CENA 400 din - Leto XLI - št. 2
Kranj, petek, 8. januarja 1988
iesglas
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO
«0maz Kosir — Kraigherjev nagrajenec
NAGRADO OBČUTIM KOT OBVEZNOST
Praznični pogovor z loškim županom Jožetom Albrehtom
TUDI TO LEDINO MORAMO PREORATI
Dražgošani ne bodo nikoli pozabili
BILO JE TAKO HUDO, DA SE POVEDATI NE DA
Sešir prejel Veliko plaketo občine Škofja Loka
VELIK PRISPEVEK K PRENOVI ŠKOFJE LOKE
Ivan Jan
ZA PRAVE LJUDI NI POLOŽAJ NIKOLI BREZIZHODEN
9. januar — praznik občine Škofja Loka
Zgodovina pogosto ustvarja tudi prihodnost; nas pa ob prazniku naše občine spominja na do-?°JJf pred 46 ,eti- V tem polpreteklem obdobju se je odločalo o usodi naših narodov, snovali so se temelji bodočega razvoja in našega življenja.
Takratni organizatorji poljanske vstaje, ki je prerasla v drazgoško bitko, so imeli kljub težkim razmeram trdno voljo, pogum in sposobnost organizirati ter voditi borbo do osvoboditve. Zanos osvobodilnega pohoda in zmage nas je peljal v obnovo porušene domovine in kasneje v gospodarski ra*voj.
„ Ko gledamo iz današnjih razmer in sedanjega časa v tista povojna leta, nam je kar žal, da ne moremo ali ne znamo zbrati vsaj malo tistega poguma, zanosa in ustvarjalnosti. Ob sedanjih materialnih pogojih, številnih tovarnah in ustanovah, ki omogočajo polno zaposlenost naših občanov, ne sme prevladati malodušje in občutek nemoči.
Sedanje gospodarske in družbene razmere so res težke in zapletene. Rešimo jih lahko samo z lastnimi močmi in prizadevanjem za spremembe oziroma odpravo pregrad, ki nas ovirajo pri normalnem delu in življenju. Pogosto smo preveč kritični pri oceni sedanjega življenja in možnosti
razvoja v prihodnje. Gotovo v prihodnjih letih ne bomo gradili toliko novih tovarn, šol, stanovanj in drugih objektov, ki smo jih odpirali ob občinskem prazniku in drugih priložnostih. Za take naložbe nimamo materialnih možnosti niti potreb. V prihodnje ne kaže odpirati novih tovarn, za katere nimamo ustreznega prostora, materialov, energije niti potrebnih delavcev. Trudili se bomo za take programe, ki bodo s sodobno opremo in strežno organizacijo omogočili ustrezno zaposlitev in zaslužek naših občanov. Pri načrtovanju razvoja pa moramo skrbeti za varovanje našega okolja. Nobeni dosežki sodobne tehnike in ugodnosti razvite industrije ne morejo nadoknaditi bogastva in lepot naše dežele. Tudi čista voda, svež zrak in mirno življenje so dobrine, ki jih premalo cenimo in so del življenjske ravni.
Tudi v zapletenih razmerah je možen napredek, kar dokazujejo številni uspehi v naših občini. Zaupajmo v našo moč, v našo sposobnost in ustvarjalnost naših ljudi — s to mislijo in hotenjem bomo praznovali praznik naše občine.
Predsednik občinske skupščine Jože Albreht
V soboto in v nedeljo
Po stezah partizanske Jelovice
V počastitev 46. obletnice spopada Cankarjevega bataljona z nemškimi vojaki in policisti in praznika škofjeloške občine bodo v soboto in nedeljo v Dražgo-šah in okolici tradicionalne, 31. spominske prireditve Po stezah partizanske Jelovice. Na sporedu bo več športno-rekreativnih tekmovanj, devet množičnih pohodov, srečanje, še živečih borcev Cankarjevega bataljona in borcev drugih enot. Ker ni snega, bo nekaj prireditev na Pokljuki; osrednja proslava pa bo v nedeljo opoldne pri spomeniku v Dražgošah, kjer bo zbranim po-hodnikom, športnikom, borcem in vsem drugim spregovoril Tone Anderlič, predsednik republiške konference ZSMS. — Na sliki: udeleženci najtežjega pohoda od Valterskega vrha pod Pasjo ravnijo do Dražgoš na lanski prireditvi. — Foto: F. Perdan
V četrtem poskusu je »padel« tudi Daulagiri
Osmi jugoslovanski osemtisočak
Ljubljana, 6. januarja — Štiričlanska jugoslovanska alpinistična odprava, v kateri so bili Stane Belak-Šrauf, Marjan Kre-gar, Iztok Tomazin in Pavle Kozjek, je decembra v Himalaji kronala uspehe prejšnjih treh alpinističnih odprav, ki so na-skakovale 8167 metrov visoki Daulagiri. Vrh sta 4. decembra v nemogočih vremenskih razmerah (pri minus 45 stopinj Celzija in pri hitrosti vetra 150 kilometrov na uro) osvojila Marjan Kregar in znani tržiški alpinist, zmajar in zdravnik Iztok Tomazin. Daulagiri je že osmi jugoslovanski osemtisočak naših alpinistov in hkrati prvi zimski himalajski vzpon.
1.584 metrov Karavanškega predora
Hrušica, 7. januarja — Po novoletnih praznikih se je spet začelo delo pri vrtanju karavanškega predora na Hrušici. Na naši strani predora so delavci Slovenijaceste - tehnika skupaj z delavci avstrijske firme Pollenskv — Zollner že pri 1.584 meterih izkopane predorske cevi. Dela na naši strani predora zdaj potekajo brez večjih ovir, čeprav so v geološko zahtevnejši hribini, precej težji kot na avstrijski strani predora, kjer nimajo problemov z vodo in kjer dela že od začetka potekajo povsem v skladu s plani del. ^ g
Kmalu višje odkupne cene mleka
Mleko ne teče s tekočega traku
O kmetijstvu je bilo v minulem letu popisano na tone papirja, sprejetih je bilo na stotine stališč in na desetine ukrepov, položaj v govedoreji pa se je kljub temu poslabšal. Zvezna vlada je ostala gluha tudi po tem, ko je preskrba z mlekom postala kritična že v vsej državi (še najmanj v Sloveniji) in čeprav so kmetijci glasno in jasno opozarjali, da se stalež živine manjša, da je bil odkup mleka v zadnjem lanskem četrtletju v primerjavi z letom prej za od 15 do 25 odstotkov manjši.
Vlada se je, kot kaže zdaj, le zganila, spoznala je, da pomanjkanja na domačem trgu ni mogoče nadomestiti z uvozom mleka z Madžarske in je predlagala nove zaščitne, s tem pa tudi višje odkupne cene mleka. Po izračunih jugoslovanskega združenja mlekarske industrije naj bi bila nova zaščitna cena mleka (s 3,6 odstotka tolšče) 320 dinarjev za liter
(zdaj 243 dinarjev). Podražitev bo le ublažila cenovno neskladje, ne bo pa gu odpravila. Na kmetijskem inštitutu Slovenije so namreč izračunali, da je bila že novembra proizvodna cena za liter mleka povprečno 377 dinarjev.
Iluzorno bi bilo pričakovati, da bo nova cena (uveljavili naj bi jo v prihodnjih dneh) kar naenkrat izboljšala preskrbo z mlekom. Prireja mleka namreč ni kot proizvodnja, pri kateri je mogoče izdelek danes vreči s tekočega traku, jutri pa ga spet dati nazaj. Krave, ki so morale zaradi težav v govedoreji v klavnico, so za vedno odpisane in minilo bo vsaj nekaj let, da bo čreda enako številčna, kot je bila pred leti.
Podražitev, ki je predvidena, pa je kot dvorezni meč: po eni strani bo nekoliko izboljšala položaj v govedoreji, po drugi strani bo ob zamrznjenih prodajnih cenah mlečnih izdelkov še bolj »potopila« mlekarne, sirarne in druge predelovalne obrate.
C. Zaplotnik
Zdravje po višji ceni
Z novim letom so se podražile participacije za zdravniške preglede, zdravila in ortopedske pripomočke. Tako od 1. januarja naprej prvi obisk pri zdravniku velja 800 dinarjev, obisk zdravnika na domu na pacientovo željo 2300 dinarjev, specialistični pregled z napotnico 1700 dinarjev.
Višje participacije bodo veljale do 1. marca. Za razliko od zdaj veljavnega sistema na novo uvajajo participacije za začasno totalno ali parcialno protezo in čiščenje zobnega kamna, dvojno participacijo za izdajanje zdravil na recept v nočnem času, reševalne prevoze in večkratno bivanje v bolnišnici za največ 60 dni v koledarskem letu.
Le nekaj novih cen za storitve, ki jih najpogosteje potrebujemo: vsaka zalivka pri zobozdravniku nas bo stala 800 dinarjev, krona z zatičem 7800 dinarjev, popolna zobna proteza 11.700 in parcialna proteza 14.000 dinarjev. Mehanična kontracepcija, ki ni predpisana na recept, bo veljala 3900 dinarjev. Umetna prekinitev nosečnosti, ki ni medicinsko indicirana, po novem letu stane 6900 dinarjev. Reševalni prevoz pri prvi pomoči 2300 in prevoz z rešilcem, ki ga potrdi zdravnik, 4600 dinarjev Participacija za očala nas po novem stane 1500 dinarjev, za kontaktna stekla 12.500 dinarjev. Za oskrbni dan v bolnišnici ali zdravilišču pri neprekinjeni
oskrbi za največ 15 dni ali pri večkratni hospitalizaciji za največ 60 dni v koledarskem letu, bomo odšteli 2900 dinarjev.
ŠTUDENTSKI BONI
V zvezi s problematiko študentskih bonov za prehrano mariborskih študentov nam je Nevia Božič, prode-kanka kranjske VŠOD povedala: »V nedeljo bo v Mariboru na tržnici odprta scena, kjer se bo zbirala hrana, v ponedeljek bodo najvišji slovenski politiki povabljeni na študentsko malico, v torek pa se bo pripravila malica iz tistega, kar bo zbrano v nedeljski tržnici. V Kranju zaenkrat ne planiramo posebnih akcij, smo pa popolno solidarni z mariborskimi kolegi in zahtevamo dolgoročno rešitev problematike študentskega prehranjevanja!«
V. Bešter
Cesta na Cepulje zaprta - Izgleda, da prebivalci Čepulj, Lavtarskega vrha in bližnjih zaselkov, ki so vezani na Kranj, res nimajo sreče s cesto. Komaj so cesto proti Čepuljam lansko jesen lepo uredili, asfaltirali, postavili varovalne ograje, že jo je prvo večje deževje konec novembra tik pod lovsko kočo vzelo čez polovico cestišča. Krajani so cesto sami usposobili toliko, da po njej lahko vozijo z osebnimi avtomobili, vendar vprašanje je, koliko časa bo zdržalo, kajti nemalokrat se zgodi, da kljub zapori tod vozijo celo s tovornjaki.
Foto: D. Dolenc
Na pragu počitnic
Kranj, 7. januarja — Čez dva tedna bodo gorenjski osnovnošolci in srednješolci dočakali polletna spričevala. Zimske počitnice se bodo uradno začele 25. januarja, trajale bodo štirinajst dni, tako da se bo mladež vrnila v šolske klopi spet 8. februarja, prav na dan slovenskega kulturnega praznika. Snega še ni, menda zato ne, ker je v šolah zdaj tako vroče, da se stopi že v zraku. A brez skrbi, časa je še dovolj, tudi snega za zimsko počitniško rajanje bo še na pretek. — H. J.
2. STRAN
NOVICE IN DOGODKI
PETEK, 8. JANUARJA 1981
Popoldne osrednja proslava
Škofja Loka, 7. januarja — Osrednja proslava ob letošnjem prazniku škofjeloške občine bo danes popoldne ob 16. uri v dvorani loškega odra na Spodnjem trgu. Prazniku smo tudi v današnjem Gorenjskem glasu posvetili nekaj strani. Med drugim na 9. strani lahko preberete pogovor s predsednikom loške skupščine Jožetom Albrehtom o dosežkih in tudi ovirah pri delu v minulem letu zlasti na področju gospodarstva, družbenih dejavnosti in komunalne infrasirukiui:6 ps tudi a nekaterih nalogah v tem letu.
Na popoldanski proslavi bodo podelili tudi priznanja občine Škofja Loka za leto 1987.
H. J.
Mladi zahtevajo regresiranje skupinskih potovanj in popuste
»Udeleženci slovenjegraškega srečanja srednješolcev zahtevamo takojšnjo ratifikacijo sklepa XII. kongresa Zveze socialistične mladine Slovenije, s katerim se zahteva realizacija družbenega dogovora o regresiranju skupinskih potovanj otrok in mladine ter dolgoročni pristop k reševanju tega vprašanja. Menimo, da so bile med večletnim prizadevanjem izkoriščene vse poti, ki jih samoupravni sistem omogoča — vendar brez uspeha. Zato od RK ZSMS zahtevamo, da uporabi tudi metode pritiska zoper tiste družbene subjekte in posameznike, ki jim niso mar mladi, ki smo še leta 1985 potovali s pomočjo regresov. Metode pritiska naj bodo radikalne oblike, s katerimi se organizira vso prizadeto mladino in druge, ki solidarizirajo z nami ob eni od eklatantnih oblik neenakopravnosti med mladimi v Jugoslaviji. Za dokončno uresničitev ideje regresiranja skupinskih potovanj otrok in mladine, vključno s popusti v javnem potniškem prometu, se bomo odločno zavzemali vsi srednješolci, če bo potrebno z vsemi demokraciji poznanimi sredstvi, ki obstajajo v praksi radikalnega političnega zavzemanja za demokratične pravice,« so zapisali srednješolci in izjavo namenili slovenski javnosti, družbeno-političnim in oblastnim strukturam v Sloveniji.
Damjana Marn, vodja tržnega področja pri Alpetourovem potniškem prometu, je povedala, kako je to urejeno na Gorenjskem: »Pri nas dobijo regresirano vozovnico vsi dijaki srednjih šol in študentje, ki predložijo potrdilo o vpisu za tekoče šolsko leto. V vozovnici je vračunanih 50 voženj, na to ceno damo deset odstotkov popusta, 40 odstotkov prispeva republiška izobraževalna skupnost, polovico cene pa plačajo dijaki in študentje sami. Tudi pri skupinskih potovanjih dajemo popuste v vseh primerih, ko gre za vožnje mladine.«
V. S.
V takih pogojih nihče ne more zahtevati, da uspešno poslujemo
LTH podpira loški izvršni svet
Škofja Loka, 7. januarja — V razmišljanjih o poslovanju v tem letu je direktor škofjeloškega LTH Tone Ljubic zapisal, da bo njihovo uspešno poslovanje, kljub izkoriščanju vseh notranjih rezerv, onemogočeno. Zato vztrajajo, da je takoj treba izvesti korekcijo sedanjih intervencijskih ukrepov, prevlada pa naj tržna orientacija gospodarstva, ki naj se podreja zakonu ponudbe in povpraševanja. »Nihče od nas ne more zahtevati, da poslujemo uspešno in pozitivno, če nas hkrati administrativno omejuje. Tudi ne vemo, kako bomo v tem letu poslovali, saj bi morali v realnem planu napovedati negativen rezultat, ali pa napovedati nerealen plan. Če ne bo prišlo do popravkov intervencijskih ukrepov se lahko zgodi, da bi nekatere temeljne organizacije morale izkazati izgubo, tudi dodaja Tone Ljubic.
Primer, da je TOZD-u Zamrzovalne skrinje pred sprejetjem ukrepov povprečno pri vsakem izdelku ostalo 970 din akumulacije, sedaj pa imajo pri vsakem izdelku 19.219 dinarjev izgube samo zaradi porasta stroškov materiala in energije ter zunanjih storitev, dovolj zgovorno govori o težkem položaju delovne organizacije.
»OO ZK LTH je na svoji seji zato podprla loški izvršni svet, ter njegove zahteve, ne strinja pa se z njegovim odstopom. Če pa bi kdo moral odstopiti, pa mu bodo našli zaposlitev v LTH,« pravi sekretar OO ZK Angelo Arčon. Nasprotujejo pa tudi odstopu celotnega vodstva delovne organizacije, saj direktor v svojih razmišljanjih pravi, da če se ne bo nič spremenilo bodo morali razmišljati o odstopu, saj delavci od njth pričakujejo delo in materialno stimulacijo.
V. Stanovnik
Iz dela ZSMS
DELAVSKA UNIVERZA TOMO BREJC KRANJ
vpisuje kandidate v zimskem semestru šolskega leta 1987/88 v
OSNOVNO ŠOLO ZA ODRASLE (6, 7 in 8 razred)
Prijavi za vpis je treba priložiti:
— zadnje šolsko spričevalo (—rojstni list
— potrdilo o zaposlitvi
Pouk v šoli je organiziran 4-5 krat tedensko v popoldanskem času.
Za kandidate, ki delajo v izmenah bomo pouk organizirali dvoizmensko.
Pouk se bo pričel v prvem tednu meseca februarja. ŠOIANJE JE BREZPIACNO.
Podrobnejše informacije dobite vsak dan od 7. - 15. ure razen sobote, telefon 27—481.
[GLAS
Ob 35-Ietnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo
Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, škofje Ix>ke in Tržiča
Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tiska Ljudska pravica Ljubljana
Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek
Gorenjski glas ur«-jam o in pišemo: Štefan 7.m k i (glavni urednik m <li rektor), Leopoldina Bogataj (od^ovmiia nmlnn     Marija Volčjak (gO
spodarstvo, Kranj), Andrej Žalar (gorenjski kraji in ljudje), Cveto Za-plotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), I-ea Mencinger (kultura), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Helena Jelovčan, (i/.obi ,i/r\ unje, i/, šolskih klopi, Škofja Loka), Danka Dolenc (za đOO) In družino), Jože KoSnjek (notranja politika, spori), Vilma Stanovnik (mladina, r." spodarstvo), Dušan Humer (šport), Stojan Saje (Tržič), Danica Zavrl-Zlebir (socialna politika), Vlne Bešter (mladina, kultura), Igor Pokom (oblikovanje), Franc Perdan In Gora/d šlnlk (fotografija). Časopis je poltednik. Izhaja ob torkih in petkih.
Naslov uredništva in uprave: Kranj. Mose Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500 603- 31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28 - 463, novinarji in odgovorna urednica 21 800 in 21 - 835, ekonomska propaganda 23 987, računovodstvo 28 463, mali oglasi in naročnina 27 960.
Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421 1/72.
ZAHTEVAMO DOSLEDNOST!
Člani predsedstva O K ZSMS Kranj so na svoji zadnj: ščj: Fried drugim sprejeli tudi vrsto stališč v zvezi z osnutkom občinske resolucije za letošnje leto in stanjem v družbenih dejavnostih.
Predsedstvo OK ZSMS Kranj je ocenilo težke in kritične razmere v občini Kranj na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti ter ugotovilo, da se stanje poslabšuje. Približalo se je kritični meji, ko je potrebno s hitrimi in odločnimi akcijami preseči nastalo situacijo. Mladi ugotavljajo, da se vsi poglavitni resolucijski načrti ne uresničujejo, kar potem vzročno pomeni tudi za srednjeročne plane. Zaradi tega zahtevajo oceno nastale situacije in terjajo konkretno odgovornost vseh subjektov, ki ne uresničujejo zastavljenih ciljev na vseh nivojih.
Mladi nadalje zahtevajo, da občinska skupščina, izvršni svet in vodstva družbenopolitičnih organizacij takoj pričnejo z aktivnostmi v ustreznih organih za spremembo vseh zakonov in predpisov, ki onemogočajo normalen razvoj in pri tem zahtevajo odgovornost predlagateljev takšnih predpisov tako v republiki kot federaciji.
Na področju družbenih dejavnosti so v stališčih zapisali,.da ne pristajajo na največje restrikcije na področju kulture in telesne kulture, saj ocenjujejo ti dve področji kot izredno pomembni za normalen razvoj družbe in posameznika, posebno mladega človeka.
Posebno pozornost so namenili zaposlovanju, kjer od pristojnih organov terjajo pripravo programa ukrepov za zagotavljanje delovnih mest za mlade, ki bodo dokončali šolanje v tekočem letu. V tem sklopu so izpostavili Iskro Telematiko in vprašanje viškov njihove delovne sile.
Ob ostalih stališčih so člani predsedstva OK ZSMS Kranj ocenili tudi problematiko avtobusne postaje, tržnice, lokalne radijske postaje in sistema lokalnega sistema kabelske televizije, kjer so predvsem poudarili, da ne pristajajo na začasne, polovične rešitve, temveč si želijo preudarnih in dokončnih akcij.
Vine Bešter
Zlata smučka na Voglu
Bohinj, 6. januarja — Žičnice Vogel in Nedeljski dnevnik organizirata v soboto, 9. januarja, prvo izmed petih tekmovanj v veleslalomu, ki so jih skupno poimenovali Zlata smučka Nedeljskega. Tekmovanje se bo začelo ob 11. uri, tekmovalci bodo startali v 7 kategorijah, startnina pa je 2.000 dinarjev. Zadnje izmed petih tekmovanj bo organizirano okrog 1. maja. takrat pa bo znan tudi skupni zmagovalec v vsaki kategoriji, ki bo dobil zlato smučko. Poleg tega prireditelji pripravljajo tudi petnajst praktičnih nagrad, za najboljše tekmovalce v vseh kategorijah.
V. S.
Red tudi na Planini
Za ogrevanje poseben odbor
Kranj, 7. januarja — Tudi na Planini, v krajevni skupnosti Bratov Smuk, se je po določitvi novih akontacij za ogrevanje stanovanj sestal konec decembra potrošniški svet in med drugim ocenil, da je izračun z utemeljitvijo nerazumljiv. To in problematika v zvezi z ogrevanjem, ki smo jo objavili v Gorenjskem glasu, je spodbudilo Domplan na eni in krajevne skupnosti na drugi, da so se danes na skupnem sestasku pogovorili o organiziranosti in prikazanih stroških ogrevanja na Planini.
Sestanka, ki je bil popoldne v prostorih krajevne skupnosti Bratov Smuk, so se udeležili predstavniki oziroma predsedniki svetov vseh štirih krajevnih skupnosti (vključno tudi Prim-skovo za Planino III), krajevnih konferenc SZDL, potrošniškega sveta, Domplana in predsednik občinske konference SZDL Ferdo Rauter. Osnovna ugotovitev je bila, da na Planini že najmanj dve leti ne deluje oziroma ne sodeluje s kotlarno Kurilni odbor (za razliko od Vodovodnega stolpa), ker se je enostavno razšel.
Ker torej območje Planine ni imelo toliko časa kurilnega odbora, ta trenutek ne bi mogli trditi, da so bili pri dosedanjem določanju akontacij za ogrevanje nepravilnosti. Odbor pri samoupravni stanovanjski skupnosti, čeprav sestav morda ni najboljši, že do sedaj brez točnih in natančnih obrazložitev strokovne službe Domplana ni nikdar potrjeval akontacij. Res pa je, da bi odbor, če bi deloval, nedvomno temeljiteje spremljal in tudi s predstavniki Domplana oziroma kotlarne sproti in lužo razčiščeval različna odprta vpra
sanja, se dogovarjal za ukrepe in zmanjševanje stroškov in ne nazadnje skrbel tudi za obveščanje in usklajevanje akontacij še preden o njih razpravlja odbor samoupravne stanovanjske skupnosti.
Zato so se na sestanku dogovorili, da bodo najkasneje v enem mesecu v potrošniških svetih v vseh štirih krajevnih skupnosti imenovali po dva člana (ki jim ogrevanje ni nepoznano) v skupni odbor, ki bo poslej spremljal vse, kar sodi v ogrevanje na Planini. V pristojnosti pa naj bi imel (najbrž) tudi opredeljevanje do določanju akontacij za ogrevanje.
V razpravi je bilo potem zastavljenih vrsto vprašanj glede organizacije tako Domplana kot
ogrevanja na Planini in v občini, možnih prihrankih, stroških za noramlno poslovanje in podobno (o čemer bomo več pisali v torek). Na sestanku pa so tudi ugotovili, da je prikaz stroškov, ki so bili podlaga za povečanje akontacij decembra lani, matematično pravilen.
A. Žalar
Veter se obrača
Če smo bili v preteklih letih sila radodarni pri dodeljevanju raznoterih pravic iz zdrav-sta, otroškega varstva, pokojninskega zavarovanja, smo danes ne le previdnejši pri njihovem zagotavljanju, ponekod so jih v gmotni stiski sklenili celo prireZSii. V pokojninskem zavarovanju smo bili od sprejema novega zakona pred petimi leti nenehno priča širjenju pravic, od tekočega usklajevanja pokojnin s plačami do preračunavanja pokojninskih osnov na zadnje, namesto predzadnje leto dela. Potem pa je zakon zaradi denarne stiske skupnosti po hitrem postopku odrezal temeljno pravico, izplačevanje pokojnin vnaprej. V zdravstvu sme se še v jesenskih mesecih spogledovali z možnostjo, da bi se tudi bolniška nadomestila bolj približala osebnemu dohodku, nekako kot je urejeno s porodniškimi dopusti. Torej spet nova pravica. Zdaj čaka delegate spisek zahtev po samoplačevanju nekaterih zdravstvenih storitev. Torej poseg v stare pravice. V otroškem varstvu, kjer so dve leti nazaj materam naklonili enoletni porodniški dopust, kjer se poigravajo z mislijo na 600 —urno malo šolo (namesto 300), se bojijo, da bo ob primanjkljaju skupnosti treba globlje seči v žep staršev pri plačevanju vrtca.
Veter se je obrnil. Da bi si opomogli od letošnjega šoka, ko je skupnostim družbenih dejavnosti ob koncu leta zmanjkalo denarja za ves me-
sec, zdaj klestijo programe in racionalizirajo delo. Eden od primerov, o katerem ob preteklem blagostanju ni bilo treba razmišljati, je pravica do podaljšanega porodniškega dopusta za nego in varstvo duševno ali težje telesno prizadetega otroka, nedonošenčka ali dvojčka. Dokier je bilo dovolj denarja, se ni bilo treba togo držati črke zakona, ki ženskam s takimi otroki dovoljuje ostati z njimi 15 mesecev in ne le eno leto, za vsakega naslednjega živorojenega otroka pa še tri mesece. To pravico so v preteklosti krojili dokaj svobodno in mnogokrat neupravičeno, saj so mimo zakona upoštevali še socialne ali kake druge razmere v družini.
Zdaj, ko zmanjkuje celo za najnujnejše, ko so vprašljive celo osnovne pravice, je treba najprej opraviti s takimi in podobnimi nedoslednostmi. Zato ni odveč priporočilo družbenega pravobranilca samoupravljanja iz Kranja, ki je nezanesljivim ljudem, ki odmerjajo te pravice v delovnih organizacijah, razložil, kdo in pod kakšnimi pogoji jih sploh sme deli;, ti. Samoupravni sporazum o porodniškem dopustu je glede tega sila nejasen. Pravica do podaljšanega dopusta je docela v rokah organizacij združenega dela (na podlagi izvedenskega mnenja zdravstvene1 organizacije) presojajo pa jo tudi skupnosti otroškega varstva, saj te opravijo refundacijo nadomestil.
D. Z. Žlebir
Tržiški šolniki naj bi delali pod enotno streho
Manjši stroški, kvalitetnejše delo
Tržič, 30. decembra — Elaborat v družbeni in ekonomski upravičenosti združitve treh tr-žiških osnovnih šol, glasbene šole, glasbene šole in delavske univerze v enovito delovno organizacijo je na zadnji lanski seji izvršnega sveta odprl dolgo razpravo. Pobuda o povezovanju organizacij, ki skrbijo za osnovnošolsko izobraževanje je bila namreč zavrnjena že pred desetimi leti in nato ponovno pred petimi leti. Težave na področju financiranja družbenih dejavnosti pa so v zadnjem letu pokazale, da bodo morali tudi šolniki resneje razmišljati o racionalnosti pri porabi sredstev, pa tudi o boljšem delu, enotnosti in fleksibilnejši organiziranosti.
Kot racionalizacija vzgojnoi-zobraževalne dejavnosti je v analizi predvideno, naj bi z združitvijo ravnatelji bili razbremenjeni številnih reševanj gospodarskih in finančnih težav šol, osebni dohodki učiteljev na vseh šolah pa bi bili lahko usklajeni, saj sedaj ne dobivajo za enako delo na vseh šolah enakega plačila. Odpravljeno bo podvajanje samoupravnih funkcij, računo-
vodska - finančna služba naj bi bila organizirana na enem mestu, vodenje šolske prehrane, reševanje socialnih problemov učencev, poklicno usmerjanje učencev, pa bi bilo na istem me stu. Sprva naj bi zuaposlenost povečali za tri ljudi, kasneje p* bi se (predvsem z upokojitvami) zmanjšal delež v računovodskih in pisarniških službah. Tudi bojazen šolnikov, da bi prerazpore-jali učitelje iz ene šole na drugo je odveč, saj bo to potrebno le V sili, kot je bilo že dosedaj. Kaf pa bo pri združevanju tudi pomembno je, da bo na enem mestu zbranih več sredstev, s tefl» pa bodo mogoče tudi investicija ki si jih sicer posamezne šole nC bi mogle privoščiti.
Ko so pripravljali elaborat, s* je posebna skupina, ki jo je določil izvršuj svet posvetovala * ravnatelji m ugotovila, da ti niso proti združevanju, res pa je, d* se vsi bojijo, da ne bi bilo delo pod eno streho bolj komplicira; no kot do sedaj. Po drugi stran} pa vedo, da je potrebno reševati gmotni položaj šol in upoštevati nujnost racionalizacije, na ka* naj mislijo v šolah tudi tako, ko se bodo na zborih delavcev odločali za novo organiziranost.
V. Stanovnik
Občni zbor Turističnega društva Cerklje
Cerklje, 8. januarja — Eno najbolj delavnih turističnih društev
Cerklje, bo imelo danes, 8. januarja, ob 19. tiri svoj letni občni zbor. Na njem bodo pregledali delo v preteklem letu in sprejeli program dela. Ob tem velja omeniti delo društva pri organizaciji tradicionalne prireditve Turistični veleslalom na Krvavcu in tradicionalno razstavo cvetja in lovstva. Društvo uspešno sodeluje v akciji Očistimo naš kraj, kjer so osvojili več priznanj.
J. Kuhar
Slovensko javno mnenje
Kdor javno kritično govori, še ni kriminalec
/a konec zapisa o rezultatih javnomnejske raziskave nave d<mo, kaj menijo naključno izbrani polnoletni Slovenci o nekaterih aktualnih vprašanjih.
Slovensko javno mnenje je naklonjeno odpravi tistih <-le nov kazenskega zakonika SITU, ki omejuje svobodo govora in mišljenja. Kar 67 odstotkov vprašanih (predlani 59) meni, da, če kdo javno kritično govori, razmišlja ali piše, ne dela kriminalnega dedinja tako kot tisti, ki krade, ogroža življenja drugih ljudi m podobno, in ga zato tudi ni mogoče kaznovati.
Javnost se dokaj pozitivno opredeljuje do novih družbenih gibanj — ekoloških in mirovnih, gibanj za zaščito naravno m kulturne dediščine... Ia* 18 odstotkov vprašanih še ni nikdar sli šalo za takšna gibanja, prav toliko jih ne ve, kakšno mesto naj bi imela, po večinskem mnenju pa naj bi delovala samostojno
n SZDL ali v njenem okviru. V tovrstnih gibanjih je lani so delovalo le malo anketirancev, vsega 2,7 odstotka, kar 44 odsto tkov pa je pripravljenih za sodelovanje. Iz tega je mogoče skle pati, da ljudje nimajo odpora do političnega dela, kot nekateri
razglašajo, imajo pa odpor do dela v nekaterih (klasičnih, dogmatskih) političnih institucijah.
ZllinimtV je tudi odnos Slovencev do štafete mladosti. Večina (89 odstotkov) vprašanih podpira predlog slovenske mladinske organizacije, da je praznovanje treba spremeniti m mu dati drugačno, sodobnejšo vsebino. Čeprav več kot tretjinu vpraša nih ni še ničesar slišala o javnih tribunah, ki jih v Cankareje-vem domu o perečih družbenih vprušanjih organizira Društvo slovenskih pisateljev, pa je med ostalimi zelo visok delež tistih, ki odobravajo takšne tribune.
Slovenci imajo še vedno zelo tradicionalistično stališče o smetni kazni. Skupina za ukinitev tovrstne kazni je še razmeroma majhna (18 odstotkov vprašanih), medtem ko je več kot polovica takih, ki menijo, da je smrtno kazen trebu ohraniti ali pa njeno uporabo celo razširiti.
V Sloveniji je rodnost zelo nizka. Kaj bi bilo treba narediti, da bi se število rojenih otrok povečalo - se je glasilo eno od vpra tanj, Med dvanajstimi možnimi odgovori so na prvih treh mestih mnenja, da je treba zboljšati življenjski standard, uredi-ii .t,inovaiij.sk*' razmere za mlade družine in dati več denarne pomoči družinam z ve< otroki
Ljudje so vse bolje obveščeni o aidsu in tudi vse bolj ph je strah te nevarne bolezni, vendar pu večina (82 odstotkov vpra-šanih) za zdaj še ni spremenila načina ži /ljenja, vključno s spolnimi in drugimi navadami.
C. Zaplotmk
PETEK. 8. JANUARJA 1988
GOSPODARSTVO
3. STRAN @@IMSSSS§IEn<a-AS
TOMAŽ KOŠIR — letošnji Kraigherjev nagrajenec
Nagrado občutim kot obveznost
Ziri, 5. januarja — S Tomažem Koširjem, glavnim direktorjem žirovske Alpine, sva se pogovarjala natančno pred letom dni, ko smo ob škofjeloškem občinskem prazniku želeli predstaviti uspešnega direktorja. Izbor je bil torej dober, saj je Tomaž Košir minuli ponedeljek prejel Kraigherjevo nagrado, najvišje slovensko priznanje za dosežke na področju gospodarstva.
. »Kraigherjeva nagrada jnta močan sijaj, vsakemu direktorju je resnično lahko v ponos, kako jo sprejemate?«
»Kot veliko družbeno priznanje Alpini, rezultatom v zadnjih letih, zlasti poslovni usmeritvi. Mislim, da je odločila naša usmerjenost v izvoz, pod lastno blagovno znamko. Po drugi stra-m' pa nagrado doživljam kot ob-Veznost, da bomo tako nadalje-Yali, upam, da jo tako sprejema-l°hirSi V tovarni- Seveda to ne bo <^ru°' SaJ se zaracn gospodarjih razmer počasi finančno izčrpavamo, vse bolj se zastavlja vprašanje, kako vzdržati.«
»Kaj pomeni izvažati pod lastno blagovno znamko?«
»Pri širokopotrošnih izdelkih te to zagotovo najvišja oblika Plasmaja. Če na tujem tržišču dosežeš pomemben delež, prodajo dobro organiziraš in se uve-jjsviš, potem je zanesljivo, da °oš prodajal tudi jutri in pojutrišnjem. V vseh drugih primerih, ko za nekoga delaš, se stvari lahko hitro zasukajo, ko na svetovni trg stopi cenejši izdelovalec. Seveda je pot do prodaje pod lastno blagovno znamko dolga ln težka, imeti moraš pravi izde-delati na razvoju, doseči kakovost in pravočasne dobave, 2Sraditi prodajno pot, kar pome-n' poiskati dobrega poslovnega Partnerja. Dobro je, če imaš pri nJem tudi nekaj kapitala in s tem besedo pri vodenju, ali pa jastno firmo. Na včerajšnji pode-''tvi nagrad mi je čestital Človek, lrne ni pomembno, ki že dolgo ^rsto let dela v zunanji trgovini, čestital, ker nam je uspelo prodreti na svetovni trg s svojo znamko. Tu je veliko ljudi, je de-•lal, večinoma so iz gospodarstva, toda zelo malo se jih zaveda, kaj to pomeni.«
»Alpino vodite od leta 1980 naprej, katero leto je bilo izvozno, katero finančno najbolj uspešno?«
»Izvozni leti 1984 in 1985, torej pred spremembo devizne zakonodaje, tedaj smo na konver-tibilo izvozili 62 odstotkov proizvodnje, nato je upadel na približno polovico proizvodnje. Finančno pa bi težko izdvojil eno izmed let od 1981 do 1985, rezultati so bili solidni, nad povprečjem panoge v Sloveniji. Zadnji dve leti upadajo.«
»Kakšen bo poslovni rezultat za lansko leto?«
»Zanesljivo oceno težko dam, ni še povsem jasno, kaj bodo prinesle spremembe obračunskega sistema, ne vemo še natančno, kakšna je bila decembrska prodaja. Za Alpino so prodajno naj-močenjši zadnji meseci, letos pa prave zime ni in ni, vsekakor se nam bo to poznalo, ne toliko pri pancerjih kot pri čevljih po smučanji, ki jih ljudje kupijo šele, ko jih res potrebujejo, pozna se tudi pri tekaških čevljih. Glede na rezultate enajstih mesecev in decembrsko oceno, upam, da bomo na pozitivni ničli.«
»Zdi se mi, da letos pan-cerji niso dragi, je to posluh za plitev žep domačega potrošnika?«
»Ne bi rekel, da namenoma. Cene smo oblikovali zelo zgodaj, saj gredo pancerji v prodajo že poleti, ljudje jih ne kupujejo tik pred zdajci. Inflacija je bila tedaj približno 100 odstotna, toda hitela je naprej. Tako so zdaj naši pancerji približno 120 odstotkov dražji kot lani, torej sorazmerno poceni, med domačo in izvozno ceno ni večje razlike.«
»Zdaj vas je udarila še zamrznitev cen, kakšen je učinek sedanjih gospodarskih ukrepov, z devalvacijo dinarja vred, koliko so vam dali oziroma vzeli?«
»Po 25 odstotni devalvaciji je tečaj do danes ostal tako rekoč zamrznjen, inflacija pa, prepričan sem, ne miruje. Ob devalva ciji pa so drastično znižali izvozne spodbude, od 36 na 19 pri prodaji na ameriški in od 20 na dobre 4 odstotke pri prodaji na evropsko tržišče. Torej je učinek že skoraj povsem izničen. Toda, istočasno se je uvoz podražil za 25 odstotkov, z njim vred carina
in vse drugo, ukrepi so zaradi uskladitve cen podražili tudi domači input. Če bi objektivni analitik primerjal dan pred devalvacijo z današnjim dnem, sem prepričan, da bi ugotovil premik, negativen seveda.«
»Kakšne so po vašem mnenju možnosti za spremembo devizne zakonodaje, kar je tudi za Alpino bistvenega pomena?«
»Nimam osnove, da bi kaj napovedoval. Le to lahko rečem, da sem ob podelitvi nagrad dobil občutek, da je pripravljenost in enotnost, nekaj doseči, v naši republiki velika. Druga stvar pa je, kakor pravijo vodilni sloven-
Zanimiva posebnost
V žirovski Alpini delavcem plačo razdele dvakrat na mesec, takšno prakso so upelja-li že pred leti. Zadnjega ali prvega v mesecu dobe akontacijo v višini polovice osebnega dohodka predhodnega meseca, 15. pa drugo, poračunano polovico. V tovarni jim tako naenkrat ni treba zbrati toliko denarja, delavci pa polovico plače dobe štirinajst dni prej, kar pri visoki inflaciji seveda ni brez pomena. Zadnje mesece so imeli nekaj težav v banki, ki ima omejene plasmaje in želi imeti kredite zaprte in vrnjene zadnjega v mesecu. Toda, če bodo ukinjeni, kakor napovedujejo, bodo te težave odpadle.
ski ljudje, da si počasi pridobivamo somišljenike drugod po Jugoslaviji, tiste, ki prav tako izvažajo, bolje rečeno tiste, ki stoje na svojih nogah. Kako močna je manjšina, kdaj ji bo uspelo prodreti, pa je težko napovedati.«
»Nedolgo tega ste rekli, da vam v Alpini primanjkuje delavcev, da bi jih nekaj še lahko zaposlili, to še drži?«
»Glede na to, kar se je dogajalo pred koncem leta, si tega ne bi upal več narediti, ne zato, ker pred sabo ne bi videli dela, temveč zaradi negotovosti, ker ne vemo, kaj se bo dogajalo letos.«
»Kako ste kadrovsko usposobljeni za izvoz pod lastno blagovno znamko, vam
primanjkuje ljudi, ki bi se ukvarjali z zunanjo trgovino?«
»Še vedno jim manjka, čeprav je zadnja leta prišlo več mladih, ki so doštudirali to smer. Se bolj pa nam primanjkuje razvoj nikov, v nekem smislu je to še zahtevnejše delo. Dokler smo delali za druge, so imeli razvojniki lažje delo, kupci so povedali, kaj žele, prinesli so celo vzorec, razvoj je bil zožen na prenos zamisli. Ko pa smo sami stopili na svetovni trg, imajo razvojniki bistveno bolj zahtevno delo, poznati morajo svetovno smučarsko industrijo, jo spremljati in obvladati ter po možnosti narediti kaj boljšega. Potrebujejo interdisciplinarno znanje, pomembna je ustvarjalnost, prav tako hodijo po svetu, naučiti se morajo tuje jezike.«
»Ste bolj uspešni pri alpskih ali pri tekaških smučarskih čevljih?«
»Če gledam položaj na trgu, smo pri tekaških, saj obvladamo približno 10 odstotkov svetovnega trga, pri alpskih 5 do 6 odstotkov. V nekaterih deželah imamo pri tekaških čevljih močne pozicije, v ZDA že nekaj časa pokrivamo 25 do 30 odstotkov trga, na Norveškem 30 odstotkov, na Švedskem 25 odstotkov, torej tudi v deželah smučarskega teka.«
»Tekaški čevelj je v zadnjih letih doživel veliko sprememb?«
»Naprej prehod s treh luknjic na sisteme, svoje je dodala tudi nova tehnika smučarskega teka.«
»Pri alpskem pa vlada zatišje?«
»Večjih sprememb v zadnjih letih ni bilo, toda samo vprašanje časa je, kdaj se bo to zgodilo.«
»Kaj pa naj bi se zgodilo?«
»Težko je reči, morda novi materiali, morda bo kdo domislil novo konstrukcijo čevlja. Nekaj se bo zgodilo, preprosto čutimo to, predolgo že vlada zatišje. Prepričan sem, da vsi večji izdelovalci vrtajo, vrtamo in samo vprašanje časa je, kdaj bo kdo prišel na plan z novostjo.«
M. Volčjak
Šešir prejel Veliko plaketo občine Škofja Loka
Velik prispevek k prenovi Škofje Loke
Škofja Ix)ka, 5. januarja — Stari Šešir riše dobro poznano podolnt starodavne Škofje Loke, temeljito prenovljen toliko lepše. Prenovljene, stare tovarne slovensko sicer še niso odprli, toda proizvodnja tam teče že nekaj časa, stala je le slabe tri mesece, kar je svojevrsten rekord, zasluge ima tudi škofjeloški Tehnik, ki je tam gradil. O prenovi stare tovarne smo se pogovarjali t direktorjem Šeširja Mirom Pinteričem.
»Priznanja najbrž kar dežujejo, saj se prenovljeni stari Šešir resnično lepo vključuje v staro mesto, nobene napake ni videti?«
»Kje pa, ob nedavni razstavi revitalizacije starega mestnega jedra sploh nismo bili omenjeni Odmev je največji med tujimi klobučarji, ki so konec leta prišli na podpis pogodb, hvalili so vkomponiranje v mestno jedro, rekli, da je to prispevek h klobučarstvu nasploh. Iz Ljubljane me je klical dr. Si-moneti, dejal, da prenovo občuduje vsakič, ko se polje na vikend v Poljunsko dolino. Novo leto je prišel voščit Franc Lo-gonder, Šeširjev upokojenec, /nam revolucionar, vodja pred vojnih štrajkov v Seširju in dejal, da bi rad videl tovarno tudi znotraj. Še nekaj moramo postoriti, nato bomo pripravili slo vesno otvoritev in povabili tudi nuše upokojence.« »Imate datum že določen?« »Računumo, da pred Dnevom OF.« »Koliko je prenova veljala?«
»Približno 1 milijardo dinarjev, več, kot če bi zgradili novo posopje. Sicer pa je tam vse novo, nova je streha, vse inšta lucije, zidove sit ročno izkopali in sveze ometali, poskrbljeno je za požarno varnost, prostori so svetli, delovne razmere povsem drugačne, poskrbljeno |« /a odpadne vode in še bi lahko našteval Ker nismo gradili na novo, smo družbi prihranili 6 tisoč površinskih metrov zemljišča.«
»Gradili ste predvsem I lastnim denarjem?«
»Nekaj manj kot 430 milijonov dinarjev znašajo krediti, bančni in drugi, preostali" stroške smo pokrivali iz tekočega
poslovanja, pri 2,2 milijardah dinarjev celotnega prihodka je to seveda zelo veliko.«
»Bo letni obračun pokazal izgubo?«
»Investicija še ni zaključena, vendar bo glavnina stroškov prikazana v bilanci za lansko leto. Po dolgih letih, odkar vodim Šešir, težko napovem, kakšen bo rezultat, če bomo imeli izgubo, je ne bomo zato, ker smo slabo delali, temveč zaradi obnove, če bo, to bo torej zdrava izguba.«
»Svoje bodo seveda dodali tudi ukrepi gospodarske politike?«
»Šešir je velik izvoznik, na tuje prodamo 60 odstotkov proizvodnje, izvoz je znašal 1,25 milijonov dolarjev, kar je 48 odstotkov celotnega prihodka lanskega leta. Kar nam je na eni strani dala devalvacija, so nam na drugi strani vzele bistveno nižje izvozne spodbude, sicer pa izvoznih kalkulacij tako ali tako nikoli ne delamo na osnovi spodbud. V letošnje leto gremo z dogovorjenimi izvoznimi posli v višini 1,2 milijona dolarjev, surovine imamo v hiši, dobro smo se oskrbeli še preden smo začeli prenavljati staro tovarno. Računam, da bomo večji del kreditov odplačali že letos.«
»Ste gradili na račun nižjih osebnih dohodkov?«
»To ni res, res pa je, da smo malce čakali in si večji kos odražali konec leta, ko smo imeli podpisane izvozne pogodbe in smo lahko šli optimistično v letošnje leto. V enajstih mesecih je tako povprečje znašalo 210 tisoč dinarjev, decembrski znaša 280 tisoč dinarjev. Vendar pa ni vse le plača, v Šeširju nimamo praktično nobenega stanovanjskega problema, lani smo razdelili 22 milijonov dinarjev za stanovanjske kredite, delavci imajo zastonj topli obrok, plačanih 80 odstotkov prevoznih stroškov, prevoz iz Škofje Loke na Trato pa je zastonj, izplačali smo najvišji možni regres, delamo le štiri, pet sobot v letu. Zgradili smo novo tovarno na Trati in v teh slabih časih obnovili staro. Mislim, da je naš delavec lahko kar ponosen na Šešir.«
M. Volčjak
Poskus odstopa
Sleherni odstop ima pri nas velik odmev, saj doslej nanje nismo bili navajeni. Spremlja pa jih pojmovna zmeda, navkljub jasnemu ustavnemu določilu je pravih odstopov malo ali jih skorajda ni, temveč so se namnožili poskusi odstopov in zastavlja se vprašanje, kakšni so njihovi nagibi.
V 95. členu zvezne ustave piše: Vsak izvoljeni ali imenovani nosilec samoupravne, javne ali druge družbene funkcije je osebno odgovoren za njeno izvrševanje in je lahko odpoklican ali odstavljen, ima pa tudi pravico odstopiti in odstop obrazložiti.
Vsak funkcionar torej lahko odstopi in pove zakaj. Ustavno določilo je jasno.
Institucija odstopa pozna več razlogov. Odstop, ko nekdo prizna dejanje, ki ni združljivo z njegovim položajem. Odstop, ker je njegov resor slabo delal in je torej objektivno odgovoren ali pa se je zgodilo nekaj škodljivega, s čimer pa ni povezan in odstopna izjava v bistvu poudari njegovo neoporečnost. Odstop, ker je bil sprejel zakon ali predpis, s katerim se ne strinja, še več, ker je prepričan, da ne more biti več odgovoren za uresničevanje začrtane politike in odstop torej ni posledica kakršnekoli krivde ali sokrivde, temveč opozarja javnost, da v takšnih razmerah ne more biti več odgovoren.
Kam naj torej vtaknemo ponujen odstop, sklep, da bo nekdo odstopil, opozorilo in pretnjo, da bo nekdo odstopil. Kvečjemu za uho, kajti tega v veljavnih predpisih ni.
Dolgo bi morala brskati po preteklih dogodkih, da bi našla pravi odstop, vsaj na Gorenjskem se ga ne spomnim, če seveda izvzamem odstope iz zdravstvenih razlogov, ki so samoumevni. Zato pa so se v zadnjem času namnožili poskusi odstopov, ki so se praviloma končali s poskusom in ne z dokončnim dejanjem. Najbolj odmeven je zadnje dni poskus loške vlade, ki je še najbolj blizu pravemu odstopu, vendar lahko le ugibamo, kako resen je namen. Nekateri poskusi pa so naravnost smešni, takšen je denimo tržiški primer, kjer uradno šepetajo, da je direktor BPT—ja ponudil odstop, vodstva dpo — jev so ga zavrnila, delavci pa so protestirali.
Pojmovna zmeda, ki pri nas spremlja odstope, je v vsesplošnem kršenju zakonov in predpisov do neke mere razumljiva, popolnoma pa vendarle ni, saj je težko verjeti, da nihče ne bere ustave. Tako ostajajo dvomi o nagibih, ki spremljajo poskuse odstopov: se marsikdo skuša elegantno posloviti od funkcije ali pa izsiljuje, da bi z odobravanjem okolice na položaju ostal?
M. Volčjak
Danes bi, jutri ne bi
Kranjska gora, 31. decembra — Ko so pred začetkom gradnje stanovanjsko preskrbovalnega centra v Kranjski gori iskali investitorje, se je vključila tudi HT DO Gorenjka, saj je s tem dobila možnost, da prevzame trgovske in gostinske storitve v novem objektu na eni najboljših lokacij v Kranjski gori. Ker pa se je TOZD Hoteli Kranjska gora, zaradi negativnih posledic gospodarske politike, znašel v težkem položaju, so se prejšnji mesec odločili, da odstopijo od investicije.
Jeseniški izvršni svet, ki je to obravnaval, je ugotavljal, da je ravnanje Gorenjke neresno in neodgovorno, saj je investicija že začeta in da to ni prvi primer, ko se Gorenjka ravna po načelu: Danes bi, jutri ne bi. Prav tako so opozorili, da nov objekt mora obdržati svojo večnamenskost, stanovanja pa naj kupijo soinvestitorji in kranjskogorske delovne organizacije, ne pa zasebniki, ki bi jih uporabljali za počitniška stanovanja.
V. Stanovnik
IZ GOSPODARSKEGA SVETA
Vplačila za novo vrsto juga 65
Beograd, januarja - V Crveni zastavi bodo te dni začeli sprejemati vplačila za jugo 65 po tovarniški predplačilni ceni 5,700.000 dinarjev. Naročilo ga bo lahko 500 kupcev, nova vrsta juga pa bo imela 1 300 kubični motor in nekaj drugih novosti. Prihodnji teden bodo sprejeli tudi 300 vplačil za fiat croma 1600 po tovarniški ceni 20 milijonov dinarjev, ki bo prvič na našem trgu.
Odpadki postajajo kurivo
V ribniškem Riku so v sodelovanju s strokovnjaki izdelali stroj za stiskanje komunalnih odpadkov. Stroj odpadke tudi spreminja v več uporabnih stvari, v humus, bioplin in trden spri-mek, ki je uporaben za kurjavo. Rikovega stroja na domačem tržišču še nekaj časa ne bo, ker ga izdelujejo izključno za izvoz, letošnjo proizvodnjo pa imajo že razprodano, čeprav stane en stroj 400 tisoč dolarjev.
J V. S.
IIPE10VHIH KOLEKTIVOV
Avtokontrola za boljšo kakovost
V montažnem oddelku tržiškega Peka so začeli z novim načinom ugotavljanja kakovosti, tako imenovano avtokontrolo. Trinajst delavcev je že opravilo seminarje za avtokontrolorje, s tovrstno kontrolo, ki so jo začeli novembra pa ugotavljajo, da se je precej zmanjšalo število slabih izdelkov. So pa še težave, ker je več dela v popravi, tako da bodo končne učinke novega načina kontrole lahko ocenjevali šele potem, ko bo avtokontrola v vsej delovni organizaciji.
Predlagaj nekaj koristne^°
V begunjskem Flanu v letošnjem letu začenjajo z akcijo, ki naj bi povečala število inovacij v tovarni, poimenovali pa so jo Predlagaj nekaj koristnega. Vsak, ki bo prijavil inovacijo, bo dobil še posebno nagrado v višini ene desetine povprečnega osebnega dohodka za pretekli mesec in to takoj, ko bo ugotovljeno, da bo inovacija smiselno uporabljena. Vse prijavljene inovacije, v akciji, ki bo trajala tri mesece, bodo tudi normalno nagrajevane po pravilniku o inovacijah, ki so ga na novo sprejeli v preteklem letu. Predlagane inovacije so lahko s področja proizvodnje ali pa tudi področja upravnih služb. v s.
Tržičani so lani veliko naredili na cestah — Tržiško združeno delo je lani združevalo 2 odstotka od bruto osebnih dohodkov za program cestne skupnosti. S tem denarjem in posojili banke ter izvajalcev so do konca leta zbrali prek 700 milijonov dinarjev in tako praktično v celoti tudi uresničili lanski program cestne skupnosti. Zaradi zapletov z zemljiščem niso uspeli začeti začeti urejati le tretje etape ceste v Gozd. Sicer pa so bili lani med večjimi cestnimi odseki, ki so jih urejali, II. etapa ceste Tržič-Pod-ljubelj, cesta v Jelendol od kapelice do prve serpentine, cesta v Lese, \ naselje Brezje in v Lom, kjer so položili tudi asfalt. Na Koroški cesti (na sliki) pa so uredili brežine in odvodnjavanje. — A. Ž.
Kje bodo televizijske antene?
Kranj — Po sprejetem idejnem projektu in programu odbora za izgradnjo kabelske in satelitske televizije v kranjski občini so se že začele priprave za postavitev glavne in stranskih sprejemnih postaj ter televizijskih anten v posameznih krajevnih skupnostih. Odbor, ki deluje pri občinski konferenci SZDL, je že naroČil posebno študijo o mikrolokaciji posameznih anten. Da pa bi akcija v prihodnje potekala usklajeno, odbor tudi poziva vse krajevne skupnosti v občini, naj povsod ustanovijo tričlanske komisije oziroma odbore za pripravo in izvedbo programa kabelske in satelitske TV v krajevni skupnosti. Odbori v krajevnih skupnostih naj bi še ta mesec ocenili, kje v kraju (na družbenem objektu) bi lahko postavili anteno. Pogoj je le, da je v vidnem polju Smarjetne gore. Predstavniki odbora, komiteja za urbanizem in tozda Oddajniki in zveze RTV Ljubljana so se v začetku tega tedna že sestali z lastniki na Šmarjetni gori in se dogovorili za potrebne priprave glede izgradnje glavne sprejemne postaje. Krajevne skupnosti v kranjski občini naj zdaj čimprej sporočijo imena članov odborov oziroma komisij za izgradnjo kabelske in satelitske TV na občinsko konferenco SZDL Kranj.
A. Ž.
Letos predvsem stabilizacijsko
Cerklje — Predstavniki organizacijskega odbora letošnjega osmega cerkljanskega množičnega smučarskega teka Gorenjskega odreda pravijo, da prireditev bo in sicer 17. januarja (rezervni datum je 14. februar), da pa bo predvsem stabilizacijska. Vsak udeleženec bo dobil ušesni trak, malico in topel napitek, najboljši v posameznih disciplinah pa medalje in diplome. Start in cilj letošnjega teka na 25 kilometrov za moške in ženske ter na 10 kilometrov za moške, ženske, pionirje, pionirke in lovce bosta v neposredni bližini šole Davorina Jenka v Cerkljah. Udeleženci se bodo lahko prijavili 17. januarja med 7. in 9. uro v avli osnovne šole v Cerkljah, štartnina za tek na 25 kilometrov bo 3000, za tek na 10 kilometrov pa 2000 dinarjev. Pionirji in pionirke ne bodo plačali štartnine. Na cerkljanskem teku pa ne bodo veljale izkaznice Smučarske zveze Slovenije. Prireditelj, športno društvo Krvavec, bo pravočasno objavil morebitno spremembo datuma teka, če prihodnjo nedeljo ne bo snega.
A. Z.
DOPISNIKI SPOROČAJO
Še en rezervoar na Veternem
Drago Papler pito, <ia bodo na Zgornja« m Spodnjem Vetei nem v krajevni skupnosti Senično v tržaški občini morali čimprej zgraditi še bazen za požarno vodo. Sicer pa so bili na Zgornjem m Spodnjem Veternem še nedavno tega brez vodovoda. Vsaka hiša, ali pa po dve do tri skupaj so imele svoje zajetje pitne vode. Potem pa so po načrtih iz leta 1983 najprej leta 1984 zgradili zajetje in leto kasneje izkopali nov vodovod. Priključili so ga na posamezno hišo lota 1986. Med tem ko imajo zdaj pitne bodo dovolj, bi jo ob požaru hitro zmanjkalo. Zato bodo morali zgraditi še bazen za 100 kubičnih metrov požarne vodo.
Asfalt in razsvetljava v Zvirčah
V Zvirčah, v krajevni skupnosti Kovor, so imeli lani akcijo za asfaltiranje vseh cest. Prebivalci so prispevali najprej po 160 ti seč dinarjev na hišo in tako zbrali 4 milijone dinarjev. 20 milijo nov je prispevala potem tržiška komunalno-cestna skupnost, za tri milijone pa so dobili posojila brez obresti. Ob dokončnem obračunu so potem ugotovili, da bo treba zbrati še 25 milijonov dinarjev. Deset milijonov se je nateklo od obresti krajanov, ki so prispevali denar, sklad stavbnih zemljišč pa je prispeval še 7 milijonov. Zdaj pa se za 8 milijonov dogovarjajo še pri občinski ce-stno-komunalni skupnosti. Krajevna skupnost Kovor pa je nabavila tudi prek 140 cevi za ureditev odvodnjavanja in za bodočo javno razsvetljavo ob asfaltni cesti, piše naš dopisnik Drago Papler.
Revščina v Soteski
Samo zgroziš se lahko nad revščino nekdanjega postajnega in železniškega stanovanjskega poslopja v Soteski, piše Branko Blenkuš. V stavbi v glavnem živijo delavci iz jeseniške železarne, ki so se samovoljno vselili v poslopje, neprimerno za bivanje. Ce prav so v delu stavbe odstranili okna in vrata, so se tako rekoč v razvaline naselili novi prebivalci. Tujci, ki se zd vj z vlakom ali po cesti vozijo mimo stavbe v Soteski, ne morejo razumeti, da je v tem delu še vedno takšna revščina.
Umeten sneg tudi na Kobli
Konec decembra so žičničarji na Kobli dobili iz Planice napravo za izdelovanje umetnega snega. To je poseben peresni vi jak, ki razpršuje vodo in v mrazu na ta način dela sneg. Napravo so konec leta tudi že preskusili, vendar pa jo zdaj še ne morejo uporabljati zaradi sorazmerno visokih temperatur. Napravo so postavili ob vlečnici na smučišču na Kozjem hrbtu, tik nad zadnjimi hišami nad bohinjskim železniškim predorom.
Praznik v Železnikih
Dvajsetletnica krajevnih in
občinskih samoprispevkov
Železniki, 8. januarja — Prireditve ob prazniku — 9. januarju, ko se v krajevni skupnosti Železniki spominjajo Dražgoške bitke in masovnega odhoda domačinov v NOB, so se letos začele že minulo soboto. Različna športna tekmovanja so na programu že ves teden. Drevi ob 17. uri bo v kulturnem domu v Železnikih slavnostna seja samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij, na kateri bodo podelili priznanja, jutri, ob 19. uri, pa bo slavnostna akademija. Praznovanje v krajevni skupnosti pa bodo zaključili v nedeljo v okviru tradicionalnega pohoda v Dražgoše.
pol kilometra ceste in položili asfalt kar na 3,5 kilometrih. Velika akcija je potekala na odseku Davški most-Davča v dolžini skoraj dveh kilometrov in na enem kilometru ceste Tajnetova žaga-Potok. Uredili so tudi že TV pretvornike in pripravljali ceste za letošnje asfaltiranje na odseku Podlonk-Prtovč in Smo-leva-Ojstri vrh. Kar zadeva načrtovano stanovanjsko gradnjo na Dašnjici in Trnju, se je malo zatikalo. Letos, ocenjujejo, da bo laže. Prav tako bodo letos
Med pomembnejšimi deli iz referendumskega programa je bilo urejanje ceste Davški most-Davča
II
Leto 1987 bo v kroniki krajevne skupnosti Železniki, ki je s 3800 prebivalci med večjimi, po površini 68 kvadratnih kilometrov pa največja v škofjeloški občini, nedvomno zapisano kot eno izmed zelo uspešnih. Ne le zaradi uresničevanja programov in nalog, ki jih v tej krajevni skupnosti že 20 let uspešno uresničujejo tudi s plačevanjem ali krajevnih ali občinskih samoprispevkov, marveč tudi zaradi izredne volje in zavzetosti prebivalcev v posameznih vaških odborih. Lani, ko je visoka inflacija vsak dan zmanjševala vrednost s samoprispevkom zbranega denarja, so ljudje poleg zbiranja denarja še s prostovoljnim delom skušali nadoknaditi tisto, kar so izgubljali v denarju.
»Poleg številnih manjših akcij je bil lani v krajevni skupnosti Klavni poudarek na uresničeva-
nju dveh večjih programov,« razlaga predsednik sveta krajevne skupnosti Franci Benedičič. »Prvi je bil zaključek gradnje telefonskega omrežja. Ta akcija je trajala s prispevki in delom od 1984. leta. Z njo smo dobili okrog 700 novih telefonov in v vseh prek 20 naseljih v krajevni skupnosti zdaj skoraj ni gospodinjstva brez telefona. Vendar bomo letos z akcijo in z razširitvijo telefonske centrale nadaljevali še za naselje Kres. Drugi del programa pa se nanaša na referendumsko odločitev izpred dveh let, da s samoprispevkom pet let zbiramo denar za ceste, TV pretvornike, mrliške vežice, izgradnjo telovadnice in obnovo javne razsvetljave.«
V cestnem delu referendumskega programa je bilo lani že precej narejenega. Na območju Martinj vrha so dodatno uredili
Franc Benedičič
najbrž dočakali težko pričakovano dograditev osnovne šole iz občinskega referendumskega programa. Pripravljati pa se bodo začeli tudi na gradnjo vrtca. Razen tega pa jih tudi letos čaka veliko dela na cestah in pri pripravah na gradnjo gasilskega doma. Iz referendumskega programa pa so letos na vrsti tudi
Iztok Reja
mrliške vežice. Zgradili naj jih do tretje faze.
»Še posebej moram pohvaliti prebivalce Zalega loga oziroma vaškega odbora, ki združuje naselje Zali log, Potok, Spodnja Davča, Ravne, Torka, Osojnik i« Zala,« je poudaril predsednik odbora Iztok Reja. »Veliko prostovoljnih ur je bilo narejenih pri gradnji ceste proti Davči il| odcepu za Farji potok. Največji uspeh pa je, da smo dom oziroma večnamenski prostor zgradili do tretje faze, čeprav smo začeli šele septembra in nam je ves čas nagajalo slabo vreme-Zgradili smo tudi nogometno igrišče. Veliko dela pa nas čaka tudi letos.«
Čeprav si v krajevni skupnosti ne obetajo letos boljših pogojev za uresničevanje programov, med odgovornimi ni malodušja-Vsi skupaj se namreč zavedajo, da je ob pomanjkanju denarja in težavnih pogojih delo in volja zanj glavni ključ, da načrtovano uresničijo. Za slednje pa v minulem letu "velja prebivalcem krajevne skupnosti ob praznikv iskrene čestitke.
A. Žalar
Želijo si samopostrežno trgovino
Voglje, januarja — Ko smo se konec minulega leta v krajevni skupnosti Voglje pogovarjali o delu in razvoju v zadnjih dvajsetih letih, so nekdanji predsedniki in predstavniki sedanjega vodstva tudi povedali, da imajo precej zahtevne načrte za naprej, da pa si želijo tudi samopostrežno trgovino.
Pa ne zato, ker bi bili z založe-nostjo v sedanji nezadovoljni ali pa zaradi zaposlenih v njej. Nas protno. Poslovodkinja v Zivilini trgovini Ivanka Drenovec je zelo skrbna, prizadevna, če le mo-
re ustreže vsaki želji krajanov. Pravijo, da boljše ne bi mogli imeti.
»Samopostrežno trgovino si v Vogljah res že dlje časa želimo. S sodelavko sicer delava, da so ljudje čimprej postreženi, vendar, saj veste: klasična trgovinu je le klasična. Treba je počakati, predvsem pa ni pregledna. Zato se vsekakor strinjam, da bi bila taksna trgovina za Voglje nedvomno upravičena in velika pridobitev. Bojim pa se, da smo zdaj pred nekaterimi akcijami, kot je na primer telefonska, in bi zato težko zmogli še kaj več,« pravi Ivanka Drenovec.
Res je, da so v Vogljah pridni, delavni, skrbni ljudje, dobri gospodarji in da so prav zaradi tega v dvajsetih lotih veliko naredili, vendar bi sami težko zdaj zmogli še breme za samopostre žno trgovino.
A. Žalar
Praznične Dražgoše — Medtem ko bodo konec tedna Dražgoše prizorišče velike tradicionalne prireditve, so prebivalci te krajevne skupnosti že sredi tednu proslavili krajevni praznik. 6. januarja se numreč vedno spomnijo mitinga, ko je Stane Žugar napovedal, da bo v Dražgošuh veliku* bitku. Osrednju proslava in sluvnostnu seja je bila v sredo popoldne, za katero so pripruvili kulturni progrum člani Kudu Bruta Bička. Ob tej priložnosti so podelili tudi tri priznanja krajevne skupnosti. Dobili so jih Mariju Jelene iz DraigOŠ za izdelovanje dražgo-ških kruhkov, Pavle Bešter iz Rudnega zu delo v SLO in v krajevni skupnosti in novinar Radia Ljubljuna Stane Škrabar za dolgoletno sodelovanje s krajevno skupnostjo in spremljanje tradicionalnih dražgoških prireditev. Na sliki: Med nedavnim obiskom in pogovorom s predstavniki krajevne skupnosti o delu in življenju krujanov Dražgoš in Rudnegu so le-ti med drugim povedali, du bi radi v prihodnje bolje založeno trgovino v Družgošah. — A. Z.
Z združevanjem denarja so zgradili most — Že 1978. leta je bil izdelan projekt za most Sipe a v Podlubniku. Vedno pa je /manjkalo denarja, da bi gu zgrudili, lam pa so gu /i;i adili na podlagi skupnega dogovora in združevanju denarja v krajevnih skupnostih Kamnitnik, Trata, Stara l^iku-Podlubnik in Škofju Loka-mesto. — A. Z.
miTOtMO KNJIGO, PROSIM
Pasja nadlega v Radovljici
Stanovalce Cankarjevega naselja V Radovljici razen ie vseskozi neurejenega prometa — vselej zasedenih pločnikov z nepravilno purkiruninu avtomobili, v dežju ali mokrem sneženju zaradi zamašrnih jaškov neprehodnih luž, v zadnjem času tepe še ena nadloga: tropi potepuških psov. Teh je vedno ver Od jutra tja pozno V noč se podijo po cestah, dvoriščih, zelenicah med stanovanj skinu bloki dre za neko niz koraščeno pretežno črno, težko ugotovljivo pasmo živali, ki očitno nimajo gospodarjev. l'a ču jih imajo, se zanje ne brigajo. Človek nikoli ne ve, kdaj bo naletel na te nadležne potepen ce. Kar naprej se zaletavajo in oblujuvajo nič hudega sluteče
pešce: stare, mlade in rudi otroke. Že res, da pes, ki veliko laja, malo grize... Toda kdo jamči, da nenadoma nekega dne ne bo popadel koga; morda prestrašenega otroka, nemočnega invalida ali razposajen- \ ca, ki In se hotel poigrati s psom.
Vemo, da ne po nekaterih krajih na Gorenjskem spet po-* javljajo stekle lisice, ki takšne ga psa lahko tudi ugrizne, saj je Cankarjevo naselje le nekaj korakov od gozda in polja. Zato smo prebivalci v tem delu Radovljice zaskrbljeni in st' sprašujemo, kdo je pristojen lodgovoren), da odpravi to nad logo in poskrbi za varnost lju di.
JR
PETEK, 8. JANUARJA 1988
KULTURA
.5. STRAN Or®EIlSyj©ISEGLAS
Poskus kulturnega jadikovanja
TU SMO, VASI NISMO!
Kaj kmalu po novoletnih čestitkah je kulturnikom zamrl nasmeh, kajti spet so soočeni z novo borbo za že tako minimalna finančna sredstva, s katerimi bodo poskušali ljudem predstaviti vsaj delček kulture, v kolikor bo to ob vseh obstoječih zakonskih predpisih sploh še možno. Znotraj tega je v toliko slabšem položaju tudi celotna mladinska alternativna kultura.
Dnevi v začetku januarja so ponavadi še vedno rezervirani za čestitke in želje po vsem najlepšem v prihajajočem letu: Tega so vsaj na verbalni ravni deležni tudi kulturniki. Vsi že dodobra opisani problemi okrog zagotavljanja sredstev za družbene dejavnosti, znotraj katerih najdemo tudi kulturo, se nadaljujejo tudi v letu 1988 in zgoraj začeto misel v veliki meri izkrivaljajo.
Čas za čestitanje je med kulturniki že zdavnaj minil, vse preveč časa namreč porabijo za goli obstoj, za vse tisto, kar bi moralo biti umevno že samo P° sebi. Če v vse to vštejemo ?e množico formularjev, ki jih Je potrebno izpolnjevati in drugo množico poročil in različnih Prošenj, ki so potrebne za tista, vse prevečkrat minimalna finančna sredstva, slika počasi dobiva svojo končno podobo. Ce pa k temu prištejemo še težave, ki jih prinesejo s seboj neustrezni prostori in dotrajana tehnična oprema, smo povedali dovolj.
Če tako imenovana uradna kultura kljub vsemu še uspeva, nekako izvajati tiste nalo-ge> ki jih je družba postavila Pred njih (kult institucije), vse , a^ernativni kulturi uspeva Je s skrajnimi močmi ali pa sploh ne.
Če se najprej ozremo širše, po slovenskem prostoru so razmere zelo slabe. V bistvu obstaja omembe vredno dogajanje samo znotraj republiškega centra, pa še tu bi lahko vse skupaj pisali v navednicah. Rahlo se je premaknilo na gledališkem področju, pri videu |n glasbi, klubska kultura pa je šla nazaj (če je to sploh še možno!). Poglavje zase je po
mnogih merilih pomenilo in pomeni gibanje Nove slovenske umetnosti, z vsemi njenimi pripadajočimi deli. NSK še toliko bolj, ker jim je uspel tudi preboj v tujino.
Poleg Ljubljane se del alter-nativnomladinske kulture dogaja tudi v drugem slovenskem univerzitetnem središču, čeprav se tam ubadajo še z veliko večjimi problemi in so v marsičem še na začetku.
Če pa si vzamemo pod drobnogled mladinsko klubsko kulturo, spet pristanemo pri zelo bornem povprečju. Nekoliko živahnejše je le v Ljubljani in Mariboru, scena pa včasih bolj ali manj živi še v Šempetru pri Novi Gorici, Kopru, Celju in rezervirano v novomeški okolici ter Ptuju.
Izvzeli smo Gorenjsko, kjer lahko o čem podobnem na žalost govorimo samo v Kranju, kjer v spodnjih prostorih De-
Kulturna politika predvsem v zadnjem času obira sila čudna pota. Vnaprej odrejena finančna sredstva pomenijo poleg ostalega tudi možno nazadovanje in to na področju, kjer si tega nikakor ne bi smeli privoščiti - misel, ki smo jo lahko velikokrat prebrali, ki pa ni našla domovinske pravice v vsakdanjem življenju...
lavskega doma potekajo različne prireditve v okviru Car-niuma. Od ostalih občin velja omeniti še Jesenice, kjer so bili podobni poskusi, v Škofji Loki, Radovljici in Tržiču pa mladinska klubska scena živi predvsem v obliki različno or-ganizranih plesov tipa kulturno — združenih domov.
Tudi še tako velika zagnanost do prostovoljnega dela, ki ni sinonim samo za povojna leta, ne more mimo preprek, kot so osnovna finančna sredstva in tehnična oprema ter seveda primeren prostor. Predvsem v manjših sredinah (krajevne skupnosti) veliko in dostikrat glavno vlogo odigrajo besede različnih lokalnih veljakov, ki pač ugotovijo, da različnost in drugačnost pri njih ne bo doma. Ali bo mladina pridna tako, kot se spodobi ali pa ne bo s prostorom in vsem ostalim nič...
Tovrstni problemi bodo verjetno v času, ki prihaja, in ki s seboj ne prinaša prav ničesar dobrega, postali še toliko večji, pritisk mladih na drugi strani, tudi v osnovnih sredinah, pa toliko močnejši.
Gorenjska je v določenem smislu na področju alternativne kulture v vseh obdobjih na področju kvalitetnih izvajalcev nosila v širšem kulturnem prostoru opazno vlogo, ki je mogoče v določenem pogledu v zadnjem času rahlo upadla. Je to odraz trenutnega stanja? Odgovor na to kot na marsikatera druga vprašanja je verjetno potrebno prepustiti času.
Čas bo storil svoje, kar pa bo nastalo... je očitno razmišljanje, ki vodi vse tiste, ki so vzeli krojenje kulturne usode tudi slovenskega naroda v svoje roke in med ostalim pozabili tudi na skupščinski sistem, samoupravljanje in še marsikaj drugega.
Kulturi je od zgoraj navzdol določen kos pogače, ki postaja vedno bolj mlačen in vedno manjši, narod pa vedno siro-mašnejši. Doklej?
Vine Bešter
40 let socialistične predšolske vzgoje v Škofji
Loki
KULTURNE PRIREDITVE, RAZSTAVE, OKROGLE MIZE
Škofja Ix>ka, 8. januarja — Dvanajstega februarja leta 1948 so v Škofji Loki, z uradno registracijo, dobili prvi vrtec. Dom igre in dela, kot so nekoč imenovali vzgojno varstvene organizacije. Čeprav je bilo varstvo otrok v škofji Loki organizirano že pred tem, je to datum, ki ga beležijo kot začetek socialistične predšolske vzgoje v Škofji Loki.
Danes v okviru vzgojnovatstvene organizacije Škofja Loka dela šest Varstvenih enot: najmanjši sta enoti Ciciban pri Svetem Duhu in Rožle v Jankovem naselju, enoti Čebelica na Novem svetu in Kekec pod gra-^(»m, Pedenjped v Frankovem naselju in kot največja enota Najdihojca v Podlubniku. Tako je v dnevnem varstvu v Škofji Loki in okolici 1033 otrok, vzgojnovarstvena organizacija pa skrbi tudi za pripravo na šolo, 2a potujoče vrtce in druge dejavnosti povezane z varstvom in vzgojo najmlajših. Zaposlenih je 52 vzgojiteljic, 40 varuhinj, 26 pa jih skrbi za tehnično in upravno vodstvo vrtcev. V okviru vzgojno varstvene organizacije je sedem jasličnih oddelkov, 1 varstvena družina in en oddelek za razvojno prizadete otroke. Težave, ki jih občutijo, so povezane s pomanjkanjem prostora, kar je izrazito predvsem na Trati, manjka jim primerkih prostorov za otroke, ki se pripravljajo na šolo, zaradi finančne stiske Wn primanjkuje vzgojnih pripomočkov, slabo so opremljeni s tehnični-mi pripomočki
Ob visokem jubileju, 40 letnici predšolske vzgoje v Škofji Loki, so ^klonili, da se bodo predstavili s programom, ki bo namenjen tako star-{"■>tn, kot vsem krajanom, pa tudi lastnemu izobraževanju. Praznovanje ^do začeli danes, ko se bodo predstavili na svečani seji ob občinskem Vzniku. Jutri, " soboto, 9. januarja, ob 18. uri, bodo v Galeriji loikega ^du odprli razstavo trgank, pripravljajo pa tudi kulturni program. Organizirali bodo okroglo mizo na temo »Otrok v današnjem času« z vodi-te|jjco Katarino Lavš ter znanimi slovenskimi strokovnjaki, starši in vZgojitel|i. Za otroke pripravljajo lutkovne predstave in športni dan na foegu. Osrednja slovenost bo 5. februarja, ko bodo pripravili slavnostno Sejo, tovanško srečanje in podelili priznanje. 12. februarja bo pevski zbor WO, ki so ga sestavili prav v počastitev 40-letnice, pripravil koncert, na katerega so povabili tudi goste.
Poleg prireditev bodo pripravili razstave s kulturnimi programi, se je svetov staršev, predavanja za starše po posameznih enotah, izdali pa "Odo tudi posebno brošuro s pregledom razvoja dejavnosti in p red stavit-v'Jo današnjega dela.
V. Stanovnik
Kultura je lahko tudi plakatiranje, ki je v zadnjem času spet marsikdaj prešlo vse mere dobrega okusa, ki ga pač ne more uravnavati samo papirnati občinski odlok. V. B. Foto: Gorazd Šinik
POP INVENTURA
Če bi si dovolili tudi mi na kratko komentirati popularno glasbeno dogajanje na domačih koncertnih odrih v preteklem letu, bi lahko v enem stavku zapisali, da se ni dogodilo ničesar presenetljivega.
V gosteh smo imeli nekaj tujih sestavov, ki jih je, tako kot večino prejšnjih, k nam pripeljal v Londonu živeči Jugoslovan, Toni Sa-bol. Šlo je za preverjeni sistem uveljavljenih in večinoma že dolgo odpisanih zvezdniških sestavov, ki so prišli pobrat drobtinice v
LAČNI FRANZ NAVDUŠIL MLADE
Kokrica, januarja — čeprav dvorana doma na Kokrici na božični večer ni bila povsem polna, so vsi, ki so prišli, da bi slišali in videli ansambel lačni t ran/, sli domov navdušeni. Nove pesmi z zadnje, že sedme plošče Sirene tulijo, so vžgale pri mladih. Vrhunec pa je bila skupno zapeta Zdravljica, ki se je, kljub pomislim nekaterih, dobro prijela v srcih in glavah mladih ljubiteljev ročk glasbe
Besedilo in foto: Mirko Kunšič
malo komunistično državo, kot nas večinoma označujejo. Ti nastopi so mogoče pomembni zgolj s stališča stika s profesionalno izvedenim nastopom, kar pri domačih izvajalcih praviloma ne zasledimo. Seveda je prisotna tudi tehnična oprema, za katero pa pri nas ni denarja.
Poglavje zase so koncerti, ki so jih podpisali bodisi pri ŠKUCU bodisi pri CID-MU v Ljubljani. Obema organizatorjema je ponovno uspelo privabiti k nam zanimiva in v svoji zvrsti kvalitetna imena.
Od domačih sestavov so se s koncerti in novimi ploščami predstavili vsi vidnejši in praviloma kvalitetnejši glasbeniki. Tu velja za domače slovenske razmere posebej omeniti zadnje tri razprodane tivolske koncerte — Laibach, Zadnji Pogo in Agropop, kar prinaša v našo glasbeno sceno neka nova razmerja in, upajmo, vsaj malo optimizma. Sicer pa, po-čakajmo, leto se je šele pričelo...
V. Bešter
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ — V Prešernovi hiši je na ogled razstava gobelinov, ki jih je po osnutkih Miroslava Adlešiča izdelala Zora Adlešič. V mali galeriji Mestne hiše razstavljajo slikarska, kiparska in grafična dela člani Likovnega društva Kranj. V galeriji Mestne hiše je na ogled razstava novejših pridobitev etnološkega oddelka Gorenjskega muzeja. Prešernovo gledališče bo drevi ob 9. uri odigralo predstavo M. Achard: A me vzamete zraven (za OŠ Simon Jenko).
£  f^~AP       VCarniumu, Mladinskem kulturnem cen-^*Č^^T^11    tru, Delavski dom, vhod 6, je danes od 19. m        1     J^fll    do 21. uri na sporedu video projekcija M I Iftij       amer. avant. filma Barva denarja (gl. vlo-^^^^   \9Wm%      ga Paul Newman), jutri v soboto, 9. januarja pa bo ob 19. in 21. uri na sporedu video projekcija amer. zgod. filma Ime rože. V torek, 12. januarja pa bo ob 19.30 glasbeno - tematski večer o Franku Zappi— 1. del. Videoteka Eva je opdprta vsak dan razen nedelje od 18. do -21.
ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja je odprta razstava del akademskega slikarja Andreja Jemca. Zbirke Loškega muzeja so odprte ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure. Jutri, 9. januarja, bo koncert Slovenskega okteta z izbranim božičnim sporedom. V ponedeljek, 112. januarja, bo ob 19. uri v galeriji ZKO otvoritev razstave Vinka Podobnika: Risbe.
JESENICE — Danes, v petek, 8. januarja, bo ob 18. uri otvoritev razstave plastik in slik akademske kiparke Štefke Petricin akademskega slikarja Maria Petrića. Razstava bo na ogled do vključno 20. januarja.
KRANJ — V torek, 12. januarja, ob 10. uri in 12.30 uri pa bo predstava L. Moliere: Z. Micka in George Dandin (za STOŠ).
DESET LET KOMORNEGA ZBORA PEKO
Tržič — Komorni zbor Peko iz Tržiča je v letu 1897 praznoval svoj prvi okrogli jubilej - 10-letnico obstoja. S sedemnajstimi člani zbora je začel njegov prvi dirigent Milko Škoberne, nadaljeval prof. Mišo Frelih, za njim je taktirko prevzel Janez For-šek, zadnje leto pa zbor vodi Jože Močnik: Več kot sto nastopov so tržiški pevci imeli v teh desetih letih doma in v tujini, saj so peli tudi zamejskim Slovencem v Italiji in Avstriji. V Tržiču skorajda ni bilo večjega kulturnega dogodka in praznika, ki bi minil brez občuteno zapete pesmi Pekovih pevcev. Leta 1983 so skupaj z brati Zupan posneli prvo veliko ploščo: s promocijo plošče so počastili tudi veliki jubilej tovarne - 80-letnico Peka. To leto je zbor štel že 32 pevcev, naslednje pa že 35.
Tudi v lanskem, jubilejnem letu je imel pekov komorni zbor vrsto nastopov. Potrudili so se po svojih najboljših močeh, z izbranim programom. Ob 10-letnici delovanja so izdali tudi drobno knjižico, ki je zgovoren dokaz njihovega dela in prizadevanj. Le to si žele, da bi Tržič nekoč dobil dvorano, ki bi imela pravo akustiko, tako, v kateri bi oboji, tako zbor kot publika, uživali v pravem umetniškem užitku.
D. D.
Skrb za ohranjanje starih slovenskih ljudskih pesmi
tretji Človek navdušuje tržiCane
Tržič, 6. januarja — Kitarist, citraš in harmonikar sestavljajo ansambel Tretji človek, ki s svojevrstno zasedbo navdušuje Tržičane, všeč pa so tako mladim kot starejšim poslušalcem.
Kar devetinpetdeset nastopov so imeli Zvone Horvat, Boris Leban in Janez Kavčič, ki igrajo v ansamblu Tretji človek. Nastopajo na kulturnih prireditvah, na zabavnih prireditvah, na ohce-tih, bili so že v tujini. Kot pravi Boris Leban, v zadnjem letu skoraj ni bilo prireditve v Tržiču, na kateri ne bi nastopili. Na nastopih pa jih spremljata tudi Danijel Zupan in Jelka Končina.
»Igramo vse vrste glasbo, ki jo je na naše inštrumente moč igrati, predvsem pa skušamo igrati stare slovenske ljudske pesmi. V svojem repertoarju imamo nekaj že pozabljenih slovenskih pesmi, ki pa jim poslušalci radi prisluhnejo. Največji del našega nastopa pa je navadno sestavljen iz narodno — zabavne glasbe, evergrinov. Tudi sami smo se že poskušali pri sestavljanju skladb za naš trio, saj je citraš Zvone Horvat napisal sedem pesmi, ki smo jih nato skupaj uskladili,« pravi Boris Leban.
Čeprav je njihova glasba povezana z narodno pesmijo, jim poleg starejših poslušalcev radi prisluhnejo tudi mladi. Povsod, kjer igrajo, jih dobro sprejmejo. V mengeški Melodiji so jim šli toliko na roke, da so izdelali posebno harmoniko, s katero igra Janez Kavčič, saj se tako laže vključuje v ansambel s citrami in kitaro. Tudi iz ZKO imajo veliko podporo, predvsem moralno: največ spodbude pa jim dajejo pohvale poslušalcev, ki jim radi prisluhnejo.
V. Stanovnik
(^IM®SSoJ©IESGLAS 6. STRAN
ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI
PETEK, 8. JANUARJA 1988
Domači zdravniK
TIMIJAN, ANTIBIOTIK REVNIH LJUDI
»Že Karel Veliki,« piše francoski zeliščar M. Messegue,« je ukazal, da morajo v vsakem samostanskem in grajskem vrtu posaditi dišeča zelišča, ker jedi, začinjene z njimi »prepevajo«. Danes na žalost nobena oblast ne izdaja več odlokov o sajenju zdravilnih zelišč. Tako lahko ostanemo le pri željah. In želim si, da bi na vsakem vrtu poleg drugih dišavnic rastel tudi šop timijana, te zelo dragocene rastline, ki jo lahko uporabimo na nešteto načinov.
Že od antičnih časov vemo, da imajo nekatere dišavnice močne antiseptične lastnosti, da ubijajo bacile in viruse. Mednje spada tudi timijan, antibiotik revnih ljudi. Včasih, ko so razsajale kuge in druge epidemije, niso poznali drugega zaščitnega sredstva kot dišavna zelišča. Zato so jih uživali, kolikor so jih mogli, si z njimi natirali telo in jih zažigali, da bi z njimi pregnali kužni zrak.
Danes vemo, da so imeli naši predniki prav. Timijan vsebuje antiseptik timol, ki je močnejši od fenola, čeprav ta že dolgo velja za najboljši baktericid. Zato timol, eterični timijanov ekstrakt, stalno uporabljajo v farmacevtskih pripravkih; sirupih, balzamih, raztopinah. Z njimi celo mažejo rane po hudih amputacijah.
Ob različnih epidemijah — že pri gripi — vedno znova ugotavljamo, da bolezen nekaterih ljudi ne napade, druge pa, čeprav vse ogrožajo iste klice v istem domačem ali poklicnem okolju. Tudi v bolnišnicah živijo zdravniki in negovalci stalno v izparinah virusnih kultur in vendar se jih ne lotijo bolezni, s katerimi imajo vsak dan opravka. Zakaj? Pravijo, da so nekateri ljudje dovzetni za določene bolezni, drugi pa ne. V resnici pa si odpornost lahko pridobimo. Pri tem zelo pomagajo prehrana in zdravila, ki jih uporabljamo za zunanjo rabo. Ker ima na primer česen enake lastnosti kakor nekatere dišavnice, da namreč uničuje bakterije, prestane s česnom in dišavnicami znotraj in zunaj prepojeno telo tudi najhujše napade virusov brez kakršnihkoli posledic.
Torej, ne bo koristilo, če boste planili na timijanov grmiček takrat, ko ima vaša soseda doma ali v službi gripo. Zaverovali se boste pred njo in pred mnogimi drugimi boleznimi (seveda ne pred vsemi) in si tako ohraniti zdravje, če boste pogosto in v vseh oblikah uporabljali timijan.«
MORDA VAS ZANIMA
MODERNA IKEBANA
Pisali smo že o zgodovini ikebane, ki sega stoletja nazaj, pa tudi o modernih kompozicijah cvetličnih aranžmajev, ki spominjajo na slike iz narave. V zadnjem desetletju pa se je pojavil nov način mišljenja: cvetje in zelenje sta samo sredstvo, tako kot drugi mate-
riali, s katerimi avtor izraža oziroma sporoča svoje likovno sporočilo. To je MODERNA IKEBANA, ki se igra z barvami, linijami, ploskvami in točkami v prostoru, in ki gradi skulpturo. Cvet ne igra več naravne vloge.
Z ikebano se danes na Japonskem ukvarja več kot 3 milijone ljudi, šol in podružnic je več kot 3000; vse pa izhaja iz obeh najstarejših šol: »ikeno-bo« in »saga«.
Zlasti šola »saga« še dandanes uporno ohranja tradicionalne, klasične stile in načela. To je edina šola, ki goji vse stile. Ima vedno več pripadnikov, kajti ljudje se po prvih navdušenjih za moderno ikebano ponovno vračajo k naravi in klasični lepoti.
Pred 30 leti so se ikebanisti z vsega sveta združili v organizacijo Ikebana International, Mednarodno ikebano. Teh lokalnih podružnic, skupin, je danes okoli 250. Ena od njih je tudi pri nas v Zagrebu.
0 času so rekli
Čas je prazen prostor, ki ga izpolnijo šele dogodki, misli in občutja
Čas mineva, in vendar je edini, ki ostane. Čas zahteva svoj konec.
Humboldt V. Jerman Pindar
OPRESNA REPA S KROMPIRJEM
Za 4 osebe potrebujemo: 1 debelo repo, 2 krompirja, sol, kumino, žlico ocvirkov, žlico moke, žlico kisle smetane.
Repo olupimo in narežemo na tanke lističe ali pa jo naribamo na rezine. Krompir olupimo in prav tako drobno zrežemo. Vse skupaj stresemo v kozico in prelijemo z vrelo vodo, osolimo in dodamo ščepec kumine. Kuhamo do mehkega.
Nato segrejemo ocvirke, dodamo moko, jo na hitro prepražimo in stresemo h kuhani repi in krompirju. Vse skupaj dobro premešamo, dodamo kislo smetano in postrežemo. Zraven lahko ponudimo kuhano govedino.
Tudi ta recept nam je poslala Marija Žemva iz Mevkuša pri Zgornjih Gorjah. Marija, hvala. Če bi bile vse gorenjske gospodinje tako pridne, bi lahko kmalu imele skupaj svojo kuharsko knjigo.
NAGRADA TEDNA
PREGOVORI MALO DRUGAČE
VEČ GLAV VEČ VE
Pa se mi ta pregovor ne zdi vedno pravilen. Če se usede za mizo sto pijanih mož, pa vedo mnogo manj kakor pet treznih žena.
KADAR ONA GOSPODARI. ON PA GOSPODINJI, JE NAROBE SVET
Zakaj pa ne bi ženska gospodarila, saj je prenekatera pametnejša od moškega, če pa bi moški kdaj opral, zlikal, skuhal ali pa pospravil, pa bi svet še vedno obstajal.
MOŠKEGA ZMEŠATA VINO IN ŽENSKA
Pa vendar to ne drži vedno glede ženske. Vaščan, ki je hodil v službo vedno slaboten, slabo oprun in nezhkan, je bil vedno potrt. Ko se je poročil, je iz njega nastal čisto nov človek. Sedaj se pripelje v avtomobilu z nasmejanim obrazom, zlikan in opran.
Melita Kramar, 7. a r. OS Bratstvo in enotnost Kranj
Namesto knjižnih nagrad — Izlet z Alpininn karavano koiMC šolskega leta. Kam? K žirovskim čevljarjem, seveda, letošnjim »sponzorjem« naše rubrike. Vsak teden novo ime, en poln sedež več.
SNEŽNA KEPA
Snežna kepa v okno prileti, šipa se na tisoč koščkov razleti.
Kdo je kriv?
Janez, Tine, Tone ne,
a velika snežna kepa pa.
A kdo je sneg zagnal?
Janez, Tine, Tone ne, a sosedov Bine pa.
Mateja Kosmač, 4. a r. OS Ivana Tavčarja Gorenja vas
GLAVOBOL
Mene pa glava holi,
08 mamica po hodniku nori,
ker treba ji ni.
Mene pa glava boli, ce očka čike kadi, saj treba mu ni.
Mene pa glava boli,
če bratec po hodniku drvi,
saj treba mu ni.
Mene pa glava boli, če sestra so name jezi, saj treba ji ni.
Mene pa glava boli,
ir račun mi v glavo ne gre.
mene pa glava boli,
ker v šolo se mi mudi.
Ak-nku Krt, :.. a r. OS Davorina Jenka Cerklje
SVOBODA
Vojak stoji na straži, domov um n.im i pazi, da M v miru mi učimo, o svobodi govorimo.
Ko pa šolo bomo dokom' ,ili, svobodo vsi ceniti bomo znali, saj v šoli se učimo, koliko krvi se /.inju je prelilo.
Zdenka Stvac, i. c r. os Staneta
Žagarja Kranj
PETELIN ZA ANO
Kranj, decembra — Na
natečaj risb otroške fantazije v Martinu pri Bratislavi je na pobudo likovne pedagoginje Jolande Pibernik poslala svojo risbo — grufi-ko tudi Ana Slevec iz 5. ra-
/reda osnovne šole Simon Jenko v Kranju. Risala je živali, ki jih ima rada. Čudno druščino je izbrala Ana: mačko, ptičke, želvieo m hrošča rogača. Kdo ve, morda jo prav ta nenavadna izbira živali, ki jih ima An.i rada, navdušila Urijo, ali pa ona suma, saj se jo predstavila v kar se da fan-tasti< in podobi. Zanimiva risba, nad katero se je navdušila tudi njenu mentorica in pred dnevi, zdaj, ko je Anu že v (i. razredu, je prišlo z naše ambasade v Pru-gi pohvalno pismo in nagrada: čudovita grafika, velik pisan petelin, ki ga juhu nadobudni mladi jahač v češki narodni noši...
Lepa spodbuda je ta nagrada za Ano. Zdaj riše s še večjo vnemo. In kaj v razredu pravkar rišejo? Tr/. nico, sadje, zelenjavo, bra-njevke, pisane sončnike... Motiv, kjer se otrosku do misljija lahko brezmejno ru/.vnume.
D. D
PRAV JE, DA VEMO
Šest pravil za boljše spanje
1. Odpovedati se moramo popoldanskemu spanju.
2. Zvečer ne smemo piti alkohola, črne kave in pravega čaja. Tudi nikotin je škodljiv.
3. Zvečer ne kaže naložiti želodcu pretežkega dela. Večerja naj bo zgodnja in skromna, predvsem pa lahko prebavljiva.
4. Po možnosti je treba vsak večer k počitku ob isti uri.
5. Uspavalo ali pomirjevalo naj prizadeti vzame samo po dogovoru z zdravnikom.
6. Zvečer odvrzimo vse skrbi in se sproščeni odpravimo k počitku. To je seveda lahko'reči, teže pa uresničiti — toda zdravo spanje je veliko vredno, zato se je treba potruditi.
ROZE POZIMI
CIKLAME NAJ BODO NA SVETLOBI
V močno ogrevanih prostorih se ciklame držijo le, če stojijo ob svetlem oknu tik ob šipah ali jih imamo med okni. Ce ne stoje na svetlem, jim kaj hitro porumenijo listi in niso več lepe. V zameno topli sobi, pri temperaturi 15 do 16 stopinj C in tik ob svetlem oknu se bodo držale več mesecev, cvetna stebla pa bodo kar naprej poganjala. To velja tudi za tiste, ki jih imamo med dvojnimi okni. Vendar je tu precej nevarnosti za mraz. Ciklamo tudi pozimi zalivamo, pazimo pa, da jih ne polivamo med cvetnimi in listnimi nastavki. To bi hitro povzročilo gnitje. Zalijemo šele takrat, ko je zemlja res suha.
Vesele zankE
Morda vam ostaja nekaj klob-čičev raznobarvne volne, pa ne veste kam z njo. Zakaj bi je ne popletle v kvadratke, te skvačka-le skupaj, obkvačkale še rob, pa bi bila tu pletena blazinica za na stol, pregrinjalo za čez noge, ko gledamo televizijo, ali pa celo pregrinjalo za čez divan, kavč. Tole pregrinjalce smo videli na zadnji razstavi ročnih del v domu upokojencev v Kranju. Njegove barve so bile svetlo siva in vinsko rdeča. Vi jih skombimrajte, kot je pač vam všeč. Pletemo same desne, tako da lahko zraven gledamo še televizijo, klepetamo. Zamotile se bomo z delom, pa še nekaj koristnega naredile. Foto: D. Dolenc
REZERVIRANO ZA ZVEZDE
Ureja Jasmina Audič
Najprej vam dolnjem pojasnilo!
Kot ste verjetno opazili, so me malo »ukinili«. Od zdaj bo rubrika Rezervirano /.a zvezde razveseljevala bralce vsakih štirinajst din. Tako bodo imeli več prostora mali nadnbudnež.i rubrike I/, šolskih klopi, saj so bolj pridni kot vi starejši in njihovih prispevkov je veliko več kot vaših pisem.
No, sedaj pa želja Bojana z Bleda, ki je vroč obo/evalee supei zvezde Madonne. IV vič je zajokala 1(1. avgusta 1958 v Detroitu. V družini z osmimi otroki seje težko prebila v ospredje, zalo je svojo majhnost poudarila s kričečim stilom oblačenja. Stara približno sedemnajst let se je odpravila v \ew York delat kariero. Najprej se je slikala za dvomljive časopise, nato hodila v baletno šolo, snemala filmi' m končno pristalu v svetu glasbe. Prva uspešnica Like a virgin ji je prinesla slavo in denar, kar je obilno i/.kori stila in se prerinila v sum vrh super zvezd. Na odru je neuničljiva, prav tako pu tudi pri pisanju uspešnic. Za svoj 27. rojstni dun je dahnila usodni »da" muhastemu igralcu Seanu IVnnu. Kmalu soju proglasili za naj bolj razvpit par. Madoniu je do sedaj uspelo skoraj vse, le ukrotiti Seana ne, in če verjamemo tujim časopisom, se ločujeta.
Toliko o Madonni, za Bojčiju pa še slika m ena zadnjih skladb.
Bve!
»ou t*vd ot bati'. V«i v/oni «w n
Imo" W» trm V** * M** how I fM
"*>*•> i mtm mM to r°
'°<* *» rmam, t>aby rW«*M««MlMaofl.
•oma dar imi m«
mj polni of ««n> Yoti cant kaap vnahln'
on tha Mara bab* anrka f«riM
oan arorh far rou Vou »ot to maha a ooa Thon vm can kaas mm And tvhan K laaa
<va »oni tat ti dta It doaant matlar * rou «1 tt'a how vrni pa>y tha gam So tat krlo tha rm
Cva flot *ta rama baby »ouva got tha mofjon.
fva fot a* mova babr rou'vo got tha raottoa .
CaaabM a al caualng a
raMatna a o oaMifm a
i tat avlo dva groma T*aa n« aaaa
' hopa you ftnri vrhat vou'ra lookbv far . ,
IVa tat M mova babr roova got tha moUon
Caublna a ti i ■miru a
PREJELI SMO
Risbico ptvtkega tbora smo vzeli iz Drobiža, glasila učencev podružnične sole nO Kokrtci, ki so ga izdali pred novim letom m je prav tako zanimiv, kot večji brat, Iskrice, ki izhajajo v matični soli 1'rancetB Prešernu, proglašene zu najboljše glasilo minulega letu v Sloveniji. V Drobižu je S« nekuj prikupnih risb in seveda misli učencev, posebej p.i velja pohvaliti njihoV obisk in pogovor pri znanem krajanu kiparju in pisatelju Jožetu Volariču, katerega spomenik krasi tudi kokriški park milu.
Kaže, da ste pred novim let >m sploh pohiteli z izdujami šolskih glasil-Bred seboj imamo še Svetle misli novoletno izdajo učencev šole Bratstvo ifl enotnost na Planini, ki je poučna in zabavna hkrati, saj razlaga zim.sk« ljudske običaje m koledar, ponuja igrico ob novoletni jelki, sale, sestavljenke, uganke, modo Glasilo je tudi likovno zelo lepo opremljeno
Puhloglav ček pa je delo učencev 7. b razreda v osnovni soli Ivana Qtm barja v škofiji Loki Mentorica Manja Nakjcevičeva pravi, da so ga prodali
staršem, denai vezali v Ljubljanski banki, da bodo imeli več možnosti 1» ekskurzijo Tudi pri tipkanju časopisa so pomagali starši V časopisu so spisi m risbe, uganke, šale Med pisci se največkrat pojavlja ime Mateja Peter-nelj. t čencem želimo lep izlet.
Svoje glasilo Iti sij«- pa so nam poslali tudi iz osnovne sole Lucijami Seljak, i v Kranju Kot obit ajno, |e njegova vsebina izjemno pestra, saj pomij* v bianje polotilo o delu novinarskega krožka, koledar šolskih dogodkov, h.....       kop, koluti sko strun, stiani za razvedrilo pa še kuj
37
PETEK, 8. JANUARJA 1988
TELEVIZIJA, RADIO, KINO
7. STRAN (^Mil^cJJ©3ESGLAS
TV SPORED
PETEK
8. januarja
10.00 Tednik
11.00 Svet na zaslonu
1140 T. Mann: Čarobna gora,
ponovitev 2. dela nemške nadaljevanke 15.45 Mozaik: Tednik, ponovitev 16.45 Kljukčeve dogodovščine:
Kljukec in Bimbo 17.00 Super stara mama, 10. del
angleške otroške serije 17.25 Debrecen: Pokal
mednarodne rokometne
zveze (ž)
Debrecen : Belinka
Olimpija, prenos 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Vreme 19.10 Obzornik 19l3Proparandna oddaja 1919 Iz TV sporedov 1924 Zrno
19.28 Propagandna oddaja, ura
19.30 TV dnevnik
19.51 Vreme
19.55 Zrcalo tedna
20.10 Propagandna oddaja
20.15 J. Jakes: Sever in Jug, 5.
del ameriške nadaljevanke «1.05 Propagandna oddaja 21.10 Zmagoslavje zahodne
civilizacije, 1. del
dokumentarne serije 22.05 TV dnevnik 22.20 Usodni denar, francoski
film
23.55 Video strani
____Oddajniki II. TV mreže
17.20 TV dnevnik 17.40 Otroci in čas, otroška oddaja
18.10 Izobraževalna oddaja 18.40 Številke in črke, kviz 19.00 Domači ansambli: Alpski
kvintet, ponovitev 19.30 TV dnevnik 20.00 Gershvvin gala koncert 1 40 Korzika - regionalni park,
francoski kratki film 22.30 En avtor, en film 22.45 Odprta knjiga
TV Zagreb I. program
8.25 8.30
9.00
10.30 16.10 1720 17.40
18.10 1840 1900 19.15
19 30 20.00
20 55 22 00 1220 23.50
Poročila Otroci in čas, otroška oddaja
Zimski počitniški spored: Risanka, Medved Grizli, Iz sveta znanosti, Lažeš Melita 3. del
Zimski počitniški spored Dober dan Kronika Reke Otroci in čas, otroška oddaja
Izobraževalna oddaja Številke in črke, kviz TV koledar Risanka TV dnevnik
Zakon v Los Angelesu, serijski film Kvizkoteka TV dnevnik Kultura srca BIS, nožni spored
SOBOTA
9. januarja
7.50 805
8.20 8.30
845 900
930
10 15 1050
11.40
11 50
Video strani Radovedni Taček, 1. oddaja
Pamet je boljša kot žamet S Rozman: Oblaček pohajaček, ponovitev 1. dela otroške oddaje Kljukčeve dogodivščine Soba 405, ponovitev 1. dela otroške oddaje TV Beograd
Pisma iz TV klobuka C Collodi Ostržek, 1 del Dinar, ponovitev Propagandna oddaja Garmisch: Svetovni pokal v Alpskem smučanju smuk (m), prenos
13.00 Slovenski ljudski plesi:
Koroška 13.30 Video strani 15.20 Video strani 15.35 Studio je vaš, ponovitev
otroške oddaje 16.45 Prevara, kanadski
mladinski film 18.25 Da ne bi bolelo:
osteoporoza 18.45 Risanka 18.55 Video strani
19.00 Vreme
19.01 Knjiga
19.11 Propagandna oddaja 19.19 Iz Tv sporedov 19.24 Zrno
19.28 Propagandna oddaja, ura
19.30 TV dnevnik
19.51 Vreme
19.55 Naš utrip
20.10 Propagandna oddaja
20.15 Pirat, ameriški film
21.55 TV dnevnik
22.10 M. Laurence: Vrnitev v
paradiž, 11. del avstralske
nadaljevanke 23.00 Video strani
Oddajniki II TV mreže
14.35 Kako biti skupaj 16.35 Kapelski kresovi,
ponovitev nadaljevanke 17.35 Otroška predstava 18.40 Dallas, ameriška
nadaljevanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Rosalinda, glasbeni večer 21.50 Poročila 21.55 Feljton 22.25 Športna sobota
_TV Zagreb I. program
9.00 TVvšoli 10.30 Poročila 11.50 Garmisch: Smuk (m), prenos
15.00 Bratislava: rokomet (ž),
prenos 18.30 Živeti z naravo,
dokumentarna oddaja 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20 15 Zabavni program
NEDELJA
10. januarja
9 05 Video strani 9 10 Živžav
10.15 Super stara mama,
ponovitev 10. dela
angleške serije 10.40 M. Laurence: Vrnitev v
paradiž, ponovitev 11. dela
avstralske nadaljevanke 11.25 Videomeh, 1. oddaja 11.55 Propagandna oddaja 12 00 Kmetijska oddaja TV
Beograd
15.30 Video strani
15 45 J. Janicki-A. Mularzvk:
Hiša, 8. del poljske
nadaljevanke
17 10 Požar, ameriški film 1845 Risanka
18 55 Video strani
19 00 Vreme 19.01 Kratek film
19 16 Propagandna oddaja
19 19 TVokno
19.24 Zrno, ura
19 29 Propagandna oddaja
19 30 TV dnevnik
19 45 Kratek film
19 16 Propagandna oddaja
19.19 TVokno
19.24 Zrno, ura
19 29 Propagandna oddaja
19 30 TV dnevnik 1955 Vreme
19.59 Propagandna opddaja
20 05 M - Vitezović: Vuk
Karadžič, 10 del nadaljevanke TV Beograd 2125 Propagandna oddaja
21 30 Zrno
23 00 Video strani
_Oddajniki H. TV mreže
855 Poročila
tJLlL i Kitu
Soba s pogledom |e angleški ljubezenski film za katerega pravijo, da |e pravo "remek delo" Na festivalu v Benetkah |e bil nagraien z zlatim globusom, potegoval pa se je tudi za oskarja Film je narejen po klasičnem romanu E M Forsterja in z vso preta njenostjo prikazuje angleško meščansko družbo ob prelomu stoletja Film je posnet v slikovitem ambientu Italije in na angleškem podeželju govori pa o mladem paru ki se potem ko spozna strast prve ljubezni, uspešno zopersta vl|a konvencionalnim predsodkom svoje dobe in svoje sredine
Tudi tako te ljubim |a ameriška romantična komedija režiserja Edouarda Molmara Iz melodramske predloge je ustvaril veder in optimističen tilm vreden ogleda pravijo kritiki V glavnih vlogah bomo videli Cristy Mc Nichol in Michael Outrean. tilm pa je posnet v prelepih predelih francoskih Alp
Sartana prosi za smrt je amenško-italijanski vestem reži serja Franka Kramerja V glavnih vlogah bomo videli Johna Garks VVilliama Bergerja, Klausa Klnskega in Sidneva Chapli-na
Matlnel«
V nedeljo 10 januarja, ob 10 uri bodo na|mla|šim qledal cem v kinu Center v Kran|u vrteli ameriško barvno risanko Skrlvnoit čudežnega grm«, isti film pa bo ta dan ob 15 uri predvajan v kinu Tržič
9.00 Danes za jutri ob 40
obletnici »Zastava« filma
12.00 Anglunipe, oddaja v romščini
14.50 Video Tilt -glasbena oddaja
15.35 Dokumentarni mozaik 17.00   Košarka Partizan:Smelt
Olimpija, prenos 18.30 Športni-zabavno
popoldne, vključitev DP v
vaterpolu
Mornar:Partizan, prenos 19.30 TV dnevnik 20.00 Zgodovina izumov,
poljudnoznanstveni film 20.55 Včeraj, danes, jutri 21.10 Mali koncert 21.25 En avtor-en film 21.45 Premor 21.50 Športni pregled 22.20 Odprta knjiga
_TV Zagreb I. program
10.20 Poročila 10.30 Otroška matineja 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Književni TV vrtiljak 13.30 Živali morskega dna,
izobraževalna oddaja 14.00 Športno-zabavno
popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 Vuk Karadžič, TV
nadaljevanke 21.20 Na zahodu nič novega,
ameriški film 22.55 TV dnevnik 23.15 Noč in dan 01.15 Poročila
PONEDELJEK
19.59 Propagandna oddaja 20.05 J. Krantz: Mistralova hči,
2. del ameriško-francoske
nadaljevanke 21.00 Propagandna oddaja 21.05 Aktualno: Z roko v roki 22.05 TV dnevnik 22.20 Video strani
_Oddajniki II. TV mreže
18.00 Beograjski TV program 18.55 Premor
19.00 Indirekt, oddaja o športu 19.30 TV dnevnik 20.00 Svet danes,
zunanjepolitična oddaja 20.45 Poročila 20.50 Chopiniada 21.05 Premor
21.10 Maupassantove novele,
serijski film 22.45 Revolucija, ki traja,
dokumentarna serija 22.55 Skica za portret: Zvonimir
Majdak
_TV Zagreb I. program:
11. januarja
10.00 10.15 10.30
16.50 17.05 17.20 17.35
17.50
18.20
18.45 18.55 19.00 19.01 19.13 19.19 19.24 19.28 19.30 19.55
Zrcalo tedna Utrip
Borsalino & Co..., ponovitev francoskega filma
Video strani Zrcalo tedna Utrip
Radovedni Taček: Roka in noga
Soba 405, otroška nadaljevanke TV Beograd, 2. del
Boj za obstanek: Slonje
močvirje, dokumentarna
serija
Risanka
Video strani
Vreme
Obzornik
Propagandna oddaja
TV okno
Zrno
Propagandna oddaja, ura
TV dnevnik
Vreme
8.25 Poročila
8.30 Mirna, Bane in lutke, otroška oddaja
8.45 Zmaj Jovina v Novem Sadu, otroška oddaja
9.00 Zimski počitniški spored: Risanka, Pravljica, Risanka, Iz sveta znanosti, Risanka, Lažeš Melita 10.30 Poročila
10.35 Zimski počitniški spored 12.30 Poročila
12.35 Zimski počitniški spored
16.00 Dober dan
17.20 Kronika Bjelovara in
Varaždina 17.30 Mirna, Bane in lutke,
otroška oddaja 17.45 Zmaj Jovina v Novem
Sadu, otroška oddaja 18.00 Nekaj več, izobraževalna
oddaja 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke, kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 D. Radovič: Vidim ladjo na
koncu potovanja, TV
drama 21.05 Znanstveni grafiti 21.50 TV dnevnik 22.10 Noč in dan
TOREK
12. januarja
10.00 TV mozaik-šolska TV 16.35 Video strani 16.50 Mozaik-šolska TV,
ponovitev 17.40 Pamet je boljša kot žamet:
Tudi voda je čarodej
17.45 Studio je vaš 18.45 Risanka 18.55 Video strani
19.00 Vreme
19.01 Obzornik
19.13 Propagandna oddaja 19.19 TVokno 19.24 Zrno
19.28 Propagandna oddaja, ura 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme
19.59 Propagandna odeaja 20.05 H.Pintar: Nekakšna
Aljaska, angleška drama 21.05 Propagandna oddaja 21.10 Osmi dan, oddaja o kulturi 21.50 TV dnevnik 22.05 Video strani
_Oddajniki II. TV mreže
17.30 Zagreb: DP v
Hokeju-Medveščak: Jesenice, prenos, v odmorih. . .(do 20 ure)
20.00 Obiskujemo slovenske muzeje in galerije-Danes muzej Kamnik in galerija Miha Maleš
20.40 Žrebanje lota
20.45 Življenje ježa, kratek film
20.55 Premor
21.00 Poročila
21.05 Zabavni program
22.35 Udeleženec in priča, oddaja iz kulture
_TV Zagreb I. program
8.25 Poročila
8.30 Mali svet, otroška oddaja 9.00 Zimski počitniški spored: Risanka Živali daljnih krajev, Človek in glasba 10.30 Poročila
10.35 Zimski počitniški spored:
Odprava Kon-Tiki, P. P.
Rubens, Družinski
magazin 12.35 Obračun pri Ok Corralu,
ameriški film 16.00 Dober dan 17.10 Kronika Osjeka 17.30 Mali svet, otroška oddaja 18.00 Izobraževalna oddaja 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke, kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Žrebanje lota 20.05 Mesto kot Alice, serijski
film
21.05 Kontaktni magazin 22.35 TV dnevnik 22.55 Noč in dan 00.55 Poročila
SREDA
13. januarja
11.00 Osmi dan, oddaja o kulturi
16.30 Video strani
16.45 TV mozaik-osmi dan,
oddaja o kulturi,
ponovitev 17.25 S. Rozman: Oblaček
Pohajaček, 2. del. 17.40 C. Collodi: Ostržek, 2. del
predstave SMG 18.15 Nadarjeni otroci: V srcu
Istre, poljudnoznanstvena
serija 18.45 Risanka 18.55 Video strani
19.00 Vreme
19.01 Obzornik
19.13 Propagandna oddaja
19.19 TVokno 19.24 Zrno
19.28 Propagandna oddaja, ura 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme
19.59 Propagandna oddaja 20.05 Koncert Slovenske
filharmonije ob 40.
obletnici prvega
povojnega koncerta,
prenos 20.00 Propagandna oddaja 22.05 TV dnevnik
22.20 Film tedna: Nebesa počakajo, ameriški film
00.00 Video strani
_Oddajniki II. TV mreže
23.05 Potopis 23.35 Noč in dan 01.35 Poročila
ČETRTEK
14. januarja
17.10 TV dnevnik
17.30 Reveža, angleška drama
za otroke 18.00 Izgubljeni govor,
izobraževalna oddaja 18.30 Videogodba 19.30 TV dnevnik 20.00 Alpe-Jadran 20.30 Praga: EP v umetnostnem
drsanju-športni pari,
vključitev v prenos
_TV Zagreb I. program
10.00 H. Pintar: Nekakšna
Aljaska, angleška drama
8.25 8.30
9.00 10.30 10.35 12 30 12.35 16.00 17.10
17.30
18.10
18.30 18.40 19.00 19.10 19.40 20.00
22.45
Poročila
Reveža, angleška drama za otroke
Zimski počitniški spored Poročila
Zimski počitniški spored Poročila
Zimski počitniški spored Dober dan
Kronika Siska, Karlovca in Gospića
Reveža, angleka drama za otroke
Izgubljeni govor, izobraževalna oddaja Risanka
Številke in črke, kviz TV koledar Risanka TV dnevnik
Festove premiere: Bitka za Moskvo, 1. del sovjetskega filma TV dnevnik
10.00 Mozaik — Šolska TV 11.00 Šampion, ponovitev
ameriškega filma 16.00 Video strani 16.15 Mozaik-šolska TV,
ponovitev 17.15 Kronika mednarodnega
lutkovnega festivala in
pisma in TV klobubka 18.00 Glasbeni ropot 18.45 Risanka 18.55 Video strani
19.00 Vreme
19.01 Obzornik
19.13 Propagandna oddaja 19.19 TVokno 19.24 Zrno
19.28 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 19 55 Vreme
19.59 Propagandna oddaja 20.05 Tednik
21.05 Propagandna oddaja 21.10 T. Mann: Čarobna gora,
3-zadnji del nemške
nadaljevanke 23.00 TV dnevnik 23.15 Jubilejna teveteka 01.15 Video strani
_Oddajniki II. TV mreže
17.10 TV dnevnik
17.30 Legende, otroška oddaja
18.00 Govorimo o zdravju,
izobraževalna oddaja 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke, kviz 19.00 TV dnevnik 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Praga: EP v umetnostnem
drsanju (ž), pienos
_TV Zagreb I. program
12.35 Kapitan Horatio
Honblovver, ameriški film 16.00 Dober dan 17.10 Kronika Splita 17.30 Legende, oddaja za otroke 18.00 Govorimo o zdravju,
izobraževalna oddaja 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke, kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 ZIP, politični magazin 20.55 Izbjani trenutek 21.05 Vizitka, zabavnoglasbena
oddaja 21.50 TV dnevnik 22.10 Noč in dan 00.10 Poročila
RADIO
PETEK, 8. januarja: Prvi program
4.30 - 8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo - 8.35 Mladina poje - 10.05 Rezervirano za... -11.05 Baletna glasba - 12.10 Pod domačo marelo - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Iz glasbene tradicije Jugoslovan skih narodov in narodnosti -13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 13.30 Od melo dije do melodije - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17. —ih — 18.00 Minute z ansam blom Vlada Sredenška - 19.45 Pojemo in godemo - 20 00 Mla di mostovi - 21.05 Oddaja o morju    in    pomorščakih —
22.30-24.00 Iz glasbene skrinje - 00.05 — 4.30 Nočni program
SOBOTA, 9. januarja: Prvi program
8.05 Pionirski tednik - 9.35 Da nes smo izbrali — 10.05 Sobotna matineja - 11.05 Naši znanstveniki pred mikrofonom - 11.20 Minute za staro glasbo — 11.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.05 Kulturna panorama - 16.00 Vrtiljak - 16.30 Srečanje republik in pokrajin — 17.00 Studio ob 17-ih - 19.45 Minute s Kvartetom godal -20.00 Radio na dopustu - 22.20 Od tod do polnoči -00.05.5 - 5.00 Nočni program -glasba
NEDELJA, 10. januarja:_
Prvi program
5.00 - 8.00 Jutranji program -glasba - 807 Radijska igra za otroke - 9.05 Še pomnite, tova-
riši? — 10.05 Promenadni koncert - 11.00—13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 13.20 Za naše kmetovalce -15.30 Poročila - 16.00 Lojtrca domačih — 17.05 Nedeljska reportaža - 17.30 Pojo amaterski zbori — 18.00 Humoreska tega tedna - 20.00-22.00 V nedeljo zvečer - 22.20-24.00 Glasba za prijeten konec tedna — 00.05 - 4.30 Nočni program — glasba
PONEDELJEK, 11. januarja: Prvi program
4.30 — 8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Glasbena lepljenka - 8.40 Izberite pesmico -9.05 Z glasbo v dober dan -10.05 Rezervirano za... - 13.30 Od melodije do melodije -14.05 Ponedeljkov križemkraž -15.30 Dogodki in odmevi -16.00 Vrtiljak želja - 18.25 Zvo čni signali - 22.30 Zimzelene
melodije - 00.05-4.30 Nočni program — glasba
TOREK, 12. januarja: Prvi program
4.30 — 8.00 Jutranji program — glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 8.35 Igraj kol ce — 9.05 Ž glasbo v dober dan
- 9.35 Napotki za naše goste iz tujine — 12.30 Kmetijski nasveti
- 14.35 Iz mladih grl - 15.30 Dogodki in odmevi - 18.00 So točja - 19.25 Obvestila in zabavna glasba — 21.05 Radijska igra
— 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe
— 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Mozaik lahke glasbe -00.05 — 4.30 Nočni program -glasba
SREDA, 13. januarja: Prvi program
4.30 - 8.00 Jutranji program -
glasba - 8.30 Instrumenti se vrstijo - 9.05 Glasbena matineja — 10.05 Rezervirano za... -11 05 Danes smo izbrali - 12.10 Pod domačo marelo - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 14.05 Mehurčki — 17.00 Studio ob 17.00 - 19.25 Obvestila in zabavna glasba — 22.50 Literarni nokturno - 23.05 Jazz za vse - 00.05 - 4.30 Nočni program
ČETRTEK, 14. januarja:
Prvi program
4.30 - 8.00 Jutranji program -glasba - 8.35 Koncert za mlade poslušalce - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za -12.10 Pojemo in godemo — 13.30 Od melodije do melodije
— 14.05 Za mlade radovedneže
- 15.55 Zabavna glasba — 17.05 Vrtiljak želja - 00.05 - 4.30 Nočni program - glasba
tlLL
KRANJ CENTER
8. januarja: ital. barv akcij, film VRNITEV NAVAHO GROMA ob 16. in 18. uri, ob 20. uri ni kino predstave, 9. januarja: ital barv akcij, film VRNITEV NAVAHO GROMA ob 16.. 18. in 20 uri, premiera amer barv. vvest. filma SARTANA PROSI ZA SMRT ob 22. uri, 10. januarja: amer barv risani film SKRIVNOST ČUDEŽ NEGA GRMA ob 10. uri, ital. barv. akcij, film VRNITEV NAVA HO GROMA ob 15., 17. in 19 uri, premiera amer barv filma SO BA S POGLEDOM ob 21 uri, 11. in 12. januarja: amer barv vvest. film SARTANA PROSI ZA SMRT ob 16., 18 in 20. uri, 13. januarja: amer barv vvest. film SARTANA PROSI ZA SMRT ob 16 in 18 uri, ang barv film SOBA S POGLEDOM ob 20 uri, 14. januarja: ang barv film SOBA S POGLEDOM ob 16.. 18 in 20 uri
KRANJ STORŽIČ
8 januarja: amer barv srhlj. PE TEK 13 6 del ob 16 . 18 in 20 uri, 9. januarja: amer barv. fant film JEDIJEVA VRNITEV ob 16 uri, brazil barv erot film SA NJARJENJE NEKE ŽENSKE ob 18 in 20. uri (film ni primeren za otrokel)10. januarja: hongkon barv karate film PET ZMAJEVIH KREMPLJEV ob 14 in 18 uri, amer barv erot kom ŠAMPIO NI POSTEUE ob 16 in 20 uri, 11. januarja: amer barv kom KOLO SREČE ob 16, 18 in 20 uri, 12. januarja: amer barv. erot kom ŠAMPIONI POSTE UE ob 18., 18 m 20 uri, 13. je nuarja: kongkon barv karate tilm PET ZMAJEVIH KREMPLJEV ob 16, 18 in 20 uri. 14. januarja:
amer. barv kom. POLICIJSKA AKADEMIJA II. ob 16.. 18. in 20 uri
_ŽELEZAR_
8. januarja: amer. barv kom VOHUNA, KAKOR MIDVA ob 16. in 18. uri, predpremiera ang. barv filma SOBA S POGLEDOM ob 20 uri, 9. januarja: amer. barv. komed VOHUNA, KAKOR MIDVA ob 16. in 18 uri, premie ra amer barv komed. PROFE SORJI SO PONORELI ob 20. uri,
10. januarja: amer. barv komed KOLO SREČE ob 16. uri, amer barv. komed. VOHUNA, KAKOR MIDVA ob 18 in 20. uri, 11. januarja: amer barv. komed. PROFE SORJI SO PONORELI ob 16., 18 in 20. uri, 12. januarja: amer barv komed PROFESORJI SO PONORELI ob 16., 18 in 20. uri. 13. januarja: brazil. barv. erot film SANJARJENJE NEKE ŽEN SKE ob 16., 18 in 20 uri (Film ni primeren za otroke!), 14. januar jja: amer barv akcij, film MAŠ CEVALEC ob 16., 18. in 20 uri
_DOM KAMNIK_
8. januarja: amer. barv. kom PRISMUKNJENI KAZNJENCI ob 18. in 20. uri, 9. januarja: hong kon barv krim film HUDIČ MO RILEC ob 16 uri, amer barv ak cij film MAŠČEVALEC ob 18 in 20. uri, premiera amer melodra me TUDI TAKO TE LJUBIM ob 22. uri, 10. januarja: amer barv mladin glasb film ST ELMOS FIRE (ELIJEV OGENJ) ob 15. uri, amer barv akcij film MAŠČE VALEČ ob 17 in 19 uri, premiera amer barv. vvest filma SARTA NA PROSI ZA SMRT ob 21. uri,
11. januarja: amer barv. kome dija VOHUNA, KAKOR MIDVA ob 18. in 20 uri, 12. januarja: amer barv komed VOHUNA, KAKOR MIDVA ob 18 in 20 uri, 13. januarja kinopredstava od padel. 14. januarja: amer barv srhlj PETEK 13 - 6 del ob 18 in 20 uri
TRŽIČ
8. januarja: amer barv komed. PROFESORJI SO PONORELI ob
17. in 19. uri, 9. januarja: amer. barv. mladin, glasb, film ST. ELMOS FIRE (ELIJEV OGENJ) ob 16. uri, amer. barv. srhlj. PETEK 13 - 6. del ob 18. in 20. uri, premiera angl. barv. filma SOBA S POGLEDOM ob 22. uri, 10. januarja: amer. barv risanka SKRIVNOST ČUDEŽNEGA GRMA ob
18. uri, amer barv. srhlj. PETEK 13. - 6. del ob 17. in 19. uri, premiera amer. barv. melodrame TUDI TAKO TE UUBIM ob 21 uri, 11. januarja: angl. barv. film SOBA S POGLEDOM ob 17. in
19. uri, 12. januarja: ital barv komed. ŠTIRI PESTI PROTI RIU ob 17. in 19. uri, 13. januarja kinopredstava odpadel, 14. januarja: amer barv. kom NORI DAN - BEATLOMANIJA ob 17. in 19. uri
KRANJSKA GORA
8. januarja: amer. barv. vvest. film SARTANA PROSI ZA SMRT ob 17 in 19 uri, 13. januarja: amer barv melodrama TUDI TAKO TE LJUBIM ob 17 in 19 uri
_KOMENDA_
8. januarja: amer barv akcij film MAŠČEVALEC ob 19 uri, 9. januarja: amer. barv. komed NORI DAN - BEATLOMANIJA ob 19 uri
_LAZE_
8. januarja: amer barv komedija NORI DAN - BEATLOMANI JA ob 19. uri
ČEŠNJICA
8. januarja: amer bar komed MLADI VOLKODLAK ob 20 uri
DUPLICA
9. januarja: franc. barv erot film NOVA EMANUELA ob 20. uri (Film ni primeren za otroke!).
10. januarja: amer. barv. film ROCKY III ob 18. in 20. uri, 13. januarja: amer. barv. akcij film MAŠČEVALEC ob 20. uri, 14. januarja: amer. barv. melodrama TUDI TAKO TE LJUBIM ob 20.
_MEDVODE_
9. januarja: ital. barv komed. ŠTIRI PESTI PROTI RIU ob 18 in 20. uri, 10. januarja: amer barv. akcij, film AMERIŠKI NINJA ob 17. in 19. uri, 14. januarja: amer. barv vvest film SARTANA PROSI ZA SMRT ob 19. uri
_CERKLJE_
9. januarja: amer barv film ROCKY III ob 18 uri
_DOVJE_
10. januarja: amer barv kom NORI DAN - BEATLOMANIJA
ob 20. uri
KINO RADOVUICA
8. januarja: amer barv film NAJAVLJENI ZLOČIN ob 20. uri, 9. januarja: amer barv fantast VESOLJSKI BRODOLOMCI ob 18. uri, amer. barvni zab. film KDO BO UBIL MOJO ŽENO ob 20. uri, 10. januarja: amer.barv. zab film KDO BO UBIL MOJO ŽENO ob 28 uri, amer. barv. fant. film VESOLJSKI BRODOLOMCI ob 20. uri, 11. januarja: amer barv. film NAJAVLJENI ZLOČIN ob 20. uri, 12. januarja: amer. barv. fantast, film VESOLJSKI BRODOLOMCI ob 20. uri, 13. januarja: amer. barv. film NAJAVLJENI ZLOČIN ob 20. uri
KINO BLED
8. januarja: hongkon barv.film MAFIJA PROTI NINJI ob 20. uri,
9. januarja: hongkon barv film MAFIJA PROTI NINJI ob 18. uri, ital barv pust film NOVI BAR BARI ob 20 uri, 10. januarja: amer    barv    film PONORELI
VLAK ob 18. uri, ital. barv. pust. film NOVI BARBARI ob 20. uri, 11. januarja: amer. barv. zab. film KDO BO UBIL MOJO ŽENO ob 20. uri, 12. januarja: amer. barv. zab. film KDO BO UBIL MOJO ŽENO ob 20. uri, 13. januarja: amer. barv. fantast, film VESOUSKI BRODOLOMCI ob 20. uri, 14. januarja: amer. barv. film NAJAVLJENI ZLOČIN ob 20. uri
KINO BOHINJ - BOH. BISTRICA
9. januarja: amer. barv. film PONORELI VLAK ob 20. uri, 10. januarja: hongkon. barv. film MAFIJA PROTI NINJI ob 28. in 20. uri, 14. januarja: amer barv. zab. film KDO BO UBIL MOJO ŽENO ob 20. uri
ŠKOFJA LOKA
8. januarja: amer. film IŠČE SE ŽIV ALI MRTEV ob 18. in 10. uri,
9. januarja: amer akc. film CY-BORG ob 18. in 20. uri, 10. januarja: amer. akc. film CYBORG ob 18. in 20. uri., 12. januarja: amer glas. film PLESALCI IZ PRVE VRSTE ob 20. uri, 13. januarja: amer. glas. film PLESALCI IZ PRVE VRSTE ob 18. in 20. uri, 14. januarja: franc. kom TRIJE MOŽJE IN ZIBELKA ob 20. uri
_ŽELEZNIKI_
8. januarja: amer akcij, film CY-BORG ob 18. in 20. uri, 9. januarja: fran. kom. VEČERNA OBLE KA ob 20. uri, 10. januarja: amer. akcij, film IŠČE SE ŽIV ALI MRTEV ob 18. in 20. uri, 13. januarja: amer. akcij, film PLAVI GROM ob 20 uri
_POUANE
8. januarja: fran kom. VEČER-NA OBLEKA ob 19 uri, 10. januarja: amer akcij film PLAVI GROM ob 17 uri, 12. januarja: amer kom TRIJE MOŽJE IN ZIBELKA ob 19. uri
Dražgošani ne bodo nikoli pozabili
Bilo je hudo, da povedati ne da
Nekje sredi Rudnega se ti odpre pogled na vse Dražgoše. Od enega roba do drugega, od hiš okrog Cerkve, preko Peči do Jelenšče je več kot dva kilometra. Visok strm breg je do hiš, tako visok, da so hiše v ravni vrsti zgoraj kot bela črta. Se hujši breg je nad njimi, vse do roba Dražgoške gore. Resnično je bil to položaj, ki je moral obljubljati partizanom, da jim Nemci ne bodo mogli do živega. Silno močne so se počutili takrat. Dobro so bili oboroženi, morala je bila na višku, položaji utrjeni. Nemci se niso imeli kam skriti. Kar so jih skrile bele halje in megla. V zasnežen breg ni bilo lahko napadati.
Pa vendar se je na koncu tragično končalo. Vsaj za Dražgošane. 17 jih je bilo ustreljenih zadnji dan borbe, v nedeljo, na Jelenščah, ko so bežali iz vasi. Prestregli so jih Nemci, ki so udarili od Jam-nika sem. Okrog 20 jih je naslednji dan, v ponedeljek, zoglenelo v prosvetnem domu in župnišču. So jih postrelili, preden so jih zažgali? Danes tega še nihče prav ne ve. Vsega skupaj je bilo pobitih 41 Dražgošanov, padlo je 9 partizanov. Kdor se je pravočasno umaknil v Goro, se je rešil, kdor je verjel nemškim obljubam, da se jim ne bo nič zgodilo, jim je ostal na milost in nemilost...
Dražgoše so Nemci potem še poldrugi mesec ravnali z zemljo. Posebna tehnična ekipa je minirala, požigala. Od vseh Dražgoš je ostala le Novakova kmetija na nasprotnem bregu, v vasi pa je pokonci stala le kapelica pod cerkvijo...
Antonija in Dominik Lotrič:
Kot bi šli iz pekla
Lotričeva, po domače Brinov-čeva hiša, stoji tik nad Birtovo na Pečeh, kjer je bil tistikrat štab Cankarjevega bataljona. Tončka je bila takrat mlada gospodinja z dvema otrokoma: Rafku je bilo dve leti, Francitu leto, tretji je bil na poti. Vsak dan je partizanom pekla kruh, radi so prihajali v hišo. Eden, se spominja, ji je prinesel toliko gumbov, da bi jih do konca življenja ne mogla porabiti...
»Nihče ni takrat mislil, da bi lahko prišlo nad nas toliko hudega. Saj se prej sploh nismo bali,« razmišlja danes Antonija Lotrič. »En večer je šel mož v dom poslušat Žagarjev govor. Vsi smo mislili, da bo vojne takoj konec. Ampak v petek se je začel pekel. Po seno sem šla zjutraj za kravo, ko je začelo žvižgati po drevju. Samo stala sem in gledala, kako je cefralo listje in veje oreha...«
V soboto ponoči.^ prišel mož domov z Jelovice, kjer je delal na žagi v Soteski. Ko so v nedeljo videli, da je vse huje in da se tudi partizani pripravljajo na umik, so pohiteli v Goro tudi oni. Najmlajšega sta dala kar v koš.
»Skoraj nič nismo vzeli s seboj, le hlebec kruha. Tako daleč sva bila prepričana, da se doma ne bo nič zgodilo, da sva še vrata pustila odprta. Da bi jih ja kdo na silo ne odpiral in škodo delal. Kip Srca Jezusovega sem dala na mizo, lučko zraven prižgala
in po tihem dejala: »Ti nama varuj hišo...« Le ta kipec in podoba svete družine je ostala od vse hiše. Pa kotel ušivih rjuh, ki sem jih prala partizanom, je ostal. Drugega nič. Ko bi bila vsaj še svoje rjuhe dala zraven! Še ruto sem najgršo dala na glavo, kot bi vsake boljše bilo škoda za v Goro...
Strašno je bilo takrat pogledati Dražgoše. Za seboj smo puščali le ogenj, streljanje, pokanje min. Ko nas je zgoraj zajela megla in zakrila vso to grozo, smo si kar oddahnili. Kot bi šli iz pekla, se mi je zdelo.
Najprej smo se umaknili na Kališnik v planinsko kočo, kjer pa je bilo že vse polno partiza-
nov in domačinov. Zato smo se odpravili naprej na Mošenjsko planino, a nismo našli koče.Vso noč smo hodili, da nismo zmrznili. Zjutraj, ko je na Brezjah sedem zvonilo, še vedno nismo našli zavetja. Potem smo le ugledali eno od golcarskih koč iz lubja. Do poldneva smo bili tu, potem smo se premaknili na Lipniško planoto in tam prenočili skupaj z Luznarjevo družino. Bili smo tako polni strahu in streljanja, da smo ga slišali povsod: vsaka kaplja, ki je kapnila od kotla, vsaka vejica, ki je počila, vsak glas se je slišal kot strel...
Tudi tu se nismo počutili varne. Z Mošenjske planine se je slišalo streljanje. V Trogovce smo se premaknili, v Luznarjevo gozdarsko kočo. Tu nas je našla Pstotna Ivanka iz Dražgoš. Na uho mi je povedala, da Dražgoš ni več. Ni upala na glas spregovoriti te groze...«
Malka Šmid — Urbanova:
Možje so šli naravnost v smrt
»Mojemu možu so že v Jelovici, kjer je fural les, branili, da bi hodil domov. Posebno Zupancev oče ga je pregovarjal. Tudi jaz sem mu tiste dni govoril, naj ostane na žagi, Prešnikova žaga je bila njegova, da ženskam in otrokom zagotovo ne bodo nič naredili. Naj vendar ne sili v nevarnost. A možje so se preveč bali za svoje, niso zdržali in prišli so — naravnost v smrt. V ponedeljek so šli Nemci od hiše do hiše in jih pobirali. Na zasliševanje so jih vodili in v klet prosvetnega doma so jih zaprli.
Ko so nas zganjali od doma, sem videla pred hlevom ustreljenega prašiča, kup kokoši je bilo za noge skupaj zvezanih. Ženske in otroke so nas gnali iz va-
	
	% ■ m
	
	\
si. Ves čas sem verjela, da bodo možje prišli za nami. Ves čas sem gledala nazaj, vse do Češ-
njice, kjer so nas potem naložili na avtomobile. V Šentvidu sem potem šele izvedela, da so možje mrtvi...«
Strašno je bilo tisto leto za Malko. Kar tri smrti so imeli pri hiši: najprej brat, potem mamin oče, zatem še mož. Njena Rezka je bila takrat še dojenček. A vseeno je bila včasih tudi sreča v nesreči: ko so se vrnile iz zapora, so dobile nazaj svoje tri krave in konje. Kakšno bogastvo! V Rudnem pri Žagarju so jih sprejeli in tri leta delih / njimi svoj dom. Da je bila Malka le blizu svojih polj in travnikov. Vsak dan je šla na svoje njive, tudi po dvakrat je premerila ves breg. Rezko je kar v koš naložila. Pa so se pretolkli...
Janez Thaler, Robarjev:
Dražgoše naj bi bile za strah vsej Gorenjski
»Tudi jaz sem v soboto zvečer prišel domov z Rov*arice, kjer sem golcval. Dva dni sem že poslušal pokanje v vasi. Potem nisem več zdržal. Moral sem domov. Moja družina, žena, trije otroci, od katerih je srednji, Franci, komaj shodil, najmlajši pa je imel 3 mesece, ter pestunja, so se umaknili iz naše hiše v močnejšo sosedovo klet. V nedeljo smo bili ves dan v kleti. Ko sva s sosedom videla, da gori Mihovčev hlev, sva šla pogledat. Samo pokazala sva se zunaj, že je udarila v tepko nad nama granata. Tak udarec je bil, da je v trenutku šel ves sneg s strehe. Spet sva skočila v klet. Zdaj sva vedela, da je treba reševati glave. Kaj prašiči, kaj živina, življenja so pomembna. Dokončno pa smo se odločili popoldne, ko se je zaslišalo tisto streljanje in vpitje na Jelenščah. Jurčev, pre udaren mož, je bil odločen: »Jaz
Nemcev ne bom čakal. Na Je lenščah se nekaj hudega dogaja...«
Pohiteli smo. Ta večjega sem dal v koš, žena in pestunja sta
vzeli vsaka po enega otroka in smo se pognali v sneg proti Rov-tarici...
Tam so nas naslednji dan našli Nemci. S smučmi in v belih haljah so prišli čisto blizu, streljali v hišo, da je omet odpadal, kot bi ga s kladivom tolkel. Eno žensko je ranilo. Moj bratranec, ki je nemško znal, je skočil na balkon in zavpil, naj nehajo streljati, da so tu otroci in žene. Pa so res nehali streljati. Čez dva dni je z. Bleda prišel gesta po, tisti s črnimi kapami in mrtvaškimi gluvami na njih. Kakšen govor so nam naredili! A pustili so nas žive...
Dražgoše so požgali iz onemogle jeze nad vsem, kar so tako nepričakovano doživeli v Poljan ski dolini, v Rovtu, povsod po Gorenjski. Dražgoše niso zravnali le zaradi Dražgoš, temveč za strah celi Gorenjski.«
D. Dolenc
Dražgoše za poduk in zgled Ivan Jan:
Za prave ljudi položaj nikoli ni brezizhoden
Šestinštirideset let je že od dražgoških dogodkov, a še vedno razburjajo duhove Ivan Jan, slovenski pisatelj in zgodovinar, pa o Cankarjevem bataljonu, Dražgošah in njenih ljudeh piše že četrto knjigo. Vedno znova je izzvan, vedno znova se najdejo dogodki, podrobnosti, ki morajo biti zapisani, poznani vsem, kajti čim popolnejši bo ta mozaik, čistejša in popolnejša bo slika veličine in pomena dražgoške bitke.
»Tovariš Jan, niste bili dražgoški borec, kako da ste se sploh lotili obdelave Dražgoš?«
»Do leta 1957 sem bil oficir, vedno je bilo slišati toliko pritoževanj domačinov, toliko različnih ocen slovenskih in jugoslovanskih političnih in vojaških voditeljev, da so me izzvali. Dražgoš sem se lotil brez vsakih zavor, z veliko manj znanja in poznavanja naše borbe, kot ga imam danes. Ni bilo lahko. Z zelo malo zbranega gradiva, ki sem ga dobil od pokojnega Joha-na Bertonclja in iz pričevanj borcev, udeležencev dražgoške bitke, sem napisal prvo knjižico Dražgoše. Na 150 straneh je bilo napisano bistvo poteka boja, ni pa bilo še globlje analize, zakaj prav ta boj in prav v Dražgošah.«
»Poimenovali ste jo »bitka«. Nekateri se spotikajo ob tol besedo, kajti v primerjavi s pravimi bitkami v zgodovini vojn, kot so stalingrajska in podobne, bi dražgoški lahko rekli le vojaška praska.«
»Bitka je za vojaško terminologijo poimenovana po nedolžnem, kajti v spopadu, ki dobi ime »bitka«, sodelujejo velike enote, kot so divizije, armade in korpusi, medtem ko je Dražgoše branil en sam partizanski bataljon, pa še ta majhen, saj je imel le dobrih 200 borcev, en nemški policijski bataljon pa je imel po 600 mož. Če bi se vsa ta nemška moč mogla hkrati razporediti v breg pod Dražgošami, bi bilo vse končano v enem dnevu, kot so pričakovali tako partizani kot Nemci. Toda rezultat, uspeh in pomen 3 —dnevne obrambe Dražgoš na preko 2 kilometra dolgi fronti, kjer 20 do 25 —kratna premoč Nemcev v bistvu ni prišla do živega Cankarjevemu ba-teljonu, in ker se je to dogajalo na ozemlju, ki ga je Hitler imel za sestavni del Reicha in je bil od vseh jugoslovanskih pokrajin najbolj blizu Reicha, je s tem dobil ta boj upravičeno ime »bitka«. Za take dosežke bi bile v drugačnih razmerah res potrebne velike enote. Izraz »bitka« pa je dobila že prej, med vojno, ker je bila že takrat tako zelo odmevna, ne le na Gorenjskem, temveč je glas o njej šel po vsej Sloveniji, posebno močno pa je odjeknila v Ljubljani pa vse do Berlina.«
»Med ljudmi je še vedno slišati očitke, da so partizani morali vedeti, da se bo sovražnik znesel nad prebivalstvom. Dražgošani v bistvu niso bili naklonjeni partizanom, niso jih vabili v svojo vas, bali so se jih, zato so šli tudi naznanit Nemcem, da so v vasi. Zakaj prav Dražgoše?«
»Zaradi njihove posebne lege, zaradi močnih, trdno grajenih domačij, možnosti umika. V poveljstvu Cankarjevega bataljona so že jeseni 1941, ko so taborili na Mohorju, večkrat razpravljali o tem, kako ustrezno je dra-žgoško zemljišče za obrambo in taborjenje. Po Poljanski vstaji, po Pasji ravni so hoteli in morali pokazati, da so še vedno tu, pri-pravljeni nu boj. V teh dneh so Dražgošani »komuniste« spoznali kot dobre in poštene ljudi, ki spoštujejo tako njihovu verska nagnjenja kot tudi njihove dru zine in predvsem njihovo imovino. Nihče od partizanov ni ničesar sam vzel, čeprav je bilo marsikaj na dosegu roke in zalog toliko, da se Nemci sami niso mogli načuditi tolikemu bogastvu dražgoških domačij.
Dražgoški spopad je treba gle dati z dveh vidikov. Za Dražgošane je to resnično velika žalost, trpljenje, izguba svojcev, domov, bili so pregnani, pobiti.. Tudi v partizanih in še celo po vojni so govorili o Žagarjevi, Gregorčičevi in Bernardov! avanturi... Za Dražgošane je na prvi pogled to res tragedija, ki so jo povzročili partizani. Am pak ker vojna ni veselica, je ta boj treba ocenjevati širše. Pred vsem s strai . njegovega učinka v boju proti okupatorju. S stališča boja slovenskega naroda za svobodo, s stališča lomljenja miselnosti o nepremagljivosti Hitlerjeve vojske je ta bitka dose
gla več, kot je bilo mogoče pričakovati. Dotlej namreč nemške oborožene sile še nikjer v okupirani Evropi niso doživele takega udarca.
Dimenzije tega spopada so še večje: kljub povelju iz Berlina, da morajo okrepljene policijske sile na vsak način uničiti gorenjske partizane, kljub prisotnosti dveh generalov in številnih izurjenih oficirjev in kljub uničenim Dražgošam — kar se je zgodilo šele po bitki — strahovita nemška premoč ni dosegla sicer pre-mraženega Cankarjevega bataljona, temveč je kljub umiku v bistvu ostal celovit. Nekaj skoraj neverjetnega in edinstvenega je, da je Cankarjev bataljon v treh dneh bojev, ostrih napadov Nemcev, ko so prvič s topovi streljali na neko slovensko vas, izgubil le 9 borcev, 11 je imel pa ranjenih. Koliko je bilo mrtvih pri Nemcih, še danes ni znano. Morda bomo o tem kaj izvedeli iz dokumentov, ki so jih pred kratkim odprli v VVashingtonu. Silno me zanimajo.«
»O Dražgošah so izšle že tri vaše knjige: Dražgoše na 150, Dražgoška bitka na 330 in Dražgoška bitka in Cankarjev bataljon na 350 straneh. Zdaj
Ea pripravljate že četrto njigo, za katero predvidevate, da bo natisnjena na okoli 500 straneh. Kaj bo novega v njej?«
»V tej zadnji knjigi, ki nosi delovni naslov Cankarjev bataljon in dražgoška bitka, bodo obdelane tudi enote, ki so tisti čas že bile ustanovljene na Gorenjskem, to je bila Prešernova četa na Pokljuki, Jeseniška četa pod Stolom ter vsi dogodki do 27. marca 1942, do Rovta nad Planico, ko je padlo 15 borcev, med njimi Stane Žagar. S tem je bilo praktično tudi konec prvega Cankarjevega bataljona. Drugi je nastal 20. junija 1942 pod Stolom, že v sestavu Gorenjskega odreda. Nekatere stvari je treba popraviti, nekatere poglabljam, v uvodu sežem tudi na predvojne Jesenice, kajti Cunkarjev bataljon je imel svoje osnove v jeseniških proletarcih, kot so bili Gregorčič, bratje Stražišarji, Potočnik, Bokal, Benedičiči in drugi.«
»Danes smo zabredli v hude težave. Bi po težavnosti lahko primerjali današnji čas in čas dražgoške bitke, cas vojne?«
»Dražgoše so posebnost naše-i;,i bii],!, junaštvo pa tudi žrtve,
kajti brez njih bi ne bilo svobode. S tem govorjenjem in pisanjem pa nisem obrnjen nazaj, temveč predvsem v sedanjost in prihodnost. Dražgoše in borce Cankarjevega bataljona jemljem za poduk in zgled. Zgled je v tem, da za prave ljudi položaj« nikoli ni brezizhoden. Vsako situacijo je treba ocenjevati, analizirati, se prilagajati, iskati najboljšo možno pot izhoda.«
»Mislite, da imamo danes tudi izhod?«
»Po mojem smo danes morda na svoj način še v težjih razmerah kot takrat. Borci Cankarjevega bataljona so bili čisti, predani, pripravljeni za svobodo in pravico tudi umreti, sovražnik pa je bil znan, čeprav močno oborožen. Predvidevali so, s katere strani bo udaril, s kakšno močjo, kako se ga bodo skušali ubraniti, ga odbiti. Tudi danes imamo nemalo zunanjih sovražnikov, a najhujši je sovražnik v naših vrstah. Ne odkrivamo in ne rešujemo zadosti hitro težav, kot bi čakali, da nam jih bo rešil nekdo drug. V Zvezi komunistov, v oblasti in v gospodarstvu se je nabralo preveč oportuni-stov, karieristov in nesposobnežev. Nič čudnega, da se človek naše generacije, naših pogledov in našega dela vpraša, ali naj sploh še ostane v vrstah Zveze komunistov.«
»Ste vi še vedno član«?
»Če se ne bi pojavil na primer Kučan s svojimi pogledi, s svojimi dejanji in s svojimi sposobnimi in obetajočimi sodelavci, bi tudi v meni že popustilo. Večino nas zadržuje dejstvo, da smo bili v vrste zveze komunistov sprejeti v težkih časih, ko je bil komunist resnično še komunist, predan, pošten. Danes je zvezo komunistov nujno potrebno očistiti. Njeno vodstvo je treba prepustiti ustvarjalnim, sposobnim, poštenim mladim ljudem. Kučan, se mi zdi, je našel nov, pravi način dela, brez sektaštva, brez nacionalizma. Ob takih ljudeh čutiš in verjameš, da izhod je. Le pravi ljudje morajo biti na krmilu. Zato pa sem odločno za neposredne volitve. Dokler ne bomo imeli neposrednih volitev, ne bo sprememb, ne napredka. Hočem vedeti, koga volim. I* tako bomo prišli do pravega kadra. Kriterij pa naj bo pridnost, delavnost, poštenost, skromnost, izobrazba, ugled med ljudmi, odnos do ljudskega premoženja, do domovine.«
D. Dolenc
00 ftD DTfl-Du □ D€
Škofja
]
Loka
64220 ŠKOFJA LOKA, BLAŽEVA UL 3 BRZOJAV: OBRTNIK ŠKOFJA LOKA
Delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestita kolektiv podjetja za občinski praznik Škofje Loke
PETEK, 8. JANUARJA 1988
OBČINA ŠKOFJA LOKA PRAZNUJE
9. STRAN
Praznični pogovor z loškim županom Jožetom Albrehtom
Tudi to ledino moramo preorati
škofja Loka, 8. januarja — Jutri, 9. januarja, praznujejo ljudje v Škofjeloški občini. Šopku čestitk j* dobrih želja pripenjamo pogovor s predsednikom njihove skupščine Jožetom Albrehtom, ki se J6 sukal predvsem okrog vprašanj, kaj so Ločani v minulem letu uspeli narediti, kje jim ni šlo od *pk tako, kot so pričakovali, kje jih letos čaka največ dela.
Vse se vrti, napaja iz dela, zato naj tudi prvo vprašanje velja gospodarjenju. Kakšna je v grobem splošna ocena ^spodarjenja v preteklem
"Optimizem vlivajo rezultati Poslovanja do konca septembra, Ko noben kolektiv ni bil v izgubi, tudi tisti ne, ki so prejšnja leta imeli velike težave. Mislim predvsem na lesno industrijo in družbeno kmetijstvo. S celoletnimi rezultati poslovanja nismo več tako zadovoljni, čeprav smo v primerjavi z drugimi občinami v Sloveniji še kar uspešni. Industrijska proizvodnja je pod planom in do konca novembra za celih 5,5 odstotka manjša kot v letu prej. Vzroka sta predvsem dva: na eni strani motena proizvodnja zaradi preselitve v Tehtnici, na drugi preusmeritev v nove programe, nove izdelke, na primer, v Kladivarju in Alplesu, fiesar pa ne gre jemati tragično, saj samo količina proizvodnje ni najboljše merilo uspešnosti; pomembneje je, koliko znanja in *W j,, v izdelku, koliko je vre-e". Preusmeritve, o katerih feni govoril, vodijo k višji kvaliteti.«
. Najbolj kritični so bili zadnji lanski meseci. Na katerih Področjih gospodarstva?
»Predvsem v kmetijstvu, ki
zaradi neurejenih cenovnih razmerij hitro nazaduje. Moti me, ker smo bili lani že kar ponoSni na razvoj kmetijstva v občini, ki še vedno daje znaten delež družbenega proizvoda in tržne viške, zlasti mesa, krompirja, mleka. Prav tu v zadnjih mesecih najbolj nazadujemo.«
V Železnikih nova Tehtnica
Razvoj gospodarstva je tesno povezan z vlaganji v nove prostore, tehnologijo, delavce. Kako ste zadovoljni s tem?
»Naložbe v gospodarstvu tudi lani niso bile bistveno večje kot leto prej, ki je bilo dokaj skromno. Kljub temu smo uspeli zgraditi nekaj novih objektov; hladilnico mesa na Trati,novo halo EGP, svoje prostore je raztegnila LTH, medtem ko je v Železnikih Tehtnica na novo zrasla. Še premalo so v tovarnah vlagali v tehnološko opremo, v posodobitve. Slabo kaže tudi naprej. Akumulativna sposobnost podjetij je konec leta krepko padla, na drugi strani so bančna posojila za večino kolektivov postala predraga, ovire so pri uvoznih dovoljenjih in deviznih kvotah, čeprav je loška zunanjetrgovinska bilanca še vedno pozitivna, saj je razmerje 1 proti 1,4 v korist izvoza.«
Jugoslovanski trg se za predelovalne loške tovarne vse bolj pripira. To pomeni še več izvoza ob še vedno nespodbudni devizni zakonodaji?
»Prav to. Kupna moč doma pada in izvoz je za naše delavce edina rešitev. Povsod nestrpno čakajo na nov devizni zakon, ki bo baje spodbudnejši, čeprav nekateri že zdaj pravijo, da bolje živijo od prodaje na tujem kot na jugoslovanskem trgu. Manjšo kupno moč najbolj bolestno občutijo v lesnih tovarnah, v hla-dilstvu, obutveni industriji. Zelo zaskrbljeni so tekstilci; trg v drugih republikah se zapira, tr-
etalka
TOZD
tehtnica
ŽELEZNIKI
Podjetje precizne mehanike 64228 Železniki, Na plavžu 79
Proizvodni program:
-- analitske in precizne tehtnice, uteži vseh razredov
laboratorijske centrifuge laboratorijski mešalci šestila
servis za naš program
Pridružuje se čestitkam
za občinski praznik Škofje Loke
kroj
6«W
OBČANOM IN DELOVNIM ORGANIZACIJAM OBČINE ŠKOFJA LOKA OB OBČINSKEM PRAZNIKU ISKRENO ČESTITAMO
govine jim ne plačujejo blaga, prave rešitve iz klobčiča ne vidijo. Kritična je tudi oskrba z uvoženimi materiali, na primer, bombažem.«
Letos potemtakem loškim delavcem slabo kaže?
»Z analizo, ki smo jo izdelali za decembrsko zasedanje občinske skupščine, smo ugotovili, da zaradi zaostrenih pogojev gospodarjenja kar 50 do 60 odstotkov zaposlenih že v prvih mesecih napoveduje izgubo. V takih razmerah je težko realno planirati razvoj in življenje, saj preostalo gospodarstvo ne bo moglo pokrivati stroškov družbene nadgradnje. Zato bo naš letošnji cilj v prvi vrsti preživeti in se čim bolj usposobiti za izvoz.«
Družbena režija na rešetu
Resno razmišljate o racionalizaciji družbene nadgradnje. Katere konkretno?
»Mislimo na vse ravni režije od samoupravnih interesnih skupnosti, državnih organov in tudi administracije v družbenopolitičnih organizacijah. Uspeh pa bo odvisen od široke družbene akcije oziroma podpore in možnosti prezaposlitve ljudi, ki delajo v prenapeti administraciji-«
Za zaposlene v družbenih dejavnostih ste lani kljub vsem zakonskim omejitvam dobro poskrbeli.«
»Res je. Rešili smo vprašanje osebnih dohodkov v šolstvu, tudi zdravstvo, za razliko od drugih občin, ni doživljalo hudih kriz, celo več; v Škofji Loki smo dobili nove delovne prostore zdravstvenega doma. Letos bi radi nivo skupne porabe zadržali, na nekaterih delih pa bo treba poskrbeti za bolj racionalno razporeditev in porabo sisovskega denarja. V kulturi, na primer, porabijo za osnovno dejavnost in plače pretežni del denarja, med-
tem ko številni objekti propadajo. Tako ne bo mogoče naprej. Znižati bomo morali stroške rednega poslovanja in vsaj nekaj več denarja nameniti za vzdrževanje in obnovo objektov. Gospodarstva ne bomo dodatno obremenjevali. Za prve tri mesece smo se celo dogovorili za lanskoletno povprečno prispevno stopnjo, čeprav se Obveznosti do republike povečujejo na škodo občinskih programov: Nekatere naloge bo pač treba pustiti za ugodnejše, bogatejše čase.«
Referendumski program za gradnjo in obnovo šolskih objektov ste sklenili že prejšnje leto. Kako za naprej kaže z vlaganji?
»Računamo, da bomo letos uresničili prvo etapo obnove šole v Železnikih in odpravili napako na strehi gorenjevaške šole ter jo toplotno izolirali. Drugi načrti bodo, žal, morali počakati. Letos nameravamo razčistiti vprašanje, kako najbolj koristno izrabiti opuščene podružnične šole, ki jih je v občini precej. Pripravili bomo tudi dokumentacijo za ureditev glasbene šole v puštal-skem gradu in nekaterih drugih stavb.«
Žirovski cestni oreh strt
Lani ste končno štrli enega najtrših cestnih orehov v občini, odsek od Trebije do Žirov. So stroji zdaj obmirovali?
»Če mislite žirovsko cesto, upam, da posebnih težav ne bo več. Zdaj urejamo cesto od So-vodnja proti Cerknemu; predvidoma že letos bomo našo občino z asfaltom povezali s Primorsko. To bo po Kladju že druga povezava.«
Kdaj pa nameravate ugrizniti v loško obvoznico?
»Pri ureditvi ceste skozi Škof-jo Loko imamo težave zaradi lastne nespameti. Takoj za odsekom v Žiri naj bi bil na vrsti odsek od Lipice skozi Stari dvor v Selško dolino. Začeli bi lahko že spomladi, a bomo še jeseni komaj. Ker dokumentacija kasni, bomo zbrani denar ob pomoči republiške skupnosti za ceste usmerili v najbolj črne točke v Selški dolini. Skupaj z občino
SREDNJA DRUŽBOSLOVNA JEZIKOVNA ŠOLA SREDNJA LESARSKA ŠOLA SREDNJA KOVINARSKA IN CESTNO PROMETNA ŠOLA DELAVSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA
DOM UČENCEV FRANJO KLO ČNIK
Učenci in delavci čestitajo ob škofjeloškem občinskem prazniku
ifl inštalacije
Kolektiv DO INŠTALACIJE Škofja Loka čestita vsem delovnim ljudem in občanom ob občinskem prazniku.
Obenem obvešča vse bralce, da so ponovno v prodaji peči kamini L O KATERIM.
Logatec smo uredili prvi odsek ceste od Žirov proti Logatcu. Letos bomo nadaljevali in, upam, končali.«
Kaj pa obvoznica skozi Škof]o Loko v Poljansko dolino?
»Če želimo rešiti ta oreh, bo treba najti kompromis med tehničnimi in ekonomskimi možnostmi, pri čemer bo mesto kot spomenik delno prizadeto. Konec januarja ali v začetku februarja bodo strokovnjaki ponudili rešitev. Če je ne bomo sprejeli, bo promet, tudi nevarnih snovi, še naprej tekel skozi Škofjo Loko in ogrožal varnost ljudi.«
Dela na številnih drugih manjših odsekih, kot, denimo, v Davči, ureditev pločnikov ob Kidričevi cesti na Trati in v Žireh, ceste skozi Puštal, v Poljanah proti Vinharjem, v Gorenji vasi proti Lajšam, Hlavčim njivam in Brdom, na Hotavljah, omenimo le mimogrede. Povejte raje še nekaj besed o izgradnji telefonskega omrežja.
»Pričakujem, da bomo letos uspeli dograditi vozliščno centralo na Trati ter prevezati nanjo niti iz stare pošte v Škofji Loki, ki bo postala naročniška centrala, s čimer bo dana možnost za dodatne priključke v Škofji Loki. Začeli bomo polagati glavni kabel iz Škofje Loke v Gorenjo vas in kasneje do Žirov ter z razširitvijo oziroma postavitvijo večjih central v Pojanah, Žireh praktično omogočili vsem ljudem, da dobijo telefonske priključke. Za naslednja leta nam ostaneta samo še Sorica in Dav-ča.«
Kamnitnik za poldrugo desetletje gradnje
Stanovanjska gradnja je lani skoraj zamrla. Kje so vzroki?
»Predvsem v pomanjkanju lokacij v Škofji Loki, na drugi
GLAS
strani pa v premajhnih denarjih ob zelo dragi stanovanjski gradnji. Kljub temu letos kaže nekoliko bolje. V Žireh so začeli graditi blok, na Trati se pripravljajo za nadomestno gradnjo stanovanj, medtem ko je gradnja v Železnikih zaradi pomanjkanja denarja preložena. Ljudje- ne morejo več kupiti stanovanja v etažni lastnini zaradi visoke cene, neugodnih posojil in kreditne nesposobnosti, združeno delo pa kupuje le toliko stanovanj, kot jih nujno rabi za rešitev kadrovskih problemov. Le —ti pa niso več tako žgoči kot pred leti* ker se zaposlovanje ne povečuje. Zaradi tega lokacije niso največja ovira. Pričakujem, da bomo letos le pripravili projekte za novo naselje Kamnitnik, kjer bo za naslednjih deset, petnajst let prostor za blokovno in zasebno gradnjo.«
Varstvo okolja je v loški občini posebno občutljiva tema.
»Res je, a ko govorimo o tem, se običajno prerekamo le o Ter-miki in Rudniku urana Žirovski vrh. Problem pa je precej širši. Varstvo okolja je tudi čiščenje voda, odvoz in pravilna hramba odpadkov. Upam, da bo tehnološko ekološka sanacija Termike le dala čistejši zrak na Trati, za katerega pa se bo treba potruditi tudi drugje. Izdelati nameravamo temeljito analizo vseh onesnaževalcev, predvsem industrije, na Trati. Prav tako upam, da bomo v Škofjo Loko pripeljali zemeljski plin za vsa večja kurišča v stanovanjskih soseskah, industriji, šolah. S tem bomo odpravili glavni vir onesnaževanja zraka. Trenutno je težko reči, kakšen bo ekonomski učinek ogrevanja s plinom, a kakršenkoli že bo, bo odtehtal čistejše in bolj zdravo okolje. Pri tej akciji pričakujem razumevanje in podporo celotnega združenega dela in prebivalcev našega mesta ne le z besedami, ampak tudi s spri-soevki iz lastnih žepov.«
HJelovčan
piccadilly — piccadilly — piccadilly — piccadilly
	>	
	piccadillv	Tovarna klobukov
	piccadilly	
	piccadilly	Škofja Loka
	piccadilly	
priporoča svoje izdelke ter čestita poslovnim sodelavcem in občanom za občinski praznik škofje Loke
piccadilly — piccadilly — piccadilly — piccadil/y
ŠE FRIZERSKI SALON
Pred časom so kranjski IBI, ki je vajen obiskov od blizu in daleč, obiskali preživeli borci Prve prole-tarske brigade. Presenečeni, da IBI ni le »dislociran obrat« Iskre, so se navduševali nad organiziranostjo, delavnostjo in tudi urejenostjo tovarne.
Na koncu so soglasno ugotovili: »Manjka le še frizerski salon!«
PO PEKOVE ČEVLJE V BEOGRAD
f Ko sem se pred kratkim mudil v Beogradu, sem stikal tudi po tamkajšnjih trgovinah. V Pekovi prodajalni sem med čevlji odkril prav takšne, kot sem jih imel na nogah. No, ne povsem enake, različne so si bile le v ceni. V Kranju so bile za skoraj šest tisoč dinarjev dražje kot v Beogradu - pa še tja jih je bilo treba prepeljati.
Znanec je sicer dopustil možnost, da je razlika v ceni zaradi enotno neenotnega davčnega sistema v državi, vso stvar pa je komentiral takole: »No, zdaj mi je jasno, zakaj se Slovenci s punklji vračajo iz Beograda!«
• Kje je Gasparijeva slika?
V nekdanjem Rozmanovem hotelu v Gozd Martuljku je dolga leta visela imenitna Gasparijeva slika, ki jo je menda tudi pozneje sam slikar večkrat I navdušenjem občudoval.
Ko so stan hotel podirali, se je tudi slika znašla v drvarnici, dokler nenadoma ni dobila urnih nog. K —j —e je slika, so spraševali domačini in jo na vsak način hoteli videti in otipati ...
Občinsko vodstvo je spoznalo resnost položaja in poskrbelo, da je slika »prikorakala«nazaj. Od »fajhta« so jo menda »varovali« nekje v Ljubljani, zdaj pa za vedno visi v lepi porotni dvorani Kosove graščine ...
KJEsfKAJ
DELAJO HHH
NAŠI ZNANI NEKDANJI ŠPORTNIKI
mer 28. mesto v smuku na svetovnem prvenstvu. Bila je na olimpijskih igrah v Cortini, eno olimpijado pa so njej in Petru Lakoti ukradli, čeprav sta oba dosegla normi. Leta 1952 sploh ni stopila na smuči. Če je ne bi Franc Medja pregovoril, bi se Slava mnogo prekmalu poslovila od smučarije. Že zaradi tega, ker ji je bilo pod čast, da jo mora starejši človek tako prositi, je spet začela.
»Če bom povedala po pravici, bodo spet dejali, da »jamram«. Vendar sem jaz upravičena »jamrati«, ker takrat res nismo ničesar imeli, danes pa imajo vse, pa še tarnajo. Veseli smo bili, da smo bili skupaj, bili smo kot trop ovac, ki je skupaj držala. Ob štirih zjutraj smo šli s Kranja z vlakom na Jesenice in naprej peš na Crni vrh. Mala žičnica je bila gori, pa smo mislili, kaj imamo. Smučali smo, vadili in še na malico, ki smo jo prinesli s seboj, pozabili in pomalicali šele v vlaku. Da pa sem prišla med alpske smučarje, pa je zasluga dr. Dečmana, ki me je leta 1950 v Planici opazil, da skačem, on pa me je dal med alpin-ce.«
Slava je pogosto sama hodila po svetu, v zadnjih letih tekmovanja pa še Kristu Fanedl, Maju Rutur in Majda Ankele. Odmeven je bil njen uspeh nu Ktm, pa brez pravega treningu, četrto in drugo mesto v slalomu m smuku v Abettonu. Na skrivni vadbi smuku seje zabi-la v bukev, vendar naslednji dun tako uspešno nutopalu. Ponavadi je bila V formi konec sezone in to Slava leta 1958, ko jo bila prav t ko milu zima, tudi dokazala,
.1. Košnjek
SLAVA ZUPANČIČ
»Slava sem ne pa Slavica, kot me je okrog leta 1950 prekrstil profesor Ulaga,«pravi naša nekdanja najboljša smučarka Slava Zupančič iz Kranja, poklicna mizarka, sedaj pa upokojenka, vendar še vedno poprime za kladivo in dleto. Saj ji ljudje ne dajo miru.
»Očitno smo družina, ki so nam ročna dela v krvi. Stari oče je bil kamnosek, oče mizar, mene pa so tudi dali za mizarja. K j bo baba v tem poklicu, so iekM, in me v vajeniški šo i sk- -raj iz razreda napodili, ker so bili prepričani, da bom friz r-ka,«je povedala Slava.
Kaj pa smučarija, sprašujemo Slavo, ki je še vedno rekorderka med našimi smučarkami po številu osvojenih naslovov državnih prvakov, drži še vedno nekatere najboljše uvrstitve, na pri-
Glasba
Novoletni paket
Založba kaset in plošč RTV Ljubljana je pripravila pravo novoletno presenečenje z izidom osmih kaset z najrazličnejšimi žanri od popularne zabavne glasbe, šansonov, do sloveu^kih narodnih pesmi in humorja, zo dobro razpoloženje in razvedrilo. V prvem paketu predstavljamo štiri izide kaset slovenskih skupin.
Člani Pande — Suzana Jeklic (vokal), Mark Čuček (kitara), Brane Vidmar (bas kitara), Dušan Zupančič, (bobni) in Andrej Pompe (klaviature) so na kaseti z naslovom Ugrizni me, če upaš, izdali devet pesmi: Stoje, Predno greš, Lino, Hvala za denar, Rio, Bele noči... Avtorja besedil sta Suzana Jeklic in Andrej Pompe, ki je napisal tudi glasbo in priredbe.
Marjetka, počakaj do petka je naslov kasete Četrte dimenzije, ki jo sestavljajo: Dušan Pro-sen (klaviature, vokal), Mirko Sipek (kitara, vokal), Roman Kordež (bas kitara, vokal), Božo Kolerič (klavir, vokal), in Rudi Jeseničnik (bobni). Poleg naslovne je več skladb v stilu dekliških imen (Lepa Marina, Valeri,
Manekenka, Pokliči me spet, Kraljica disko noči) do Novih mačk, Toliko je lepih deklet iz Zadnje avanture.
Pusti soncu v srce je naslov priredbe evrovizijske uspešnice v produkciji skupne Pop design v sestavi: Janez Mari^šek (kitara, vokal), Marko L»erlink (klaviatur?) Damjan Tomažin (bobni) in Tone Košmrlj (bas), ki je prav tako pod tem imenom izdal prvo kaseto z desetimi skladbami in smo o tem že poročali.
Znana skupina Don Juan je po številnih uspehih dokončala samostojno kaseto z desetimi pesmimi, ki jih je vse napisal Branko Jovanovič Vunjak. Poleg že znane skladbe iz radijskih valov Ona sanja Pariz, so Vojko Sfiligoj, Damir Jurak, Viki Ber-tok in Branko Jovanovič Vunjak posneli med drugim tudi skladbe: Vanja, O vem, da njena mati joče, Moj Maček, Sanjam te, Ne puščaj upanja, Naj bova skupaj. .. Kaseta je po stilu raznolika, od countrvja, ročk n'rolla, popa, do domačih popularnih tudi s harmoniko.
D. Papler
Tokrat izpolnjujemo še eno od cele vrste obljub , ki smo jih zapisali v eni decembrskih številk. Takrat smo med drugim omenili tudi, da se bomo povezali z eno gorenjskih lokalnih radijskih postaj v smislu lastne glasbene oddaje.
Skupni jezik in obojestransko zadovoljstvo smo našli z Radiom ŽIRI, kjer je v osnovi dogovorjeno, da v letošnjem prvem tromesečju pripravimo tri oddaje.
Prvičbo glasbeno oddajo, ki bo nosila naslov naše rubrike moč slišati na valovih Radia Žiri (Žiri in Poljanska dolina na UKV območju 98,2 MHz, Škofja Loka in okolica na UKV območju 91.2 MHz in Selška dolina na UKV območju 96,4 MHz) v sredo, 20 januarja, ob 17. uri.
V dveh urah, kolikor so nam dali na razpolago časa v redakciji Radia, bo moč slišati marsikaj. Sicer pa. poglejmo na kratko okvirno programsko shemo radijskih Strganih strun:
Predstavljali in kratko ocvenjevali bomo najzanimivejše plošče, ki bodo izšle v tekočem mesecu pri nas in se včasih ozrli tudi preko meje. Ob tem bomo poskušali sprotno informirati tudi o vseh omembe vrednih vinilnih izdelkih, ki so tik pred tem. da ugledajo luč sveta.Nadalje bomo znaten del časa posvetili gostu oddaje, ki pa ga bomo izbirali iz zelo različnih okolij — glasbeni publicisti, kritiki, uredniki, poznavalci posameznih glasbenih zvrsti... Pogovor z gostom bo dopolnjevala glasba, ki bo hkrati njegova želja oziroma izbira.
V primeru da bo v tekočem mesecu pestro tudi na koncertnem področju, bomo vse to poskušali izboljšati tudi v redakcijskih Strganih strunah in pripravljati krajše ocene koncertov in zanimivosti iz koncertnega ozadja.
To bi bila osnovna shema oddaje, ki jo bomo dopolnjevali še z vrsto zanimivosti, o katerih pa več v sami oddaji.. .(ZL)(1)(1)Ob koncu tokratne vsebine moramo omeniti še knjižni dogodek — pred časom je Bora Djordjevič v nakladi 5000 izvodov pod recenzijo Arsena Dediča izdal zbirko pesmi z naslovom Hej Slovenil Po neuradnih informacijah se knjižica odlično prodaja, tako da vsi ljubitelji Borine poezije pohitite...
SLO«
Vtdeo£tuAo./3Mcč'
Top lestvica »Video studia Bled«
Vedno več dopisnic s pravilnimi odgovori na vprašanja Janka Hausmana iz Video studia Bled prihaja v našo redakcijo. Vedno več pa je tudi nagrad, ki jih za pravilne odgovore dobijo tisti, ki imajo sreče pri žrebu. Tokrat vam spet predstavljamo lestvico najbolj gledanih filmov v decembru iz Video studa Bled, kjer poleg izposojanja tudi snemajo, presnemavajo in prodajajo audio in video kasete.
1. UNTOUCHABLES (nezlomljivi)
2. KING KONG II!
3. PEGGY SUE SE ŽENI
4. ISUS IZ NAZARETA I. - IV. DELA
5. MOJSIJE
6. THREE AMIGOS
7. 12 ŽIGOSANIH III.
8. INSIDE MAN
9. FERRIS BULLER'S 10. BETTER OB DEAD
KUPON
GLAS
Priimek in ime
Odgovor
Današnje nagradno vprašanje je malce drugačno od običajnih. Sprašujemo vas, v katerem hotelu na Bledu je »Video studio Bled«? Vaše odgovore pričakujemo do srede, 20. januarja, na naslov: Uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pijadeja 1, Kranj.
Prva nagrada je video kaseta s filmom iz najnovejše lestvice, druga nagrada sta dve pizzi v hotelu, kjer je video studio, tretja nagrada pa je brezplačna članarina v video studiju za eno leto.
PRIJAZEN NASMEH
SLOVENIJA, PRIJAZNA DEŽELA NA SONČNI STRANI ALP: NEVEDNO
JANA PETROVČIČ
»V imenu kupcev vas vabim v Škofjo Loko na Cankarjev trg, kjer tako lepo diši po svežem kruhu. Trgovino z različnimi vrstami kruha smo Ločani pogrešali, zato smo sedaj, ko jo imamo, zelo zadovoljni. Še bolj pa smo veseli prodajalk, ki so vse »fejst« punce, tako pridne in nasmejane kot je Jana, pa ni daleč naoUrog. Za vsakega najde lepo besedo, še najbolj pozorna pa je do nas, starejših strank. Pridite in se prepričajte«, je pisala bralka iz Škofje IiOke.
Res sem se prepričala. Da Jana Petrovčič ni samo prijazna trgovka, ampak pridna delavka,
ki ima res rada svoj poklic. Tre- j nutno je zaposlena kar v dveh trgovinah, v Konzumu na Spodnjem trgu v Škofji Loki in v novi, preurejeni trgovini s kruhom v mestu. Za obe trgovini dela kot poslovodja, saj pri Loki niso mogli dobiti poslovodkinje *a novo ; trgovino. Najraje pa je, kot pravi sam, v trgovini, med ljudmi. Kar malo žal ji je, ker ne more biti več v trgovini na Spodnjem trgu, kjer se je izučila in prodajala petnajst let.
»Kot družina smo trgovci in kupci v majhnih trgovinah. Poznamo se, navadimo se drug na drugega. Zelo rada imam svoj poklic, pri nas v družini pa je že kar tradicija. K sreči imam razumevajoče rrvamo in moža, saj mi veliko pomagata pri domačem delu in varstvu dveh hčera Mislim, da se mlada dekleta nei rada odločajo za trgovke zato ker je treba delati ob sobota; dneve pred prazniki, ko že vsi po malem praznujejo, trgovke pa imamo največ dela. S plačo pa je tako, kjer pridno delajo, imajo veliko strank, tam niti ni tako slaba, kot je včasih slišati. Vedno pomembneje pa je, da smo trgovci prijazni, saj je vse postalo tako drago, da je s stranko treba spregovoriti tudi kak šno spodbudno besedo, ji sveto vati. Nekateri trgovci smo že pO naravi bolj dobre volje, pa tudi slabo voljo laže skrijemo, drugi pa so težko prijazni.«
V. Stanovnik
to, «h,
Male gorenjske vasi Piše: D. Dolenc
Strmica
V tisto največjo mogočno hišo sredi vasi sem se zapičila že zgoraj, na poti nad vasjo. Tu so gotovo doma stari ljudje, ki bodo vedeli povedati vse o zgodovini kraja. Veliko zanimivega so obetala lepa obokana vrata iz zelenega tufa, na roko kovana naok-nica s prekrižanimi opornicami in kovano rožo na sredi. Pri vratih ni zvonca. Kako naj vstopim? Pokljukam, a vrata se ne premaknejo. Zagozdena morajo biti ali pa se tako trdo zapirajo. Mor da je pa kje zadaj pravi vhod? Včasih me je kar groza, ko takole nenapovedana vdiram v čisto tuje hiše, k tujim ljudem, ki jih posiljujem z vprašanji, motim pri delu.
Nekje znotraj mogočne hiše zaslišim korake, trenutek zatem se odpro duri. Ni doma gospodarja, mo pove gospodinja pri Poznku, v gozd je šel les spra vljat, do večera ga ne bo. K sosedu da naj stopim, mi svetuje, h Koblarjevemu Janezu, ta je samo pol leta mlajši od Poznka, spomladi jih bo osemdeset. Tudi eden od mladih Lunarjevih, ki je prišel domov spravljat les, mi
svetuje Koblarja. Tam boste vse izvedeli, brez skrbi. Pa sem res našla zgovorne, prijazne ljudi.
Vas sredi strmine
»Strmica se pravilno reče vasi,« mi živahno razlaga Koblar jeva mama, Ida Miklavčič. »Zato, ker je z Bukoviščice gor taka strmina. Ampak ljudje to površno izgovarjajo, pa prihaja ven Strmca, na prvem zlogu poudarek.«
In res je globoko v dolini vide ti Bukovščico z rumeno obarvano mogočno cerkvijo sv. Klemena. 450 m nadmorske višine ima Mukovščica, Strmica pa 505. Strmina in breg kamor pogledaš. Še čudno, da sploh najdejo ljudje toliko ravnega sveta, da zor-jejo njive. Veliko so jih že opustili, toda tamle čez, na Poznko-vi Dobravi se še raztezajo v nekakšnih ozkih pasovih: zgornji pas je Lunarjev, drugi Koblar-jev, tretji Poznkov, četrti spet Koblar jov, peti spet Lunarjev, pa spet Poznkov in četrti spet Koblurjev, peti spet Lunarjev, pa spet Poznkov in spodaj Bene-dikov. Ko so delili, je vsak dobil
malo lepega, malo slabšega sveta. In na drugo stran, proti Lav-tarskem vrhu in Čepuljam je svet prav tako v pasovih. Njiv je že bolj malo, le za krompir, kakšno koruzo, repo zelje, fižol, žita pa kmetje tod ne sejejo več, ker jim vse posevke uniči divjad. Po nekaj glav živine imajo pri hiši, največ je imajo pri Poant, po deset, dvajset glav, drugod pa povsod manj, sicer se pa največ ukvarjajo z lesom Edino tu je zaslužek, pruvijo,  kmetje. Pri
mleku ga ni, čeprav ga še vedno
vozijo v dolino.
Koblarjevga hiša je bila vsa poslikana
Strmica šteje 8 hiš; dve od treh sta prazni. Reče se pa pri hišah pri Koblarju, pr'Lunurju, pr'Poznk, pr'Turk, pr'Dermatin. pr'Gabr, pr'Povčan in pr'Štiber-nik. Vsega ima 38 prebivalcev. Spodaj proti Bukovščici, pa z novimi hišami že nastaja novu, Spodnja Strmica.
Strmica je malo gručusta vas, stisnjena v breg pod Spičastini hribom in Mohorjem. - Foto: D Dolenc
Koblarjeva hiša je bila v vasi najstarejša. Tisti, ki jo je postavil, je bil nemškega rodu, Kofler se je pisal. Od tod »Koblar«. Za župana tega konca je bil izvoljen. Ni kmetoval, temveč le davke pobiral. Staro Koblarjevo hi-
\. > m i sele |>i rd letom m |.ul podi
li. Okrog 300 let ie bila stara. Lepa je bila, mi vedo povedati domači, okrog in okrog je imela gank, in vsa je bila z rožami poslikana. Potres pred leti jo je že precej načel, bali so se Živeti v njej. Zravem 10 sezidali novo, na mestu, kjer je stala stara hiša pa uredili vrt.
Zanimiva so tudi druga hišna imena v vasi. Pri Dermutin se je redko zato, ker je neka »derma-tinka«, krošnjarka, majhna drobna zenička, kupila tisto hišo. IV Turk se pu reče zato, ker se baje nekoč, ko so še Turki tod strušili, gospodinjo ubili. Mogoče« so pruv zarudi njih tudi na ta-kii strmini delali hiše, na samih grebenih. Je pu od vsake od njih i/rodno lep razgled. Pod vasjo so ob cesti razpoteguje Bukovščica, nad njo zdi znameniti Dunuj, naprej Pozirno, na drugi strani pa Stirpnik, za njim pa Stari vrh, Mladi vrh. Koprivnik. Celo na Radtovoc nese od tod pogled, z vrha pa k cerkvici na Mohor, na drugi strani pa na Čepulje, Luvtarski vrh in Planico
Bele pelerine za dražgoške
borce
»Tamle za robom, toliko da s« ne vidi hiše,« kaže Koblarjeva mama, je pa pri Kocjan, tam, kjer so se med vojno zadrževali prv. partizani. Tik nad vusjo vodi tja najbližja pot I kranjske strani. Tudi jaz. sem bila veliko tam, za dražgoške borce sem si vala bele pelerine. Še domov sem jih nekaj neizdelanih prinesla, potem ko so Kocijanove od' peljali.
Vse hiše tod so delale za partizane. Bilo pa je hudo. Ko so 21 januarja 1942 selili Kocjanove. in so se partizani, ko so se takrat zadrževali pri njih. razkropili na vse struni, je moj mož z* njimi s hlodi, ki jih je vlučil i' gozda, brisal siedi Zadnjega od dražgoških borcev sem taml* nud vasjo videla Kalanovega I Križna gore, ki je kasneje padel-Vse je bilo prestrašeno. So se p* tod purtizani držali vso vojn* Tamle za Lunarjevo novo hišOi na Okornovem, so ponavadi pobijali živino. Pa se je zgodilo, d* j> sredi dela prišla pošta, du gre* do Nemci, pa so vse popustil:, ml pa smo za njimi brisali sledov«« ribali tla in čistili, da b; Nemd ju česa ne posumili I/ nase vu«' je padel le eden. DermatinoV-
PETEK. 8. JANUARJA 1988
RAZVEDRILO
11. STRAN
GLAS
IIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIBIIIIIM
NAŠA NAGRADNA IGRA
i •
BPT JE PRAZNOVALA SSBBSSS-100-LETNICO S
V prejšnji nagradni igri smo vas spraševali, kateri jubilej je Bombažna predilnica in tkalnica iz Tržiča praznovala leta 1985.
Dobili smo veliko pravilnih odgovorov. Bombažna predilnica in tkalnica je praznovala 100-letnico.
Žreb je bil naklonien Alenki Oblak iz Golnika 112, pošta Golnik. Alenko čaka darilo Bombažne predilnice in tkalnice iz Tržiča v našem uredništvu.
Z AVTOBUSOM NA SMUČIŠČE
ALPETOUR
Kaže, da je bilo nagradno vprašanje Alpetoura, ki smo ga postavili prejšnjikrat, pretežko. Nanj smo dobili tako malo odgovorov, da nismo mogli izžrebati petih dobitnikov smučarskih paketov. Zato vam, dragi sodelavci nagradne igre, dajemo še teden dni časa za razmislek. Do srede, 13. januarja, imate torej še možnost, da odgovorite na nagradno vprašanje:
Za katera smučarska središča na Gorenjskem je Alpeto-ur potniški promet pripravil posebne smučarske pakete?
KUPON
GLAS
Priimek in ime Odgovor........■
Odgovor pošljite na kuponu do 13. januarja, na naslov Gorenjski glas, Moša Pijadeja 1, Kranj (za nagradno igro).
Dahnili so da:
• Na Jesenicah: Anica Narić in Ivan Sliško z Jesenic; Sarafina Topalović in ivlile Karakaš iz Kranjske gore.
* V Škofji Loki: Zlatka Ristić in Davorin Šnuderl iz Škofje Loke; Indira Omeradžic in Zoran Mešmović iz Škofje Loke.
kreditiranje drobnega MHfl
gospodarstva v
ekspozituri na cesti jla 4 v kranju
vsako sredo od 12. do 16. ure
- INFORMACIJE, SVETOVANJE
- ODOBRAVANJE KREDITOV
priporočamo, da pri svojem poslovanju uporabljate:
— CERTIFICIRANI ČEK
— PISMO ZAUPANJA
J%}   ljubljanska banka
GLASBENA LESTVICA RADIA ŽIRI
Lestvico pripravlja in ureja Nataša Bešter
Lestvico lahko poslušate v sredo 13. januarja, ob 17. uri na Radiu Žiri.
• Domača lestvica:
1. Agropop — Samo milijon nas je
2. Marijan Smode — Predraga Ančka
3. Don Juan — Govorijo, da bo drugi prstan dal
4. Simona VVeiss — Zadnji ples
5. Mišo Kovač — Ja nemam više razloga, da živim
6. Gu —gu — Čau, bau
7. Doris Dragovič — Tužna je noč
8. Big Ben — Adijo Špela
9. Martin Krpan — Še je čas 10. Obvezna smer — Maj Novi predlog: Pop design — Lena
• Tuja lestvica:
1. The Fans — Ole, ole
2. Los Lobos — La Bamba
3. Modern Talking — In 100 Years
4. Ferv Aid — Let it be
5. Michael Jackson — I cant stop loving you
6. Saphir — I fell good
7. Madonna — Laisla Bonita
8. Starsip — Notning's gonna stop us now
9. Sting — We'll be together
10. U2 — I stili haven't found what Trn looking for
Novi predlog: Judy Boucher — Cant stav with you toonight
KUPON
Domača pesem...................................................................
Tuja pesem..........................................................................
Novi predlog........................................................................
Moj naslov...........................................................................
Glasovnico izrežite in jo v sedmih dneh pošljite na naslov: Radio Žiri, Trg osvoboditve 1, 64226 Žiri. Izžrebance čakajo lepe nagrade. Tokrat je imela srečo pri žrebu Marija Mihelčič, Dom za starejše ljudi — Planina, 64000 Kranj.
NAGRADNA KRIŽANKA
Rešitev praznične križanke: vodoravno: prestop, rankine. avitik, se, lok. sn enka. sop. nj, rokec, nart. Defoe, evola. anka, kravi, čombe. jan, otrok, nlp, nasa, pi. la, oer, mv, noe, telefon, batista, osat, rebeka, ant Anton, star. rai, zaliv, eboli, Aleks, lakaj
Naša Klavdija je izžrebala naslednje reševalce praznične križanke 1. nagrada Albina Seršen, Tavčarjeva 3b. Jesenice, 2 nagrada Milena Neuman, Mladinska 3. Jesenice; tri nagrade po 6 000 dinarjev pa prejmejo: Špela Rakuš, Ljubljanska 17, Bled; Elza Res, Mošnje 38, Radovljica, Stanka Cuder, Cesta revolucije 7, Jesenice.
Rešitev prejšnje križanke, 25. decembra: skala, gobar. Tatar, alost, arena, mirta, nana, Pavšič, anatom. Vršič, rt, ukana lean, pb, air, tamtam, ura, onon, erard, pire, rene. jan, iranist, ac. rab, domagk, ta, mogadiš. am korporal, roš, ap, igman, rea. Milano, erar. Adam Bohorič, lina, varianta, ke.
Izžrebani reševalci 1. nagrada Vida Mejač, Cankarjeva 20, Tržič; 2 nagrada Angela Dežman, Vodnikova 8, Lesce, tri nagrade Nlka Perne, Partizanska 44, Šenčur. Mateja Osla), Spodnja Besnica 27, Zgornja Besnica in Simona Bizjak, Kokrški log 12, Kranj
SI OVtNU* - JUGOSLAVIJA
POČITNIŠKI DOM
BLEDEČ
Grajska 17, Bled
Če želite poceni preživeti dopust ali zimske počitnice na 3ledu.
vas vabimo v počitniški dom bledeč.informacije vam J nudimo po tel. (064) 78—230
Srečna dobitnica Marija Markič iz Podbrezij
Avto je po juhi priplaval
Podbrezje, 5. januarja — Letošnji novoletni prazniki so bili najsrečnejši doslej za 46-letno Marijo Markič, ki prebiva z družino v novi hiši v Podbrezjah. Njej je namreč silvestrski žreb v igri Podarim - dobim dodelil prvo od treh Renaultovih petič. Avto bo Markičevim prav prišel, saj je njihov stari fičko že popolnoma odslužil.
rim-dobim se jima je zdelo že kar malo razvlečeno in dolgočasno. Zato je bilo presenečenje še večje, ko je Tone naenkrat zakričal: »Marija, ti si zadela avto!« Marija je verjela šele potem, ko je na ekranu zagledala kartico s svojo pisavo. Seveda sta z možem takoj nazdravila njeni in skupni sreči. Potlej sta se kar nekaj časa hladila na terasi, a vznemirjenje je bilo prehudo, da bi takoj zaspala.
»Povem vam,« pripoveduje srečna dobitnica iz Podbrezij, »avto nam je po juhi priplaval! Zakaj? Zato, ker tokrat sploh nisem kupila kartic Podarim-dobim, ampak sem najprej poslala šest škatlic jušnih kock v Podravko. Zanje sem dobila dve kartici Podarim-dobim, ju na hitro izpolnila in odposlala. Niti v sanjan ne bi pričakovala tako bogate nagrade!« Doslej smo redno pošiljali kartice, pa ni bilo nikoli sreče.«
Še bolj presenečen kot starši je bil Bojan, ki se je drugi dopoldan vrnil domov s silvestrovanja. V hiši je našel nemalo veselih ljudi; vprašal jih je, kako da so pri praznovanju vztrajnejši od mladih. Ko je zvedel za razlog, se jim je tudi on pridružil.
Markičevim bo nov avto — zaenkrat ga še niso pripeljali k hiši — kar prav prišel. Stari fičko ni več za dolgo pot, radi pa bi se spet po nekaj letih odpeljali na morje. In tudi v službo se bodo skupaj vozili z njim, saj je tako hitreje in ceneje kot z avtobusom.
Čestitke so Markičeve v teh dneh prepričale, da jim mnogi privoščijo srečo. Morda je tudi kakšen tak, ki zaradi lega dobitka v sebi tiho skriva zavist. A kaj bi z njo! Raje naj kupi in pošlje kartico ter čaka svojo srečo, saj Rifle velikokrat ponovi: »Ampak eden ga bo dobil!«
Besedilo in slika: S. Saje
Mercator
SOZD Mercator n. sub. o.
DE KMETIJSTVO DE MIZARSTVO DE MARKET DE ŽAGA DE ŽELEZNINA
kmetijsko gozdarska zadruga MERCATOR — SORA
R- °-64226 ZIRI
Delovnim ljudem, poslovnim prijateljem, odjemalcem, potrošnikom in kooperantom čestitamo za občinski praznik Škofje Loke ter se priporočamo za nadaljnje sodelovanje
GLAS
glas za vas
Marija Markič in sin Bojan: »Avto bomo obdržali doma!«
Najprej naj vam z nekaj besedami predstavimo, kot se spodobi, člane družine iz hiše s številko 235 v Podbrezjah! Marija Markič je rojena Podbrežanka. Že drugo desetletje dela kot prešivalka pri zasebni izdelovalki copat Ivlarkičevi v Tržiču. V tem kraju je njena družina preživela 25 let, dve leti nazaj pa so dogradili svojo hišo in se preselili.
Marijin mož Tone, ki je šele dobro uzrl Abrahama, je izučen mizar, zaposlen pa je v tržiškem Zli-tu. S staršema živi 22 —letni Bojan, ki je čevljar v tržiškem Peku. Sin Tone, 27-letni mojster v BPT Tržič, prebiva s svojo družino v Tržiču, vendar ga pogosto obiščejo; pa ne le njega, predvsem vnuč-ko Karmen in malega Jureta radi vidijo stari starši.
Novo leto sta tokrat pričakala Marija in Tone Markič sama. Doma sta mirno spremljala televizijski spored. Žrebanje v igri Poda-
VREME - MRZLO
Lunine spremembe: V torek, 12. januarja, bo ob 8. uri ZADNJI
KRAJEC
Pretika nam za naslednji teden napoveduje mrzlo vreme in sneg. Sonce vzhaja ob 7. uri in 40 minut in zahaja ob 16. uri in 40 minut, dan je že dolg skoraj devet ur.
MercatorKmetijsko živilski kombinat Gorenjske Kranj, C. JLA 2
TOZD KMETIJSTVO KRANJ
TOK RADOVLJICA
TOZD MLEKARNA KRANJ
TOZD TOVARNA OLJA BRITOF
TOZD KOMERCIALNI SERVIS KRANJ
TOZD AGROMEHANIKA KRANJ
TOZD MESOIZDELKI ŠKOFJA LOKA
TOZD KLAVNICA JESENICE
in DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
čestitajo občanom, kupcem
in poslovnim prijateljem
za občinski praznik Škofje Loke
J v.
Kemična čistilnica in pralnica
<Bi6tca
Škofja Loka,
p. o. Spodnji trg 27
tel.: (064) 60-317
Delovnim ljudem in poslovnim partnerjem čestitamo za občinski praznik Škofje Loke
DEJAVNOST:
— kemično čiščenje vseh vrst oblačil, usnja, velurja, tepihov, talnih oblog
— pranje in likanje perila
POSLOVALNICE:
— Škofja Loka:
Mestni trg 1, tel.: 61-746 Spodnji trg 12, tel.: 60-317
— Stražišče tel.: 25-269
— Kranj
Staneta Žagarja 2, tel.: 21-508 huje 33, tel.: 28-876
— Medvode:
Medvode 47, tel.: (061) 611 -034
— Ljubljana:
Titova 93, tel.: (061) 315-056 M. Pijade8, tel.: (061)317-100 Linhartov podhod, tel.: (061) 310-922 Rimska c. 11 tel.: (061) 28-128
0®3MlKm©IEnGLAS 12. STRAN
ŠPORT IN REKREACIJA
PETEK. 8. JANUARJA 1988
Odlični rezultati športnega plezanja
Plezanje po gladkih stenah, opremljenih z zanesljivimi zavrtani-mi klini, visokih tja do 40 metrov, to je športno plezanje. Lahko bi rekli, da je to edina povsem varna panoga v alpinizmu in tudi edina, ki dopušča element, ki je skupen ostalim športom — publiko. Vse številčnejša tekmovanja po svetu so dokaz izredne priljubljenosti športnega plezanja in morda bomo letos lahko takšnemu tekmovanju prisostvovali tudi v SkVfreniji.
Preteklo leto je bilo tudi na tem področju za gorenjske plezalce izredno uspešno! Kranjski alpinisti imajo v svojih vrstah kar osem plezalcev, ki so Opravili vsaj en vzpon VIII. stopnje, od teh so trije z vzponi IX. stopnje in eden z vzponi najvišje, X. stopnje. Takšne kvalitete letos nima noben odsek v Jugoslaviji.
Kot že nekaj časa, je bil tudi v letu 87 v športnem plezanju korak pred vsemi Srečo Rehberger (AO Kranj). Doma je v Dolžanovi soteski splezal smer Dr. Hofman (IX/IX + ), v Ospu je bil prvi, ki je slavno Gobo (IX) prosto ponovil v enem dnevu. V sosednji Mišji peči pa je bil prvi uspešen v Preobrazbi (IX + ). V Evropi izstopata smer Su-perfinale v Arcu, ki je ocenjena IX + /X — iz Zombie (X - ) v Nemčiji. Višek sezone je bil obisk ZDA, od koder se je Rehberger vrnil s štirimi smermi desete stopnje. Gotovo pa je najpomembnejša tretja ponovitev smeri French Connection v Smith Rocku z ameriško oceno 5.13 b (X— po naši lestvici).
Če bi se izrazil v tekmovalnem žargonu, potem kranjskim plezalcem zelo dobro meša štrene Kranjskogorčan Matjaž Ravhekar, in sicer pleza za AO Jesenice. Za Rehbei gerjem je bil drugi v enem dnevu uspešen v Gobi (IX), prav tako tudi v Preobrazbi (IX-!-). V Dolžanovi soteski je bil uspešen v Zivčku (VIII +/IX-), v značilnih ploščah pri Martuljku pa ima še nekoliko težjo smer z imenom Glatka platka (IX-). Pa še Škrablovo poč na Črnem kalu je treba omeniti, čeprav ima oceno le VII +, toda Ravhekar jo je splezal sam in na pogled — brez predhodnega poskušanja torej. Miha Kuhar (AO Kranj) je čez poletje opravil najboljše vzpone v Dolžanovi soteski. Poleg Disca (IX-), Živčka.'in Soleje (obe VIII + IX —) je preplezal še dve smeri z oceno VIII4-. V Črnem kalu pa je uspešno splezal Mandarino (VIII +/IX-).
Tomo Česen ima v svoji beležnici zapisane: Zivčka v Dolžanovi in Mandarino na Črnem kalu (obe z oceno VIII +/IX —), prvi solo vzpon v Mozartovih kroglicah (VIII-t-) in Uniji (VII-I-), obe v Dolžanovi soteski. Poleg tega je preplezal še Jonatana Livingstona v Ospu in Zidarsko poč na Črnem kalu. Obe smeri imata oceno VIII.
Mladi Kranjčan Andrej Jaklič se razvija v odličnega plezalca in po Mozartovih kroglicah in Treh srcih (obe VIII+ ) je svoj najboljši vzpon zabeležil z Mandarino, ocenjeno s spodnjo deveto težavnostno stopnjo (VIII-I-/IX-).
Igor Kalan, Dorjan Šuc in Miha Dolinar imajo prav tako v žepu Mozartove kroglice, prva dva tudi Tri srca, Kalan pa še Zidarsko poč na Črnem kalu. V Paklenici pa je smer VIII. stopnje preplezal tudi Jože Jagodic (vsi so člani AO Kranj).
Med dekleti je prvo ime športnega plezanja na Gorenjskem, v Sloveniji in Jugoslaviji Tržičanka Nuša Romih, edina, ki je dosegla pomembne rezultate v tej panogi iz tržiškega konca. V ZDA je dosegla velik uspeh in s smerjo Licence to Bolt v Smith Rocku je zabeležila najboljši rezulta* jugoslovanskega ženskega športnega plezanja. Smer ima oceno VIII -/VIII. K temu je treba prišteti še dve smeri s težavami VIII + iz ZDA, vzpon z enako oceno pa je opravila tudi še v italijanskem Arcu.
Mrtve sezone tudi v alpinizmu že dolgo časa ni več. Za resnično vrhunske rezultate je treba trenirati vsak dan, skozi vse leto. Za športno plezanje zimski čas predstavlja pravo oviro pri plezanju in treniranju. V mrazu in slabem vremenu je mogoče plezati le po umetnih stenah v telovadnicah. Teh je v tujini že precej, tako recimo zadnji podatki navajajo, da je po celotni Franciji razstresenih kar 124 takšnih umetnih steh. Tudi pri nas bi bilo čim prej potrebno poiskati kaj podobnega, kajti sicer so plezalci vse preveč odvisni od ugodnih vremenskih razmer v primorskih stenah. Rešitev ne bi smela biti prevelik problem, le če se bo najel primeren objekt. Treba je vendarle še enkrat spomniti, da je tudi alpinizem šport, v katerem plezalci dosegajo rezultate svetovne vrednosti. To je vsekakor dovolj velik adut. vsaj moral bi biti.
Tomo Česen
Kapetan ženske kegljaške vrste Triglava Ema Zajc-Žagar
Ni pravih motitov za še boljše rezultate
Kranj, 6. januarja — Moško in žensko kegljanje ima v Kranju pri Triglavu bogato zgodovino. Veliko let, od samega začetka, je ta klub dal v vrste reprezentantov vedno le dobre borce na kegljiščih širom Evrope. Ne malo je tistih kranjskih reprezentantov, ki so osvajali moška in ženska svetovna prvenstva ter evropske lovorike. Ženska vrsta Triglava že vrsto let igra vodilno vlogo v republiški kegljaški ligi. še vedno so med najboljšimi v Sloveniji in Jugoslaviji. Ta ekipa je v tej sezoni odigrala že dve koli v elitni slovenski kegljaški ženski ligi. Z dušo in telesom je že nekaj let kapetan te ekipe Ema Zajc-Žagar.
Enako, kot je bogata zgodovina kegljanja v Kranju, je tudi bogata športna pot ose-mintridesetletne kapetanke ženske ekipe Triglava Ema Zajc-Žagar. Zaposlena je v Savi Kranj. Ema je svojo športno pot začela kot atletinja Triglava, kot metalka diska, kopja, krogle. Nato je prišla v košarkarsko ekipo Triglava, igrala rokomet za Savo in pri tem dodatno še smučala, tekla na smučeh in kolesarila, hobi ji je bilo tudi stieljanje. Pet let je bila v rekreativnem tekmovanju korenine in kaveljci, sedaj pa teče že štirinajsto leto, ko je prišla v kegljanje. Že nekaj let je kapetan te ekipe, ki igra v elitni republiški kegljaški ligi.
»Ekipa, ki igra v republiški ženski ligi, je v tem delu prvenstva odigrala že dve koli. Za to vrsto igramo Zore, Flaichman, Slavka Pire, Virant, Cej, Vrhovnik, Hermina Pire in Gašperlin. Sama sem tudi še v upravnem odboru kluba, ki mu predseduje Edgar Vončina. Naš trener je Tone Česen. Največji uspeh smo dosegle na državnem prvenstvu, ko smo bile tretje. V Sloveniji smo v tej ligi vedno od drugega do petega mesta. Leta 1984 sva v paru Zore-Zajc osvojili na državnem prvenstvu drugo mesto, leta" 1986 sva bili tretji. Ko je bila Marjana Zore leta 1986 državna prvakinja, sem bila sama deseta. Ta letošnja liga je izenačena in težko je napovedati, katera od osmih ekip bo republiški prvak. Sicer smo lani na prvenstvu Jugoslavije bile desete. V tej sezoni bi lahko igrale v prvi zvezni ligi. Toda nismo se vključile v to tek movanje. Finančna obremenitev za klub in našega pokrovitelja Cestno podjetje Kranj je pretežka, čeprav nam Cestno podjetje še vedno stoji ob strani. Za to zvezno ligo in samo žensko kegljanje pri Triglavu še vedno ni jasnih ciljev, kako naprej in kako pridobiti mlade igralke. Ni izdelanih ciljev za še večje uspehe. Sama vrsta ima premalo treninga, saj le dvakrat tedensko vadimo na kegljišču Triglava. Premalo je tudi samodiscipline za trening in splošno telesno kondicijo. Tone Česen je dober trener Kaže, bo tekmoval še za moško ekipo. Ta dvojna vloga je lahko pretežka še za tako izurjenega kegljača. Potrebovale hi res s,ono trenerja, ki nam bi na tekmovanjih in samih treningih stal ob strani. Prepričana sem, da je to ekipa, ki ima lahko še večje uspehe. Le samodisciplina in trener pri treningih ter tekmovanjih bi lahko dali še več, kot dosegamo«
D. Humer I oto  !•   IVrd.hi
Smučarski skakalci za pokal Cockte
Planica, 6. januarja — Člani smučarskih skakalcev imajo v koledarji* deset tekem, šest starejši mladinci, po pet pa jih imajo mlajši pionirji B od 9 do 11 let ter A do 9 let.
Če začnemo pri članih, ima po teh tekmovanjih, ki so že bila, največ točk Rajko Lotrič (Partizan Žirovnica), pri starejših mladincih in mlajših sta v prednosti tekmovalca Alpine iz Žirov R. Kopač in A. Kopač, pri starejših pionirjih je v vodstvu Dejan Jekovec iz Tržiča. V ekipni razvstitvi je Iskra Delta Triglav, ki je že ekipni državni prvak med st. mladinci, pred Alpino in Elektrotehno Ilirijo.
Vrstni red posameznikov — člani (ena tekma) — 1. Lotrič (Partizan Žirovnica) 25, 2. R. Kopač (Alpina) 20, 3. J. Debelak (Elektrotehna Ilirija) 15, 4. Dolar (Iskra Delta Triglav) 12, 5. Mur (Alpina) 11, ekipno — 1. Alpina 38, 2. Iskra Delta Triglav 35, 3. Elektrotehna Ilirija 32; st. mladinci (dve tekmi) — 1. Kopač (Alpina) 40, 2. Pušnik (Titovo Velenje) 36, 3. Petek (Partizan Žirovnica) 35, 4. Janus (Elektrotehna Ilirija), Kropar (Iskra Delta Triglav) oba 27, ekipno — 1. Iskra Delta Triglav 74, 2. Alpina 56, 3. Titovo Velenje 55; ml. mladinci (ena tekma) — 1. A. Kopač (Alpina) 25, 2. Pogorelčnik (Titovo Velenje) 20, 3. Knafelj 15, 4. Jagodic (oba Iskra Delta Triglav) 12, 5. Fras (Elektrotehna Ilirija) 11, ekipno — 1. Alpina 34, 2. Iskra Delta Triglav 27, 3. Tržič in Titovo Velenje po 21, 5. Elektrotehna Ilirija 20, st. pionirji — 1. D. Jekovec (Tržič) 25, 2. Pečnik (Fuži-nar) 20, 3. Kaltenekar (Partizan Žirovnica) 15, 4. Meglic (Tržič) 12, 5. Čepelnik (Titovo Velenje) 11, ekipno — 1. Tržič 49, 2. Titovo Velenje 21, 3. Fužinar 20, 4. Partizan Žirovnica in Elektrotehna Ilirija po 17.
Skupni ekipni vrstni red — 1. Iskra Delta Triglav 142, 2. Alpina 132, 3. Elektrotehna Ilirija 115, 4. Titovo Velenje 105, 5. Partizan Žirovnica 95, 6. Tržič 70.
D. Humer
Jubilejna dvajseta mednarodna smučarska skakalna turneja Alpe Jadran
Tri dni za točke evropskega pokala v Planici
Planica, 6. januarja — Planiški 90 in 120 metrski skakalnici sta pripravljeni za tridnevno tekmovanje jubilejne smučarske skakalne tekme, ki šteje za točke evropskega pokala. Tri sosednje države so se sporazumele, da bodo vse tri tekme Alpe Jadran v Planici. V Trbižu in Beljaku namreč na skakalnicah ni snega. Dve tekmi bosta danes in jutri na 90, v nedeljo pa še ena na 120 metrski skakalnici.
Trbižani in Beljačani imajo srečo, da bodo lahko izpeljali dve tekmi jubilejne dvajsete mednarodne skakalne tekme Alpe Jadran. Z Elektrotehno Ilirijo bodo tri dni izpeljali to trodnevno turnejo, ki šteje tudi za točke evropskega pokala v Planici. Drugače pač ne gre. Ker je v Planici dovolj snega bodo vse tri tekme tako v Planici. Prva bo že danes ob 13. uri na 90 metrski skakalnici, druga na isti skakalnici bo v soboto ob 14. uri, v nedeljo pa bo ob 14. uri še tretja tekma, seveda na 120 metrski skakalnici v Planici.
Organizatorju Elektrotehni Iliriji, Trbižu in Beljaku gre na roko torej Planica. Seveda je bilo vse to pripravljeno s pomočjo smučarskih delavcev ŠD Planica Rateče, največ je dal organizacijski komite Planice in tudi
smučarski delavci Elektrotehne Ilirije so morali zavihati rokave, da bo vse tako, kot smo v Planici navajeni videti že nad petdeset let skokov pod Poncami. Tudi udeležba bo odlična. Na startu bo vse tri dni nad 120 skakalcev iz šestnajstih evropskih držav, Japonske in Amerike. Ker v Ha-rakovu ni snega za tekme svetovnega pokala, se bo večina skakalcev novoletne Intersport turneje, zadnja tekma je bila v sredo v Bischofhofenu, preselili v Trbiž, kjer bodo prenočevali, in nato na tekme v Planico.
Med temi bodo tudi vsi naši najboljši skakalci, saj bo vsaka tekma v Planici dobrodošla za vse. Še posebno za tiste, ki računajo za reprezentančni dres za olimpijske igre v Calgarvu.
Vse tekme so ob 13. uri*
D. Humer
Po novoletni mednarodni smučarski skakalni turneji Intersport
Le Mirap Tepeš in Primož Ulaga izpolnila pričakovanja
Krunj, 7. januarja — V llishofshofnu m? j« na 9<) metrski skakalnici končala že tradicionalna Intersport turneja. Tu je ena •>«! najboljših skakalnih prireditev, saj morajo vsi najboljši skakalci na svetu svojo pravo vrednost pokazati na res težkih štirih skakalnicah. Te štiri tekme veljajo tudi /.a locke svetovne ga smučarskega skakalnega pokala Najboljši med njimi je bil spet Finec \latti Nykanen, ki je zmagal na treh skakalnicah. Od naših sta vsa pričakovanja izpolnila Miran Tepeš in Primož. Ulaga.
Letošnja že tradicionalnu novoletna smučarska skakalna turneja Intei sport je na štirih skakalnicah pokazala, kakšen je vrh svetovnega smučarskega skakalnega športa. Sam vrh se Siri, saj je okoli trideset skakalcev, ki so sposobni dosegati točke svetovnega pokala in tudi zmagovati. z*.e nekaj let nu-zuj je posebnost Finec Mutti Nvkanen, ki je le tisti športnik, ki lahko zmaga kjer koli. Na tej letošnji skakulni turneji mu je spodrsnilo le na prvi tekmi v Oberstdorfu. saj gu je tam premagal Čeh Pavel Pit k-. Na preostalih treh pa je bil zmagovalec. Kot smo že zapisali, se vrh Siri. To so skakalci Finske, Sved ske, Norveške, iz ČSSK, ZRN. NDlt in Avstrije Tesno za petami so jim ostali. Prednjačijo Američuni, Kanadčuni, Itulijuni, delno tudi Švicarji, Kolguri in Se nekateri.
Med temi so tudi skakalci Jugoslavije. Vendar imamo to sezono le dvu, ki se enukovredno kosatu z vrhom. To sta I.jubljunčuna Miran Tepeš in Primož. Llaga. Edino ta dva sta na vseh štirih tekmah pokazala svoje sposobnosti Od teh naših jih je na turneji nastopulo Se osem. A vsi so zatajevali Pruv zato bo treba razmisliti, kako /. njimi naprej v prihodnost naSegu skakalnega Sporta. Predvsem to velja za Matjaža Debelaka in Matjaža Zupunu. V ozadju je nekaj dobri mladih skakalcev in pruv z njimi bo treba resno računati.
Miran Tepeš je na treh skukulnicah dosegel točke svetovnega pokala V ( )bei stdoi Tu je bil petnajsti, v (JA I'A šesti, v Innsbrucku deseti in na koncu vseh štirih tekem je nu sedmem mestu. Primož Lluga je vse svoje velike sposobnosti pokazal prav nu žudnji tekmi. Uvrstil se je tukoj /.u zmugovulcem Nvkunenom in to je bila hkruti spet naša nujboljšu uvrstitev. Kes prisrčno slovo naših s te turneje.
V nudaljevanju svetovnegu smučurskegu skukalnega pokalu je v skupni uvrstitvi prvi Nvkanen, ki ima 175 točk, drugi je Ploc 128 in tretji Purinu 115 Na sedmem mestu je Miran Tepeš s 54 točkami na osmem pa Primož llaga, ki jih ima 51. Točke v svetovnem pokalu so osvojili se Kopuč, M. Debelak in Dolar.
D llumer
Začenja se rekreativna hokejska liga
Nekaj izkušenih, nekaj navdušenih 1
Kranj, 6. januarja — Konec tega tedna se bo na Gorenjskem začela rekreativna, ali kot ji po domače pravijo hokejisti, »divja« hokejska liga. Med ekipami z Bleda-, Kokrice, Škofje Loke in Ljubljane je tudi ekipa Livarstvo Berčič, ki so jo poimenovali po svojem pokrovitelju, Leonu Berčiču.
Kar trinajst ekip z navdušenimi hokejisti iz Gorenjske in Ljubljane bo konec tedna, začelo meriti moči na ledeni ploskvi. To pa priča, da je hokej vedno bolj popularen šport med Gorenjci, ne le med Jeseničani. V ekipi Livarstvo Berčič je petnajst hokejistov, nekateri med njimi igrajo hokej le za rekreacijo, drugi pa so tudi že izkušeni, nekdanji igralci Triglava in drugih rekreativnih ekip.
»Letos je naša ekipa prvič resneje začela z delom, to pomeni, da imamo treninge mesec dni, treniramo pa na ledeni ploskvi Triglavo-vega drsališča na sejmišču. V rekreativni ligi smo se poskušali že lani, vendar je sedaj ekipa sestavljena na novo, dobili pa smo tudi pokrovitelja. Brez denarja seveda ne gre, čeprav imajo igralci svoje obleke in športne pripomočke. Na pomoč nam je priskočil loški LTH, v večji meri pa Leon Berčič, zato smo ekipo poimenovali kar po svojem pokrovitelju. V ekipi so hokejisti iz Virmaš, Svetega duha do Kranja. Nekateri so znani nekdanji igralci Triglava, na primer Srečo Cof, Roman Arsovski, Boris Cof, in drugim je hokej le užitek, vsem skupaj pa pomeni rekreacijo. Poleg tekem v ligi igramo tudi prijateljske tekme, konec meseca pa bomo šli na turnir v Avstrijo. Tekme, ki se začenjajo ta teden, trajajo do marca, ker pa dobro treniramo, računamo, da bomo uvrščeni nekje na vrhu naše »divje lige«, je povedal Janez Bobnar, ki skrbi za ekipo Livarstvo Berčič.
V. Stanovnik
Bloudkovi znački Ivanu Kingu in Dragu Kodru
Tržič, 4. januarja — Po tradiciji so se ob koncu lanskega leta v gostilni Pr' Slug v Tržiču v organizaciji Telesnokulturne skupnosti Tržič zbrali najboljši tržiški športniki in športnice v preteklem letu, najzaslužnejši telesnokulturni delavci ter predstavniki društev in klubov ter se v prijateljskem in sproščenem pogovoru pomenili to in ono o športu v občini.
Srečanje so združili tudi s podelitvijo najvišjih občinskih priznanj za delo v telesni kulturi — Bloudkovih značk. Za leto 1987 sta tako zlati znački prejela Ivan King za dolgoletno delo v telesni kulturi, za delo pri vzgoji mladih ter pionirsko delo pri uveljavljanju balinanja ter Drago Koder za vsestransko delo v športu, posebno pri razvoju kegljanja ter Športnega združenja »5. avgust«.
Srebrne Bloudkove značke so prejeli Stanko Stritih, za prispevek k razvoju planinstva, Jože Jurjevčič, za bogato organizacijsko delo na področju moto športa, ter Anton Kralj za delo v Gorski reševalni službi. Bronaste Bloudkove značke so pripeli Jožetu Koširju za prizadevno delo na kegljaškem področju, Robertu Ležaji kot vodji tržiških časomerilcev, Janezu Kavarju za vsestransko telesnokulturno aktivnost ter Zdenki Maglica za delo na področju ženske rekreacije.
Poleg nagrajencev pa so najboljši tržiški športniki v lanskem letu Bojan Križaj, Uroš Markič, Vojko Lapajna, Primož Jazbec, Urška Ude, Izidor Jermun in zvezni trener Jože Špa-rovec (vsi alpsko smučunje), Robi Kaštrun, Dejan Jekovec, Franci Jekovec, Robi Meglic in Boštjan Česen (smučarski skoki), Andreja Grašič (smučarski tek). Drago Česen (sanka nje), Nušu Romih in Filip Berne (alpinizem) prejeli posebne spominske plakete. Spominske plakete so po tradiciji prejeli tudi najboljši športniki — rekreativci v letu 1987 Janez Ambrož, Anica Jerman in Jože Bohinc ter najboljša mlada športnika Šolskih športnih društev Urška Rožič in Fadil Hamzič.
J. Kikel
Ciklokros v Stražišču
Kranj, 8. januarja — Kole sarski klub Sava iz Krunji. prireja jutri, 9. januurja, republiško prvenstvo v ciklo-krosu za vse kategorije. Start nu progi, ki poteka po kolesarski stezi v Stražišču, bo ob K), uri. Prireditelji obe tajo zunimivo tekmo, saj bo
do nastopili naj bolj II slovenski (in torej tudi jugoslovanski) kolesarji.
Jutri derbi Jesenice : Kompas Olimpija
Jesenice, 7. januurja — \ n
do so odigrali še dve srečanji v nuduljevanju prve zvezne hokej ske lige Kompas ( »unpij.i je v Tivoliju brez taiav premagala Vojvodino, Jeseničani pu doma visoko beograjsko Crveno zvez
do.
Jeseničane raku jutri na ledu v Podinežuklji te/ko srečanje. *-oslih bodo Kompas Olimpijo. Stecunje Im» ob 18. url.
I) II
Pionirski rokometni turnir za občinski praznik
Škofja Loka, 7. januurju - I
Športni dvorani Pod,.,, v .Škofj1 IiOki, v soboto. 9. junuarja, prir* KI" tradicionalni rokometni pi^ mrski turnir v pocast.tev obči"' skega prazniku. S tem turirjefl1! bodo pri rokometnem klubu Te«* m.»pol začeli praznovati 30-letnl' cd svojega kluba.
Turnir se bo začel ob 8.30 * predtekmovanji starejših pionir-|ev m se nuduljeval ob 12. uri' predtekmovanji mlajših pionir' jev. Pri starejših pionirjih tekmovulo šest ekip; Dinofl Sli vun, Prule, Aero, Krško in dV* ekipi domačega Tormopola, pr' mlajših pionirjih pu pet ekip; Aero, Dino.s Slovan, Prule, Kr Iko m domača ekipa Termopol* Finalni del tekni,,vanj se bo Z*' čel ob 13.4,r) uri. mladi rokom"«1' ši in člani rokometnega klub* Termopol pa vabijo ljubitelje m kometa, naj si ogledajo igre nt»J boljših pionu jev v Sloveniji
v' S.
PETEK, 8. JANUARJA 1988
OBČINA ŠKOFJA LOKA PRAZNUJE
13. STRAN @©[BBBWJffilEJ
iverke brez formaldehida prvi korak k zdravemu pohištvu
Izvozna kakovost tudi za
domačega kupca
Prav zaradi tega so lani v Al-plesu napravili proizvodno programsko selekcijo tako za izvoz kot domači trg. Za domače kupce so začeli izdelovati novo pohištvo Dom oreh, pri katerem so uporabili nove materiale, novo tehnologijo in s tem dosegli tudi novo obliko. Prvič so uporabili najsodobnejši način zaokroževanj robov, kar .je pravzaprav glavna programska sprememba Pri pohištvu za domači trg, ki je tako bogatejši za dizajn, priznan na evropskem trgu. Za program Oreh je Alples na beograjskem salonu pohištva prejel znak kakovosti, ki so ga v Sloveniji dobili samo štirje proizvajalci.
Iverka brez formaldehida Prvi korak k
zdravemu pohištvu
Železniki, 6. januarja - V Alplesu lani niso imeli pomembnejših zastojev v proizvodnji. Začetne probleme pri oskrbi, ki so se kazali zaradi neplačanih bančnih računov v tujino, so v drugem trimesečju premagali z drugačnimi oblikami poslovanja. Tudi za sedem odstotkov manjši obseg proizvodnje ne zbuja strahu, saj je predvsem posledica programske preusmeritve Alplesa v višje cenovne razrede, v izdelke z več vloženega dela na enoto. Predelani kubiki in tone lesa niso več najpomembnejši, pomembno je iz lesa čim več iztisniti.
V Alplesu so začeli uporabljati z& sistemsko pohištvo iverno Ploščo orez formaldehida, ki je neprijetnega vonja in škodljiv zdravju. V pohištvu za izvoz v zahodno Evropo je že leto dni, zdaj pa jo bodo vgradili tudi v pohištvo za domačega kupca. Pravijo, da je to prvi korak k ustvarjanju prijetnejšega, bolj zdravega bivalnega okolja.
Drugi korak: bio pohištvo
Drugi korak bo verjetno k bio Pohištvu. To pohištvo zahteva Veliko zelo kakovostnega lesa. ^ato so predelovalci na Gorenjskem in v Sloveniji začeli akcijo Za pridobivanje čim bolj kvalitetne hlodovine. Dogovorili so se, da bodo letos prekinili dvajsetletno prakso in bodo spet prevzemali in seveda plačevali hlodovino po kakovostnih razredih. Le na ta način bodo lahko zagotovili vsaj delno proizvodnjo pohištva iz naravnega lesa.
Dober les je pogoj za uspešno poslovanje pohištvenih tovarn, za zdravo pohištvo in za to, da se neha delati narodna škoda z lesom. Tudi lastniki gozdov bodo morali sprevideti, da edino naravno bogastvo Gorenjske, les, terja bolj pazljivo ravnanje.
Jedilne mize za izvoz
Kljub težavam in pičlemu dohodku, ki je odmerjen izvoznemu pohištvu, se Alples izvozu ni odrekel, napravil pa je selekcijo proizvodnih programov in osvojil nekatere nove. Na ta način je lani povečal izvoz za tretjino v primerjavi z letom prej.
Kot izjemno uspel izvozni program so se dokazali številni tipi jedilnih miz, ki so jih v Alplesu lani razvili. Delane so pretežno v kombinaciji iverne plošče za ploskovni del, oplemenitene s furnirjem ali umetnimi materiali, in obogatene s precejšnjim
delom masivnega lesa. Namenjene so skandinavskemu, angleškemu in ameriškemu trgu,
izdelane pa v glavnem iz bukovine, ki je pri nas doma, manj iz hrasta in jesena. V celotnem prihodku Alplesa predstavlja izvoz približno dve desetini. Čeprav se skušajo prebiti vsaj v srednji cenovni razred, še vedno ugotavljajo, da na uro vloženega dela znatno manj iztržijo kot doma.
Letos nameravajo v Alplesu izvoz povečati še za okrog desetino, in to prvenstveno jedilnih miz. V preteklih letih je nosil pomemben delež izvoza Bližnji vzhod, ki pa je postal zaradi vojaških napetosti manj privlačen in pogosto tudi negotov v plačevanju.
Dobra prodaja na kredit
V Alplesu so že lani opažali precejšen padec kupne moči v nekaterih delih Jugoslavije. Pravočasno so se preusmerili na dela po naročilu in izvoz, tako da so se ognili povečanju zalog. Tudi konec leta so bile zaloge nižje od normalnih.
Kljub visoki obrestni meri je bila prodaja na posojilo uspešna, saj je obrestna mera očitno še vedno nižja od inflacije.
Plača le za dobro opravljeno delo
V sodelovanju z zunanjo institucijo so v Alplesovi proizvodnji vpeljali nagrajevanje po kvaliteti dola. Delavec dobi plačo samo še za dobro opravljeno delo, medtem ko količina ni več najbolj bistvena. Nov način nagrajevanja bo letos odseval v boljšem dohodku na enoto izdelka, saj bo manj izmeta, produktivnost pa bo večja. Seveda pa bodo najbrž večje, kot so bile prej tudi razlike v plačah na enakem delu.
Lani so v Alplesu uspešno speljali referendum in spet postali enovita delovna organizacija, brez tozdov. Za to je glusovalo prek   80   odstotkov delavcev.
Sprememba prinaša bolj racio-nalno organiziranost, manj nepotrebnih medtozdovskih opravil, pocenitev skozi zmanjšanje režijskega delu, večjo tehnološko izkoriščenost, skladnost proizvodnje in druge prednosti.
Arhitekt svetuje
V proizvodnji so lani v Alplesu vlagali predvsem v nove pohištvene programe in stroje zanje. Lastno maloprodajno mrežo so razširili z novim skladiščno prodajnim prostorom v Nišu. Z lastnimi saloni pohištva se lahko Alples znatno bolj kot prek posrednika približata trgu in kupcu. To dokazuje predvsem salon v Železnikih, kjer so prodali več pohištva kot v celi partnerski trgovski mreži.
Kupci v salonih dobe tudi nasvet arhitektov, kako najprijetneje urediti bivalni prostor. Al-plesovo pohištvo, ki je praktično brez dimenzijskih omejitev, v številnih variantah, res lahko zadovolji najzahtevnejšega kupca. Če pa z izbiro v rednem programu le ni zadovoljen, mu v inženiring servisu ponudijo predelavo sistemskega pohištva oziroma ga izdelajo po naročilu. Te ugodnosti se kupci vse bolj oprijemajo.
Manjša kupna moč sili v izvoz
Alples je kot tipičen finalist prizadet s protiinflacijskimi ukrepi. Stroški so predvsem s podražitvijo energije in delno tudi osnovnih surovin črne metalurgije pretirano visoki. Zlasti, ker so morali v Alplesu vračati cene osnovnim pohištvenim sistemom.
Največji pa bo verjetno posredni udarec, ki bo z zmanjšanjem kupne moči prebivalstva v Jugoslaviji zaradi zožene porabe na vseh nivojih predvidoma šele prišel. Zato je edino prava pot, da se Alples utrdi na tujih trgih, kjer je dela dovolj, vendar po svetovnih cenah.
rVA
Kolektiv Alplesa iz Železnikov ob škofjeloškem občinskem prazniku čestita ljudem in jim želi uspešno in srečno leto 1988.
poliks
ž I r i
podjetje obutvene, lesne
in kovinarske stroki n. sub. o.
Strojarska ul. 12.64 226 ŽIRI
TOZD KOVINARSTVO o.sub.o., Jezerska ul. 7 , ŽIRI, tel. 69 -320 .žiro račun : 51510 - 601 - 15484 TOZD LAHKA OBUTEV o.sub.o., Strojarska ul. 12, ŽIRI, DSSS, Strojarska ul. 12,
ŽIRI, tel. 68 -661, žiro račun:  51510-607 -36290
Delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za občinski praznik Škofje Loke. Srečno in uspeha polno novo leto 1988
14. STRAN.
OBČINA ŠKOFJA LOKA PRAZNUJE
PETEK, 8. JANUARJA 1981
Obetavno prvo leto skupne poti
Mali gospodinjski velikani v vsaki slovenski hiši
Železniki, 6. januarja - Pred letom dni, ko so se v enotno tovarno združili trije kolektivi - Tovarna elektromotorjev in gospodinjskih aparatov Železniki, Tovarna gospodinjskih aparatov Reteče in Raziskovalni inštitut Ljubljana - so bili Iskraši dokaj optimistično razpoloženi. Dejali so, da se glede na tehnologijo, možnosti trženja, izvoza in domače prodaje kakovostnih gospodinjskih aparatov na skupni poti ne boje neuspeha, če le pogoji gospodarjenja ne bodo pretirano ozkosrčni za izvoznike, in če bodo namesto administrativno oblikovanih cen zavladale tržne. Kako je v Iskri Železniki danes, po letu dni. Optimizem še velja?
Še, čeprav je gospodarstvo trenutno celo manj tržno, kot je bilo pred letom dni. V tem času je tovarna elektromotorjev in gospodinjskih aparatov v Železnikih postala največja v loški občini; ne po številu zaposlenih, ki jih je 1480, ampak po celotnem prihodku in dohodku, medtem ko je po izvozu na delavca najbrž še naprej vodilna na Gorenjskem. 21 milijonov dolarjev izvoza v pravkar sklenjenem letu pomeni približno 14.200 dolarjev na delavca.
Železnikarski Iskraši nekako sramežljivo skrivajo, da so v sozdu Iskra domala edini, ki izdelujejo in prodajajo izdelke za široko potrošnjo; njihovi gospodinjski aparati so poleg števcev,
telefonov in televizorjev osamljeni predstavniki Iskre na jugoslovanskem trgu široke potrošnje.
Tuji kooperanti ..porok za kakovst
V tovarnah v Železnikih in Retečah sami in s kooperanti izdelajo več kot 40 odstotkov sesalnikov za prah za vso Jugoslavijo, devetnajst odstotkov vseh kombiniranih štedilnikov, 34 odstotkov vseh električnih kuhalnikov, 23 odstotkov vseh plinskih peči, dvanajst odstotkov ka-loriferjev, 54 odstotkov vseh električnih aparatov za mletje, mešanje in rezanje. Edini v Jugoslaviji v kooperaciji izdelujejo multipractic, edini aparate za masažo, šestnajst odstotkov vseh sušilcev na jugoslovanskem trgu je Iskrinih in kar 77 odstotkov vseh malih elektromotorjev za gospodinjske aparate. Vsaka slovenska družina in tudi že veliko jugoslovanskih ima vsaj en aparat iz Iskre Železniki.
Na leto izdelajo blizu 600 tisoč malih gospodinjskih aparatov. Kakovost zagotavljajo s koope-
racijami z Zahodnimi Nemci, Italijani, Čehi, Švicarji, od katerih prenašajo v naše domove zadnje dosežke tehnike.
Po drugi strani je zanimivo, da gre od celotne proizvodnje, merjeno v kosih, skoraj 70 odstotkov v izvoz, kar v celotnem prihodku predstavlja 35 odstotkov. Razlika med kosi in denarjem ni posledica izvoza za vsako ceno, saj so do zadnjih gospodarskih ukrepov zvezne vlade izvažali z dohodkom, ampak zelo različnih cen izvoženih izdelkov, ko je najmanjši elektromotor vreden le pet mark, najdražji pa 300.
Izvoz je življenjskega pomena za Iskro Železniki, saj jugoslovanski trg oziroma domača industrija ne more posrkati niti dveh desetin proizvodnje elektromotorjev. Čeprav so zaradi ukrepov zveznega izvršnega sveta samo decembra izgubili
690 milijonov-dinarjev, v Iskri ne razmišljajo o umiku z zahodnega trga. Nasprotno. K osvajanju teh trgov bodo letos celo še bolj pogumno stopili. Glede na to, da predvidevajo za dobrih osem odstotkov večjo proizvodnjo, naj bi izvoz porasel za 22 odstotkov in dosegel rekordnih 25,5 milijona dolarjev.
Med petimi največjimi v Evropi
Iskrin paradni izvozni izdelek so sesalne enote, to je elektromotor in turbina za sesalnik, pri čemer so med petimi največjimi proizvajalci v Evropi. Lanska količina je dosegla 1,250.000 sesalnih enot, od tega so jih 85 odstotkov izvozili. So glavni dobavitelj nemški firmi AEG.
Učinki, ki jih ob povečanju izvoza pričakujejo s tečajem dinarja, ne bodo mogli nadoknaditi večjih stroškov proizvodnje, če bodo zvezni ukrepi držali do konca tega polletja. Tečaj ne drsi, zaradi zmanjšanih izvoznih stimulacij so se škarje zaprle v škodo izvoznikov. Glede na velik izvoz sicer lahko regulirajojavoz tako, da uvažajo samo cenejše surovine in pa kvalitetno boljše od domačih, vendar so velik del reprodukcijskih materialov primorani uvoziti zaradi strogih iz-
voznih tehničnih zahtev po sesalnih enotah.
Cene Iskrinih aparatov so se smele podražiti za 11,8 odstotka, kar je smešno malo glede na povečanje cen predvsem glavnih reprodukcijskih materialov in druge stroške, kot so prevozi, elektrika. V Iskri so izpostavljeni velikim pritiskom sivih cen, ki pač najbolj tepejo finaliste, saj je nadzor nad zamrznjenimi cenami praviloma pri njih najstrožji, dosti manj pa pri proizvajalcih polizdelkov, surovin.
Ne glede na to, kako dolgo bodo zvezni ukrepi veljali, so v Iskri Železniki že sprejeli nekatere lastne ukrepe za omilitev učinkov zveznih ukrepov. Pono-
vno zmanjšujejo zaloge reprodukcijskih materialov, ne priznavajo višjih vhodnih (sivih) cen, nekaj rezerv pa je tudi še v boljši lastni organizaciji dela in varčevanju pri stroških. Pod svoje okrilje prevzemajo prodajo gospodinjskih aparatov na domačem trgu, s čimer bodo prihranili nekaj sto milijonov dinarjev. Prihranek prinaša tudi preselitev skladišča iz Javnih skladišč v Reteče. Skratka, ne glede na bolj ali manj spodbudno vladno gospodarsko politiko se v Iskri zanašajo predvsem nase, na tuje in domače kooperante, to pa se jim že lep čas pošteno obrestuje.
Kolektiv Iskre čestita prebivalcem škofjeloške občine za občinski praznik, krajanom Železnikov pa za krajevni praznik. Vsem želi veliko uspehov in predvsem dobro sodelovanje.
J
Občanom čestitamo za občinski praznik Škofje Loke in želimo v novem letu veliko delovnih uspehov
V prodajalni Kmetijske zadruge Škofja Loka v Poljanah pravijo:
Vse za kmete, vrtičkarje, gozdarje, graditelje
Poljane, 6. januarja Kmetijska zadruga Škofja Loka ima v Poljanah, tik ob cesti, ki vodi proti Javorjam, bogato založeno prodajalno, ki privlači ljudi iz vse Poljanske doline pa celo od Škofje Loke sem tudi zaradi nekoliko nižjih cen, kot jih omogočajo običajne trgovske marže.
»Izbira je dobra,« je potrdil poslovodja Ostoja Lajič. »Skrbimo sicer, da zaloge niso pretirane, ker bi tako preveč bremenile dohodek, zato pa poslujemo tako, da kupec pri nas lahko odda naročilo, mi pa mu v nekaj dneh želeno blago preskrbimo. Praksa velja predvsem za izdelke, ki so dragi in jih ljudje ne kupujejo vsak dan, kot na primer, gradbeni material, elektro in vodne inštalacije, kmetijski stroji in podobno.«
Že ime lastnika pove. da je prodajalna namenjena v prvi vrsti kmetom. Kmetje se na pomladno setev in sajenje že pripravljajo, se zalagajo I gnojili, katerih izbira in zaloga je v poljanski prodajalni obilna. Kupujejo tudi krmila, kot pesne rezance, pšenična krmila, moko, sončne tropine, koruzo, TI,P in druga, vitaminske dodatke za živino, na voljo so jim semena vseh vrst od semenske koruze, pšenice, pese do zelenjave, rezervni deli za kmetijske stroje, predvsem za kosilnice, nakladal-ke, trosilke, razni akumulatorji za kmetijske stroje in podobno. Gozdarji lahko dobe motorne žage, pile in verige zanje, posebno ugoden pa je nakup za vse, ki gradijo bodisi hleve, bod.si stanovanjske hiše; ugodne so cene materiala pa tudi to, da kupec lahko pusti v prodajalni spisek potrebnega blaga in mu ga priskrbijo.
»Ob delavnikih delamo do štirih popoldne, le ob sobotah do opoldneva,« je povedal poslovodja Ostoja Lajič. »Za podaljšan urnik .mu se odločili novembra, da bi ugodili tudi kup-
cem, ki dopoldne ne morejo od svojega dela. Spomladi nameravamo trgovino razširiti, tako da bomo lahko ponudili še bogatejšo izbiro izdelkov za kmetijsko proizvodnjo in gradnjo.«
V prodajalni je tudi vrsta blaga za vrtičkarje, najrazličnejša orodja za dela zunaj in v domači delavnici, tu so kotli za žganje-ku'io in brzoparilniki pa še nešteto druge drobnarije, brez katerih človek, posebno kmet, ne more.
Po šivani obutvi jih ljudje poznajo in cenijo'
Železnikarski Šuštarji zagrizli v skakalni čevelj
Železniki, 6. januarja Čevljarna Ratitovec je majhno podjetje, saj zaposluje komaj 75 delavcev, ki pa se prav zato lahko hitro prilagajajo željam in potrebam kupcev. Ljudje jih poznajo po trpežni usnjeni šivani obutvi, ki ji ostajajo zvesti tudi v letošnjem 50. letu obstoja.
Spomladi bodo prodajalno razširili in obogatili ponudbo izdelkov za kmetijstvo in gradnjo.
Kolektiv loške Kmetijske zadruge čestita delovnim ljudem, poslovnim prijateljem, odjemalcem, potrošnikom in zadružnikom kooperantom za občinski praznik in jim želi uspešno leto 1988.
Direktor Ratitovca Matjaž Ti-čar je povedal, da so lani izdelali okroglo 70 tisoč parov čevljev, da pa bodo letos plan povečali kar za pet tisoč parov. Ne, ne bodo širili zidov, zaposlovali novih delavcev; cilj bodo lahko dosegli predvsem na račun večje produktivnosti in novega, sodobnejšega stroja za šivanje.
Prav je, da spomnimo, kakšno obutev v Ratitovcu sploh izdelujejo. Kot smo dejali že uvodoma, so se specializirali za šivani pro-gram. S tem, ko zgornji del pri-šijejo in ne prilepijo na podplat, so čevlju povečali trpe/nosi Uporabljajo naravno usnje, naj-v«m i/ domačih usnjarn Šmartno in Karlovac, medtem ko jim posebno obogatonu gumijaste pod
plate pošilja i riiakj Peko
»V našem proizvodnem programu so planinski čevlji, namenjeni predvsem rekreativnim planincem, reviji za osebno zaščito delavcev ter posebni čevlji, kot za miličnike, teritoriaUe, gozdarje. Delamo po nuročilu in prevzemamo tudi manjše serije,« je dejal Matjaž Tičar.
Široki prodaji namenjajo poleg planinskih še lahke športne čevlje za moške in ženske. Najbrž pa le malokdo ve, da so ratitovški Šuštarji edini v Jugo-slaviji, ki izdelujejo skoi nje /a motoriste.
Glavna zastopnika njihove prodaje sta Alpina in Peko, med tem ko imajo lastno prodajalno v Železnikih, v »preddverju« šivalnice (ob tovarni Alples), ki je odprtu vsak dan od 7. do 19. ure, V sobotah od 7 do 12. ure.
»Do zdaj še nismo izvažali, imamo pa velike cilje; niti povezav za prodor v zunanji svet že tkemo in upamo, da nam bo z dokazano kakovostjo in imenom, ki smo si ga pridobili, uspel Ugriznili smo tudi v čevelj za smučarske skakalce. Naša reprezentanca ima / uvozom dragih Adidasovih čevljev precej težav. Glede na to, da so serije majhne, smo se dogovorili. Pripravljamo vzorec, ki je za nas tudi po izvedbeni plati privlačen izziv.«
Kolektiv Čevljarne Ratitovec iz Železnikov čestita ljudem ob občinskem prazniku ter jim želi veliko delovnih uspehov in sreče v letu 1988.
I
Center slepih in slabovidnih
S dr. Antona Kržišnika
1 Stara Loka 31, Škofja Loka
usposablja, priučuje slepe in slabovidne osebe zaposluje slepe in slabovidne v kovinski, mizarski, metlarskl in ičetarski delavnici daje celotno oskrbo in varstvo slepim, slabovidnim in drugim osebam
Poslovnim prijateljem, delovnim kolektivom in občanom čestita za občinski praznik Škofje Loke
PETEK, 8. JANUARJA 1988
OBČINA ŠKOFJA LOKA PRAZNUJE
.15. STRAN (M)S^S5ciJ©IEnGLAS
Delavci spet trkajo na Termopolova vrata
Letos bodo zakoličili
»«"«•»01 prihodnost
PREDELAVA PLASTIČNIH MAS
Ugodni finančni rezultati, nied njimi kar ugledna akumulacija in poslovanje brez sposojenega denarja oziroma likvidnostnih težav, so predvsem plod dobrega dela v drugem polletju. Prvi meseci, že tradicionalno nekoliko bolj suhi, so bili po besedah direktorja Iva Berčiča kritični zlasti zaradi slabe obdelave trga, ko je v proizvodnji manjkalo naročil. Kljub začetnim teža-yam so lani v Termopolu povečali proizvodnjo kar za blizu 30 odstotkov, in to na račun povečanja kooperacij in dela na do-^U, štirih novih strojev v tovar-ni> vrednih najmanj 250 milijonov dinarjev, in za osem odstotkov manjšega števila zaposlenih.
Le izvoz, splača
ki se
Skoraj dve desetini celotnega prihodka je Termopol lani ustvaril z izvozom (predlani petnajst odstotkov), za dvajset odstotkov pa se je izvoz povečal tu-dl vrednostno, računano do zadnje devalvacije, katere učinki še niso všteti. Termopol izvaža le, če se spla-i Je lani opustil delo za IBM ker so cene postale prenizke. Povečal pa je dobave za za-hodnonemški Braun in za Philips na Nizozemskem. Z izvozom te iztržil okrog 700.000 mark. Termopol je za tuje partnerje solidna firma, saj gleda tako na dogovorjene dobavne roke kot na kakovost izdelkov. Kljub te-
Sovodenj, 6. januarja — Minulo poslovno leto je bilo za 120 - članski kolektiv Termopola, ki mu predvsem domačini upravičeno pravijo srce Sovodnja, uspešno, kar potrjujejo tudi plače, ki so se po nekaj letih ponovno ujele z občinskim povprečjem in ga ohranile.
Stroj za varjenje in sekanje izdelkov, namenjen predvsem za čevljarsko industrijo, nosi lansko letnico.
mu samozadovoljstvu še ni mesta. Boj za izvozno kakovost še ni končan pa tudi na domačem trgu bo treba več agresivnosti
pri raziskavi trga, pridobivanju dohodkovno zanimivih naročil in plačilno sposobnih naročnikov.
Podražitev prek vsake mere
V zadnjih treh mesecih je v Termopol udarilo od zunaj. Cene
vhodnih surovin so zrasle prek vsake normalne mere, povprečno za 330 odstotkov, medtem ko se je PVC folija, ki je za Termopol osnovni material, podražila kar za 500 odstotkov. Razen tega je še iz leta v leto slabše kakovosti. Podražitve Termopol postavljajo v golo preživetje.
Ivo Berčič pravi, da bi bilo za Termopol izjemno ugodno, če bi jugoslovanski material lahko uvozili in ga nato ponovno izvozili kot svoj končni izdelek. To vijugavo pot bi najbrž lažje speljali, kot se doma dogovorili za surovine po izvoznih cenah. Predvsem zaradi domačih suro-
vinskih neresnosti se bodo v Termopolu potrudili razviti kooperacij sko sodelovanje na tujem. Možnosti izvoza so, ugotavljajo, precej velike, devizna zakonodaja pa bi morala biti bolj realna.
Svet se vrti okrog Termopola
Kljub temu zaradi tržnega gospodarstva v Termopolu ne obu-pavajo, ko gledajo naprej. Direktor Ivo Berčič je prepričan, da imajo sami še precej neizkoriščenih možnosti. Svet se ne vrti okrog Termopola. To bodo morali dojeti vsi v tovarni, sicer jih samozadovoljstvo, površnost lahko pripeljeta na plitvino, na kateri srce Sovodnja prav lahko neha biti.
V sedanjih pogojih gospodarjenja je kakršnokoli planiranje lahko napačno. V Termopolu sami zase vendarle računajo, da bodo reprodukcijsko moč ohranili na lanski realni ravni, prav tako plače. To jim bo uspelo le, če bodo osnovna sredstva do kraja izkoristili, ostali pri enakem številu zaposlenih (boljše plače so lani ustavile fluktuacijo in povečale zanimanje ljudi tudi od drugod za zaposlovanje v Termopolu), razširili kooperacije in delo na domu, iz proizvodnje izločili izdelke, ki dohodkovno ne bodo učinkoviti ter pove-
Nov je tudi stroj za toplotni tisk in visokofrekvenčno varjenje. Je plod domačega znanja in sodelovanja žirovskega Kladivarja.
čevali dohodkovno zanimiv izvoz. V proizvodnjo bodo skušali pripeljati predvsem zahtevnejše izdelke, izboljšati organizacijo dela, kakovost, spoštovati roke. Seveda to pomeni večjo odgovornost na vseh odgovornih delih.
Letos bodo v Termopolu dokončno raziskali trg in zakoličili prihodnost. Nov proizvodni program v okviru predelave plastike bo zasnovan izključno na tržni učinkovitosti, ne pa na kakšni politični ali krajevni ideji-
Delavci Termopola iz Sovodnja ob občinskem prazniku čestitajo ljudem v škofjeloški občini ter jim želijo veliko delovnih uspehov in osebne sreče v letu
1988.
LTH Škofja Loka
Kvalitetni, pa tudi vedno lepši izdelki
Škofja Loka, 6. januarja — O tem, da je Loška tovarna hladilnikov naša najbolj znana izdelovalka zamrzovalnih skrinj za široko potrošnjo, ni več treba pisati. Marsikdo pa ne ve, da v tovarni izdelujejo še vrsto drugih pomembnih proizvodov, s katerimi dosegajo lepe proizvodne rezultate in uspešno prodajo na domačem in tudi na tujih tržiščih.
Hladilstvo, livarstvo in orod-jarstvo so osnovni proizvodni programi Loških tovarn hladilnikov. Tako imajo svoje obrate • Jta proizvodnjo hladilstva v Škofji Loki, Poljanah in Ljutomeru, livarske in orodjarske proizvode Pa izdelujejo v Vincarjih v Škofji Loki.
V minulem letu je 1 700 delav-'tev ustvarilo za približno 50 milijard dinarjev celotnega prihodka, od tega so izvozili za okrog 18 milijonov dolarjev. Največ izvažajo v Zvezno republiko Nemčijo, Avstrijo, Francijo, Belgijo, Anglijo in Irsko, v zadnjem času Pa se vedno bolj uveljavljajo tu di na grškem tržišču. Precej Wo jih proizvodov prodajo tudi v
Nemško demokratično republi- Pomemben izdelek, namenjen ko in Sovjetsko Zvezo. Za doma- času pomanjkanju vseh vrst če in tuje tržišče v zadnjih letih energije, so toplotne črpalke. Te
povprečno letno izdelajo 85 tisoč zamrzovalnih skrinj, 5 tisoč hladilnih omar, 4 tisoč metrov hladilnih pultov, najrazličnejšo opremo za skladiščenje hrane, avtobusno klimatizacijo in hladilne agregate za prevoz hrane.
Uveljavili so se z aparati za opremo hladilnic na najrazličnejših področjih, bodisi za potrebe  hlajenja  v tehnoloških
procesih, bodisi za hlajenje v skladiščih in podobnih objektih. Izdelujejo male hladilne aparate, ledomate, hladilnike pijač, hladilnike mleka, aparate za proizvodnjo sladoleda.
so namenjene predvsem za segrevanje sanitarne vode v kuhinjah, gostinskih objektih, obratih družbene prehrane, obrtnih delavnicah in povsod, ker hkrati, ko grejejo vodo, ohlajajo želene prostore.
Tudi med izdelki komercialnega hladilstva se po tradiciji s hladilnicami in hladilnimi vitrinami, uveljavljajo z različnimi hladilnimi omarami. Zlasti v zadnjem času izdelujejo hladilne omare s steklenimi vrati, ki omogočajo pregled brez nepotrebnega odpiranja vrat, kar je posebno primerno za trgovine, slaščičarne, mesnice.
bth
loške tovarne hladilnikov škofja loka
Delavci Loških tovarn hladilnikov ob občinskem prazniku čestitajo prebivalcem škofjeloške občine in jim želijo veliko delovnih uspehov in sreče v letu 1988
nama
Veleblagovnica NAMA ŠKOFJA LOKA
čestita
občanom — potrošnik in poslovnim sodelavcem za občinski praznik!
Priporočamo se za nakup!
Za zelo uspelo oblikovanje dru zine omar so oblikovalci LTH dobili   največje  jugoslovansko priznanje na tem področju -plaketo dober dizajn.
GLAS 16. STRAN
OBČINA ŠKOFJA LOKA PRAZNUJE
PETEK, 8. JANUARJA 1981
METKA, ŠKOFJA LOKA ZALA, GORENJA VAS,
SLON, ŽTRI NOVOST, ŽIRI ŽIROVKA, ŽIRI
Za občinski praznik vam iskreno čestitamo in vabimo, da obiščete naše prodajalne:
Obrtnik, Škofja Loka
Nikomur ne odrečejo
Škofja Loka, 4. decembra — Mizarstvo, zaključna dela, keramičarstvo, pečarstvo, polaganje podov, parketarstvo, steklarstvo in kooperacija so dela, s katerimi se ukvarja škofjeloški Obrtnik. Podjetje, kjer je zaposlenih 92 delavcev, je vedno bolj znano tudi po Gorenjski in Sloveniji, saj so delavci Obrtnika opremili hotele, tovarne, vrtce, šole, stanovanjske bloke, gostilne, pa tudi precej hiš.
etiketa
proizvodnja etiket in tiskarske storitve p. o. 64226 žiri industrijska c. 6
V*
r
etipres termolepne, tekstilne, samolepilne, kartonske in papirne
etikete
DELOVNI KOLEKTIV ČESTITA VSEM OBČANOM ZA OBČINSKI PRAZNIK ŠKOFJE LOKE IN JIM ŽELI VELIKO DELOVNIH USPEHOV V LETU 1988
alpina,
TOVARNA OBUTVE ŽIRI, Strojarska 2 n.sol.o., 64226 ŽIRI
telefon (064) 69-461
Notranje opreme novega Kompasovega hotela v Ribnem, hotela Lek v Kranjski gori, menjalnice na Ljubelju, Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru, v zadnjem času pa prenova stanovanj v starem mestnem .jedru Škofje Loke so le nekatere storitve, ki jih je v zadnjem času uspešno opravil škofjeloški Obrtnik. Kar pa je posebna odlika delovne organizacije, je njihova pripravljenost, da ustrežejo vsaki stranki, da ne odklanjajo nobenih del, čeprav so to le majhna naročila.
Pri obnovi objektov sodelujejo tudi s stavbeno mizarskimi izdelki: lesene stopnice v poslovnih prostorih Elektro Kranj.
Pri obnovi objektov v starem mestnem jedru Škofje Loke so uporabili nov način zaščite atrijev.
Poseben poudarek v zadnjei* času dajejo kooperaciji, saj im* jo kar osemdeset kooperantom ki naredijo za okrog 30 odstc tkov njihove letne bruto realiz* cije. Sodelovanje sloni na tel* da kooperantje Obrtniku sa«*1 prinašajo izdelke, pa tudi, da ji* Obrtnik pri njih naroča. Dobi* imajo razvito tudi poslovno^ tehnično sodelovanje z velikiJ"' podjetji, kot sta na primer Sl<? venijales in Lesnina. V okvir-delovne organizacije imajo skl* njen sporazum in pogodbo z* opravljanje del za samoupravo" stanovanjsko skupnost Škofj* Loka, enoto za gospodarjenj^ Prav zato so se v zadnjih letifl usposobili za prenovo starih 0^1 jektov, podstrešnih stanovanj] Opravljajo pa tudi storitve $\ stanovanjske zadruge, ter pre^" zemajo dela na način izvajalski ga inženiringa.
Za praznik občine Škofja Loka
ŽIVILA
ISKRENE ČESTITKE
Trgovska
in gostinska DO
ŽIVILA Kranj
r
J
KOVINARSKO PODJETJE PO.
' ^l=:l_e:zkjiki
Proizvodni program:
— mehanizmi za registratorje in mape
— pisarniške sponke
— risalni žebljički
— palične sponke za tapetništvo, lesno industrijo, za zapiranje kartonske embalaže, za čevljarsko industrijo in druge
— pnevmatski zabijalni in spenjalni aparati
— vzmetni trakovi in razne vzmeti
— elektromagneti
Prodaja in informacije: NIKO ŽELEZNIKI telefon 66—221, 66—617 telez 34654
Vsem delovnim ljudem in občanom občine škofja Loka, krajanom K3 Železniki in Dražgoše    Rudno, čestitamo k občinskemu in krajevnemu prazniku.
J v-
7
OBČINA ŠKOFJA LOKA PRAZNUJE
17. STRAN ^SŠSSSS^^SOM
SOZD ZDRUŽENI PROIZVAJALCI STROJNE OPREME LJUBLJANA o. sub. o.
KLADIVAR
64226 ŽIRI YUGOSLAVIA
TOVARNA ELEMENTOV ZA AVTOMATIZACIJO
_p_o_
Telefon: 69-300 — Telegram: Kladivar Žiri — Telex: 34505 YU KLADI — Žiro račun: SDK Škofja Loka 51510-601-10724 — Naslov: 64226 Žiri, p. p. 7, Industrijska cesta 2 — Železniška postaja: Škofja Loka
Delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestita za občinski praznik Škofje Loke in jim želi srečno in uspešno novo leto 1988
K.
J V
1f SBP TEHNIK Čggg^gS
S svojimi temeljnimi organizacijami združenega dela
• Gradbeništvo
• Komunalne službe
• Projektivni biro O Delovna skupnost skupnih služb
Izvaja vse vrste visokih, nizkih in vodnih gradenj, izdeluje projekte za objekte visokih gradenj ter vzdržuje vodovod in kanalizacijo. Prodaja betonskih polizdelkov.
Čestitamo občanom za občinski praznik Škofje Loke
LOKAINVEST
IS"
KOFJA LOKA
PRAVI NASLOV ZA VODENJE STROKOVNI NADZOR IN
SVETOVANJE PRI GRADITVI OBJEKTOV
Delovnim ljudem in občanom čestitamo za občinski praznik Škofje Loke
DO
SLIKOPLESKARSTVO
Škofja Loka Tavčarjeva 21
Izvaja vsa slikopleskarska, tlakarska, fasaderska in keramična dela
Občanom čestitamo za občinski praznik Škofje Loke in jim želi veliko delovnih uspehov
J v
LOŠKA INDUSTRIJA MESNE PREDELOVALNE OPREME IN STROJEV ŠKOFJA LOKA KIDRIČEVA CESTA 51 tel. (064) 61—171, direktor (064) 61—970
Delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za občinski praznik Škofje Loke
ALPETOUR
SESTAVLJENA ORGANIZACIJA ZDRUŽENEGA DELA ALPETOUR ŠKOFJA LOKA
Ob prazniku občine Škofja Loka iskreno čestitamo
RM
OBRTNO ZDRUŽENJE ŠKOFJA LOKA,
Cankarjev trg 2
Združuje 491 obrtnikov škofjeloške občine, ki ima zaposlenih 290 delavcev. Od tega je 45 gostincev in 126 avtoprevoznikov, drugi pa se ukvarjajo s proizvodnjo in storitveno obrtjo. Združenje pospešuje obrtne, gostinske, avtoprevozniške in druge gospodarske dejavnosti, posreduje informacije, ki zanimajo obrtnike, in se zavzema za družbeno ovrednotenje samostojnega osebnega dela.
Občanom in poslovnim prijateljem čestitamo za praznik občine Škofja Loka
ODEJA
Tovarna prešitih odej,
p. o škofja Loka
64220 škol|a Loka Kidričeva 80 telefon 064/62-162
Odeja jV v Jugoslaviji največjo industrijsko podjetji4, specializirano za izdelovanj«' presite posteljnine. S svojim pestrim izborom in odlično kvaliteto sodi v sam vrh ponudnikov tovrstnih proizvodov.
- PRESITE odeje
- OKRASNA PREGRINJALA
- NADVLOZKI
- VZGIJVVNIKI
- SPALNI VREČE
- OTROŠKI IN DOPOLNILNI PROGRAM
so izdelani iz najraznovrstnejfiih tkanin modernih barv in vzorcev ter polnjeni s finimi, rahlo kodranimi sintetičnimi uli volnenimi vlakni.
Delovnim ljudem in občanom čestitamo za občinski
praznik .Škofje Ix)ke.
w JELOVICA
Lesna industrija Škofja Loka, Kidričeva 58
OKNA, VRATA in MONTAŽNE HIŠE
DELAVCI JELOVICE OB OBČINSKEM PRAZNIKU ŠKOFJE LOKE ČESTITAJO VSEM OBČANOM IN JIM ŽELIJO OBILO USPEHOV V LETU 1988
J
@©[^I^©I^GLAS 18. STRAN
MALI OGLASI, OBVESTILA
PETEK, 8. JANUARJA 1988
Delavna organizacija GORENJSKA BOLNIŠNICA JESENICE, Titova 112
Zbor delavcev delovne skupnosti skupnih služb delavne organizacije razpisuje prosta dela in naloge
VODJE SPLOŠNE SLUŽBE DELAVNE ORGANIZACIJE
Za vodjo splošne službe je lahko imenovana oseba, ki poleg z zakonom in družbenim dogovorom o kadrovski politiki določenih pogojev, izpolnjuje še naslednje:
— visoka izobrazba pravne smeri,
— naj man pet let delovnih izkušenj
— vodstvene in organizacijske sposobnosti,
— da ima pravilen odnos do samoupravljanja.
Zbor delavcev bo izbral izmed prijavljenih kandidatov, ki bodo svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev in kratkim življenjepisom poslali v roku 15 dni po objavi razpisa v časopisu na naslov: Delovna organizacija Gorenjska bolnišnica Jesenice, Titova 112, Delovna skupnost skupnih služb s pripisom na kuverti — za razpis. O opravljeni izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po izbiri. Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta.
SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA V SR SLOVENIJI Podružnica 51500 KRANJ
Razpisna komisija razpisuj,e naslednja dela in naloges posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
1. VODENJE TIMA OCENE ZR IN POB
Pogoji:— VIL stopnja - diplomirani ekonomist ali dipl. pravnik
— 3 leta ustreznih delavnih izkušenj
— aktivno znanje slovenskega jezika
— izpit za vodenje kontrolnega postopka
— opravljanje inšpekcijskega nadzorstva pri UDS
— delo lahko opravlja dipl. pravnik z znanjem računovodsko — finančnega poslovanja
— prenehanje pravnih posledic po 176. členu zakona o SDK
2. OPRAVLJANJE ZAHTEVNEJŠIH NALOG EKONOMSKO - FINANČNE REVIZIJE
Pogoji:— VIL stopnja - diplomiran ekonomist ali dipl. pravnik
— 3 leta ustreznih delovnih izkušenj
— aktivno znanje slovenskega jezika
— znanje angleškega jezika
— izpit za vodenje kontrolnega postopka
— opravljanje inšpekcijskega nadzorstva pri UDS
— delo lahko*opravlja diplomirani pravnik z znanjem računovodsko - finančnega poslovanja
— prenehanje pravnih posledic po 176. členu zakona o SDK
Mandat za opravljanje del in nalog traja 4 leta. Možnost reelekcije.
Prijave z dokazili o strokovni izobrazbi, življenjepisom in opisom dosedanjih delavnih izkušenj sprejema razpisna komisija SDK v SRS, podružnica 51500 Kranj, Trg revolucije 2 v zaprtih ovojnicah z oznako — za razpisno komisi jo - 8 dni po objavi razpisa.
Kandidate, ki se bodo prijavili na razpis, bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sprejetju sklepa o izbiri.
Semenarski kombinat SEMENARNA, n.sol.o. IJUBIJANA, Gosposvetska 5, TOZD Trgovina
vabi k sodelovanju usposobljene in dinamične sodelavce za opravljanje del oz. nalog za prodajalno v Škofji Loki.
PRODAJALEC II.
Pogoji: srednja strokovna izobrazba kmetijske smeri, dvomesečno poskusno delo
Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovsko spi. sektor DO 8 dni po objavi na naslov: SK Seme narna Ljubljana, Gosposvetska 5.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
0EŽURNI VETERINARJI
OD 8. DO 15. L:
Živinorejsko-veterinarski zavod Gorenjske — Kranj, Iva Slavca 1, obvešča živinorejce na Gorenjskem, da sprejema naročila za vse veterinarske storitve vsak dan od 6. ure zjutraj do 22. ure zvečer na zavodu v Kranju oz. po telefonu št. 22-781 ali 25-779.
Naročila za veterinarske storitve oddajte do 8. ure zjutraj, za nujne obiske pa lahko ves dan.
Naročila v času nočnega dežurstva - od 22. ure zvečer do 6. ure zjutraj — pa sprejemajo:
Za občino Kranj:
Dr. CAPUDER dipl. vet. Bogdan, KRANJ. Kajuhova 23, tel : 22-994
Za občino škofja Loka:
HABJAN dipl. vet. Janko, ŽIRI, Polje 1, tel.: 69-280 Za občino Radovljica in Jesenice:
Mag. GLOBOCNIK dipl. vet. Anton, LESCE, Poljanska pot 3/a, tel.: 74-629
Za občino Tržič:
SOKLIC dipl. vet. Drago, NAKLO, Strahinj 116, tel.:47-192
MALI OGLASI tel.: 27 960
centa HA 16 a patatl.rtfojl
Tračno ŽAGO za razrez hlodovine in smrekov opaž, prodam. Tel.: 78-259 52
Prodam pet mesecev star TRAKTOR zetor 5245 v zaletenem stanju Tel.: 68-097 68
Prodam glasbeni STOLP schneider in VIDEOREKORDER grundig s carinsko deklaracijo. Tel.: 81-149_73
Prodam ZETOR 5911. Franc Fajfar, Čir-če 18, Kranj 80
Ugodno prodam glasbeni STOLP toschiba 2 x 40 W, deklariran. Tel.: 76-123 od 10. do 12. ure_87
Prodam VIDEOREKORDER nov v garanciji, z deklaracijo. Denis Šujica, Moša Pijade 13, Kranj, tel.: 27-873, po-poldan, služba (061) 557-351 int. 226 90 Barvni TV gorenje 503 TRD 67 cm, poceni prodam Tel.: 45-358, popoldan _104
Prodam TRAKTOR zetor 5911 in 5245 z nakladačem ali brez, oba v dobrem stanju. Florjančič, Zg. Gorje 20 109
Prodam skobelni STROJ debelinka. Tel: 65-080 120
Prodam skobelni STROJ lesene konstrukcije, z dvema priključkoma ter re-zilce 400 x 35 mm Eugen Močnik, Hrastje 82, Kranj 130
Prodam TROSILEC hlevskega gnoja krpan in ZGRABLJALNIK sip 220. Vo-glje 50, tel.: 49 073_145
Prodam mizarski nadmizni REZKAR z rezili, primeren za izdelavo balkonskih ograj Hosta 11, Škofja Loka 182
Prodam TV barvni 25 cm, star pet me-secev, za 43 SM. Tel.: 77-576 193
Prodam starejšo ČB TV iskra. Vončina, V.VIahoviča4. Kranj 196
pumo . r^aupanja
/O ljubljanska banka
Temeljna banka Gorenjske
Ugodno prodam prenosno mini KOM PONENTO kavvasonic, novo, 100 W
Tel : 51-960_202
Prodam   TV   ris   grandcolor. Tel;
81 200, popoldan_208
Prodam šivalni STROJ bagat slavica.
Tel.: 38 469_2_H
Prodam rabljen črno bel TV gorenje.
Tel: 35 963_227
Prodam kompaktni STOLP samsung 2x20 W z zvočniki, gramofon, radio, 5 stopenjski equlaiser z dvojnim kaseto fonom, nov in deklariran za 58 SM ter VIDEOREKORDER   sh   arpp Tel:
51 569 _232
Prodam barvni TV gorenje v okvari.
Tel.: 80-248_242
Prodam črnobel TV gorenje elektronic
920. Tel.: 50-530_247
Prodam TRAKTOR torpedo tx 55, pogon na vsa štiri kolesa, star pet mese cev Bojan Hrvatin, Ročevnica 53, Tr
žič, od 18. ure dalje_271
Prodam inudstrijski šivalni STROJ pfaff in krojaški stroj za spodšivanje dolžin Unitas Mijatovič, Sr Bitnje 48,
Žabnica _275
Prodam MESOREZNICO titan tip MM 70, novo Tel 40 260 282
Ukrojimo in sešijemo vam
ZAVESE
— z gubami, z volani
— tudi take, ki jih občudujete v tujih revijah1
Pred nakupom zaves se posvetujte! Tel.: 064/34-156
gradbeni mat.
3 kubm suhih smrekovih PLOHOV colaric in neobdelanega opaža, prodam Tel 39 5 52_188
Snegobrane iz kromaste pločevine iz delujemo in montiramo Tel   28 414
ali 061 268 797_209
Prodam PUNTE očiščene od 3 do 7 m
Tel 40-698 _238
Prodam dvokrilna <i.n-i/n.i VRATA in dve OKNI s polkni Tel 60 829 259
Pri objavi novoletne voščilnice smo izpustili telefonsko številko.
DIMNIKARSKO PODJETJE KRANJ Zupančičeva 4.
Telefon:35—100
vozila
Prodam R 11 GTL. Tel.: 80-705 50 Prodam R 4, letnik 1983. Tel 75-037 53 Prodam registriranega FIČKA v voz-nem stanju, celega ali po delih, letnik 1975. Tel.: 39-914_60
Štiri zimske GUME semperit 165 SR 13 na platiščih, ugodno prodam. Tel.: 75-931_62
Prodam LADO, letnik 1976. Šifrer, Žab-nica 19 63
Prodam APN 6, star eno leto za 750.000 din Tel.: 34-318 64
OPEL ASCONA 16 D, letnik 1985, pro-dam. Ivan Ropret, Hotemaže 47, Preddvor 65
HROŠČA, starejši letnik, obnovljen, ohranjen, prodam. Tel.: 77-100, zvečer
_66
Prodam AUDI 80 GL, letnik 1976, cena po dogovoru. Ogled in informacije vsak dan od 16. ure dalje, razen sobote in nedelje Stražiška 12, Kranj 69
Prodam Z 750. Škerjanc, Bukovica 35/a, Vodice_70
Prodam Z 101, letnik 1983, masko za Z 101 in pralni stroj ei niš. Tel.: 39 853 77 Prodam GOLF JGL, letnik december 1980,   prevođenih   55.000  km. Tel.:
79-646_78
Prodam Z 101, letnik 1979, karamboli-rano. Mohorič Rudi, Kropa 3 d 79
Prodam APN 6, še v garanciji. Tel.: 36 432, Predoslje 50 83
Prodam GOLF JGL. letnik 1981, odli-čno ohranjen, ugodno prodam. Tel.: 61 339 88
Ugodno prodam FIAT 132, letnik 1982, v račun vzamem fička. Belehar, Voklo 106_92
Ugodno prodam Z 750, letnik 1978. Pintar, Martinj vrh 31, Železniki 93
Prodam AMI 8, letnik 1975, registriran. Dolenc, Šutna 40, tel: 44-653 108
Prodam 126 P, letnik 1978. Strahinj 117, Naklo 110
Prodam 126 P. letnik 1981, dobro ohra njen za 140 SM, registriran do decem-bra88. Tel.: 78-083_1V4
Prodam JETTO, letnik 1981, dobro ohranjeno Ogled v soboto Šuceva 5, Kranj Primskovo 118
AMI 8 break, neregistriran, vozen, letnik 1973 in motor za AMI ali DIANO, prodam Tel : 23 732, sobota dopoldan _ 180
Prodam sprednje nove dele za Z 101 in sicer, masko, levi, desni zunanji blatnik, levi notranji nosilec hladilnika in dva smerna kazalca Tel 69 329 181
GOLF, november 1978, dobro vzdrževan, po generalni, prodam za 4,4 Mio Tel: 82 612, od 16. do 18 ure 184 Prodam LADO karavan, letnik 1983 in TV iskra azur, star 4 leta Tel : 51 841 '_187
Prodam dobro in do julija registrirano Z 101, letnik 1976 za 50 SM Muzga,
Alpsk a 3, Bled_189
Prodam GS super 1300. letnik 1980, re gistriran do julija 1988 za 250 SM Igor Ze mlja, Gregorčičeva 34/a, Bled Dobe _____190
R 18 TL, letnik 1983, prodam. Tel.:
74 363_TSM
Prodam Z 750, starejši letnik Krempl, Trg Rivoli 7, Kranj, tel: 36 854 194
Prodam OPEL REKORD 20 S, letnik 1980, prevoženih 80 000 km Zupane,
Smledniška 100, Kranj ■_198
Prodam R 12. Tel: 51-031 T§9 Ugodno prodam garažiran osebni avto CITROEN GS 1,3 pallace. letnik 1978, prvič registriran januar 1979 Predoslje
67/a _212
Prodam Z 101, letnik 1977. janež Piso vec, Zg Besnica 29. ogled popoldan
_213
Prodam Z 101, starejši letnik, 60.000 km, rdeče barve, registrirana vse leto
Perhavec, Voglje 58_214
Prodam Z 750 Boris Kotnik, C. Lmaja
69. Kranj_216
Prodam OPEL KADET KARAVAN, letnik 1971 Doria. Senično 78, popoldan _218
Prodam SPAČKA, delno obnovljen, z rezervnim motorjem in obilo rezervnih delov te r JAWO 350, predelano v cross. Tel : 44 072, popoldan_219
Prodam motor PUCH 175 ccm. Pra
protna polica 29, Cerklje_1M9
Prodam dobio ohraii|eno ŠKODO 170 LS, letnik 1978 Tavčar, Luže 66, šen
čur_124
Prodam novo zadnjo STENO in ODBI JAČ za JUGO 55 Sever, Janeza Pu harja 5, Kranj 125 GOLF
Prodam GOLF JGL diesel, 1984/3 Tel 39 993 ah 36 929
etnik 126
Prodam ALFA ROMEO 75, 1,6, star 20 mesecev Ogled 8. januarja in 9 janu
arja po 16. uri Tel.: 38 169_128
Prodam FIAT 750, letnik 1976 Kranjec, Hrušica 71/a, Jesenice_135
Prodam R 4, letnik 1983. Tel 62 535 _137
Prodam LADO KARAVAN, letnik 1984
Tel. 34 132_h_141
GOLF JXD, star 7 mesecev in Z 101, odlična za 150 SM, prodam Informa ci|0 v pete k o<! 1 .\ <io 70 uro na tol
23 430 _142
Prodam Z 101, letnik 1977 Ogled mo žen vsak dan od 15 ure Miro Doma denik, Viso ko 23, nasproti cerkve 143
NA ODDELKU Z GOSPODINJSKIMI APARATI
VELIKA IZBIRA:
MULTIQUICK FRITEZA, STROJČEK ZA REZANJE SALAM, KRUHA, MEŠALNIK CT GORENJE, ...
NOVO:
EKSPRES KAPUCIN KAVNI APARAT, ELEKTRIČNA MESOREZNICA TITAN, DRESS FIT - PRIPOMOČEK ZA VZDRŽEVANJE OBLAČIL, KI DELUJE NA PARO PRIMEREN PREDVSEM ZA POTOVANJA
VELEBLAGOVNICA
nama
ŠKOFJA LOKA
Prodam LADO 1200, letnik 1976, ogled dopoldan. T. Dežmana 10, soba 83, Mrdda Ran ko_149
Prodam Z 101 confort, letnik 1981. Smrekar, Sp. Besnica 108 150
Prodam LADO 1200 standard in črnobel TV ekran 30 x 30, tudi prodam ki-noprojekt Tel 25 818, od 15 do 16. ure 155 Prodam R 4, registriran do septembra, letnik 1977. Boris Fojkar, Golnik 6 a, tei 46-516, popoldan 159
Prodam Z 750, letnik 1977 Tel : 51 501
163
_i_
Prodam FIAT 127, letnik 1976(prva reg. 1977) z avtoradiom in malo dodatne opreme Tel: 33 910 166 BMW 316, letnik 1983, novi model, prodam ali zamenjam za cenejši avto Tel : 39 290_168
Prodam FIAT 750, letnik 1978 Igor Kle-menc. Ul. 1 avgusta 11. tel : 24 827
_172
Prodam GOLF, nemški, letnik 1979, dodatno opremljen GTI in pomivalni STROJ candy Tel 28-516_174
Ugodno prodam VW 1300. Danijel Kavčič, Ul 31 divizije 48, Kranj 176
Prodam avto Z 101, letnik 1979 Vuče novic, T Vidmarja 2, tel  38 917 177
Prodam PEUGEOT 309 SR, letnik 1987 Fende. Britof 416, tel 39 637, po 15 uri_178
Ugodno prodam R 12, letnik 1971, registriran do junija 1988 Branka Ga beršček, Podhom 43/b, Zg Gorje, tel.: 77-951, int. 31, dopoldan_220
Prodam CITROEN GSX 1,2, letnik 1978 Tel : 27 401 _221^
Ugodno prodam Z 750, registriran do junija 1988 m JUGO 45, letnik 1984 čebuli Pšenična polica 14, tel 42 674 _225
508 MERCEDES, prodam. Strahinj 7,
Naklo_226
Prodam vsa bočna VRATA za Z 101 Bratuž, tel 61 528_229
Nujno prodam avto OPEL KADET, le tnik 1970, neregistriran, na novo pre barvan C Železarjev 19, Jesenice 236
Prodam R 4 GTLJ, nov, rdeče barve Ropret, R Papeža 32, ogled v soboto po 15. u ri 240 Prodam prikolico za osebni avto. Tel 40 590 241
Prodam Z 101, letnik 1977, odlično ohranjen Tel 62 830 245
Prodam FIAT 750,letnik 1981, karam boliran, vozen in registriran ter nova garažna VRATA Jelovica. Tel   74 210,
/VtM.tM 246
Zelo ugodno prodam R 6, letnik 1971, neregistriran, garažiran Tel 50 568 _250
R 16, ohranjen, motor generalno ob novljen, prodam. Tel: 22-079 252 Prodam PEUGEOT 304 karavan, letnik 1979 in KOMBI 1600 IMV, letnik 1976 Tel 33 804 253
Prodam ohranjen FORD CAPRI 1300. letnik 1970, registriran do aprila 1988, cena 150 SM Špenko, Hotemaže 15 _255
Prodam avto FIAT 126 P. letnik 1978. cel ali po delih. Tel: 36-617_268
Prodam Z 750 special, letnik 1978 za 60 SM in dvoredni pletilni STROJ stan dart z mizo za 22 SM Tel 61 128, so bota, nedelja 261 Prodam VVARBURGA, letnik 1982, ga ražiran Ogled v soboto Drol, Gorenj skega odred a 4, Kranj_266
Prodam Z 750, letnik 1979/80, dobro ohranjen, registriran do konca leta 1988 Tel 70 441, popoldan_268
Prodam štiri zimsK« GUME, nove 13/165, štiri letne gume 13 x165, štiri kose konp let gume letne z obroči za Z 750 in dva kosa komplet gume zimske z obroči za 126 p Tel 26 948 276 Karembolirano Z 101, letnik 1980, pro dam Tel 22 263_277
Prodam DIANO, letnik 1978 Tepina, Gubčeva 1, tel : 33 260_278
Prodam karembolirano Z 101. Tel.: 60-343, od 16. do 17. ure_280
Prodam dobro ohranjen FIAT 750, le tnik 1980, ogled vsak dan po 15 uri. Mariia Bec, Cankarjeva 42, Radovljica _ 287
Prodam osebni avto PRINZ 1200 za 600 000 din Ogled popoldan od 14 do 16 ure Kolarič Alojz, Sp Besnica 79/b
_288
Prodam MOTOR APN 4 in čelado. Tel.: 25 753 273
Prodam FIAT 132, letnik december 1976, vozen, neregistriran za 60 SM ali zamenja m za Z 750 ali Z 101. Ogled vsak dan od 15. do 20. ure.Perko, V.VIahoviča 3, Kra nj 272
iiano%an|a
Stinsobno STANOVANJE prodam Šifra: VSEUIVO LETA 90 51
Zamenjam    enosobno    opremljeno . STANOVANJE 39 kv m na Planini za j večje, lahko neog revano Tel.: 37 414 _74
Najamem ali kupim STANOVANJE v Škofji Loki Šifra: ČIMPREJ_{H
Mlajša upokojenka išče sobo s souporabo ali garsonjero v Kranju ali bližnji oko lici za dobo pol leta. Plačam vna- j prej Tel. 26 835, ob delavnikih od 16. ure d alje 82 I
Enoinpol sobno STANOVANJE s tera- j so v Komendi nad trgovino, prodamo j za kredit in gotovino Šuštar 96 1
Trosobno STANOVANJE, garaža, vrt, • prodam v Kranju Šifra: VSELJIVO 148
Mlado, pošteno dekle išče sobo, po možnosti pri starejših ljudeh Naslov v oglasn em oddelku 156
Najboljšemu ponudniku oddam stano
vanje 32 kv.m za eno leto v bloku na Planini s telefonom šifra ENO LETO _173
Iščem stanovanje v bloku v Kranju.
Sonja, tel : 50 860_262
Poštar pismonoša išče sobo v Kranju. Mirko Tadič, T Vidmarja 2, tel  34 293
290
poieifl
Oddam 28 244
garažo  v Stražišču
Tel.: 200
stan. oprema
Poceni za 6 SM prodam ohranjena JOGIJA, dim 190 x 90 Gubčeva 5, tel : 37-308__94
Prodam sedežno GARNITURO Zalo-kar, tel.: 25 342_101
Vgradni Š T1 D11 NIK gorenje nov, pro-
damza 35 SM. Tel : 61 096_105
Prodam še dobro trajno/arečo PfcČ /a 5 SM   Dominik Zaletelj,  Sr Bitnje
62,Žabnic a__131
Prodam sedežno garnituro Tel.: 62-709. od 16. ure dalje_ 139
Rabljeno 200 litrsko hladilno SKRI NJO. poceni prodam Voklo 70 šen čur_ 147
Zelo ugodno prodam skoraj novo GARNITURO, kavč in dva fotelja Cankarjeva 12, st anovanje 9, Radovljica _167
IV gorenj« color, hladilnik 1/0 litrski, štedilnik na trda goriva 55x30 in pleti Ini STROJ nov pfaff, prodam Tel : 61 058 175
GOSPODINJE!
Skrinja pušča vodo? Pokličite
IZOLACIJE SERVIS BOJAN ROPRET,
Hotemaže 47/b, Preddvor, tel.: (064) 45—352 od 12. dO 16. ure.
Popravilo opravimo na vašem domu.
Prodam PEČ za centralno, novo ITP Ribnica, 32 KW brez bojlerja, ugodno Fende, Britof 416, tel 39 637, po 15 uri_179
Prodam oval MIZO 130 x 80 in 9 rol ta-pet Tel 27 207_196
Sedežno GARNITURO ( dva fotelja, kavč,  zlatorumen  žamet), prodam.
Tel 34 734_ _223
Prodam dobro ohranjen kuppers-buseh s pečico Franc Kosnjek. C na Brdo 66, Kram 228
PETEK, 8. JANUARJA 1988
MALI OGLASI, OGLASI. OBVESTILA, OSMRTNICE
.19. STRAN
•lESGLAS
Prodam termoakumulacijsko PEČ 3,5
KW. Suha 24, Kranj_2jM
Zaradi selitve prodam trodelno OMARO. Irena Dravinec, Vrečkova 5, Kranj, tel.: 33-724_248
Prodam dva električna RADIATORJA na olje, nova. Stare, Praprotna polica 8Cerkl je_263
Termoakumulacijske PEČI in štedilnik na trda goriva, prodam. Tel.: 61-066
269"
taii%c prodam
DRSALKE moške 42, ženske 39 in ženski zimski PLAŠČ, prodam. Tel.: 23-703_32
Prodam klavirski HARMONIKI hohner koncerto 3, 5 registrov, 72 basov, rdeča, melodija trije registri, 48 basov. Jel.: 81-732_54
Prodam borove PLOHE, suhe 3 kub m 'n hladilno SKRINJO gorenje rabljeno. Naslov v oglasnem oddelku 71
Prodam trda DRVA. Gorjup, Trboje 61
___85
Prodam globok avstrijski otroški VOZIČEK. Tel; 74-790_102
Prodam 8 kubikov suhih hrastovih DRV in otroški športni VOZIČEK. Vele-
govo 31, tel: 34-201 _121
Prodam mešana DRVA. Tel : 68-337 i___123
Prodam SENO in rotacijsko KOSILNI £0 165. Tel: 42-037 132
Prodam globok otroški voziček chicco •n nahrbtnik za nošenje otroka. Tel : 23-928_133
Prodam suha bukova DRVA in meša na. Andrej Perčič, Babni vrt 2, Golnik
.___134
ZIBKO prodam Hrastje 230, tel 34326
_ _153
Prodam drobni KROMPIR Sr Bitnje 12, Žabnica 157
TAPISERIJO Zadnja večerja, 2610 x 1050 mm, prodam Rakovec Radovan,
Zg. Bitnie 124_17_{
Prodam moped APN 4 in etažno peč Og'ed v nedeljo od 7 do 14 ure Milan l^gg^Mače 6/a, Preddvor 244 Prodam MLIN šrotar in DRVA primer "a za kamin (breza, jabolka) Roblek ifjnc^Baš elj 20, tel 45 336 257
Prodam suha DRVA in vezano okno z zaluzijo 140 x 140. Picman. Britof 47
286
kupim
Kupim mlado kravo simentalko s tele tom ali brez, dobro mlekarico in jeklenke kisik plin  Tel : 47 612, popol
dan _58
Kupim zamrzovalno SKRINJO v do brem stanju, 220 litrov Naslov v oglas nem oddelku . 113
Kupim motor za avto FIAT 125 P, letnik 1980 Tel : 35 072, popoldan 146
■\upim ŠKORNJE za moško narodno nošo št 44 45 Bremec, Kamna gorica 34. tel   79 420 186
zaposlitve
Vsako varilsko ali ključavničarsko delo (tudi zahtevno) prevzamem. C na Be lo 8. Kranj_ 41
Mlajšo upokojenko honorarno zaposli mo v popoldanskem času v škofji Lo ki Tel 61 496_67
Iščem akviziterje za prodajo slik (akva relov    in    olja).    šifra: VELIKO
POVPR PLAČI LO TAKOJ_98
Dekleta in fante, stare do 40 let, ki vas veseli delo na terenu, zaposlim honora rno ali redno šifra LASTEN PREVOZ _122
Takoj zaposlimo delavko z znanjem oz. prakso na nalogah in delih računo vodje Si fra^TAKOJ 129
V centru
tuja sprejmeva delo na dom Naslov v oglasnem oddelku. 144
Zaradi nepokrivanja tržišča, iščemo nove ljudi za prodajo iskanega artikla Tel. 51 935 _ 162
Zaposlim POTNIKE za predstavitev in prodajo artikla iz področja zdravilstva, na ožjem področju Slovenije Pogoi srednja izobrazba z osnovnim zna njem kemije Ši fra KRATEK ŽIVLJE NJEPIS_154
Skupina v ustanovljenju vabi k sodelo vanju nove in bivše prodajalce ke za prodaj o novega artikla Izplačilo za delo takoj Zaželjen lasten prevoz Po nudbe s kra tkim življenjepisom šifra
Naučimo te_iei
Zaposlim honorarno sodelavko v po poldanskem času šifra PREHRAM BENI KIOSK_183
Komunikativnim osebam nudimo ho norarno zaposlitev Tel   /8 269 704
Honorarno delo za prodajo atraktivnih PRIROČNIKOV nudimo Tel 25 661, int 238_207
Uspešna akvmteiskji skupina vabi k Sodelovanju vse, ki želijo izboljšati •voj standard s prodajo najnovejših knjižnih kompletov Pogoj lasten pre voz šifra H ONORAR NEOMEJEN
_284
Službo dobi spretna delavka okolica Radovljice Tel 80 318 279
Prodam PRAŠIČA za zakol 1S0 kg 1i
boje 72_56
Prodam PRAŠIČA 150 k,j domača ki ">a Stranmi 65, Naklo 56
Prodam PRAŠIČA za zakol. Zg. Bitnje 22__59
Prodam dva TELIČKA stara 15 dni. Skokova ul. 8, Stražišče 61
Prodam brejo KOZO, dobro mlekarico. Golnik 75, tel.: 46-489_75
Prodam polovico mlade KRAVE, visoko brejo črnobelo telico A kontrola in šest ted nov starega teleta. Voglje 88
_ 76
Prodam 150 kg težkega PRAŠIČA, do-mača krma. Predoslje 7 86
Prodam PRAŠIČE 8 tednov stare. Dro-lec, Sidraž 1, Cerklje 89
Prodam PRAŠIČA za zakol Ropret, Praprotna polica 10 91
Prodam mlado KRAVO simentalko. Ribno, Savska 21 103
Prodam KRAVO po izbiri in dva PRAŠIČA. Tel. 68-755_106
Prodam PRAŠIČA, težkega 150 kg, do-mača krma. Zalog 49, Cerklje 115
Ljubiteljem psov odstopim nemško ovčarko. Tel.: 23 240_117
Prodam dva PSA brak jazbečarja. Pot na Bistriško planino 19, Tržič, tel.:
51-168_138
Prodam eno leto stare KOKOŠI, PRA-ŠIČA težkega 90 kg in vrtne krmilmce za ptice. Jezerska c. 88, tel.: 26-739
140
Prodam 10 dni starega TELI ČKA si-mentalca C. na Klanec 5, Kranj 151
Prodam 5 tednov staro TELIČKO in je-dilni krompir igor. Zg. Bitnje 30, Žabnica 158
Prodam polovico mlade GOVEDI. La-hovče 19, Cerklje 160
Prodam več mesnatih PRAŠIČEV od 100 do 120 kg. Oman, Zminec 12, Škofja Loka 169 Prodam šest tednov staro TELIČKO Zalog 6, Cerklje 170 Prodam 7 tednov stare ŠARPLANIN-CE Sodja, Blejska Dobrava 87 197
Prodam 170 kg težke PRAŠIČE, lahko tudi zakoljem Milan Habjan, Brode 5, Škofja Loka 201
Prodam PRAŠIČA težkega 170 kg za zakol, krmljenega z domačo hrano. Trata 10, Ško fja Loka 206
Prodam 14 dni starega BIKCA frizijca. Sp Bela 4, Preddvor 210
Prodam KRAVO simentalko v 8. mese cu brejosti Kokalj, Brezje 41/a, Tržič _215
Prodam 14 dni starega BIKCA. Predos
Ije 92 _217
Prodam PRAŠIČA za zakol Jama 3
_230
Prodam PRAŠIČE za zakol Anton Zu-pan, Cesta svobode 10, Radovljica 233 Mladiče nemškega OVČARJA z ro-dovnikom, prodam Tel 27-841 234
Prodam PRAŠIČA, težkega 160 kg. Kr vavska 3, Cerklje 237
Prodam 130 kg težkega PRAŠIČA za zakol Zg Brnik 74 239
Prodam KRAVO, dobro mlekarico, črno belo, 7 mesecev brejo Tavčar, Lo-karje 28, Vodice, tel (061)843 103 243 Mlado, jalovo simentalko zamenjam za mlado brejo kravo. Križaj, Zavrh 9, Ljublja na Šmartno 249 Prodam PRAŠIČA težka 160 in 180 kg
J Bobnarja 2, Cerklje _251
Prodam teden dni starega BIKCA. Tri-ler, Okroglo 6, Naklo_ 254
Prodam en teden staro TELIČKO in PUHALNIK grič Bohinc Mirko, Zapo ge 17, Vodice 256
Prodam 8 tednov stare PUJSKE Okro glo 15, Naklo_260
Prodam od 30 do 130 kg težke prašiče Posavec 123, tel : 70-379_265
Prodam dva meseca staro plemensko TELICO Tenetiše 44, tel 46 097 270
Prodam 10 mesecev staro TELICO fri zijko Loka 13, Tržič, tel.: 50 369 274
Prodam PRAŠIČA za zakol, težkega 140 kg, hranjen z domačo krmo Eržen,
Žabnica 5 9_281
Prodam PRAŠIČA krmljenega z doma čo krmo Grad 3, Cerklje 284
Prodam PUJSKE težke 40 kg in manjše Sp Brnik 60, Cerklje 285
40 letni moški želi spoznati žensko de kle za skupno življenje Šifra BLED 72
phidediive
Plesni le<:,i|i v Kranjski ijon se pričnejo v soboto 9 januarja ob 19 oo tečaj z a mladino, ob 20 30 uri tečaj za starejše in zakonce Vaje bodo vsako soboto v avli osnovne šole Vpis pol ure pred pnčetkom tečajev v osnovni šoli 283
OBVE1BIIA
Kolesarji pozor' Izdelujem kolesarske
v.i|f /,i suhi treniiK)   Polanec:   Pot /,i
kraj em 18. Kranj Orehek 97
VODOVODNE INSTALACIJE na novi hiši ali popravila, vam nudi obrtnik Tel 28-427_107
IZDELAVA IN POPRAVILO avtocerad, |)oj)i,ivilo baldahmov m šotorov AV TOTAPETNIŠTV O Rautar, Lesce. Ro žna dolina 12, tel 74 972 111
IZOLIRAM CEVI centralne kurjave z volno, pločevino Tel  (061) 216 673
__ 112
Popravljamo TV sprejemnike in obnavljamo  oslabele  TV  ekrane. Tel
39 886_127
linam .iovo telefonsko številko /,i ?A GANJE drv Tel 35 258, Albin Žagar, J Gabr ovška 3/a, Kranj 164
MONTAŽA vseh vrst lesnih oblog: stenskih, stropnih, fasadnih z našim ali vašim materialom ter montaža sobnega pohištva vam naredimo hitro in solidno. Vse infor macije Barber, Kra-jevna pot 1, Stražišče (za pošto) 185 GOSPODINJE, SERVIS IZOLACIJE: Zamrzovalna skrinja toči, rosi, od zunaj ledeni, pokličite, se priporočam- 4 letno jamstvo. Slavko Debelak, Ptuj, tel.: (062) 775-335_203
Opravljam vsa slikopleskarska dela ter polaganje tapet. Omejc, tel.: 38-441
235
Sem srednjih let in bi rad spoznal dekle od 30 do 40 let, na njenem domu Šifra: GORENJSKA_57
Matematiko in fiziko za srednje in osnovne šole uspešno instruiram. Tel. 24-527_84
Instruiram matematiko in fiziko za osnovne in srednje šole. Tel.: 36-872 99
HARMONIKO instruiram. Tel.: 36-872 _100
Dobrosrčno žensko za dopoldansko pomoč v gospodinjstvu, od 7.30 do 12. ure iščem o Ponudba velja od 10. januarja za daljši čas, najmanj dve leti. Plačilo 10 SM, ostalo po dogovoru.
Tel.: 34-932, Planina_136
Avtogeno varjenje dam v najem, prodam tudi LTH SKRINJO 380 litrsko. Britof 147, tel.: 30 180_162
HIŠO z gospodarskim poslopjem naja-mem v Kranju ali širši okolici za dobo 10 let. Možen kasnejši odkup. Šifra: OBRT_165
HARMONIKO igram na porokah in za zaključene družbe. Tel.: 35-337, popol-dan ali 75-625, dopoldan_192
Vzamem v najem prostor sit dei ftile v Kranj-Radovljica-Lesce. Tel.: 38-469 _222
Angleščino, matematiko in fiziko za vse stopnje uspešno instruiram. Tel.: 39-865 popoldan_224
V najem vzamem staro gospodarsko poslopje, brez zemlje. Po možnosti na Gorenjske m. Tel.: 69-342 289
ZAHVALA
Tiho nas je zapustila dobra teta in sestra
MIJA MARONDINI
Zahvaljujemo se najožjim sosedom in znancem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in nam izrekli soža-lje. Iskrena hvala g. župniku iz Dravelj pri Ljubljani za lep pogrebni obred in pevcem bratom Zupan za zapete žalostinke. Vsem in vsakemu še enkrat lepa hvala.
ŽALUJOČI VSI NJENI
5. januarja 1988 smo se v družinskem krogu poslovili od našega dragega
STOJANA PEČNIKA
Vsem se zahvaljujemo za izraze sožalja in podarjeno cvetje
VSI NJEGOVI
Kranj, dne 8. januarja 1988
Po hudi bolezni nas je v 48. letu starosti zapustila
NADA MUSTAR
Od nje smo se poslovili v torek, 5. januarja 1988, ob 15. uri na pokopališču v Bitnjah.
Sodelavci stanovanjske zadruge Kranj
ZAHVALA
Ob izgubi naše mame
ALOJZIJE GOGALA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom in sosedom za po-drjeno- cvetje in izrečeno sožalje. Zahvaljujemo se dr. Koseliju, sestri Mariji in zdravnikom dežurne službe za lajšanje bolečin v težki bolezni. Zahvala pevcem za zapete žalostinke in g. župniku za obred in poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni žudnji poti.
VSI NJENI
Naklo, 6. januarja 1988
ZAHVAIJV
Ob smrti našega dragega očeta in deda
JANEZA KAVČIČA
izdelovalca žičnih mrež z Orehka pri Kranju,
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sn/alje in podarjeno cvetje. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti Posebno zahvalo izrekamo dr. Dušanu Havdku in osebju bolnišnice Golnik zu vso zdravstveno pomoč, krajevni organi-/,k i|i /veze borcev in praporščakom za sodelovanje, govornikoma za poslovilne besede ter pevcem in pihalnemu orkestru Kranj za občutano zapete in zaigrane žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
1
Ob smrti drage mame, stare mame, sestre, tete in tašče
GABRIELE STRITAR
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, posebno Jur-jevim, sorodnikom, znancem in prijateljem za pomoč in izrečeno sožalje. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti ter ji darovali cvetje. Najlepša hvala g. župniku, zdravstvenemu osebju Golnika in pevcem Društva upokojencev.
VSI NJENI
ZAHVALA
Ob boleči, neizprosni resnici, da nas je za vedno zapustila draga mama, stara mama, tašča in sestra
NEŽKA GALE
roj. Črepinšek
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom in znancem, Grafičnemu podjetju Gorenjski tisk, TGA Kidričevo in Kovinskemu podjetju KOP Kranj za podarjeno cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala pevcem za petje. Najlepša hvala gospodu dr. Novaku za dolgoletno zdravljenje. Zahvaljujemo se tudi gospodu kaplanu za lepo opravljen cerkveni pogrebni obred. Vsem in vsakemu še enkrat iskrena hvala.
ŽALUJOČI VSI NJENI
Kranj, 29. decembra 1987
ZAHVALA
V 90. letu starosti nas je zapustila dobra in skrbna mama, babica, prababica in teta
FRANČIŠKA KOŠNJEK
Iskreno se zahvaljujemo dobrim sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali in nam izrekli sožalje. Hvala vsem za darovano cvetje. Iskrena hvala tudi dr. Mihu Sajov-cu za dolgotrajno zdravljenje. Najtopleje se zahvaljujemo g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala tudi Francetu Bajžlju za lepe poslovilne besede pri odprtem grobu. Vsem še enkrat iskrena hvala.
žalujoči vsi domaČi
Britof, 26. decembra 1987
V SPOMIN
6. t. meseca je minilo leto, odkar si nas za vedno zapustil naš ljubljeni, najdražji mož, oče, stari oče, sin in brat
ALBERT LOGAR
Hvaležni smo ti za vse, kar si v življenju storil za nas. Čas ni zmanjšal bolečine, pogrešamo te neizmerno. Hvala vsem, ki se ga spominjate z dobro mislijo in ljubeznijo. Ostal boš. v naših srcih, ker si bil in ostal del našega življenja.
VSI NJEGOVI
Žabnica, januar 1988
V SPOMIN
8. januarja mineva žalostno leto, kar nas je zapustil naš dobri mož in skrbni brat
dr. VIKTOR VOLČJAK
Vsem, ki ga imate v srcih in mislih ter obiskujete njegov grob, prisrčna hvala. Posebno se zahvaljujemo tov. Julki Vilfan za tolažilne besede in vsestransko pomoč. Vsem in vsakemu posebej prisrčna hvala!
ŽALUJOČI NJEGOVI
Virmaše, 5. januarja 1988
Železarske nagrade inovatorjem
Jesenice, 7. januarja - Ob koncu minulega leta so na seji delavskega sveta jeseniške Železarne podelili najvišja priznanja Železarne. Pantzovo nagrado za življenjsko delo na področju metalurgije je dobil diplomirani inženir metalurgije Bogdan Stocca.
Bogdan Stocca je bil že leta 1980 najuspešnejši jeseniški inovator in se ukvarja predvsem z nerjavečimi jekli. Pantzovo nagrado je prejel tudi zaradi dobrega pedagoškega dela in številnih odmevnih strokovnih sestavkov s področja železarstva.
Nagrado Nova tor leta so podelili strojnemu tehniku Milošu Gašperimi, obenem pa je Miloš Gašperin prejel tudi najvišje priznanje za inovacije s področja humanizacije dela. Zlato plaketo so za več kot deset inovacij podelili Viktorju' Žanu.
D. S
Na vrsti je Radovljica
Škofja Loka, decembra — Na zadnji seji Medobčinskega sveta Zveze združenj borcev za Gorenjsko, ki je bila 23. decembra / Škofji Loki, lanskoletnem sedežu medobčinskega sveta, je bilo sklenjeno, da povezavo med občinami, naloge in delo medobčinskega sveta za letošnje leto prevzame Občinski odbor Zveze združenj borcev Radovljica. Novi predsednik Medobčinskega sveta Zveze združenj borcev za Gorenjsko je Slavko Staroverski, sicer predsednik Občinskega odbora zveze borcev Radovljica.
D. D.
Zaplet pri davku na osebni dohodek
Delegati so rekli -ne
Radovljica, 5. januarja — V radovljiški občini so predlani uvedli 0,30 - odstotni davek od osebnega dohodka, ki so ga s krajšo prekinitvijo pobirali do lanskega marca, ko je izvršni svet ocenil, da se bo v občinskem proračunu nabralo dovolj denarja iz ostalih virov. Letos ta davek ponovno uvajajo, in sicer precej višjega, 0,75 - odstotnega.
Za to imajo vsaj dva razloga. Prvič: po novem zagotavlja denar za delo rednih sodišč, javnega tožilstva in sodišč združenega dela republika (in ne več občina), ki pa si je za to tudi zagotovila dodatni finančni vir — posebni republiški prometni davek od alkoholnih pijač je zvišala za toliko (ali še več), kolikor je bila stopnja posebnega občinskega davka. Če je, denimo, republika lani pobirala od piva 8-odstotni posebni davek, občina pa 30 - odstotnega, je od 1. januarja dalje to posebni (38 - odstotni) republiški davek. Za radovljiško občino je to še posebej boleče, saj je s prometnim davkom od prodanih alkoholnih pijač zbrala tretjino proračunskih sredstev. Z njim je krila izdatke za delo pravosodnih organov, pol pa ji je ostalo še za financiranje drugih porabnikov.
In drugo, kar utemeljuje višji, 0,75-odstotni občinski davek od osebnega dohodka. V republiki so namreč sklenili, da občine, ki ne bodo uvedle davka s tolikšno stopnjo, ne bodo mogle zahtevati denarja iz republiškega proračuna za morebitno premeščanje likvidnostnih težav, do katerih bo skoraj zanesljivo prišlo v prvih letošnjih mesecih.
Občina je, vsaj tako je mogoče sklepati, skorajda primorana, da sprejme odlok in 0,75-odstotno davčno stopnjo, po kateri naj bi zbirala denar do konca maja. Pa vendarle: delegati zbora krajevnih skupnosti so na decembrski seji zavrnili odlok s predlagano 0,75-odstotno davčno stopnjo in dokazali, da niso le »kimajoči zbor«. Povod za takšno odločitev je bila pripomba delagacije krajevne skupnosti Radovljica, ki je predlagala, naj bi bil davek na osebni dohodek še naprej 0,30-odstotni. Ob vsem tem je še najbolj čudno to, da na osnutek odloka ni bilo pripomb in da je odlok brez pripomb sprejel zbor združenega dela. Sicer pa iz muhe ne gre delati slona in tudi zaplet, ki ga je povzročil delegatski »ne« ni tolikšen, da bi si z njim v občini belili glave. Odlok bo ponovno na dnevnem redu februarske skupščine.
C. Zaplotnik
VZGOJNO VARSTVENA ORGANIZACIJA RADOVLJICA
Vzgojno varstvena organizacija Radovljica objavlja prosta dela in naloge
KUHARICE v oddelku na Posavcu.
Pogoji: končana gostinska šola kuharske smeri, opravljen tečaj iz higienskega minimuma, tri leta delovnih izkušenj.
Pisne prijave naj kandidati pošljejo v roku 8 dni od objave oglasa na naslov: Vzgojnovarstvena organizacija Radovljica, Kopališka 10.
Pohod po poti Iva Slavca — Jokla
Vabimo vas na tradicionalni pohod »Po poti heroja Iva Slavca    Jokla«, ki bo v nedeljo, 10. januarja 1988.
Prvi pohod preko Čepu I j in Mohorja v Dražgoše traju približno 4 ure.
Zbirališče za območje Stražišča je pri Domu KS v Stražišču. Odhod pohodnikov je ob 7. 00 uri.
Zbirališče za območje levega brega Suve (Kranj) je pred hotelom Creina. Avtobusi bodo odpeljali ob 8.00 uri.
Drugi pohod preko Nemilj in Podblke v Dražgoše traja približno eno uro in pol.
Zbirališče za pohodnike iz KS Besnica, Podblica je pri gostilni v Nemil juh. Odhod pohodnikov bo ob 10.00 uri.
Zl irališče za območje levega brega Save (Kranj) je pred hotelom Creina. Avtobusi bodo od pel jal i v to smer ob 9.30 uri.
Značke bodo pohodniki dobili pri organizatorjih posameznih pohodov.
Pohod preko Čepulj in Mohorja je daljši in težji, zato ga priporočamo samo tistim, ki so kondicijsko dobro pripravljeni in imajo za to tudi ustrezno opremo.
Pohod preko Nemilj in Podblice je krajši in lažji, zato po tej poti običajno usmerjamo starejše občane in družine. Tudi na to pot naj se pohodniki podajo z ustrezno opremo.
Osrednja proslava v Dražgošah, kjer je tudi cilj omenjenih pohodov, se bo pričela ob 12. 00 uri.
Povratek je planiran samo iz smeri Nemilje     Kranj. Prvi avtobus iz Nemilj (izpred gostilne) bo odpeljal ob 14.00 uri, zadnji pa ob 16. 00 uri.
Poleg tega na tej relaciji vozijo tudi redni avtobusi
Vsi izredni avtobusi bodo brezplačni.
Prosimo, da s prireditvijo seznanite članstvo m formirate tričlanske delegacije, ki naj se svečanosti udeleže.
Sekretar Jože Valant
GLASOVA ANKETA
Svetle in temne plati črnega, »socialnega« kruha
Kdo meče upokojence iz postelj?
Odgovor je preprost: zvezna vlada, ki je na administrativen način določila cene črnega (osnovnega, »socialnega« ) kruha in predpisala, da morajo pekovske organizacije redno peči najmanj 30 odstotkov kruha iz črne moke. Če so oblastniki imeli lep namen, da bi s socialno ceno črnega kruha (250 dinarjev za kilogram) zaščitili standard najbolj ogroženih skupin prebivalstva, se jim je lepa namera bolj ali manj izjalovila. Martin Zupane, delegat gozdarske kmetijske zadruge Srednja vas v Bohinju, je na decembrski seji radovljiške občinske skupščine glasno in jasno povedal, da črnega, »socialnega« kruha ne dobijo tisti, ki bi ga pravzaprav morali — torej ljudje z nizkimi osebnimi dohodki in pokojninami, številčne družine in drugi, ki se težko prebijajo iz meseca v mesec.
V rokah nimamo nekih trdnih dokazov, kaj se (med drugim) dogaja s črnim kruhom, lahko le domnevamo. V leškem Žitu so nam, denimo, povedali, da jih je po telefonu poklicala občanka in jih okarala, češ — pecite več črnega kruha (po ceni 250 dinarjev za kilogram), ker ne mislim krmiti kokoši s tistim, ki stane tisoč dinarjev. Marsikateri rejec malih živali je namreč hitro izračunal, da se mu bolj splača krmiti »socialni« kruh kot pšenično krmilno moko, ki stane v trgovini (kilogram) okrog 280 dinarjev, ali otrobe, za katere je treba odšteti nekaj več kot 20o dinarjev.
»Socialni« kruh prinaša (zaia-di nizke cene) zadovoljstvo šolam, vrtcem, bolnišnicam, domovom za ostarele ljudi, vojašnicam (ti imajo pri oskrbi prednost) in peščici posameznikov, ki si razdelijo ostanek. Vsem drugjm prinaša — nezadovoljstvo. V leškem Žitu so imeli 21.
decembra lani pri peki vsakega kilograma črnega kriha 170 dinarjev izgube; trgovke se jezijo, ker ne morejo ustreči vsem, ki bi radi orni kruh, za katerega tu-
di zdravniki pravijo, da je boljši od belega. Nezadovoljni so nenazadnje tudi tisti, predvsem upokojene!, ki se zjutraj postavijo v vrsto in čakajo na kilogram čr-
nega kriha razmišljajo tako! »Le kdo nas tako zgodaj meče i? postelje, kdo nam ne privošči ji tranjega spanca...?«
C. Zaplotnik
Črnega kruha zmanjka v pol ure
Kranj, 5. januarja — Ko je zvezna vlada določila, da je osnovni, črni kruh trikrat cenejši od ostalih, posebnih vrst, so pred živilskimi trgovinami v jutranjih urah bolj ali manj dolge vrste. Količine so namreč omejene in dobijo ga le tisti, ki dovolj zgodaj vstanejo.
• Marija Rutar iz Cesta JLA v Kranju: »Trikrat ali štirikrat na teden vstanem prej, kot bi sicer pri svojih 74 letih, če se mi ne bi šlo toliko za črni kruh. Kilogram stane le 250 dinarjev, več kot trikrat manj kot druge vrste kruha, kar se mi pri skromni pokojnini 140 tisoč dinarjev na mesec veliko pozna. Trgovina na Kokrici se odpre ob osmih, v vrsto pa se moram postaviti že najmanj petnajst minut preje.«
• Karel Terplan s Kokrice: »Kdor redno kupuje črni kruh, nekaj privarčuje. Vsi žal nimajo možnosti, da bi se zjutraj postavili v vrsto. Dopoldne so v službi, a ko se vrnejo z dela, črnega kruha ni več. Tudi med delavci pa so takšni, ki bi bili opravičeni do cenejšega kruha. Če bi jaz določal cene, bi kilogram
kruha Stal od 400 do 800 dinarjev.«
• Damjana Dovjak, namestnica poslovodje v Živilini trgovini na Kokrici: »Ob osmih se trgovina odpre, ob pol devetih ali še celo preje
pa črnega kruha že zmanjka. V delovnih dneh ga dobimo 40 kilogramov, ob sobotah 60. Pokupijo ga predvsem upokojenci in tisti, ki so dopoldne doma. Sprva smo ga prodajali v neomejenih količinah in ga je vsak dobil toliko, kolikor je hotel; zdaj ga lahko vsak vzame le po en kilogram. To je bolj pošteno, še vedno pa velja pravilo: kdor prej pride, prej melje.«
• Vera Kovačič, poslovodkinja Živiline trgovine na Ljubljanski cesti na Bledu: »S štiri-
f^gjgi^^ggggggggg^ najstimi kilogrami črnega kruha, kolikor ga dobimo vsak dan, ne moremo delati čudežev. Pokupijo ga predvsem upokojenci in sezonski gradbeni delavci. Večkrat slišim ljudi v trgovini, ko se zgo-varjajo: naj bo črni kruh še enkrat dražji, kot je zdaj, da bi ga le bilo dovolj. Sicer pa je zelo veliko povpraševanje tudi po mlinarjevem hlebcu, po najboljšem in najdražjem kruhu, toda tudi tega ni zadosti. Zadnji dan starega leta bi se ljudje skoraj stepli zanj.«
govine
Marjan Baloh, poslovodja Špecerijine tr- j ine Volčji hrib v Radovljici: »Nekateri se
1
pazijo, da vstanejo dovolj zgodaj, in da so med prvimi v trgovini. Vsakomur damo kilogram črnega kruha, vendar nisem vedno prepričan, da ga res dobijo tisti, ki se težko prebijajo iz meseca v mesec«
C. Zaplotnik
Programsko volilna seja OK ZSMS Tržič
Zelja po samostojnosti
Tržič, 6. januarja — Mladi ti-žiške občinske konference ZSMS so na svoji redni letni konferenci sprejeli poročilo in usmeritve o svojem delu. V razpravi je bilo odprto vrsto aktualnih vprašanj.
PollM sejna dvorana tržiške občinske skupščine je zagotavljala sklepčnost programsko-volilne seje konference ZSMS Tržič. Po poročilu verifi kacijske komisije je bilo prisotnih 73% delegatov.
Predsednica OK /SMS Mojca Srečnik je uvodoma predstavila vsebinsko poročilo o delu občinske konference v preteklem obdobju, ki ga je dopolnil sekretar Marjan Svab, s finančnim poročilom.
Krajšemu začetnemu molku je sledilu dolga in žgoča razprava, ki jo je pričel Joža Raubar, predsednik koordinacijskega sveta /SMS v HIT s problemom povečane prispevne stopnje in kadrovsko problemutiko v HIT ju. Ivko Rergant, pod predsednik OK SZDL, je v svoji Obširni razpravi omenil vrsto stvari Predvsem je poudaril, da bi morali biti mladi marsikje mnogo bolj taktni, ko so pisali svoje poročilo in program Po njegovih besedah ga je v orne
njenih dokumentih motil med drugim tudi tekst, kjer je govora o novih družbenih gibanjih, usmerjanju mladih v vojaške poklice, stanovanjski problematiki, mladim pa med drugim očital tudi neustreznost izraza golo preživetje in cenzuro.
Aleš Stefe, predsednik OO ZSMS Križe, je izpostavil problemutiko v zvezi z uporabo dvorane v njihovem kraju, nu kar je odgovoril predsednik občinskega izvršnega sveti Slavko Teran, ki je v BVOJem nastopu sicer orisal aktualno družbenoekonomsko situacijo v občini in mladim predlagal, da podprejo pobudo izvršnega sveta o pre verjunju normutivov, ki veljajo v družbenih dejavnostih
V ostalih razpravah so delegati ali gosti izpostavili misel, da povečana demokracija hkrati pomeni tudi povečnno odgovornost, veliko je bilo posredno ali neposredno govora o samostoj nosti mladinske organizacije, i/, postavljeno pa je bilo tudi nekuj
konkretnih lokalnih problemov, ki mladim niso všeč.
Razprava je bila burna tudi ob koncu, ko so delegati le potrdili pobudo, da se vnese v pravila o organiziranju in delovanju OK ZSMS ustanovitev mladinskega servisa.
Vine Bešter
K0GP - TOZD OBRT. KRANJ Mirka Vadnova 1
HITRO IN KONKURENČNO
Se |e čas, da naročite pri nas naslednja dela:
TAPETNIŠKA DELA:
Izdelava in popravila vseh vrst oblazinjenega pohištva v blagu, ska-ju ali usnju, zaves, platnenih samonavijalcev, karnis, stolov, foteljev in sedežnih garnitur.
KERAMIČNA DELA:
Obloga sten in tal z vsemi vrstami keramičnih ploščic v lepilo ali cementno malto Izdelava kaminov in krušnih peči
Poleg teh nudimo Se vsa stavbno mizarska dela, vse vrste tlakarskih del izolacijskih cementnih estrihov. steklarska dela v delavnici in na objektih ter pleskarska in slikopleskarska dela.
Oglasite se pri nas — svetovali vam bomo in ustregli vašim željam. Nas telefon: 26-061.
V Praprošah brez vode
Kranj, 7. januarja - Pred zaključkom    redakcijo so nam v Centru za obveščanje (!)HT>) povedali, da je včeraj v naselju Praproše v krajevni skupnosti Ljubno v 20 kuhi enem zajetju presahnila pit nu voda. Vodo v naselje, kjer je 23 prebivalcev in 30 glav /ivine, so po obvestilu in posredovanju občinskega slaba v Radovljici s cisterno pnpe Mali radovljiški gasilci Malo po 12. uri nam je po telefonu domačin Alojz Jeglič iz Pra proš 3 povedal, da je za /<l.i| \ i ide še dovolj, in da je /ara di dežja najbrž ne bo treba spet voziti s cisterno.
Vodiška planina ostaja radovljiški problem
Škofja   Loka decembru
/a štiri spominska obeležja gorenjski občinski odbori ze borcev duli predloge, da postali  skrb vse Gorenj*14' Vodiška planina, kjer je bi''' avgusta 1041 na Pogros.uJ"'1' plani i/. Jeseniške in Jelovš* čete formiran Cankarjev ba^ ljon po vojni pa tu /.graj'' dom zu oddih gorenjskih b° cev, spominsko grobišče tak* v Hogunjah in v Dragi, draž^ ški spomenik in spomenik V ternirancem na I .ji.be!ju
Na zadnji seji medobčinsjj ga sveta zveze borcev 23 cembra v Sjtofji Loki pa je >>. izglasovan pr ,|log, da bi za fl gijsko spomenike veljali slednji trije, počitniški dom Vodiški plunini pa naj bi še prej ostal na skrbi Občinski odbora zveze borcev Radov' Ca in radovljiškega gospod' stva. Tak predlog bo posred van svetu gorenjskih občin'
Medobčinskemu svetu S/pl 1) P
Tatova so prijeli
Noč s 4. in 5. junuurja je bila za kranjske miličnike zelo uspe sna 1 'rijeli so namreč dva storil ca, ki sta se ukvurjala z vlomi in krajami avtomobilov. Tako reko« na delu so ujeli Sreča S. i/. Kranja Prijeli so ga pri izhodu i/ parkirnih gara/ na Planini, ko je ravno vlomil v tri avtomobili-,
a snega pa izčrpal bencin Stoi I
lec ima na vesti se lepo število drugih kaznivih dejanj več vlo mov in kraje fičkov ter stoenke, ki Jih |c i a.do al m vse, kai je bi
lo uporabnog.i spravljal v pro met  Slonici je v priporu
Isto no< so na bencinski črpal ki v Vokleni prijeli 1 ,juba C , sta roga znanca milice   Pred nekaj
dnevi je bil namreč v Med* odvzel osebni avto znamke '!'" noč se je z ukradenim mobilom  pripeljal na čr| k |er so ga ze čakali milicn
Tega dne je domačin v W pri Polici našel drugi ukr* goli   Lastnik ga jo pogreši lil decembra, /a storilcem avto odpeljal in ga »skril« ' du, se poizvedujejo
i >l> tem kaže /nova opofl-. ti, du bi bilo veliko manj vit*
svoje prcillll'
pazili na
Mnogi puščajo avtomobil«-'' odklenjene, v njih pa na ^ mestih dragocene predmet* privabljajo vlomilce