—   382  —
Razne vesti.
v Ljubljani, 15. decembra 1891. — (Iz kronike društva „Pravnika".) Dne 2. t. m. bil je prvi društveni shod v letošnji zimski sezoni in to zvečer v hotelu „pri Slonu". Sešlo se je 12 društvenikov. Načelnik g. dr. Papež je v svojem ogovoru spominal na zadnji društveni shod, kateri je bil v Sežani v podobi lepega izleta in je dosegel namen, oživiti namreč še bolj duha za društvene namene; sedaj naj se prično shodi za razpravljanje strokovnih vprašanj in nalog, tu zlasti terminologije, katera na tihem vztrajno napreduje. Na dnevnem redu bil je slučaj iz kazensko-pravne prakse in slučaj iz pristoj-binstva. Oba je predaval načelnik g. dr. Papež. Kazensko-pravni slučaj je priobčen v denašnji številki „S1. Pravnika". V pristojbinskem slučaji se je upravitelju konkurzne mase naložilo, da mora plačati 15 gld. razsodnine. Na njegov rekurz je finančno ravnateljstvo v Ljubljani z odločbo z dne 12. julija 1890, št. 8116 izjavilo, da se sicer v tar. st. 75, 1., oziroma v 1. odst. zakona z dne 1. jan. 1869. 1., drž. zak. St. 7 priznava osebna prostost od pristojbin upravitelju mase in upniškemu odboru glede vseh, konkurzno maso zadevajočih obravnav in spisov, da pa je po tar. st. 103, op. e v zvezi z odstavkom 2, a. naved. zakona odmeriti pristojbine od vseh razsodeb v pravdah zaradi likvidnosti spornih tirjatev, oglašenih v konkurznem postopanji in sicer brez razlike, je li tožba zaradi likvido-vanja naperjena proti upravitelju mase samemu ali pa samo proti jednemu ali več konkurznim upnikom ali vkupno proti obema, da torej, ker do-tična razsodba zadeva tirjatev, katero je bil upravitelj mase zanikal, takšni razsodbi ne gre pristojbinska prostost, — in odbilo je rekurz. Na nadaljnjo priložbo upravitelja konkurzne mase pa je finančno mini-sterstvo z odločbo z dne 7. marcija 1891, št. 38699 ugodilo tej pritožbi ter konkurzno maso odvezalo od plačilne dolžnosti, ne da bi navedlo posebnih razlogov. Oba slučaja sta zanimala poslušalce in kazensko-pravni slučaj je povzročil tudi majhno debato. Na predlog g. dra. M a j a r o n a se je izrekla g. predavatelju zahvala na trudu in odobrilo tudi načelo, da je
—   383   —
predavanja praktičnih sluCajev postaviti večkrat na dnevni red društvenim shodom, ob jednem pa tudi debato o njih pripraviti s tem, da predavatelj poprej nekatere člane obvesti o vsebini svojega slučaja. — Dne 9. t. m. bil je drugi društveni shod, katerega se je udeležilo 19 članov. Odbornik gospod Leveč imel je predavanje „k razlagi §-a 51 zemlj. zakona", katero priobčujemo v denašnjem „Slov. Pravniku". Nazori g. predavatelja so obudih razne mish, ki so se razodevale v debati o tem predmetu. Debate so se udeležih gg.: dr. T r i 11 e r , notar PI a n t a n , dr. S t o r, notar Gogola in predavatelj. Sklenilo seje, da se debata o tem postavi na dnevni red prihodnjega društvenega shoda, zlasti glede na to, ker bodo dotlej dobili društveniki predavanje tiskano v roke. Načelnik g. dr. Pape ž je izrekel gospodu L e v c u zahvalo, kateri je shod živo pritrdil. Tretji društveni shod bode še ta mesec.
— (Prememba v presidiji c. kr. najvišjega so dišCa.) Z Najvišjim Svojeročnim pismom z dne 19. nov. t. 1. je Njegovo c. in kr. Veličanstvo milostno ugodilo prošnji nj. ekscelence prvega predsednika C. kr. najvišjemu sodnemu in kasacijskemu dvoru, Antona viteza S c h m e r 1 i n g a, da bi bil stalno vpokojen. V tem Najvišjem pismu se iskrena hvala izraža vitezu Schmerlingu za njegovo delovanje, katero je bilo 63 let posvečeno državi v obče in najvišjemu sodnemu in kasacijskemu dvoru posebe, kateremu je na čelu bil več nego 26 let. Njegov naslednik je dosedanji drugi predsednik najvišjemu sodišču g. dr. Karel pl. Stremayr, a drugim predsednikom je imenovan senatni predsednik g. dr. Karel H a b i e t i n e k.
— (O sobne vesti.) Vpokojen je na svojo prošnjo dvorni svfetnik in senatni predsednik pri najvišjem sodišči T. N a p r e t, kateremu seje ob jednem javil izraz posebne Najvišje zadovoljnosti z njegovim mnogoletnim, zvestim in odličnim službovanjem. — Imenovani so: Predsednik okrož. sodišča v Celji dr. Ad. Gertscher predsednikom razsojevalcem za bratovsko skladnico rudarskega okoliša Celj skega; - okr. glavar dr. R. R ii 1 i n g pl. Riidinger vladnim svetnikom „extra statum" deželne vlade v Ljubljani ; vladni tajnik 0. vitez Franzlpl. Vesteneck okrajnim glavarjem na Kranjskem; — pravni praktikant K. Sirk avskultantom za Koroško; pravni praktikant dr. Pascoletto avskultantom za Primorsko. — Premeščeni so; Okr. glavar Fr. vitez S c h w a r z iz Novega m esta v Pazin; okr. sodnik G. Stuchetz iz Kočevja v Oberwolz; notarji: V. R o-sina iz Kostanjevice v Mokronog, Al. Hud o vernik iz Kranjske gore v Kostanjevico, R. B e ž e k iz Tržiča v Žužemperk. — Prestopil je iz državne službe med odvetniške kandidate avskultant v Ljubljani dr. Al. Frank o. — Vpokojen je na svojo prošnjo okr. sod. pristav v Ložu J. Volčič. — V p o k o j e n na nedoločen čas je okr. sodnik v Žužemperku Fr. S o r k o.
— (t Dr. Gustav D e m e 1 i u s ,) c. kr. dvorni svetnik in profesor rimskega prava na Dunajskem vseučilišči, poprej na Graškem, in zategadelj mnogim slovenskim pravnikom učitelj, umrl je dne 7. pr. meseca po kratki bolezni v 60. letu svoje dobe. Porojen je bil 1. 1831. v Allstedtu
—   384   -
(Sachsen-Weimar) od tamošnjega tedanjega mestnega načelnika ter odvetnika. Študiral je iz začetka v Jeni fllologijo, a ^Institucije" Puchte, katere je čital, dale so mu veselje za pravne študije. L. 1855. postal je v Pragi docent rimskega prava, dve leti potem izvenredni profesor v Krakovem namestu Esmarcha, 1. 1862. pa redni profesor v Gradci in 1.1881. se je konečno udal, da je prišel na Dunajsko vseučilišče. Demelius bil je pravi izvoljenec med vseučiliškimi profesorji; krasna njegova postava je spomi-nala na rimskega senatorja, govor mu je bil mil in lehak, prijaznost in plemenitost sta mu sijali raz obličje; s tem je takoj pridobil pravnike-začetnike, ne samo za-se, nego tudi za znanost. Dasi ni bil plodovit pisatelj, vender so ga šteli med prve vrline med nemškimi pravoznanci. Njegova bolj slovita dela so : „Legum, quae ad jus civile spectant, fragmenta" (1857); „Die Rechtsfiction in ihrer geschichtlichen und dogmatischen Bedeutung (1857); „Die Exhibitionspflicht in ihrer Bedeutung fiir das classische und heutige Recht" (1872); „Die Confession des riimischen Civilprocesse und das gerichtliche Gestandniss der neuesten Gesetzgebung" (1886). — Bodi našemu učitelju lahka zemlja in blag spomin!
Vabilo na naročbo.
Sto številko završuje „Slovenski Pravnik" svoje sedmo leto. Izhajal bode tudi bodoče leto po 2 poli obsežen po jeden pot na mesec v dosedanji obliki. Nadejamo se, da listu ostanejo zvesti dosedanji in da mu prispo na pomoč tudi novi naročniki. Člani društva „P r a v n i k a" dobodo ga brezplačno, golim naročnikom pa stoji za vse leto 4 gld., za pol leta 2 gld.
Svojim dosedanjim sotrudnikom izrekamo srčno zahvalo in jih prosimo, naj nas podpirajo tudi v bodočem letu. Želimo pa, da bi se v našem listu oglasili tudi novi pisatelji, da nam ne bode pretežko zvrševati velike naloge in da bode list bolje ustrezal svojemu namenu.
Z novim letom bode tudi obnoviti društveništvo pri „ Pravniku". Naj bi se z vsemi dosedanjimi društveniki vred oglasilo jih mnogo novih!
V Ljubljani dne 15. decembra 1891.
Odbor društva „Pravnika".
^Slovenski Pravnik" izhaja 15. dne vsacega meseca in dobivajo ga člani društva „Pravnika" brezplačno; nečlanom pa stoji za vse leto 4 gld.,
_ za pol leta 2 gld._
Uredništvo je v Ljubljani, štev. 8 na Bregu; upravništvo pa na Križevniškem trgu štev. 7.