ev. 282.	V Ljubljani, v soboto, 9. decembra 1911.	Leto XXXIX.
=3 velja po pošti: ss
Za celo leto naprej . t 26'— za pol leta „ . „ 13'— za četrt leta „ . „ 6*50 za en meseo „ . „ 2*20 za Nemčijo celoletno „ 29'— za ostalo inozemstvo „ 35'—
V	LJubljani na dom:
Za celo le.o naprej . & 24'— za pol leta „ . „ 12'— za četrt leta „ . „ 6'— za en meseo „ . „ 2'—
V	opravi prejeman mesefino S 1'SO
i,-«, Inseratl:11
Enostolpna petltvrsta(72 mm): sa enkrat . . . . po 15 v sa dvakrat ..... 13 „
■a trikrat.....tO „
sa večkrat primeren popust.
Poslano ln reki notice:
enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vlnartev.
vsak dan, tsrsemJt nedelje ta praznike, eb 5. ari popoldae.
its* Orednlitvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 6/IIL Rokopisi se ne vračajo; neiranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telelona štev. 74. =
Političen lis! za slovenski narod.
Upravništvo fe v Kopitarjevi ullol štev. 8. m A v str. poštne bran. račnn št 24.797. Ogrske poštne hran. račnn št 28.511. — Upravnlškega telelona št. 188.
Današnja številka obsega 18 strani
svei Ijublj
Prihodnji teden se zbere občinski svet ljubljanski. Kako je prišlo do tega, da je bil svoj čas občinski svet raz-puščen, to je vsem še tako v spominu, da tega ni treba zopet obširno razkladati. Ivan Hribar je s svojo demago-ško politiko samega sebe onemogočil. Ker pa je občinski svet, zapeljan od radikalne struje v narodno-napredni stranki, Hribarja najvišjemu ustavnemu faktorju v državi vkljub zopet za župana izvolil, je vlada občinski svet razpustila in poverila vodstvo občino komisarju.
Avtonomija mestne občine je bila s tem v srce zadeta. Krivdo in odgovornost za to nosi edinole narodno - napredna stranka. Da je kljub temu najhujšemu političnemu grehu, ki ga more kakšna na ustavi in meščanskih svoboščinah temelječa stranka zagrešiti, narod.-napred. stranka zopet prišla do večine v občinskem svetu, to je pripisovati politični nezavednosti precejšnjega dela ljubljanskega meščanstva. Za to mi nič ne moremo.
S. L. S. je v tej krizi ves čas popolnoma korektno in dosledno svojim demokratičnim načelom postopala. Protestirala je takoj tako pri ministrskem predsedniku in nato v deželnem zboru najodločneje proti temu, da vlada od meščanov svobodno in ustavno Izvoljenega župana ni predložila v najvišje potrjenje. Ta protest pa ni imel uspeha vsled tega, ker je Ivan Hribar zagrešil toliko, da se je vladi zdelo, da pod njegovim vodstvom ni mogoče mirno delovanje v korist mesta. Ko je bilo za Hribarja očito že vse izgubljeno, pa je časopisje naše stranke liberalce svarilo, naj se ne dajo od mladi-nov zapeljati do demonstrativne manifestacije, ki bi imela za posledico sus-penzijo mestnega samovladstva. Gospodje pa so naredili po svoje in s tem sami poklicali na magistrat vladnega komisarja.
Največja zasluga S. L. S. pa je bila, da je že prejo preskrbela za modemi volivni in občinski red za Ljubljano, Iji ga narodno-napredna stranka ljubljanskemu meščanstvu kljub ponovnim zahtevam najširših slojev ljudstva ni in ni hotela dati. Pravzaprav je za ljubljansko občino zelo žalostno in najslabše spričevalo za njeno liberalno upravo, da je moralo za avtonomno stolno mesto izdelati času primeren vo-
livni red deželno zastopstvo. Ta volilni red jc odprl vsem ljubljanskim stanovom in strankam vrata na magistrat, ki so bila velikemu delu mestnih davkoplačevalcev po vol. reclu 1. 1883 zaprta. S. L. S. sc je zahvaliti, da je razpust ljubljanskega občinskega sveta imel za posledico nove volitve na podlagi demokratičnega proporčnega volivnega reda. To je tista svetla točka v žalostni zgodovini prekršenja avtonomije slovenske prestolice.
Kaj se je v onih letih, ko je na ljubljanskem magistratu brez vsake kontrole vladala ena sama, to je liberalna stranka, naredilo in kaj ne, tudi ne bomo na dolgo in široko zopet na dan vlekli. Facit je, da je Ljubljana na vseh poljih zelo zaostala in jo prekašajo malodane vsa avstrijska deželna stolna in provincialna mesta. Trgovina skromno razvita, industrija zelo majhna, aprovizacije nobene, socialnokomu-nalnih naprav nič, prebivavstvo zelo počasi raste, občinsko gospodarstvo zelo z dolgovi obremenjeno, občinske naprave nič plodonosne, zanemarjeno pa jo mesto tudi v estetičnern oziru — še vedno dolga vas kljub vsej »naprednosti«, »svobodoljubju« in »narodnemu navdušenju«.
Upati je, da bo zdaj, ko šteje občinski svet veliko opozicijo in so v njem štiri stranke zastopane, šlo boljše. Seveda, vodstvo in v s o odgovornost za delo prihodnjega ljubljanskega občinskega zastopa bo imela i nadalje na-1'odno-napi'edna stranka, ki ima sicer majhno, a vendar večino. S terorizmom ali omalovaževanjem opozicije pa vo-divna stranka ne bo ničesar dosegla. Delj se v to reč ne spuščamo. Mi nimamo nasprotnikom dajati nobenih svetov, še manj pa, da bi pokazali svoje karte. Našim somilšl jeni kom zad os tu j to, da bo zastopstvo S. L. S. stopilo v občinski svet kot solidna, kompaktna, enotna opozicija z jasnim ciljem pred očmi, z določenim programom in na vse strani premišljeno taktiko. Naš klub ni samo močan po številu, ampak trden predvsem po svoji organizaciji, zmislu za disciplino in svojih načelih. Interesi volivcev S. L. S. so v dobrih rokah.
! t
Dunaj, 7. decembra.
Proračunska razprava.
Začetkom seje je ministrski predsednik grof S t {i r g k h odločno zavrnil napade na prestolonaslednika, kateremu socialni demokratje dr. Adler in tovariši v
LISTEK.
Pravljico o živliensfci poli netilo.
B. Šorf.
Ko je prišel otrok na svet in so ga položili v zibelko, se jc zgodilo nekaj čudnega. Pristopile so k novorojenčku tri čudolepe ženske in se ustavile ob njem. Pokimala je nalahko prva izmed njih in rekla sestrama: »Naj bo njegovo življenje navezano na. pusto zemljo, ki ga je rodila!« Izpregovorila je druga: »Dovolj smo jih že obsodili, naj zaživi vsaj ta življenje brezmejne sreče.« Pomislila je tretja in sc sklonila nad otrokom: »Naj okusi življenje domače grude! Hrepenenje po lepoti naj pa ne ugasne nikdar v njem in naj ga pelje končno po pridobljeni poti k zaželjene-mu cilju.« Sestri ste pritrdili in kmalu je bilo tiho v sobi. Otrok so jc zganil in zajokal. Nadenj se je sklonila bleda ženska in ga tešila.
Vzrasel je kakor drugi otroci. Igral se je s sovrstniki, tekal ž njimi po polju, skakal črez vaški potok — a. vendar se je razločeval od njih. Večkrat se je izločil od družbe, sedel na mehko travo in se zagledal v daljavo- Boli ko jc gledal, tem^večji nemir sc jc izražal
na njegovem licu. Nekaj čudnega, nerazumljivega je leglo ob takih prilikah nanj in končalo je navadno s tem, da je tekel k materi, se stisnil v nje naročje in zaplakal.
Ko je postal starejši, je stopil nekoč k očetu. Ta je stal v razoru, sključen od težkega dela in sc opiral na mo-tiko. Deček ga je prijel za roko:
» A tam, oče, kaj je tam na koncu doline?«
Oče ga je začudeno pogledal. A ta je nadaljeval:
»Časih gledam in zdi se mi, da sije tam lepše solnce.«
Oče je pogledal v daljavo in zastr-mel v sina.
»Čudno govoriš, še nikdar nisem slišal takih besed.«
Še bolj je vztrepetala dečkova roka.
»Tako rad bi razločil to daljavo. Pa kakor da je naokoli megla in mi zastira razgled ... In vem, da jo čutiš tudi ti, kajti nikdar nisi vesel. Jaz bi tako rad . .«
Oče se je zganil in zagrozil sinu.
»Nič dobrega ne govori iz tebe. Varuj so!«
Deček je odhitel v gozd, se vrgel na mehki mah in zajokal. Čudno čustvo, da ni ta kraj zanj, ga ie. navdalo. Kmalu «e je pa pomiril, se zagledal v solnč-
interpelaciji podtikajo gonjo proti Italiji. Stvarno hoče vlada na razne interpelacije glede na odstop barona Conrada o priliki odgovoriti.
Nato se je pričela proračunska razprava. Sicer je na dnevnem redu le proračunski provizorij, toda tudi pri tej priliki je mogoče govoriti o vseh vprašanjih, ki so v zvezi z državno upravo. In to polje je brezmejno. Prvi protigovornik je bil češki radikalec dr. H u b s c h m a n n , ki v nasprotju z Mladočehi obširno dokazuje, da je proračunski provizorij politično vprašanje prve vrste. Le tisti poslanci morejo z mirno vestjo glasovati za provizorij, ki zaupajo vladi. Govornik pa ni zadovoljen z vladnim zistemom, ki zadržuje in mori ustavno in parlamentarno življenje ter povsod podpira ponemčevalne težnje nemških strank in nemške birokracije. V Hochenburgerjevi dobi vlada zli duh narodnega in razrednega pravosodja.
Dr. Verstovšek
je dobil govorniško mesto od Poljakov, ki so glavna opora sedanje vlade. Seveda ga niso še poznali, še manj pa njegove zlobne namere. Pričel je govoriti ob četrti na drugo uro. Bila je ura dve, tri, štiri, dr. Verstovšek pa je postajal vedno zgovor-nejši. Dr. Bilinski, načelnik poljskega kluba, je lazil okrog rdeč v obrazu, kakor kuhan rak. Govornik pa se ni zmenil za nikogar in neusmiljeno bičal kričeče razmere pri sodnijah na Spod. Štajerskem. Odkar dr. Hochenburger vodi pravosodno ministrstvo, so v sodnije široko odprta vrata germanizaciji. Sedaj imajo zlate čase nemško-nacionalni uradniki in slovenski odpadniki. Govornik obere po vrsti vse spodnještajerske sodnije in s posameznimi slučaji utemeljuje svoje trditve, da so tamošnje sodne razmere sramota za kulturno državo. In tako vlado, v kateri sedi dr. Hochenburger, podpirajo Čehi! Nemški poslanci dr. Hoffmann, Einspinner, Marckhl in Wastian so dolgo časa segali govorniku v besedo, toda ta jim ni ostal dolžan odgovora. Zbornični predsednik dr, Sy!vester je prišel jim pridigovat, naj ne motijo govornika, ker s tem le zavlačujejo razpravo. Po četrti uri pa se je zopet vrnil mariborski poslanec Wastian in postavil pred govornika, ki pa je točno in odločno odbil vsak njegov medklic. Dr. Verstovšek je končal svoj govor šele proti peti uri; govoril je torej nad polčetrto uro in temeljito in brezobzirno ožigosal neču-vene in nevzdržne razmere pri spodnje-štajerskih sodnijah. Govor pač zasluži, da ga čitajo v prvi vrsti isti, katerih se tiče.
Odškodnine za živino.
Koncem seje so ministri odgovarjali na interpelacije. Poljedelski minister dr.
ne žarke, ki so prorivali skozi listje in jel se je igrati ž njimi.
Poteklo jc leto, za njim drugo, in deček je zrasel v mladeniča. Večkrat mu je srce vztrepetalo, zganila se je v njem želja po nečem velikem, lepem. Odhitel je med ljudi, skušal zaživeti njih življenje. Videl je mnoge smehljajoče obraze in zazdelo se mu je, kakor da najde mccl njimi, kar išče. Bes se mu je zasmejalo srce pri pogledu prijateljskih duš in čudna razposajenost ga je prevzela. A kakor hitro je zaraja-la duša v ponosu, da je našla iskano, jc zginila lepa slika in zopet je ležala negotova, mračna sedanjost nad njim. Nič ni bilo stalnega, nič tako velikega, da bi za vedno napolnilo njegovo srce.
Stal jc nekoč na tesnem klancu in mislil o sebi.
»Mnogo sem že preiskal in mnogo lepega sem našel. A zakaj ni vse to stalno? Zakaj ne prodre moje spoznanje življenja in se ne razlije to v vsej krasoti pred mano?«
Tedaj jc prilezel po klancu starec. Kolena so mu klecala in postava je silila v pas.
»Star je in mnogo jc izkusil«, je pomislil mladenič. »Povprašam ga.«
Stopil je k njemu.
»Čuden nemir ie v mojem srcu, starček, hrepenenje po nečem nezna-
B r a f je odgovoril na interpelacijo poslanca Finka, da zato vlada doslej ni izplačevala odškodnin in podpor živinorejcem v zmislu zakona z dne 6. avgusta 1909, ker dogovori s finančnim ministrstvom ▼ tem oziru še niso bili končani. To pa se v kratkem zgodi in podpore bodo dobivali živinorejci, ki jim pogine živina vsled bolezni.
Verske vaje za častnike.
Poslanci dr, Miihlvverth in drugovi so v interpelaciji grajali vojaško upravo, češ, da častnike sili k verskim vajam. Minister za deželno brambo, general G e o r g i, je danes odgovoril: Res je, da je vojaški škof zaupno vprašal svoje neposredno podrejene vojaške duhovnike, ali bi kazalo za častnike in vojaške uradnike v postnem času prirejati »verska predavanja«. Ni pa res, da bi bila osrednja vojaška oblast razposlala tako okrožnico na poveljnike, ni res, da bi se bili častniki silili k takim predavanjem; tudi ni res, da bi jezuitje imeli »duhovne vaje«, kakor na srednjih šolah. Sicer pa jc razlika med »verskimi predavanji« in »duhovnimi vajami«. Vojaški škof pa ima brezdvoma pravico, v tem oziru povprašati svoje duhovnike, seveda z dovoljenjem vojnega ministrstva. Gotovo bi grajali vojaško upravo, ko bi prepovedala častnikom v prostem času udeleževati se neverskih predavanj, ravnoiako pa je dosledno in umljivo, da javnost nima nobenega vzroka vznemirjati se, ako se častnikom naznani, kje in kedaj so verska predavanja, h katerim pa se nihče ne sili. V naši armadi more vsak vojak izvrševati svoje verske navade in dolžnosti; vez prijateljstva veže vse vojake naše armade, ki je najtrdnejša vez države. Prosim, pustite nam to nepristranost vseh proti vsem; ta trdna zveza je nam sveta dedščina in naša moč. (Živahna pohvala,)
Nemci proti Italijanom.
Italijanski poslanci so res pomilovanja vredni. Leta in leta so zvesto služili nemškim strankam in podpirali vsako vlado, da jim obnovi pravno fakulteto, katero so jim leta 1904. v Inomostu razbili nemški kulturobombeži. Sedaj pa, ko se hočejo Čehi udinjati vladi za zlate darove, Nemci ne potrebujejo italijanskih poslancev in jim dajejo brce. Zamorec je storil svojo dolžnost, Wolf, Erler in tovariši mu osle kažejo in stržejo koren.
V prejšnji zbornici je nemško-narodna zveza še v veliki večini zagotavljala Italijanom pravno fakulteto, in sicer štiri leta začasno na Dunaju, pozneje »v mestu na italijanskem ozemlju«. V jeseni, 25. oktobra pa je ista nemška zveza zavzela drugo stališče. Sklenila je, da sc upre italijanski fakulteti na Dunaju, na Tirolskem
nem. Ne morem ga doseči, le slutim ga. Pride lep trenutek, že izgine.«
Vstavil se je starec in vzdilinil.
»Mislil sem že o tem in zdi se mi, da vem, kaj je s teboj.«
Mladenič ga jc prijel za roko. Starec je nadaljeval.
»Prišel je nekoč sin k meni in mi govoril podobne besede.«
»In kaj sc je zgodilo ž njim?«
»Obledel je samega premišljevanja, potem jc odšel iz doline iskat zadoščenja svojemu nemiru. A prišel je nazaj, krvav in raztrgan. V mojih rokah je umrl.«
»Kam jc odšel? Saj si bil tudi ti
tam?«
Starec, si je obrisal solzo. V mladeniču je zaplalo čudno veselje.
Starec je odkimal.
»Kar nas je rodila ta dolina, osta* nemo. Ne razumem vaših bolestnih hrepenenj.«
»In si srečen?«
»Zgodaj že mi zakliče gruda in ves dan sprejema znoj mojega čela. Ni ča-. sa da bi mislil na srečo.«
Starec je odšel vzdihujoč po klancu, a. v mladeniču se je rodil močeni sklep.
»Pojdem in poiščem miru.« —
Odšel je in potoval dolgo. 2e misel da je na poti k svojemu cilju, ga je na-.
sploh in v vsakem nemškem meslu. Včeraj pa je nemška narodna zveza skoraj popolnoma požrla svojo besedo. S o g 1 a s -n o je sklenila, da glasuje proti italijanski fakulteti na Tirolskem sploh, na Dunaju ali v kakem drugem nemškem mestu. Z večino glasov je po daljši razpravi sklenila, da glasuje tudi proti sedežu italijanske fakultete kjerkoli v Istri. Prihodnjič bodo nemški velmožje bržčas proti italijanski fakulteti v Avstriji. Ali naj gredo Italijani s svojo univerzo v Tripolis ali pa na luno! To je sedaj za Nemce deveta briga, ko s Poljaki in Čehi kujejo vladno večino in že pijejo na medvedovo kožo. Da sc Italijanom kadi pod nos, je naravno. Zbornica ima le še teden dni pred prazniki na razpolago, na .dnevnem redu pa je več točk z novoletnim rokom. V torek ima proračunski odsek zopet sejo. Nemci hočejo za italijansko fakulteto predlagati pododsek, da to vprašanje spravijo na stranski tir. Italijanski poslanci pa prete z obstrukcijo. Radovedni smo, kako se konča ta boj.
»Nova lama."
Menda ga ni Kranjca, ki bi ne znal za našo slavno postonjsko jamo. Mnogo jih je bilo tudi notri, osobito ob biu-koštnih praznikih, kjer se je prerival z veliko množico in se konečno priril do izhoda nazaj, kjer je Boga zahvalil, da je spet zazrl beli dan in blagodejno zlato solnce. In recimo, da je tak obiskovalec obdarjen s čutom za naravno veličastvo in lepoto, je videl vendarle mogočne sklade in bajno ustvarjene kapnike površno, od vnanje plati. Čudežno silo božje vsemogočnosti, ki se izraža v tvornih silah nevklenjene narave, pa je mogoče zazreti samo ljudem, ki jo iščejo. Seveda tudi tem ne popolnoma. Povse nemogoče je pa v gnječi stremiti za tem, da se nam raz-odenejo prikrite tajnosti podzemskega veličastva. Ko je pretečeno nedeljo (dne 3. decembra) društvo za raziskavanje podzemskih jam pod vodstvom gospoda dež. predsednika barona Schvvarza pohitelo v Postojno pogledat »novo jamo«. imelo je namen, izvršiti v obče po-izvedben pohod. Med udeležniki so bili zastopani delavci vseh vrst, ki pridejo v poštev pri mnogostrokem raziskava-nju podzemskih jam. V prvi vnsti smo bili veseli obeh jamskih, pionirjev, gozdnega nadsvetnika Viljema Pu-ticka in jamskega tajnika Andreja Perkota.
»Nova jama« je sicer že stara; našli so jo pred 20 leti (1891) jamski uslužbenci po naključju. A za javen obisk ta del ni odprt. Pot je precej težavna, ob slabi razsvetljavi naravnost nevarna; poleg tega je pa tudi njen kapniški kras vreden, da se čuva. Ako bi prišla tu sem velika množica, bi kmalu polomila nežneje dele in jih Jsela s seboj za nekaj uric za »spomin«. Trpela bi pa tudi tla, ki so posejana z finimi kristalnimi gmčicami, katere bi se morale popolnoma streti in odrgniti. Zato, ker je zaprta, je ostala za pretežni del obiskovavcev »nova«.
Ta jama tvori na severnem koncu »tare špilje nekak nastavek ali nadaljevanje. Obrnjena je proti severu in tona v tlorisu podobo narobe zasukane-ga arabskega znamenja za trojko (3). Ker ni namenjena občnemu obisku, tudi ni električno razsvetljena. Jamska svetilka in sveča nadomeščata elektriko.
Iz »Žalobne veže« se pride na njenem severnem koncu skozi odprtino se-
dem metrov visoko v steni po železnih lestvicah v prvi oddelek »nove jame«. Vhod je zu nepoklicano goste z močno železno mrežo zaprt.	,
Čar tega prostora tc naravnost omami s svojo deviško nedotaknjenost-jo in ijvežo belino. Tisoč in tisoč grotesknih, lo je zveriženih oblik, ki si jih najbujnejša domišljija nc more izmisliti, poigrava okoli tebe v trepetajočem plomenu prižganih sveč. Po tleh lazijo velikanski plazilci, krokodili, kače, močeradi in druga golazen, in se spenjajo po kapnikovem grmičevju in drevju. Nad teboj valovit strop, podprt s podvojenimi, notrojenimi stebri, na katerih je narava izklesala v krasnem in prosto vzboklem reliefu razraščena debla z gostimi vrhovi. Stene so sem in tam od suhega apnenca; kmalu pa jih obrobljajo velikanske blazine, ki so jih tisočletja nakapala in njihovo površino pretkala z blestečimi kristalnimi ploskvami. Zakaj so ponekod kristalne ploskve tolike, drugodi majhne in potem spet tako majčkene, da se ne vidijo s prostim očesom in se zdi, kot da bi bilo vse z razkrojenim sladkorjem polito? Gospod nadsvetnik Putick stopi k prvi blazini, položi roko na njo in veli: Tukaj ne kaplja, ampak imamo samo votlinsko vlago, na tem mestu ne moti kapljanje mirnega razvoja kristalnih ploskev.
Idemo dalje. Tla so vegasta in jar-kasta, treba jc paziti, kam bo nogo postaviti. Nad nami velikansik banjast svod, kakor si ga ne upa noben moderni arhitekt z vsemi novodobnimi pripomočki zasnovati. Skoraj nas je strah te silovite razpetosti. A zmoti nas v tem premišljevanju nebroj snežnobelih, od stropa visečih in drobnih kapnikov (stalaktov) najrazlikovitejše dolžine. Najbolj zanimivi so najmlajše tvorbe. Čisto beli apnik dela tenko in prosojno steno drobne cevi. Ob to prvo mrenico se položi sčasoma druga plast, potem tretja in tako dalje, dokler ni debeli in več metrov dolgi stalaktit gotov. Pod takimi visečimi kapniki stoje na tleh stoječi tvori (stalagmiti). Pri nekaterih je zanimivo opažati, da je vrh stoječega kapnika koncu visečega že tako blizu, da je komaj 3 do 4 milimetre prostora med njima. Ko se to zakaplje, bodeta spojena. Kedaj bo to? Učenjaki si s tem glave belijo — a kaj, ko se naravne sile ravnajo po toliko raznih odnošajih, da je nemogoče najti veljaven zakon. Ko je bil leta 1857 naš častitljivi cesar prvikrat v postojnski jami, zabili so v steno železno držalo za svetivo. L. 1883 so to držalo spet izdrli in dognali, da se ga je med tem časom 261et kapnik prijel in naredil do 2 milimetra debelo skorjo. Pod takimi pogoji bi torej moral kapnik 1 m visok okoli 13.000 let časa imeti, da se tvori.
Z mladimi stalaktiti gosto posejan strop se ti vidi, kakor velikanska ježo-va koža z navzdol obrnjenimi bodicami ali pa kakor okamenelo deževno nebo. Da pa to ni popolnoma resnica, te opomni debela kaplja, ki ti kane gori zrečemu na nos. Nehote skloniš glavo navzdol. Te tla! Kolikor daleč sega oko, vse je potreseno z blestečimi kristalnimi gručicami. Ni je še tako bujne otroške fantazije o sv. Miklavžu, da bi si mogla kaj podobnega ustvariti. To so posledice neprestanega kapljanja od zgoraj in s tem provzročene vlage. Če je bila podlaga, kamor so padale kapljice od stropa, trda, tedaj se je naredil stalagmit (stoječ kapnik). Ako so pa bila tla mehka, ilovnata, tedaj je pa kapljica v neprestanem delu izdolbila
si krnico v mehka tla. Take kotanje so včasih precej prostorne, plitve, 1 m in več široke, če je bilo kapljanje gosto in živahno. V tej globini sc naredi polagoma trda kapnikova skorja na, tleh. Od te skorje odskakujejo kaplje v pa-rabolski črti. Prav tej črti sledi tudi tvorjenjc na znotraj podvitega nastavka ali roba, ki se naredi na talno skorjo. Nova jama je polna takih silno zanimivih kapniških tvoril. Treba je zelo paziti, da nc stopiš notri. Kajti nekatere so po 20 crn in več globoke in lahko zelo nesrečno padeš, ako dobiš nehote tako kopelj za noge; kajti v teh kapniških medenicah stoji vcčjiclel voda.
Na nekaterih mestih sili po razpo-klinah glina med skalnate sklade. Razkrajajoča voda pobarva kapnik s tem rjavim pigmentom in mu da, posebno če je ploskev široka, nepopisno lepe in gorke nuance.
A ne samo kemično in mehanično delo opravlja tu notri narava, ampak vzdržuje tudi življenje s prostovoljnim gibanjem: nudi nam tudi živalstvo: človeško ribico, žuželke, pajke, stonoge, košarje in mehkužce.
Da opazovanju vseh teh drobnih posameznosti ni mogoče izvrševati v kratkih urah, je umevno.
Prehodili smo »novo jamo« po vsej dolžini (nad 450 m), ko nas jamski tajnik g. Perko opozori na velikansko udrtino, ki zapira votlino in ne pusti — zasedaj — dalje prodirati v skrivnostno tihoto.
Obrnimo se. Previdno stopaje po kristalnih ali polzkih tleh se moraš umikati sedaj navzgor molečim stalagmitom, sedaj moraš široko stopiti čez prevrnjen, skoro 1 m debel steber. Zona te obide, če pomisliš, da je to delo najbrže močnega potresnega sunka. Kaj, če bi se sedaj potreslo? Pokopan si nedvomno pod težo okamenelih kapljic! In vendar nimaš časa na to misliti. Pozor! voda! kliče vodnik — in vse misli se ti hitro zbero na eno točko: Pazi, da prineseš zdrave ude na beli dan.
Previdno stopamo spet drug za drugim po lestvicah navzdol in dojde-mo prepoteni in nepopisno oprogani z ilovnatimi lisami v staro jamo k »šotoru«, kjer nas čaka voda in brisalke, da se malo oprostimo tega jamskega blagoslova.
A spomin, osobito na estetični učinek neokajenih kapniških tvorb, mora ostati vsakomur trajno neizbrisen, kdor je bil tako srečen, da je prodrl v svetišče »nove jame« v Postojni.
LjuDljanska okolico.
— Klaviolina na Viču! Kat. slov. izobraževalno društvo Vič - Glince vljudno vabi na koncert, ki ga priredi v nedeljo, dne 10. decembra 1911, v dvorani Društvenega doma na Glincah. Sodelujejo: g. izumitelj Lud. Bajde, društveni mešani in moški zbor, kvartet na lok in popolna godba na pihala. Spored: Nagovor. Govori zborovodja in godbeni dirigent P. Ferdo Zaje. 1. F. Juvanec-Vilhar: Na goro. Mešan zbor. 2. A. Nedved - Praprotnik: Domovina. Moški zbor. 3. Ch. Danela: Le Souvenir. Violina solo s spremljevanjem glasovirja. 4. De Arcangelo Corelli: Gigne, Klaviolina solo s spremljevanjem glasovirja. 5. Istega: Sarabande, 6. Kuhlan: Me-nuett; klaviolina solo s spremljevanjem glasovirja. 7. Mozart: Abeceda. Šaljivi tri-glasni ženski zbor. 8, P. H. Sattner: Na planine. Mešan zbor z bariton solo. 9. J. Aljaž-Gregorčič: Oj z Bogom, ti planinski
vdajala z močjo. In tudi v srcu se je mnogokaj spremenilo. Daleč za njim je ostala domača dolina in prosojno polje se je širilo pred njim. Ko je časih vstal sredi duhteče rose in odhitel pomlajen, jc privrel iz polne duše slavo-spev solncu, življenju, sreči.
Hodil je, hodil in zdelo se mu je, da je blizu cilja. Saj jc bil srečen.
Srečal je nekdaj na polju onemoglega potnika.
»Kam gre pot, prijatelj?«
»Iz doline, pretesna je zame.«
Izpregovoril je popotnik in se zgrudil na zemljo. Mladenič se je prestrašil.
»S tako veselim srcem potujem in nič bremena ni na ramenu. Če je ta sreča slučajna in je nisem priboril s trudom?«
Ta misel ga je vznemirila in ga prevzela vsega. Potihnili so slavospevi, skrb je za\ladala nad njim.
»Morda sem pa le kakor ljudje v domači dolini! Pač pojejo, a se niti ne zavedajo življenja, ki ga živijo. Morda solnca niti videl nisem.«
Tedaj so mu začele moči pešati, noge so ometovale in silile k počitku. Spomnil se je starca in ta misel ga jc navdala s strahom.
Legel je, in ko se Je zbudil, se jc videl na bregu širne, deroče reke. Uma-
zani valovi so se podili z naglico ob čereh, butali s silo vanje. Tupatam je začrnelo sredi reke in mladeniču sc je zazdelo, da gleda zadnji boj utopljenca. Spomnil se je prejšnega sklepa,in se prestrašil nad njim. V srcu se mu je oglasila tiha misel.
»Ni lahka pot k cilju. Boriti se moraš!«
Tedaj ga je prevzel mrzlični nemir in besna odločnost, ki ne misli na izid. Onstran i*eke je razločil bujno livado.
»Poizkusiti moram moči in priboriti srečo.«
Vrgel se jc v valove, delil jih s krepkimi rokami. Plaval jc dolgo, dolgo. Valovi so se zaganjali obenj, ča^ih je začutil opolzlc roke, kako ga grabijo, vlečejo v globino in z vsem strahom duše se je boril z njimi.
»Mrtveci so, ki jih jo pogoltnila reka. Da bi mi bila usoda milejša!«
Časih se mu jc zasmejala od daleč livada in to mu je množilo moči. Bolj ko je plaval, temvečje upanje ga je navdajalo. Naposled sc je zgodilo, da so se pomirili valovi in so ga zibali proti bregu. Vdal se je njih objemom. Kajti bil je prepričan, da jc minila nevarnost.
Ko se je zbudil onstran v svetlem gaju, jc zastrmel nad nepoznanim ču-
dom. Breg se je dvigal, prehajal v planino.
A tam gori je vzhajalo solnce, svetlo in žarko, kakor ga ni še videl v dolini; ravno kakor si ga je predstavljal v sanjah. Njegovi žarki so sc lili po planini, da je vse žarelo v njih. Vse naokrog je rajalo življenje, drevesa so se sklanjala in mu šepetala pozdrav, trava je šumela jutranjo pesem. Mladeniču je postalo lahko pri srcu. Navdala ga je nepoznana sladkost in spoznal je, da je našel pravo pot. Pokleknil je in zapel z vročim čustvom.
»Pozdravljeno, nebeško, sveto! Mirno je srce, ko te je zagledalo.«
Vstal je in zapazil dolgo vrsto, ki se mu je bližala. Prihajali so iz gaja in peli.
Prvi je pel.
»Zahrepencl sem po resnici, glejte, našel sem jo.«
Drugi je pel.
»Zasanjal sem lepoto, odkril sem
jo.«
Tretji jc pel in vsa vrsta ž njim.
»Ni mi bilo do zemskih skrbi, zahotelo sc mi je blaženosti, evo je!«
Mladenič sc je zavedel, da je iskal vso dolgo, težko pot ravno to in vesel se je pridružil vrsti, ki je korakala proti planini. K zlatemu solncu.
svet. Mešan 2bor s tenor solo. (Poje go-spod Lud. Bajde.) 10. J. Aljaž-Gregorčič: Na dan. Moški zbor z bariton solo. 11. R. Schumann: Reverie (sanjarija). Klaviola solo s spremljevanjem glasovirja. 12. G. F. Handel: Bourrče. Klaviola solo s sprem-jevanjem glasovirja. 13. P. H. Sattner: Deklica in ptič. Poje gospod Lud. Bajde s spremljevanjem glasovirja. 14. G. F, Handel: Largo. Klaviolina solo s spremljevanjem kvarteta na lok. 15. * * * : Moj po-klon. Kvartet na lok. 16. * * * : Ljubi nebeški Oče. Godba na pihala s krilovko solo. 17. * * * : Hej Slovenci, Godba na pihala. — Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina: Sedeži I. vrste 1 K, II. vrste 70 vin., III. vrste 50 vin.; stojišča 30 vin, Vstopnice se prodajajo od sobote dalje v prodajalni viškega konzuma in v nedeljo od 10. do 12. ure in od pol 4. do 4. ure pri blagajni v Društvenem domu.
Prihodnjo vojska io tehnika.
Kdor je skozi zadnjih par let natančneje zasledoval poročila velikih vojaških vaj ali manevrov, ta je gotovo spoznal, kako velike važnosti za celo vojsko so takozvani tehnični oddelki (pionirji, kolesarji, avtomobili, baloni in različni letalni stroji, pošta, telegraf, telefon). Človek se danes čudi, kako je bilo sploh mogoče, da nekaterim nikakor ni šlo v glavo, zakaj neki so te čete in njih naprava. Strokovnjak podpolkovnik a. D. Herman Frobe-nius pripoveduje, kako izvanredno počasi da je prodiralo spoznanje o resnični potrebi in važnosti teKničnih oddelkov. Nekateri so jih smatrali samo za drage igrače, ki so le za to, da se jih z velikimi stroški preklada semtertja, ne da bi se jih moglo v vojski koristno vporabiti. Danes pa je vse drugače. Kdor se s tem peča, dobro v6, da je enotno vodstvo ogromne moderne vojske brez dobro organiziranih tehničnih oddelkov, bodisi mea premikanjem, na »maršu« ali pa tudi v bitki kratkomalo nemogoče. Mogoče je še bilo Napoleonu, ki je s spretnimi pobočniki iz vzvišenega prostora še primeroma lahko razpolagal s svojimi, na malem prostoru zbranimi bataljoni. Tega ni več mogel Moltke pri Metzu s svojimi kori. General Oyama pa je leta 1905. capljal več dni hoda zadaj za svojo armado, ki je zavzemala širjave do 100 km. Dandanes bi v slučaju vojske izgledala poveljnikova pisarna kakor jako obsežna poštna in tele-grafična postaja, kamor prihajajo poročila od vseh strani. Sedaj prigalopira rdeč dra-gonec, sedaj zaprašen kolesar ali avtomo-bilist, ki si je predrzno upal skozi sovražnikovo predstražo, zdaj se spusti navzdol zrakoplov, ki je iz velikanske višine opazoval sovražnikovo gibanje, ali priropoče morda kak aeroplan, ki si je upal kakor jastreb nad sovražnikov tabor, ali kliče telegraf ali telefon. Od vseh strani prihajajo poročila, Višji častniki pa slone pri mizah, globoko zatopljeni v zemljevide in gledajo v duhu, kje se giblje sovražnik, kje prijatelj.
Od tu gredo zopet povelja in navodila ravno istim potom na vse strani. Vse se vrši z manj ljudmi kot nekdaj in bolj točno. Kako je bilo nekdaj na bojnem polju! Kakor v mesnici. Vojak je videl, ko je nad njim zasičal vitezov meč ali dolgo kopje zaropotalo, videl je pozneje kako je nasprotnik meril nanj z dolgo puško, videl je kako je kresal iskre. Izdajali so topovi, izdajale goste mase, ki so se premikale po bojnem polju. Streljanje se je čulo vedno redkeje in že je nasprotnik vedel, aha, zmagujemo. V prihodnjem pa bo bojno polje vedno bolj pusto in enolično. Ko se še uvedejo puške in topovi, čigar strel se ne bo nič ali jako slabo čul, slišalo se bc
Leberalna žajia.
Ni še douh tega, ke je gespud dohtar Taučar proglasu cela Kranjsna za anekti-rana. »Kranjska se je utresla klerekalnga kumata in je zdej naša, leberalnal« in začeu je hodet tku pukonc, kokr de b kašna lajšta dol pužeru.
Hodet je začeu pu dežel, ket kra. Matjaž, če prou mu ni še zrasla brada de-vetkat ukul mize pr »Rož« in če prou še negava armada spi sneuzdramen spajne«.
I Sajnal se mu je enkat holt, de sa ga kronal
samo sičanje krogelj, nc bo se pa vedelo j odkod prihajajo. Vojaki bodo oblečeni v obleko, ki se ne bo dosti ločila od pokrajine, pa naj jih bo skupaj tisoč ali stotisoč. In na tej tajinstveni in neprijazni puščavi se ne bo videlo niti enega pobočnika, kako bi dirjal kakor vihra preko polja. Le visoko nad pustinjo bodo ropotali propelerji in stroji; kakor črni vrani bodo letali različni letalni stroji s hitrostjo brzovlakov — edino vidno in slišno znamenje v bodoči vojski.
Nove moMe univerze.
Mažari imajo dve popolni univerzi: v Budimpešti in Klausenburgu in štiri do pet akademij, oziroma fakultet (v Požunu pravno fakulteto, v Debre-czinu pravno in teološko, pravno akademijo v Grollvvardeinu in Eperiesu). V soboto pa je predložil naučni minister Zichy ogrskemu državnemu zboru zakonski načrt o ustanovitvi dveh novih mažarskih vseučilišč: v Požunu (Pressburgu) in Debreczynu, kjer obstojate dosedaj samo posamezni fakulteti. Požunsko vseučilišče bo obsegalo medicinsko, matematično - prirodo-slovno in pravno fakulteto, debreczyn-sko pa teološko (protestantsko), pravno, filozofično in matematično-prirodo-slovno. Za vzdrževanje teh univerz prispevate predvsem mesti Požun in De-breczyn večje svote, ostale stroške pa pokrije država in je že določenih od leta 1912 do 1922 vsako leto 2 milijona kron v državnem proračunu. Vlada utemeljuje potrebo novih univerz prvič s tem, da je nujno potrebna decentralizacija budimpeštanskega vseučilišča, kjer so nekatere fakultete: pravna in medicinska, zelo prenapolnjene, drugič pa s tem, da se mora skrbeti za naraščaj učnih sil na vseučiliščih in za pospeševanje mažarske znanosti.
Nove univerze bodo imele v svojem programu tudi poljudne vseučiliške kurze (vseučiliška ekstenzija).
Tako skrbi mažarska vlada za svoja vseučilišča, pri nas pa nemška avstrijska vlada noče priznati niti reci-procitete zagrebškega vseučilišča, kaj še da bi ustanovila Slovencem, Rusi-nom in Čehom narodna vseučilišča, kot jih zahtevajo avstrijski Slovani. Tudi pri na« v Avstriji so nekatere univerze (na Dunaju in v Pragi) zelo prenapolnjene, ker posečajo te univer-se tudi dijaki tistih narodov, ki še nimajo lastnih narodnih vseučilišč.
Politične stvori iz Srbije.
Na zahtevo mlajših članov je radikalna stranka sklenila, revidirati svoj program, ki je še iz leta 1881. in obseza mnogo demagoških, docela neizvedljivih točk. Dne 4. t. m. se je v Belgradu posebna konferenca posvetovala o na-Selih, po katerih naj bi se izvedla remija. Načrt novega programa bo potem spomladi predložen splošnemu strankinemu shodu. Poznavalci razmer pa prorokujejo, da bo v stranki radikalcev kljub revizije prišlo do očitnega razdora, saj je javna tajnost, da se radikalci ne dele le v »stare« in »mlade«, marveč tudi »mladi« med sabo niso edini. — O tajni organizaciji »Združenje ali smrt« (ne »Črna roka«!) pa piše belgrajski poročevalec »Agr. Tagblatta«: Organizacijo je oživotvoril List »Piemont«, ki izhaja šele nekaj mesecev. Kot program si je list postavil devizo: »Proti vladi in proti opoziciji!« ter je takoj v prvi svoji številki povdaril, da je glavna njegova naloga ustanovitev nove politične organizaci-
ja kranskega krala, in tu je zadost. Če se gespude dohtar Taučari enkat neki sajna in pol te sajne še ta »Sluvensk Na-rud« putrd, more bt res, in lump je tist, ke še nad tem cvibla.
Ke je mislu, de je res že kral krajnske deže, mislu je zaprt soja udvetnška pisarna u Iblan in začeu je že pu dežel Idi pu-dučvat, de nej se lubja med saba in nej se nekar na tožja in udvetnke futraja; če pa prideja že glih kej naskriž, nej s pa raj skočja u lase in s tku dukažeja, kdu ma prou in kdu ne.
Lepu ga je blu za pušlušat, ke je tku ginliu guvoru in člouk b hmal mislu, de je use tu res; pusebn ke je hodu tud gespud
Elacrešpehtar in prkimavu h gespud do-tar Taučarjuvem besedam.
Nazadne se je sevede pukazal, de je ase skp sam flonc.
Ke sa tli leberalci Krajnska zasest, pa aa jm Krajnci stuličke spudnesl, de sa pu-cepal pu tleh, kokr muhe u jesen. In sline sa se jm začele cedit iz ust, de b lohka gu-nile namest vode use mašine, kar jh je pu Krajnskem, tku, de b se gespud dohtar Lampe gvišn nekol na spušu v kepčije za tiste vodne muči, če b preh vedu, de u tulk leberalneh slin pu krajnskeh žepanskeh stolčkeh mou kerkat na razpulagajae. No,
je. In tako je tudi bilo. Krog lista »Piemont« se je v kratkem zbralo nekaj oseb, ki so bile mnenja, da jc ustanovitev tajne organizacije z navidezno zgolj patriotičnimi cilji najboljša pot do ustanovitve nove stranke. S tem so na najlažji način pridobili pristaše obstoječih političnih strank. Tajna pa je ostala oi-ganizacija tudi zato, da se ogne spletkam in pa zato, ker ima za ljudi mnogo več privlačne sile članstvo tajne organizacije — posebno s patriotičnimi cilji — kakor pa javnega društva. Na ta način je pričela organizacija svoje življenje. Seveda so pristopili tudi častniki, posebno zarotniki. Saj danes ni več nobena tajnost, da zarotniki še vedno odločujejo nad vlado. Organizacija je torej v svojih vrstah imela ljudi, ki odločajo o vladi, zarotniki pa so s svoje strani v organizaciji imeli skupino, ki bi mogla eventuelno prevzeti vlado. Predsednik osrednjega vodstva je major generalnega štaba Dimitrije vič — eden zarotniških vodij. V organizaciji pa sta tudi poveljnik donavske divizije polkovnik Božanovič in polkovnik belgrajske žandarmerije major Radivojevič. Polkovnik Božanovič je pristopal na izrecno željo finančnega ministra Protiča, ki hoče imeti v organizaciji svojepra zaupnika Organizacija je imela navidezno svoj delokrog zunaj mej srbskega kraljestva, kar znači že naslov glasila »Piemont«, v resnici pa zasleduje notranje politične cil je. Ivo je organizacija štela 3000 članov, je predsednik Dimitrijevič sodil, da je čas, da se odkrije pravi namen in organizacija preosnuje v politično stranko. Temu ■ pa so nasprotovali mnogi člani in vsled tega upora je vsa stvar prišla na dan' — večinoma seveda potvorj.na.
Po sveln.
Skrajšanje delavnega časa in zvišanje produkcije. V uradnem katalogu nemškega oddelka svetovne razstave v Turinu se opisuje razvoj nemške industrije od ustanovitve nemške države, pri čemur se tudi omenja nemala zasluga nemškega delavstva pri tem razvoju s sledečimi besedami: »Nemški delavci so najbolje kvalificirani delavci vsega sveta,« Potem piše dobesedno dalje: »Vse te naprave (možnost izobrazbe, čitalnice, visokošolski kurzi za ljudstvo itd.) omogočajo, da se more zlasti tam, kjer gre za strojno delo, z večjo intenzivnostjo producirati, kakor se je tudi že izkusilo, da zmanjšanje delavnega časa vsaj za kvalificirane delavce ne pomenja nazadovanja, temveč ima nasprotno za posledico pomnožitev produkcije.« Stara izkušnja, da delavec v krajšem delovnem času več producira, se tu celo uradno potrjuje. Ako bo pa ta dokument večino avstrijskih delodajalcev naučil kaj boljšega, je zelo dvomljivo z ozirom na liberalno nazadnjaško naziranje večine njihovih voditeljev.
13 leten samoumorilec. V Sarajevu se je na dijaškem igrišču poleg realke obesil 13 letni Mojzes Montilja, učenec trgovske šole. V pismu na stariše, ki so je našli pri njem, izjavlja, da gre v smrt, ker je v več predmetih dobil slab red.
Vtihotapljanje bosenskega tobaka.
Te dni so v Zagrebu zasačili nekega kmeta iz Oblaja ob Glini, ki je hotel vtihotapiti velik zavoj bosenskega tobaka. Izgovarjal sc je, da mu je zavoj izročila neka ženska v Sunji na železnici z naročilom, da ga nese na nek naslov v Zagrebu. Možaka so zaprli.
Kako zlikovci »vlečejo« policijske pse. Do sedaj se jc vedno mislilo, da zločinci ne morejo ničesar storiti proti
zdej se te sline cedeja leberalcem brez usacga nuca in greja čist u zguba.
Pusebn gor u Žireh sa se leberalcem pušten sline cedile; prauja, de sa prtekle notr dol u Spudna Idrija in se tam združle s suejaldemukratarskem slinam, in jih je blu pol tulk, de b gnale mlinske kamne tri.
Ush teh slin je pa ta nar več uržah iblansk placrešpehtar, ke ma tku nasrečna roka, al prouzaprou ježek, de use pu-frderba. Jest le na zastopm, kuku more mt gespud dohtar Taučar tulk časa in tak putrplejne iz nim, ke sa ga še kmeti, ke nimaja ta črneh šul, preči sit kokr usta udpre.
Gespud dohtar Taučar je biu soje čase še precej šikoven in prpraun za kašna reč. Pa kašne vice je mou ta gessud prejšne čase, ke še placrešpehtarja ni puznou. Al zdej ene leta, udkar se mu je gespud placrešpehtar ubesu na frak in vesi na nem na useh poteh, kokr na Hruvate torba, zdej te leta je pa ratu nekam vs drgačen; prou putrt in puteftan je ratu, pa kar puprime u roka, use se mu pufrtič in pufrderba. Neker ni sreče, neker božiga žegna. Pa sive lase mu heteja rast, kokr šparglni, udkar je zapisu gespude placrešpehtari soja duša. Tu na more dobrga konca uzet;
1'est že pravem, da na more uzet dobrga rcnca. Dokler je člouk tulk krščansk, de
največjim svojim sovražnikom — policijskim psom. Sedaj se je pa izkazalo, da se tudi policijskemu psu prav lahko kmeša sled. Prvi tak slučaj se je dogodil v Parizu. Tam je namreč nek izurjen vlomilec nad eno leto vznemirjal neko parižko predmestje, nc da bi sc mu moglo priti na sled. Ob priliki nekega vloma je pa mož pozabil na mestu vloma svoje inanšete. Takoj je policija privedla svojega psa, ki je drvil čez polja in jarke, ko se je naenkrat ustavil pri nekem potoku in ni znal dalje. Vsa poizvedovanja so ostala brezuspešna. Sedaj se je pa tat naenkrat pojavil pri nekem zlatarju, kjer jc hotel prodati ukradene dragocenosti. Seveda so ga takoj aretirali. Za moža se je zanimal sam Lupin, šef parižke policije. Moža so natančno izprašali, kako je znal zmešati sled policijskemu psu. Povedal je, da se jc pri potoku preoblekel, se dobro skopal in se poleg tega še močno parfumiral in pes ni vedel, kam mora slediti. Policija je sedaj za eno izkušnjo bogatejša — zlikovci pa tudi.
Samoumor poročnika. V Zemunu je 29. m. m. prišel nadporočnik 68. pešpolka Lindes pl. Lindesheim v kavarno »Grand Hotel« in zahteval zase in svojega spremljevalca, nekega dijaka, kavo. Ko je natakar nesel kavo drugim gostom, ki so preje naročili, mu je poročnik zagrozil z revolverjem, nakar je natakar drugim gostom namenjeno kavo postavil na poročnikovo mizo, nato pa zbežal. Ko je poročnik popil kavo in steklenico rnalage, je s svojim spremljevalcem zapustil kavarno, med potom je na ulici potegnil revolver in se ustrelil. Poročnik je bil splošno priljubljen. Vzrok so menda dolgovi.
Izkazi časti za domobranske funkcionarje so s cesarjevo naredbo izenačeni z onimi, ki veljajo v ostali vojski, in sicer veljajo za pehotno domobranstvo isti izkazi časti kakor v c. in kr. pehoti in za domobransko konjeništvo isti kakor v c. in kr. kavaleriji.
Slovanski vesinik.
Nadvojvodinja Cita je ob svojem obisku v Dubrovniku obiskala par trgovin dalmatinskih narodnih noš ter si marsikaj izbrala. Tako ji je v trgovini Luja Kraje izredno ugajala ko-navoska nošnja ter si jo takoj v trgovini pomerila krasni konavoski jopič iz finega rdečega sukna in s pravim zlatom vezen ter istotako čepico; oboje je mladi nadvojvodinji izvrstno pristajalo ter jo celo obleko kupila, razven tega pa še več drugih narodnih predmetov. Tudi v trgovini Alek. Kirya je nadvojvodinja nakupila mnogo dalmatinskih predmetov in starin.
sl Narodni napredek lužiških Srbov. Kakor lužiško-srbski mesečnik »Lužica« poroča, bode ravnateljstvo višje realke v Budišinu poizkusilo vpeljati poduk lužiško-srbskega jezika. Ali se bode lužiško-srbski jezik stalno podučeval, je odvisno od obiskovanja tega poduka. — Lužiško-srbsko društvo »Tovvarstvvo sv. Cirilla a Metho-dlija« je imelo v Ralbicali svoj letni občni zbor, pri katerem je kaplan De-lenk, urednik »Katholickega Posla«, ki bode prihodnje leto obhajal svojo petdesetletnico, predlagal, naj se ime lista izpremeni v »Serbski Posol«, dalje da naj se oblika in vsebina lista poveča in da naj se tiska namesto z nemškimi črkami z latinico. Predlog ni bil še definitivno sprejet, toda jc upanje, da bo »Katholfeki Posol«, ta vrli literarni bojevnik in glasilo katoliških lužiških
ma angina varha za saba, je še lohka brez skrbi in mu gre spud rok, al kokr gespud placrešpehtar tega angina varha oblezva, jc pa že hudiman.
Kokr use kaže, iz leberalna aneksija Krajnske na u putemtakem nč; škoda use muje. Stritar je reku: »List za listam z drevja pada —«, gespud dohtar Taučar pa lohka reče: »Občna Za občna se nam iz
rok izmuzne---«. Še Iblana, ta ne-
premagliva iblanska trdnava, kokr prau »Sluvensk Narud«, tku cincla, de ja je že du malga pu u rokah »Sluvenske Ludske Stranke«. Vs municjon, ke sa ga leberalci punucal za uhranitu Iblane, jm ni velik zalegli; za uhranitu kmečkeh občin pa prou nč, kar je dukaz, de na znaja dobr cilat. Al pa, kokr b se iz drugem besedam lohka reki: ke pu sojeh kupiteh drugm čeule merja in maja kmečk ludstu za tku na-umen, kokr sa sami.
De se je tku slab začel leberalcem gudit na Kranjskem, pa tud ni glih sam gespud placrešpehtar uržah in pa gespud dohtar Taučar.. Če b edn tu trdu, b na gu-vuru pu pravic. Velik je uržah leberalne nasreče tud »Jutr« in pa negau mudrijani.
»Jutr« je začeu udrihat ukul sebe iz kolam. De iz kolam ni dobr razbijat ukul sebe, tu je že soje čase puvedu Ribnčan, ke se je iz Hučevarjam stepu, Hučevar je
Srbov, prihodnje leto imel drugo, lepše lice. Wjcle zboža!
Zakon proti pijančevanju na Ruskem,
Državna duma je v tretjem branju sprejela zakonsko predlogo proti pijančevanju. Zakon ima med drugim določbo, da se v nobenem državnem obratu ne smejo prodajati alkoholne pijače. Na srednjih šolah se bodo vršila predavanja o škodljivosti alkohola. Izrekla se je tudi želja, da sc zviša kazen za zločine, storjene v pijanosti in da se poiščejo novi viri državnih dohodkov namesto monopola na žganje.
Požigi v Bosni so zopet na dnevnem redu. Zlikovci (menda srbski kmetje) zažigajo begom seno, slamo i. dr., pa tudi gospodarska poslopja. Mnogokrat gori isti čas na dveh, treh in več mestih.
Ob zadnjem požaru v Visokem v Bosni je pogorelo 180—200 družin. Posamezniki, društva in obične so na delu za pomoč po-gorelcem. Tudi cesar je daroval zanje 5000 kron.
Nova šola v Zagrebu. Zagrebški mestni šolski odbor je sklenil osnovati v Zagrebu neke vrste meščans!:o šolo za tiste dečke, ki ne morejo v srednjo šolo, a bi si vendar radi izpopolnili svoje znanje za svoj bodoči poklic v trgovini, obrti in podobnih strokah. Učni načrt pa bo ziasno-van tako, da absolventi ne bodo mogli nadaljevati naukov na kaki srednji šoli. Zavod bo nekak spoj ljudske in srednje šole.
Reorganizacija bakterioloških in kemijskih deželnih zavodov na Hrvaškem se v najkrajšem času izvede na ta način, da se vsi ti zavodi centralizirajo na enem prostoru v Zagrebu. V to svrho se na vrtu bakteriološkega zavoda v Kačičevi ulici zgradi novo poslopje. Naprave se izpopolnijo in razširijo z novim Pasteurjevim oddelkom za cepljenje proti steklini in lastnim serumskim oddelkom za zatiranje živinskih kužnih bolezni. Zviša se število osobja. Novi deželni zdravstveni zavod bo potem obsegal: 1. oddelek za analitično kemijo z lastnim predstojnikom; 2. oddelek za preiskavanje hranil in živil; 3. oddelek za agrikulturno kemijo; 4. oddelek za preizkušanje stavbenih materialij; 5. oddelek za bakteriološko-higienične preiskave (načelnik dr. Gutschy, čegar zasebna last je dosedanji zavod); 6. oddelek za pasteur-jeve cepitve (s posebnim zdravnikom); 7. oddelek za živinozdravniško-bakteriološka preiskavanja (z lastnim načelnikom); 8. oddelek za serumsko terapeutiko. — Denarna sredstva za izvedbo tega načrta so na razpolago in izdano že tudi dovoljenje merodajnih faktorjev. Stvar bo velika pridobitev za Hrvaško.
Nov češki kmečki list. 27. t. m. bo začel izhajati nov češki kmečki list »Pravo venkova«, ki ga bo izdajal posl. Prašek.
LAŠKA VLADA IN AVSTRIJSKI ŽIDJE.
»Vossische Zeitung« poroča: Laški poslanik na dunajskem dvoru vojvoda pl. Avarna je obiskal načelnika dunajske židovske cerkvene občine dr. Alfreda Sterna. Prosil ga je v imenu laške vlade, naj občina ves svoj upliv zastavi, da ne bodo dunajski svobodomiselni listi tako uničevalnih poročil o laški armadi priobčevali. Opustitev takih poročil bi bila Židom samim v korist, ker ta način pisave zelo antisemitstvo pospešuje. Diplomacija se temu koraku laške vlade smeje. Pač pa v Rimu, kakor ta slučaj kaže, dobro vedo, v kakih rokah je avstrijsko časopisje.
SOCIALNO-DEMOKRAŠKA VERA.
Vodja belgijskih socialistov, advokat in belgijski poslanec Emil Vandervelde je dne 18. februarja 1910 v belgijski zbornici o svoji veri sledeče dejal: Slovesno izjavljam, ni ga človeka, na katerega vzgojo bi
Ribnčana touku iz kolam, ke je udskakvou ud Ribnčana in je nazaj Hučevarja bou; Ribnčan jc mou pa žakl in je upletu z nim Hučevarja, de se je kar uviju ukul nega; in tku je lepu Ribnčan premagu Hučevarja. »Jutru« kou tud bije zdej leberalce nazaj pu zubeh in jim jh izbija druzga za drugem iz čelust, tku, de uja nazadne čist brez zob in de na uja mogl več grizt, kokr grizeja zdej. No, pa iz »Jutram« s gespud dohtar Taučar na more pumagat, ke nima nubene kumande tam; zatu more lepu ruke na skrižem držat in mouče gledat in trpet, de mu »Jutru« kou zube vn zbija. Neki druzga je pa iz gespudam placrešpehtarjam. Scer se ga tud ni tku lohka za udkrižat, tu je res; al jest b tou videt, če b biu namest gespud dohtar Taučarja, al b ga spudrepu al ne! Scer je gespud placrešpehtar ena lepa, debela leberalna muč, prauja, de ma deset vulouskeh sil. Al, kua pa nuca, ke usa leberalna mašinarija žene narobe. Gespud dohtar Taučar nej kar gleda, de se ga hitr znebi, če ne u še ubjukvou na raz« valinah leberalne kumande soja pupustli-vast in przaneslivast. Sej, če se na upa sam pelat leberalne pulitke, de se čut za tu prcšvoh, sej mu u urad pumagu, čc na u drgač, pupolnama brezplačn
Boltatu Pepe iz Kudeluga.
vera tako malo vplivala kakor je name. Nikdar nisem videl katekizma .nikdar nisem bil pri kakem cerkvenem opravilu, nikdar nisem imel najmanjšega verskega stika z duhovniki. To izjavo je podal Van-dervelde v imenu belgijskih socialnih demokratov in s tem geslom se bodo belgijski socialni demokratje in liberalci pri prihodnjih volitvah v parlament v boj vrgli, Parola se glasi: Proč s katekizmom, versko vzgojo in s cerkvijo! Narod naj vzrase na podrtinah reda, civilizacije in postave. No, Belgijo čakajo rea krasni časi, ko bi ti elementi v nji zavladali!
jeseniške novice.
PO OBČINSKIH VOLITVAH.
Delo in volilni boj je končan. Jesenice so mirne, kakor nikdar poprej, ko so zmagovale nasprotne nam stranke. Volivci S. L. S. so pokazali, da so olikana stranka, kateri ni za poulične kravale, am-pam za resno delo v korist vseh občanov. Tudi pobalinske provokacije Humrovcev naših mož niso mogle spraviti iz premišljenega ravnotežja. V nedeljo, na dan volitev, je dal Humer napeti čez cesto od svojega hotela pa do Hauptmanove hiše platno z velikim napisom: »Klerikalci so pri zadnjih volitvah prodali slovenske Jesenice, — narodno-napredni volivci, volite vsi naše kandidate!« Naši volivci so se tem otročarijam pomilovalno smejali, še bolj pa so se nasmihali, ko je Humer v torek po volitvah vlekel veliko platno pod svojo streho. Liberalci so upali vsaj v tretjem razredu spraviti socije v odbor, zato so imeli že vsi pripravljene rdeče zastave. Po sramotnem porazu pa so ohranili rdeče blago v svojih omarah, in je bodo porabili za rdeče hlače pustnega kurenta. Na vsak način so hoteli imeti kravale. Zato so naše može nestrpno povpraševali, kdaj mi razobesimo zastave, pa so dobili hladen odgovor: »Nam je dovolj zmaga, zastave imejte liberalcil« Nam pa je v ponedeljek za petdeset odstotkov lepše svetilo solnce in obsevalo slovenske Jesenice, ko so v tako ogromni večini v taboru krščanske S. L. S. Hvala vam, volivci!
Dve stvari nas posebno veselita po teh volitvah. Prva stvar je dejstvo, da se je jeseniško prebivalstvo s studom obrnilo od brezverstva, ki je s svojimi svobodomiselnimi shodi hotelo igrati orgije po Jesenicah. Druga stvar pa je ta, da se naše ljudstvo, ki je po veliki večini odvisno od velekapitala, ni dalo vkloniti terorizmu kapitalistične Pongratzove stranke, ki ni drugega, nego v meniha preoblečena liberalna stranka. Naše delavstvo sicer mora prodajati kapitalu svojo moč, ampak svoje volje ni hotelo prodati. In to je prav! Načela našega dobrega delavstva so bila močnejša, nego terorizem kapitala. Pri-bijemo, da naša stranka ni hotela iti v boj proti tovarni, ampak hotela je iti v boj zo-
{ier trdo roko Pongratzovega samodrštva. n tako se bo zgodilo vselej, kadar bo Pongratz ob volitvah rodil svojo »gospodarsko stranko« in jo hotel voditi v boj
[>roti načelom S. L. S. Kolikrat so hoteli iberalni voditelji od Pongratza do Humra nahujskati Savo, proti Jesenicam, Jesenice proti Savi, pa ni šlo, ker so bila načela ista na Savi kakor na Jesenicah. Kolikrat so ti voditelji mešetarili za slovenske Jesenice, sedaj pa se lepo svetijo v žarkih S. L. S. Jesenice so ostale krščanske in slovenske! Hvala vam, volivci!
V »Jutru« si liberalci berejo levite, češ da so bili zato tako tepeni, ker so »getrennt marsehiert, vereint geschlagen«. Dobro, svobodomiselni gospodje, drugi pot le še paktirajte in prodajajte slovenske Jesenice našim narodnim nasprotnikom. Saj ste jih tudi sedaj, saj je edini vaš zastopnik prišel v odbor s pomočjo narodno nasprotnih glasov. Drugi pot le »vereint« marširajte, pa boste kljub temu »vereint geschlagen«. Ljudstvo je naše, to nam dokazuje izid tretjega volivnega razreda, kjer so vsi liberalci volili socialne demokrate, pa so vendar naši kandidati dobili tako ogromne večine, da ima socialno-demo-kraški kandidat največ glasov 328, naš pa 679 glasov. Hvala vam, volivci!
Ob izidu naših volitev je bila vsa kranjska dežela presenečena, Došlo nam je nebroj iskrenih čestitk od somišljenikov S. L. S.; med drugimi od načelnika naše stranke dr. Šusteršiča, podpredsednika Pogačnika, poslanca Gostinčarja, ljubljanskih občinskih svetnikov S. L. S.r uredništva »Slovenca« in nešteto drugih vrlih somišljenikov in delavcev S. L, S. Ker se ne moremo vsakemu posebej zahvaliti, naj velja tem potom vsem: Hvala vam, prijatelji in čestitelji!
j Shod. Jutri, v nedeljo zvečer priredi S. L. S. na Savi v Delavskem Domu ob pol 8. uri zvečer shod, h kateremu so vsi naši volivci in somišljeniki vabljeni. Do svidenja!
J**" Naše ženstvo ne moremo z nobenim darilom bolj razveseliti, kakor z novo knjigo S. M. Feliclte Kalinšek »Slovenska kuharica.
Književnost.
»SLOVENSKI NAROD« IN UMETNOST.
Ko smo nedavno ocenili S. Sarden-kovo »Mater svetega veselja«, je naš kritik postavil načelo, da je glavno merilo, ali je kaka moderna katoliška religiozna pesnitev uspela, to, v koliko se približuje svojemu vzoru, to je tistim temeljnim religioznim umotvorom, ki najpopolnejše izražajo verske ideje. To so: Sveto Pismo, frančiškanska poezija, cerkveni himni, Angelus Silesius, Dante, predvsem seveda Sv. Pismo. To je neoporečno. Sv. Pismo je vsebinsko in formalno pravzor krščanske religiozne poezije. Religiozna pesnitev ni kakor druge; njena dovršenost je odvisna od religioznih idej, ki jih obravnava (zato je n. pr. evangelij o Kristusu lepši kakor so germanski myti od Balderja), drugič pa celo od avtorjeve osebe, to je od njegove etične usovršenosti (zato so pesmi Sv. Frančiška Asiškega popolnejše od Kralikovih verskih epov ali od religioznih liričnih pesmi Anette von Droste-Hiilfshoff), tretjič seveda pride tudi formalna stran vpoštev. Pa tudi v tem oziru so na primer svetopisemski psalmi nedosežni. (Beri znane Heinejeve besede o tem.) Naj »Narodov« samoestetik pove, katere moderne religiozne pesnitve se dajo postaviti v eno vrsto s Fra Jacopone da Todijevimi himni? (»Stabat Mater« — »Udite una nova pazzia!« itd.) Tisto, da je umetnost samanasebi namen in da se mora zgolj po formalnih umetnostnih zakonih presojati, nima v religiozni poeziji gotovo nobene veljave. Dante ne bi bil Dante, ako ne bi bil črpal svojih idej iz Svetega Pisma, Frančiška in sholastikov. O tem bi se dalo še veliko povedati, toda kako disputirati z listom, ki citate mala fide in z zlobnim namenom p o t v a r j a , češ »Slovenec« je dejal, da »je vsa umetnost od Svetega Pisma odvisna«, »Slovenskemu Narodu« in njegovim sotrudnikom pač pristoja politični kol in cepec, nikakor pa nepristranska sodba o umetnosti, najmenj pa o religiozni. Že rajni Aristotel je rekel, da sova ne more o solnčnih žarkih soditi.
Štajerske novice.
š Napredno gospodarstvo. Kako znajo Nemci gospodariti z občinskim denarjem, nam ravno »pričuje uprava spodnještajerskih mest in trgov, ki so v rokah nemških nacionalcev ali rene-gatov. Ptuj je do vrha v dolgovih, Celje gre na kant, Brežice ravno tako, pa tudi o Mariboru je splošno znano, da leze vedno bolj v milijonske dolgove. Nerodno začeta stavba dravskega mostu, škandali in defravdacije v nemškem gledališču in falitna mestna podjetja, to so res — kras mariborskega mestnega gospodarstva. Nasledki se že kažejo. Mestni proračun za leto 1911 kaže tako velik primanjkljaj, da mora mestna občina najeti 400 000 K novega posojila, zvišati pa mora tudi doklade na hišno najemninski davek za 25%! Tako vzorno znajo gospodariti nemški nacionalci v Mariboru! Po mestu je splošna nezadovoljnost radi tega, a kaj to pomaga, ko pa je magistratna klika neomejen gospodar. Ugodno stališče bi imela sedaj kaka resnejša opozicionalna stranka, če bi znala izrabiti sedanji položaj. Socialni demokratje so v Mariboru izgubili svoj ugled, nemški krščanski socialci pa so itak ponižni kužki pred magistratno gospodo, to so pokazali pri zadnji državnozborski volitvi. Gospodarstvo pa tako!
š Zadružna zveza v Mariboru, štajerski oddelek ljubljanske Zadružne zveze se je preselil iz Stolne ulice v tiskarno sv. Cirila v Koroški ulici. Svojo pisarno ima tam, kjer je prej bila ti-skarnina prodajalna.
š Celjski slovenski trgovci so se udeležili občnega zbora gremija trgovcev v Celju. Ko so prišli ob določeni uri v zborovalno dvorano, še ni bilo nemških trgovcev tam. A ko so ti zaznali, da se Slovenci udeležijo volitve, so takoj od vseh strani pribežali. Ker je načelstvo gremija odklonilo zahteve Slovencev, da se jim da primerno zastopstvo, so Slovenci zapustili ostenta-tivno občni zbor.
š Nemška krščanskosocialna stranka, frakcije Neunteufel-Pantz, je zborovala te dni v Gradcu. Na današnjem sklepnem zborovanju govore poslanci pl. Pantz, Kemetter in Neunteufel. Očividno ima to zborovanje namen izpod-kopati tla voditelju katoliško-konser-vativne Struje na Štajerskem poslancu Hagenhoferju.
š V Gradcu je umrl bankir J. E. Fi-scher, ki je imel nekdaj veliko besedo v graškem občinskem svetu.
š Važna iznajdba za železničarje. Bivši dimnikar Hugo Raber v Inomo-stu, štajerski rojak, je iznašel napravi, da se železniški vozovi sami eden k drugemu pripenjajo. Iznajdnik dobi od neke železniške družbe večjo nagrado.
!š Morilec ln ropar Jos. Kaiser, ki
je osumljen, da je umoril in oropal januarja 1911 dimnikarskega mojstra Happicha pri Doblu in pred kratkim živinskega trgovca Zitza, še vedno trdovratno taji oba umora. Vendar je preiskovalni sodnik dobil že toliko ne-pobitih dokazov o Kaiserjevi krivdi, da je skoraj izključeno, da bi morilec za-mogel tajiti strašni dejanji. Nemški listi so prvotno poročali, da je Kaiser Slovenec, kar pa ni res. Že ime samo J' priča, da je morilec Nemec.
š Veliko tatvino so odkrili v gra-i ški veletrgovini Kastner & Oehler. Dokazalo se je, da je tatvino premeteno vodila vdova pekovskega mojstra Reiss in 131etna njena vnukinja Margareta Schneider. Pri tatvini je uporabljala Reiss šolsko deco v starosti 9 do 11 let. Storilce so zaprli.
š V Mariboru je umrl gostilničar Janez Meierseidl v Tržaški ulici.
š Kernstock v Mariboru. Danes,
9.	decembra, priredijo nemški železničarji v Gotzevi dvorani v Mariboru bo-žičnico. Veselica je združena s plesom — v adventu. Vendar se je baje udeleži tudi znani pesnik-župnik Kernstock, ki je rojen Mariboržan.
š Orožništvo je prijelo blizu Maren-beiga nekega Lakoša, ki je na cesti oropal llletno deklico Jerico Kokoši-nek.
š Nova podružnica Stidmarke se
ustanovi v nedeljo, 10. decembra, v Vu-hredu ob koroški železnici. Ustanovni občni zbor se vrši v gostilni Kovatsch, kjer se ob državno- in deželnozborskih volitvah radi zbirajo tudi vuhredski in drugi pohorski liberalci.
š Gostilničar ustrelil nasilnega gosta. Gostilničar Jožef Oblak pri Sv. Ru-pertu je z revolverjem ustrelil posestniškega sina Matija Razboršek. V njegovi gostilni je Razboršek pretil Oblaku z odprtim nožem. Ker se je z silo vrgel Razboršek proti njemu, je Oblak revolver sprožil, ki je zadel Razboršeka tako nesrečnb, da je takoj izdihnil. Zadel ga je v pljuča.
š Tat pod posteljo. Pri gostiln'čar-ju Volčanjšeku ob kolodvoru v Brežicah ob Savi je gostilničarka našla 4. t. mes. zvečer nekega moža pod posteljo. Ko so ga skušali prijeti, je mož pri odprtem oknu vrgel gostilničarjevo zlato uro in verižico ven. Tudi so našli pri njem denarnico z 13 kronami. Oboje je ukradel g. Vočanjšeku. Ura z verižico sama je vredna 400 K. Tatu, ki se baje zove Ferdinand Verzer, so izročili sodišču v Brežicah.
š Pri podiranju v gozdu je ponesrečil Franc Werdnig v Kapli ob Dravi. Zlomilo mu je nogo. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico.
š Nemška organizacija. V Studencih pri Mariboru se je ustanovilo nemško telovadno društvo.
š 4056 K ukradenih. Posestnik Anton Schinko v Spodnjem Boču pri Selnici ob Dravi je imel 4056 K denarja shranjenega v nekem predalčku v mizici v leseni utici. Za denar je izvohal 341etni Florijan Deutschmann, ki je služil kot hlapec pri Scliinkotu. Deutscmann jo je z denarjem srečno pobrisal.
š V Gradcu je um- II 4. t. m. bivši ravnatelj mariborskega učiteljišča 88-letni dr. Anton Elšnig.
š Konkurz. V Studenicah pri Polj-čanah je prišel v konkura trgovec Fr. Fijavž.
š Zgorel je pri Sv. Miklavžu na Polju nov hlev posestniku Juriju Va-lenčaku. Škode je 3000 K.
š V Gornjem gradu se vrše v kratkem občinske volitve. Upamo, da bo S. K. Z. pri teh volitvah pomedla z dosedanjim liberalnim občinskim gospodarstvom.
š Vransko. Kmetijska podružnica za vranski okraj ima v nedeljo, dne 17. decembra t. 1., ob 3. uri popoldne v šolskih prostorih v Braslovčah svoj redni občni zbor.
š Tovarna preneha z delom. Iz zanesljivih virov izvemo, pa polzelska tovarna (Prymova) v doglednem času preneha z obratom. Ženskam je že vsem odpovedano, tudi že skoro polovici mošlcih.
š Ljutomerski diletantje so morali na 8. decembra 1911 določeno uprizoritev narodne igre »Revček Andrejček« preložiti zaradi nastalih ovir na nedeljo, dne 17. decembra 1911. Predstava se vrši v dvorani ge. Kukovec.
š Teharje pri Celju. Dekliška Marijina družba priredi v nedeljo, dne
10.	decembra, po večernicah v kaplaniji igro »Oh ta Micika« in srečolov. Pridite v obilnem številu!
š Iz Ptuja. V nedeljo, dne 17. decembra, sc igra v ptujskem Narodnem domu igra »Dimcž, strah kranjske dežele«.
š Iz Celja. Opozarjamo na igro »Divji lovec«, katera se vrši jutri, v nedeljo, dne 10. decembra, ob 4. uri po-
poldne v celjskem Narodnem domu. Ker sc igra vrši popoldan, imajo lepo priliko jo posetiti tudi okoliški Slo-venci.
š Podružnico i»rajhsbunda« nemških železničarjev so v nedeljo ustanovili v Nemški hiši v Celju. To društvo ima baje v pravilih, da smejo biti člani samo pravi Nemci. In sedaj čujte imena teh »pravih Nemcev«, ki so prvi prijavili svoj pristop kot člani celjske podružnice: Poličnik, Rubš, Palir, Fen-dre, Kolenc, Černjak, Kompan, Krivec, Znider, Golob, Kreter, Žvižej, Kolšek, Sotošek, Zupančič itd. Res prava pristna germanska kri! Kaj ne?
š Iz šolske službe. Štirirazredna ljudska šola v Framu je povišana v petrazrednico. — Za stalnega učitelja in šolskega vodjo na ljudski šoli v Raz-borju je imenovan stalni učitelj pri Sv. Martinu na Pohorju Ivan Lah. — Kot stalni učitelj je nastavljen na šoli v Cirkovcah tamošnji začasni učitelj Karol Slaner. — Kot stalna učiteljica v Središču je nastavljena tamošnja su-plentinja Olga Serajnik. — Stalna učiteljica v Hočah Cecilija Fržan je dobila začasen dopust. — Učiteljici ročnih del v Št. Ilju v Slov. goricah in v Št. Lovrencu nad Mariborom Ana Hufschmid in Eliza Prahtl ste vstopili v stalni pokoj.
š Iz Slovenjgradca. Pri volitvah v osebno-dohodninsko komisijo za naš politični okraj smo Slovenci prodrli v prvem in drugem razredu; v prvem sta izvoljena dr. Mayer in Konrad Irš:č, v tretjem Lovro Voupot in Jakob Vrečko. Tudi v drugem razredu smo propadli samo zaradi malomarnosti nekaterih naših.
š Iz Ormoža. Čujemo mnogo pritožb proti zagrizenosti političnih uradnikov in proti krivicam, ki se nam gode pri ptujskem okrajnem glavarstvu. Mnogo smo si pa tudi, kakor mnogokje drugod, krivi sami. V našem okraju sta le dve občini, ki ne sprejemate nobenih nemških dopisov. Ti dve občini ste Središče in Lahonci. Naj bi tudi župani drugih naših sosednih občin posnemali ti dve občini in izzivanja raznih nemških okr. glavarstev ter drugih uradov z nemškimi dopisi bodo kmalu ponehala.
Deiavci rokodelci!
Marsikateri izmed vas ,ki biva še v mili domovini, vzame morda prej ali slej potno palico v roko in jo mahne v svet, da si poišče zaslužka ali v kakšni tovarni ali pa se kot rokodelec izpopolni v svoji obrti.
Rojaki delavci rokodelci! Ako vas privede usoda v Gradec, bodi vaša prva pot v slov, kat. izobraževalno društvo »Kres«, Prokopigasse 12, blizu Herrengasse (edina slovenska gostilna »Pri Andreju Hoferju«), Tukaj najuete rojake, ki vam bodo šli z nasveti na rake.
»Kres« vam nudi razne slovenske časopise, na razpolago vam je bogata knjižnica, Če tamburate, se lahko izpODolnite v izvežbanem tamburaškem zboru, če se želite vadi'.; v tambun;njn, slonite lahko v oddelek začetnikov. Mnogo društvenikov je telovadcev, .uana vam je prilika, da si v Orlu Krepile telo. Kdor je pevec ,ga vabi »Kres« v pevski zbor, Ki ne;' iie slovensko pesem kot punčico v očesu. Če ste zavzeti za gledališke predstave vas z odprtimi rokami sore;,ae dramatični odsek »Kresa«.
Rojaki, delavci, rokodelci! Predavanja se vrše vsako nedeljo popoldne, razširjajo vaše obzorje ter vas varujejo, da ne zaidete v slabo velikomestno družbo, kjer se človek navadi le pijančevanja in postane odpadnik.
Rojaki I Iz tega razvidite, kaj vse vam nudi »Kres«, največje slovensko graško društvo. Tukaj boste našli iskrenih prijateljev, v kojih sredini se boste čutili kakor na domačih tleh. Vsakdo, ki ga privede pot v Gradec, v naš vrli »Kres«!
Darovi.
-j- Mohorjani za »Slov. S.ražo«. Darovali so nadalje Mohorjani: 193. v Novakih, Goriško, po č. g. Ivanu Kenda, kuratu, 5 K; 194. šentjakobske župnije v Ljubljani po č. g. Janku Barle, župniku, 45 K; 195. v Rožeku, Gor., po č. g. Karolu Huttner, župniku, 4 K 60 h; 196. Sv. Peter v Žicah po župnijskem uradu 6 K; 197. v Liveku, Goriško, po č. g. Valentinu Batič, kuratu, 30 K; 198. v Čepovanu, Goriško, po č. g. Valentinu Pire, župn. uprav., 22 K; 199. v Begunjah pri Cerknici po župnijskem uradu 10 K 70 h; 200. Sv. Peter na Kronski gori po župnijskem uradu 4 K 10 h; 201. Gorenjigrad 8 K; 202. Dolenji-vasi pri Ribnici po župnijskem uradu 7 K 16 h; 203. v Prvačini po č. g. Josipu Primožič, župniku, 20 K; 204. Gradišče p. Prvačina 1 K 50 h; 205. Guštanj, Koroško, po župnijskem uradu, 4 K 50 h; 206. Kožbana po č. g. Antonu Plesničar, župniku, 5 K; 207. v Preserjih po č. g. Mat, Gerzin, župniku, 20 K 68 h; 208.
L'bušnjc pri Kobaridu 12 K; 209. v Cerknici po župnijskem uradu 16 K;
210.	na Viču pri Ljubljani 30 K 40 h;
211.	Št. IIj pod Turjakom po č. g. Alojziju Musi, župniku, 13 K 40 h; 212. v Podragi, p. Št. Vid pri Vipavi, po župnijskem uradu 5 K 5 h; 213. Dražgošah po župnijskem uradu 2 K; 214. Lokev in Divača 5 K; 215. v Rakitni po župnijskem uradu 4 K 50; 216. Dol. Logatec po č. g. Val. Remškar, župniku, 16 K 10 h; 217. Oslica, p. Ajdovščina, po č. g. Ed. Meznarič, župn. uprav., 17 K; 218. v Vrtojbi pri Gorici po č. g. Edv. Štrekelj, vikarju, 7 K; 219. Dornberg pri Gorici, po č. g. Franu Lavrenčiču, župniku, 10 K 10 v; 220. N. cerkev, p. Vojnik. Št., po č. g. M. Golob, kaplanu, 10 K; 221. Ajdovec pri Žužemberku, po č. g. Martinu Poljak, župniku, 3 K; 222. Št. Vid pri Vipavi 4 K 93 vin.; 223. v Barkovljali po č. g. Antonu Kjuder, župniku, 15 K; 224. Šmarjeta pri Veli-kovcu, Koroško, po župnijskem uradu 15 K; 225. v Pamečah, po č. g. Ivanu Jurko, župniku, 7 K 20 vin. Poverjeniki dražbe sv. Mohorja, skrbite, da dobi »Slovenska S raža« darove iz vseh slovenskih župnij!
— Pod 'p'"tiemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaju so darovali od 1. oktobra do 1. decembra t. 1.: Po-savcev na Dunaju 200 K; občinski odbor mesta Kranj 50 K; okrajni odbor Laški trg 30 K; narodna društva v Ptuju in Milko Naglič v Ljubljani, del čistega dobička prireditve na čas so-delovalkam pri cvetličnem dnevu po 25 kron; okrajna posojilnica v Ormožu 20 K; dr. Janko Benedik, okrajni zdravnik na Bledu, Emil Orožen, c. kr. notar v Kamniku, Jos. Stritar, c. kr. gimn. prof. v p. in dr. Karel Šavnik, c. kr. min. tajnik na Dunaju po 10 kron; dr. VI. Pertot, min. podtajnik, Jos. Skalar, revident nri najvišjem računskem dvoru in dr. Ign. Žitnik, državni poslanec, vsi na Dunaju, po 6 K; Karel Schvveiger v Ljubljani in gdč. Vanda Jacobi na Dunaju po 5 K. Skupaj 418 kron. — Ker je ubotrih in podpore vrednih prosilcev veliko, blagajna pa sko-ra: pri kraju, prosi društvo ne samo vse svoje dosedanje podpornike in dobrotnike, temuč tudi druge dobrosrčne rojake, da mu vsi pridejo v tej stiski hitro na pomoč. Darove sprejema blagajnik dr. Stanko Lapajne, dvorni in sodnijski odvetnik na Dunaju, I. Brau-nerstrafle 10.
GroZDjo železničarjev s pasivnim odporom.
Z Dunaja se poroča, da je vodstvo državnega društva avstrijskih železničarjev pisalo vsem poslancem, cla naj do 10. decembra izjavijo, v koliko se bodo izboljšale plače železničarjem, če se to ne zgodi, vzamejo železničarji vso zadevo sami v roke. Društvo je tudi vprašalo železniškega ministra, kakšne zneske da namerava nakloniti železničarjem in kako se nameravajo posamezni zneski razdeliti med posamezne kategorije. Odgovor se zahteva clo 10. decembra. »Prager Tagblatt« pa poroča, da pripravljajo socialni demokrati pasiven odpor, če bi zbornica ne rešila do 18. decembra predlogov odseka za državne uslužbence glede na železničarje. Nesocialno demokraške organizacije še niso zavzele svojega stališča. Zavzamejo ga dne 11. in 12. decembra pri konferencah na Dunaju. Pred vsem izjavljamo, da mi zelo želimo, da bi se ugodilo železničarskim zahtevam. Parlamentaren položaj je pa sledeč: Odseku za državne uslužbence je nameravala vlada izdati za železničarje 14 milijonov kron. V odseku so pa predlagali socialni demokrati 69, krščanski socialci (oo poslancu Kemetterju) 65 in poslanec Burival s tovariši (češki narodni soaialci) 62 milijonov kron. Končno so sc pa v odseku združile vse stranke za to, da se zahteva ocl vlade, da naj se izda za železničarje 38.010.171 kron. Vse stranke so umaknile svoje posebne predloge in glasovale za navedeno vsoto in sicer tako, da bi bili deležni izboljšanj železničarji državnih železnic s 1. oktobrom 1911. Po tiskanem T»oročilu odseka. za državne uslužbence bi bilo Izboljšano uradnikom 4,600.000 kron; poduradnikom in služabnikom 16 milijonov 810.171 kron in delavcem 16 milijonov 600.000 kron. Ker so za. ta predlog glasovali vsi odsekovi člani, ni dvomiti, cla ga sprejme tudi državni zbor. S tem seveda zadeva šc ne bo rešena, ker ima končno besedo še gosposka zbornica. Poročalo se jo, da, ko se reši začasni proračun, reši zbornica med drugim tudi železničarsko predlogo. Vse stranke so v odseku pokazale, da so za. to, da se izboljšajo dohodki železničarjem. Vladi gre na. seveda pred vsem za to. da dobi pred vsem začasni proračun. Razprava o njem bo požrla veliko časa in če pride na vrsto želez-ničarska predloga, bo zopet velikanska govorniška povotlcnj. y, tem tiči nc*
sanje aktivitetnih doklad državnim uslužbencem.
V	motivacijskem poročilu te predloge se zlasti poudarja, da se jc državnim uslužbencem leta 1908. zboljšalo plače, zaradi česar se smatra 15% zvišanje aktivitetnih doklad kot zadostno zopetno zvišanje.
Smatramo za primerno, občinstvo informirati in pojasniti pravi stvarni položaj tako zboljšanja leta 1908., kakor tudi o tej v zadnji vladni predlogi objavljeni aktivi-tetni dokladi, v kolikor pridejo pri tem v vpoštev poštni uslužbenci.
V	dne 25. septembra 1908 objavljenem zakonu o plačah slug, ki se tiče izboljšanja prejemkov kategorij državnih slug, se je začetna plača poštnih uslužbencev sicer zvišala od 800 K na 900 K, napredovanje iz ene plačilne stopnje v naslednjo višjo pa se je namesto kakor prej, pred to regulacijo, znižalo od 100 K na 70 K za poštno-uradne sluge in 80 K za poštne podurad-nike. Po tej regulaciji mora sedaj vsak poštni uslužbenec čakati tri leta na svoje napredovanje, medtem ko jc prej, pred regulacijo, moral povprečno čakati samo 2 in pol leta.
Iz tega je razvidno, da vsled zmanjSan« napredovalne kvote od 30 K, oziroma 20 K in daljšega čakalnega časa za pol leta poŠt-ni uslužbenci danes, po treh letih, nisa doživeli z zadnjo regulacijo nobenega Izboljšanja svojih prejemkov, temveč da lati dobivajo žc danes vsled tega za 30—50 K manjšo plačo. V naprej pa bo to zmanjšanj« vedno občutnejše, ker bo n. pr. poštno-uradni sluga v desetih letih za 360 K in č« se odračuna zvišanje začetne plače 100 za 260 K manj prejel plače, kot pa jc prejel pred regulacijo z 1. 1908.
Da je z ozirom na to gotovo dejstvo sklicevanje na zboljšanje plač leta 1908. neprimerno in da resničnim razmeram ne odgovarja, hočemo dokazati pred vsem prebivalstvom.
Veliko drugače tudi ni z 15odstotnfaa zvišanjem aktivitetnih doklad.
V	vladni predlogi se poudarja, da st sedanje aktivitetne doklade zvišajo za IS odstotkov.
Od leta 1907. obstoječe merilo za aktivitetne doklade pa znaša na Dunaju 55%. za mesta I. razreda aktivitetnih doklaa 50%, za mesta II. razreda 40% in za kraje III. in IV .razreda 30% od plače.
Pri tem bo vsakdo mnenja, da bo po novi vladni predlogi v bodoče aktivitetnih doklad 70, 65, 55 in 45% od plače odmerjenih.
To pa ni tako, temveč bo to zvišanje za 15% izvedeno od onega zneska, ki odgovarja določenim 55, 50, 40 in 30%, torej bo računano od aktivitetnih doklad samih.
Ta znesek pa je tako minimalen in neprimeren, da bi spopolnil ali izboljšal vsled regulacije leta 1908. zmanjšano plačo, vsled česar poštni uslužbenci to zvišanje aktivitetnih doklad kot nezadostno odklanjajo.
Za podeželne poštne sluge pa je cela stvar še slabša, ker dobivajo po regulaciji leta 1908. večjidel 20 K manj mesečne plače kot pred regulacijo in ni iz nove' vladne predloge nobeno zboljšanje položaja teh najslabše plačanih poštnih uslužbencev, ki imajo na mesec od 56 do 72 K, razvidno.
Ako primerjamo draginjo vseh potrebnih živil in potrebščin, kakor tudi visoko stanarino, s slabimi plačami vseh poštnih uslužbencev, se nam bodo zdele zahteve poštnih uslužbencev umljive. Te zahteve so sledeče:
1.	Vštetje provizorične službene dobe v plačilne stopnje za necertificirane poštne uslužbence, medtem ko se vojaškim certi-fikalistom vračuna osem vojaških službenih let v plačilne stopnje, in vračunanje pred regulacijo 21. junija 1910 doslužene službene dobe v plačilne stopnje za podeželne poštne uslužbence;
2.	napredovanje iz ene plačilne stopnje v drugo višjo za 100 K;
3.	35letno službovanje;
4.	nadaljno izplačevanje pred regulacijo 21. junija 1910 izplačanih kvartalnih remuneracij za vse podeželne poštne sluge, doivier se ne izvrši prava regulacija, ki more biti le v popolni enakopravnosti z ostalimi poštnimi uslužbenci.
V	trdnem prepričanju, da bodo te vrstice zadostovale, upajo poštni uslužbenci, da se bo vpoštevalo pri obravnavi teh njihovih zahtev tudi njihovo res naporno delo v službi.
Vladne volilne priprave na Hrvaškem.
Zagreb, 6. dec. 1911.
Volitve so na Hrvaškem na tri dni, in sicer tako razpisane, da pridejo prvega dne na vrsto prav tisti volivni okraji, v katerih imajo Tomašičevi kandidatje največ upanja na zmago. Drugi dan pridejo dvomni, tretji dan pa za vlado absolutno nemogoči. Zadnji so po večini pravaški. Tomašič je to raz-poredbo tudi zategadelj tako ukrenil, ker hoče vojaštvo prav vporabiti. Čujem, da bi bil ban razpisal vse volitve na en dan, ko bi bil imel dovolj vojaštva na razpolago, a ker ie tega samo arae,eno število, je moral tri ani določiti. Okraji drugega dne so namreč na meji okrajev prvega dne, tako da bo vojaštvo lahko in pravočasno prišlo
Slike o povodnjl v Tripolisu.
varnost, cla se pravočasno ne reši železniška predloga, druge nevarnosti zdaj ni, ker so vse stranke zavzete, da dobe železničarji ne 14 milijonov kron, kakor je to predlagala vlada, marveč da dobe več, 38,010.171 kron. Umljivo je pa, da železničarji nestrpno pričakujejo, cla sc reši zadeva, ki je za nje dejansko življenjske važnosti. Avstrijski železničarji so v primeri z železničarji drugih držav zelo slabo plačani. Povprečno zasluži danes avstrijski železničar 1023 mark, medtem ko zaslužil ogrski 1203, prusko-hesenski 1542, bavarski 1589, saški 1554, inozemski 1262 in manj samo rumunski železničar, namreč 990 mark, a se mora vpoštevati dejstvo, da je Življenje v Rumuniji neprimerno veliko cenejše kakor pri nas.
Važna poulična konferenca v Pariz«.
Včeraj, 8. t. m., se je vršila v Parizu konferenca, pri kateri so bili zbrani ruski minister za zunanje zadeve Sasonov, francoski ministrski predsednik Caillaux, francoski minister za zunanje stvari de Selves, ruski poslanik v Parizu Izvolskij in angleški poslanik v Parizu Sir Bertie. Obravnavala so se najvažnejša vprašanja zunanje politike, in sicer:
1.	Kaj namerava Rusija s svojim vojaškim pohodom v Perzijo;
2.	kaj sodijo ententne velevlasti, Anglija in Francija, glede dardanelske-g a vprašanja, oziroma želje Rusije, da se Dardanele odpro za ruske vojne ladje;
3.	kakšno stališče naj zavzamejo te velevlasti spričo domače vojske na Kitajskem in
4.	kakšno stališče zastopajo glede balkanskega vprašanja.
Kaj se je sklenilo, je za širšo javnost seveda velika tajnost. V Perziji zasleduje
Rusija najbržeje isto kakor Francija, namreč protektorat nad severno Perzijo, ki naj bi se prejalislej uveljavil. V tem vprašanju in glede Dardanel se mora Rusija v prvi vrsti sporazumeti z Anglijo. Anglija ima v južni Perziji velike interese, ki se z ruskimi nekoliko križajo, pravtako pa jo zanima dardanelsko vprašanje. Dozdaj je stala Anglija neomajno na stališču, da ruske bojne ladje brez dovoljenja Turčije in berolinskih signatarnih velevlasti ne smejo iz Črnega morja v Sredozemsko morje, da ostane pot v Indijo za Anglijo kolikormogoče prosta. Gotovo je, da Francija Rusiji v dardanelskem vprašanju stoji na strani.
Ako se pot skozi Dardanele za Rusijo odpre, pa se tudi razmere na Balkanu precej izpremene. V takem slučaju stoji namreč Carigrad vedno pred nevarnostjo, da se pred njim pojavi rusko brodovje. Ta eventualnost pa bo zelo vplivala na aspi-racije balkanskih narodov.
Da so ententne velevlasti tudi na revoluciji na Kitajskem zelo interesirane, je jasno. Gre za to, ali se mandžuški dinastiji pomaga ali pa sc pusti vstašem popolna svoboda. S tem vprašanjem so se evropske velevlasti. tudi za časa tajpinške revolucije bavile. Takrat so dinastiji priskočile na pomoč in dobile od nje razne trgovske in teritorialne koncesije.
Da zlasti Nemčija pariško konferenco z veliko napetostjo zasleduje, je samopo-sebi umevno. Pariška konferenca dokazuje, da so Anglija, Francija in Rusija trdno zvezane. Za trozvezo to ni nič kaj prijetno. Nas seveda zelo zanima, kaj mislijo spričo lega naši državniki.
Vladna predloga in poštni uslužbenci.
V prvih dneh meseca oktobra je bila poslanski zbornici izročena vladna predloga, ki vsebuje med drugim 15% no zvi-
SHke s perzijsko • ruske meje.
1. Cesta za karavano.	2. Perzijska obmejna straža.
3. Rusko - perzijska meja na reki Aras.
i7 enega v drugi. Drugi vzrok je kortešira-nje (agitacija) z uspehi prvega dne. Toma-šič namreč misli prvega dne dobiti največ mand-tov in tedaj s tem agitirati zadnja dva dneva, kakor da je vse zanj. Slutnja, da bo Khuen za časa volitev prišel na odmor v svoj grad Nuštar ni resnična, ker je on Tomašiča v vsem podučil in — kakor s! m — tudi vso odgovornost nase prevzel,
Član nekega uglednega lista mi je pripovedoval, da bodo v nekaterih okrajih na dan volitev prebivali dopisniki tujih listov, da se bodo kot očividci prepričali o terorizmu vlade. Zraven slovanskih žurnalistov bo tudi nekaj nemških, celo nekaj iz samega »rajha«. Strahote se pa že zdaj gode velike, o katerih se nič ne bere in jih tudi jaz ne objavim v - Slovencu«, da bi mu nc vzeli postdebita za Banovino.
Da je krivica prekoračila vso mero in jo vsi čutijo, za to bodi najboljši dokaz to, da so sami priprosti volivci v 4—5 okrajih vsi brez razlike strank abolirali vse strankarske kandidature in bodo dali svoje glasove tistemu kandidatu, kateri ima največ šans, pa naj pripada katerikoli stranki, samo če je proti Tomašiču.
Vsaj sedaj bi morali enkrat izprevideti nagodbenjaki, da je nagodba vir vsega hudega in da se z njo hrvaških razmer ne more sanirati. Nasilja bi bila na Hrvaškem nemogoča, ako bi bil ban dejansko odgovoren saboru, oziroma kralju, ne pa ogrskemu ministrskemu predsedniku, oziroma mažarskemu parlamentu.
iniijansko-iurška vojska.
Boji za Ainzaro.
Iz Carigrada došla turška poročila po-trjajo laško zmago pri Ainzaro. Iz Dehi-bata došlo poročilo slove: Dne 6. t. m. se je bil hud boj pri Ainzari. Izgube so bile na obeh straneh velike. Lahi so prodirali z veliko premočjo. Mi smo zasedli novo postojanko pri Hor Gunezlu na poti proti Tarhuni. Deli naše armade so napadli Lahe zahodno od Tripolisa pri Sajadu. Lahe smo vrgli nazaj v Gargariso. Sovražnik je izgubil 400 mož in 68 vjetnikov. Mi smo izgubili 218 mož. Z Malte dne 6. t. m. došli Arabci poročajo, da je priplulo pred To-bruk 23 laških vojnih ladij in da nameravajo Lahi obstreljevati obrežne kraje, v prvi vrsti Bombas. Turško vojno ministrstvo objavlja o splošnem laškem napadu dne 5. t. m. sledeče poročilo turškega poveljnika pred Tripolisom: Sovražnik je bil desetkrat močnejši kakor mi. Boj je trajal do večera. Lahi, ki so napadli naše središče in desno krilo, so imeli nad 500 mrtvih. Odločitve Lahi niso mogli doseči in nam tudi niso mogli zastaviti umikalne črte, Turki in Arabci so se v redu umaknili. »Agenzia Štefani« poroča, da se je 6. t. m. prvič zgodilo, da ni padel niti en strel ob tripoliških utrdbah. General Pe-cori poroča iz Ainzare, da se sovražnik še hitro umika in da so Lahi zažgali več arabskih taborišč .
Poslabšan položaj v Turčiji.
>Daily Mail« poročajo iz Carigrada, da so se združile opozicionalne stranke in da je zato ogrožena nadvlada mladotur-kov. Če se trajno izpodrine vpliv mlado-turškega odbora, ni izključena državljanska vojska. Položaj je še poojstren, ker tudi v armadi ni edinosti in je častniški zbor razdeljen v več opozicionalnih skupin.
Turki zapljenjujejo ob meji laško orožje. — Bolgarske in črnogorske obmejne koncentracije.
»Tanin« poroča, da so zaplenili veliko laškega orožja ob italijanskem obrežju. »Ikdam<- poroča, da se koncentrirata bolgarska in črnogorska armada ob turški meji. Notranji minister in civilni nadzornik odpotujeta v ponedeljek v Makedonijo, da proučita položaj.
Oda! =
Foerster Ant.: Te Deum, op. 58, po motivik Haydnove zahvalnice za mešan izbor ali enoglasno z orglami. Izvod 50 vin.
Plcka Fr.: Te Deum, op. 35, za mešan zbor in orgle; part. 2 K 40 vin., glasovi po 35 vin. Sattner p. Hugoiln Te Denm za mešan zbor in ogle, part. 1 K 60 vin., glasovi po 10 vin.
Foerster Ant.: Te Deum za mešan zbor in orgle, op. 18., part. 1 K, glasovi po 15 vin.
Becher Jos.: Te Deum in C za mešan zbor in orgle, part. 2 K 20 vin., klasovi po 20 vin. (Tudi za orkester.) Crnber Jos.: Te Deum, op. 63, za meSan zbor, orgle in orkester; part. 2 K, glasovi po 25 vin. Foerster Ant.: Te Deum, op. 83, za moški zbor; part. 1 K. F.lmovec-Premrl: Intratus et Commu-niones. za največje in večje praznike celega leta; part. 2 K, glasovi po 1 K,
Foerster Ant.: Responsorla ad mlssam
in touo solenini za mešan zbor. Cena na karton nalepljenemu izvodu 55 v., nenalepljenemu 25 vin. — Te skladbe se dobivajo in naročajo v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
Dnevne novice.
-I- Skrajno hinavsko vladno politiko
mladočehov, v katerih družbi se nahaja dr. Ravnihar, zagovarja »Slovenski Narod«, kolikor se pač da, pa je njegov trud zastonj. Le pomislimo! Najprej se spravijo mladočehi na dr. Hochenburgerja. Ho-chenburger pa rezko in žaljivo odgovori, da bo vztrajal pri svoji germanizatorični praksi. Kaj store nato dr. Ravnihar in mladočehi? Vstopijo v vladni tabor in sklenejo glasovati za vlado Sturgkh-Ho-chenburgerjevo! Vrhtega pa uganjajo nepopisno hinavščino, dajo namreč glasovanje o proračunu »na prosto« in dovolijo češkim radikalcem, da glasujejo proti. S tem hočejo, kakor »Narod« sam pravi, le dati »svojim glasovom primerno veljavo« Po domače se pravi temu hinavščina »Narod« izkuša obrniti pozornost radikalnih liberalnih levov v svojem taboru od tega dejstva s tem, da se obreguje ob opozicijo Hrvaško-slovenskega kluba, češ, da ni odkrita. Seveda meri po sebi. Naši poslanci so glasovali proti proračunu v odseku in bodo glasovali proti proračunu v ple-numu, Čehi pa so glasovali zanj v odseku in bodo glasovali zanj v zbornici, to stoji in so zato »Narodova« sumničenja brez vsakega pomena. Sicer pa je naš klub sklenil politiko proste roke — kakor se mu zdi prav — in zato lahko glasuje kakor hoče. »Narod« naj se rajši pomeni s svojimi lastnimi pristaši, ki so včeraj v »Jutru« izjavili, da so vodilni liberalni krogi kakor »slama, ki se takoj vžge in takoj tudi ugasne«, da »samo zato vpijejo, da potem lažje molčijo« in da pravi naprednjaki »ne morejo pritrjevati vstopu dr. Ravniharja v vladno večino, ki podpira vlado, katere član je dr. Hochen-burger.« Še več! »Jutro« pravi, da pomeni dr. Ravniharjev korak »frivolnost in cinizem«. In »Zarja«, ki zastopa dr. Rav-niharjeve socialnodemokraške volivce, za-frkuje njegov vstop v vladno večino takole: »Rechts um! Direktion Stiirgkhov nos! Marsch!« Kje je zdaj Elsner, kje velikansko ogorčenje proti dr. Hochenbur-gerju, kje svetinje milega naroda! Vse je pozabljeno in dr. Ravnihar pomaga z mladočehi vleči vladni voz, Vječnaja pamjat takim slovanskim junakom! Živio! Grom in peklo! Nazdar!
4- »Ljudstvo« imajo naši socialni demokrati vedno na jeziku, kadar zagovarjajo svojo brezdomovinsko politiko. »Zarja« se togoti, ker smo pribili, da slovensko in hrvaško ljudstvo zahteva, da se meja proti Italiji, ki nam hoče ugrabiti primorske dežele, zadosti zavaruje. Pravi, da je ljudstvo proti temu. Ogromna večina jugoslovanskega ljudstva je na Dunaju zastopana po naših poslancih, jugoslovanskih socialnih demokratov pa v parlamentu sploh ni. Njeguš je prišel le slučajno v parlament. Zato nimajo socialni demokrati glede Jugoslovantpv sploh nič govoriti, niti ne v imenu delavstva, kajti tudi večina slovenskega delavstva je, kakor so zlasti zadnje volitve pokazale, v taboru S. L, S. Mi lahko govorimo o tem, kaj jugoslovansko ljudstvo po svoji ogromni večini zahteva, sociji pa so brezpomembni kričači. Na nesramnost »Zarje«, da so namreč »nameni Šušteršiča in Korošca (glede našega stališča ob priliki odstopa generala Hotzendorfa) naročeno delo«, pa odgovarjamo tako-le: Naše patriotično stališče temelji na našem programu, ki hoče močno Avstrijo. To stališče je stališče jugoslovanskega ljudstva. Kakšnim namenom pa služi avstrijska socialna demokracija, pojasnjuje sledeče: Nedavno je belgijski socialnodemokraški voditelj Van-dervelde izjavil, da se je v internacionalnem socialističnem biroju sklenilo, da mora socialna demokracija v vsaki državi, v kateri bi izbruhnila vojska, zanetiti domačo vstajo, to je: izdati domovino. Tem namenom služi socialna demokracija! Hvala Bogu, da avstrijsko ljudstvo po svoji veliki večini s temi nameni nima nič opraviti!
-f- Shodi S. L. S. Včeraj se je vršil shod v Begunjah na Gorenj sekm. Predsedoval je begunjski župan, poročal deželni odbornik dr. Lampe. Nekaj liberalcev se je zbralo, da bi shod razbili. Začel je govornika motiti neodvisen študent Prešeren z neslanimi medklci. Nekaj pobalinov mu je pomagalo; učitelj Zaverl ni bil telesno ampak -samo v duhu navzoč. Pa liberalna nagajivost je škodovala samo njim samim, ker so bili po energičnem nastopu naših ljudi prisiljeni, da so utihnili. Dr. Lampe je pobijal liberalne laži in zborovalce nagovarjal, naj se tudi v tem kraju začno politično in gospodarsko organizirati. Bil je to prvi shod v Begunjah in zbo-rovalci so izrazili toplo željo, da bi se taki shodi pogostoma vršili. Sklenilo se je, da bo spomladi gospodarski shod,
na katerem se bodo razpravljala go-spo-Umska vprašanja o živinoreji, pašnikih itd. Župnik Klcindienst je glede na bodoče občinske volitve pozival k slogi in disciplini. Na shodu jc bil navzoč tudi liberalni kandidat za župana, ki se je pregrešil na shodu zoper postavo o volilni svobodi, vsled česar se mu je zagrozilo, da če ne bo dal v bodoče miru, se ga bo ovadilo in bo zaprt. Tudi študent Prešeren si je ta nauk za ušesa zapisal.
+ Volivni shod na Planini. V nedeljo, dne 3. t. m. se je vršil volivni shod Slovenske Ljudske Stranke na Planini. O domačih st\^reh je poročal gosp. župnik Rihar, splošno z ozirom na volitve pa deželni odbornik dr. Pegan. Na shod se je nadrvilo tudi nekaj liberalcev, ki so s svojim nerodnim in razdivjanim nastopom ter s svojimi neumnimi ugovori vrednost shoda le še povečali. Ljudje so pri tej priliki videli liberalno surovost in nadutost. Deželnemu odborniku dr. Peganu pa se je nudila prilika, na ugovorih teh ljudij pokazati, kakšni so naši liberalci. Tako so n. pr. v svoji modrosti trdili, da občinski odbor daje lov v zakup, da ima občinski odbor razsojati o lovski odškodnini; največ modrosti pa so pokazali v izreku, da je občinski odbor na Planini vodil in nadzoroval stavbo vodovoda, medtem ko je vsem znano, da je stavbo nadzoroval dežel, inženir Š t u r m. Ker je sedaj vodovod slab, hočejo liberalci krivdo zato zvrniti na občinski odbor. — Nad dve uri so naši somišljeniki vztrajali na shodu in burno pritrjevali poročevalcema, liberalci pa so jo kmalu potem, ko je začel dr. Pegan osvitljevati njih neumnost, sramotno odkurili.
-f Shod J. S. Z. v Šmartnem pod Šmarno goro se je vršil včeraj popoldne. Soba in veža izobraževalnega društva je bila polna moškega in ženskega delavstva, navzočih je bilo nekaj kmečkih mož. Govoril je dr. Zajec o ljudski izobrazbi in ljudski organizaciji.
+ Pri občinskih volitvah v Volčjem potoku pri Kamniku je zmagala S. L. S. v vseh treh razredih.
+ Dve promociji »Daničarjev«. Pro-moviral bo dne 11. decembra t. 1. na dunajskem vseučilišču za doktorja vsega zdravilstva cand. med. Leopold J e š e , starešina »Danice«. Za doktorja medicine bo v ponedeljek dne 11. decembra na dunajskem vseučilišču pro-moviran cand. med. Fran Virant. Naše čestitke!
+ Med slušatelji protestantske fakultete na Dunaju se nahaja tudi en S 1 o v e ■ n e c. Zanimivo bi bilo izvedeti, kdo je to. Ali je to morebiti v zvezi s propagando protestantovskega gibanja na našem jugu?
—	Iz selške doline. V torek dne 5. decembra je bil v Selcih za liberalce žalosten dan, tepeni so bili pri občinskih volitvah, da še nikdar tako. Te volitve so se vršile za S. L. S. v znamenju zmage na celi črti. Stala je v boju zoper S. L. S. vsa liberalna garda cele selške doline, od Škofje Loke do Zali-loga. Liberalna gospoda iz Železnikov je priskočila z 21 pooblastili, manjkalo seveda ni Joška iz Stare Loke in gospodarja Strojevceve hiše na Zalem-logu. Tudi stari prijatelj Šliberjov, Jože Potočnik iz Rovt je preskrbel nekaj pooblastil v okolici Podnarta. Recimo: vsi so prihajali in čakali ob smrtni postelji liberalizma selške občine, nazadnje pa jezni odhajali. Volitev je trajala 10 ur, skrutinij pa 13 ur. Naš kmet je 'Spoznal in pokazal kaj je zanj S. L. S., v tej se hoče združiti k skupnemu delu za povzdigo svojega stanu, pa skupnemu boju zoper škodljivce slovenskega naroda: Pa tudi naš delavec se je prvikrat dobro izkazal, izmed 167 delavcev volivcev jih je volilo 128 z S. L. S. V sa hujskanja zavoljo draginje proti našemu kmetu in njegovim zastopnikom niso veliko pomagala, le slepce ,so vjeli. Naš delavec ve, da liberalec rabi njega zato, da se z njegovimi žulji obogati, kjer se pa gre za delavske potrebe — zavarovanje delavcev za starost, tam je pa liberalen mogočnež največji nasprotnik. Pozabiti ne smemo pri tem še nekaj. Napredno politično društvo za škofjeloško okolico, ki išče za shode najbolj zagrizene ljubljanske liberalce, je imenovalo za zaupnika gostilničarja Dolenca iz Praprotnega in učitelja Štu-pico iz Dražgoš. Učitelj štupica je z praznimi ugovori poskušal sem in tja motiti vdlilno delo, pa se je tolikrat blamiral, kolikorkrat je izpregovoril. Čudno je, da ta bolnik, ki ima iz zdravstvenih ozirov poluletni dopust, lahko 10 ur sedi lačen in na prepihu. To je bolezen! Uspeh njegove šolske im politične vzgoje poganja, lepe cvetke: Pijača, kletvine, zmerjanje čez duhovne, to je napredek njegovih ljudi. Praw tako! Mislim, da so pametni ljudje zdaj spoznali te ljudi in ne bodo pustili, da bi ti in njih sovrstniki iz Železnikov kdaj odločevaili v selški občini. Selška občina je in bo v taboru S. L. S,
—	Križe pri Tržiču. Kat. izobraževalno društvo v Križali priredi v nede-
ljo dne 10. decembra ob 3. uri popoldne v društvenih prosto, ih igro »Novi zvon na Krtinah« in »Tihotapca«.
—	Kanouično vmeSčen je bil danes g. Ivan Pele, ekspozit na Zdihovem za župnijo Hinje.
—	Kako so socialisti v Nabrežinl preganjali draginjo. Pred časom so naročili nekateri železničarji v Nabre-žini skupno en vagon »režijskega premoga«, ki ga dobivajo železničarji potom železnične uprave (prosto voznine) po jako nizki ceni — približno po 1 K 50 vin. kvintal. Ker naročenega premoga dolgo časa ni hotelo biti, so gospodje sodrugi odpeli od tovornega vlaka en vagon premoga, ki je bil naslovljen na drugega naročnika in na drugo postajo ter ga postavili na stranski tir. DrugI dan so si premog, kakor da bi bil to od njih naročeni režijski premog, raz-delili med seboj in ga prodali raznim strankam po Nabrežini. Čez nekoliko časa je pravi naročnik in lastnik tistem ga vagona premoga reklamiral pri že-leznični upravi in tako je prišla stvar na dan. Orožniki so vse natančneje po-, izvedovali in preiskovali in sedaj je stvar v rokah sodnije. O izidu preiska-ve Vam bomo poročali svoječasno.
—	Umrla je dne 6. decembra tega leta po dolgotrajni bolezni v Kropi Ljudmila K a p u s pl. P i helštajn, omožena Šmitek, c. kr. po* štarica v pokoju. Pokopana je bala dne 8. t. m. Naj uživa pri Bogu pokoj!
—	Državni uradnik pred porotniki. V sredo je sedel na zatožni klopi pred tržaškimi porotniki 44 letni c. kr. davčni oficijal Andrej Jug, doma iz Volfi pri Tolminu, pristojen v Podgrad v Istri, ki je bil obtožen zločina uradnega poneverjenja v znesku 8877 K 78 vin., katero poneverjenje je izvršil.v Koannu kakor vodja ondotnega davčnega ura-« da. Izgovarjal se je, da je zastavil obli-gacije, ker je mislil, da si s tem opon more, ker so obligacije, ki jim teko obresti, da pa koga oškodovati ni hoteL Zato da je obligacije zastavil, ne pal prodal. Porotniki so ga oprostili.
—	ViniSarski tečaj priredi kmetijska šola na Grmu za mladeniče iz vinorodnih! krajev, ki se hočejo praktično izvežbati v vseh potrebnih vinogradniških in trtničnih' delih. Tečaj bo trajal od 15. februarja do 31. oktobra 1912. Sprejme se šest učencev v starosti od 16 let naprej. Viničarski učenci dobijo brezplačno hrano in stano-vanje, v denarju pa po 10 K na mesec. Prošnje, katerim je priložiti izpustnico ljudske šole in krstni list ali domovnico, je vložiti pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu (pošta Kandija na Kranjskem) do 10. januarja 1. 1912.
—	Leopold Štrempfelj oživel. Noti-t ca v sobotni številki o smrti Leopolda Štrempfelj, doma iz Godešica pri Škof-ji Loki je povzročila, da se je pojasnilo, da na Koroškem najdeni mrlič ni Leopold Štrempfelj. Leopold Štrempfelj, kovaški pomočnik, vesel in zdrav kuje ter žvižga. Dotična vest je povzročila mnogo žalosti sorodnikom in veliko ugibanja znancem. Sedaj je zopet odprto vprašanje: Kdo je na Koroškem naj* deni mrtvec, ki je imel na sebi v Ljub* Ijani kupljeno obleko?
—	Ustrelil se je v Trstu 68 let stari Fran .Tersche.
— Bankovci pod sodom, V hiši treli grških bratov Gorgoljatos v Sarajevu sta te dni delala dva zidarja tlak. Pri tem jima je bil na poti sod olja, zato sta sod premaknila. Tu se jima pokaže bel zavojček. Eden zidarjev ga pobere, misleč, da je čaj ali tobak; ko pa raz-t močeni papir nekoliko odpre, vidi, da so v zavoju bankovca po 20 in 50 kron. Tedaj pristopi najmlajši Gorgoljatos in ko vidi, kaj sta našla, potegne zavoj zidarju iz roke in gre z njim v trgovino k bratu. Ko je zidar nato zahteval 100 K najdenine ali nagrade, je starejši brat odgovoril, da zdaj nima časa. Zidar je šel nato na policijo in vso stvar prijavil. Takoj je šel z njim policijski četovodja in zahteval od bratov najdeni denar. Prišel je tretji brat Gorgolja-tosov in nonudil, da da vsakemu nekaj, pa naj se stvar poravna in ne spravlja dalje. Redar pa je seveda ostal pri svoji zahtevi, na kar mu je starejši brat vrgel blagajniške ključe, češ, da je najdene bankovce pomešal med svoj denar, da pa ni bilo več kot kakih 280 K. Najdenih mokrih bankovcev, ki jih je moralo biti najmanj 150 kosov, pa ni bilo med njegovim denarjem. Uvedena je preiskava. Domneva se, da izvira denar od kakega vloma in ga je tat —• morda zasledovan skril pod sod olja.
—	škrlatinkn v Zagrebu. Zagrebški mestni šolski svet je z oziroim na številna obolenja na škrlatinki med šolsko mladino sklenil, da se vse mestne ljudske in srednje šole zapro že 19. t. m. in ostanejo zaprte do 7. januarja 1912. Med tem časom se bodo vse šole temeljito razkužile.
—	Srečke na obroke v korist »Slo-venski Straži«. 400.000 in 200.000 frankov znašata glavna dobitka turških srečk, žrebanje vsak drugi mesec, mesečni obrok za eno srečko 4 K 75 vin. Poleg turške še tri druge srečke z na-daljnimi glavnimi dobitki 100.000 frankov, 90.000 in 30.000 kron s skupaj 15 žrebanji v letu, mesečni obrok 6 K 25 v. Različne skupine srečk, pri katerih znaša najvišji glavni dobitek 100.000 frankov z najmanj 6 žrebanji v letu, mesečni obroki po 3 K, 5 K 50 vin. in 11 K. Vsaka srečka mora biti izžrebana. Pojasnila daje in naroo.la sprejema g. Valentin Urbančič, Ljubljana, Kongresni trg 19. Kdor bi hotel pri posredovanju prodaje srečk v korist »Slovenski Straži« sodelovati, naj se izvoli javiti.
—	Jeseniški Pongratz zarubljen. Jeseniški Pongratz si je radi tega, ker je radi svojega nepravilnega popravka Štefeta, nakopal tudi rubežen. Pongratz ni plačal Štefetovega zastopnika ter je menda mislil, da se bo izmazal. Pa ni šlo. Pongratz ima sedaj na glavi rubežen. Tako žalostno je Pongratz zaključil najumnejši svoj politični polet.
—	Štrajk na zagrebški cestni železnici je izbruhnil dne 7. t. m Zjutraj ni prišel noben uslužbenec na delo. Kakor smo poročali, se je nedavno med uslužbenci in ravnateljstvom sklenila pogodba, glasom katere bi se uslužbencem zvišala plača in dovolil prispevek za obleko. Ravnateljstvo je pa hotelo te višje izdatke dobita nazaj na ta način, da bi uslužbenci morali dvakrat na dan v službo in bi potem 20 uslužbencev odpustilo. Ker nadaljnja pogajanja niso imela uspeha, so uslužbenci stopili v štrajk.
ZAHVALA.
Vsem prečastitim preblagim časti-feljem za prisrčna voščila o moji sedemdesetletnici najpris. čnejša zahvala! I večerna moja zarja bo: Za vero, dom cesarja! Bog Vas živi!
Vipava, 7. decembra 1911.
Radoslav Silvester.
novi knezoškof Krr' ovu.
DELAVSKO GIBANJE.
Delavske stavke v Avstriji v letu 1910. Ravnokar je izšla v založbi dunajske knjigarne Alfred Holder knjiga: »Die Arbeitseinstellungen und Aus-sperrungen in Osterreich«, ki obravnava delavske stavke v 1. 1910. Knjigo izda vsako leto delavsko-statistični urad v trgovinskem ministrstvu. Iz knjige posnemamo sledeče podatke.
V	letu 1910 je bilo v Avstriji 657 stavk, pri katerih je stavkalo 55.474 oseb; pri stavkah je bilo prizadetih 2818 podjetji, v katerih je bilo zaposlenih 108.464 oseb. Število stavk jc v letu 1910 precej naraslo. Leta 1909 jih je bilo samo 580 s 61.978 stavkujočimi osebami pri 1741 podjetjih, v katerih je bilo zaposlenih 108.641 delavcev. Največ stavk odpade na Češko, 38*2 odst., in na Nižje Avstrijsko, ,244 odstotkov. Izmed stavkujočih je zopet šlo na delo 50.621, odpuščenih je bilo 1843 in prostovoljno jih je podjetje zapustilo 3010.
Stavk odpade na stavbinske delavce 110, na predilne delavce 76, na delavce pri lesni industriji in kavčuku 75, na kovinske delavce 69, na delavce, ki so zaposleni v industrijah za izdelovanje kamnja, ilovice in stekla 68, na izdelovalce obleke 58, na izdelovalce strojev, aparatov in transportnih sredstev 52.
Najugodnejši čas za stavke je pomlad; na to odpade namreč 238 stavk; na poletje 203, na jesen 132 in na zimo 84. Najdaljša stavka je trajala 480 dni; povprečno pa je trajala vsaka stavka 20 dni.
V	508 slučajih so se stavile zahteve po izboljšanju delavskih plač, v 226 se je zahtevalo skrajšanje delovnega časa, v 260 slučajih pripoznanjc delavske organizacije in delavskih zastopnikov. Izmed drugih zahtev bi bila omenili zahteva po delavnem redu. Ta sc ia zahteval v 153 slučajih.
Končale so se stavke s sledečimi uspehi: V 114 slučajih so je dosegel popoln uspeh, v 339 samo delen uspeh in 204krat brez uspeha. Delavci so izgubili ob štrajkih 3 milijone kron na dnini in zamudili milijon delavnih dni.
Izključitev od dela je bilo v lotu 1910. 19 v 246 podjetjih; izključenih je bilo 19.292 oseb. Od izključenih jih je bilo zopet k delu pripuščenili 19.010, odpuščenih jih je bilo 161 in na delo se jih ni več vrnilo 121.
VOJAŠKE ZRAKOPLOVNE POSTAJE V AVSTRI JI.
Vojna uprava je odposlala v Gorico štiri Etrichove letalne aparate. Čez nekaj dni se ustanovi tudi v Pulju mornariška aviatična postaja. V As-pernu se tudi nastani letalni oddelek. Naša vojna uprava bo imela tako pet letalnih postaj, ker že obstajata letalni postaji v Dunajskem Novem Mestu in v Fischamendu.
Velikan med koledarji je brez dvoma skladni koledar, ki ga je ravnokar izdala za leto 1912 renomirana anonč-na pisarna Edvard B r a u n, D u -n a j, I., Rotenturmstrafie št. 9. Dnevne številke so visoke malone pol metra in ga torej lahko namestimo v najtemnejše kote pisaren. P. n. naročniki imenovane tvrdke ga prejmejo zastonj in poštnine prosto.
»Goriška tiskarna A. Gabršček« v Gorici jc izdala dve novi knjigi, in sicer: »Salonsko knjižnico« št. XIII, in »Svetovno knjižnico« št. XI. »Salonska knjižnica« št. XIII vsebuje dve jako mični povesti, in sicer: »D ar i j a«, češki spisal Julij Zeyer, in »V e s t«, rusko spisal A. P. Šeljev-Mihajlov, — Knjiga obsega 380 strani in stane broširana 2 K 80 vin., s poštnino 20 vin. več. — Cena vezani knjigi 3 K 80 vin.
»Svetovna knjižnica« št. XI prinaša jako zanimiv roman francoskega pisatelja Edgarja Monteel »Velika v a s«. — Knjiga velja 2 K 40 vin., s poštnino vred 20 vin. več. — Cena vezani knjigi 3 K 40 vin.
milanske novice.
lj »Mali sve ega vestlia« je dosegla pri premijeri lep uspeh. Dvorana jc bila nabito polna. Igralo se je dobro. Oceno priobčimo v prihodnji številki. Pisatelju sta bila poklonjena 2 krasna venca. Ljjudski oder ponovi Silvin Sar-denkovo igro »Mati svetega veselja« jutri v nedeljo dne 10. tti'.: w , - a ob pol 5. uri popoldne. Vstopnice se dobe popoldne od pol 4. ure naprej pri blagajni v Ljudskem Domu. Abonement ne velja.
lj Zahvala. Prijetno dolžnost izpolnu-jeva, ko sc zahvaljujeva vsem, ki so pripomogli, da se je impozantno vršil pogreb prerano umrlega preč. g. Frančiška P a v l i č a, župnika šentpeterskega. Predvsem veljaj zahvala presvitlemu gospodu knezoškofu dr. Ant. B. Jegliču, ki je vodil sprevod iz župnišča v cerkev, kjer je truplo rajnega gospoda blagoslovil; preč. gospodu arhidijakonu ljubljanskemu stolnemu kanoniku dr. Jos. Grudnu, ki je vodil sprevod od cerkve na pokopališče; zastopniku ljubljanskega mesta vladnemu svetniku vitezu pl. Laschanu, gg. častnikom tukajšnje garnizije z brigadirjem na čelu, godbi domobranskega polka, sošolcem rajnega, ki so prihiteli od daleč, duhovščini, oo. frančiškanom in lazaristom. Zahvaljujeva se vsem župljanom, ki so spremili blagega g. župnika v tako obilnem številu k Sv. Križu, nadalje Orlom, kršč,-socialni zvezi, pevskemu društvu »Ljubljana« za krasne žalostinkc, društvu rokodelskih pomočnikov, kat. mladeniškemu društvu, gasilnemu društvu iz Most, Marijinim družbam, šentpeterskemu prosvetnemu drutšvu, k. s. izobraževalnim društvom iz Sela-Most, Hrušic in Šmartna, Marijanišču, Lichtenthurnu, Vincencijevi družbi, cerkvenim ključarjem; vsem darovalcem prekrasnih vencev. Vsem imenovanim in tudi neimenovanim, ki so spremljali rajnkega na zadnjem potu: Bog plačaj! Zahvala veljaj tudi vsem, ki so vse dni hodili rajnika kropit in molit za njegov dušni pokoj. Sprejmo naj zahvalo tudi požrtvovalni gospodje zdravniki, ki so se trudili v dolgi bolezni, posebno bi. g. dr. Avg. Levičnik in vladni svetnik bi. g. dr. Šlajmer. Slednjič se zahvaljujeva tudi vsem duhovnikom in lajikom, ki so obiskavali pokojnega gospoda župnika v dolgi in hudi bolezni. — Janko Petrič, župni upravitelj; Franc Vrhovec, kaplan.
lj Odborniki in odbornice ljubljanske podružnice »Slovenske Straže« naj se blagovolijo potruditi prihodnji torek ob 6. uri k seji v društven lokal »Slovenske Straže«, Dunajska cesta, poslopje Zadružne zveze, na dvorišču.
lj Proslava 25 letnega igralskega delovanja gospe Avgusie Danilove se jc izvršila sinoči malo preskromno. En srebrn venček z »D« cekinov v sredini,
en lovorjev venec ln nekaj cvetličnih I
aranžma ter plah poklon igralskega j osobja med burnimi ovacijami nabito \ polnega gledališča je bilo skoro premalo igralki, ki od svojega štirinajstega leta gara na slovenskem odru vedno v najtežjih vlogah. Ali res ni zaslužila priznalne besede gospoda ravnatelja pred prav hvaležno publiko? Gospa Gusti Danilova jc igrala paradno Fe-doro res slavnostno: dala nam je vse neprecenljivo bogastvo višin svojega znanja iz globin srca. Tudi ostale dame in gospodje so odigrali svoje vloge dostojno svečanosti večera, le obligatno rezgetanje ob najbolj tragičnih momentih in pa neumestni karikaturi komponista, ki se je smejal celo samemu sebi, in cunjastega ruskega policaja s piklhavbo naj bi izostali. Kljub vsemu naj gospa jubilantka obdrži večer v lepem smominu ter naj tudi od nas sprejme naše res odkritosrčne čestitke, katere podajamo v svesti si njenih zaslug za dramatično umetnost.
lj Dopo.nilne volitve v cenilno komisijo za osebno dohodnino bodo dne
II.	decembra in sicer od 9. do 10. ure dopoldne za I. razred, od 10. do 11. ure za II. razred in isti dan od 11. do 12. ure dopoldne za III. razred v posvetovalnici v I. nadstropju mestne hiše (po-preje Galetova hiša). Da se zagotovi složno in enako postopanje, je postavilo slovensko trgovsko društvo »Merkur« po dogovoru z zaupniki raznih stanov sledeče kandidate: V I. razred za namestnika g. Ivan Plantan, c. kr. notar v Ljubljani, v II. razredu za člana g. Alojzij Lilleg, trgovec v Ljubljani, za III. razred za člana gg. Ivan Sušnilt, kanonik v Ljubljani in Josip Polak, trgovec v Ljubljani, in za namestnika v
III.	razredu gg. Ivan Belič, posestnik, in gostilničar v Ljubljani in Fran Stare, sobni slikar v Ljubljani. Volilo se bode na ta način, da volilci ob izkazu legitimacije izpolnjene glasovnice osebno oddajo volilnemu komisarju v zgoraj navedenem času ali pa pismeno tako, cla se izpolnjene glasovnice z legitimacijo vred pošlje do označenega časa frankovano in zaprto po pošti na sledeči naslov: Volilnemu komisarju za volitev v cenilno komisijo za osebno dohodnino v Ljubljani (magistrat). Volilci, ki niso šo dobili volilne listine, dobe isto v ponedeljek dne 11. t. m. od 8. do 12. ure dopoldne v pisarni mestnega ekspedita. Somišljenike, ki volijo Vufienilno komisijo za osebno dohodnino, poživljamo, da prinesejo podpisane glasovnice s poveri lom vred v tajništvo S. L. S., Miklošičeva cesta št. 6, II. nadstropje, ki bo poslovalo tudi jutri v nedeljo od 8. do 12. ure dopoldne.
lj Ex-župan se je oglasil. V četrtkovem »Narodu« se je ex-župan Hribar dvakrat oglasil. Šel je med žurnaliste. Začutil je zadnji čas, da je od vseh pozabljen, pa je začel v »Narodu« kazati svoje stare simpatije. V četrtkovem »Narodu« je spisal par mesecev po smrti Stolypinovi članek o Stolypinu. Kakor od g. Iv. Hribarja ni drugega pričakovati, se tudi v tem članku vse suče okolu »banketa«. Poleg tega Ivan Hribar pogreva staro kašo o potovanju v Moskvo in Peterburg, proti koncu pa stresa svojo jezico nad faktorji, ki so ga zapodili z ljubljanskega magistrata. Pripoveduje pravljico o »denunci-jacijah«, kateri menda sam ne verjame, saj ve, radi kakih resničnih konfliktov je moral z magistrata. Zanimivo je, da se Ivan Hribar zopet sili v ospredje s svojimi neprebavljivimi »refleksijami« in pogreva septemberske dogodke in škandale v trenotku, ko bodo na Dunaju imeli premišljevati, ali naj predlože cesarju v potrdilo njegovega pobratima dr. Ivana Tavčarja za ljubljanskega župana. In tisti dr. Tavčarjev »Narod«, ki se je šele nedavno kregal nad »Slovencem«, da septemberskih dogodkov ne pusti pri miru, je to Hribarjevo »sep-tembersko pesem« priobčil. — Med » Narodovimi« telegrami pa je zapel Hribar staro svojo pesem: »Prezidava južnega kolodvora« je gotova stvar. Na ljubljanskem južnem kolodvoru in pri ravnateljstvu na Dunaju pa o teh načrtih še ničesar ne vedo, in se čuje, da se železnica poprej ne bo lotila teh preuredb, dokler ne bodo njene iinancc ugodno sanirane. Do 1. 1916. baje sploh še ni misliti na izvršitev vseh prezidav in naprav. Naenkrat bo dobil zdaj »Narod« od Hribarja telegram, da sc bodo n. pr. tudi železniške delavnice v Spodnji Šiški začele spomladi 1912 graditi, ali pa, da bo vse stroške in vzdrževanje za obrtno šolo na Mirju prevzela, odnosno povrnila država prazni mestni blagajni. Ampak v telegramu bo stalo debelo tiskano, da jc to izposloval Ivan Hribar, samo za d a t u m se bo še šlo! Kako je znal Ivan Hribar »na korist« mestne občine mešetariti z južno železnico, priča to-le: Južna železnica se je obrnila na občinski svet, da bi ta napravil podvoz na Martinovi cesti. Nekateri občinski svetniki so bili s tem zadovoljni, toda le pod pogojem, da se južna železnica obveže, da prične istočasno s preureditvijo kolodvora. Hri-
bar se je pa protivil, češ, kaj bo reklo vodstvo južne železnice, ki je že obljubilo prezidavo, da so gospodje od vodstva že dali besedo in da se jim ne zaupa itd. Občinski svetniki so se udali in sedaj imamo pač na občinske stroške postavljen podvoz, ne pa razširjenega južnega kolodvora. Sedaj si pa pusti Hribar telegrafirati v »Narod« o svojih »uspehih«, da bi zavoženo stvar pokril. Tako Hribar po vsej sili hoče, da bi njegove nerodnosti ne ostale pod mernikom. V kratkem bo sklical tudi shod uradnikov, da bi pričel akcijo za zgradbo cenenih stanovanj. V zasebnih pismih se nek uradnik banke »Slavije« sklicuje na to, da je On dobil koncesije v ministrstvu, katere pa vsak drugi tudi lahko dobi. Ko je bil župan, mu kaj takega ni prišlo na misel, zato vsak le previdno napravi, če najnovejšim akcijam ex-župana Hribarja preveč ne zaupa. Mož, ki je tako odlično gradil hotel Tivoli in druge stavbe ter spravil mestno občino v nezaslišane stroške, bi storil v svojm interesu najbolje, da bi ne poživljal spomina na dosedanje svoje žalostne uspehe, kakor od njega iudi ni pametno, da pogreva tiste svoje pogovore, katere je imel z grofom Bobrinjskim, ki je bil vsled svoje agitacije za časa ane-ksije iz Avstrije izgnan. O tem naj se Hribar le s gospodi na Dunaju pomeni, mi nimamo nič pri tem opraviti.
lj Koncert. »Slov. Filharmonija« priredi jutri, v nedeljo, pod vodstvom gospoda kapelnika Vaclava Talicha ljudski koncert v veliki »Unionovi« dvorani pri pogrnjenih mizah. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 60 vin.
lj Obešenčeva smrt v ognju. Policijski stražnik Franc Japelj, ki jo t nad zažgano hišno opravo in nad zažganimi Ireskami se, na Sušaku obesil, jc doma iz Ljubi j a n e. Rojen je bil v Ljubljani 1. 1886. Nedavno mu je pobegnila priležnica. Sumijo, da se je radi tega obesil.
lj Tri osebe so se obstrelile. 171etni dijak Hradii Jožef iz Kočevja hotel je streljati s flobert puško vrabce. Pri tem pa jc tako nerodno delal, da so mu jo flobert prihitro sprožil in mu je šla krogla v levo nogo. — Slična nesreča se je zgodila 171etnemu mizarskemu pomočniku Francu Podrekarju v Viž-marjih. Ko je pospravljal obleko v kov-čeg, se mu je sprožil flobert, ki ga je imel v obleki in ga obstrelil v levo roko. Doma je ponesrečenec iz Dolenje vasi. — Franc Les, 201etni trgovski pomočnik iz Trbovelj, se je v neki razburjenosti ustrelil v desno stran v prsa. Vzroka svojega dejanja noče natančneje navesti, baje je pa vzrok velika nervoznost.
lj Čudno postopanje davčnega urada Ljubljana okolica. Danes davčni urad Ljubljana okolica razpošilja, okolu nove opomine. Tako ie poslal Ivanu Bergantu poziv k Wačilu neke malo vsote, ki jo je pa Bergant že ^lačal dne 26. novembra. Bilo bi treba večje pazljivosti!
lj Vlom. V sredo ponoči je dosedaj še nek neznan tat s sekiro vlomil v omarni predal v prodajalnici pekovskega mojstra g. Jožefa Bončarja Pred škofijo ter ukradel tri bankovce po sto kron, tri po 50 kron, deset, no 20 in šest po 10 kron. Poleg tee-a je lat odnesel tucli za 40 K niklastega denarja in za 22 K krajcarjev.
lj Z voza je pade? in se feSko poškodoval. Ko se je te dni vračal 201etni Rozman Gašpar z vozom praznih-sodov iz Spodnje Šiške, jc pri nekem kanalu po nesreči padel z voza. Pri padcu se je težko poškodoval na glavi in na hrbtu. Morali so ga prepeljati v deželno bolnico. Rozman je rodom Iirvat in jc bil uslužben pri sodovičarju Gašperju Bol-tclu na Rimski cesti.
lj V 8. činovrn razred je s 1. januarjem prihodnjega leta pomaknjen učitelj telovadbe na tukajšnji realki gospod Franc B r u n e f.
lj Pokradena kuretina, V zadnjem času se pojavljajo v mestu in okolici kurje tatvine. Tako je bilo pokradenih sosebno v obližju starega pokopališča več kokoši in tudi druga, predmestja so imela poset teh tatov. Varnostnim obla-stvom sc dosedaj še ni posrečilo priti tem tatvinam v okom.
Ij Našla se je denarnica z manjšo vsoto. Dobi se pri Fran Dolencu, čevljarju, Kolodvorska ulica 35.
1 j Prošnja za pojasnilo. Neka oseba v Ljubljani je nedavno neki revni Vdovi v Pulju (J. L.) poslala pismo, najbržeje s kakim darom. Pismo pa jc došlo v Pulj p r a z n o. Ker je stvar vredna pojasnila, prosimo dotično osebo, naj se blagovoli oglasiti v našem uredništvu.
mimmmmt i.u-^aiMMHraaMtmMHRMMBMMMI
Dvorni svetnik profesor Oser, ravnatelj bolnice dunajske izraelit. kult. občine, piše: V vseli slučajih, kjer so na mestu odvajalne vode, sem z naravno Frauc Jožel-ovo grenčico, že v malih količinah, dosegel zadovoljive uspehe. 13
lj Musica sacra v stolnici. Jutri v
nedeljo (patrocinij sv. Nikolaja) se bo izvajalo pri veliki sveti maši ob desetih sledeče: Missa Loreta, zl. V. Goller, gradual »Inveni David«, zl. A. Foerster, ofertorij »Veritas mea«, zl. M. Budna.
lj Uradn'ško gospodarsko društvo pred likvidacijo? Ljubljansko uradniško gospodarsko društvo poroča: V soboto dne 16. decembra 191 1 ob 8. uri zvečer se vrši v salonu restavracije »Pri levu« na Marije Terezije cesti izredni občni zbor z dnevnim redom: 1. Poročilo ravnateljstva. 2. 0 nadaljnem obstoju društva. 3. Slučajnosti. Vabljeni so tudi člani, ki so priglasili izstop, katerih jamstvena doba pa še ni potekla.
lj Smrten padec z vosa. Kurjačeva žena Marija Bakšič iz Ljubljane je šla pretekli četrtek obiskat sorodnike v škocijansko faro. Na hribu »smetov-šče« na Mokronogu je konj hitro letel, žena se je ustrašila, skočila z voza in si pri tem padcu prebila lobanjo. Malo živo so prepeljali v Mokronog k zdravniku okrog dveh popoldne, a reva je takoj umrla, še predno je mogel priti takoj poklicani duhovnik.
lj Umrl je 6. decembra zjutraj v 18 letu svoje starosti ključavničarski pomočnik Jožef Logar, sin delovodje tovarne za lep g. Andreja Logarja. Naše iskreno sožalje!
NAPETOST MED TURČIJO IN BOLGA-RIJO.
Bolgarski ministrski predsednik Gešov je izjavil, da je opozoril Turčijo na klanje v Skopljah in izjavil, da taki dogodki lahko postanejo nevarni dobrim odnošajem, ki vladajo med Turčijo in Bolgarijo. V Skop-lju so namreč mohamedanci ubili 14, smrt-nonevarno ranili 32 in nevarno ranili do 125 Bolgarov, ker so bolgarski anarhisti pognali z bombo v zrak neko turško mošejo.
ITALIJANSKO STALIŠČE GLEDE FAKULTETE.
Dunaj, 9. decembra. Italijanski poslanci so se v svojem klubu posvetovali o nasvetu načelnika proračunskega odseka dr. Korytowskega, naj se laško fakultetno vprašanje izroči posebnemu pododseku, da se ne zadržuje delo proračunskega odseka. Italijani so sklenili odgovoriti, da temu ne pritrdijo. — Vsled tega je politični položaj popolnoma nepojasnjen. Budgetni odsek se zbere k seji 12. t. m. popoldne. Do tedaj upajo prizadeti krog\, da se najde iz te zagate izhod.
ZUNANJEPOLITIČNI POLOŽAJ.
Pariz, 9. decembra. Ob priliki konference zastopnikov ententnih velevlasti, Anglije, Francije in Rusije v Parizu, je ruski zunanji minister Sasanov glede na politični položaj izjavil: Perzija bo nasproti Rusiji gotovo popolnoma odnehala. Na Kitajskem je od naše strani vsaka prenagljena politika izključena. Glede Dar-danel Rusija sploh ni nič ukrenila (?). Položaj v Evropi se mi ne zdi vznemirljiv. Rusija upa, da se bodo trozveza na eni, ententne velevlasti na drugi lahko vedno mirno sporazumele.
TURČIJA IZŽENE LAHE.
Carigrad, 9. decembra. Ministrski svet je sklenil, da izžene iz Turčije vse Lahe, ki bivajo v utrjenih mestih.
KREČANSKO VPRAŠANJE ZOPET NA VRSTI.
Atene, 9. decembra. Sklep Krečanov, da vztrajajo na tem, da pošljejo svoje zastopnike v grški parlament, je politični položaj zopet poostril.
ŠEST KRON PROFICITA.
Praga, 9. decembra. Budget mesta Prage za tekoče leto izkazuje 6 kron pro-ficita.
ZNIŽANE CENE MESU.
Line, 9. decembra. Tukajšnji mesarji so znižali cene mesu za 8 vinarjev pri kilogramu.
STARO OBREŽJE V ZADRU SE ZRUŠILO.
Zader, 9. decembra. Vsled podzemnih vodi se je zdrušila v morje stara obal v daljavi 50 metrov. V nevarnosti je nadalj-nih 80 metrov vsled dežja in povodnji.
REVOLUCIJONARJI NA KITAJSKEM PORAŽENI.
Nanking, 9. decembra. Cesarski general Čang se je s svojimi četami pred vstaši umaknil. Ko so ga pa vstaši zasledovali, so bili poraženi.
SAMOMORILNI POIZKUS BANČNEGA URADNIKA.
Budimpešta, 9. decembra. Uradnik budimpeštanske komercijalne banke Zol-tan Relieczky se je ustrelil v glavo. Njegovo stanje je zelo opasno. Vzrok je po-tvara menic.
LED NA VISLI.
Kasan, 9. decembra. Most črez Vislo se je zaradi ledu podrl. Več delavcev je utonilo.
TURŠKO OBOROŽENJE V MALI AZIJI.
Rim, 9. decembra. Dopisnik *>Tf(i-bune« v Atenah poroča iz Aten, di pošiljajo Turki neprestano v obrežne k^a-je Male Azije topove in strelivo. Vojno smyms?ko cesto so zavarovali Tui-ki z velikimi topovi. Na otoke Fige jskega morja pošiljajo Turki strelivo in topove iz Smirne v Mersune in Bejrut v zabojih, ki so označeni, da obsega obleko in zdravila.
BIVŠI PORTUGAGLSKI MINISTER ARETIRAN.
London, 9. decembra. »Daily Tele-graph« poroča iz Oporta, da so aretirali bivšega portugalskega ministra Blan-co. Obdolžen je zarote proti republiki. Potoval da je v Brazilijo, da deluje proti republiki.
PROTIREPUBLIKANSKA VSTAJA V BRAGANZI.
London, 9. decembra. S Španskega se poroča, da je izbruhnila v mestu Braganza protirepublikanska vstaja. Prebivalci so vdrli v ječe in oprostili jetnike. Klicali so: »Živio kralj Ma-nuel!« Vlada je odposlala v pobunjeno mesto polk vojakov.
CELA RODBINA ZARADI TATVINE ARETIRANA.
Pariz, 9. decembra. Policija je zaprla v Avstrijo pristojno roaoino Rossler, mater in štiri sniove, ki so že več let živeli od tatvine blaga. Samo v zadnjem času so pokradli za 100.000 frankov kožuhovine,
NAREDNIK VOHUN.
Poznanj, 9. decembra. Tu so zaprli narednika Schroderja in njegovo ljubimko, ki sta vohunila za Rusijo.
AVIATSKA NESREČA.
London, 9. decembra. Aviatik Parker je z nekim pasažirjem iz velike višine na tla treščil. Padla sta v gosto grmovje. Pretresla sta si možgane.
OROŽNIK OD DIVJIH LOVCEV USTRELJEN.
Berolin, 9. decembra. Divji lovci so ustrelili orožnika Reinharda.
IREDENTF
Trident, 9. decembra. Oblasti so prepovedale na južnem Tirolskem kinematografske predstave s turško-la-škega bojišča, ker je ob takih prilikah prišlo vedno do protiavstrijskih demonstracij.
Poljaki Di Rusi.
Tri očitanja sem večkrat slišal zoper Poljake. Ako sem sedel v družbi in je prišel govor na Poljsko in Poljake, se je kdo oglasil: »Poljaki zatirajo Rusine!« ali pa: »Poljaki nočejo držati s Slovani, ampak drže raje z Nemci in podpirajo vsakokratno vlado« ali pa: »Pri Poljakih vlada žla-hta in zatira ljudstvo.«
V tem dopisu se hočem pečati s prvim očitanjem, namreč da Poljaki zatirajo Rusine. Postaviti se hočem na popolnoma nepristransko stališče in obravnavati stvar popolnoma mirno.
Kako zatirajo?
Narodno!
Dobro. Oglejmo si stvar zaporedoma od kraja do kraja.
Šola !
Ljudska šola je načeloma za Rusine rusinska, za Poljake poljska. V Galiciji je približno nekaj črez 3000 rusin-skih in nekaj črez 3000 poljskih šol. Prebivalstva s poljskim občevalnim jezikom je v Galiciji 4,000.000, z rusinskim pa črez 3,000.000. Podajem samo okrogle približne številke, ker natančnih nimam pri rokah. Toda saj za medsebojno razmerje in za načelno stvar vprašanja zadostuje. Kar zadeva število ljudskih šol torej Rusini niso prikrajšani.
Neresnično je, da so takozvane »ru-sinske« ljudske šole v resnici samo utra-kvistične. V njih se uče otroci brati in pisati tudi v latinici v poljskem jeziku. Istotako se pa tudi v poljskih šolah uče otroci brati in pisati v cirilici v rusinskem jeziku. Priznati je pa treba, da je Rusinu latinica bolj potrebna, kakor pa Poljaku cirilica. Res je pa, da so povprečno rusinske šole slabejše, ker so večinoma takozvanega nižjega tipa in manj razredne, kakor pa poljske. Toda Rusini bi mogli upravičeno udrihati zoper to krivico samo v tem slučaju, ako bi oni ne imeli pri tem nobene krivde. Temu pa ni tako. Šolski obisk je namreč med Rusini slab, veliko slabši kot med Poljaki. Rusinski kmet še ni razumel potrebe šole in rusinska duhovščina in inteligenca, katere naloga bi bila, da ljudstvo navduši za šolo, mu jo s svojim neprestanim zabavljanjem stori še bolj nepriljubljeno. Ljudstvo naj marljivo pošilja otroke v šolo, rusinske občine naj rade zidajo šolska poslopja in potem naj zahtevajo, da se pomnože razredi in nastavijo ] nove učne moči in videlo se bo, čc se bodo Poljaki mogli ustavljati.
Ljudsko šolstvo v Galiciji je pomanjkljivo, na tem trpe Poljaki in Rusini, po-
slednji nekoliko več, so pa tudi več sami sokrivi. V velikem delu je to posledica slabih gospodarskih razmer, ne more se pa imenovati zatiranje Rusinov. Na noben način se pa to ne more primerjati na primer s šolskimi razmerami na Koroškem, kjer Slovenci faktično nimajo nobenih šol,
Dalje srednje šole! Rusini imajo srednjih šol, da jih lahko seštejemo na prstih, Poljaki pa desetkrat več. To je res in res je, da to ne stoji v nobenem razmerju z razmerjem prebivalstva. Toda tako hudo, kot recimo pri nas, to še ni. Oglejmo si tako razmerje na Slovenskem: Kranjsko: Nemcev 4%, Slovencev 96%, srednjih šol nemških na papirju 3, v resnici 8; slovenskih na papirju 5, v resnici 0 (tudi takozvane srednje šole slovenske na Kranjskem imajo namreč utrakvistični značaj in nemško uradovanje). V razmerju s prebivalstvom bi moralo biti na Kranjskem nemških srednjih šol 0:32, to je nobene. Na Štajerskem je slovenskega prebivalstva ena tretjina, na Koroškem tudi ena tretjina, srednje šole pa nobene, Pri-
Eiomniti je pa še treba, da stoji slovensko judstvo na Štajerskem in na Koroškem vsaj na tisti kulturni stopinji kot nemško, brez dvoma pa celo višje.
Pa je še ena velikanska razlika med Slovenci in Nemci na eni strani, Poljaki in Rusini pa na drugi! Vsi Nemci brez razločka so načelni nasprotniki slovenskih šol, nobeden Poljak pa ni načelen nasprotnik rusinskih šol. Poljaki ne ugovarjajo, da imajo Rusini pravico do svojih ljudskih, višjih in srednjih šol. Nasprotno, priznavajo to pri vsaki priliki. Gre se samo za praktično postopanje, v teoriji ni nasprotja. Galicija je imela in ima še sedaj premalo srednjih šol in vse so strašno prenapolnjene, vlada pa seveda ne zida rada novih. Vse poljske šole, tudi take, ki se nahajajo sredi med rusinskim prebivalstvom, kakor na primer v Kolomeji, so strašno prenapolnjene, veliko bolj kot rusinske, dasiravno imajo tudi poslednje dijakov več kot preveč.
Rusini v Galiciji potrebujejo več srednjih šol, Poljaki morajo pa tudi obdržati svoje in si pridobiti še novih. Ker ni načelnega nasprotja in različnih mnenj v teoriji, bi se dalo praktično rešiti vprašanje na ta način, da bi se oba naroda skupno borila za nove šole. Seveda bi moral biti pri tem še pogoj, da ne bi potem ena šola nastopala zoper drugo, da se ne bi v rusinskih šolah vzgajalo v protipoljskem duhu, kakor tudi v poljskih ne v proti-rusinskem.
Potem še vseučilišče! Rusini tišče najbolj v ospredje vseučiliško vprašanje, kakor da bi bilo to najvažnejša in najbolj pereča narodna zadeva. Rusin-sko ljudstvo ima brez dvoma hujše bolečine kakor je pa vseučiliško vprašanje. Sicer pa Poljaki Rusinom vseučilišča ne odrekajo. Zahtevajo samo, da njim ostane dvoje vseučilišč, kakor ju imajo sedaj. Vseučilišči obstojita, sta številno obiskovani, lvovsko je tretje v Avstriji, prvo za Dunajem in češkim v Pragi in krakovsko pride po številu slušateljev takoj za lvovskim. Rusinski dijaki tvorijo na lvovskem vseučilišču neznatno manjšino. Nemogoče je zahtevati, da bi se to vseučilišče odvzelo večini in izročilo neznatni manjšini, ki ni ničesar prispevala k njegovi ustanovitvi in razvoju.
Za sedaj bi se Rusini zadovoljili z utrakvizacijo Ivovskega vseučilišča! — Menim ,da bi načeloma tudi velika večina Poljakov ne imela nič proti temu. Toda dvoje reči bi bilo treba poprej zagotoviti: 1. da ta utrakvizacija ne bi ostala trajna. Utrakvizacija je sama na sebi vedno nekaf odijoznega in nenaravnega. 2. Moral bi biti tudi zajamčen miren razvoj poduka in vseučiliškega življenja sploh. Sicer pa imajo Rusini že sedaj na lvovskem vseučilišču s teologijo vred, ki je paritetna, 12 profesorjev in docentov. Stoje torej tudi v tem oziru v vsem brez primere bolje kakor pa Slovenci, ki imajo v Gradcu dva rojaka za profesorja, ki pa predavata v nemškem jeziku.
Rusini hočejo imeti vseučilišče. A zakaj zahtevajo to od Poljakov, kakor da bi bili oni gospodarji nad avstrijskimi univerzami? Na Dunaju je vlada, nanjo naj se obrnejo. V Černovicah obstoji neko zakotno nemško vseučilišče, čigar obstoj sam na sebi je že pravi humbug. Bukovina je čez-polovično rusinska dežela, manjšina je rumunska, Nemcev je pa, ako odštejemo jude, komaj za malo južino. Toda Rusini nimajo nič proti temu, da ima dežela na zunaj nemški značaj, nemško uradovanje, nemške šole. Čutijo se pri tem popolnoma dobro in se ne pritožujejo čez krivice in zatiranje. Naj zahtevajo, da se to vseučilišče utrakvizira na rusinsko in rumunsko, potem pa rusinska paralelka prenese kam v Galicijo, ako jim bolje kaže,
Prokletstvo Rusinov je, da ne znajo nikdar delati svoje lastne politike ,ampak vedno iščejo tujih vetrov, V nasprotnem slučaju bi bilo skupno postopanje s Poljaki lahko in potem bi cela avstrijska politika dobila drugo smer.
Tako je torej z rusinskim šolskim vprašanjem;
Oglejmo si sedaj uradniško zadevo.
Notranji uradni jezik v Galiciji je polj. ski. To je gotovo bolj naravno, kakor pa da bi bil nemški. Bil je svoj čas tudi nem-ški uradni jezik v Galiciji in Rusini niso imeli nič proti temu. Jaz bi ne imel nič proti temu, da bi se vpeljala rusinščina tudi za notranji uradni jezik, toda stvar ni tako enostavna. Rusini namreč ne žive v Galiciji nikjer kompaktno, mesta in trgi so poljski in judovski, pa tudi na deželi so povsod znatne poljske manjšine. Moral bi torej povsod biti poljski in rusinski notranji uradni jezik, kako bi bilo pa tako dvojezično notranje uradovanje tehnično mogoče, tega nisem v stanu presoditi.
Kot zunanji uradni jezik je pa povsod v Galiciji v veljavi tudi rusinski. To gre tako daleč, da se celo v Krakovu dobe le trojezične poštne tiskovine: v nemškem, poljskem in rusinskem jeziku. Vsi napisi v železniških vozovih itd. so v celi Galiciji istotako trojezični. Ali si morete sploh predstavljati, da bi kje v Špitalu in Feld-kirehnu, v Miirzzuschlagu in Ljubnu imeli slovensko-nemške tiskovine pri poštah?
Ne more torej biti govora o kakšnem posebnem zatiranju rusinskega jezika v šoli in v uradu. Rad priznam, da šola in urad ne stojita na taki stopinji kakor bi bilo želeti, toda na tem trpe Poljaki kakor tudi Rusini in odpraviti bi se to dalo naj-ložje, ako bi Rusini hoteli složno postopati s Poljaki.
Poleg narodnega zatiranja se očita Poljakom tudi zatiranje na gospodarskem polju,
Galicija stoji brezdvomno gospodarsko jako nizko, toda na tem trpita oba, Poljak in Rusin in se ne more pripisovati kakšnemu narodnemu sovraštvu. Pravzaprav trpe na tem vsi prebivalci in vsi stanovi. Vzrokov temu bo mnogo, glavni se mi pa zdi ta, da je Galicija po razdelitvi poljske države pripadla Avstriji, s katero nima nobene tesnejše geografske zveze, Odtrgali so jo od drugih poljskih dežel, s katerimi je bila v tesni gospodarski zvezi in se sedaj nahaja v jako težkem položaju. Na vzhodu in severu meji na tuje države, Rusijo in Prusijo, s katerima je zveza jako težka, na jugovzhodu Bukovino in za njo takoj Rumunijo, na jugu Krpate in Ogrsko, samo na zahodu ima odprto pot po železnici na Dunaj, Obrtnija se v Galiciji ne more razviti, ker jo dušita Dunaj in Češko, kupčija tudi ne, poljedelstvo ne more preživljati vsega prebivalstva. Poleg tega je Avstrija skoraj sto let smatrala Galicijo za neke vrste kolonijo.
Gospodarsko dvignenje Galicije bi morala biti skupna naloga obeh galiških narodnosti, ker obe trpita enako pod slabimi gospodarskimi razmerami. To se pa lahko vrši brez narodnega boja in sovraštva, za katerega ni v resnici nobene podlage.
SRvCSCvCSlvSvtvKv
Zelo koristno
je, ako v otroški sobi nikoli ne manjka Scottove emulzije. Otroci radi zavžijejo ta smetanast izdelek in celo s takim veseljem, da ga sami zahtevajo.
SCOTTOVA EMULZIJA
je prav izborno olajšujoče sredstvo proti	2^3
Pristna samo s
i 1<»	1. T to znamko —
drazljivemu asliuk ^r^r
^	J	znakom Scott-
in mnogokrat preizkušeni- ovaove9arav»®nin.
stvo pri večkratnem prehlajenju naših malih.
Pri nakupu naj se zahteva izrecno Sco tt-ovo emulzijo. Znamki „Scott", ki je že nad 35 let vpeljana, jamči za dobroto in učinek. Cena izvirni steklenici K 2-50. 2693 Dobi se v vseh lekarnah.
Matildin vrelec
najfinejša in najdragocenejša alkalična grenčica je najsigurnejše sredstvo ob prehudi tvoritvl kisline, pri obolenju sopil in prebavil, pri boleznih jeter in oblstij.
Ta voda &e da Izborno mešafl z vinom.
Glavni zastopnik za Kranjsko: Frana Schantel, Ljubljana, Frančiškanska uL
Zaloga v „1. ljubljanskem skladišču 3 Krisper- Tomažič, družba z o. z." g
Lepo posestvo
s hišo in gospodarskim poslopjem, z gozdi, travniki in njivami v skupni meri 16 oralov so se K 12.000 proda; polovica kupnino ostane lahko vknjižena. Pojasnila daje H. CEHflB, trgovec v Lukuvici pri Domžalah. 3648
idrijske novice.
i Praznik sv. Barbare se je praznoval kakor običajno. Ob 10. uri velika sv, maša, Na večer pa koncert vojaške godbe v kalini. Sredi koncertnih točk, ki so se precizno izvajale, je g. dvorni svetnik Billek narisal stanje in ves položaj sedanjega rudnika. Znano je, da se je lansko leto izkopalo en milijon meterskih stotov, letos se je doseglo to število že meseca novembra, torej smo za celi mesec prekoračili uspeh lanskega leta. Gosp. dvorni svetnik je dejal, da se otvarja sedaj nekako nova Idrija. V tehničnem in strokovnem oziru se pravilno išče, kje se nahaja več kamenja, ki vsebuje razne kovine, katere se s pomočjo novejših iznajdb dajo boljše in plodonos-neje izkoristiti. In ravno naporu rudniških uradnikov se je zahvaliti, da so dobili novo polje, nove rudniške žile, ki bi bile drugače morda ostale v zemlji brez vsake koristi. Namen večjemu uspehu ni bil toliko, izrabiti jamo, pač pa dobiti novih virov dohodkov iz rudnika. In ravno pravilno postopanje in temeljito znanje geologičnih skladov pod zemljo, marljivo tekmovanje med uradniki, je v novejšem času odkrilo nova pota, po katerih se bode Idrija še povzdignila. Nimamo več strahu, kaj bode bodočnost prinesla, pač pa gledamo s ponosom na svoje uspehe. In te je v prvi vrsti dosegla vestnost in vztrajnost rudniških uradnikov. Zato predstojnik porabi to priliko, da na današnjem slavnostnem večeru javno izreka svojo zahvalo svojim tovarišem, ki v skupnem soglasnem delu tako vestjo in natančno izpolnjujejo svojo dolžnost. Naj jim bode zavest, da so se na svojem mestu skazali res prave strokovnjake in dosedanji uspeh nekako plačilo, on pa si šteje v čast in ponos, biti na čelu takemu uradništvu! Rudniški svetnik Pirnat se zrhvali v imenu tovarišev za tako laskavo priznanje, a opomni pri tem, da gre v prvi vrsti zasluga za uspehe g. predstojniku, ki ni samo priznan strokovnjak na geologiškem polju, temveč tudi ljubez-njih tovariš, ki ne gleda iz svojega visokega dostojanstvenega stališča nižje podrejene le kot uslužbence, temveč le kot sebi enake tovariše. Naj ga Bag ohrani čilega in zdravega še mnogo let kot voditelja našega rudnika!
i Proračun za leto 1912. je razpoložen v naši mestni hiši od 29. preteč, meseca. Ko si ga bolj natanko ogledamo, bomo že o njem poročali.
i Škrlatinka še vedno razsaja pri nas in okolici. Vsaki teden pobira smrt kake žrtve. V Spodnji Idriji so ustavili šolski pouk, ker tudi tam ne neha sitna bolezen med mladino. Morda bi ne škodilo tudi pri nas za nekaj časa prenehati s šolo, saj ko 1100 otrok obiskuje šolsko poslopje dopoldne in popoldne, je pač dovolj prilike se nalezti take bolezni, ki v družinah napravi marsikaj neprilik in stroškov.
MM novice.
t »Lurška pastarca« je naslov znani lepi igri, ki jo bo proizvajala jutri, 10. t. rn., dekliška Ma ijina družba v dvorani društva sv. Jožefa. Pričetek točno ob 5. uri. Vstopnice se bodo dobivale pri blagajni.
t Tatv.ne po trgu so zopet na dnevnem oziroma nočnem redu. Na raznih krajih so poizkušali neznani uzmoviči svojo srečo. Tu so odnesli nekaj denarja, ondi obleko, najbolj pa so se jim cedile sline po kokoših. Več kuretine je bilo odnešene iz posamnih hlevov. Radovedni smo, kaj dela po noči straža, cla ne vidi in ne sliši ničesar.
t Shod za zakon zoper kar ele se je vršil v nedeljo, 3. t. m., popoldne ob precejšnji udeležbi. Govoril je tovariš Fr. Vidic in stavil resolucijo glede tega zakona, ki je bila sprejeta s splošnim odobravanjem. — isti dan zvečer jc bilo prvo skioptično predavanje. Na vrsti so bile slike iz Svete dežele, ki so vsem jako dopadle. Skioptikon je last društva sv. Jožefa, ki bo odslej še večkrat prirejalo taka predavanja, ki ;-o zelo poučna in obenem zabavna. — Miklavžev večer je zopet privabil občinstva polno dvorano. Najprej sc je igrala kratka igra »Pomoč v sili«, nakar je začel Miklavž deliti darove.
t Soeia nl demokratje sc vsled silnega poraza, ki so ga doživeli pri zadnjih občinskih volitvah, ko so dobili izmed 529 oddanih glasov največ 88, zaganjajo v društvo sv. Jožefa. Kajpada jih boli razvoj našega društva in še bolj razvoj jugoslovanske skupine, ki šteje vedno več članov. Da bi mogli v kalnem ribariti in se prikupiti višjim, pre-mlevajo nek dopis zoper g. Gassnerja, ki je izšel v »Naši Moči«. Rdečkarjem povemo mimogrede samo to, da oni do-
pis ni bil spisan v Tržiču in ga tudi nc odobravamo. O hinavščini kar lepo molčite, ta je doma pri socialistih. Po rdečkarskili listih zabavljajo čez tovarnarje, v tovarni pa se jim klanjajo do tal in prilizujejo. Ali hočete, da vam navedemo imena takih junakov?
Proti katarom
Bopilnih organ v, pri nahodu, hrl-pavosti in vratnih oteklinah zdrav ničko priporočali je	38 12 II.
alkalična kislina
Katera se z vspefiom rabi sama ali pome šana z gorkim mlekom.
Ta miloraztapljajoee, osvežujoče in pomirljivo deluje, pospešuje ločitev sleza in se v tacih slučajih posebno dobro obnesr.
Izvirek: G^essUubi iSauerbfurm, želez, pasta a, zdravilno kopališč« pri Karlovih varili Prospekti tastoni in tranko.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, vežjlli Špecerijskih proJajalnicah m trgovinah t je-ttvinam
n vinom.
Zal ga pri Mihael Knstnsr u, Peter Lassniku In Andre sar ibonu. L ubljana.	u >v 49
Ugledna vinogradniška tvrdka išče za prodajo hrvatskih vin po Kranjski veščega
Mamiiakieiraa trgovina
.Pri Valvazorju" Stari trg št. 4 LJubljana
Mnlna. pletenina, galanterija in dežniki.
Najprimernejše božično darilo!
Tehnični učni zavod =
po vzorcu tehnitnih Sol Nemčije za stroj. obr. In elcktrotehn., ielezobeton. visoke st vbe in podzemeljske gr dbe, kurjavo In zračbo Sob Vstop: januar, april, julij, oktober. '.0
f<lenbf»eh na
Pristen le tedaj, Ce je trioglata steklenica zaprta s spodnjim pasom (ideč in črn tisk na rumenem papirju.
Doslej nedosežen!!! Pristno čisto
8$oli zanesljiv varnostni Mi aparat
ki je rešil vprašanje pravega nastavljanja z v
sklepu pregibnimi noži. Brivska priprava s poostrilnim aparatom in 10 noži v elegantnem usnjenem etui staue K 24-—.
Izdelujo:	3494
ilinter * Air delnih Ha
Dunaj XX., Dresdnerstr. 110. V Ljubljani se dobi pri g. ANT. KRISPER.
AAGER
proti proviziji. Pisma naj se pošiljajo na upravo tega lista pod šifro „Zastopnik."
x>btel/no
l kij sivega sku iljenega K ■-■—, ooljšecja K 2K>, pol be lega prima K •■!•«!) oeega K 1'—. finega aichkcga pulu K G " rttf— in
prvovrstnega K 7
0 ho Sivega puha K b - , 7-
be.eija linega K tu--, pr.neua puha K 12'—, od pet kg mprej franko.
| Dovršene napolnjene postelje
iz g >st,ga, trpežnega, rudečega, mod ega ali belega inlel nan.nng) bliiua. t pernica cm dolga. liU cm široka, z 2 vzgiavnicama, vsaka, 80 cm d ) gn. 60 cm Sirona, zudostno napolnjena z novim, s v:nt, plinastim iu trpežnim posteljnim perjem K 16 —, s pol puhom K 2u —, s puh perjem K 24. Posamezne pernic K IU.-, I .—, 14'-, 16— Posamezne vzglavnice K 3-— 3'5o, 'I'—' Pernice 200x140 cm velike K 13, U> •—, 18--, 20--. Vzglavnice yox7i) cm velike K 4 Sli, 5- , 5-5 S.iod. p rmce iz najbolj, grad a za postcije 180X116 cm velike K	16'—, razpošilja proti povzetju ali napre|
vplačilu	2121
Maks Berger Dešenica 343, a Češki les
Nikan riziko, ker se zamenjava dovoli ah denar vrne-Bogati ilustr ceniki vsega poste nega blaga zastonj.
9
V Šapjanali, to je na prvi postaji od Ilirske Bistrice, imam na prodaj hišo, obstoječo iz šest sob, kuhinje in verande, lokala za trgovino, lokala za gostilno, obokane kleti in treh skladiščnih prostorov ter velike nove krušne peči z dvoriščem in vrtom. Hiša leži ob državni cesti Reka-Trst. Gostilna, prodajalna in pekarija brez konkurence. Prodajna cena 14.000 K. Anton Žnlderšič, Ilirska Bistiica. 3594
Za manuitakturno stroko se sprejme
za K 56'
* v
Od 1869 uvedeno splošno v avstro-ogrski monarhiji.
Gospodje zdravniki in profesorji ga radi zapisujejo.
Dobi se skoro v vseh lekarnah in drožerijah.
Glavna zaloga in razpo-šiljalnica za avsfro-ogrsko monarhijo:
W. Maaoer, Dunaj
III/3, Eeumarkt 3.
Poitnrejanjn
se sodnijsko zasledujejo.
dobavljam franko na vsako postajo za reklamo, nove vrste
Wne stroje Jnoer"
ki se gonijo z nogo, z elegantno omarico in lOletno garancijo. Od-pošljem ko dobim 15 K zadatja, ostanek po povzetju. — Vse vrste šivalnih strojev po cenah na debelo
A. Weissbeni, Dunaj II. Uniere Donanslrasse 23.
Cenik zastonj in franko.	3231
Dopisuje se v slovenskem in hrvaškem jeziku.
brtpivost, katar in zasllzenli, dreni in
oslovski kaSelj slastne
Kaiserieve prsne karamele' jelkami",
fifl^fl n°tnrKko poverjenih izpričeval od zdravnikov WvJvr in KaBobniVov zajamčujo gotov uspeh. Izredno
3009
prijetni in slastni bonboni.
Zavo) 20 in 40 vinarjev. Ovojček 60 vinarjev.
Prodajajo Jih v Ljubljani lekarne: Uhalil pl. Trnkorzy, Bihanl Sušnik. lir G. Piceoli, Deželna lekarna, Mr. Ph. And. Bo.
hinc, Mr. Pb. .Jos. Oižmar, Ant. Kane, drogorija; B. Ov drogorija „Adrija". — Lekarno na deieli: Danici Pire, Idrija. ■T. liergmaun, Novoindgto. C. Andrijančio, Novo Mesto. Jui lin«, Vipava. Milan Waoha,>Motlikn. A. Roblok, Radovljica, flinko Iirilli, Litija. Karol Savnik. Lekarna pri Sv. Trojici, Kranj. Fr..Baccaroich, Postojna. .los. Močnik. Kamnik. E. Burdych, Skolja Loka. Mr. H. Koblek, Tržič. Ph. Mr. E. Kožoij, Joaenice. V. Vrko. trgovec, Souožoče. Jos. Rudolf, drogorija, Litija. J. Kandušar, trgovce, Mongoš.
krščanskih starišev, z dobrimi spričevali. Deklica ostane z vso oskrbo v hiši in pod strogim M nadzorstvom. Kje, pove iz pri- p jaznosti upravn. „Slovenca". x
Išče se pridna, dobro izučena
prodajalka
manuiakturne stroke v krščansko trgovino v manjšo mesto na Gorenjskem. Vsa oskrba v hiši. Več pove iz prijaznosti upravništvo ..Slovenca".	3627
Ljubljana,
Kongresni trg št. 7
ženskih ročnih del
in pripadajoče potrebščine. — Vezenje na roko. — Tamburiranje. — Montiranje. — Plisiranje. — Predtiskarija. — Bogata zaloga telovadske obleke. — Naročila se izvršujejo točno in vestno.
Maj večja
889
najboljše kakovosti zdrav in brets-h ben, debeli ter srednje debelost, vedna zaloga, oddaja v vsaki inno-žmt 200 kg dalje tudi cele va-
gone po prav solidni nizki ceni. Točna postrežba.	3087
1TV
& v
o
o .-o
Pred Škofijo štev. 2
priporoča svojo bogato zalogo igrač in galanterijskega blaga, kakor tudi vse potrebščine za kajenje in poto-:::	vanje.	:::
Krasna, pripravna darila za miklavža, božič, novo leto.
IZPELJAVA
vseh roslDvnih transakcij. • Izdajanju čekov, nakaznic in KREDITNIH PISEM
zg vsi < lavna in stranska mesta ta- iu inozemstva.
C. KR. PRiVIL. BANČNA
Akc. kapital: 40,000.000 kron.
IN MENJALNICNA DELNIŠKA DRUŽBA \\ NiiKU^ M £"liOlJ4iIil
Rezervni zakladi: 17,000.000 kron.	*
99	Osrednja mcnjalnica:
DUNRJ I., WGLLZEILE 1.
q«iVta mu
Pnrlril7Tiiro Ga(le,,< Caška Kamnlca, CcSka Lha, Brno, Duchcov, Uabioiza, N, Graslitz, Krakov, Lilomorice, i vuiul.ii.uu. Moravski iunoaro, 4odlint|. Haran, Novt lififn.Pizan. Prana. Liberos. Duna skoNovomeslo.Cviiava.
vseii vrst rent, obligacij, dr^avniii papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk i. t. d., i. t. d
Zavarovanja M izitii pri žma® M\ in vrada.
Pro5pa.ite ta csaiie pramii sastoai iu iraako.
u
Modna trpina
v LJubljani
Stritarjeva ulica štev. 7.
Solidno blago. Nizke cene. Vzorci poštnine prosto.
Novosti konfekcije za dame in deklice, bluze, modno blago za dame in gospode, pristni tirolski loden, parhent, platno, šifon, gradi, preproge, zavese, garniture, odeje, pleti, šerpe, rute in žepni robci. 2912
z brzoparniki Francoske družbe. Edina najkrajša vožnja čez
iaur
Veljavni vozni listek ali šifkarto za vse razrede francoske linije, dobiš edino le pri
Eli. Smariia
3519 oblastveno potrjena pisarna
v Ljubljani, Dunajska cesta 18
:Rodiambeau>, <Le Cikago.	nasproti gostilne «Pri Figovcu».
Vozni listek (Schifkarte) iz Amerike in nazaj v staro domovino, po najnižji ceni. Izdaja
voznih listkov po vseh železnicah, prirejanje zabavnih in romarskih vlakov. ====== Vsa pojasnila istotam radovoljno in brezplačno.	=
brzoparniki'
«La Provencc«, «La Savoie>, ■<La Lorrame>, «La Touraine«, <Le Čikago>.
Mil« io?i jnbilejni senik
s koledarjem z zelo znižanimi cenami, ki bo izšel za božič, katerege dobi vsak zastonj in franko.
Najbogatejša izbira, obče znana domača solidna trgovina, najnižje tvorniške cene kakor: zlate, srebrne, nikelnaste in jeklene ure in verižice, briljanti, velika izbira uhanov, prstanov itd.	037
Na zahtevo posebni cenik od kina-srebra,
mr
H
urar in trgovec, samo nasproti frančiškanskega samsstana.
Novi jubilejni cenik s koledarjem bo izšel za božič, in se dobi tudi po pošti zastonj in poštnine prosto.
Na zahtevo poseben cenik za šivalne stroje najfinejše vrste.
trgovina z Ie!e*nino in pc5;edelskimi stroji Dunajska cesta šfev. 16 Ljllbljsnd Dunajska cesfa štev. 16 jj^j

nudim slavnemu občinstvu na vpogled in izbiro. Ker sem izključno edini zastopnik na Kranjskem zgoraj omenjenih dvornih tvrdk, svarim vsakogar pred nakupom event. falzifikatov. Vsakdo kupi pri meni za najmanjše obroke (K 18'—)
najboljši instrument.
Najcenejša izposojevalnica. — Točna postrežba. — Violine od 5 K naprej. — Vse glasbeno orodje in muzikalije v velikanski zalogi. — Ugla-ševanja in popravila vseh glasbil.
c. kr. izvedenec in učitelj ,Glasb. Mat.4
Ljubljana, Kongresni trg št. 15.
2786
												
m		11111111				uš	mmm	m	111KII1	H!	iiHa	m
Zastopnik: Gabrijel Brinšek, ijillana, Bleiweisova cesta 16.
RBsaJcsiasIšfi (sbrsif.
3362
Kurivo: bencin, bencol, surovo olje, sesalni plin, svetilni plin i. t. d., i. t. d. Nad 106.000 dobavljenih.
sistem Diesel. Najceneja uporaba kuriva.
H3	-- .
Si! -L iVSrC,;	v„„,
Zahtevajte prospekt štev. 567.
Najbolš* češka tvrdka! Ceno posteljno perje!
najfinejši prsni puh 12 K. — Pri 5 kg se pošlje franko.
Dovršene postelje	0779
iz zelo gostega rdečega, modrega belega ali rumenega nanking-blaga, 1 pernica 180 cm dolga, 120 cm široka z 2 blazinama, vsaka 80 cm dolga, 00 cm široka, napolnjena z novim,
Pošilja proti povzetju od Vd K višje franko. Zamena dovoljena, za nepovoljno denar nazaj.
Geni* zasloni ln franko. S. BENiSCH, v Dešenici štev. 818. češko. Genik zastonj in franko.

® i ®
OH®
®
a
e •
c
e
©
§ i © prodajam še ostale britjante, zlatnino in srebrnim - ©
I po zdatno znižanih cenah,	i I i
- « 8	® '
J 11 Ferdo Simonetti-jeva vdova, Mestni trg 6.	J
f ® 2	•
® ®	G ©O®®®®®®© ©®®ffi<59®®®©®®® ©C'©®©©0©©©©©©©© ®®®®®«®®C


KONGRESNI TRG 19 registrovana zadruga z omejenim poroštvom KONGRESNI TRG 19
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje
po
01 brezodbitka, tako, da dobi vlagatelj od vsakih vloženih 100 K
-	-— s--- 4 |0 čistih H K 75 v na leto. Rent davek plačuje društvo samo. Druqe hra-
mlnicne knjižice se sprejemajo kot g o t o v d e n a r, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo. Daje tudi svojim članom predujme na osebni kredit, vračljive v 7V2 letih (90 mesecih ali 390 tednih) v t e d e n s k i h, ozir. mesečnih obrokih, kakor tudi posojila na zadolžnice in menice
Dr. Fr. DolSak 1. r,	preiat R. Kalan 1. r.,	Kanonik L Sušnlk 1 r
zdravnik v LiuUjan, podpredsednik.	pr,d5ednlk.	^dST '
Pismo z Lvova.
4. grudna 1911.
[emci v Galiciji. — Nemške kolonije ln njih organizacija.
V Galiciji stanuje nad V/» milijo-ov prebivalcev, od teh je približno 3x/i bilijonov Poljakov in približno enako tevilo Rusinov. Razun tega pa je v Ga-ciji še po ljudskem štetju iz leta 1900 12000 Nemcev=l'66% vsega prebival-tva; od teh je 132.000 Židov, torej osta-e pravih Nemcev samo 80.000 (v vz-odnem delu Galicije 54.000, v zahod-em 26.000, po konfesiji je 48.000 prote-tantov in 32.000 katolikov). V primeri celotnim številom gališkega p.ebival-tva je število Nemcev neznatno in ni ievarno niti za Poljake niti za Rusine. jališki Nemci stanujejo kompaktno v akozvanih kolonijah, kojih zgodovina iega deloma nazaj v 13. stoletje, delo-na v dobo Jožefinske vlade. Zanimivo e poznati uredbo in organizacijo teh lemških kolonij, ker pričajo o never-etni žilavosti nemškega naroda. Sredi ned poljskim in rusinskim narodom so ie ohranile te kolonije do današnjega ne.
Najstarejše nemške kolonije se na-lajajo v zapadneim delu Galicije v dalskem okolišu (Bielitz — Biala) in io nastale v 13. stoletju. Ko so Mongoli jpustošili zapadni del Galicije, je pri-rabil poljski kralj Boleslav Sramežlji-i nemške koloniste, da znova kultivi-rajo te kraje. V pretežni večini se nahajajo te kolonije v okolici: Biala, Žy-wiec in Krakov. V bialskem okolišu živi do 16.000 Nemcev, Nemci imajo tukaj zelo trdno postojanko. V Bielitzu se nahaja nemško učiteljišče, kjer študirajo nemški dijaki, ki pozneje delujejo kot učitelji v konfesionelnih šolah v nemških kolonijah.
Večina nemških kolonij v Galiciji pa je iz Jožefinske dobe. Večji del sedanje Galicije je prišel pri prvi delitvi poljskega kraljestva pod avstrijsko vlado. Ko je nastopil Jožef I. leta 1780 po smrti Marije Terezije avstrijski prestol, se je začela za avstrijske narode popolnoma nova doba. Jožef I. je hotel pre-oenovati Avstrijo in Ogrsko na čisto novih temeljih v centralističnem smislu. Roko v roki s centralizacijo pa je šla germanizacija. Jožef II. je poslal v nove nenemške kraje; Galiijo in Ogrsko nemžke koloniste, da tam širijo nemško kulturo in nemško posest. Nemški kolonisti, večinoma iz Saškega in Porenja, so dobili v novih deželah izredne ugodnosti, vlada jim je dala vse zastonj: zemljo in stanovališča in jih je oprostila od davkov za več let. Vuelem je izdala vlada za nemško kolonizacijo v Galiciji okoli 3 milijone goldinarjev, kar pomeni za tedanje razmere zelo veliko. Tako je nastala takrat v Galiciji cela vrsta nemških kolonij, ki so še sedaj ohranjene. Profesor Burek ceni njih število okoli 160 (v vzhodni Galiciji 131, v zahodnem 29), nemški pisatelj Harlos pa jih ceni na 223 (173 protestantskih, 50 katoliških). Nekaj nemških kolonij je nastalo v pojožefinski dobi, ustanovili so jih nekateri gališki velikaši, n. pr. grof Mier (9 kolonij v okraju Zioczow), grof Lanckoronski in drugi. Nemške kolonije so nastale večinoma na kameral-nih (državnih) zemljiščih, kolonisti so se pečali in se še pečajo večjidel s poljedelstvom in obrtjo, v mestih pa s trgovino in industrijo.
Gališki Nemci imajo izborno urejene nemške šole, ki jih podpirata Gustav Adolfverein in Schulverein. Pol. organizacijo gal. Nemcev tvori »Bund der christlichen Deutschen in Galizien; organ te nemške stranke izhaja v Lvovu: »Deutsches Volksblatt fur Galizien«.
Program te stranke je podpiranje nem-štva v Galiciji na vseh poljih materiel-ne in duševne kulture, izmed političnih zahtev je posebno važna zahteva nemških deželnozborskih mandatov za gališki deželni zbor in nemškega dr-žavnozborskega mandata za gališke Nemce.
Nemške kolonije v Galiciji nam pričajo o izredni žilavosti nemškega naroda. Te žilavosti pač nimamo mi Slovenci, naše kolonije v Ameriki se ohranijo samo par generacij, potem se pa potujčijo. Tukaj pa imamo kolonije, ki so se ohranile celo od 13. stoletja, dasiravno žive izolirano sredi med poljskim narodom. Sicer pa ste med Nemci dve struji: eni dvomijo o bodočnosti teh kolonij in priporočajo, da se gališki Nemci iz kolonij raje naselijo na Poznanj skem, drugi (zlasti pastorji) pa so odločno za ohranitev nemških kolonij. Nemščina v Galiciji ni zelo razširjena, dasiravno Poljaki zelo radi govore nemški. Notranji uradni jezik v Galiciji je namreč poljski, zunanji uradni jezik (s strankami) pa poljski, rusinski in deloma nemški. V jezikovnem oziru imajo pač Poljaki zelo velike pravice, kakršnih nima v Avstriji noben slovenski narod. Kakor znano, zahtevajo tudi Čehi, da se vpelje na Češkem, Moruavskem in v Šle-ziji češčina kot notranji uradni jezik, toda zaman, o Slovencih pa sploh ne govorimo. V Galiciji govore nemški (razun Nemcev) tudi Žid je, ki se prištevajo deloma k Nemcem, seveda to ni klasična nemščina, ampak je zelo pomešana s poljskimi in židovskimi besedami, takozvani »židovski žargon«.
Majnoveiše acetllenshe sulilh
motoriste
avtoiriobiiistc
turiste
ekvipaže
raziskovalce jam
opjepsce
nošne paznike
Trpežne in solidno izdelane. Varno proti vetru in okajenju. — Vsaka nevarnost izključena. — V zalogi pri:	3621
Kari Čamernlk,
speeijsSna trgovina s kolesi in posa-□	mezniml deli	□
Ljubljana, Dunajska cesta št. 9.
masna Ma za Sol ia H n v o leto!
Raznovrstni najnovejši predmeti, kakor
prstani, nhanl, Isroše, oert-žice, oliestsi, gumbi, fee za cigarete, igle, ure itd.
se bodo ob tej priliki prodajali po izredno
znižanih cenah
ter se za res ugoden nakup najtopleje priporoča najstarejša domača tvrdka
Lisci. Cerai®
juvelir, trgovec z urami in zapris. sod. cenilec
LJubljana, ltfolfooa ulica 3.
Naš patent.
veliirai lijak
vzbuja veliko pozornost.
Vsak star lijak se lahko
velurtrira. Velurni lijaki se dobijo sa»uo pri nas.
Ali se zanimate za
parati
3-k,
Naša izbira je brez konkurenco
C. Janausch&k &
Družba z o. z.
Dunaj, I. Karntnerstto tO.
i
Izbira in pošiljanje vzorcev
Vam je na razpolago.
Stari aparati
sc zamenjavajo.
Popravila.
Pokaže se, ne da bi se sililo k nakupu.
Popisi in cenik št. 32 zastonj in poštnine prosto.
Velika božična okazijska prodaja!
Največja izbera izgotovljenih OBLEK ZA GOSPODE /N DEČKE, ter KONFEKCIJA ZA DAME /N DEKLICE.
Čudovito reducirane cene/ Angleško skladišče oblek O. BemsitoviČ
LJUBLJANA, Mestni trg 5.	!636
ESunajska gsssstaa 87, LJublfanai
335 8
!S«Šjsli iz prvih tovarn Avstrije: DBpliopp j &4jj»»ia CPebcS-^,
vami slrsii
izborna konstiukcija in elegantna t/vršitev iz tovarne v Lincu Ustanc^lienn leta 18Č7. ^esenš® pouču)emo brezplačno
pisalni stroji.
£©ss3kii xaalonj en
Ljubljana, Ssnajska cssta 19, II. stop., II. uarlstr. (ffledijatova hiša).
sc priporoča prečastiti duhovščini za
1 tw K B
Izdeluje cele ornate, kazule v vseh liturgičnih barvah pluvijale, obhajilne burze, Stole in vse za službo božjo potrebne stvari, pri-proslo in najfineje, kakor se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem vezenju. — Izdeluje tudi
ter izvršuje vsakovrstno cerkveno perilo iz pristnega platna. — Vporablja samo dobro blago, cene po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. — Prenovljenje starih paramentov tudi radovoijno prevzame.
£962
Brzojavke: Prometbanka Ljubljana.
C. kr.
A
"tm?
m* pnv.
Telefon št. 41.
Splošna prometna banka podružnica
Centrala na Dnna!n, - Ustanovljena 1864. - 29 podružnic. Vogal KYIar2$in trg - Su. Patra cesta. Delniški kapital lu nserve 52,000.900 kron.
Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obrestovanjem — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjov in posojila nanje.	2094
Uitmona ln pismena pojasnila in nasveti o vseh v bančno stroko spadajočlh transakcijah vsekdar brezplačno. Stanje dnarnih vlog na hranilno knjižice dne 31. novembra 1911. K 68,592.200
Najkulantnejše izvrševanje borznih naročil na vseli tuzemskih in inozemskih mestih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, listin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa žrebanja.


innufaKturna fiMfi
Zaloga vseh vrst sukna,
platna ter	na dcbeIo in drobno
manufakturnega blaga. Ljubljana, Stritarjeva Ml.
	■ >i-!; V ■ 1					lili	
m


I
Telefon štev. 16.	157	Telefon štev. 16.
Leta 1873. ustanovljena delniška družba
OS	I O 3	* v
Stavbeno podjetništvo; pisarna za arhitekturo in stav-benotehniška dela; tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom za stavbena in fina dela; opekarne s strojnim obratom v Kosezah in na Viču; kamnolomi v Podpeči in v Opatiji. Priporoča se za stavbena dela vsake vrste.
							■ •>•.*■* t.46'* »iv' jtf ;	
								
. iriii sinil
sprejme takoj	.'3578
Josip lata aa iisi
BBUST-r "J-
s
Umetni zavod za cerkveno slikanje r
J. HLAVKA
slikar cerkvenih podob
Praga Kral. Vtnohrady
Puchmajerjeva ul. št. 68.
Priporočamo prečastiti duhovščini poznate slike svetnikov, altarne slike, kri-ževa pota, pasijonske slike
itd. na platnu, cink a s ti pločevini itd., umetniško izvršene po ugodni ceni. Slike ali načrte pošiljam zastonj na ogled.
Dopisuje se slovensko. 338H Najboljša priporočila.
Zaradi povečanja podjetja se prodasta dva parna stroja in sicer št. 1. 150— 170 HP s preciznim zaklopnim krmilom, patent Hartung, št. 2. 50—70 HP tudi z zaklopnim krmilom, patent Hartung, oba s kondenzacijo in popolno v dobrem stanju. Naprodaj so tudi različne transmisije, tezači, jer-menice itd. Stroji so na ogled v Ljubljanski predilnici, kjer se dobe tudi pojasnila.	3516
Najcenejše in najbolj učinkujoče odvajalno sredstvo!
Filipa NEUSTEINA
posla j ene odvajalne
krogljice
(Neusteinovc Elizabetne krogljice)
Pred vsemi drugimi podobnimi izdelki imajo prednost te krogljice, proste vsakih škodljivih primesi, vporabljajo se z največjim uspehom pri boleznih v spodnjem del« telesa, lahno odvajajoče, kri čisteče; nobeno zdravilno sredstvo ni ugodneje in obenem povsem neškodljivo, da bi preprečilo - n izvor premnogih bolezni. Radi po-ZcIPj.	s'a)ene oblike jih radi uživajo otroci.
*	Skatljica s 15 krogljicami stane 30 vin
ovoj z 8 škatljic, torej 120 krogljic, stane lc 2 K. Če se pošlje napraj K 2-45, se pošlje franko 1 ovoj.
fiir<ii>31n( Nujno se svari pred po-3 V tli 11U i narcjanjl. Zahtevajt ■ Filipa Neustoina ..odvajalne krogljice" Pristne le, če no i vsaka škatlja in navodilo našo zakonito varstveno znamko v rdeče-črnem tisku „Sv. Leopold" in podpis „Flllp Keustein, Apotheke". Naše trgovsKo sodnijsko zavarovane embala. e morajo imeti našo ivrdko
Filipa Neusleina lekarna
„pri sv. Leopoldu" — Dunaj, Plankengasse 6. —
Zaloge v Ljubljani: Rihard Sušnik, lekarnar,
3301 in v več drugih lekarnah.
1
h*
Le od krščanskih tkalnic dobivam dobro in solidno blago, krasne ženiljaste higi-jenične nastenske preproge 100/200 cm velike samo za K 5-— z jeleni, srnami, fazani, papigami itd. — velike posteljne preproge, perzijski in smirnski ženiljasti vzorci, velikost 140/200 cm K 0-50, 150/250 eni K 8'20, 200/300 cm K 14' , lepe preproge za pred posteljo K 1-30, 1-70, 2 20. — Posteljno garniture K 9-50, 11-50, 13-50, elegantni vzorci. - SPECIALITETA: Ženiljaste šerpe za (lame, vseh barv, popolnoma giadke, moderne. K 5, 6, 7*50, 9, 11. Zalite-vajte vzorce damasta, platnine, šifona, in-leta. Pošilja po povzetju s 3°/0 popusta
FRANT. V. FIEDLER, Hlinsko SI. 248, Cechy.
fiScBSshotima gsstrebna za vsakogar
konstruirana" milimi FO^S SMlM M
popolnoma iz titedi, najfinejše ponikljana, krasno sveteča, nosi se lahko na roki. na jermenu, da se tudi obesiti. Držalo se lahko sname. Zelo praktična za doni in cestno razsvetljavo. Cena 5 K.
HccžitansSsta sndi^a za holesaEie
3232 1 K 3'—, 4-50. - Pošilja po povzetju
K mimm, Braj, Ii., Untere Donaustrasse 23.
Ceniki o svetilKuh, kolesih in šivalnih strojih zastonj In franko. Dopisujo sc v slovenskem in hrvaškem jeziku.
Ljubljana, Dvorni trg 3
izdelke moISiiSi In deških
oblačil.	3230
Nizke cene! smo soiliina posireiai
B tla sedmih JaunSJi razslaoali
s pruimi darili.
Samo pristne
3164 10—1
1860\ ce , rTPAJ?M\ na
CflETEPByPfFV podplatm

Vsak dan jih izdela tovarna
1.900 parou!
Edini kontrahenti: Messtorff, Behn & Co., Dunaj, I. Prodaja na drobno v vseh boljših trgovinah za čevlje, gnmi in modno blago.
annannDaaaaaaciananaaaaaaaaaaanoDaa

a
v katerem se zdravi pod zdravniškim nadzorstvom	2971 7	[]
raznovrstno skrivljenje lu-btenice. Izbočen hrbet, neenake rame, neenaka ledja [] itd. Je v Gosposki ulici št. 8, pritlično.	fj
Pojasnila se dobivajo ob delavnikih od 4. do 5. popoldan istotam. ::
a
u slovenskem Dzemiisa izfoorno speSjjsrca se iz zasebnih razlogom prosfooolp® proda. Resni ponudniki naj se obrnejo na npraoo tega Msfs pod šifro „TOUHRnR".
3561

kateri je vešč te službe, ter in saj nekaj let v tej stroki izkužn se sprejme s 1. januarjem 1912 službo z mesečno plačo 100 K prostim stanovanjem. Prošnje vložiti do 15. t. m. na reprezentan pogoditvenega društva Jos. Peha v Žužemberku. Prosilci s poloi tvijo varščine imajo prednost
priložnostni nakup
Lepa žepna ura z verižico K 3-50.
30.000 komadov
kupljenih, zarailitoga pošiljam 1 let, 3« ur idočo (ne IS ur) „OLORIA" srt lirno ankor-rem. uro. švio. kolesju lupo grav. oklopjom, s sekundnim ka zaloem lu lepo pozlačeno ali posreor. verižico natančni idočo lo za K 3*50. Nadalje ponudim ono pravo poz] čono no nr idočo auker-rem. prve vrsto švicarsko u. H pozlačeno verižico za K 5. Triletno pismono jamstv na vsako uro. Razpošilja proti povzetju S. KOHANE razpošiljalnlca švicarskih ur, Krakov št. 78. Neštuvilm priznanj in naročil. Za neugajajoče donar nazaj. M8
liepa hiša
za gostilne
na Gorenjskem se jak ugodno proda ali d tudi v najem dobrem najemniku.
3355 10
jSiaslov pove uprava lista po šifro »Gorica".
15,
Cesta na Rudolfovo železnico štev. 5. Priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih
sodov.
Prevzema tudi vsa v njegovo stroko spadajoča dela po najnižjih cenah.
Točna postrežba.
3412
27
Priporočamo
Mejias) iz Um Josipa Kas
Ljubljana, Frančišk. ulica št. 8 Izborno blago! Točna postrežba
Zahtevajte drože v prid »Slov. Straže
d leto-jeva zdravilna rimi kava
0 je najboljša, kot dokazujejo tisoči priznalniii pisem < j Vsakemu zavoju po 5 kg se priloži lep, porab on n predmet iz niklja, stekla, prod božičem krasno zvonilo za božično drevoscc ali po
zastonf.
."» kg stane franko po povzetju K •1*— brez darila K 3*40 po pošti.
KARL RICHTER,
tovarna za zdravilno r?eno kavo Lewin 30, Češko. 3311
Vsakemu zavoja so priloži zaznamek zasfconjskih prodmetov.
D^csanaaaannnnacaa
• Več vrst sodov ima na prodaj A. REPIC sodarski mojster v Ljub ljani, Trnovo. 2325
tehnične
Dunafska cesta
LJUBLJANA
konces. podjetje za električne naprave, napeljavo električne luči ln prenos moči, telefonsko in brzojavno naprave. Dobava in montiranje motorjev na bencin in petrolin ter Dlesel-ovih motorjev. V zalogi vedno v veliki izberi: elektromotorji, ventilatorji, obločnlce, žarnico, telefoni, vsakovrstni inštalac matetijal, mazilna olja in masti, sesalke, svetilniki za elektriko in plin ter sploh vso tehn. potrebščino
trotelntine naprave
nasproti kavarne ,Evropa«
Mehanična delavnica
sprejema vsakovrstna mehanična dela in popravila vsakovrstnih strojev. Dela se izvršo solidno, točno in po najnižjih conah.	Proračuni na zahtevo zastonj.
Zavod za tehnično ln elektrotehnične naprave.	748