CELJSKI TEDNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI CELJSKEGA OKRAJA GEL.JE, PETEK, 6. APRILA 1956 tETO VII — ST. 14 — CENA 15 DIN Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Tome Maslo — Tiska Celjska tiskarna — l^redništTO in nprara: Celie, Titov trg 3 — P»štni predal 125 — Telefon: uredništvo «4-23. uprava 25-25 — Tek. rač. 620-505-T-l-a66 pri Mestni kranilnici v Celju — Letna na- loinina 500, polletna 250, četrtletna 125 din — Itkaja vsak petek — P«£tnina plačaaa T gotovini — Rokopisov ne vrafamo. S SEJE OKRAJNEGA ZBORA IN ZBORA PROIZVAJALCEV V CELJU sociA.uiE: da.ia.tve: zelo bremenijo naše proračune Na sJcupni seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev so te dni odborniki tned drugim obravnavali tudi delo sve- ta za socialno politiko. Iz poročila pred- lednice sveta tovarišice Helene Borov- šak, je bilo razvidno, da je okrajni Bvet za socialno politiko nudil občin- skim svetom zadostno pomoč. Pri tem pa je bilo opaziti, da občine v neki meri niso pokazale potrebne skrbi za varovance socialnega skrbstva, pred- vsem za matere in otroke. Dokaz za to je že dejstvo, da imajo danes posebne svete za varstvo matere in otroka samo občine Celje, Mozirje, Šoštanj in Žalec Svet za socialno politiko je zato pred- lagal okrajnemu zboru, da naj vse ob- čine, ki do danes še nimajo svetov za varstvo matere in otroka, pristopijo ne- mudoma k njihovi ustanovitvi. Ko je svet za socialno politiko obrav- naval problem mladinskih domov in domov onemoglih na območju našega kraja, je prišel do zalcljučka, da naj vse domove — razen doma onemoglih v Vojniku — prevzamejo občinski ljud- ski odbori, ker bi bilo na ta način upravljanje domov lažje in uspešnej- še. Ljudski odborniki so se strinjali s predlogom, ker bodo občine gotovo bolj kritično gledale na te domove, če bodo v njihovi oskrbL Domove, ki ne bodo imeli pogojev in ne bodo dosegali vzgojnih namenov, bo vsekakor bolje ukiniti in mesto njih upostaviti raje rejniško službo, ki je cenejša in ko- ristnejša. Vzgojni dom v Dobrni je imel v preteklem letu preko 1 milijon 200.000 dinarjev izgube. Ce bi hoteli ta dom še naprej vzdrževati, bi rabili ka- kih 5 milijonov dinarjev. Vzgojrega efekta tak dom gotovo ne izkaže, če pomislimo, da opravljata vzgojno služ- bo v tem domu dva nekvalificirana vagojitelja in da otroci v občutljivih 12.—16. letih dopoldanske ure presedi- jo r šoli, popoldne pa so ves čas pro- rtL Za takega mladinca pa je nujno, da se zaposli s kakim ročnim delom. Ali ne bi kazalo tem otrokom rajepre- rtcrbeti dobre rejnike?! Svet za socialno politiko je nadalje proučeval tudi problem defektnih in težko vzgojljivih otrok. Prišel je do zaključka, da bi bilo nujno v Celju ustanoviti dom za defektne otroke in poseben internat pri Pomožni šoli, poz- neje pa morda tudi rehabilitacijski cen- ter za približno 200 otrok. Celjska Po- možna šola lahko sprejme samo okrog 50 otrok, defektnih otrok pa je v okraju preko 600. Iz teh otrok, ki danes nima- jo posebne nege, bi se morda le dalo še kaj narediti. Internat za defektno deco je v Celju več ko potreben. Od- borniki so bili mnenja, da bi posebna komisija proučila, kako bi pri nas v okviru finančnih zmogljivosti rešili ta pereči problem defektne mladine. Prav tako bo treba v Celju proučiti tudi problem takoimenovanih asocial- nih ljudi, (kroničnih pijancev, delomrz- nežev, pretepačev in postopačev). Svet za socialno politiko je razmišljal, da bi za take ljudi ustanovili poseben zavod za več okrajev skupaj. Člani zbora pa so bili mnenja, da takšnim ljudem ne bi kazalo dajati socialnih podpor, temveč bi jih bilo treba vključiti v delo. Odborniki so iznesli, da smo pri nas mnogokrat preveč širokogrudni in raz- sipavamo sredstva za socialno pK>moč — efekta pa ni dosti opaziti. Dobra tretji- na vseh naših občinskih proračunov gre za socialno skrbstvo. Občina Roga- ška Slatina na primer daje samo za podpore socialno ogroženim letno več kot znašajo vsi njeni dohodki iz kme- tijstva — kljub temu pa socialni prob- lem pri njih še zdaleč ni rešen. Mi smo od kapitalistične družbe podedo- vali vrsto hlapcev in dekel, ki jih da- nes moramo oskrbovati. Vsem socialno ogroženim je nemogoče pomagati. Jas- no je. da bomo tudi v bodoče skrbeli za stare ljudi, ki nimajo svojcev in ne sredstev za preživljanje. Toda tistim, ki imajo svoje otroke, bo treba del bremena prevaliti tudi nanje. Drugim pa, ki so še zmožni delati, bomo pre- skrbeli lažje delo, da si bodo i)odi)oro zaslužili. PROMETNI DAVEK NA ALKOHOLNE PIJACE Glede uspešnejše borbe proti alko- holizmu, je svet za socialno skrbstvo predlagal, da bi občine predpisale po- seben davek na promet z alkoholnimi pijačami. Na podlagi poročila in razprav j>o teh vprašanjih so ljudski odborniki spre- jeli več sklepov. Občinskim ljudskim odborom bodo priporočili, da razpišejo 5 % prometni davek na alkoholne pi- jače. Vse občine bodo morale ustano- viti svete za varstvo matere in otroka in razširiti rejniško mrežo, zraven pa tudi proučiti kako bi zaposlile socialno ogrožene ljudi. Okrajni svet za soc. skrbstvo pa bo imenoval x)Osebno ko- misijo, ki bo proučila problematiko vzgojnih domov in defektne mladine. NA OBČINSKEM SINDIKALNEM SVETU V CELJU SO RAZPRAV- LJALI O IZBOLJŠANJU SINDIKAL- NEGA DELA Pred kratkim je bil v Celju sestanek tajnikov sindikalnih podružnic s pod- ročja celjskega Občinskega sindikal- nega sveta. Na sestanku so razpravljali o sklepih drugega plenuma Centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije, ko J« le-ta predpisal navodila za organiza- cijo administrativne službe, statistike o ugotavljanju števila članov sindikata ter o uvedbi informativne službe pri sindikalnih organizacijah. Razpravo Je vodil tajnik Stanko Krivec, ki je hkrati analiziral stanje evidence v naših po- družnicah. Na območju občinskega sin- dikalnega sveta je precejšnje število podružnic, ki imajo do tega važnega organizacijskega vprašanja izredno slab odnos. Mnoge sindikalne podružnice še dosedaj niso dostavile zapisnikov obč- nih zborov, dasiravno so bili le-ti že pred meseci. Občinski sindikalni svet bo moral nuditi več pomoči podružni- cam, sindikalni aktivisti pa bi naj obi- skovali seminarje. Sindikalne organizacije bodo morale posvečati večjo pozornost tudi članskim knjižnicam, saj v tem pogledu je za- paziti tudi nered. Ne bi bilo odveč, če bi sindikalni svet sestavljal tudi redne niesečne preglede o plačani članarini *er jih dostavljal podružnicam, da bi ^niele vpogled, kako se plačuje in odva- ja sindikalna članarina. LE V MOČNI ZADRUŽNI ORGANIZACIJI JE ZAGO- TOVLJEN NAPREDEK HMELJARSKE PROIZVODNJE v PROSTORIH INSTITUTA ZA HMELJARSTVO V 2ALCU, JE BIL PRETEKLI TEDEN REDNI LETNI ZBOR HMELJARJEV CELJSKEGA OKRAJA. MED GOSTI SO SE TEGA ZBOROVA- NJA UDELEŽILI TUDI PREDSEDNIK GLAVNEGA ODBORA ZADRUŽNE ZVEZE SLOVENIJE IN ČLAN REPUBLIŠKEGA IZ- VRŠNEGA SVETA VIKTOR AVBELJ, NADALJE SEKRETAR OK ZKS CELJE FRANC SIMONiC, PREDSEDNIK OLO CELJE RI- KO JERMAN, PREDSEDNIK OZZ CELJE FRANC LUBEJ IN DRUGI. POROČILO O DELU HMELJAR- SKEGA ODBORA Po začetnih formalnostih je o delu hmeljarskega odbora poročal njegov predsednik Jože Jelovšek. Ze iz začetka poročila povzemamo, in to so dokazali predvsem minuli dogodki v Savinjski dolini, da je nadaljnji uspešni razvoj hmeljarske proivodnje v prvi vrsti od- visen od jačanja vloge kmetijske za- druge. Hvaležna je ugotovitev, da je ogro- mna večina hmeljarskih odsekov ter hmeljarskih odborov lani odločno po- segala v vse proizvodne probleme. S tem so hmeljarski odseki prevzeli nase odgovornost za hmeljsko proizvodnjo, ki bi sicer odpadla na upravne odbore kmatijskih zadrug. V primeru s predlanskim letom, ko je znašala hmsljska površina 1551 ha, se je v lanskem letu ta površina pove- čala na 1680 ha. Ne glede na perspek- tivni načrt razvoja hmeljarstva, ki kaže, da bi se morale površine zase- jane s hmeljem samo v Savinjski do- lini povečati na nekaj nad 2000 ha, pa bi bila že lani hmeljska površina dosti večja, če ne bi pomanjkanje hmeljevk predstavljalo resno in skoraj edino oviro. Res je, da si žični nasadi kolikor toliko uspešno utirajo pot, pa še ved- no predstavlja samo letošnja potreba po 700.000 hmelj evk resen in zdi se, nerešljiv problem. Ne glede na novo določeno ceno v višini 160 din za hme- Ijevko, pa kaže, da bo Hmezad v leto- šnjem letu uspel nabaviti le okoli 450.000 hmelj evk. LANI: 1823 TON HMELJA Lanskoletna proizvodnja hmelja je znašala 1823 ton, ali 1213 kg na hektar. Po količini je bila lanska proizvodnja rekordna v primerjavi s povojnimi leti, toda glede na neugodne vremenske razmere je bila kvaliteta nekoliko slab- ša, saj je bilo lani samo 23 odstotkov prvorazrednega jcidelka. Glede na povprečni hektarski donos so lani najbolje rezultate dosegli na območju KZ Prebold, kjer je donos na hektar znašal 1456 kg. Sledijo: Gomil- sko 1446, Tmava 1391 ter Petrovce 1367 kilogramov. Najslabši donos je bil do- sežen na področju Vo:nika. Po kvaliteti so bili najboljši pridelki na območju KZ Polzela, kjer so nabrali kar 92 odstotkov celotnega pridelka najboljše vrste. Sledijo: Ponikva z 88 odstotki ter Andraž s 87 odstotki. DOBRI REZULTATI ZASCITNE SLUŽBE Spričo neugodnih vremenskih razmer je razščitna služba pri hmeljarskem in- štitutu imela polne roke dela. Strokov- njaki pri inštitutu so v tem pogledu do- segli izredne uspehe in zato tudi hva- ležnost hemljarjev ni zaostajala. Savinjski hmeljarji so lani povečali tudi potrošnjo umetnih gnojil za okoli lOOO ton. Čeprav moramo ugotoviti, da to povečanje potrošnje umetnih gnojil ni šlo izključno za potrebe hmeljarstva, nam te številke že kažejo, da si umet- na gnojila uspešno utirajo pot. Zlasti se je povečala uporabnost mineralnUi gnojiL LETOS 150 ŠKROPILNIC VEC Dosedanji uspehi zaščitne službe so pokazali, da je nujno potrebno še več novih škropilnic. Vse kaže, da bodo le- tos savinjski hmeljarji prejeli 150 novih Škropilnic, kar je vsekakor lepo šte- vilo. Letos bodo hmeljarji povečali tudi površino sušilnic na 816 kv. metrov, kar je spričo težnje za čim boljši pri- delek razumljivo. LANSKI BRUTO DOHODEK 812 MI- LIJONOV DINARJEV Glede na večji donos so znašali lan- ski povprečni proizvodni stroški precej manj, kakor j)a je znašala povprečna odkupna cena. Zato so bili s finančnim rezultatom prodaje hmelja lani pride- lovalci zelo zadovoljni. V celoti je bil od celokupne realizacije jn-idelka, ki je znašal 1,7 milijarde dinarjev, bruto dohodek dosežen v višini 812 milijonov dinarjev. Glede na dogovorjene od- kupne cene pa so znašali skladi za po- speševanje hmeljarstva v lanskem letu 240 milijonov dinarjev. DOZ BO UKINIL VARNOSTNE PASOVE V zavarovalni službi pridelka je lani Državni zavarovalni zavod še priznal določene varnostne pasove. Toda glede na 60-milijonsko izgubo, ki jo je utri>el DOZ zaradi previsokih izplačil zava- rovalnine, bo DOZ v letošnjem letu ukinU varnostne pasove. HMELJARSKI ODBOR BO DOBIL LASTNO POSLOPJE Čedalje večji razmah hmeljarskega inštituta je narekoval hmeljarskemu od- boru, da se je odločil za gradnjo last- (Nadal je vanje na 3. strani) Delo na hmeljiščih se je že začelo. Obrezovanje hmeljskih sadik zahteva prid- nih rok. Se dober mesec, pa bodo ob njih stale hmeljevke, ki dajejo Savinjski dolini svojstven videz. PRIROČNIK za domoznanski pouk Pred dnevi so se zbrali v Mozirju profesorji in učitelji Zgornje Savinjske Zadrečke doline. Pomenili so se o Sestavi priročnika za domoznanski pouk * Vseh 20 osnovnih šolah v mozirski občini. Ravnatelj nižje gimnazije v Gornjem *^adu tovariš Lojze Zupane je naka- ^^1 smernice za delo pri sestavi priroč- *^a. Ta priročnik bo koristH zlasti mladim učiteljem, ki imajo težave pri pouku domoznanstva. Pri sestavi priročnika bodo sodelovali vsi učitelji. Sklenili so, da bodo siste- matično pričeli z delom. Domoznansko gradivo bodo zbrale vse šole do konca meseca junija. Na sestanku so se pomenili tudi o skupnem izletu v Avstrijo, da bi pro- svetni delavci ob tej priliki spoznćili še vse naše neosvobojene kraje. Pomagati predvsem manjšim podjetjem PREKO 40 % SINDIKALNIH PODRUŽNIC JE V NASEM OKRAJU 2E IZ- VOLILO DELAVSKE SVETE. SREDNJIM IN MANJSiM PODJETJEM BO TREBA POSVETITI VEC POZORNOSTL Te dni so člani Okrajnega sindikal- nega sveta izmenjali izkušnje o uspe- lih ali manj uspelih pripravah za vo- litve v delavske svete. Predsednik tov. Albin Medved je uvodoma podal poroči- lo o stanju na terenu in pri tem na- glasil, da so letos prvič organizacije ZK in sindikalne podružnice bile pri pred- pripravah za volitve enotne v skupni akciji. V prejšnjih letih je namreč pre- vladovalo mišljenje, da so volitve v delavske svete predvsem stvar sindi- katov. Delavsko samoupravljanje pa je v zadnjih letih dovolj jasno pokazalo, kako važno je za podjetje, za kolektiv in za skupnost, če imamo v teh orga- nih poštene, delovne in zmožne ljudi. Letos so se zato odgovorni ljudje za- vedali, da gre tu za veliko akcijo in tako so občinski komiteji ZK, organi- zacije ZK in sindikalne podružnice po podjetjih pravilno odigrale svojo vlogo. Pri vseh teh pripravah za volitve pa je treba opozoriti na neko slabost: naj- več sil smo skoncentrirali na večje to- varne, pozabili pa smo na srednja in manjša podjetja! Ker so torej v večjih podjetjih priprave za volitve zadovo- ljivo potekale — večina od teh je tudi že izvedla volitve — so člani Okrajne- ga sindikalnega sveta na svojem se- stanku razpravljali predvsem kakšno je stanje v naših manjših podjetjih. V Celju smo p>ostali že kar slavni pri lik- vidacijah manjših podjetij. Ce bi zbrali podatke, kakšni motivi so ta podjetja privedli do likvidacije, bi v največ primerih krivdo lahko pripisali x>o- manjkljivemu delu in nadzoru uprav- nega odbora delavskega sveta. Zato bo treba pri letošnjih volitvah posvetiti prav posebno pozornost manjšim in srednjim podjetjem. V rudniku Velenje so imeli 4 volivne enote in so volitve že izvedli. V jami je bil slab rezultat: 130 neupravičenih izostankovi Od volitev so izostali naj- več polproletarci. Vzrok za ta izpad ne bi mogli pripisovati morda pomanj- kljivim predpripravam za volitve, tem- več bolj pomanjkljivi politični zavesti teh rudarjev. V Gozdni upravi Nazarje je bil pred- volilni sestanek porazen. Od 80 čla- nov se je sestanka po celourni zamudi udeležUo komaj okrog 20 članov. V glavnem so bili to ročni delavci, medtem ko nameščencev in tehnične- ga osebja sploh ni bilo na spregled. Občinski sindikalni svet in organizacija ZK bosta raziskali vzroke te absti- nence. Na i)odročju Vranskega podjetja ne pošiljajo nobenih poročil, kako pote- kajo predvolilne priprave in sploh de- lajo povsem ločeno od Žalca. Tam je nekaj preko 300 članov sindikata in je važno, kako bodo volili in koga bodo izvolili. V Konjicah kandidirajo take ljudi, ki niso posebno aktivni niti v podjet- ju, niti v političnih in družbenih or- ganizacijah. Izgleda, da tudi v konji- škem Konusu nekaj ni v redu in da bo treba preiskati, kdo zavira napre- dek. Za razliko od drugih občin, je v Konjicah ravno nasprotno, namreč, da so se za volitve prav dobro pripravila manjša podjetja. Člani Okrajnega sindikalnega sveta so na tem sestanku sprejeli sklep, da bodo nudili pomoč predvsem manjšim podjetjem. Stev. 14 — stran 2 CELJSKI TEDNIK, 6. aprila 195« POGLED PO SVETU Zgodovina ni znanost, umetnost je, pravi nekje Anatole France, duhoviti francoski pisec, čigar bič je tako ne- usmiljeno udrihal po debeli koži utrje- nih resnic. Tudi o preprostih sodobnih dogodkih ni lahko pisati. Zato je Walter Raleigh, ko je nekoč slabo opisal do- godek, ki se je zgodil pred njegovimi očmi, vrgel v peč svojo »Svetovno zgo- dovino«. Toliko teže je soditi o sodobnih stvareh, ki nam niso neposredno pred očmi. Toda kakor da bi nas vabila ne- varnost zmote, skrita na dnu sleherne strasti, tudi strasti do spoznanja! Kdor- koli živi, vsakdo je v središču vsega stvarstva, pravi isti Francoz. Zato z be- sedo na dan! Bolj kot z 20. kongresom v Moskvi je svet ukvarja s Srednjim Vzhodom, kjer je nekoč Anglija delala svojo veliko po- litiko in kamor je nekoč Nemčija silila s svojim Drang nach Osten. Angleški vladi se zdi, da je tu mir na nitki, zato je pripravila vse za naglo akcijo, če bi prišlo do spopada med Izraelom in Arabci. Sklepajo, da je treba ustaviti oboroževanje Izraela in z njim skleniti zvezo. Selwyn Lloyd je dobil v Egiptu pri Naserju porazen vtis. Zato se je ka mu je tudi pridobiti člane za plantažne nasade. Zadruga je sklenila 22 pogodb za pridelovanje semenskega žita. Na sestanku upravnih odborov KZ v Šentjurju so za razvoj kmetijstva v šentjurski občini sprejeli naslednje sklepe: strogo bo treba v bodoče iz- vajati uredbo o obveznem čiščenju in škropljenju sadnega drevja. Stremeti bo treba, da se živinoreja na tem pod- ročju izboljša. Le tako bo pri nas veČ živine, več mleka in zadruge bodo jk)- tem nabavile mlekarske stroje, hladil- nike in posnemalnike. Kmetje bodo za- čeli urejevati hleve, kanalizacijo in gnojne jame. Da bomo pridelali več krme, bomo poskrbeli za odtočne jar- ke, ki bodo speljani v potoke. Kmeto- valci pa naj krave uporabljajo le kot mlekarice in ne kot vprežno živino. Gojiti bo treba plantažne nasade ri- bezla in jagod, v ix)dročju KZ Blagovna pa tudi hmelj. DEILO m I^ACRTI ŠOSTANJSKE OBČINE Najprej nekaj številk o stanju prebi- valstva v Šaleški dolini, glavnem zaled- ju šoštanjske občine. Število prebivalstva ni stalno zaradi preseljevanja delavstva. Število pre- bivalcev je okrog 18 tisoč do 19.300. Od tega je 73 odstotkov delavcev. Na- ravni prirastek je letno 200 ljudi. Šte- vilo prebivalstva se je od leta 1945 po- večalo za 4 tisoč ljudi. Najmočnejši gospodarski steber šo- štanjske občine je Rudnik lignita Ve- lenje. Le-ta je v letu 1955 dal 1,116.000 ton premoga. Plan je presegel za 116.000 ton. Drugi močan industrijski objekt je termoelektrarna. Poleg teh je še tovar- na usnja in konfekcije v Šoštanju ter nekaj manjših podjetij v občini. Vse to kaže, da je industrija tukaj močno raz- mahnjena. Pri tem je vedno bolj pereče vpraša- nje lažje fizične delovne sile, predvsem ženske. Glavna objekta: rudnik in to- varna usnja, rabita predvsem moško delovno silo. Le konfekcija lahko zapK)- sli nekaj žena, kar pa je še vedno pre- malo. Prav zaradi tega je treba poiskati take oblike lahke industrije, kjer bodo lahko zaposlili lažjo delovno silo. Po- predsednikovem nmenju je rešitev v gradnji cenenih in ne razkošnih provi- zorijev. Seveda so poleg njih potrebni tudi stroji, organizacija ter proizvodni proces sam. Vse to bi dopolnjevalo težko indu- strijo v tem predelu. Poudarjam pa, da je navedeno le perspektivno gledanje, ki bi učinkovifto reševalo zaix>slitev ženske delovne sile. Vse je v prvi vrsti odvisno od zmogljivosti občine, ki v bodoče ne bo slaba. V nasprotju z naraščajočo industria- lizacijo, obrt silno nazaduje. V njej je celo manj zaposlenih kot pred vojno. Zato bo med prvimi nalogami občine zamisel, kako čimbolj razviti uslužnost- no obrt. Tudi ta je sestavni del druž- benega standarda. Investirali bodo za stanovanja, šole, dvig obrtništva in tr- govine ter dvig kmetijstva. Potrebna je rekonstrukcija ceste Šoštanj—Velenje. Na njej je vedno več prometa. Vije se mimo vasic in skozi Šoštanj in Velenje. Poleti zavija vse v prah, p>ozimi in predvsem v jeseni pa ljudje nosijo cele kupe blata v novozgrajena stanovanja. Rekonstrukcija bi stala težke milijone in zavisi predvsem od finančne zmog- ljivosti občine. 2e je v izdelavi regu- laciiski urbanistični načrt za občino ter za Šoštanj in Velenje, ki bo v najkraj- šem času izdelan. Naravno je, da je gradnja v Šaleški dolini zelo delikatna zadeva. Debe|li skladi premoga se razprostirajo do Šo- štanja. Področje pred njim je treba še temeljito raziskati. Ko govorimo o eks- ploatacijskem področju, kaj lahko ra- zumemo, da je nujno potrebna precej- šnja disciplina pri odobravanju gra- denj. Kar bi samovoljno gradili, bi mo- rali potem tudi podirati. Delo občine je razdeljeno na 11 sve- tov. Prav vsi so že prebrodili začetni- ške težave in začeli aktivno delovati. Najplodnejši je svet za gospodarstvo, ki mu predseduje tovariš Močilnik. Prav nič ne zaostaja svet za komunalo. Svet za šolstvo sproti rešuje problematiko ter skrbi za čim boljše družbeno uprav- ljanje šol. Manj aktiven je svet za kulturo in prosveto. Pred njim je ogromno nalog: dejavnost Svobod, izobraževalni tečaji, ljudske univerze, telesna vzgoja itd. Precej trpi tudi delo sveta za splošno upravo. Tukaj pa je treba reči, da ta svet nima niti tradicije niti izkušenj, ker je nov. Dalj časa je iskal konkret- ne naloge. Javni red in mir, evidenca ljudskega premoženja, predloge za 'predpise občine — to je samo nekaj njegovih nalog. Da bi zmanjšali nerednosti v gospo- darstvu, bo treba nujno zaostriti in ek)- večati kontrolo nad delom podjetij. Tu- di občina bi morala imeti kontrolnega inšpektorja, ki bi sistematično pregle- doval podjetja in nakazoval občini sta- nje. Le-ta bi laže takoj ukrepala in nezdrave pHjjave tudi odpravila. Vse to je samo nekaj misli iz ogrom- ne zakladnice dela in nalog, na katere mora misliti šoštanjska občina, da bodo tudi v njej čimprej še bolj očitni sa- dovi socializma. V. S. Za uspešnejše delo bo poirebno več stika s krajevnimi odbori POSVETOVANJE S PREDSEDNIKI KRAJEVNIH ODBOROV Predsednik Občinskega ljudskega od- bora Mozirje je pred nedavnim sklical posvetovanje s predsedniki krajevnih odborov. Na območju mozirske občine je 13 krajevnih odborov. Na ix>svetova- nju so bili tudi šefi krajevnih uradov. Predsednik občinskega ljudskega od- bora je nakazal dosedanje delo krajev- nih odborov, ki se še niso povsem vži- veli v svoje delo. So pa tudi krajevni odbori, kot Ljubno in Rečica ob Savi- nji, ki so obravnavali bolj pomembne stvari iz področja komunalne dejavno- sti. Pri sprejemanju raznih sklepov bi morali v bodoče ločiti kaj bo ukrenil krajevni odbor in v čem bi bila potreb- na intervencija občinskega ljudskega odbora. Krajevni odbori ne bi smeli ča- kati pri sklicevanju zborov volivcev na občinski ljudski odbor, naj so sami pristojni za sklicanje zborov volivcev. Tudi finančno disciplino bo treba v bodoče zaostriti. Dela se ne bi smela prej naročiti, dokler niso zagotovljena potrebna finančna sredstva. S tem so se strinjali vsi navzoči. Predsednik ljudskega odbora je opo- zoril šefe krajevnih uradov tudi na za- konitost pri poslovanju. Zlasti je paziti pri izdaji raznih potrdil. Najvažnejša pa so tista potrdila, s katerimi uveljavlja- jo stranke denarne zneske. Predsednik krajevnega odbora iz Boč- ne je predlagal, naj bi na terenu pri- stopili k organizaciji prostovoljnega de- la pri popravilu občinskih cest. Vsi navzoči so se s tem strinjali. Kritizirali so tudi učni program kmetijsko gospo- darskih šol, kjer bi morali naše mlade ljudi bolj seznanjati s težavami. V ne- katerih podjetjih ni vse v redu. Krajevni odbori bi morali za to bolj skrbeti. Tudi o delu kmetijskih zadrug so govorili. Kritizirali so tudi delo okrajne upra- ve za gozdarstvo, saj so primeri, da se razna važna vprašanja s področja goz- darstva rešujejo brez sodelovanja sveta za gozdarstvo pri občinskem ljudskem odboru. Takšen primer je bil pri dolo- čevanju vrednostnih razredov. Na tere- nu je zaradi tega upravičeno godrnja- nje. Predlagali so, naj bi te stvari ob- ravnavaj na svoji seji svet za gozdar- stvo občinskega ljudskega odbora. Na splošno so bili predsedniki mne- nja, da je treba pri reševanju raznih zadev imetd več stika s krajevnimi od- bori, ker jim je stanje bolj znano. Zla- sti to velja za področja gozdarstva. POŽARNO VARNOSTNO SLUŽBO SMO PRI NAS PRECEJ ZANEMARILI Dejstvo, da je bilo pri nas v pre- teklem letu zaradi ipožara orgroženo za 6 milijard din imovine, jasno dokazuje, da pri nas podjetja in zasebniki pre- malo pazijo na pK>žamo varnost, saj je bilo največ požarnih nesreč zgolj iz malomarnc^ti, nevednosti ali neprevid- nosti. Da pa je od tega naša skupnost utrpela 69 milijonov din škode, pa na- rekuje zlasti industrijskim gasilskim enotam, da požarne nesreče pravočas- no preprečijo. Svet za notranje zadeve je zato pred kratkim sklical sestanek z zastofpniki gasilskih dnaštev, da bi sikupno pre- študirali to važno vprašanje in našli pravilne izhode, kako bi pri nas .požar- no varnostno službo pomnožili in utr- dili. Poklicna gasilska četa v Celju je an- gažirana na celotnem celjskem in iz- venceljskem teritoriju. Zato naj bi ne imela samo mestnega značaja, ampak bi se naj spremenila v okrajno četo. Razen tega je pa poklicna gasilska če- ta premajhna in zaradi tega ne more biti vedno v mobilnem stanju. Zato bo treba četo povečati. Za okrajno gasil- sko četo govori tudi razlog, da ibo kot taka lahko širše posegla v vprašanje iizobraževanja in izpopolnjevanja So- dobne gasilske službe. Tudi Občine b« treba zainteresirati, da prično čimpreg reševati to vprašanje. Občinski ljudski odbori morajo skrbeti, da bodo gasilska društva opremljena tako, da bodo spo-- sobna intei-venirati na širšem področ- ju. Na ix>deželju so primeri, da imajo v raztreseni vasi kar po 3 gasilske če- te, ki nobena ni kaj prida opremljena. Take čete bo nujno treba združiti v eno močnejšo. Poseben problem predstavljajo indu- strijska gasilska diništva. V 16 enotah je okrog 240 članov, ki niso registrira- ni. Nekatera ix)djetja so že preskrbela, da imajo plačanega poklicnega gasilca, ki skrbi za požarno varnost v podjet- ju. Navadno na to mesto postavljajo take ljudi, ki so drugod odveč. V takih primerih se nam je naziranje, da je za gasilca pač vsakdo dober, že bridko maščevalo. Zato pa so bili zastopniki gasilskih društev mnenja, da bi odslej z večjo odgovornostjo zbirali ljudi za taka mesta in da bi v vsakem primeru gasilska zveza dajala pristanek, če je predlagani sposoben za to službo. Na- vzoči so tudi predlagali, da bi bilo tre- ba vprašanje požarne varnosti obšir- neje obravnavati tudi na zasedanjih gospodarskega sveta in v podjetjih, ker je to prav tako važno vprašanje, kot kriminal. Pri gasilstvu in požarno varnostni službi po navadi primanjkuje denarnih sredstev ali pa so le-ta nesmotrno po- razdeljena. Zato so zastopniki gasil- skih zvez predlagali, da bi okraj raz- polagal s skladom in tudi določal, ka- tera društva bi kazalo najprej usposo- biti za gasilsko službo. Posebno problematično je stanje celj- ske poklicne čete. Okraj in občina bo- sta morala zagotoviti tej četi potrebna sredstva, da si uredi iprostore in pove- ča število članstva. Osvojen je bil tudi predlog, da se pri tej četi ustanovi de- lavnica za popravilo črpalk, motorjev itd, V gasilski četi je dovolj obrtnikov, ki bi lahko kar pričeli z delom, če bi imeli delavnice in orodje. V OBČINAH BO TREBA POŽIVETI ODBOR DRŽAVLJANOV Pri vsakem ljudskem odboru bodo pri svetu za notranje zadeve ustanovili odbor državljanov, ki bo pomagal ti- stim, ki so odpuščeni iz kazenskih za- vodov. Odbor državljanov, ki že obsto- ja v Celju pri svetu za notranje zade- ve, bo mogel uspešno delati le tedaj, če bodo uspešno delali odbori držav- ljanov pri občinah. Taki odbori so pri nas potrebni, saj je vse ix>lno primerov, da so bivši kaz- njenci po odsluženi kazni ali zavzeli še boljša mesta v službi ali pa se je nanje popolnoma ix)zabilo in so ipod priliko razmer ix>novno zašli na stran- pota. Sveti za notranje zadeve so pri ob- činah že postavljeni, vendar se v svo- jem delu še niso znašli, kljub temu, da imajo pravzaprav široko problema- tiko dela. Sveti, ki so že začeli delati, pa so šli preširoko in niso razumeli družbene vloge, ki jo tak svet mora imeti. V odbore državljanov pri občinah bo treba postaviti take ljudi, ki bodo s svojim vplivom in pravilnim ter pra- vičnim gledanjem na nekdanjega obto- ženca lahko pomagali občin^emu od- boru pri pravilni zaposlitvi ljudi, ki so odslužili kazen. Lani je bilo v našem okraju 225 dfo- sojenih zaradi gospodarskega krirnina- la. Številka pove, da prihaja precei ljudi iz zaporov in da je tu zelo ob- širno torišče dela, če hočemo te lj«di prevzgojiti in jim pomagati. Odbor državljanov bo moral vršiti tudi poli- tično vzgojno funkcijo in obravnavati vzroke, ki so človeka privedli do kaz- nivega dejanja. Ni važno samo, da ta- kemu človeku preskrbimo zaposlitev, temveč moramo vršiti tudi preventimo službo in odstranjevati vse negativne pojave, ki bi lahko človeka pooMrvf privedli v ikriminal. Posnemonjo vreden vzgled Ob prehodu številnih ix)slov in dolž- nosti na občinske ljudske odbore ni zapostavljati kot manj važne naloge in delo socialnega skrbstva. Tega se v polni meri zaveda občinski odbor Ža- lec, ki omogoča organom socialnega skrbstva nemoteno delo in to delo tudi materialno podpira. Temu zgledu naj bi sledUe še ostale občine v okraju. Mreže obiskovalk so bile osnovane že FHTva leta po osvoboditvi, vendar je več ali manj ta važna prostovoljna služba s področja socialno" zdravstvene zaščite in kontrole zamrla. To stanje je bilo treba spričo sedanjih prilik in poglobljenega dela nujno odpraviti, mrežo obiskovalk obnoviti in razširiti. To delo je prva opravila občina Ža- lec, seveda razen celjske občine, kjer obiskovalke trajno delajo. Pred dneri je bil sklican seminar za vse obisko- valke, babice, patronažne medicinske sestre s področja žalske občine. Povab- ljeni so bili tudi 2:astopniki šol. Ude- ležba je bUa zelo lepa, saj se je semi- narja udeležilo okrog 80 ljudi. Veliko odobravanja je žel zaključek zastopnika SZDL tov. Cujnika, ki je pozval na akcijo vse navzoče, da bi V povezavi šola-dom ter družbene orga- nizacije vzajemno skrbeli za čim uspeš- nejše in hitrejše reševanje socialni* problemov. mm- CELJSKI TEDNIK, 6. aprila 1956 Stev. 14 — stran 3 Ogmrevc Robert Tednikova tribuna aktualnih vprašanj Osnovna načela premiiskega nagrajevanja Vse gosixxlaTske organizacije razen onih, ki so pavšalno obdavčene, so dolž- ne v letošnjem letu uporabiti del do- )3i6ka za plače oziroma del sredstev plačilnega sklada, ki ostanejo po iz- plačilu plač po tarifnih postavkah za dajanje premij na iM>dlagi postavljenih naloi: in meril za presojo uspeha ob njihovi izpolnitvi. Višina premije ne sme biti vnaprej omejena z višino pla- če po tarifni postavki. Osnovni elementi pri premijskem na- grajevanju so: delavec ali uslužbenec, doseženi uspeh, ekonomski odraz pose- ženega uspeha v novo ustvarjeni vred- nosti in premija za doseženi uspeh. Z drugimi besedami: delavec ali usluž- benec ima pravico do premije, kadar doseže tak uspeh pri delu, da se ta od- raža v boljšem ekonomsko-finančnem rezultatu podjetja. Našteti elementi so torej v tesni medsebojni povezavi. Ce le eden izmed njih manjka, ni več po- gojev za premijsko nagrajevanje ozi- roma premijsko nagrajevanje se izrodi, ker odstopa od osnovnega načela naše- ga plačDnega sistema, to je plača (pre- mija je del plače) zavisi od uspeha pri delo. Rri sestavljanju premijskega pravil- nika se je treba torej ravnati dosledno po naslednji|> načelih: 1. Premija se izplača za določen uspeh. 2:ato morajo biti vnaipirej določena merila, kaj, se bo na- grajevEđo s premijami in kako se bo ugotavljal doseženi uspeh, ki ga je tre- ba ugotoviti z ekonomsko-f i- nančnimi pokazatelji. Premij- ski upravičenec je torej lahko vsakdo, ki je dosegel pri svojem delu uspeh, za katerega so določena v naprej merila, ki se dajo račimsko ugotoviti. Kakršno- koli ocenjevanje po ljudeh se izrodi v subjektivno nagrajevanje, povzroča ne- zadovoljstvo ter je protizakonito. 2. Premijo dobi upraviče- nec, če je dosegel pri svo- jem delu uspeh, ki je večji od običajnega. Katj je za gospodarsko organizacijo normalen učinek dela:, je treba ugoto- viti 1» analitični i)oti. O tem kaj več v posebnem članku. 3. Doseženi uspeh pri delu mora imeti svoj odraz v ekonomsko-finančnem uspe- hu gospodarske organiza- cije. To se odraža v znižanju lastne cene zaradi boljše proizvodnosti dela, prihrankih na materialu in ostalih stroških, večji proizvodnosti dela, bolj- ši kakovosti proizvodov in znižanju stroškov v pjoslovanju. Le uspehi pri delu, ki imajo svoj končni odraz v eko- nomsko-finančnem poslovanju se na- grajujejo s premijami. 4. Uspehi pri delu so od- visni od premijskega upra- vičenca. Zato mora premijski upra- vičenec vedeti, kaj je njegovo normal- no delo, za katerega je plačan po ta- rifni postavki in kakšne uspehe mora doseči, da ima pravico do premije. Me- rila in ipogoji za dosego premije morajo biti tako postavljeni, da si lahko vsak upravičenec v naprej izračuna višino premije za določen uspeh. 5. Višina premije mora biti v sorazmerju z doseženim ekonomsko-iinančnim uspe- hom in sredstvi, ki so dolo- čena za premije. Zgornja meja višine premije je lahko le doseženi ekonomsko-finančni vispeh, seveda, če je za to dovolj sredstev in se s tem ne oškodujejo ostali premijski upravičenci in kolektiv. Največ sredstev iz dobička oziroma plačilnega sklada, ki ostanejo po izplačilu plač po tarifnih postavkah, je treba usmeriti v premijski sklad, vendar skladno z doseganjem uspehov, za katere je upravičeno premijsko na- grajevanje. Ce se delovni uspehi in ekonomsko-finančni uspehi povečujejo zaradi truda premijskih upravičencev, se mora tudi odnos dela dobička za plače, namenjen za premije, povečati napram delu dobička za plače, ki je namenjen za plače nad tarifnimi po- stavkami. 6. Premija mora vplivati na premijskega upravičen- ca, da tudi v bodoče dosega večje delovne uspehe. Vpliv premije na premijskega upravičenca mora biti stimulativen, kar pa ni od- visno samo od njene višine. Premije, ki temelje na vseh naštetih načelih vzbujajo v delavcih in usliižbencih ob- čutek pravičnosti pri nagrajevanju in razvijajo iniciativo in jih spodbujajo v njihovi iznajdljivosti. Seveda se mo- ra vsaj del premije izplačati takoj, ko so ugotovljeni in realizirani ekonom- sko-finančni uspehi, ne pa ob koncu leta. Premija naj bo tudi negativna-pe- nale, toda naj ne zmanjšuje plač 1» tarifni postavki. Penale naj zmanjšuje premijo, dosežemo v drugem obračun- skem obdobju s končnim obračunom na koncu leta. V primeru, da bi bila vsota penadov konec leta večja od vsote premij, naj se razlika krije iz dela do- bička oziroma dela plačnega sklada nad tarifnimi ijostavkami, ki naj bi prii)a- dal premijskemu upravičencu. Premijski pravilniki gospodarskih or- ganizacij, ki bodo sloneli na naštetih načelih, bodo omogočili naglo poveča- nje oroizvodnosti dela in s tem dosegli svoj cilj. Izbira poklica je važen dogodek za posameznika in za družbo Usmerjati v poklice našo mladino je družbeni problem, o katerem morajo tudi sindikati več razmišljati. Zato je predsedstvo okrajnega sindikalnega sveta te dni sklicalo sestanek svojih članov, da bi se pogovorili o tem vpra- šanju nekoliko podrobneje. Nanj so po- vabili tudi psihologa, prof. Albina Pod- javorška, ki je navzočim podrobno ob- razložil ipomen poklicnih svetovalnic in problematiko dela te mlade vistanove. Poklicna svetovalnica je nova usta- nova na našem področju in zasluži za- radi važne vloge, ki jo bo mtorala od- igrati, vso pomoč. Vsak okraj ima pri biroju za delo svojo ix>klicno svetoval- nico — trenutno jih je v Sloveniji pet. Celjska poklicna svetovalnica je pri- čela komaj pred dobrim mesecem dela- ti in je naletela že na našteto ovir pa tudi na veliko razumevanje pristojnih organov. VLOGA PROSVETNIH ORGANOV V POKLICNI SVETOVALNICI Zanimanje šole za poklicno svetoval- nico še ni zadostno, kljub temu da bi tu ravno šole morale odigrati važno vlogo. Pravzaprav bi otrok že v šoli moral dobiti osnovne pojme, kateri po- klic bo zanj najprimernejši in kam naj se obrne za nasvete. Učiteljstvo v Ce- lju pa danes še prav malo iK^na pro- blematiko poklicne svetovalnice. Sole imajo največ prilike, da na roditelj- skih sestankih vršijo propagando za deficitne iX3klice in da prepričajo star- še, da ročni poklici niso sramota. Na- dalje bi šole lahko tudi organizirale najrazličnejša predavanja o predno- stih in gosiKKiarskih važnostih posa- meznih poklicev. Za taka predavanja bi bilo treba pritegniti tudi gospodarske strokovnjake, ti pa bi mladini oskrbeli tudi oglede po tovarnah, da bi se mla- dina seznanila s proizvodnimi procesi. VEC POMOCi POKLICEM, KI IZUMIRAJO Iz raznih anket, ki so bile v zadnjem času po naših šolah, je poklicna sveto- valnica dobila vpogled, za katere po- klice se danes naša mladina naj.bolj zanima. Največ kandidatov se prijavlja v kovinsko stroko, šiviljsko, frizersko in trgovsko. Za poklice, ki bi jih naša industrija in socialistična obrt najbolj potrebovali, pa ni zanimanja. Tako je le neznatno število interesentov za pe- karsko obrt, tesarsko, dimnikar^o, kamnoseško, kleparsko, tapetniško, me- sarsko, krovsko, zlatarsko, urarako, krznarsko in vrtnarsko. Vzroki za to so predvsem na ix>manjkljivi .propagandi za tovrstne poklice, dostikrat pa bi se mladinec sicer odločil za tak nepopu- laren poklic, toda ni učnega mesta na razix>lago. TUDI V RUDARSTVU NI MLAJŠEGA KADRA Z ozirom na povečano proizvodnjo, bo rudnik lignita Velenje v letošnjem letu (potreboval že 2200 rudarjev, če ho- če biti kos svojim proizvodnim nalo- gam. Je pa v silni zadregi, ker izgleda, da je v Šaleški dolini vedno manj zani- manja za rudarske poklice. Rudnik bi nioral letno vzgojiti najmanj 240 novih rudarjev, dejansko pa jih z največjo težavo Zberejo kakih 40. Tako so letos po vsej okolici zbrali 45 mladincev v starosti cd 18 do 23 let Ti mladinci so prišli bodisi iz raznih šol ali pa so prekinili druge poiklice, skratka ljudje, ki so drugod odrekli in so se nekako pod silo razmer zatekli v rudnik. Rud- nik je organiziral zanje učenje, isto- časno pa jih vključil tudi v izobraže- valne tečaje, za katere pa ne kažejo posebnega zanimanja. Za vzgojo novega kadra v rudarstvu bi bilo nujno zopet upostaviti rudarsko šolo, ki je pred leti v Velenju že bUa, pa so jo zaradi nerentabilnosti morali ukiniti. ALI JE PRAV, DA KMECKO MLADI- NO SILIMO V DRUGE POKLICE? Člani okrajnega sindikalnega sveta so iznašali tudi kritiko, da hočemo ime- ti napredno kmetijstvo, hkrati pa sUi- mo kmečko mladino v druge poklice. Res je opaziti, da mladina beži z dežele in sili v industrijo ali v druge poklice. Vojniška občina je na primer pretežno kmietijska, toda mladina sili v industri- jo in navadno ostane doma na posestvu najbolj nesposoben član. To je treba preprečiti, če hočemo imeti napredno kmetijstvo. Zato moramo kmečki mla- dini dati prUiko, da se izobrazi v kme- tijsko nadaljevalnih šolah. ZAKAJ MLADINA BEGA IZ POKLICEV Omenili smo že, da pri nas občutno primanjkuje tudi kovačev. Dejstvo pa je, da se je pri nas v zadnjih letih iz- učilo kakih 800 kovačev. V poklicu je od teh ostalo samo 50, medtem ko so drugi odšU v druge poklice. Enako je tudi pri livarjih in še nekaterih drugih poklicih. Zato je važno, da dsimo mla- dini veselje do poklica, tega pa pri nas ni. Poleg tega vajeniško mladino pre- več prepuščamo samo mojstru. Končno je zelo važno tudi vprašanje ureditve delovnih pogojev (stanovanje, obleka, prehrana). Vajenec, ki se raztrgan in umazan pomika po barakah, gotovo ne bo z veseljem izvrševal svojega pokli- ca. V zvezi s to obširno razpravo j« predsednik OSS tov. Albin Medved predlagal, naj bi sindikati v bodoče bdj skrbeU za ta vprašanja, naj bi pri starših) in mladini zbujali spoštovanje do dela in naj bi se po občinskih sve- tih o tem pogovorili z vsemi odgovor- nimi ljudmi. Le v močni zadružni organizaciji ie zagotovljen napredeic timeljarslce proizvodnje (Nadaljevanje s 1. strani.) nega poslopja. Le-tega bi začeli graditi v prihodnjem letu v bližini inštituta. V tem domu naj bi uredili pisarne za odbor, nadalje dvorano ter eno sta- novanje. Razen tega pa naj bi tudi za potrebe instituta zgradili posebno go- spodarsko pc»lopje, da ne omenjamo, da bo moral tudi Hmezad i)Ovečati i)0- vršino svojih skladišč, če bo hotel uspešno ix)seči v borbo za kvalitetni pridelek. V nadaljevanju zbora je direktor in- štituta KAREL KAC poročal o trilet- nem delu tega zavoda, ki je v hmeljar- stvu r>ostal že neizbežen svetovalec in pobudnik za zboljšanje proizvodnje. Probleme o trgovini s hmeljem pa je nanizal direktor Hmezada MISO BO- BOVNIK. Iz njegovega poročila p>ov- zemamo, da je šlo samo LANI 1725 TON HMELJA ZA IZVOZ Vsekakor pa bi se ta količina že v lanskem letu povečala za najmanj 300 ton, seveda, če bi bil tudi pridelek za toliko višji. Savinjski golding si uspe- šno utira pot na inozemskem tržišču. Prav gotovo pa je, da si bo svoj sloves še bolj utrdil, če bo kvaliteta pridelka najboljša. Živahna razprava v zelo živahni razpravi so hmeljarji predvsem poudarjali potrebo po večji skrbi za vzgojo rriladega rodu hmeljar- skih proizvajalcev. Na drugi strani pa je stopal problem bodočih odkupnih cen čedalje bolj v ospredje. Prav zaradi od- govora na to vprašanje je že na za- četku razijrave sodeloval tudi tovariš Avbelj. NEKAJ MISLI IZ RAZPRAVE TOV. AVBLJA 2e v začeticu svojega govora je tov. Avbelj dejal, da je višina odkupne ce- ne za hmelj v prvi vrsti odvisna od hmeljarjev samih. Ne samo, da bodo na odkupno ceno vplivali proizvodni stroški, za katere je prav, da jih hme- ljarski odbor budno spremlja in ana- lizira, nadalje kvaliteta pridelka in podobno, marveč bo odkupna cena od- visna tudi od odločitve, ali bodo hme- ljarji vztrajali pri prodaji po naprej dogovorjenih cenah, ali pa bodo hoteli tudi ta odkup sprostiti in v njem uve- ljaviti navijanje cen. V kolikor bi se hmeljarji odločili za prosto trgovanje s hmeljem, potem je razimiljivo, da bo kot poseben regulator dohodkov na- stopil prometni davek. Kajti dovoliti prosto trgovanje brez prometnega dav- ka, bi pomenilo ipodpirati večanje raz- like med dohodki kmečkega in mest- nega prebivalstva. Podpiranje take tež- nje, pa bi bilo v osnovi zgrešeno. Zato — ali dogovorjene cene brez promet- nega davka, ali pa i>rosta trgovina s hmeljem s prometnim davkom. V ko- likor bi se hmeljarji odločili za prosto trgovanje, potem je negotovo še for- miranje xx>speševainih skladov, ki so ravno zadnja leta pripomogli, da je sa- vinjsko hmeljarstvo doseglo izredne .uspehe. Tudi Hmezad bo moral povečati svoja skladišča, če ho hotel uspešno poseči v borbo za kvalitetni pridelek V nadaljevanju svojega govora je tov. Avbelj poudaril potrebo po čim tesnejšem sodelovanju trgovine in pro- izvodnje. Zato je dejal, da bo treba v bodoče združiti Hmezad z okrajnim hmeljarskim odborom. Na ta način se bo znatno Okrepila tudi materialna moč kmetijskih zadrug, ki morajo vlagati v bodoče še več sredstev za zboljšanje hmeljarske proizvodnje. Tov. Avbelj pa je med drugim še opozoril na vlogo občinskih ljudskih odborov, ki morajo s svojimi kmetijskimi skladi, nadalje s skrbjo za naj'boljši kader v kmetijskih zadrugah, neposredno poseči v delo za- družnih organizacij na vasi. PROGRAM DELA ZA LETOSNJE LETO Na koncu zasedanja je zbor hmeljar- jev sprejel tudi okvirni načrt dela za letošnje leto. V tem načrtu zavzema skrb za jačanje kmetijskega zadružni- štva prvo mesto. Nadalje bodo v le- tošnjem letu posvetili več ix>zomosti vzgoji mladih hmeljarjev, gradili bodo nove siišilnice ter med drugim poveča- li hmeljske površine za okoli 120 ha. Računajo tudi, da bodo letošnji pri- delek povečali na 2060 ton, oziroma, da bo znašal xx)vprečni hektarsiki donos 1220 kg. Od celokupnega pridelka pa naj bi ga bilo kar 85 % prvega in dru- gega razreda. Katere zadeve rešujejo občinski ljudski odbori PODROČJE DELOVNIH RAZMERIJ IN DELOVNE INSPEKCIJE Pri novih občinah so organizirani za opravljanje zadev s tega področja, v zvezi z razširjeno pristojnostjo, ustrezni referati z izjemo inšpekcije dela, ki je še nadalje ostala v izključni pristoj- nosti okraja. Kratek pregled posame- znih zadev nam bo pokazal, kako po- membno vlogo so glede reševanja za- dev z delovnega i)odročja dobile nove občine. Delovne knjižice: občine sprejemajo prijave, in izdajajo delovne knjižice, vodijo evidenco o izdanih delovnih knjižicah, izdajajo duplikate teh knji- žic, kadar imetniki zgube ali kako dru- gače pridejo ob delovne knjižice, skrat- ka občina je tisti organ, ki je odslej po sili zakona dolžna izvrševati vse teh- nične posle v zvezi z izpolnjevanjem, izdajanjem in evidentiranjem delovnih knjižic. Vajeniške zadeve so v celoti prene- sene na občine. Tako so občine tiste, ki potrjujejo in registrirajo učne po- godbe, ustanavljajo komisije za razme- ščanje učencev v gosi>odarstvu iz enega v drugo podjetje, sprejemajo prijave v zvezi z zahtevkom za razveljavljanje učne pogodbe ter skrbe za razmesti- tev onih učencev, ki so vsled prene- hanja podjetja ali ukinitve dela ostali brez učnega mesta. Občina tudi odloča, koliko učencev mora imeti kaka gospo- darska organizacija ali prepove kaki gospodarski organizaciji imeti učence. Prav tako občina razveljavlja učno po- godbo v primeru medsebojnega spora- zuma ali zaradi prehoda učenca v in- dustrijsko šolo. Plače v gospodarstvu: občine so prev- zele vse pravice in dolžnosti, ki so p>o- prej po uredbi o plačah delavcev in nameščencev gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ štev. 54/54 pripada- le okraju v odnosu do komunalnih, go- stinskih, trgovinskih in obrtnih gospo- darskih organizacij in kmetijskih za- drug. Občine potrjujejo tarifne pravil- nike vseh gospodarskih organizacij in zavarujejo izplačevanje plač do višine 60 % plač po tarifnem pravilniku ter izdajo za primere prekinitve dela ustrezna potrdila o vzrokih in trajanju ■takih prekinitev. Zdravstvenim ustano- vam, do katerih ima ustanoviteljsko pravico, potrjuje tarifne pravilnike in pogodbe o i>ovečanju dopolnilnih plač za posamezna delovna mesta. Higiensko tehnična zaščita: tudi s tega področja so občine dobile nekatere ^oge. Tako določa občina, katera pod- jetja morajo imeti sanitetne postaje in katera podjetja tovarniške higienike. Enako pravico ima občina, da odredi glede na prilike o varnosti dela in de- lavčevega zdravja gradbenim podjetjem organiziranje enakih sanitetnih postaj pomožnih gradbiščih. Ostali posli v zvezi s higiensko teh- *^čno zaščito so ostali pri kraju in je stvar inšpekcije dela, ki podjetja v teh zadevah kontrolira. Razumljivo je, da vršijo občine še druge posle v zvezi z delovnimi odnosi. Med te spada zlasti arbitraža pri reše- vanju delovnih sporov. Občina ob dolo- čenih pogojih ustanovi Biro za i>osre- dovanje dela, določi svojega predstav- nika — odbornika v upravni odbor Bi- roja in mv postavlja šefa, seveda samo v onih primerih, kjer je tak Biro usta- novila občina sama. PODROČJE PROSVETE IN KULTURE V tej panogi upravne dejavnosti je značilno, da vodijo občinski ljudski od- bori zadeve obveznega šolstva, torej osnovnih šol, samostojnih nižjih gim- nazij, pa tudi zadeve vrtcev v svoji pristojnosti. Tako so občine pooblašče- ne po splošnem zakonu o upravljanju šol ustanavljati in ukinjati, ob soglasju okraja, šole splošnega izobraževanja in jim zavarovati materialna sredstva. Občine razpisujejo natečaje in vršijo imenovanja upraviteljev, učiteljev in vzgojiteljev v soglasju z okrajnim LO, izvršujejo premeščanja učnega in vzgoj- nega osebja na obveznih šolah v ob- močju občine, sklepajo o nagrajevanju učiteljev in učencev, o raznih dodatkih in naturalnih dajatvah učnemu osebju, o prestopih učencev iz ene šole na drugo ter o predčasnem odpustu učen- ca iz obveznega šolanja. Občina je dol- žna skrbeti za izvolitev in pravilen se- stav šolskih odborov, odloča o event. razpustu kakega šolskega odbora ter skrbi za to, da se izvajajo predpisi rednega posečanja obveznih šol. Tudi skrb za poslovanje šolskih ku- hinj je stvar občin, ki so dolžne, da po- skrbe za potreben inventar in primerna finančna sredstva. Glede na delovanje splošnih kultur- no prosvetnih ustanov spada v delo- krog občine sprejemanje prijav o usta- navljanju in prenehanju takih ustanov ter nadzor nad njihovim delom. Predvojaška vzgoja je v celoti stvar občine, ki so dolžne ustanoviti za pod- ročje občine center za izvenarmadno vojaško vzgojo, imenovati člane stro- kovnega odbora temu centru ter po- skrbeti v občinskem proračunu za po- trebna finančna sredstva za delo take- ga centra. Inšpekcijsko službo nad fvmkcioniranjem izvenarmadne vojaške vzgoje i>o občinah opravlja poseben in- špektorat za predvojaško vzgojo pri okrajnem ljudskem odboru. V sploš- nem področju predvojaške vzgoje za občine ni posebnih sprememb. S tem zaključujemo članke o novem delokrogu naših občin. Naš namen je bil, da državljanom v tej obliki prika- žemo korenite spremembe, ki so se iz- vršile na področju državne uprave. Občina je postala temeljna samouprav- na institucija našega političnega in dr- žavnega sistema, organizirana na teri- torialni osnovi. Zato jo upravičeno nazivamo tudi »komuno«, ker je v njej zazreti osnovno politično samoupravno obliko družbe, ki preko nje gradi so- cializem. RAZPIS Komisija za volitve in imenovanja občinskega ljudskega odbora Žalec razpisuje delovno mesto UPRAVNIKA DOMA ONEMOGLIH NA GOMILSKEM Pogoji: 5 let upravne službe. Plača po temeljni uredbi o nazivih in plačah uslužbencev drž. organov. Pravilno kolkovano prošnjo z življenjepisom in opisom dosedanjih službenih mest je potrebno vložiti pri Občinskem ljudskem odboru Žalec. Komisija za volitve in imenovanja Stev. 14 — stran 4 CELJSKI TEDNIK, 6. aprila 1956 ŽIVLJENJE NA NAŠI VASI Resno opozorilo organizatoriem in izvajalcem sadnega škropljenja v času poznozimskega in zgodnjespo- mladanskega škropljenja sadnega drev- ja se prav vsako leto pri ljudeh, ki škropljenje opravljajo, dogajajo primeri lažjih in težjih zastrupitev s strupeni- mi škropivi. In da se prav vsako leto v raznih predelih Slovenije po nekaj takšnih zastrupitev konča s smrtjo, to pač niso več zgolj osamljena naključja ali nepredvidene nesreče. Edini in ne- posredni vzrok zastrupitve je zanemar- janje varstvenih navodil in mer pri ravnanju s strupenimi škropivi, zlasti z rumesanom! Republiška kmetijska in Republiška sanitarna inšpekcija ponovno opozarjata okrajne kmetijske in sanitarne inšpek- cije, kmetijske zadruge in kmetovalce, ter v prvi vrsti vse tiste, ki škropljenje opravljajo, na previdno ravnanje s škro- pivi ter na strogo izpolnjevanje za- ščitnih ukrepov pri škropljenju. Rumesan, kakor tudi vsa ostala ke- mična sredstva za varstvo rastlin in sadnega drevja so hudi in tudi življenj- sko nevarni strupi za ljudi, kakor za domače živali! Zato je treba mvnati z njimi zelo oprezno, pa naj jih upo- rabljamo za škropljenje ali za prašenje. Osnovno pravilo za vsakega škropilca je, da pride s škropivom čim manj v dotiko! Vedeti moramo, da nastopi ne- varnost zastrupljenja čim pride škro- pivo v dotik s kožo, z usti, z očmi in z dihalnimi organi. Škropivo kmalu prodre skozi obleko, pronica v kožo, se prime nezaščitenih rok in obraza, se z vdihavanjem, s pitjem, jedjo ali s kajenjem prenaša v telo. Zato naj škro- pilci v vsakem primeru strogo upo- števajo in se ravnajo po naslednjih var- nostnih navodilih: Škropilec ne sme med delom ne piti, ne jesti in ne kaditi. Opozoriti je treba ljudi, da naj ne dajejo škropilcem med njihovim delom žganja in drugih alkoholnih pijač! Alkohol pospešuje strupeni učinek rumesana! Pred jedjo, pitjem ali kajenjem si mora škropilec umiti roke z vročo vodo in milom ter izplakniti usta, ne pa, kar se to često dogaja, da z golimi rokami, ki se jih je oprijelo strupeno škropivo, prijemlje in nosi v usta cigareto ali kose hrane ter zraven še pije in tako sam poskrbi, da se mu strup po naj bližnji poti za- naša v telo. Škropiti je treba vedno tako, da veter ne zanaša škropiva naravnost v obraz! Brezpogojno se mora izogibati vdiha- vanja strupene škropilne megle! Pivo in najvažnejše pravilo pa je zaščitna oprema. Dolžnost vseh kmetij- skih zadrug ali gosi>odarstev, ki škrop- ljenje organizirajo, je, da poskrbe za primerno zaščitno obleko škropilcev. Nabaviti je treba zaščitno obleko ozi- roma haljo ter kapuco iz plastičnih mas (polivinila), dalje gumijaste škornje, gu- mijaste roj^avice in obrazne ščitnike. Vsa navedena zaščitna sredstva lahko nabavite po zmerni, povsem dosegljivi ceni preko kmetijskih magazinov pri podjetjAi »Agrotehnika« v Ljubljani. Se- veda je treba škropilce stalno opozar- jati, da se zaščitne opreme zares tudi poslužujejo in nadzorovati škropljenje tudi s te plati. Škropilci se morajo med delom redno menjavati, da ne opravlja vedno samo eden nevarnega škropljenja, to se pravi, da ni stalno ena in ista oseba neposred- no v dotiku s strupenimi škropivi. V večjih škropilnih akcijah, ki trajajo po več tednov, naj se škropilci menjavajo vsake tri do štiri dni. Odgovorni ljudje so dolžni z vztraj- nim, nazornim prepričevanjem in po- ukom dopovedati škropilcem nujnost osebne zaščite pred strupenimi škro- pivi, saj je le-ta samo v interesu nji- hovega zdravja in življenja. Pouku naj sledi tudi vestna in natančna kontrola. Le s krepitvijo njihove zdravstvene za- vesti bomo dosegli, da se žalostni pri- meri zastrupi j en j in smrti ne bodo več ponavljali. V celjskem okraju bodo zasadili že okrog 50 ha površin z malinami Kljub temu, da naši kmetovalci že vedo, da bo pri nas odkup jagodičevja v vsaki množini zagotovljen in da se bo pridelovanje teh donosnih kultur izplačalo, še nimajo pravega razume- vanja za nove nasade. Vendar pa bo letos v našem okraju že 50 ha površin zasajenih z malinami. Da se gojenje teh kultur res izplača, je dokaz to, da so letos predvsem razširili nasade tisti kmetovalci, ki so že v letu 1952 gojili jagodice v je. Gozdne maline pri nas vedno bolj izumirajo, ker goloseke sproti pogozdujemo. Zato je sadna in- dustrija zadnja leta že v pravi zadregi, kje bo dobila maline. Tudi jagode vržejo pridelovalcu pre- cej dohodkov in so jih v zadnjem času spet začeli množično gojiti. Jagode bo- do začeli gojiti predvsem v okolici Šmartna v Rožni dolini in Galicije, novi nasadi pa bodo tudi v Šentjanžu pri Velenju. Nekoliko bolj problematično bo go- jenje črnega ribeza, ki je v svetu naj- bolj iskan. Spričo izredne vitaminske vrednosti (vsebuje trikrat več vitami- nov kot limona) bi mu morali posve- čati več pozornosti. Res je, da nam za- enkrat sadik črnega ribeza še primanj- kuje, vendar ljudje se ne zanimajo preveč za gojenje, tudi če bi sadike imeli. Do danes so gojili črni ribez v neznatnih količinah samo manjši vrtič- karji okrog Strmca in Konjic. Lansko leto smo v našem okraju od- kupili okoli 10.000 kg malin (največ jih je pridelala zgornja Savinjska dolina). Letošnja proizvodnja malin pa bo zna- šala najmanj 35.000 kg. Jgod pa, kot predvidevajo na Okrajni zadružni zve- zi, bomo letos odkupili okrog 20 ton. Čiščenju in škropljenju sadnega drevia bo treba postuetiti več pozornosti Svet za kmetijstvo pri Občinskem ljudskem odboru Mozirje je na svoji zadnji seji razpravljal o poteku akcije za čiščenje in škropljenje sadnega drev- ja. Skoraj dve tretjine področja občine se v večji meri bavi s sadjarstvom. Večjih okužb po ameriškem kapar j u za sedaj še ni bilo opaziti. Iz i>oročil po- sameznih KZ je razvidno, da je bilo do 15. marca očiščeno 49.020 sadnih dre- ves, poškropljeno 10.763 in posekano 1.649 sadnih dreves. Z ozirom na ce- lotno število sadnih dreves pa to še ni zadovoljivo. Uspešno delo je zavrl mraz. Škropilnic in škropiva je na splošno dovolj. - Svet je razpravljal še o spomladan- ski setvi. Za setev je na razpolago do- volj traktorjev in vprežne živine. Tudi semen, razen lucerne in detelje, je do- volj. Na seji so govorili tudi o pospeševa- nju živinoreje. Potrebno bi bilo nabaviti šest plemenjakov za predele, od koder ne morejo privesti svoje živine na osemenjevalne postaje. Osemenjevalna postaja, ki je bila pred kratkim usta- novljena, zadovoljivo opravlja svoje de- lo. Svet je nato razpravljal še o zadruž- nih posestvih. Na območju so štiri taka posestva. Ta posestva naj bi bila v bo- doče središče naprednega kmetijstva. Doslej niso še pokazala zadovoljivih uspehov. Svet je nato sklenil, da se skliče j o vsi upravniki posestev in pred- ložijo načrte za razvoj njihove dejav- nosti. Ngl tr^u pogrešamo Sivo perutnino Celjske gospodinje se upravičeno pri- tožujejo, čemu socialistični sektor ne more organizirati prodajo žive perut- nine. V tem pogledu smo odvisni le od zasebnih prodajalk in prekupčevalk. Ker je perutnine razmeroma malo, ni izbire in zasebniki lahko držijo visoke cene. Včasih so tudi mesnice prodajale zaklano perutnino, vendar potrošniki niso bili zadovoljni, ker vsakdo pač ra- je kupi živo kokoš. Potrebo po prodaji žive perutnine je uvidela tudi trgovin- ska zbornica, ki je pred kratkim na seji o tem vprašanju s komisijo za or- ganizacijo tržišča in cen tudi razprav- ljala. Takrat so predlagali, da bi Mle- kopromet prevzel odkup perutnine, ko dnevno pobira mleko po vaseh, kjer zlasti na Kozjanskem ponujajo perut- nino. jMlekopromet je bil voljan pre- vzeti to nalogo, vendar ni uspel, ker je sanitarna inšpekcija prepovedala pre- važati mleko skupno z živo perutnino. Celjske gospodinje so se na posve- valnem sestanku pred dnevi znova lo- tile tega vprašanja in predlagale, da bi naj pod železniškim prevozom ali pa na Lavi uredili tržnico za perutnino. Morda bi to lahko organiziralo Kmetij- sko posestvo Lava. OBČNI ZBORI SZDL BODO KMALU KONČANI Občni zbori vaških organizacij SZDL v šentjurski občini bodo kmalu zaklju- čeni. Niso pa še bili v Proseniškem, v Blagovni, Vrbnem in Tratni. Vzrok te- mu je nedelavnost odbornikov. V teh vaških odborih imajo tudi slabo ureje- no evidenco članstva. NAGRADNA KRIŽANKA MESTNE HRANILNICE Tokrat je za naše križankarje celj- ska Mestna hranilnica pripravila prav lepa darila v hranilnih knjižicah. Pred- nost pri žrebanju bodo imeli oni reše- valci križank, ki imajo že naložen de- nar pri Mestni hranilnici. Rešitve kri- žanlf je treba poslati na Upravo Celj- skega tednika do torka (10. aprila) do 14. ure. Celjani lahko oddajo križanke osebno v upravi našega lista. Izid žre- banja bomo objavili v prihodnji šte- vilki. .1. nagrada: hranilna knjižica z zne- skom 3000 dinarjev, II. nagrada: hranilna knjižica z zne- skom 2000 dinarjev, III. nagrada: hranilna knjižica z zne- skom 1000 dinarjev in 8 nagrad s hra- liranilnimi knjižicami v znesku po 500 din. Ker so nagrade lepe, iMričakujemo, da bo tekmovalo spet iep>o število na- ših križankarjev. VODORAVNO: 1. in 61. poziT vsem prebival- cem, da hranijo svoje prihranke v Celjski mest- ni hranilnici, kar bo v njihovo korist. 16. gib- ljivi del elektromotorja. 17. del posteljnine. 18. najmanjši del snovi, po katerem se imenuje tudi najstrahotnejše sodobno orožje; 19. znamka pre- voznih sredstev, nemške izdelave. 20. namotana, navita. 21. krik, vpitje. 23. nadležne žuželke. 24. celo (hrvatsko). 25. tropski živalski orjaki. 26. vrsta cvetlic, (množina). 28. prvi dve črki Ašker- čevega imena. 29. kemična označba za Iridij. 30. zapreka. 31. vlagati denar v Celjsko mestno hra- nilnico, varčevati. 55. dotiki, zbližanja. 34. žen- sko ime. 35. veznik. 37. je rešila, tudi poznana Shakespearova drama, v dvojini. 58. hlev, biva- lišče za domače živali. 39. vstaja, revolucija, (dvojina). 41. posedujeta. 42. stara Avstro-Ogrska denarna enota. 45. nekoristna zel. 44. goljufa. 45. kipeča, z visoko temperaturo. 46. deveta in deseta črka pod 1 vodoravno. 47. ženska oseba iz Jugoslovanskega filma »Plavi 9«. 48. naplačilo v dvojini. 49. del glave. 50. urad, hrvatsko. 52. krojaško vezilo. 55. predlog. 54. rusko žensko ime. 55. pot skozi hrib. 57. dva enaka soglas- nika. 58. glajen z električno napravo. 59. prven- stveni, osnovni. NAVPIČNO: 1. izročim v reko. 2. namiznote- niška potrebščina. 5. ljubkovalno ime za očeta. 4. uspeh v nogometni igri. 5. ploskovna mera. 6. bremena. 7. samo ena. 8. prepevati, tudi vrstilni števnik. 9. škodljivost železu (železov oksid). 10. glas konja, družabna, iz najboljših. 12. domača pritrdilnica. 15. število. 14. kmetij- sko orodje za košnjo. 15. označbe za ljudi, po- leg priimkov. 20. dostojnost, spodobnost. "4. ne- določni zaimek. 22. človeku potrebna 1 ločina. 25. blago za lahke obleke. 26. glasbeni samo- spev. 27. po posameznih etapah. 50. rešena. 31. jedilo. 32. iz vrste zemlje, iz katere je izdelana opeka. 33. priletni, že v letih. 34. ime tovarne Eteričnih olj (v dvojini). 36. last nekega žen- skega imena. 37. sobna oprema. 38. dan v tednu. 59. okrajšava za ulico. 40. orodne (hrvatsko). 41. žensko ime. 42. predmet, ki je na kraju. 45. del mize. 45. izdobljen z vrtanjem, lik, ki je raven, 49. okrajšava za »bakterije«. 50. seč. 51. Kamnolom na Polulah pri Celju. 54. začimba za soVato. 55. prizvok pri zelo starih osebah. 56. osma, deseta in enajsta črka pod 61. vodoravno. 58. veznik (samo ena) 59. glej 46. vodoravna. 60. začetnici imena in priimka največjega sloven- skega pisatelja. Celje je eno najmočnejših središč taborniškega gibanja v Sloveniji Celjski taborniki, vključeni v »Rod Gorskih Borov« še nimamo za seboj dolge poti, a po uspehih in delu v zad- njih dveh letih lahko prištevamo Celje med najmočnejša središča taborniškega gibanja v Sloveniji. Prav tako je tudi z družino »Cmih Kosov«, ki živahno deluje na II. gimnaziji. Verjetno ste že slišali o nadvse uspelem taborenju, ki ga je družina priredila lani na Jadranu. Vsako leto pregledamo prehojeno pot in si zastavljamo nove, vedno zahtev- nejše naloge. Takšni zbori so često združeni z majhno svečanostjo ali pro- gramom. Tako je bilo tudi četrti dan »meseca prebujenja« v risalnici II. gimnazije. Zal si pravega zbora, združenega s ta- bornim ognjem, zaradi precej hladnega vremena nismo mogli privoščiti in smo se morali zadovoljiti pod streho. Zbrali smo se delno v krojih in s pisano ruto okoli vratu. Po uvodnih besedah gla- varja — prof. Vrežeta in načenika »Ve- likega Bivola« se je razvila živahna razprava, kjer smo se pogovarjali o le- tošnjih taboren jih in izvolili priprav- ljalne odbore. Starejši smo sklenili, da bomo taborili poleti v Bosni, skupno s tovariši iz Laškega. Po občnem zboru smo p>ovabili tudi goste, in sicer rodovo upravo, starš« tabornikov in vse družine v Celju, a so se nam odzvali le »Sumeči Topoli« iz, 1. gimnazije. Vsi taborniki s I. izpitom so po lepem nagovoru glavarja položili zaobljubo in $e krstili s taborniškimi imeni. S prisego smo vsi svečano ob- ljubili, da se bomo borili za domovino- in za bratstvo naših narodov, ter da bomo živeli po taborniških zakonih, ki nas bodo vzgajali v vredne držav- ljane socialistične domovine. Program je bil izpolnjen z recitacijami, narod- nimi plesi in šaljivkami. Za konec pa smo zapeli Se taborniško himno. 6iYl Vo* 7. APRIL — SVETOVNI DAN ZDRAVJA Mrčes, sokrivec bolezni Tako se glasi geslo za letošnji Svetovni dan zdravja. Kaj je Svetovni dan zdravja? Dne 7. aprila 1948 je dobila uradno veljavo Uredba Svetovne zdravstvene organizacije. Po tej uredbi zdaj vsako leto na dan 7. aprila praznujemo Svetovni dan zdravja. Ob tej priliki skušajo pristojni zdrav- stveni organi vzbuditi med prebivalstvom zanimanje za zdravstvena vprašanja ter pritegniti ljudi k sodelovanju pri raznih zdravstvenih akcijah. Osnovna misel za letošnji Svetovni dan zdravja je borba proti boleznim, ki jih prinaša in širi mrčes. Zato letos praznujemo ta dan pod geslom »Mrčes — sokrivec bolezni«. Pod tem naslovom je napisal dr. M. G. Candau, gene- ralni direktor Svetovne zdravstvene organizacije, za letošnji Svetovni dan zdravja poročilo, ki ga v izvlečku objavljamo. Zelo veliko je bolezni, ki jih lahko prenaša in širi edinole mrčes. Te bolezni so najstarejša šiba človeškega rodu, ki so mu v neki meri oblikovale tudi zgodovino. Tako je močvirska mrzlica igrala vlogo pri razvoju in propadu nekaterih civilizacij, tako sta kuga in rumena mrzlica ponovno zdesetkali prebivalstvo starega in novega sveta, epidemije tifusa pa so odločile prenekatero vojaško bitko. Te in še mnogo drugih bolezni, ki jih prenaša leteči ali lazeči mrčes, so oslabile cele skupine prebivalstva, razljudile rodovitne pokrajine in spravile v nevarnost človekov obstanek ne samo v tropskih predelih, marveč tudi v zmernem pasu. Kljub uspehom, ki smo jih dandanes dosegli v borbi proti mnogim od teh nesreč, ni med njimi tako rekoč niti ene, ki ne bi za veliko množino ljudi pomenila dejanske ali vsaj možne nevarnosti. Večji del teh bolezni so ljudje spoznali in se jih bali že dolga stoletja, vendar je pa komaj 60 let tega, kar so znanstveniki začeli sumiti, da utegne njih širjenje posredovati mrčes. Sele v začetku tega stoletja so po vztrajnem raziskovanju lahko zanesljivo ugotovili, da mnog^ kužnih bolezni prenaša raznovrstni mrčes, kot n. pr. moskiti, ce-ce muhe, i>apa- tačijski komarji, bolhe, uši kakor tudi klopi in pršice. Po teh odkritjih so v prvem navdušenju mislili, da bodo zdaj, ko poznajo povzročitelja, z uspehom obvladali bolezen. In res so v prav kratkem času iz večine ameriških mest pregnali rumeno mrzlico, omejili so pogostnost močvirske mrzlice, posebno v gostih naseljih in v zmernem pasu, ter z uspehom zatirali še nekatere druge bolezni. Toda o kakem hitrem napredku ni moglo biti govora, vse dokler med zadnjo vojno niso za zatiranje mrčesa iznašli sredstev z dolgotraj- nim učinkom, od katerih je najbolj znan brez dvoma diditi. Ta kemična sredstva imajo posebno lastnost, da ostanejo smrtonosna za mrčes tudi še več mesecev po uporabi. Eden izmed prvih triumfov je bil, ko so z njimi zadušili grozeče epidemije tifusa med vojno in po njej. Kot izredno uspešna so se izkazala ta kemična sredstva tudi, ko so jih smotrno uporabili proti močvirski mrzlici, in to celo v redko naseljenih kmetijskih predelih. Tako dandanes ni bolezni, ki jo prenaša mrčes, da bi je s temi novimi sredstvi ne mogli kolikor toliko uspešno zatirati. Toda tudi to pot je pretiranemu optimizmu sledilo razočaranje. Ugo- tovili so, da ponekod lahko zlasti domača muha in pa neke vrste moski- tov, uši, ščurkov in stenic, če nanje nekaj let delujejo ta uničevalna sredstva, dosežejo nekakšno odpornost, ki jih varuje pogina. Pri domači muhi je ta prehod dokaj hiter, tako da sredstva, ki smo o njih govorili, zanjo niti niso več dovolj učinkovita. Nasprotno pa je, kar se tiče moskitov, sredstvo za zatiranje mrčesa dovolj učinkovito več let in je v tem času z odločno borbo že mogoče izkoreniniti bolezni, kot je n. pr. močvirska mrzlica: tudi če moskit postane sčasoma odporen, infekcij vendarle ne more več prenašati. Druga zelo velika nevarnost pa je v tem, ker mnogo bolezni, ki jih prenaša mrčes, po vsej verjetnosti v bolj ali manj trajni obliki razsaja med divjimi živalmi. Le-te so potemtakem nekakšen rezervoar infek- cije, ki se lahko nenadoma razširi in povzroči epidemije pri domačih živalih in pri človeku. Znano je, da je rumena mrzlica doma v goščavah med opicami in drugimi živalmi; da tli kuga med divjimi glodavci po mnogih krajih, od koder se prav lahko zanese med podgane, ki žive v bližini človeka; da je tripanozom, povzročitelj spalne bolezni, stalni gost divjih afriških živali in da ga na človeka in živino prenaša ce-ce muha. In lahko bi med boleznimi navedli še nič koliko drugih primerov iste vrste. Bilo bi pa zelo zgrešeno, če bi te stare sovražnike človeštva pod- cenjevali. Po novejših ugotovitvah nam je tako rekoč na dlani, da nam tudi insekticidi z dolgotrajnim učinkom, pa naj bodo še tako močni, ne bodo izbojevali dokončne zmage nad mrčesom. Za zdaj tudi ne vidimo možnosti, da bi zatrli bolezni, ki so razširjene med domačimi in divjimi živalmi. So nam le vsakdanji opomin, ki nas poziva k neprestani pazljivosti. Upam, da bo Svetovni dan zdravja letos pripomogel predvsem do spoznanja, da nam bolezni, ki jih prenaša mrčes, vendarle še ni uspelo premagati, čeprav jih obvladujemo čedalje bolj. Dokončno zmago pa bo človeštvo lahko doseglo edinole ob uporabi vse svoje inteligence in iznajdljivosti. Doseglo jo bo predvsem na ta način, da bo z združenimi silami nastopilo proti temu skupnemu sovražniku, saj nas ta že sam najresneje poziva na boj, ki je poverjen mednarodni zdravstveni akciji. <:ELJSKI tednik, 6. aprila 1956 Stev. 14 — stran 9 PRIMORSKO GLEDALIŠČE gostuje v Celju v soboto in nedeljo, 7. in 8. aprila, se bodo predstavili celjskemu občinstvu igralci koprskega gledališča ali — z uradnim nazivom: Gledališče «a Slo- vensko primorje s sedežem v Kopru. Ta igralski zbor celjskemu občinstvu ni več p>ovsem neznan, saj je že dva- krat tu nastopil: pred nekaj leti — ko je imel še sedež v Postojni — s Kla- bundovim »Krogom s kredo« v režiji Hinka Košaka (eno glavnih vlog je te- daj igral novo angažirani član C G Albin Penko), lani na prvem festivalu slovenske in jugoslovanske dramatike pa s praizvedbo Ocvirkove satirične farse »Tretje ležišče« (tudi v njej je igral Penko eno vidnih vlog). Tudi si- cer sta imeli obe gledališči že dovolj živih in plodnih stikov. Naj omenimo samo, da je celjski režiser Andrej Hieng na začetku letošnje sezone pri- pravil v Kopru eno njihovih najbolj uspelih premier, dramatizacijo Zolajeve »Tereze Raquin«. Zdaj, v drugi polovici tega delov- nega leta, se je podalo koprsko gleda- lišče na pot po vsej Sloveniji, na pravo reprezentativno turnejo; saj bodo kar s tremi uprizoritvami obiskali vrsto slovenskih mest in krajev: Ptuj, Mari- bor, Celje, Ljubljano, Kranj, Novo mesto, Jesenice itd. Vsekakor je prav, da tudi široka slovenska javnost — v izvlečku skoraj vse slovensko gleda- liško občinstvo — ix)bliže spozng. delo in prizadevanje tega , svojevrstnega odra. Igralci v Kopru so nedvomno-najbolj požrtvovalni pionirji gledalske umet- nosti, kar jih premore ta poklic na Slovenskem. Saj njihovo delo ni ure- jeno, ne poteka v enakomernih kolote- činah, kakor delo igralcev v drugih slovenskih krajih: predvsem^so prav- cato potujoče gledališče z delov- nim področjem po vsej Primorski. Le kdor je v-saj malce spKJznal napore igralskih družin na turnejah in gosito- vanjskih poteh, ta more presoditi, kak- šne žrtve in odpovedi terja neprestano življenje v »zelenem vozu« ali v »ba- raki« (kot se je tako potujoče gleda- lišče imenovalo - pri poetu španske re- volucije Federicu Garcii Lorcu). V ma- tičnem kraju igrajo primorski igralci največ po tri, štiri (to je že veliko!) ponovitev, vse ostale reprize, tudi po dvajsetkrat in več, pa v vseh, tudi naj- manjših krajih Primorske: često tam ni primernih odrov, ne prenočišč, ne urejene preskrbe. Igrajo pa le. Igrajo, ker imajo v vseh teh krajih nekaj: prav čudovito, resnično zlato občinstvo. Ljudstvo na Primorskem je tudi še Zidaj, deset let po koncu četrtstoletne fašistične okupacije, nenasitno, kar se tiče kulturnih dobrin v materinščini; in celo v najbolj zakotnih krajih se koprskim igralcem vedno znova dogaja, da so dvorane zanje premajhne. Ljudje prihajajo na predstave iz okoliških hri- bov — in to navdušenje za slovensko gledališko umetnost je tista sila, ki »daje igralskemu zboru tudi ob vseh na- porih, ob pomanjkljivem razumevanju krajevnih činiteljev, ob nezadostni opremi, ob slabih gmotnih prilikah in vseh drugih težavah — vendarle moč, da vztrajajo. Predstavili se bodo s tremi jugoslo- vanskimi deli. Prva bo Ruplova slo- venska inačica Fotezove adaptacije prve in najimenitnejše hrvatske (pa nemara sploh jugoslovanske) klasične komedije, Držićevega »Dunda Maroja« pod naslovom Boter Andraž. Klasična dalmatinska komedija v vipavski loka- lizaciji bo nedvomno tudi v primorski razkošno odjeknila med našim občin- stvom. Druga je praizvedba Marođićeve zgodovinske igre v Griinovi priredbi Na dnu kelihov: Aleksandar Marodić je po »Operaciji Altmark« tudi nam že dober znanec; tokrat ga bomo spo- znali kot avtorja slikovite, nekako kreftovske zgodovinske igre z napeto, skoraj kriminalistično vsebino in ostro antikierikalno bodico. Tretja — po po- membnosti prva, četudi nemara manj slikovita — bo praizvedba nove slo- venske izvirne igre; GSP je tudi letos pripravilo krst novega — tokrat res- nobnega — dela svojega domačina, »hišnega« avtorja Vasje Ocvirka: pisa- telj se je spet vrnil k svoji partizanski tematiki, kot jo je obdeloval že v ra- dijski in odrski igri »Ko bi padli oži- veli«. Zdaj je napisal novo dramo iz tega okvira pod naslovom Srečno, ljudje! — in dasi o delu doslej še malo vemo, vsekakor upravičeno pričakuje- mo, da mu bo treba nakloniti vso po- zornost. Gostovanje koprskega gledališča je za celjske kulturne prilike vsekakor poživitev in bo zato — lahko pričaku- jemo odjeknila med občinstvom. Toda ne samo kot prikupno zanimivost, moramo vrednotiti to gostovanje: dol- žni smo tudi izkazati spoštovanje na- porom in prizadevnosti te najbolj po- žrtvovahie slovenske gledališke družine! jfkrils najnovejša slovenska revija Letalska zveza Slovenije nas je te dni presenetila s prvo številko bogato ilustrirane revije »Krila«. Ze zunanja oprema lista velikega formata nas va- bi, da sežemo po njej tudi taki, ki se z letalstvom ne ukvarjamo. List za li- stom nam odkriva zanimivosti iz doma- čega in tujega letalstva. Ze na prvih slikah vidimo modele jugoslovanskih letalskih konstrukcij. Njihovi kon- struktorji obhajajo letos 10-letnico na- pornega, toda uspešnega dela. Članek o alpskem jadranju nam odkriva sme- lost naših jadralcev nad visokimi vrho- vi naših gora. »Letov« včeraj, danes in jutri, nas seznanja z ustrojem naše do- mače letalske tovarne v Ljubljani, saj mnogi niti ne vedo, da jo imamo tudi Slovenci. Poučen je tudi članek »Heli- kopterji«, letala, ki že tudi pri nas mnogo pomenijo. O borbi v zraku izza druge svetovne vojne nam napeto pri- poveduje P. Clostermann pod naslo- vom »Plameneče nebo«. Zanimivi so tudi članki o sovjetskem in angleškem letalstvu ter zanimivosti iz letalskega sveta. prva SMRTNA NESREČA PRI DELU Mlad delavec, ki je v enem od naših podjetij delal na lesno-obdelovalnem stroju, se je smrtno ponesrečil. Druži- na je ostala brez očeta, družba in pod- jetje pa brez mladega proizvajalca. To je letos prva smrtna nesreča pri delu na področju našega okraja, ki je že v tretjem mesecu zahtevala sVojo žrtev. Ne bi do podrobnosti analiziral vzro- kov, ki so privedli do tako hude iz- gube, ker preiskava še traja, vendar bi nas morala tudi ta nezgoda naučiti marsičesa. Predvsem nas morajo take smrtne nezgode poučiti, da je potrebno za vsa- ko mehanizirano delo, za vsak stroj de- lavce priučiti in naučiti, in to ne samo delovne operacije, temveč tudi vsega ostalega, ki je z delom v zvezi. Nekdo mora v vsakem podjetju skr- beti tudi za varnost pri delu in tudi za to, da bo vsak delavec, preden bo za- čel delati, s katerim koli strojem, po- kazal potrebno znanje in prakso. Na- dalje je potrebno vedeti, da za delo na strojih ni primerna kakršna- koli delovna obleka, da mora nekdo v podjetju stalno nadzirati stroje, odprav- ljati ugotovljene napake, skrbeti za pra- vilno montažo strojev in strojnih na- prav, električne instalacije in drugih ureditev. Ce v podjetje prejmemo stro- je ali strojne naprave, potem mora ne- kdo le-te pregledati in ugotoviti nji- hovo uporabnost tudi s stališča varno- sti tistih, ki bodo pri njemu delalL Nekdo mora biti za vse te stvari od- govoren, da ne bomo v nedogled pre- našal tako hudih posledic. Pri lesno-obdelovalnih strojih se iz leta v leto ponavljajo nezgode in po- škodbe pri delu. V statističnih podat- kih se te poškodbe uvrščajo kar med prve. Zato naj bo zadnja smrtna ne- zgoda vsem odgovornim v naših pod- jetjih in vsem delavcem zadnji in mo- čan opomin, da je zdravju in življenju zaposlenih delavcev potrebno posvetiti veliko več in resne skrbi, kakor pa je to bilo doslej v nekaterih primerih. V podjetjih moramo storiti vse, da ne- sreče preprečimo, v Izredni dopust »Halo, halo — inšpekcija dela! Ali nam lahko daste pojasnilo, če delavcem pripada...« Tako je iz dneva v dan: vprašanja, pojasnila. Tako je tudi prav, da ne bo nepotrebnih potov, dopisovanja in sla- be volje. V zadnjih dneh je na dnevnem redu vprašanje »Ali delavcem, ki odhajajo na odsluženje kadrovskega roka pri- pada letni dopust?« Predvsem je po- trebno pojasniti, da načeloma, če ni iz- jemnih primerov, ki narekujejo dolo- čene spremembe, delavcem pripada do- pust v času in dolžini, ki je predviden v obstoječem načrtu dopustov. Tak na- črt bi seveda morale vse gospodarske in druga organizacije, uradi in zavodi izdelati že v decemlaru, in sicer po predlogu sindikalne podružnice, delav- cem pa izdati formalen akt o določenem dopustu. Iz nerazumljivih razlogov je takih, načrtov v naših podjetjih malo. Zato je mnogo nejasnosti, ki nastajajo med le- tom, in tudi mnogo posredovanj. Izde- lava načrta in izdaja pismenih aktov o dopustu ni birokratska zahteva, tem- več nujnost, ki v mnogih vprašanjih lahko samo olajša pravilno rešitev. Ce ima delavec planiran letni dopust v času pred odhodom k vojakom, po- tem mu ta dopust v celoti pripada za tekoče leto. Ce tega načrta ni, kljub temu, da je za tako pomankljivost kri- vo podjetje in sindikalna podružnica, pa delavec ne more uveljavljati svoje pravice do letnega dopusta. Nekatera podjetja imajo v svojih pravilih dolo- čeno poleg drugih primerov, za katere se daje izredni plačani dopust, tudi 1—3 dnevni dopust za tiste, ki odhajajo na odslužitev vojaškega roka. V takih pri- merih bi ta izredni dopust bil upravi- čen seveda zopet ob upoštevanju še dru- gih razlogov, ki vplivajo na njegovo dolžino. Ce takega določila v pravilih podjetja ni, potem lahko le upravni od- bor sprejme sklep, da se tak eno ali dvodnevni dopust dodeli. Vsi delavci pa imajo seveda pravico do enomesečnega plačila od dneva, ko so razrešeni dela v podjetju pod pogo- jem, da so bili pred odhodom k voja- kom zaposleni v podjetju najmanj dva meseca. KuUurnoprosvetna dejavnost na našem podeželju VESELI VEČER V VELENJU Pred dnevi so gostovali v Velenju Zalčani z veselim večerom, Skoda le, da je bil slabo obiskan. Program, ki je bil razdeljen v dva dela, je bil v celoti pester, tako da sta ljudem minili dve uri kot bežen trenutek. Prvi del programa je bil posvečen domači pesmi in glasbi, drugi pa je bil prežet z mo- derno glasbo. Zalčani se lahko pohvali- jo z odličnim orkestrom, saj je v njiho- vi sredi najboljši harmonikaš v Savinj- ski dolini. Ce bi med dovtipi ne bilo nekaterih spodrsljajev, lahko trdimo, da s takim veselim večerom lahko gostujejo Zal- čani tudi v mestih. IZ Smartnega ob PAKI ZA IZOBRAZBO SKRBE Ze lansko jesen smo obširno poročali o delu delavskega kolektiva »Kovino- deks« Gorenje, ki na veliko proizvaja raznovrstne mlatilnice in sadne mline raznih vrst. Takrat smo tudi zapisali, da bo to podjetje doseglo do konca lanskega leta predvidoma okoli 3 mili- jone čistega dobička. Danes pa lahko zabeležimo razveseljivo dejstvo, da je bil dobiček precej višji, saj znaša skoraj štiri in tričetrt milijona dinarjev. Kolektiv pa se ne briga iSamo za čim večjo proizvodnjo, temveč se je začel zanimati tudi za izobrazbo svojega članstva. Pred kratkim je bil tu usta- novljen sindikalni šahovski klub »Ko- vinar«, nadalje bodo imeli delavci svoj jazz in novoustanovljeni moški pevski zbor. Prav je, da bodo imeli de- lavci po svojem delu primerno razve- drilo. Ker pa je v tem kolektivu tudi precej takih, ki radi čitajo, jih vabimo da se včlanijo v Ljudsko knjižnico v Šmartnem ob Paki, ki ima bogato iz- biro najboljših del iz domače in tuje literature. USPEŠNA KULTURNOPROSVET- NA DELAVNOST V TRNOVLJAH V Trnovljah pri Celju je opaziti zad- nje čase lep napredek na kuturno-pro- svetnem i>odročju. Zlasti delavno je prosvetno društvo Zarja. Iz nekdanje mizarske delavnice so uredili sicer skromno, a vendar prijetno prosvetno dvorano, ki jim služi za prireditve. Igralska družina večkrat priredi kako igro za razvedrilo domačinom, ki do zadnjega kotička napolnijo dvorano. Tudi knjižnico, ki je sicer skromna, je lepo uredil knjižničar tov. Golob. Marljiv in delavoljan je tudi predsed- nik društva tov. Štefan Zvižej, ki je razen tega tudi režiser in vzoren igra- lec zahtevnih vlog. V Trnovljah pa rada gostujejo tudi društva iz sosednjih krajev. Ni še dolgo, ko je priredilo koncert Godbeno dru- štvo Tovarne emajlirane posode iz Ce- lja. IZ ŠOŠTANJA Soštanjska dramska sekcija je uspeš- no izvedla ljudsko igro Miklova Zala. Ljudem je bila zelo všeč. Predvsem sta jim ugajala Almira in njen oče. Z igro bodo gostovali tudi v Velenju. V Celju je potrebna OTROŠKA KONFEKCIJA Na posvetovanju zastopnic ženskih društev so celjske žene nedavno raz- pravljale tudi o vprašanju otroške kon- fekcije v Celju. Tako male izbire otro- škega perila in oblek morda nima zlepa kako drugo mesto razen Celja. Ker imamo v Celju in v bližnji okolici ne- kaj tekstilnih tovarn, ki razpolagajo z ostanki blaga, ne bi bilo posebnih ovir za ustanovitev take otroške konfekcije, kjer slednja krpa dobro služi. Zene so bile mnenja, da bi otroško konfekcijo izdelovale delavke-šivilje v tovarni To- per. Šivale bi v popoldanskih urah in bi bile plačane po komadu. Ni dvoma da bi marsikatera rada sprejela delo na domu, ki bi ji nudilo postranski za- služek. Taka otroška konfekcija bi bila gotovo cenejša, če bi tekstilne tovarne dobavljale ostanke, pa tudi izdelava bi bila solidna, ker bi šivilje tekmovale raed seboj. Na ta način bi se preprečilo šušmarstvo, potrošniki bi bili zadovolj- ni, zadovoljne pa tudi delavke Topra, ko bi več zaslužile. Kulturno prosvetno delo v šaleški dolini mora dohitevati silen gospodarski razmah ŠALEŠKI FESTIVAL V LETU 1956 Do včeraj skoraj neznana, čeprav sli- kovita dolina, postaja z vsakim dnem pomembnejša. V svojih prebogatih ne- derjih hrani ogromne, do 100 m debele sklade črnega zlata. Med njimi se ne sprehaja več »bergmandlc«, pravi škrat, ki ga povsod spremljajo dobre podgane. Za vedno ga je izrinil jekleni robot s tekočim trakom, ki bruha vedno nove količine. Ze lani so izkopali nad milijon ton premoga. Vedno več ljudi si išče kruha v bogati zemlji. Hiše v Velenju rastejo kot gobe po dežju. Danes se ponosno šopiri že pravo novo in moderno me- stece — Novo Velenje. Novo Velenje po zunanjosti in po duhu. Stara trška miselnost v njem izumira kot bela in bleda nevesta. Poraja pa se nov človek — proletarec, ki bo še dalje v borbi za socializem luščil dragoceno črnino, da bo dovolj toplote za potrošnike in dovolj energije za sosednje mestece Šoštanj. V njem raste velika termoelektrarna. Dva velikanska dimnik>a se dvigujeta strmo v nebo in govorita svetu, da je Šaleška dolina postala močno industrij- sko področje. Velikansko velenjsko žrelo bo sipalo energijo v peči termo- elektrarne. Energija bo prižigala nove luči na Slovenskem in bo še okrepila delo tovarne aluminija v Kidričevem. Ce si hodil tod pred desetimi leti in hodiš zopet danes, se ti zdi, da si prišel v novo, neznano pokrajino. Le stari grad v Šoštanju in šaleški v Saleku pri Velenju sta živi in nemi priči zgo- dovine ter veren odraz doline z bogato preteklostjo in novim modernim licem. V metropoli doline se je rodil parti- zanski pesnik Kajuh, ki je umrl za to, kar danes Šaleška dolina ima. Njegovi borbeni stihi odmevajo v srcih vseh Poštenih in naprednih borcev za iz- gradnjo lepšega, boljšega in svobodnej- šega življenja pri nas. Njegovo kul- turno misijo med partizani so nadalje- vala prosvetna društva po osvoboditvi. »Samo milijon nas je!« je zapel in v Jej pesmi je dediščina delavstvu Ša- leške doline. Malo nas je in kljub temu smo močni, da živimo svobodno, da smo ^mi svoji gospodarji. Bogata miselnost ^ navdih njegovih pesmi sta geslo *viltumoprosvetnim društvom v danes že močnem industrijskem področju. Njegova pesem je bila namenjena zati- ranim, ki morajo spregledati, da bodo znali ceniti veličino slovenstva in se znali boriti za enakopravnost v besedi in dejanju. Le razgledan, izobražen član naše družbe lahko sodeluje pri uprav- ljanju v naših ustanovah in podjetjih. S povečanim industrijskim potencialom se je moralo okrepiti tudi delo delav- skih prosvetnih društev Svobod, ki so najmočnejša kulturna žarišča v delav- skih centrih. V Kajuhovem rojstnem mestu Šo- štanju so takoj po svobodi ustanovili prosvetno društvo, ki je danes močno razvilo svojo dejavnost. Zanj so zbrali nad 10 milijonov din prostovoljnih pri- spevkov. Tovariša Erunšek in Tevž sta največ pripomogla, da delovni program društva lahko i uresničujejo v lastnih pi-ostorih. Dramska sekcija je naštudirala pet dramskih del in pričela letošnjo sezono z zelo zahtevnimi »Hlapci«. Treba je priznati, da so bUe vse uprizoritve na primerni umetniški višini, ako pomisli- mo, da je njihov oder le amaterski. Poleg najmočnejše pevske sekcije, ki večkrat gostuje in nas je pred nedav- nim iznenadila s pisanim sobotnim ve- čerom, je izredno delovna lutkovna sekcija, ki jo vodi tov. Medvedova. Od- igrali so šest predstav. Ogledalo si jih je nad 4000 otrok. Lutkovno sekcijo je treba omeniti še prav posebej zato, ker je posvetila vso skrb naši odrašča- joči mladeži in ji nudila lep kulturni užitek. Pridno vadi tudi godba na pi- hala, ki ima precejšnjo tradicijo. Zelo živo je bilo delo šahovske sek- cije, ki je organizirala več turnirjev in se je poskusila tudi z mariborskim prvakom tovarišem Mišuro. Plodno je bilo delo Ljudske univerze, ki je pripravila več kvalitetnih preda- vanj in organizirala jezikovne tečaje. Pohvalno je delo Svobode pri širjenju socialističnega tiska, saj je zbrala nad 2oto. Delo z mla- dino ni lahko — ni enkratno. Z njo je treba stalno delati in jo voditi. Izo- braževanje delavstva in inteligence bodo širili na debatnih večerih, kjer bodo predavatelji nakazali osnove, slu- šatelji pa bodo o njih razpravljali in si tako utirali pot do znanja. S pove- čanim zanimanjem vseh organizacij, sindikatov in upravnih odborov v Šo- štanju, se bo'kulturno poslanstvo Svo- bode okrepUo. Predanim prosvetarjem: predsedniku društva Brunšku, Trobi- novi, Tevžu, Medvedovi, Bajcu, Lsihu, Barovičevi, Lavriču, Cepuševi, Topo- lo včevi, Jarnovičevi in Strmčniku, se bodo pridružili še novi. Razumeli bodo, da je le izobražen in. plemenit človek sposoben gospodar. Zapustimo Šoštanj, sedež občine in jo mahnimo proti Velenju. Vozimo se mimo novih elektrarniških blokov, mimo novega jaška v Pes jem in kmalu smo pred čitalnico velenjske Svobode. Za njo se dviga sajasti dim iz velikega elektrarniškega dimnika. Ozreš se na levo in vidiš, kako se je ugreznila škalska cerkev, nekdanje službeno mesto epskega pesnika Aškerca. Tu in povsod okoU nemiren utrip dela. Sest tovornih vlakov vsak dan odpelje dra- goceno črnino. Tu se delo nikoli ne ustavi: niti ponoči, niti podnevi. Nad 200O rok se poti v premogovem prahu in-požira strupene pline. Ob znoju in vročini pa ne pozabijo na delo v Svo- bodi. Ali naj naštejem vse njene sek- cije? Raje dogodke. Lani so jim pove- rili organizacijo republiškega zleta Svobod, ki je bil v Velenju. Na veliki tekmi z vsemi Svobodami si je velenj- ska dramska sekcija zasigurala častno drugo mesto z uprizoritvijo Linhartove komedije »Matiček se ženi«. Poleg nje so lani pripravili še pet zahtevnejših del. Vsa so bila idejno napredna in na precejšnji umetniški ravni. Samo dramska sekcija šteje nad 100 članov in je izbira lepa. Glavni režiser Furlan pa ima nemalo zaslug, da danes lahko z zadovoljstvom govorimo o velenjskem odru. Okrepili so moški pevski zbor, ki vadi poleg mešanega in mladin- skega. Salonski orkester, ki ga vodi tov. Beuerman, je pripravil že dva ko- morna koncerta, ki sta navdušila ob- činstvo. Njegov namen je, privzgojiti publiki smisel za resno glasbo. Lani so ustanovili folklorno sekcijo, ki bo služila za stalni plesni ansambel na odru. Zaživel je tudi tamburaški or- kester. Godbo na pihala ovira tretjin- sko delo v rudniku in ne more redno vaditi. V knjižnici, ki je nameščena v okusno urejeni čitalnici, je nad 30OO knjig. Razveseljivo je, da se je lani število bralcev povečalo za celih 200 Od tega je nad 70 % bralcev delavcev. Ljudska univerza je prirejala redno dobra predavanja in organizirala jezi- kovne tečaje. V letošnji sezoni je raz- pisala še več tečajev: splošno-izobra- ževalni, gospodinjski in krojni tečaj. Vanje bi lahko zajeli večje število de- lavske, moške in ženske mladine. Delo le teh ovira pomanjkanje prostorov. Velenjska Svoboda, številčno močna in vsestransko razgibana, nima lastnega kulturnega doma. Zato bodo izvolili odbor, ki bo pripravil vse potrebno za gradnjo prosvetnega doma. Delo druš- tva vselej podpre rudnik lignita. Do- slej se je velenjska Svoboda omejevala le na delo z Velenjčani, pozabljala pa je na pestro kmečko okolico. Njena bodoča naloga med mnogimi, bodi po- sredovanje izobrazbe in umetnosti vasL Ko bodo oskrbeli nov kinoprojektor na ozek trak, bodo še laže z živo besedo in sliko izobraževali delavca in kmetsu Velenjska Svoboda je v povečanem ob- segu dobro izpolnjevala kulturno po- slanstvo društva. Ne bi bilo prav, če bi prezrli imena najbolj požrtvovalnih tovarišev: Zganka, Furlana, Vrečka, Tratnika, Ferjančiča, Beuermana in učiteljstva. Ob koncu še topla za- misel tovariša Beuermana. V letu 1956 organizirajmo največjo kul- turno prireditev, ki je Šaleška dolina še ni imela. Šaleški festival bo letos veličastna manifestacija in plemenita tekma obeh Svobod. Na njem si bodo svobodaši nabrali novih sil za delo r bodoče. Festival naj postane tradi- cionalen praznik šaleškega delavca. Ne bi bilo napak, če bi ob taki slovesnosti nagradili najboljše člane ter jim tako priznali požrtvovalno delo. Kulturno prosvetno delo v Šaleški dolini mora dohitevati silen gospodar- ski razmah. Ob zateglem tuljenju to- varniške sirene in bliskanju rudarskih lamp naj žari misel, da je kultura pro- letarcev prepotrebna notranja hrana. Le-ta ga bo plemenitila in bistrila. Do- umel bo globino in veličino socializma pri nas in takrat bo sposoben gospodar, da ga nihče v prihodnosti ne bo mogel zasužnjiti. -o- štev. 14 — stran 6 CELJSKI TEDNIK, 6. aprila 1956 IZ CELJA... Nova imenovanja Komisija za volitve in imenovanja je na zadnji seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev predlagala neka- tere kadrovske spremembe. Za tajnika Okrajne zbornice za go- stinstvo je bil imenovan tov. Riko Riž- nar. V svet za telesno vzgojo pri OLO Celje so imenovali sedem članski od- bor, za predsednika sveta pa izvolili tov. Ravljan Staneta. V komisiji za perspektivni plan gozdnega in lesnega gospodarstva OLO Celje sta bila na izpraznjeni mesti imenovana tov. Raz- potnik Cveta in inž. Vrečar Ivan. Za načelnika tajništva za gosx>odar- stvo pri Okrajnem LO je bil imenovan inž. Vrečar Ivan. V komisijo za ugotavljanje strokov- ne izobrazbe uslužbencev trgovske stro- ke so bili imenovani tovariši Ogorevc, Razpotnik in Zelič. Za predsednika upravnega odbora Narodne banke (p>o- družnica št. 620 v Celju) je bil ime- novan tov. Zupanek Milan. V arbitražni svet pri Zavodu za so- cialno zavarovanje sta bUa imenovana: za okraj tov. Borovšak Helena, za celj- sko občino pa tovariš Kleč. Za predsednika Okrajnega sodišča v Celju je bil imenovan sodnik Mišic Ivan. P02AR V ZGORNJEM CRETU Pred dnevi je izbruhnil FK>žar na Mi- helakovem hribu v Zgornjem Cretu. Ogenj so zanetili otroci. Gasilci so po- žar v najkrajšem času pogasili. Brez njihove ix>moči bi verjetno zgorela še bližnja stanovanjska baraka. Ta požar naj bi bil opomin staršem, da bi podučili svoje otroke, da je za- žiganje trave zelo nevarno početje. TRGOVINA V Cretu je bila NUJNO potrebna Kmalu bo leto dni, odkar je Trgov- sko podjetje Vogla j na odprlo, v Cretu trgovino, ki je bila za ta okoliš nujno potrebna. S tem je bil odstranjen vzrok za stalne pritožbe na našem terenu. Prej so morali ljudje iz Sp. in Zg. Creta ter bližnje okolice nakupovati živila v raznih trgovinah ter pri tem zamujali dragoceni čas. Potrošniki so s pKKlovarijem trgovine in postrežbo za- dovoljni. Blaga je dovolj, pa tudi pro- met je močan, da ga včasih celo težko zmagujejo, RAZSVETLJAVA NA TEHARSKI CESTI JE POMANJKLJIVA Od Zavodne do Teharja je pot ne- razsvetljena. To je zlasti neprijetno v zimskem času, ko gredo otroci iz šol. Teharska cesta je v E>oxx>lni temi, pred- vsem od trgovine Voglajna do Teharja, medtem ko je na stranski poti med Te- harsko cesto in takoimenovano »ram- po« razsvetljava zadovoljiva. Prebival- ci tega predela bi želeli, da bi tudi tu čimprej zasvetile žarnice ob cesti, zla- sti še, ker so jim svoj čas pri celjski mestni občini to že obljubili. CENE NA CELJSKEM TRGU V TEM TEDNU (Cene v oklepaju veljajo za priv. sektor) Krompir 16 (18—20), čebula 60 (150), česen 60 (100—150), fižol visoki 75 (70 do 80), fižol nizki 50 (50—70), solata 160—200 (—), cvetača 90 (—), špinača 150 (150—300), motovileč — (300), radič 130 (—), regrat — (200—300), peteršilj 100 (200), zelje glavato 30 (40), zelje ri- bano 35—40 (40), repa ribana — (30—40). koren j ček — (25—80), pesa 20—40 (40), redkev 20 (30), hren 80—100 (100—150), koleraba — (30--10), por 60 (60), jabol- ka 22—28 (20—35), limone 280 (—), po- maranče 240—280 (—), rozine 400 (—), slive suhe 150 (—), fige suhe 166—232 (—), jajca 15 (14—15), mleko — (35), skuta — (140), smetana — (200—240), med — (400), vino — (130), žganje — (350), kokoši — (400), ječmenova kaša 80 (—), koruzna moka 48 (—), koruzni zdrob 70 (—), pšenica — (50—60), koru- za — (50), orehi luščeni 680 (—), bobov- ka — (200). V času od 24. do 31. marca 1996 je bilo rojenih 37 dečkov in 38 deklic. Poročili so se: Janez Krajne, učitelj iz Resnika, obč. Zreče in Ida, Vera Tanšek, učiteljica iz Smartna v Rož. dolini. Boris Breskvar, orodni ključavničar iz Ljubljane in Marija Pnšnik, delavka iz Celja. Alojzij Camcrnik. steklar in Majda, Magdalena Pjrnat, gospodinjska pomočnica, oba iz Celja. Jernej Polutnik, kl|učavničarslti pomočnik in Milena Golob, krojaška vajenka, oba iz Celja. Marijan Golob, zlatarski pomočnik in Marija Stefančič, pomožna delavka, ob iz Celja. Ludvik Pilih, telefonist in Silvija-Ana Lenko, knjigo- vodja, oba iz Celja. Ivan Voh, poljedelec iz Go- rice in Danijela Fazarinc, gospodinja iz Ostrož- nega. Jožef Romih, šofer in Elizabeta Resnik, učiteljica, oba iz Drenskega rebra. Borislav, Stjepan Jakuš-Mejarec, tekstilni tehnik in Maj- da, Magdalena Kirbiš, tekstilni tehnik, oba iz Celja. Filip Artnak, mizarski pomočnik in Ma- rija Agrež, delavka, oba iz Celja. Anton Bizjak, kletar iz Idrije in Ana Valenčak, kuharica iz Celja. Rihard Ključar, ključavn. pomočnik in Romana Gross, zlatarska pomočnica, oba iz Ce- lja. Florijan, Jožef Mlinar, pom. delavec in He- lena Rančan, tkalka, oba iz Sp. Trnovelj, obč. Celje. Janez Savel, pomožni delavec iz Vaneče, Murska Sobota in Terezija Novak, robilka po- sode, iz Celja. Henrik 2ibret, logar iz Doropolja in Alojzija Ahtik, kuharska pomočnica iz Sp. Trnovelj, obC. Celje. Umrli so: Martin Vengnst, oskrbovanec iz Doma one- moglih Grmovje pri Žalcu, star 89 let. Stanislav Hren, poljedelec iz Zg .Prelog, star 42 let. Ju- lijana Kukovič, gospodinja iz Sodne vasi, stara 81 let. Jakob Muškotelc, oskrbovanec Doma one- moglih Šmarje p. Jelšah, star 80 let. Jože Jovan, otrok iz Celja, star 20 dni. Alojzij Kramer, upokojenec iz Celja, star 65 let. Dušan Dober- šek. otrok iz Stor, star 10 mesecev. Kari Bervar, upokojenec iz Celja, star 92 let. Angela Jakopič, gospodinja iz Brezja, stara 34 let. Bogoljub, Martin Komerički, upokojenec iz Celja, star 70 let. Amalija Planko. gospodinja iz Gorice, stara 39 let. Hermina Bezgovšek, otrok iz Kanjnc, stara 1 dan. Kristina Lrh. otrok iz Raduhe, sta- ra 1 dan. Adolf Rudolf, kovač iz Podvrha, star " let. Jožef Zolnir, otrok iz Celja, star 10 dni. Franc Marovt, kolar iz Celja, star $4 let. Pri telovadbi si je poškodoval tilnik Rovšnik Janez iz Braslovč. Dobovičnik Stanko iz Dobrne je pri delu v gozdu padel pod voz, ki je šel prek njega. Na levi nogi je utrx>el težje poškodbe. Pri padcu si je zlomila nogo Lovec Malka iz Podpeči pri Poljčanah. Pri padcu z gospodarskega i>oslopja si je zlomila obe roki Mavc Terezija iz Škofje vasi. Pri i>adcu s kolesom si je zlomil nogo Kovač Franc iz Vranskega. Pri delu v kamnolomu pri Fi-anko- lovem je eksplodirala dtnamitna patro- na. Težke poškodbe po obrazu in rokah je utrpel delavec Gorenšek Martin. Pri pvadcu si je poškodoval nogo Ste- fančič Franc iz Smartna ob Paki. Pri pretepu v neki gostilni na Spodnji Hudinji je dobil težje poškodbe z no- žem i>o rokah Krumpak Dušan iz Trno- velj, NADLE2EN PLEVEL Ali »najdiražja solata« bi se mogel glasiti naslov naslednjega razmišlja- nja... Včasih me prime, da bi poha- jajoč po živilskem trgu nekoliko segel gospodinji ix>d roko, zato tu in tam kupim kaj za v lonec ali ponvico: cve- tačo, ribo, gobe (kadar rastejo), 'pa so- lato v kaikršni obliki je tedaj pač na trgu. Pri izbiri nimam vedno sreče: jajca kupim navadno najdrobnejša, večkrat tudi natrta, če ne pogledam točno, mi hitro obesijo kakšno preveč nagnito glavico solate, itd____Izkušnja me še ni do kraja izmodrila, ker ni- mam temeljne podlage: pred petdese- timi leti se v šolah — :p)osebno pa še na gimnaziji — nismo pečali z gospo- dinjstvom, zato vedno ponovno nase- dem. Tako tudi tokrat: naenkrat se je pojavil na trgu spomladanski regrat, ki je kmetu na njivi in travniku nadležen plevel, ker ne da krme temveč po cve- tenju nekako zakmi. V svoji prirojeni zaupljivosti, da taka preprosta solata — pravzaprav trava — ne bo predraga, sem si jo dal odtehtati pol kilograma. Zdaj se pa ne čudite, če sem skoro pa- del na hrbet, ko sem slišal ceno 150 din (torej 300 din kilogram). Prav gotovo mi pritrdite, da je cena predrzna (za- služila bi še drugo označbo, ki bi mi jo pa uredništvo gotovo črtalo). Za produkt, za katerega rast prodajalec ni niti s prstom mignil, to je vsekakor preveč in mislim, da bi tržno nadzor- stvo po pravici prepovedalo tako »svo- bodno oblikovanje cen«. F. B. PREMOG STA KRADLA IN PRODALA Dne 28. 11. 1955 sta na železniškem razkladišču v Cretu raztovarjala iz va- gona premog 33 letni Planine Milan in 25 letni Podgoršek Jože. Premog je bil last Tovarne tehtnic. Med delom sta si domislila, da bi se dalo tukaj kaj »po strani« zaslužiti. In res sta naložila na kamion dve toni premoga, vredni 10.178 din. Ukradeni premog sta nato prodala neki Šviga Hermini. Oba sta se zago- varjala zaradi tatvine in bila obsojena vsak na 5 mesecev zapora. VOJAKA JE OKRADEL 64 letni Cvikelj Anton, trgovski po- močnik brez zaposlenosti, stanujoč v Ogečah pri Rimskih Toplicah je 19. 12. 1956 med vožnjo vzel vojaku Padežruk Avgustu iz žepa denarnico vredno 300 dinarjev, v kateri je bilo x>oleg ostaUh dokumentov še 700 dinarjev in železniška vozovnica Laško—Dževdže- lija. Cvikelj, ki je bil zaradi tatvin že kanzovan, je bil obsojen na 3 mesece zapora. NEDOVOLJENO TRGOVANJE 29 letni Debelak Ivan iz Prelaskega pri Kozjem se je pečal s trgovanjem pisalnih strojev. Stroje je kupoval tudi v trgovini »Komisija« v Celju in jih z dobičkom dalje prodal. Pri tem je lepo zaslužil. Pri neki taki kuiJČiji je ponaredil tudi račun. Ker pa tudi taki posli niso. dovoljeni, bo Debelak sedel 3 mesece in 10 dni. * Ogrizek Cecilija iz Miško Kranjčeve ulice v Celju pa bo plačala 10.000 din, ker si je v jeseni 1955 nabavila večjo količino zeljnih glav in repe, nabavlje- no zelje in repo zribala in x>otem kislo na trgu prodajala, zelje po 40 din, repo pa po 30 din za kilogram. Pri tem je imela lep zaslužek. IZ KOZJEGA Občinski odbor ZB je te dni skli- cal vseh šest komisij, da se pogovorijo o delu. Komisija za otroke padlih bor- cev in žrtev nacizma zbira podatke o teh družinah. Veliko dela se obeta zbi- ralcem zgodovinske snovi. Pri nas ni zaselka, ki bi ne bil s partizani v stikih. Nekaj msdega je že zbranega, ogromno tega bo pa še treba poizvedeti pri posa- meznikih. Bohor na neštetih krajih raz- kazuje sledove bunkerjev, oporišč in mest, kjer so bili spopadi z okupator- jem. Zato pričakujemo, da bo vse to komisija za varstvo spomenikov ohra- nila poznim rodovom. Na koncu so go- govorili še o proslavi dneva borcev dne 4. julija. inž. Ivan Narek si Nenadoma nas je zadnje dni marca za vedno zapustil skoro neopaženo, tiho in skromno, kakor je bilo celo njego- vo življenje. Se pred tedni čil in zdrav, vedrega duha in jasnega pogleda v bo- dočnost, je nenadoma zbolel in v krat- kem podlegel. V petek smo ga, potrti zaradi njegovega preranega odhoda, spremili na zadnji ix>ti. Pokojni gradbeni inženir Ivan Marek st. je bil rojen 10. oktobra 1878i v Tou- činju na Moravskem, v današnji Ce^ ško-Slovaški republiki. Kot mlad, za- veden češki inženir se je odzval pova- bilu takratne Deželne vlade v Ljublja- ni, ki se je pri pomanjkanju domaČih inženirjev zatekla po pomoč k brat- skim Cehom. Prišel je v Ljubljano, kjer je služboval od leta 1905 do leta 19tl8. zaposlen večinoma na terenu pri tra- siranju in gradnji cest. Po prvi svetov- ni vojni je bil premeščen na Okrajno glavarstvo Celje kot šef tehničnega od- delka. Od tu je bil leta 193» premeščen kot tehnični inšpektor v Beograd, kjer je ostal do upokojitve v letu 1940. Po svojem značaju tih, skromen in vedno nad vse vljuden je kot zaveden Ceh in izkušen strokovnjak pri oprav- ljanju upravnotehničnih poslov vselej in povsod zastopal in hranil interese ljudstva. Po svoji službi povezan z naj- širšo okolico Celja je bil s svojim dol- goli^tnim izkustvom zanesljiv in do- brohoten svetovalec ljudstvu, ki ga je zelo spoštovalo in se je rado obračalo nanj za strokovne nasvete. Z veščo roko je dolga leta usmerjal gradbeni razvoja celjskega okraja, ki mu dolguje zahvalo za svoj tehnični napredek v letih med svetovnima voj- nama. Za njegovo dolgoletno nesebično in uspešno delovanje v gradbeni stroki mu je izkazalo svoje priznanje tudi Društvo inženirjev in tehnikov v Ce- lju, ki ga je na X. občnem zboru ime- novalo za svojega častnega člana. Društvo inženirjev in tehnikov Celje JURIJ STRAVS — 85 LETNIK Eden naših najstarejših' celjskih so- meščanov, splošno spoštovani in pri- ljubljeni kolarski mojster, Jurij Stravs, slavi danes 6. aprila telesno in duševno zdrav svojo 85-letnico. Rojen v Lokah pri Trbovljah, kot ^kmečki sin, se je mo- ral zaradi zgodnje tragične očetove smrti že kot dečko boriti proti konser- vativnemu varuhu za svidjo boljšo bo- dočnost. S pomočjo svoje matere, vdo- ve, ki je bila naprednejših nazorov, mu je uspelo priti v svet, kamor ga je gnala želja po širjenju obzorja. V Žalcu se je izučil kolarstva. To pa mu je bilo premalo. Zvedel je za ^poseben, v ti- stem času nenavadno praktičen, način izdelovanja kočij, tako imenov. franco- ski plan, ki si ga je nato prisvojil v Nemškem Gradcu. Tako izpopolnjen v svojem znanju je delal kot pomočnik v raznih avstrijskih, madžarskih in ru- munskih industrijskih ter obrtnih pod- jetjih, dokler se nj naselil kot mojster leta 1896 v Celju. Odprl je svojo ko- larsko delavnico na (takratni Graški cesti 28 (sedaj Stanetova), kjer je vzgo- jil več generacij kolar j ev. Kljub temu, da so ga vabili razni tovarnarji iz nem- ških krajev, ki so spoznali njegove iz- redne strokovne sposobnosti, k sebi v službo, je Jurij Stravs ostal zvest Ce- lju. Tu je izdeloval in dobavljal deset- letja naročnikom iz nemških, avstrij- skih, madžarskih in srbohrvaških ter zlasti slovenskih krajev kočije, omni- buse, kasneje pa tudi sanke in smuči. Kot odločen in zaveden Slovenec je moral prestati v času monarhije mnogo neprilik, saj so mu domača večja pod- jetja, ki so bila v rokah Nemcev, ho- tela z gospodarskim bojkotom uničiti eksistenco. Vendar jim to ni uspelo in je Jurij Stravs volil vedno slovenske može, ne da bi se bil ustrašil nemških in neančurskih pretenj. V Gaber j u si je pred prvo vojno kupih hišico in jo raz- širil ter je v njej vodila njegova živ- Ijenska tovarišica, leta 1946 umrla prekmurska Slovenka Marija Fuisz, dolga leta znano gostilno tik Cinkairne. Tamkaj, v današnji Tovarniški uUci 35, živi danes naš jubilant v družini s svo- jo snaho, vdovo po sinu edincu. Potem, ko je svojo kolarsko delavnico v Sta- netovi ulici, kjer je bil podjetni moj- ster na istem mestu polnih 50 let, pre- pustil leta 1947 občini. Pridružujemo se številnim slavljen- čevim znancem, ki mu iskreno čestitajo k lepemu življenjskemu jubileju in mu želimo še mnogo zdravih let! ... IN ZALEDJA Nek Svetini so dobili vodovod Do nedavnega je bila Svetina revna in zaostala gorska vasica. Prvi korak k izboljšanju je bila napeljava elektrike leta 1952. Vendeir je ostal še nerešen problem pitne vode. V vasi je bil samo en vodnjak, ki sploh ni odgovarjal zdravstvenim predpisom. Ko je bila leta 1953 epidemija otroške paralize, so vod- njak razkužili, ker so domnevali, da so klice bolezni v vodi. To je bil vzrok, da je Higienski zavod v Celju takrat zahteval na Svetini vodovod. Ta misel pa se je začela uresničevati šele, ko je bila Svetina priključena k celjski ob- čini. Veliko pomoč za napeljavo vodo- voda sta nudila Higienski zavod v Ce- lju in celjska občina, vaščani pa so s prostovoljnim delom tudi prispevali svoj delež. I;:kopali in zasuli so vse jarke ter zvozili ves material za vo- dovod. Pri delu jih ni oviral niti hud mraz. Z vodovodom je veliko pridobila tudi šola. Razen vode v razredih imaj p tudi kopalnico s prho za šolske otrok«, ka- tera bo pa služila tudi vaščanom, OBCNI zbor SZDL NA PREVORJU Na občnem zboru SZDL so se trije vaški odbori združili v en vaSkl odbor. To so storili zaradi tega, ker prejšnji majhni odbori niso dosegli , zaželenih uspehov. Ker so v novi odbor izvolili delovne člane, pričakujemo, da bo delo te organizacije boljše kot doslej. Na zboru so sklenili, da bodo povečali šte- vilo članstva, uredili evidenco in po- brali zaostalo članarino. Prevorje je zakoten kraj, daleč od mesta, s katerim imajo ljudje edino zvezo z avtobusom. Zato si domačini žele dobrih kulturnih prireditev in ki- no-predstav. Obiskal naj bi jih tudi šentjurski jjevski zbor, ki je dobro po- znan po svojih uspehih v šentjurski okolici. Prevorjani nimajo niti primei- nega prostora, kjer bi lahko uprizar- jali kulturne prireditve. Sedaj jim slu- ži v te namene šolska učilnica, kjer je zelo majhen oder. ELEKTRIKO BODO DOBILI Elektrifikacija Zavodnje nad Šošta- njem gre h koncu. Daljnovod in stran- ski vodi so že zgrajeni, prav tako tudi transformator. Sedaj dokončujejo hišne instalacije. Gradijo predvsem z lastnimi finančnimi sredstvi, nekaj pa je po- magala tudi občina Šoštanj. Največ te- žav jim je povzročalo pomanjkanje žice za električne vode, katero pa so končno po zaslugi iznajdljivega predsed)nika| elektrifikacijskega odbora tov. Jožeta Ročnika le dobili in jim bo 1. maja že zasvetila električna luč. Elektrificirana bodo vsa gospodarstva, razen enega večjega kmeta, ki se noče vključiti v to akcijo. (-ič) NOVI SKLADI Pri Občinskem ljudskem odboru Šo- štanj so pred nedavnim ustanovili kre- ditni sklad za zidanje stanovanjskih hiš, v katerega se bodo stekala vsa sredstva po zakonu o stanovanjskem prispevku. Ustanovljen je bil tudi sklad za šti- pendije. Za oba sklada so imenovali tudi upravna odbora. (-ič) POČITNIŠKI DOM NA OTOKU PAGU je sklenil prevzeti Občinski ljudski od- bor Šoštanj od OLO Celje. Dom name- ravajo uporabiti za počitniška letovanja otrok, kasneje pa tudi za letovanje čla- nov sindikatov. (-ič) OBRTNIŠKE TEŽAVE Pred kratkim je bilo elektroinstala- terju Zakršniku v Šoštanju prepove- dano nadaljnje opravljanje popravil koles, ki jih je poleg svoje obrti po- pravljal, iz razloga, ker za ta popravila nima F>otrebne kvalifikacije. Ker v me- stu ni niti enega mehanika, ki bi iz- vrševal vsaj manjša in nujna i>opravila koles, bo moral svet za gospodarstvo pri občini zadevo v doglednem času na nek način rešiti, saj drugače bodo prišli na svoj račun šušmarji, družba pa bo prikrajšana za dajatve, ki ji pripadajo. (-ič) IZ STRMCA Vsi trije vaški odbori SZDL — Str- mec, Lemberg, Socka so izvedli občne zbore. Udeležba je bila najboljša v Lembergu. Delo dosedanjih odborov je bilo uspešno predvsem v pridobivanju novih članov. * Tudi prosvetno društvo je imelo občni zbor. Uspešno je uprizorilo veseloigro »Poslednji mož«, dvakrat na domačem odru in enkrat v Smartnem v Rožni dolini. * V društvo so se tudi vključili mali harmonikaši in pianisti, ki so prvič nastopali na tukajšnjem odru na Dan žena. Mali harmonikaši so nastopili tudi V Domu onemoglih v Vojniku in raz- veselili starčke. V nedeljo je bil v Strmecu občni zbor RK. Izvolili so nov odbor in vključili v delo mlade zdravstvene aktivistke, ki so dokončale dveletni tečaj RK. Tako ima sedaj vsaka vas svojo zdravstveno aktivistko, ki bo tako lahko nudila pr- vo pomoč svojim sovaščanom. Svetel vzgled zelo požrtvovalne zdravstvene aktivistke je tov. Angela Drgajner iz Socke. Poleg' nabave ročnih omaric za prvo pomoč za vsako vas, bo odbor po- krenil akcijo za napeljavo vodovoda v vse vasi, ki nimajo zdrave pitne vode. V območju Strmca nimajo zdrave pitne vode še vasi: Polže, kjer so že pričeli s prvimi deli za gradnjo vodovoda, Vi- zore, Trnovi je, Velika raven, gornji del Socke in Novake, kjer je stanje naj- slabše, saj nimajo zdrave vode niti za živino, niti za ljudi. V nedeljo je bil zaključek I. letnika Kmetijsko-gospodarske šole v Strmcu. Dopoldan je kuharski krožek priredil razstavo sladkih dobrot. PopKildanske- mu zaključku i>a so prisostvovali vsi mladinci, predavatelji in predstavniki občine in zadruge. V. F. D. IZ LESICNEGA Tukajšnje gasilsko društvo je upri- zorilo v šoli na Pilštanju Meškovo dra- mo »Pri Hrastovih«. Vse vloge so bile dobro igrane, prav posebno še osrednje. Najbolje je ocenilo igro občinstvo, ki je dvakrat napolnilo prostor in bilo z na- stopom zelo zadovoljno. Igrala je po večini mladina, kar je posebno razve- seljivo. IZ ZREC Podobno kot v drugih zadrugah so tudi v zreški zadrugi pred leti naročili strokovno glasilo »Naša vas« za vse svo- je člane. Zadružniki so dobivali to gla- silo brezplačno, zadruga pa je morala plačati iz svojega dobička precej tiso- čakov. V zadrugi pravijo, da tak način naročanja ni bil najbolj primeren, zla- sti ne, ker zadružniki niso znali tega dovolj ceniti. Zato zadruga letos ne bo več plačala naročnine svojim članom, pač pa bo skrbela, da se na list naroči čimveč kmetov. To se je pokazalo za najbolj pravilno, saj je že okoli 120 kmetov naročenih na »Našo vas«. Kljub temu pa so v vodstvu zadruge mnenja, da se kmetje še vedno premalo zani- majo za strokovno kmečko literaturo. IZ VELENJA Dejavnost Ljudske univerze v Vele- nju je zadnje čase porasla. V mesecu marcu je priredila poleg umetniškega večera Marjana Dolinarja predavanje o ženskem vprašanju in o spolni vzgo- ji. Za ta mesec pa pripravlja Aškerčev večer in dve zanimivi predavanji. V velenjskem rudniku so pred dnevi izvolili nov delavski svet. Vsa volišča so bila slavnostno okrašena, najprej pa so izvedli volitve na drugi volilni enoti. Nov delavski svet bo imel mnogo od- govornih nalog. Letos naj bi izkopali velenjski rudarji 1,350.000 ton premoga. Prav zaradi tega bodo morali izbolj- šati disciplino in povečati storilnost dela. v časa od 24. do 31. marca 1956 je bilo rojenih 1? dečkov in 18 deklic. Poročili 80 se: Cerkovnik Anton, kapetan JA iz Foče in Ana Marija Skulj, i^slnžbenka iz Korane, LR BiH. Martin Klepej, čevljarski pomočnik in Terezija Baloh, tkalka, oba iz Tolstega. Alojz Kajtna, stroj, ključavničar iz Belovega in Angela Sen- točnik, poljska delavka iz Klenovega. Kari De- želak, progovni delavec iz Stope in Terezija Go- louh, pomožna delavka iz Rečice. Jožef Teršek. radar iz Tolstega in Marija Kolar, poljska de- lavka iz Doblatine. Stanislav Frece, steklarski delavec iz Hrastnika in Marija Zalokar, šivilja iz Zigona. Vincenc Krajne, radar in Karolina Pfajfer, gospodinjska pomočnica, oba iz Malih Grahovš. Martin Pertinač, poljedelec iz Podpeči Pri Šentvidu in Angela Jazbec, poljedelka i» laninske vasi. Ivan Mrzlak, rudar iz Velenja in Marija Kamer, poljska delavka iz Maleg^ vrha, Šoštanj. Ivan Gornčan, poljedelec in Hed- vika Lipnik, poljedelka iz Pnstik. Anton Sra- mel, poljedelec iz Zagaja in Ida Štancer, po- ljedelka iz Srževice. Umrli so: Agata Pire, upokojenka iz Dobovca pri Po- nikvi, stara 63 let. Julijana Obner, gospodiuia iz Slatine pri Ponikvi, stara 73 let. Mihael Ob- ner, poljedelec iz Slatine pri Ponikvi, star 67 let. Veronika Potisk, gospodinja iz Ostrožne^a pri Ponikvi, stara 57 let. Janez Sivka, prcvžit- kar iz Škofije, star 90 let. Jožef Zupane, po- sestnik iz Roginske gorce, star 48 let, Pe^er Šeligo, prevžitkar iz Nezbiš, star 80 let. Štefan Turk, prevžitkar iz Pristave, star 82 let. Fran- čiška Lesnjak, prevžitkarica iz Velikega vrha. stara 64 let. Frančiška Praprotnik, kmetica iz Rečice ob Paki, stara 64 let. Jernej Mikolič. prevžitkar iz Donačke gore, star 86 let. Franc Koražija, prevžitkar iz Stojnega sela, star 8» let. Jožef Plevčak, prevžitkar iz Brezja, star let. Marija Tovornik, prevžitkarica iz Trške gorce, stara 60 let. Marija Zalokar, gospodinja iz Paridola, stara 50 let. Jožefa Zaberl, prevžit- karica iz Kalobja, stara 84 let. Alojz Tramšek, upokojenec iz Ratanske vasi, star 57 let. Lucija Bratuša prevžitkarica iz Sp. Kostrivnice, stara 79 let. tranc Sterniša, poljedelec iz Drevenika, star 76 let. Marija Klepec, otrok iz Rog. Slatine, stara 4 dni. Antonija Potočnik, poljedelka iz Galicije, stara 75 let. Frančiška Apotekar, prev- žitkarica iz Peplnega, ob. Šmartno v Rožni dol.« stara 79 let. Janez Cukjati, posestnik iz Li- move, star 61 let. Alojzij Rančnik, poljedelec iz Stenice, star 53 let. Alojzija Klemene, prev- žitkarica iz Hudinje pri Vitanju, stara 76 let. Mihael Kresnik, obč. podpiranec iz Sp. Dolij^ pri Vitanju, star 83 let. Ivan Ravnikar, upoko- jenec iz Kuretna, star 68 let. Marija Zupaa. gospodinja iz Ojsterga, stara 69 let. Martin t*- gar, upokojenec iz Strmca, star 77 let. Ana Mihelj, prevžitkarica iz Gabema, stara 74 le*- Valentin Biderman, zidar iz Reke, star 73 let. Janez Krempuš, čebelar iz Rečice, star 71 le*- ' Jože Ceplak, prevžitkar iz Bočne, star 84 let. CEUSKI TEDNIK, 6. aprila 1956 Stev. 14 — stfan 7 Sovraštvo in ljubezen Meta je stala v kotu vrta in jokala. Ni bilo prvlč, da se je skrila v kak temen kot in ihtela, ko jo je mati kli- cala: potepenka. Prenehala je jo4cati in strmela i>red se; čemu je mati ne mara in čemu jo zmerja in pretepa? Njenemu bratcu Jošku še nikoli ni re- kla, nič takega. Potepenka, potei)enka, je šepetala sa- ma sebi. Čudno strašna ji je bila ta beseda in čula jo je zdaj kot materino kletev. Čudno velika, doslej neznana bridkost ji je zalila srce. Tako je čepela dolgo v grmovju vrta in se ni ganila, ko je slišala, da jo mati kliče. Slišala je njene pretrgane krike, nekaj kakor joku ali hudi jezi podob- nega. Vedela je, da bo zdaj zdaj temna noč in, da jo mati in Joško iščeta. A trma jo je priklenila k tlom. Obšla jo je čudno sladka misel, kako bi bilo, če bi — umrla. Nič več je ne bi mati kli- cala potepenka. Morda bo jokaja takrat, morda bi jo imela vsaj malo, malo rada. Joška je tako gladila po laseh, kadar je bil bolan, tako ga je ljubko- vala in tako je bila dobra z njim. Tudi ona, Meta si je želela mehke, materine roke, umrla bi od sreče. Da, zboleti mora, tako da bo potem umrla. Gotovo bi mati ne bila tako kruta, da bi njeno srce ne bilo zaskrb- ljeno zanjo. V drvarnico gre in tam bo v mrazu prebila noč. Zjutraj, ko se zbudi... Smuknila je v drvarnico. Kakor v sanjah se je slekla in legla na vlažen premog. Začelo je deževati, a skozi lataste stene je škropilo tudi na premog. Druge krati jo je bilo strah ob dežju in temi. Zdaj pa ni čutila groze in tudi misli na smrt je ni bilo strah. Začelo jo je tresti od mraza. Zvila se je v klopčič, pa tudi to ni pomagalo. Da, če bi se oblekla ... Ne, mora vzdr- žati. Zdaj bi je mati pretepla, jutri pa, ko bo bolana ... V spanju je zakričala in se zbudila. V strahu in obupu je zajokala in za- klicala: mama, mama. Segla je po oble- ki, a je zgrabila le nekaj kosmatega, ki je zacvililo. Od sUne groze je zatu- lila in planila iz drvarnice ter se pripla- zila do hišnih vrat. Začela je razbijati po njih in kričati: Mama, mama ljuba, odpri! »Potepenka, kaj je s teboj? Kakšna si? Kje si se potepala?« je kričala mati v besu, ko jo je zagledala pred seboj. Nehala je jokati, ko jo je mati pri- suvala do njene postelje. Tu se je zvila in pričela drgetati. Zjutraj je morala mati poslati po zdravnika. »Pljučnica. Treba bo skr- beti ...« Tedaj je mati stopila k postelji in dolgo, dolgo strmela v bolnico. Metka je žalostno zrla v mater. Koliko je bilo minulega, težkega v njenih očeh! »Mama, mama!« je zašepetala in skri- la obraz. »Odpusti... tvoj oče me je zapu- stil ... In tudi tebe... Tako si mu po- dobna ... Odpusti mi...« Na bolnem Metkinem obrazu je za- sijala sreča. Vročične oči so se zazrle v mater, ki je slišala: »Mama, mama ...« Eda Arlič CELJSKI TEDNIK uradne ure za stranke vsak dan od 8.—12. ure, razen ob četrtkili ni sobotah. Obv^estilo Obveščamo vse LASCANE, da se bo maloprodajalnica tobačnih izdelkov (trafika) preselila iz prostorov sedanje poslovalnice Kme- tijske zadruge Laško v novo zgrajeno maloprodajalnico nasproti hotela »SAVINJE« v Laškem. Trgovsko podjetje »TOBAK« Celje, s svojo maloprodajalnico jamči svojim cenjenim kadilcem, da bo še v bodoče prodajalo kva- litetno in vedno sveže blago, po želji svojih cenjenih kadilcev. Nova maloprodajalnica bo odprta od 8. aprila 1956. Trgovsko podjetje »TOBAK« Celje se svojim cenjenim kadil- cem toplo priporoča v novi maloprodajalnici. OJ ŽELEZNIM AR Oj Železninar, celjski Zelezninar, ki sebe sam si varal z evidenco, da z njo zakril nečedno bi tendenco, ime si svoje onečedil s senco! Vsega do žeblja, pipe in vijaka si poslovodju svojemu nabavil, da s tujim perjem kot tatinska sraka tako si toplo gnezdo je pripravil. Tekača metrov petdeset, seveda iz najfinejšega polivinila, razkošno domačijo mu prepreda, da noga bo tatu mehko hodila. Ljudje, zganimo se, da kriminalu bo gospodarskemu pri nas že konec! Naš človek dćlovni bi rad že kmalu imel v rokah svoj lastni, polni lonec! MOTOVILEČ Pozna ga človek vsak in rad ima, ker pravzaprav pomladi je znanilec, in kadar zemlja se znebi snega, prikaže se nam — ljubi motovileč. Zelena, sveža barva ga krasi, ko v sebi skriva krasne vitamine, ob njem srce človeku se zvedri in hitro ga popadejo skomine. A glejte letos, kakšen je gospod postal prijatelj naš! Kako zahteven in nedostopen se šopiri tod, potrošnik pa pred njim stoji ves reven! Ce hočeš, da bom tvoj, za kilogram daj tri sto dinarjev in me odnesi! Nehalo me je letos biti sram, me čas je spridil, zima in potresi. Ne reci mi repincelj. Nimam rad besede te premalo imenitne! Sem motovileč! Standard moj je zlat, ambicije so moje nenasitne. Da pretiravam, se morda ti zdi. Ce je tako, potem me v miru pusti! Kdor revež je, na meni le oči napase naj z odprtimi si usti! TRAMVAJ Ljubljančani so bistrih glav in tramvaj svoj so podražili, čeprav bilo bi najbolj prav, da bi v penzion ga zapodili. Za prvega aprila dan so ceno tramvaju navili Naj plača delavec, meščan, ki se podplat preveč mu smili! Tako je malo šel navzdol standard ljubljanskega človeka, skrbi ga grizejo še bolj, ko peš okrog nervozen teka. A Celje nima teh skrbi, ker k sreči nima še tramvaja, zato ga glava ne boli in standard se mu nič ne maja. OSEBNI KULT Osebni kult je končno preč, zato me ne pozdravlja več učenec moj, ki »u« in »i« učil sem ga nekdanje dni. Zdaj raje ga pozdravljam jaz, ki penzionist sem sivih las, klobuk široko zavihtim, globoko sklonim se pred njim. A on, ki je zamišljen rad, ne vidi me premnogokrat, a včasih vendarle z glav6 pokima mi — to je lepo! Zdaj je nekakšen funkcionar, le važne so reči mu mar. Odkar ima svoj lastni pult, ukinil je osebni kult. PRED NJIM SE JE TRESLA VSA KALABRIJA Nedavno tega ie v norišnici Reggio Calabria umrl 82 lel siar Giuseppe Musolino, ki je v italijanski sodni kro- niki zapisan kot najbolj nevaren člo- vek zadnjih 100 let. Njegova svojevrst- na Odiseja — od poštenjaka do naj- nevarnejšega človeka — se je začela leta 1898, ko so ga po krivici obsodili na 21 let zapora. Maščevanje ga je vleklo na svobodo in to je tudi dosegel. Sklenil se je maščevati nad vsakomur, ki je v procesu govoril zoper njega. V nekaj letih, ki jiti je prebil na pro- stosti, je izvršil 7 umorov ter ducat poizkusov ubojev. Kmalu je spet prišel v roke sodnim oblastem. Za svoja de- janja je bil obsojen na dosmrtno ječo. Šele leta 1946 je sledila pomilostitev, toda do takrat se je banditu Musolinu um že zmračil. ŠE ENA NOVOST Za preizkušanje vodenih izstrelkov je ameriška armada zgradila posebno betonsko zgradbo — poizkusni stolp — visok petnajst nadstropij. Skonstruiran je tako, da bodo lahko v njem preiz- kušali tudi 125.000 kilogramov težke vodene izstrelke, kakršnih za sedaj šc ne poznajo. Vendar povsod računajo na bodočnost. CESARSKA GROBNICA NA DUNAJU V NEVARNOSTI Družinsko grobnico Habsburžanov, ki -se nahaja v Kapucinski cerkvi na Du- naju, zelo ogroža zob časa, zlasti vo- da. Doslej je približno 2000 kv. metrov obokov premočenih od dežja. Tudi ne- kateri sarkofagi habsburških mogotcev so v nevarnosti da propadejo, nekateri stoje celo v vodi. Kapucini si sicer pri- zadevajo, kolikor je v njihovih močeh, vendar brez črpalk ne bo šlo. DROBNE RESNICE Moderna umetnost zadosti svojemu glavnemu namenu prav iako kot re- produkcije starih mojstrov — če je sli- ka dovolj velika, gotovo zakrije nai- večji madež na stenski tapeii. * Papagaji govorijo kot otroci — samo njihov lastnik jih razume, kaj mislijo. * Dobri zlati časi bi prišli že jutri, če bi v bodočnost zrli s tako rožnatimi očali kot radi gledamo na preteklost. V NAJVEČJEM MRAZU JE OSTRIGLA SOSEDOVE OVCE Danica Krčmar iz občine Bosanska Krupa se je hotela okoristiti z volno sosedovih ovac. Dvakrat je odšla k so- sedom in med tem ostrigla 15 ovc, če- prav je v kr^ju divjala najhujša zima in je pritiskal najmočnejši mraz. Za- radi tega so uboge živali skoraj po- ginile. Dva lastnika, katerima je Krč- mar jeva ostrigla ovce, sta morala za- tegadelj zakuriti v hlevu. Brezvestna tatica pa bo za svoje neusmiljeno de- janje kaznovana. TAKO SO PREBOLELI GRIPO Posadka ribiškega parnika »Northern Jewel« je med plovbo na morju zbolela za gripo. Vseh 15 mornarjev je bilo za vsako delo nesposobnih ter so morali takoj v posteljo. Situacija je bila brez- upna. Kapitan ladje tudi ni dobil ra- dijske zveze z zdravnikom. Kako po- magati? Vsakemu mornarju je nato dal kozarec ruma in štiri tablete aspirina. Po preteku 6 ur je vsa posadka bila spet zdrava in sposobna za delo. Vse- kakor svojevrsten način zdravljenja gripe. FILM h an k a Najprej nekaj superlativov. Ta film je najdražji od vseh kar smo jih pri nas snemali, je tudi najdaljši in je bil najdalj časa sneman. Pravijo tudi, da je najbolj komercialen od vseh, da je najbolj pikanten in da ni niti najslabši. Kaj je torej resničnega o tem? O vrednosti bomo presodili lahko sami, ko nam ga bodo zavrteli v celjski kino- dvorani. Film je posnelo sarajevsko filmsko podjetje, njegov režiser pa je ameriški rojak Vorkapić iz Hollywooda. Snov je romantično pobarvana, igra realistična, ponekod celo naturalistična. Obrtniško je film odlično izdelan, če- ravno morda nekoliko predolg. Igralci so se vsi izkazali, predvsem vsi v mo- ških vlogah in pa Mira Stupica, medtem ko manjši igralski talent glavne jima- kinje odtehta njena folklorna lepota. Vera Gligorič, v vlogi Hanke, razix)laga z vsemi čari telesne lepote, ki pa ob vsebini filma in spričo igre njenih part- nerjev ne zadostuje povsem. Vsekakor ima zgodba svojo vrednost, zato bi de- lali krivico, če bi trdili, da je i>redsvem grajen na komercialni uspeh. Komer- cialne so samo nekater scene, ki so pri- lagojene okusu zunanjega tržišča. Ni čudno, da so ga Nemci takoj kupUi, saj je pri njih priljubljen filmski trak, kjer je sexapeala dovolj. Režiser je raz- grnil telesne čare glavne igralke z glo- bokimi izrezi in prosojnimi nočnimi srajcami. Vlil je v igro temperament, kakršnega so zmožni samo italijanski režiserji. Prehudemu filistru te scene ne bodo odveč, saj dejansko ne motijo glavne zgodbe. Nekoliko pa je preti- rana želja po pikantnih scenah na kon- cu, ko se režiser ne ustavi niti pred pietetnim občutkom in pokaže igralko na secirni mizi. Nekoliko slabo in ne- navadno okolje za »fabriciranje« sexa- pilnih scen. Imel sem priliko slišati mlade, za mo- derno umetnost dojemljive ljudi, ki ni- majo navade moralizirati na osnovi starih predsodkov, pa so dejali, da je to nekoliko prehudo. Smrt je smrt. Pa če je truplo še tako lepo. Film lahko štejemo med povprečne. Zanimivo je povedati, da je režiserjev sin podlegel lepoti glavne igralke. Po- ročila sta se in odšla v Hollywood, kjer so baje Vero Gligorič, sedaj Vorkapić, že angažirali. VOLČJA NOČ Makedonci sO še predstavili z raz- meroma dobrim filmom, ki ga je reži- ral slovenski režiser France Stiglic. Film obravnava usodo šestih partiza- nov. Zgodba je prepričljiva, izredno na- peta in slikovita. Igrajo znani filmski igralci iz vse Jugoslavije in treba je priznati, zelo dobro. Tudi Stiglic je po- kazal svoje znanje ter ga lahko prište- vamo med najboljše domače režiserje. Film je dinamičen, skoraj brez vsakih začetniških napak, ki so prva leta silno rade spremljale delo vseh naših film- skih režiserjev. Pri tem seveda v dobri meri zavisi tudi od scenarija. »Volčja noč je vsekakor dober film- ski tekst in ga lahko v vrsti filmov, ki obravnavajo medvojno dobo, postavimo sporedno s »Trenutki odločitve« in »Da- leč je sonce«. Po dinamičnosti, čistosti slik in zvoka pa je gotovo mnogo boljši od slednjega. ZGODBI Z DIVJEGA SEVERA Priredil B. Mlakar ^'arisal C. Oblak 1 Tuji, slcrivnostni šepeti polarne noči so drhteli v zraku. Zemlja je bila po- krita z drobnim suhim snegom, čigar vsaka zvezdica je bila kakor sladkorni kristalček. Bilo je šestdeset stopinj pod ničlo. Na golem grebenu ledene gore, ki je kraljevala nad to pokrajino, je sedel Blisk in se pozorno razgledoval po svo- jem svetu. Bila je Bliskova tretja zi- ma, njegova tretja dolga polarna noč. Ves svet okrog njega je bil kakor tem- na votlina brez sonca ali meseca. 2 Glasni lajež malih belih lisic ga je predramil, da je planil pokonci in divje zarenčal. Blisk je sovražil te lisice, so- vražil jih je bolj kot vse drugo na svetu. Hotel bi jih prisiliti k molku, raztrgal bi jih na kosce, toda spretno so se mu izogibale in si niso pustile blizu. To je vedel iz izkušnje. Tako zravnan je bil Blisk krasna žival. Med Keewatinom in Velikim Medvedjim jezerom ni bilo mnogo vol- kov, ki bi se mogli meriti z njim po velikosti in moči. 3 Dovolj je že počival. V njem s« je zopet oglasila kri njegovega prednika, psa Velikega Danca, ki je pred dvaj- setimi leti zašel med volkove. Dvajset let so bili njegovJ predniki volkovi, divji in krvoločni, utrujeni v nenehnem boju za obstanek, toda pasja kri je prehajala iz roda v rod in se zopet oglasila v Blisku. Pognal se je na pot proti jugu. Po nekaj urah dirjanja se je ustavil, vle- gel v sneg in pričel opazovati razsvet- ljeno okno koče ljudi. 4 V koči, ob robu razpoke, ki se Je odpirala v ledu, sta živela dva belca» člana konjeniške sevemozapadne poli- cije. Desetnik O'Connor je pravkar pri- pravljal poročilo o volkovih, ki naj bi ga vladni sel odnesel v trdnjavo, šest- sto milj proti jugu. Sedem mesecev sta že vztrajala na tem skrajnem kon- cu zemlje, civilizacija je bila za njiju zelo daljna stvar, živela sta tukaj, da bi branila zakon. Takrat je ezaslišal Blisikcvo tuljenje. Zgrabil je za pušk« in planil skozi vrata. Stev. 14 — stran 8 GELJSKI TEDNIK, 6. aprila 195& Še nekaj drobnih iz naših krajev NEOBJAVLJENO PISMO IZ KOZJEGA Pred dnevi smo prejeli iz Kozjega dopis, v katerem neznani pisec z označ- bo »Naročnik vašega lista« toži o li- kvidaciji parne žage, ki je dajala ne- katerim ljudem zaslužek, dalje o mli- nu, ki že eno leto stoji ter o drugih težavah, ki tarejo tamkajšnje ljudstvo. Ker dopis ni bil podpisan, ga ured- ništvo ni moglo objaviti. Zato naj v bodoče vsakdo, ki želi kaj v listu ob- javiti, članek podpiše in navede tudi svoj točen naslov. Se enkrat opozarja- mo naše bralce, da anonimnih dopisov ne objavljamo. Uredništvo * Na občnem zboru društva upokojen- cev T Kozjem je delegat iz Celja govo- ril o problemih, ki zanimajo upoko- jence. Odbor pa je seznanil članstvo z dosedanjim delom. Ce izvzamemo do- mači posmrtninski prispevek, ni bilo djmgih predlogov ali sklepov. ZABUKOVŠKI RUDARJI V NASELJU »ZABUKOVCA 2« SI 2ELE ELEKTRIČNO LUC Zabukovški rudarji, ki stanujejo v naselju »Zabukovca 2« si žele, da bi tudi pri njih zasvetila električna luč. To podtočje je že bilo elektrificirano, vendar jim je 1946 leta po nalogu ta- kratnega direktorja rudnika elektrika bUa odvzeta. Na tem področju stanuje okoli 70 rudarjev in že nekaj let raz- pravljajo o tej potrebi na različnih se- stankih ter iščejo pomoč, vendar doslej zaman. Prebivalci tega področja so pri- pravljeni pomagati tudi s prostovoljnim delom. Nekateri so že postavili drogove sami in nestrpno čakajo, da bi e elek- trifikacij skimi deli začeli. Rudarji sicer razumejo, da se naha- jamo sedaj v času največje štednje, vendar bi bilo prav, da bi njihove tež- nje upoštevali. Morda bi rudnik in žal- ska občina le našla vsaj nekaj najnuj- nejših sredstev za začetna dela, da bi rudarji v tem naselju dobili elektriko zopet nazaj, ki jim je bila odvzeta 1946 leta. Pred dnevi je uprava rudnika Zabu- kovca omogočila mladincem iz Griž in Zabukovce ogled jame. Pod vodstvom rudniških paznikov Pušnika in Lednil^a so si mladinci ogle- dali praktično delo kopačev. Spoznali »o, da terja delo v jami človeka, ki mora biti zelo pazljiv, kajti le mala ne- pravilnost lahko povzroči težko nesrečo. Erna PLANINSKO DRUŠTVO V "ZABU- KOVCI VZGAJA PRI MLADIH LJUBEZEN DO NARAVE Planinsko društvo v Zabukovci je eadnje čase vključilo r svoje vrste 50 novih članov. Med njimi je največ mla- dincev in pionirjev. V pionirskem pla- ninskem krožku se mladina seznanja 6 prvimi izkustvi planincev in z lepoto naših planin, ko bodo ozeleneli gozdo- vi, pa bodo pohiteli v naravo. Zabukovški planinci bodo prihodnji teden obnovili markacije na poti Zabu- kovca-Mrzlica-Kal-Smohor-Zabukovca. Na zadnjem sestanku so se planinci po- slovili od večletnega požrtvovalnega tajnika društva, tovariša Štefana Žafra- na, ki je odšel na novo službeno me- sto. STRELSKA DRUŽINA KOVINAR V STORAH SPADA MED NAJBOLJŠE ORGANIZACIJE Čeprav je strelska družina Kovinar med najmlajšimi organizacijami v Sto- rah, je deležna premajhne pomoči od tamkajšnjih organizacij in podjetij. Vse premalo so vključeni v strelstvo zlasti bivši borci in rezervni oficirji. Tudi na šolah bi naj športne dneve izkoristili za streljanje z zračno in malokalibrsko pu- ško. V ŠTORAH SO ZAKLJUČILI TECAJ RDEČEGA KRIŽA Te dni so v Storah zaključili šest- mesečni tečaj za zdravstveno prosvet- Ijevanje, ki je trajal zadnji dve zimi po tri mesece. Tečaj je organiziral Rde- či križ v Storah, vodila ga je učiteljica Elizabeta Jelerčič. Obiskovalo ga je 35 deklet, ki so na koncu uspešno položile izpite. Ker je bilo v tem tečaju premalo mladink iz Železarne Store, so sklenili, da bodo s pomočjo sindikalne podruž- nice organizirali enak tečaj tudi za za- poslene mladince in mladinke. V ŽELEZARNI ŠTORE SO RAZ- PRAVLJALI O KRVODAJALSKI AKCIJI Preteklo sredo je bila v Železarni Store razširjena seja sindikalnega akti- va, na kateri so bili prisotni tudi pred- stavniki množičnih organizacij, društev, obratovodje in mojstri. Razpravljali so o poživitvi krvodajalske akcije, zlasti o tem, kako bi jo razširili na bližnjo okolico Stor. Na sestanku so se dogovorili, da bo odvzem krvi od prijavljencev iz Žele- zarne in bližnje okolice v torek, 10. aprila, v prostorih zdravstvenega doma. IZ GORNJEGA GRADA V Gornjem gradu so pred dnevi za- ključili kmetijsko gospodarsko šolo, ka- tero je obiskovalo 25 kmečkih fantov in deklet. Uspeh šole je bil zelo dober. Za zaključek so tečajniki priredili lepo prireditev z veseloigro in petjem, nakar 60 jim razdelili izpričevala. BIVŠI BORCI V MOZIRJU SO ZBOROVALI Pred dnevi je bil v Mozirju občni zbor organizacije Zveze borcev. Organi- zacija je bila lani še kar delavna. Po- stavili so spomenik padlim borcem, ki 60 pokopani na pokopališču v Mozirju ter spOTninsko ploščo v Ljubiji. Skrbeli so tudi za 54 otrok padlih borcev, od katerih jih 33 prejema podporo. Ena največjih nalog organizacije bo,* da bodo število članstva povečali, saj je od 500 ljudi, ki imajo pogoje za sprejem, komaj 170 včlanjenih. Povečati bodo morali skrb za partizanske otroke, zlasti v tem, da bodo ti otroci usmerjeni v pravilne poklice in na nadaljnje šo- lanje. , ;^ TECAJ RK ZA ZDRAVSTVENO VZGOJO V RIMSKIH TOPLICAH Pred dnevi so zaključili v Rimskih Toplicah tečaj RK za zdravstveno vzgo- jo ženske mladine. Drugi letnik je obi- skovalo 29 mladink, ki so ob zaključku na izpitih pokazale odličen uspeh, saj je 20 mladink zaključilo tečaj z odlično oceno. Na tečaju je predaval major JLA dr. Barle, uprava Vojnega zdravilišča v Rimskih Toplicah pa je dala na razpo- lago prostore, sanitetni material in nu- dila tečajnicam pri pouku vso pomoč. PRODAMO 2 polici s predali, 2 korita za mešanje testa 2 trama (4X0,25 cm) 4 mize 3 vozove (platon), nosUnost 300 kg Informacije dobite pri upravi Mestnih pekarn Celje Športni dogodki preteklega tedna Kar začnimo pri nogometaših. Celjski Kladi- var je prvo prvenstveno tekmo v spomladan- skem delu področne lige v llra'stnikn proti Brat- stvu jedva odločil v svojo korist z 1:0 (1:0). Domačini so se predstavili kot izredno borbeno ■loštvo, proti kateremu Celjani na majhnem igrišču niso mogli pokazati vseh svojih zmož- nosti. Edini gol, ki je Kladivarju prinesel obe točki, je dose«el že v 12. min. igre Piki. — Nogometaši 2SD Celje so na domačih tleh do- živeli težak poraz proti Dravi, ki počiva po jesenskem dela tekmovanja pri dnu tabele vzhodne slovenske lige. Kar še«tkrat je moral slab vratar Snholežnik pobrati žogo iz mreže, pri tem pa Celjani niso uspeR doseči niti čast- ■enga gola. Največ krivde za tako visoki poraz ima slab vratar im v večji meri tudi krilska vrsta. — Nič boljše se ni godilo Kovinarju iz Stor v Velenju, kjer so od tamkajšnjega Rudar- ja prejeli tudi 6 golov, pri tem pa so vsaj rešili čast s tem, da so vsaj enkrat potresli nasprot- nikovo mrežo. Rezultata 6:1 (2:1) za Rudarja nam pove, da so se Štorjani v prvem polčasu še krepko upirali, v drngem pa so se skregali z disciplino, da je moral sodnik kar dva njihova igralca postaviti na hladno. — V nedeljo se bo prvenstveni ples nadaljeval. V borbo bodo po- segla še vsa ostala moštva iz CNP, saj se bo pričelo podzvezno prvenstvo, pa tudi mladina se bo spoprijela za točke. Največ zanimanja vlada pač za nastop Kladivarja, ki bo imel v gosteh moštvo Rudarja iz Trbovelj. Trenutno je Kladivar zlezel po nedeljski zmagi na drugo mesto v področni ligi. Ali bo v nedeljo uspel osvojiti oDe točki in se usidrati na tem lepem mestu? Na Glaziji bomo dobili jasen odgovori Rokometaši ZSD Celja, ki so bili kandidati za osvojitev enega najlepših mest v slovenski ligi, bi morali v nedeljo nastopiti proti Odredu T Ljubljani. Celjani pa se niso pokazali na igrišču in so važno srečanje izgubili s i:> w. o. Zakaj? Na to vprašanje bomo skušali odgovoriti prihodnjič. Kegljači Kladivarja in Betona so v preteklem tadn« zaključili svojo udeležbo v I. slovenski ligi. Obe ekipi sta namreč izpadli iz družbe ■ajboljših zaradi razvrstitve na repu tabele. V zadnjem srečanju je Beton na domačem keglji- iču premagal Krim iz Ljubljane z odličnim re- zultatom 4702:4648, Kladivar pa je doživel poraz ▼ Kranju proti Triglavu. Od Betona je bil naj- boljši Vanovšek z 834 in Lubej z 814 podrtimi keglji. Reprezentanca smučarjev iz Štajerske je v ne- deljo izgubila srečanje v slalomu na pobočjih Uršlje gore s smučarji Koroške. V tem srečanju je bil med poedinci zmagovalec Uršič Dominko iz Celja s časom 66,9, Cetina Janko pa je bil tretji. Korošci so imeli bolj homogeno ekipo in so zasluženo zmagali. Ekipa Štajerske ni bila kompletna, kljub temu pa predstavlja njihov poraz veliko presenečenje. O DRUŠTVU PARTIZAN T RIMSKIH TOPLICAH Poleg Partizana v Laškem obstoja v laški ob- čini le še društvo Partizan v Rimskih Toplicah. 2e pred vojno je bilo v tem kraju telovadno društvo in tudi po osvoboditvi so se takoj zbrali telovadci v novem društvu. Mladine je v tem kraju dovolj, nimajo pa tako ugodnih pogojev za svoje delo kot v Laškem. V Rimskih Topli- cah nima Partizan svojega društvenega doma. V slabem vremenu se stiskajo v nizki gostinski sobi 11x7 metrov, ki jim služi za telovadnico in katere lastnik je tamkajšnje gostinsko pod- jetje. Več let je to dvorano namakalo deževje, ker ni bila urejena streha, tu in tam so v njej veselice in podobno. V Rimskih Toplicah bi prav radi, da bi laška občina društvu Partizan dala v najem to dvorano, na katero bi društvo vedno hhko računalo. Sicer pa so v Rimskih Toplicah zastopniki prirodne vadbe, vadbe na prostem. Nekoliko nižje od plavalnega bazena imajo urejeno telovadišče s preprostimi napravami za atletiko, kjer lahko gojijo akrobatiko, odbojko iu mali rokomet, enkrat tedensko pa imajo ob ■godnih vremenskih razmerah po razumevanju uprave gostinskega podjetja vadbene ure plava- nja v bazenu. V zadnjem letu nismo kaj prida slišali o delu Partizana v Rimskih Toplicah. Vse delo je preveč slonelo na ramenih neumornega vaditelja tov. Ajdnika Pavla, ki se sedaj pri- pravlja na veliko maturo in je iz upravičenih razlogov moral nekoliko popustiti pri društve- nem delu. Na zadnji skupščini so se pomenili o ponovni poživitvi društvenega dela. Tovariš Ajdnik kot izkušen vaditelj 11. razreda enkrat tedensko pripravlja mlade vaditelje za ta poseL Zopet so oživeli društveni oddelki, vsega štirje — od pionirskih do mladinskih. V društvu je sedaj šest mladih vaditeljev, ki jim sicer manj- ka strokovne izobrazbe, imajo pa na drugi stra- ni dovolj dobre volje in veselja za svoje delo. Danes zopet redno zahaja k redni vadbi okrog 70 mladih ljudi in upajmo, da se bodo njihove vrste še pomnožile. Dijaki na celjskih srednjih šolah iz tega kraja so kvalitetni telovadci in športniki ter bodo brez dvoma svoje znanje posredovali tudi med domačo mladino. Material- ni pogoji društva niso rožnati in imajo svojo oporo le v tovarni lesne galanterije. Društvo je tesno povezano z vsemi krajevnimi organizacija- mi, zlasti pa s šolo, ki ima veliko razumevanje za telesno vzgojo. Zelja vseh je pač, da bi se kaj kmalu uresničila gradnja partizanskega do- ma v tem kraju, za katere se navdušujejo vse krajevne organizacije, ZB NOV pa je uajvečji pebudnik te gradaje. NEDELJSKI ŠPORTNI SPORED Ob It. uri Mm Skalni kleti prvenstvena rokometna tekma 2SD Celje : SVOBODA (Ljubljau«) Ob 14,15 na Glaziji prvenstvena mladinska nogemetna tekma KLADIVAR : OLIMP OB 16 področna liga VMC KLADfVAR : RUDAR (Trbevlje) T Storah ob 16 KOVINAR : 2NK CELJE POZIV za vložitev prijav za odmero in plačilo taks za leto 1956 Po uredbi o spremembah in dopolnitvah taksne tarife Zakona o taksah (Uradni list FLRJ št. 6/56) se morajo plačati takse za: 1. CESTNA MOTORNA VOZILA — 2. VSA VPREZNA VOZILA — 8. DELOVNO ŽIVINO — 4. PSE — 5. ZGANJARSKE KOTLE, MLATIL- NICE, POTOČNE MLINE IN MLINE NA STROJNI POGON — 6. HI- BRIDNO TRTO. I. Takse za cestna motoma vozila morajo plačati tako gospodarske organizacije kot drugi i>osestniki teh vozil, razen tistih, ki so po uredbi oproščeni plačila. Zaradi plačila taks za cestna motoma vozila ni treba vlagati p>o- Bebnih prijav, marveč morajo plačati te takse: A. Gospodarske organizacije najpozneje do 31. marca 1956 za prvo polletje 1956 in najpozneje do 15. julija 1956 za drugo polletje 1956 pri finančnem organu pristojnega občinskega ljudskega odbora. B. Drugi posestniki cestnih motornih vozil pa ob registraciji vozila. Tisti, ki so motorno vozilo letos že regstrirali, morajo plačati takso v osmih dneh po objavi tega poziva pri finančnem organu pristojnega ob- činskega ljudskega odbora. IL Zaradi odmere taks za vprežna vozila, delovno živino, pse, žganjar- ske kotle, mlatilnice, potočne mline in mline na strojni pogon ter hi- bridno trto morajo vložiti pismeno prijavo: 1. Za vprežna vozila — vsi lastniki oziroma posestniki. 2. Za delovno živino — samo zasebni lastniki. 3. Za pse — vsi posestniki oziroma lastniki. 4. Za žganjarske kotle, mlatilnice, potočne mline in mline na strojni pogon — samo zasebni lastniki. 5. Za hibridno trto — vsi posestniki vinogradov, ne glede na to ali 60 vinogradi zasebna ali družbena last. Prijave je treba vložiti najpozneje do 15. aprila 1956 in odmerjeno takso plačati najpozneje do 30. aprila 1956 pri finančnem organu (Upravi za dolodke) tiste občine, v kateri ima podjetje ali obrt svoj sedež, oziroma v kateri ima lastnik oziroma posestnik živine ali premoženja svoje stalno prebivališče. Za hibridne vinograde je treba vložiti prijave pri finanč- nem organu tiste občine, v kateri je zemljišče. III. Taksni zavezanec, ki ne bo prijavil v tem pozivu navedenih vozil, živine in predmetov, ali ne bo plačal takse v določenem roku, bo moral razen redne takse plačati še kazen, ki znaša 50% redne takse. Tiskovine za vložitev prijav se na razpolago pri krajevnih uradih in vratarju ObLO Celje, Gregorčičeva 5. Uprava za dohodke ObLO Celje Za veHjo udobnost vozačev Neko angleško trgovsko podjetje je začelo prodajati napravo za ogrevanje avtomobilov v hladnem vremenu. Pro- izvajalci te naprave so uporabili last- nosti električne odeje, podobne električ- ni blazini, ki jo polegajo na sedež vo- zača in ki dobiva toploto od električne baterije. Ta osebni grelec se lahko poljubno vključi ali izključi. Popolnoma zanesljiv in varen prihaja v dotiko s človekom, ki ga uporablja. Neodvisen je od tem- perature motorja, dosega visok stan- dardni učinek in porabi malo toka, ko- maj 30 vatov baterije z 12 volti. Grelec je iz i>enaste gume in ima električni element, ki je pK)ložen v plit- vo vdolbino, obloženo s penasto gumo. Klobučevina, ki vzdržuje toploto, je vložena pod električnim elementom, da ne uhaja toplota navzdol pod sedež vo- zača. Električni element je pokrit z go- sto platneno mrežo, ki je obdana še z eno prevleko. Z elastičnim i)asom iz gume je blazinica pritrjena na naslo- njalo, da ne zdrsne s sedeža. Grelec je opremljen s kontrolno napravo, s ka- tero vozač lahko poljubno uravnava moč toplote po svoji želji. OKRAJNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE V CELJU raspisuje na podlagi pooblastila Okrajnega Ljudskega odbora v Celju javno proclajo zarubljenih predmetov na dan 9. 4. 1956, in sicer: 1. ob 8. uri pri Pešec Francu, krojaču, Celje, Prešernova ulica št. 2 Naprodaj bodo na- slednji predmeti: 1 pisalni stroj >Groma< cenilna vrednost 70.000 din, 1 radioaparat »Sa- vica« cen. vred. 30.000 din, 1 klavir cen. vred. 70.000 din, 2 fotelja cen cen. vred. 30.000 din, i krojaški šivalni stroj »Wertust cen. vred. 50.000 din, 1 krojaški šivalni stroj »Pfaff« cen. vred. 50.000 din. 2. Ob 13. uri pri Stuklek Karlu, mizarju, Cret 108. Na prodaj bodo naslednji predmeti: 1 rezkalni stroj z vgrajenim motorjem in re- zervnimi deli cen. vred. 80.000 din, 1 moško kolo cen. vred. 15.000 din. RAZGLAS Lastniki prašičev, prijavite se za spomladan- sko zaščitno cepljenje prašičev proti svinjski rdečici pri občinskem veterinarju v Mestni klavnici. Opozarjamo, da je laikom rezarjem prepo- vedano kastrirati prašiče po terenu, ker so le- ti povzročitelji širjenja kužnih bolezni pra- šičev. OBJAVA Gojenci mladinskega doma Tončke Cečeve bodo v soboto, dne 7. 4. ob 16. uri s pestrim sporedom proslavili 10. obletnico ustanovitve doma v okviru proslaVe »Dneva žena« in »Praz- nika pomladi«. Starši in ljubitelji otrok vabljenil Uprava. PUTNIK SLOVENIJA CELJE Vas vabi na naslednja potovanja: GRAZ — na spomladanski velesejem od 50. aprila d« 8. maja 1A56 z udobnim turističnim avtobusom. Prijave sprejemamo do vključno 10. aprila, cena 3.950 din. Nadalje prirejamo potovanja v Pariz, Rim, Benetke in Miinchen. Obenem želimo obvestiti vse zainteresirane, da razpolagamo z lastnim udobnim, 35 sedež- nim turističnim avtobusom po zelo ugodni ceni. Vsa naročila za prevoze in ostale informacije v poslovalnici PUTNIK. SPREJMEMO honorarno pisarniško moč za do- poldanske ure. Sola za trgovske učence v Celju, Vodnikova ulica 10. UPOKOJENCA ki bi krmil živino, sprejmem proti nagradi, oskrbi in stanovanju. Dana Snabl, Frankolovo. PRODAM enonadstrppno trgovsko hišo z ve6 lokali in vseljivim dvosobnim stanovanjem v centru. Naslov v upravi lista. PRODAM njivo (35 arov), ali dam v najem (5 min. iz Blaslovč). Vprašati Piki, BrasloTČe. PRODAM malo posestvo z gospodarskim po- slopjem v Celju ali zamenjam za hišico z vrtom. Naslov v upravi lista. PRODAM ugodno leseno uto (4 krat 6). Po- točnik Franc Celje, Ložnica 7/a. PRODAM zazidljivo parcelo za gradnjo eno- stanovanje hiše na lepem prostoru v Celju.^ Naslov v upravi lista. PRODAM ugodno novo furnirano orehovo .spal- nico. Naslov v upravi lista. PRODAM hišo z vrtom v Grobelnem. Poja- snila: Hladnik, Grobelno. PRODAM rabljeno spalnico. Poizvedbe: Celje, Ljubljanska cesta 71. PRODAM lep travnik pod Golovcem. Naslov v upravi lista. PRODAM ugodno srednje veliko posestvo. Hrasnik Terezija, Rečica 7, Laško. PRODAM ugodno skoraj nov kompleten eno- vprežni voz. Naslov v upravi lista. KUPIM malo rabljen ženski šivalni stroj. Na- slov v upravi lista. ZAMENJAM lepo nameščeno sobo v vilski četrti za sobo v mestu ali neposredni bižini. V po- štev pridejo moški. Interesenti naj pustijo- naslov v upravi lista. ZAMENJAM lepo, veliko sončno sobo v centru za sobo in kuhinjo v centru. Naslov v upravi lista. ZAMENJAM dvosobno stanovanje z ostalimi prostori za trisobno kompletno. Vprašati: Ce- lje, Zidanškova 13 — Mazovec. ZAMENJAM malo posestvo (2 ha zemlje), 2* minut od železniške postaje, z enostanovanj- sko hišico v bližini Celja. Naslov v upravi lista. TOVARI5ICO, ki je na Neptunovem plesu dvi- gnila pri tov. Umeku ogrlico mddropisane barve, prosim, naj jo takoj vrne v Plinarni- Vodovod, ker je poznana in bo sicer sodaij- sko zasledovana. NAJDITELJA rjavega krila, izgubljenega od Razlagove ulice do Mariborske ceste, prosim naj ga vrne proti nagradi na naslov: Kušer Ivan, krojaštvo Celje, Razlagova 13. EVIDENČNO tablico od motorja št. 1513 sem izgubil od Videm-Krškega do Celja, dne 2. 4. zvečer. Prosim najditelja, da jo vrne proti nagradi na naslov: Celje, Razlagova 13 >Fructus<. Ljubljanska glasbena šola bo priredila v Celju v soboto, 14. aprila koncert v spomin 200-letnice rojstva skladatelja Mozarta. Spored bodo izvajali najboljši gojenci šole med njimi v Celju že znani violinist Božo Mi- helčič. Koncert bo ob 5. uri popoldne v Na- rodnem domu ter je namenjen predvsem mladi- ni, dostop pa imajo tudi odrasle osebe. Vstopnice so na razpolago v Glasbeni šoli, cena za odrasle je 50, za mladino 30 din. NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Dne 8. 4. 1956, dr. Sevšek Maksim Celje. Ljubljanska 36. Nedeljska zdravniška dežurna služba traja od sobote od 18. ure do ponedeljka do 8. ure zjutraj. Prenos sporeda Radia Ljubljana dnevno od 5,00 do 8,00 in od 11,00 do 23,00, vmes dnevno od 17,00 do 18,00 last- na oddaja, «b nedeljah oi 15,15 de 16,30. Nedelja, 8. aprila 15,15 Izbrali ste - prisluhnite! 16,15 Demače novice, ebjave iu reklame Ponedeljek, 9. aprila 17,00 Domače novice, objave iu reklam« 17,15 O celjskem športu iu športnikih 17,30 Bosanske in srbske narodne pesmi 17,40 Igra godba ua pihala Prosvetnega društva »Fr. Prešeren« iz Celja Torek, 10. aprila 17,00 Domače novice, ebjave iu reklame 17,15 Izbrali ste — prisluhnite! 17,45 Od operete do eperete Sreda, 11. apriU 17,00 Domače novice, objave in reklame 17,15 Poje pevski zbor Učiteljišča iz Celja p. v. B. Ferlinca 17,30 Kulturni obzornik: H. Griin: Pro- dor Celjskega gledališča preko ožjih meja 17,35 Odlomek iz Verdijeve opere »Aida« Četrtek, 12. april« 17,00 Domače novice, objave in reklame 17,15 Izbrali ste — prisluhnite! 17,45 Lahka orkestralna glasba Petek, 13. april« 17,00 Domače novice, objave iu rekl«me 17,15 Pis«u šopek plesnih melodij Sobota. 14. aprila 17,00 Domače novice, objave iu reklame 17,15 Izbrali ste — prisluhnite! 17,45 Valčki, ki jih r«di poslušate CELJSKO GLEDALIŠČ B Petek, 6. aprila 1956 ob 15 - Herman Wouk: ZADEVA CAINE - IV. srednješolski abonm« Sobota, 7. aprila ob 20 — Aleksandar Maro- dić: NA DNU KELIHOV — Izven - Gosto- vanje Gledališča Slovenskega Primorja Koper Nedelja, 8. aprila ob 15 — Mario Držić: BO- TER ANDRA2 - Izven — ob 20 — Vasj« Ocvirk: SREČNO, LJUDJE! - Izvem - Go- stovanje Gledališča Slov. Primorja Koper Ponedeljek, 9. aprila ob 20 — Herman Wouk: ZADEVA CAINE — Gostovanje v Maribora Torek. 10. aprila ob 15 — Herman Wouk: ZADEVA CAINE - II. srednješolski abonm« Sreda, 11. aprila ob 15 — Miloš Mikeln: AVOMSKE BOMBE NI VEC - Zaključna predstava za osnovno šolo Četrtek, 12. aprila ob 15 — Pnškin-Treves: NESMRTNI DON JUAN - m. srednješolski abonma Petek, 13. aprila ob 15 - Puškin-Treves: NESMRTNI DON JUAN - I. srednješolski abonma KINO UNION. CELJE Od 6. do 10. 4. 1956: >Clovek i* AlaBac. ameriški barvni film Od 11. do 15. 4. 1956: »Cmi vitez«. ameriški barvni film Predstave dnevno ob II i» 21. Ob aedeljak ob 16. 18, in 20. KINO DOM. CELJE Od 4. do 9. 4. 1956: »Streljaj pnri«. ameriški barvni film Od 10. do 13. 4. 1956: »Prelomaica«. ameriški barvni film Predstave dnevo ob 18.15 im 20.15. Ob me- deljah ob 16.15. 18,15 in 20.15. KINO SINDIKALNE PODRUŽNICE CINKARNE CELJE y soboto, dne 7. 4. 1956 ob IS avstrijski film »TROMBA«. Mladinske filme ob aedeljali do preklic« ue bomo predvajali. KINO ŽALEC Dne 7. in 8. ameriški barval film: SNEG NA KILIMANDZARU Dne 10. francoski film: GOSPOD RIPOUS Dne 11. in 12. ameriški film: VISOKA BARBAREE Naznanjamo žalostno vest, da je nenadoma preminul naš član Inz. MAREK IVAN gradbeni inšpektor v pokoju in častni član Društva inženirjev in tehniJtov, Celje. Slava mu! Društvo inženirjev in tehnikov Celje