v imenu vseh u-deleŽencev uajiskreneje zahvalim zgoraj omenjenemu društvu za vprizoritev te krasne igre. Le žal, da je £aa tako hitro minul.
Točno ob drugi uri popoldne je sloveuska godba pričela igra M in zaigrala več lepih komadov. Nato je predsednik oloven-skega samostojnega podpornega druStva "Domovina", John 1'jčič, nagovoril navzoče rojake ter v kratkih besedah pojasnil, cesn naša naaelbina aedaj najbolj potrebuje. Povderjal je, da imamo sicer dovolj vsakovrstnih zabav, toda dramatičnega društva, ki bi prizori I o kako dobro dramatično predstavo, pa še nimamo. In ravno dramatičnega društva še najbolj potrebujemo, ako hočemo napredovati. — Nato je rojak John Oarbcr v kratkih pa jedrnatih beaedah poje* nil naš sedanji položaj in apeliral na vse aavaoše rojake, da bi
tudi tukaj ustanovili dramatično
društvo, kar bi bilo v veliko korist v vseh ozirih. Pri tem je tn-di opomnil, da bi tukajšnji roje ki napravili kolekto, ne za vatikanskega "reveža" in ko", kot delajo naši dušni pa stlrji. ampak zn spomenik Ivan Canksrju. ' *
Za tem ao nastopile ga. Mils-veo in njeni dve hčeri iz Cleve-landa ? troapevu ler zapele več krasnih pcamic. Lahko: rečem, srečna si mati in ponosna ni la-ihko na avoje dve hšerki, ker i-
' p *■ v-«.-'
. :..;.....

' 'SlPf


f
mata take krasen in čist glas iu 1 Naznanjam vsem prijavljena J pozna iu nam ta povijanja plače
ker si jik naučila tako lepo peti iu zuavieem, da je umrl 11. f* itak odtrgajo pri tehtanju pre in tudi hčerki »ta lahko hvalež bruarja. katerega se je udeležilo uioga. draginja pa vsak dan več-iu svoji materi in materi narau. rojak Mihael Lužar v staruati 38 ja. AVo ae delavske raamere v ki ju je obdarila s tuko krasnim let. Doma je bil iz Mirne Peči na kratkem ue iaboljlajo, nevem, kdaHom Smelo lahko trdim« da v Dolenjskem. Tukaj zapušča ža-Jkako ae bomo preživeli v času tukajšnji naaeMnui ae ni bilo sli lujoeo soprogo ia dva mladolet-1 sedanje dragiivje sati takp kraanega, da nebeške- na otroka. Pokojnik j«- bil eulu Sedaj je pr«čai%.VWWoM V -a petja, ki je očaralo vse navzo društva it. 15 SSPZ v Uran vil kajmgi naselbini španska iufUr l( lu kako velikega pomena ao le. IU. 1'ogrcb ae je v*šil 13. fe-lonva ia je aahtevala že I tile penmv ki ao jfih zapele, poae- bruarja, katerega es je udeležilo te v. 12. februarja jo jmdUnUi iu-Imo ae JK'»cui /'Nisem Italijan prej omenjeno društvo korpora fluemi n^akinja Marija Uog-ka in tudi ue bom. sem prava tivuu iu z zastavo iu tudi veliko Lave. rojena Bobnar, v starosti Jugoalovanka, ker ljubim svoj število drugih rojakov. Lahka UU let. Don* je bile iz Mirne pe-
bila članica društva št. 153 V Slovenski narodni apolek". 1'ogreb se je vršty 1$. februarja ob drugi uri po|>olda(n. 1'ogreba ae ja ude-
fitoaievv Oelavai naj volijo somi *estopu»ke. iu niko*ar drugima ue. Katoliškemu slove« sko mu daevuiku naj bi »e pa po atayil ua grobni spomenik, ker ji tak Jopi* rojstvom umrl.j^
Wilauaavik 14 točk ae bo pa uresničilo takrat, kadar bo iagv »ul a sveta vea imporijeliaeae. Kar
dom", z ozirom na sedanji tužui uaj ti bode tuja zemlja, dragi
pol(4*j» v katerem ae nahaja rojak Počivaj mirno.	^ H
nad pol miljoua .Jugohlovauov iu I Ker veni ceniti, kolikega po najlepši alovenaki kra^i, Vatere | mena jo dolxer delavaki l»t aa hoče ugrabiti lakomni Italijan, nas vse Slovenec in ker mi j* po
Za to petj^ao žele omenjene tekla naročnina ua list ' Troave-1 leiilo zgoraj imanavano diušjve tri pevke buren aplavz, ki ni ho-j to" isto obouovim za eelo leto. i« veliko število drugih rojakov iel ponehati, -p redno niso ponovi- Apeliram na vso rojake, da ae Tukaj tiamjjfa šatajočega aopro-le zadnjo omeujeno pe.se m m to naročijo na tu list, ker je edini ga. Poči Vil	draga rojaki-
večkrat, ue samo enkrat.	slovenski delavski dnevnik v A-. uja. — ftjfee Primožič.
Nato ae j« pričela drama 'Oče\liperiki. ki v resnici zagovarja	- „ MPHH
ki je piuv povoljno in ue priča- delavske interese in podunijc Cascade, Oolo. — V kovano dobro izpadla. Sam«, nav- delavce z dobrimi in koristnim« I l • ii M I I) l II O Kt, trlAii^ ^ t-Eljo tli1-kliiA /.oči rojaki, bi se luhko bolj mir- članki. Delavei potrebujemo do-lšpaiiska iufiuanca UfcJjEjCfcK no zadržali nicl poaamfanimi bre delavske list.* in ker ti ne kot po drugih krajil*. dejauji m bi ne delali toliko ne- dobijo drugega od naših naapro- V tukajšnjem okraju ae je na* potrebnega šuma, da bi ue aioli- tuikov kot podle denuncijaoije hajal nek agfnt, ki je prodajal
iu napadanje, je radi i<«kh nafta ničvredne delnice, "ser©", od no dolžnost, da mi sami podpira au« kega pre^ogorova in tndi uoke iste. Podpiramo jih pa s tem da oljne družba v Novi Mehiki. On jih razširjamo iu agitiramo za ni bil uobeu pooblaščenec od do-a je med rojaki. Listi ao naša aa- tfČnik družb in radi tega ao bile dramatičnemu društvu "iVanH«^ » ako * ifl^kno, izgm vse te delajce ničvredne Pri ta* Cankar" kakor tudi ga. MiUvec W*<> vae in to dobro vedo na«iUvojeW poslu je upehani velik* in gdč. Milavec za krasno in u-	*	tft«ft »>mha- stcvtlo rojekyy ValeA <i«a
• --	I jo iz sebe iveplo m ogenj na vae zarjam vae rojake, da naj so ču-
delavske liste. — Anton Pokol. | vajo toga agenta. Nadev* ae raa-
lična imena* v tukajšnji nagibi Iron livar, Wia. — A. S. po | nI je lil pod imenom GeorgO Ha-
li igralcev. Za razne opazke in pogovore je dovolj časa v posameznih presledkih med dejanji.
V imenu vseh udeležencev se še enkrat najiskreneje zahvalim
riiaUatičue vlade prej izgiidlt a sveta, k<#t pa teh 14 točk, ke* V»a
delovanje ? Mat jago-i Nimam ttM najmanjšega nn »tovawpfe otrok.	mena koja napadati 'v teh vrati
Naw Yofk, N U Valfd eak, toda aapomniji. »aj 4 bratje
taarnor v Jugoslaviji, je I« »eaUpe "Hlaroiigke affbbilattM
*	Ameriško-jugosh' vauaki pomoš- atluo podporne a%'eae, ', <ie prill SfTWi»<»rM	t ka> katero ima ili—tiO sedaj, ^ da v Kobei") sklenil nadaljevali no vrne več uko kmala bi alf g
*	avojo a* počet o akcijo. Ta odtrnr bamo aedaj držali roke križem in i^akleuil, da Im vršil avoje delo čakaU, kaj ukreuejo v t hieagu.
likoi časa Imdo pa delale tmP^ *	^ bo	potre Ta apel društva št. 183 HSPJ5 naj
v^o aov	Mm.o^rokoni ^I^iM^ ia^ni ^
K v rope, se pa ue bodo uresničila,	v nekaterih krajih ta- Mn >* "	'
ka» ao Mna kt« .ude ,»K,i, kuiikočt, a* hreaupnem stanju do avoje utaenje in itn aarenijo
naapro t ne Z Wilaonov,ui HuJ, ^niljeda ha potreboval MtUkjja
«kam, katere so pred vstopom A- $ ^v^iTt^aSJki, merikc V vojno najbolj hvalile nu «» mu ............ ,,vršiti izdelam kaj bvea mkejm ^Oa^anj
rovni p^aui Zdr. dvžav o,li,nna Pr^ran, Otnie najbolj	^m ^^Li
predsednika WUaone in ki, «h> a Ha gorklh oblačil, mleka, ala^ | MlI lMIlTt
seuii štjrlmi tograUUo vW. kaf	*v*xl*> k,Je ^
je izrekel, predaednik w\lsua.	»/nia za nadoraatle otroke. Nad
Sedaj pa ko so s pomočjo ravno	70,001) otrok nujno potrebuje | porne
tek 14 točk ua konju, pa nočejo	ftaji>otrebnejŠc obleke In 1«
uo opoaoriti vaa brate in eeatre "šUpedaake avubpdoaiiaolne pod-f* da kg>rogovorl hi ja. I prisili nafto «L uradnike, da ae l^rnv pu4wpjieju vogi člauatva. Točka v
ničesar dišati o tem. To4a PfVLfuarja je poalat iM	^Unikm ,o ood
prišau sem, da bodo vae te impe- ^vljev v Jugo^avljo, da iste m,\Mf^^f jfS^^
brano petje. Upam, da nas bo o-vprlzorilo kako dramatično menjeno društvo »še posetilo in
prestavo v tukajšnji naselbini. , ^	To jo ^olčinovič in kakor sem zvedele al v
Predpust je minul in praznik pcj|ek ,v 8]0Venskemu ljud- vsaki državi izbere dru|o ime. sv. Pusta je že za hrbtom. Meni L{vu Na ^^ ^^ pribljem Visok je okrog šeat čevljev iu ko je zopet usojeno, da moram ploh L,ed^,ft fakta.	je bil tukaj je imel črne brke
vlačiti v avojem 33. letu staro- X ) vgako denarno pošilja- (lovori več jezikov, največjo testi. Toda po dolgom in temelji- tev je odgovorna tvrdka, kateri lavo mu dela angleški jezik. 0-tem študiranju aem pa prišel do L, je izroBX denar v ivrho poši-) biakuje najraje Oelavcp, - Jugo-/aključka, da je bolje biti peč, ljatvet do ^ da je denftP v „>. -lar in ploh »vlačiti, kot pa biti kah prej«mnika. To velja i za A. ceaar aH kralj pa ae vlačiti po g> in naj polliuje „ katerosikoli Švici in Ilolandakem. Jaz sem | |)1)||ko rau drago, ■pa «am avoj gospod v Barberto- 2.) Na potrdilih, katere je po-nu. — Tony.	|alal ^ # strankam, ac glaai, da
mL
h^1 se
denar povrne, #4'ako tekom " Ptpfte-
Star Oity, Pa, - O delavskih	^fi' ah
razmerah ne morem poročati, ker kl° ^^kot pol leta, da dene delamo že od Id februarja, k0\™ ™ J?% jfe družba ar premogorovu št. 1 in
mo, da bi denar povrnil, niti od govora ne da strankam kljub temu, da priložijo znamko za 2c. ločete videti pisma f 1 v^ffi
3.) A. a je računil za kablje-ve pristojbine $4.17. — Brzojav-
rovu št. 2 ustavila popolnoma vsak obrat. Kakor se razvidi, hoče družba« ki lastuje premogorove. mi vaak način prelomiti pogodbo, ki poteče šele 31. marca t. 1. Nekateri ne morajo razumeti poato- »o družba "Western Union" je panje gl. ^uradnikov 17. dUtrik-|Pa sporočila na vprašanje, da ta premogarake organizacije U. meseca julija in ta mesec i M. W. of America, ker so nekako mam v mislih — NI BILO MO-mlačni v tem oziru. Cpjejo sc gla-jOOCB pošiljati denarja potoni eovi, da ti uradniki delujejo rav- kablja v Jugoslavijo. Kljub "ka no na^rotno organizaciji. Koli- bl ju" pa ena stranka še danea ko je na tem reanice, ae aedaj ^e nima denarja, akoravno je "Ja no more dokazati. Svetoval In pa dranaka banka'* v imenu stran vsem rojakom, da naj bodo pre- ke dvakrat piaala v Lipsko po de \ idui pri vsem in naj se nc dajo »ar. Dolžnost A. S. bi bila, da bi izrabiti od gotovih elementov, ki sam skrbel, da sc spravi zadevo o največkrat v službi naših nuj- v red. * te jih nasprotnikov in ae poslu- 4.) Meseca decembra je bilo žujejo vseh mogočih aredatev, da'dobiti v atarem kraju za en dobi škodovali delavskim organiza- lar 1U0, reci in piši STO kron. :am. Najrajše se poslužujejo ob Sokser Co., Uo Zakrajšek in rekovanja in raznih ultraradikul-(drugi so računuli,
mh frai, kar jc v največjo škodo vsem delavcem.
, 1
V premogarskih naselbinah v NV. Virginiji je aedaj strašen lov i'a organizirane premogarje. Vsled česa, je vaakemu velika n-vanka in kaj je namen tega lova. Vsled tega nujno svarim vae rojake, da naj nikar ne hodijo aem za delom, ker je ietega itak nemogoče dobiti. In poleg tega ae pa še ne ve, kaj prineaa bodočnost, in kako ae bodo aedanje razmere razvile. Tukajšnjim rojakom pa priporočam mirno in hladno kri in da trezno prevdarijo vaak korak, prodno ga atorijo. — Nikar se ue dajte zapeljati na nepravo pot, kar je lahke vsem nam v po-K»ibo. Peroftevaioc.
StaaAard, HL — Ko bi no bilo taka draginje vsega, k«£ človek potrebuje za vsakdanjo življc nje. bi človek io »hajal. Kajti tukajšnji premogorov obratuje a polno paro. Parna piščel naa kli-če vaaki da« na delo. Toda, kaj imamo od tega T Nič drugega, kot žulje. Prihraniti ai ne moremo prav ničesar v čaau aedanje neznosne draginja. Poleg vae te draginje pa ohiekljr delavce še imledta "fla" Sedaj ae Je U bolezen le aelo rasširiln v tukajšnji naselbini. V reanlei, v sla bih Ča4h amo. Komaj al človek napravi nekoliko ratane, kako bi lašje shajal ia keko bi gaapa-daril, pa pride bolezen v hišo in ueha je adravll. adravnika i« drugo os k rt m » aa bolnika In ako l»ride smrt . .T
ako ae no motim, ta čaa okrog $1.30 do 91. 40 za sto kron. A. S. jc rečunil za 100 kron cela DVA dolarja. Ako odbijemo "komišen" mu je še vedno ostalo pri vaakih *tp kronah, ki jih jc odpoalal, okoli 70 do 75c, ozirom 70 do 75 kron. In ako računamo, da jc šlo pa stotine in morda na tiaoče dolarjev ^tom A. S. v stari kraj, po tem lahko vsak slepec vidi, koliko je zaslužil A. «. in to na račun revnega delavea-tfrpina. r |
5.)	Ako je A. S. »videl, da ae denar v Evropi redno ne l^plaŠu je, zakaj ni prenehal s pošilja-njem denarja, kakor jc n. pr prenehala "Kdinost''. Toda A S. je bil ljubši njegov laatnf Žep, kot pa koristi delavca.
6.)	Na željo priobčim stavek ia pisma naročnika A. S. (Kr. t. Ppnikvar 12021 Wallace St. Weat Pullman, Ohicago, • 711,) ". . .Pa Vam dovolim, da priob Čite eelo moje piemo in moja pol no ime. ker to Je doati gvtfa, da A. H te dela proti nam *tov#n eem ker ae šteje za najboljši de lavski (tt) liat v Amerlkl.,f
7) Vao stvar in tozadevna fl sma bom izročil srbskemu posla niku. da ukrene nadaljne potre bne korake in obvaruje naša ljud padaljne škode.
Bar
alovane, Nemce in Ttafijanc, Ima zelo namaean jf»ik ip	ča-
sa sili v delavca, da ga pregovori, ako ne na en ua£hi, pa na druge
Opozarjam rojake, 4a naj ae čuvajo tega agenta. Kdor mi naznani, potom policije, dobi od mene deset dolarjev nagrade. To osebo zasleduje tndi policija iz Manitou, Coto. - John Mlhelčič, Caacade. Oolo
Olevaland, T«. — Ako ^ovek pogleda malo v pretek loat in pri merja pretekloat a sedanjim ča' som, akoro ne more verjeti, da je vae to resnica iu mlati, da ae mu samo sauja. Vae ae tako hitro i*»; premiuja, da Človek komaj rasle-duje poglavitne izpremembe, do-čim mora izpuatiti vae manjše dogodke.
Nekdaj najbolj avtokratična Musija bo najbrie prva avobodna dežela, ako bo Ijudsi vo znalo varovati avojo proatoat. Nemški Vilče ae brini na vee krtptie iti prod zavezniško sodeče. Haba-burška AvstHja je raapidlp. Ju goalovanl ae borijo za avojo proatoat na dveh črtah in $rot! mnogoštevilnim sovražnikom prgre demokracije in precejšen del je v poptiM narodni suKtoati — pod imperijalistlčno Italijo vaaj seča auo. Delavci v
zplivarnak ao ae prebudili in pri-
m
organizirati. Nasprotniki premogarake oifonliiop akuša-ju a \ hž mi nio«a< iiiiiu
sreda t vf
or§auizaeijo osjabiti, kav aa najbolje .a/vidi k tekočih dogodkov v Zapadni Virgip.j. Buržoaz ue stranke sklepajo zakone in po-stave, 4t .Odvzamejo dolavatvu ša te trohico svoboda* taottfcer jo i, mejo. — Izdelali aq ftofcvo, pa katerih nam MMveKlt^cip« taj smemo pifi In )u(j ne. Kmalo bodo naredili postave, kaj žmemo Jesti in kakO ae oblačiti.
|n U> ree ae tako Idi no vrati, da
evropska ljudstva ao ae oprijela tega in ae bodo tu4l držale, a naa-pro tn i ki bodo pa obračuni la kot ao a prejšnjimi naaprotnlki vaake svobode.
In ko se bodo ljudatve prebudila i* sedanjega upanj«, so bo vae to U vršilo. Pokler ho pa lju4-stfto spglo iu brea premisleka »le dilo Tfikim demagogifra-aam, pn ni pričakoval napredka. Več realnega ia treznega 4el# Je tršba, in napredovali ^omq v vseh ozirih. V naaprotnem bomo pa aamo nazadovali.
In kadar bodo praMbali praga njati organizirane delavce, in ko dali ljudstvu več imbrazbo, al bodo tazmerc tudi tipkaj temo-Ijlto izpreobrnile in vil doaedaj nezvesti državljani bodo takoj najveJ$ zagovorniki te dOlele in avesti državljani. % raznimi neutemeljenimi preganja-nji ae doseže ravno naaprt^no.
Vreme imamo zelo lepo v tah krajih in farmarji ao prifrdi še obdelovati avoje polja. Saditi ao pribil že krompir in Majati oves Obžalovati ao tudi le pričeli vr t O VC. Snega letošnjo zimo nlamo videC; ' p'***-
to januarja so odkrili v >Veat Coluinbijl, Tex, nov oljni vrelec, iz kkterega je priteklo prve tri uro Mil 30,000 sodov olja. V Hum ble. p milj Od tukaj, ao usta uovili novo oljno družbo t #100. 000 glavnice. Ta dražba ima najemu 0000 a krov a veta in ua morava napraviti oaem nabiralni kov aa olje, namroč tri v Humble druge pa okrog Olevelanda, TO* Ako bodo toliko aradni, da bodo naleteli na kak tako močan vre-lea kot ao v Columbla, ae l>o so l»et rešilo r Mil finančnim polo rnoin nekaj delničarjev, laatnikov zemlje pa dela.
V tukajšnji okolici ae ne slHI sedaj drugega kot samo od olja Mkdim, da bo ta država v krat kam »lovila po širni Ameriki ■ avojim oljem, kot Je nekdaj Ca-liforuija in Alaaka s svojim zla tom. — frank
delijo med najpotrebnejšo otro-lplrall naši žastppnlki lu aedaj J W	naj člauaivo SSPZ odloči a gla
Žita ao pridelali še precej v Ju- aovnleami o oeli aa4avl. goslavlji, toda ta hraua je nepil- Radi imena « CMl merna aa otroke v nežni mlado- nc smemo rM^Utl ip Pftfkatt. sti. Otroci najbolj potrebujejo Ime Je postranska atvgr. V aluča mleka a Čokolado in aladkorja, Ju bpleinl. smrti al kgka ^ Ki snovi iiadomestujejo ko*- neareče, nam ime bodeče or^ jo mlekfi sir in prUičevo rneao, nlkactje na bo prav nič potuaga na katerega ao bili navajeni in lo. ampak premoženje je oni fak-kar ao uživali, predno ao nemške tor, ki bo hrlaal aolae našlin bra In avstrtjake ahnade odguale vao tom In .tWatfatn. živino ia okupiranih krajev. Za larek HD|vlda et iiupera" pdraailo je »a pHmerno dovolj (Dell In vladaj), ta grdi avto-tlvfPtoda ia Otroke primanjkuje kratakl i«rek naj iagbie ia našH» najpotrebnejšega.	l^Jn njle gaalo naJ bo= BRAir-
^Wed »ega je zgoraj huenova- #TV<>. SLOGA 1» RNAKOPUAV. nI pomožni odbor sklenil, da bo N08T, ker le aložnl bomo kaj do-nadaljeval « lepočeto akcijo hi sag«. ^^^ \ . apelira na vae Jugoalovane, da danstvu društva št. 133 SBP^ po mošnoati podpirajo ta odbor, je mnogo ležeče na a<3(rulenju In 1 a bo aamogel vršiti avoje sama- valed tefa apeliram na vae bra-VUansko delo, >	%	drufo«*' spadajoča k
Jugoslavija je aloer bogata ua|"IWovanaki avobodmlaeliii pod-vae h naravnih zakladih, toda in- poml aveai,'' da nam priakočijo dustrija iu obrt ae na moro raa- oa pomoe v boju aa glaaovatee. viti »*adi neurejenih notranjih! Brataki poadrav vaam bratom političnih raamer, valed negoto-1 In aeetram kSP*.
m
Haokett, fa — Dela veke aaa-
mere v tukajšnji okoiid ee pod paom Delamo meni. kot • or na
dan in manj kot pet dai v tedna, realutek Mi kot Je bil pr d la-tom. ker Uodatotkov ae nli ne
tt. ~ V uedoljo, 8. februarja Ja tukajšnje aloven-ako mtadeuiškp potlporno d m-društvo M Nade'' vprizorilo dra-matično igro "Iteeevušaa'*, dra-Miiafikidakega-vrfti ob»"Bohhijokom jezeru. Ta predotava je bila dobro obiskana In proetoftna dvorana Ja bila pol «a da aad njega kotiška. Pri ta, dramatični prireditvi Ja valo tudi tukajšnje pevako društvo "De«lea" pod vodatvom ra-jaka I r. Miki ka.
l_Mmm
Bk "Nada«' oa Mjl»IH| 1* aalivalim ki ao aetolovaM pri tej pradataei. Posebno iskrena hvala
hvala tadi
"iMnica" za knaomi petja. Naj lepša hvala tudi tediteljeva, M skrbeli da je vladal V dvorani najlepit red 10 mit mad prodata-ve.	najlepša hvala mLi|
M ao pvipomoati to tako kpefa izida eele »trtiaoHtte. Zo hIo
komaj, saaiedujcmo. Le tri atTari	* "JPi!^
so ostale trdno na ena«|,itfiš» ki	d. mg«* »vojo
aa nikamor ne glUiaiJl i« te	Mogi- prav; p«*^.
so U Wilsono\ ih točk. povUenje	hvala tadi pevakemu društvi plače p» emogarjem ia alovenakl katoliški dnevnik.
, PO mojem Mnenju bi ae najbolj od po moglo <fr»M to oblega na
pred k»1 in ^laSmgnja, tollj.i čutno kaznovali vae ljod«k# IdM rlftčevalee ii velrprofltarje me m«, do M preganjell delavaa. Uorkve naj P preuredili v I jod-ako šole, v keterib bi ai IJidatve 4rx>braževaloL,-MH ai VeifliH%
le poueomajoJ* Vaa aaeavaa bo gaotva naj bi peatala
BCjiet i« muSMrn^m
g^eaeov Ljud,t vaJMMfe^
ta ae samske IJad
IMIMNI^I
izide eale mrisoritve vensko mledeniško
društvo tajnik.
Za slo-pod po rtu i
uvTNioA tmtomitVA.
t. K Kaoaoa OHf
_____ vašega prijatelj«
ga »it.nam peolatl e pritoljtat nima aabeaoga
Javnost —
aiaanpz
^tofiajaka
(Društveni pečat).
PO VI
voati ^anih mej in drugih politi čnlh zapletljajev, kar vae ovira njeno rekonstrukcijo, Poleg tega ia primanjkuje »tudi potrebni kapital in sposobno oaebe, ki W
uredile vse notranje razmere. .	..
FjUa0(M^iugoalaiv<^aki pomo UOTTILJI KAKT1VAJO
Šni odbor je nabral progtovoljnlh 1	iANJN PLAČ«
tefS- * i-UUMrJl1 " N	»i - Htara Je
v™'1*1™-1--ea, da ao tUtl najalabojo plačani.
APBL 0UUI«*VTJ I. I f, 1 katerim je poverjena vzgoja mla.
jdine. Za učitelje ni tako lahko Detroit, Mioh - Kakor je siva- proglaaitl aUvke kot aa druge tono vsemu članstvu "Slovenske lavee, kajti 4f učitelji proglaaa svobodomiselne podporno »voze/* I stavko, aadanejo otroke ai romaš-ho je vršila meseca julija v Cla- oih atariiav iu ne tUtili ljudi, ki velandu, O., konferenca, na ka- imajo moč, da jim povišajo pla-Wl aa jo veliko razpravljalo o «0, pa jim Jo nočejo povišati, ztiruženju »lovenskih podpornih Knftg0 uMteljev je poiskalo jednot in zvei. Kakor aem liliša,LliUbo «v druglih poklialh. ker ao je članatvo »NPJ iu SDI»Z že oiMfem kot ljudaki učitelji tako ala-glasovalo o združitvi. laj ji Pi Im plačani, da niso mogli iahajali i nami. bratje in aeatro, "«om- L ^šo, Koučuo ae Ja tud. uči-aka HFobodomiselii - podporna	HpgiU nlt ^trp^jjivoati
W*mV Ali nI bilo na omenjeni ^ ,klJctli ^ gluKjf ^ ^nm ao konferenci t CHevelandtt aklenja-hivll0 povedali, v kakšnih raame-no. d» bode tako^j, ko bo mom^e Of moriju Jižvmtš vzgojitelji mla razpoalaue glasovnica na TU dlne.
Hva prUadetlh Jednot in avaa, da Ka<Up Jo tn,bfl povidatl plačo potom istih odloči viaaatvo o ^|t<)|jf|n( 0i denarja v blagajni zdrožltrif Predsednik	Zakaj nI denarja v blagajni, tega
nega odbora, brat Frank Alil. m	ng.ppv, |„|ski svet, v ka
Jc sporočil, da je opomnil	00 'rečluoinu /aatotuilki va-
nika "8I0venske svobodomiselno j|kf^a prlvatoega blanlsa Ker 1
je pa od-1 &oloki avet šAolči o tem v
zveze," hi mu ;a pa on-ii^^ avt| 0 |fl||
da bo počakal «	vpiašanju, ao povedali učitelji,
^mg^asovpla do aeje gl..od- L^ ni	v blag»jnl aa
ra. ftomi pat Kakor razvidlmL^^ u«telj»kih plač, Vrad-la alovenskll, listov, aa rojaki po]^ ^J^ korporaefc po kutc vael^ nasiTldnab aelo zanimajo-ga rl M	^^ ^ lako ^
adruženjo in Uto bl moralo	da ta veliko , korporaetje
tiidl med nam, bratje i«> *«tt* pf^ mal)J d-vUt# h[ ^ m* fllaaovulee naj odMljo, H^j« pi^j, pravijo Iliriji.
H «Mtrbjutt -	m	otgMiš U ^
Upam, da je članatvo «APZ da- jMjr«i» * *	ft«**«'
vol pametno in Inteligentno, to gj.^jJ^^^
Z kateroidk oH straai. T«dl ia» J*
Otopnikl SdPZ, ki so aa»m»ali to i® ^višanje učlteljaklh pla«.
rBO na konfereoei v Clovolamlu, nam amell nekoliko pojaauitl. zakaj «0 aa udeležili te konfe ee. ker no vapodbuto gl, odbari, da N dal stvar ni aplošim glaao-HHHjpT^S ' i ■■
Dr u61 v o št. m MM m no sfrloia * združiti jo, kakor Ji
M-

TKIOTAfMI KEOtKK V KM-
p tiv It > .
Ohioago, HI. ^ Krožek organi*
Klanih tihotapifv. katerim je m-Aelo val neki advokat, Je a alepar
«naaa t twrwtvijo, aaaor J« J	in
stvo omejenega driitea ^tovajj^	uredniki arill-
ni oat)itčno JMra^t^^fK oXki sa aodelovile pri
bilo nam voam, ake " "J! jrhotapotvu, W mad 1 todi
sdvokata X Pob-slnskoga la njegovega tovarša Otto Hluga
rTIbotaptl m a oblmitveniml de voljeajl aa irauMmrta« ijo plječ uganjali tihotapatvo kar m ta to^BiiNpMmlii v dkvalje-uja aa prodaje «poj«ih pijač. Meato to traaapirtlfiJiL jfaujo la akladlšča v drego skladišče, oo odpaliall žganje na severno sira a mesta, kjer ie ga prodali. ■■
_J. Tajnik IMftfa »t I5i mM naj pazno pnJItejo so piani k konlirenea 1« tapreridoli tnalo, da aa «e borne m mi i« ne ^lanalv« kake drage laiilll ab sveže pridružili »N-PJ. aen»ak da ae home v rmšid
_______ V eao eelete^ v kateri ki
tiMI no»redek ia valja glavulea. i katero bo pomegaao #WnMvu peisedet Ih Jednot
Kv
«4
I«
POTOP.
Zgodovinski .•'roman*««
Spisal H. SiaoktowlCT. —Poslovenil Podravski. !
.........t.....MM................
(Nadaljevanja.)
"Bog, Ua bi tuu vragi iztrgali dušo iz grla, preduo napoči novi leto I" zakriči atraatno Kuiilir.
"Amen!" odvrne plemič; "toda tudi njegovim služabnikom, njegovim pomočnikom, o katerih smo tudi pri naa dovolj slišali. Mogoče, da ae brez njih ne bil drznil poaubiti domovine/'
Kmitic dbledi ter ne odgovori uičesar. Niti ni smel vprašati, na katere pomočnike iu rabcljiie misli.
Počasi so jezdili in doapeli poano v noč v Poltuusk. Tam ao pozvali Kmitiea v škofijsko palaČq, da sc predstavi poveljniku.
"Vaši vojski gonim konje skupaj," reče Krnit ie, "ter imam pobotnico, a katero grem po denar v Varšavo."
Polkovnik Izrael (tako je bilo ime poveljniku) se nasmehne ter reče:
"O hitite, hitite ter vzemite s stfboj voz, da bodete Imeli na čim odpljeti denar."
"Hvala za a vet," odvrne Kmitic. "Mislim si pa, da brijete le burke z menoj. Toda jaz vseka-ko grem po svoj denar, ko bi imel iti celo k samemu kralju."
"Pojdite iu tirjate to, kar vam gre," reče d ved, "eej to ni ravno mala svota."
"Napoči čaa, da mi Ae radi plačate," omeni Kmitic, odhajajo od poveljnika.
V	mestu je naletel ziiovič ua svečasuost, kajti veselje radi vzetja mesta Krakove bi imelo trajati tri dni. Zvedel je pa tudi, da so v Praanišu nemarala nalašč pretirali švedako zmago. Kašte-lau kijevaki ue samo da ni bil zaprt, marveč je še dobil pravico, da ame avobodno oditi z vojaki, orožjeu in topovi iz mesta. Uovorilli ao, da ae je napotil v Šlezijo. To je bila aleer slaba tolažba, toda boljša vendar nego slišali, da je bil zajet.
V	Pol t tisk u so stale izdatne švedske moči, ki bi imele odriniti pod poveljništvoui Izraela od on-dot na prusko mejo, da bi tam prestrašile mejnega grofa, radi čeaar ui bilo ni v mestu ni v gradu dovolj prostora za vojake. / Tukaj je Kmitio prvič zagledal vojake, nastsnjeiic v cerkvi, V krasni gotiiki stavbi, zidaui pred dve sto leti od škofa tližiekega, ao bili nastanjeni uajeti nemški pešci. Cerkev je bila vae razsvetljena kakor ob čaau zori de, ker so goreli po kamonitem tlaku ognji. Nad njimi so viseli kotli. Vojaki so ae zbirali okrog sodčkov a pivom. Bili ao to zlogas-ni roparji, ki so opleniii Nemčijo ter so očiijdno že večkrat prenočevali po cerkvah. Torej se jc notri razloge! hrup iu krik. llripevi glasovi so prepevsli taboriščne pesmi; čul si krik in auich žensk, ki ao ae tačas navadno vlačile z vojsko.
Kmitic obstane pri odprtih vratih. Hredi rdečkastega plamena zagleda razvneta brkaata lica vojakov, ki ao aedeli na sodčkih ter pili pivo; drugi ao ae igrali s kockami, ali pa ao kvartali, nekateri ao prodajali razne dbleke, drugi zopet objemali ženske, opravljene v prižasto obleko, — s kratka, cerkev ae je izpremenila v jamo razboj-uikov in tolovajev.
(Jlava ae mu je zavrtele okrog, oči niao hotele verjeti tega, kar ao gledale, sapa mu je zastale v prsih. Pekla aamcgs bi se ne bil manj vstrašil nego ae je vstrašil razbrdanoati tu v ccrkvl.
Nezmožen, da bi to dalje gledal, sc jc prijel za lase, zdirjal ven ter jel klicati kakor obnorel:
"O Bog, usmili sc nas! O Bog, kaznuj ter reši nas!"
X
V Varšavi »o gospodarili že dlje Časa Švedje. Ker je bil Wltlteuberg, poveljnik in načcluik po-ssdke v mestu, v tem liipu v Krskovu, ga je ua-domcščsl v službi Itedsijcvaki. Blizu dva tisoč vojskov je stalo v središču mesta, objetom s nasipi, s prekrasnimi stavbami, cerkvami in palačami. (Irad in mesto ubita bila uničena, ker ae je goapod Vesel, starostu makovaki, udal brez boja. sam pa urno abežal s posadko vred, ker se je bal oavete svojega osebnega sovražnika Itadziejevakcga.
Ko ps je jel Kmitic od blizu in pozomejše gledali krog aebc, je zapazil ua muogib hišah sledove roparskih rok. Bile so to hiše onih prebivalcev. ki so zbežali iz mesta in niso hoteli prenašati tujega roapodarstva, ali pa onih, ki so se branili, ko so Švedje napadali nasipe.
Izmed palač, ki so stale poleg nasipov, so ae le one ohranile, katerih prebivalci ao ataH z dužo iu telesom pri Švedih. Tako je stala cela in ne-poškmlovaiiM palača Karanovakih, ker jo je čuval lUdaijcvski, dalje njegova lastna ter praporščaka K on c<* poljskega ln še ona, zidana po kralju /.a to pa so bila knežja poslopja razdrta do tal. Ladislavu IV., kojo ko imenovali "Kszimirsko* Sko/i okna ho wli nemški Majcmniki; ondl si vi-del drago pobišno opravo, kalero je pri|>e|jal pokojni kancler t ogromnimi stroški iz Italije, ki bi imela biti odpeljana sedaj po Visli na Švedsko. I bik a j teh stvarij Jr bilo le spravljeno v zaboje, ki ao čakali na vetru iu dežju in polog katerih ao stale stražo. lato ho jc lahko opažalo tudi drugod In dn«»i ho je udsla prestolnica brez hoja. je vendar ntalo na Vlsli Že trideset ladij pripravljenih da odpeljejo nabrani plen.
Mesto ae jc zdelo popolnoma tuje. Na ulicah »e je sliialo več hijena nego (»oljskega jezika; povaod ne jr naletelo ua atedake in nemške vojake. na franeoake. nnglcako in akotake najemnike v najta»lieiiej»th krojih, v klobukih, grebena slih čeladah, v kaftanili. oklepih, polnklepih. v črtljih, ali Avedakth *k«»rnjib. 1'ovaod ae je videlo tuje obraze, tuji kroj, pm-aod ališaJo tuje IMand. Ccb* konji «ui bili videti drugačni od dn. aiačlk.
Pošlo je tudi dokaj 'Armencev z temnimi obrazi, črnimi lasmi; prišli ao kupovat plan. Toda najbolj se je čudil Kmitic neizmerni množici ciganov, ki so pridrvili Bog ve zakaj od vsak strs-nih akupaj za Svodi v prestolnico. Razpeli so poleg palače Ujajdovskega in po vsak kapiteljski ulici svoje šotore, da se je zdelo, kot bi stalo platneno mesto poleg zidanega.
Sredi tek raznojezičnib tolp deoraj ni bilo opaziti meščapdv. Radi lastne varnosti so raje sedeli zaprti v svojih hišah ter se le malokdaj pokazali na ulici. Samo časih je spominjala gospo aka kočija, drdrajoča od krakovskega predmestja proti gozdu, obkoljena s hajduki. paŽeti aH vojaki v poljaketh kroju, da je to poljsko mesto. ,
Samo ob nedeljah in praznikih, ko ao vabili zvonovi vernike v verkve, ao prišli prcbivalci ua dan iz svojih hiš, in prestolnica je kazala nekdanje tvojo lice. Takrat ao stale pred cerkvami dolge vrate tujih vojakov, ki so ogledovali ženske ter jih cuksli za obleko, ko so Šle a povešenjmi oč-mi mimo. Smejali so se ter prepevali pred cerkvami opolzle pesmi med tem, ko se je tam vršila služba božja.
Vae to ae je, kakor v megli, majalo pred za čudcnimi Kmiticevimi očrni; ni dolgo vatrajal v mestu. Ker ta iri imel zuancov. ni imel tudi ni*' komur odkriti občutkov svoje duše. Celo z onim plemstvom, ki sc je zabavalo v mestu ter obiskovalo krčme, zidane za časa vlade kralja Zigiuun-da v dolgi ulici, sc Kmitic ui Iri) seznanil. Izpre-govoril je rea s tem in ouim, da bi izvedel kako novico, toda bUi ao aanu zakleti švedski privrženci, ki eo čakali oa povrat Karola Gustava, obešali ae švedskim častnikom in Radziejevakcmu ne vrat in upali dobiti atarostev in zaplenjenega Imet ja, bodisi. zasebnega ali cerkvenega. Vaak izmed njih je bil vreden, da bi mu pljunil Kmitic v oči, česar sc jc rea komaj, komaj zdržal.
Samo o meščanih je slišal Kmitic, da žaluje jo za davnimi Čaai in za kraljem. Za to pa so jih Svedje strogo preganjali, godili jih iz hiš ter jih zapirali v ječe.
Govorili ao tudi, da ao nekateri izmed njih imeli akrito orožje ter ao samo čakali vrnitve Jana Kazimira. Ti niao izgubljali nade je v to vrnitev; iu pripravljali eo ae vagk" hip na borbo a
Švedi.
Ko je Krniti«; to izvedel, ni verjel svojim ušesom, da t>i imeti ljudje oreproatega sta mi več Iju-bezai do domovine in vire v pravega vladarja ur plemstva, ketero ae je ponašek) doslej s tem, da eo mu bila še prirojena ta čustva.
Toda baš plemstva in veljaki ao stali pri ilve-dili, med tem, ko eo kazali preprosti ljudje največ volje, upirati ee sovražniku. Večkret sc jc pripetilo, da so Svedje priganjali »»-"«take U "ileki pri utrjevenju Varšave, da so pa^ti raje prefliašali tepenje in zapor ter celo smrt, kot pa pomagali utrjevati švedako moč.
Za Varšavo je vrelo po deželi kakor v fiobcl-njaku. Vsa pota, meeta in trgi ao bili v švedski oblasti. Vse je bilo zaplenjeno,'vse švedsko, »kakor bi bila ta dežela Žo od davna v njihovih ro-
Najsvetejša dolžnost starišev do svojih olrok.
keh. • b', /,.V , . ■ ..»•
. Kmitic ni srečal drugih ljudi/ nego Švede, ali privrienee Švedov, ali pa takšne, ki ao bili do dna svoje duše prepričani, da je ie vse izgubljeno. Nihče ni mislil na kak upor; tiho in mirno so izvrševali vsi potalja, proti keterim bi bilo v urejanjih Časili vse polno neaprotovanj in ngovorov. Plemstva se je polaatil tak strah, da je jeho nehote proalavijati ime "rešitelja" ljudovlade. '
Pripetilo'ae je celo, da ao terjali od jednaga človeka po dvakrat zaporedoma davek. Zaman sc je hotel ubraniti'temu a pobotnico. Sreča jo Šc bila, d* ni ukazal častnik, ki je pobiral davek, ua-močiti pobotnico v vino ter je potlačiti plemiču v usta, češ, naj jo poje, a vrhu tega naj šc kriči "Šlviot" Toda to še ni bilo nič, ker je šlo v*c srečno izpod rok. Ko je čaatuik odšel, jc poslal plomšš služabnika na etreho pogledat, če »e mar ne bliŠa še drugi eksekutor. Vae to bi se dalo prenašati, ko bi bilo samo to. Toda poglavitni sovražniki po bili — izdajice, ki ao talili plemstvo ter mu odvažali sloge uefemlačeneya žita. Najhujši eo bili "desidontje" (krivoverei). Iz raznih lopovov ao se aeetavljele oborožene roparske čete, ki ao napedale plemetvo in mete. Nemški in ž vedski postopači so jim pri tem pomagali. V deželi jc razgrajal požar; mesta je žulila vojaška pest, v gozdih so napadali rasbojniki. Na rešitev ljudovlade, na odatranitev težkega jarma pa nihče ni mialii... Nihče tudi ni imel kakšnega upanja na boljaa čaae 1 ..
Pripetilo se je, da je oblegalo pod Sohačevtm švedako ln nemško pobalinstvo gospoda Luščev-skega, starosto sohačevskega, ua njegovem posestvu v Strugah. Kot bivši vojak ae je hrabro branil on no glede na starost. Uprav ob tem čssu dospe tjeksj Kmitic, čegsr potrpežljivost je Že davno prikipela do vrhunca ter bile gotova nki-poti pri prvi priliki, torej je zares vskipela v Strugah. Dovolil je torej KimBčein, da so udrihali po uepadnlkih, pa tudi sam je pomagal tako čvr-eto, da jih je razbil. NVhče izmed napadnikov ni oetel šiv, kar je ukazal jetnike celo potopiti. Sta-roata, kateremu je prišla ta pomoč tako nepričakovano. jc aprejel rešitelja a odprtimi rokami ter ga hvalešno pogostil. Ko je videl Kmitic pred seboj veljaka in državljana, pri tem pa člrfveka starega kova. mu je odkril svojo mržnjo dn Švedov ter gs jel iapraševati. kaj misli on o nsodi Ijudovlsde, ker j« upal, da mu vtije starosta kak šuo kapljico zdravilnega balaama v dušo
Toda ataroata je imel povsem drugačue misli o tem, kar aa je agodllo, torej mu odvrne:
"Ne vem. kaj bi vam povedal, ko bi me bili vprašali takrat, ko aem imel Ša rudaste brke in pamet «g—lipljmo s dobro voljo f Toda aedaj iimaai brka Še osivele in iakuftanont sedemdesetih lat na svojem vratu. Ker stojim še bliao groba. vidim prihodnje reši. in za to I povem, da se ne moremo ubraniti švedski moči, ker je niti vaa Kvropa «e zlo«! |. j*
Waahington, D. 0. — Zvezni državni zdravstveni ursd je obelodanil že mnogo člankov potom čaaopisja glede spolnih boleznih; navodil, kako zdraviti te bolezni in kako se jih obvarovati. V svojem proučevanju vzrokov spolnih boleznij je prišel do zaključka. da jc veliko oseb bolnih na raznih spolnih boleznih vsled nezadostnega poduka o spolni kontroli in spolni higijeui.;, Vsled. tega jc aedaj obelodanil članek, v katerem pozivi je stariše, da naj poduču-jejo evoje otroke o tem za življenje najvažnejšem predmetu. _
V tem članku povdarja, da sta-riši v splošnem vrtijo svojo dolžnost glede poduka, katerega dado svojim otrokom, da morajo biti odkritosrčni, poslušni, nesebični, da morajo kontrolirati svoje življenje in da ne smejo imeti no-benega strahu pred svojimi stari-ši. V šolah dobijo otroci poduk o sestavi človeškega telesa in splošni poduk o zdravatvu. Toda v obeh alučajih ae je dosedaj vedno ogibalo najvažnejšega vprašanja, in to je apolne kontrole iu o apolne higijene, daairavno je ta atvar najvažnejša za celo življenje. To j cjpodlaga najlepšega prijateljstva — ljubezni med zakonskimi, ljubezni matere do svojega otroka.
Ako se spolni nagon izrablja, trpi vaakdo na posledicah tega iz-robljenja, moralično propade, izgubi zaupanje v sam sebe, fizično oslabi in velikokrat še poleg zboli na spolnih organih. Valed tega je dolžnoat starišev, da podučijo svoje otroke ravno v tem vprašanju, o- spolnem nagonu in o posledicah izrabljenja spolnega nagona.
Iz raznih proučavauj jc zvezni državni zdravstveni urad prišel do zaključka, da je povprečna splošua staroat ■ otrok 15 let primerna, da se jih poduči temeljito o spolu. In prvi poduk o ,tcni vprašanju jo treba dati najkasneje v starosti devetih let. In ravno prvi podnk najbolj vpliva no vsakega otroka iii je največ odvisno, kak vpliv bo imel ta poduk na vsakega otroka in kako bo ži vel pozneje. Marsikateri stariši napravijo največjo napako ravno pri prvem poduku, katerega dado svojim otrokom o spolnem vprašanju.
Važno je vprašanje, ali dobijo otroci poduk o spolnem vprašanju, toda šc važnejšo je, kakega dobijo tedaj. Vsak mladenič in vsaka dekle potrebuje v današnjih časih temeljitega poduka spolnem vprašanju, da se zna varovati, ko gre od doma. Stariši, ki zanemarijo v tem pogledu svojo dolžnost, se največ vzrok, da je toliko nesrečnih mladeničev in mladenk ki so moralično propali vsled tega, ker niso bili pravilno podučeni o spolnem vprašanju.
Veliko starišev jc šc onega nc »pametnega mišljenja, da se ne "spodobi" kaj takega govoriti o-t rokom ali pa jih celo podučevati, češ, da je to "pregrešno". Da pregrešno je, ako se to opusti in otroci prepozno ali od drugih zve do o vsem tem in sicer na način, ki je v naaprotju z vsako moralo. Vsak otrok takoj zapopade in se zna varovati potem, ako dobi poduk ob primernem času in v pri merni vsebini.
Nekateri litariŠi se ps branijo pol učit i svoje otroke vsled tega ker takorekoč še sami , nimajo pravilnega znanja, ker satni' niso driblli poduka o tej atvari od svojih starišev. Večina starišev jc pa zmožna dati pravilen odgovor na vKako otrokovo vprašanje iu primerno rszložiti in ns ta način dati podlago nsdsljnemu poduku Zvezni držsvni zdravstveni ursd je sedaj izdal tudi knjižice s pri merno vsebino, v kateri se naha jajo razni podučiti članki glede spolnega vprašanja za otrok« mladeniče in mladenke, katere so proste za vsakogar, kdor jih hoče naročiti. To je posebno važne z* one stariše. ki ae čutijo, da no ne zmožni za tak poduk.
merico razjasni. Ako mu atariši ne bodo dali zadovoljivega odgovora, dobil gp bo od osebe, ki nikakor ne bo primerno pojasnila to delikatno vprašanje. Kajti, otrok d stavi tako vprašanja, ni več taco peumen, da bi verjel, da so ga princalc rojeuice, štorklja ali voda, ali da ao ga kupili ali pa še celo da ga je Bog poslal. Da stariši vzbudijo zaupanje pri svojem
otroku, je ravno v tem slučaju ja- avoje otroke, kedaj ao dozoreli u
V članku piše dalje, da morajo biti stariši veduo od kritoračni napram svojim otrokom in dati pravi ml govor na vaako otrokovo vprašanje Otrok, ki stavi vprašanje svojim stsrišem kje smo dobils "babja' je še ster dovolj, ds se mu pri-
šli mladenič od nepoklicane B" ke, kot ae to navadno dogaja pri onih, ki vršijo dolžnosti, ki j^ nalaga knjiga. "Morala sv. Au. fonza di Liguorija", ne pa. kadsr ga dobi otrok od svojih stariiiev Starišev dolžnost je, podueevaii svoje otroke o spolnem vprašanju in nikogar drugega ne. In ti m0-rajo izpolniti svojo dolžnost po. polnoma, ker le ti znajo soditi
ko važno. Ako bodo takoj na pr vo vprašanje dali odgovor, ki bo zadovoljil otroka, bo ta vedno prišel k svojim sta riše m v vseh enakih slučajih in bo ie to veroval, kar mu bodo stariši pojasnili, razumno, da tako, da bo otroku jasno. In ne bo veroval, kar mu >odo mogoče njegovi tovariši na ulici pripovedovali.
Ako pa otroci ne izprašujejo o spolnem vprašanju, je dokaz, da o tem že mogoče vedo in da se še dobili pojaanilo o vsem tem. Tedaj je pa dolžnost starišev, da sami od sebe pričnejo razgovor s svojim otrokom o tcin predmetu.
Do mladeniške ali dekliške do-zorelosti, kar je navadno v teh deželah okrog 12 leta, je dolžnost starišev, de prevdarno in premišljeno podučijo dečka ali deklico se posebno o spolnem vprašanju iu na ta način podučijo otroke o spolnem nagonu in istega po aledice. Stariši bi sc ne smeli sramovati razložiti otrokom, kaj je spolni *nagon. Matere naj poduču-, ejo hčerke in očetje pa sinove. £o je otrok star 12 let, naj ga stariši temeljito podučijo, v kako dobo je prišel, in kaka izpremem-ba bo nastala valed dozorelosti. u ravno matere veže najsvetejša dolžnost, da podučujo svoje hčerke, ko postanejo dozorele, o tako zvanem 'mesečnem čiščenju ali mesečnem "perilu', kaiko da morajo biti previdne za časa "mesečnega čiščenja." Lahko se reče, da imamo tisoče in tisoče slučajev, da so ženeke bolne za celo svoje življenje edino vsled tega, (cY niso bile t mladosti pravilno podučene o tem predmetu. Sploh morajo stariši svoje otroke od 12 pa do 16 leta starosti, temeljito podučiti o celem spolnem vprašanju. vse kar se tiče tega. Od 16 ^a do približno 20 Da morajo stariši še enkrat temejjito podučiti o vsem spolnem vprašanju, o dolžnosti vsakega človeka injjosebno pa Še o spolnih boleznih. O spolnih boleznih naj stariši že prej podučijo otroka, da sc jih znajo varovati, ker je že za maraikatc-rega lahko prepozno v teh letih.
Sploh morajo biti stariši zelo previdni v tem predmetu in nikar naj ne podcenjujejo ali omalovažujejo to vprašanje. Vedno naj ga tako razlagajo svojim o-trokom, kot nekaj vsakdanjega in na ta način bodo napravili na otroka dober vtis in nc bo smatral spolno vprašanje za nekaj nenavadnega, ali celo nekaj 'pregrešnega*, o čemur še besedice ne sme spregovoriti. Bodimo odkri-torsčni in priznajmo sami, da je ravno spolno vprašanje najvažnejša točka našega življenja. Ako je to zanemarjeno in ako otrok nima pravega poduka o tem, jc lahko nesrečen za celo življenje. Ako je otrok pravilno podučen lu ima prav pojm o celem spolnem vprašanju, nc bo nikdar tako hitro moralično,. propal, kot pa oni, ki od svojih starišev ni dobil pravega poduka lil je dobil vpogled v to atvar šele takrat, ko je bilo že prepozno, in ostal bo celo življenje (krepak iu vršil svojo dolžnost, katero mu nalaga človeštvo.
Poleg tega naj stariši vedno pazijo, da bodo otroci vedno dovolj na prostem in dobili dovolj gibanja in zabave, da ne bodo nikdar zašli v njim neprimerno družbo ali tovsršijo, naziti morajo, da bodo dobili atarosti primerno hrano, da jim bo obleka primerno vrezana in da jim ni nikjer preteana poaebno Se v nežni mladosti.
8 primernim podukom o spolnem vprašanju, bo zadobil vsak mladenič in vaška mlsdenks prav vpogled v življenje v ljubezen in v očetovstvo in materinstvo. In rsmo ts poduk je nsjsvetejša dolžnost starišev do svojih otrok, katero so primorsni izpolniti, sko hočejo izvršiti svoje očetovske sli msteriuske dolžnosti. Ne ozi-rsjmo se ns ono nesmiselno "ke toliško" moralo ki je takorekoč največji vzrok tolikim nesrečnim Življenjem. Ne smemo to smatra ti aa "pohujšanje", ker to je poduk. katerega potrebuje vsakdo "Pohujšanje" bi bil ta poduk le
ne.
ta poduk. Ne smejo odlašati i? odlašati, da je nazadnje že prepozno. Poaebno ne pri svojih hčerkah, kjer je pravilno ame v«, nje spolnega vprašanja življenj skega pomena za vBako mladenJ ko. Ne ozirajte ae na kake! smiselne predsodke.
Kot že omenjeno, je zvezni državni zdravatveni urad izdal pri merne brošure, v katerih je p((. razdeljen poduk za otroke in ml«, deniče in mladenke, katere lahko dobi vsakdo brezplačno, ako se obrne na U. S. Public Health Ser. vice, Waahii»gton, D. C. Izdal jo brošure za može, za splošno ljudstvo, za dečke, za stariše, za dr-klice in za učitelje. Te brošuro služijo kot pripomoček k poduku in ne kot nadomesilo za poduk.
Smešnice.
Kako se piše ljubavno pismo.
Predno začneš pisati, pojdi v prodajalnico in kupi si belega papirja z majhnimi rožicami na levem voglu. Kupi povo pero in pe-resno držalo, pivnik in poštno znamko za dva krajcarja. Ljubezen je navadno nesrečna, če se pi-še jo ljuba vna pisma s strani pere som.
Ko imaš vse pripravljeno, pojdi v samotni kot, Bedi in griži peresno držalo eno uro. Začni z naj-Ijubcznjivejšim odgovorom, ki si ga moreš izmisliti in potem napiši deset vrstic prazne slame. Primi sc za <čelo in domisli se še bolj ljubezujivo ime kot si ga prvi? zapisal in nato raztrgaj list in za čni z novim. Ponovi to petkrat in potem začni na drugem listu.
Povej ljubici, da ne daš na vsem božjem svetu piikavega fi-žofu za nikogar, kakor samo zanjo, in djt si pripravljen skočili v vodo, kjer je največ blata, ako se ne OdZove jutri na sestanek h tabo. Povej ji, da ji daš vse, kar imaš brez ozira, če kdo ve ali nc. Imenjuj jo 'kraljico mojega srca in "oh, Pepca, ti si moj atigelj!"
Ko »končaš, se krepko podpiši in pod podpisom napravi nekaj križcev takale x St x x, ki pomenijo ravno toliko poljubov na papirju.
\Nato skrbno preČitaj pismo, ga raztrgaj, sežgi GcoŠčke v peči, vzemi klobuk in pojdi k najboljšemu prijatelju, ki ima klet pod hišo. in ga vprašaj, ima kaj "doma *cga." >
Prazna predavanja.
Perje. Perje dobimo o<l ptičev. Perje na »ptičih jc to, kar so brki na moškemu izvzemši, da se ptiču perje 4opoe poda, kot brki marsikateremu možu. Ptičji 'kluii uiniu perja.
Funt perja je težji kot funt zlata in stane raino toliko. Neka teri ptiči — kot na primer popil*«', ki znajo preklinjati — imajo zelo hliščeče perje. Temu perju pravimo usodepoLna lepota. Kajti pe-resa teh ptičev navadno krasijo klobuke tistih bogaboječih dam. ki velikodušno prispevajo za društvo, ki se bori proti trpinče nju živali. Ubogi mož, ki plačuje račun za klobuke te vrste, običajno kolne in vidi razne barve, posebno rdečo, kadar je jezen Ta kemu možu navadno reče njeno vava žeus: "Pravi tič."
Dama, ki ima perjanico na av<» ji kapi, je navadno izvršila kak junaški čin. Najbrž se je omožil«. ali pa je vprašala aprovodnika na cestna kari za tranafer.
Ca je dosti perja, v veli ki vreči, tedaj ae temu pravi pernice. na kateri ozir.i ma, pod katero ae lepo spi po simi. Perje je navadno nieliko. amprfk ue vaelej. Cigan, ki je pi« spal eno noč ua enem aamem p« resu, pribitem na d«ki, jc rjv traj toArl, da ga bole kosti. I'«' je sluti tudi zs gnezda in vča«i za gnezdeča. V Ameriki je lep«' navada, da včasi primejo člo\e ka. ga oblijejo z raztopljeno smolo in posujejo a knrjim -perjem To je amertkardsem. Nekalc" pravijo temu tudi ikandal — •'« kdo ae naj škendalizira zaradi vaako malenkoeti.
Mačke nimajo perja, pač pa le
takrat, kadar ga dobi mladeukaidlako in brka.