St, 55.
S
V Gorici, v torek dne 10. junija 1913.
Tečaj XLU1,
Uhaja1 dvakrat na teden, in sicer T torek in soboto ob 4. uri p3,3>ldi.    Ako pade na ta dneva praznik, izide dan poprej. .    Stane nd leto'* HHČoV-^ '% leta    .   .   .   „  »•-V4    »      .   *    .   » 2'50 Posamične številke stanejo ' ..~V.     . 8 vi«.    •
Ha naročila bros doposlane naročnine se ne oziramo.
Telefon št. 83.
Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrič.
Urednlfitvo
se nahaja v Gosposki ulici št. 7
v Gorici v I. nadstr. na desno.
Upravništvo
se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v Goriški Tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah,. če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Dzroki njenega usodepolnega položaja.
Bivši predsednik nadzorstva g. dr. D. Treo je razposlal že pred par meseci 15 stranij obsežno okrožnico, ki je sicer. mar-,, sikaj pojasnila, ali popolne slike vendarle še mi ipodala, •zakaj je prišlo v naši T. o. z. do tako usodepoJne krize z nedoslednimi hudimi posledicami. ako ne pride pomoč liz vrste članov samih.
Bližajo se deželnozborske volitve, — iz nastopanja klerikalcev in socialistov pa se že nekaj časa kaže, da hočejo oboji uporabljati an zlorabljati to našo narodno in gospodarsko nesrečo v svoje strankarske namene v boju proti ponTičnetnu (nasprotniku, ki ima v »Soči« svojega zagovornika.
Zato moramo iz dosedanje rezerve ter dopolniti sliko okrožnice dr. Treota. Od resnosti in poštenosti vseli soprizade-tih rojakov ki vse slovenske javnosti pričakujemo mirnim srcem trezne in pravične sodbe.
Naglašati je treba pred vsem, da T. o. z. ni prišla v težave in zagate vsled ka-korSntblkoM malvorzacij ali špekulacij z zaupanim. ji denarjem, — ne: njena nesreča je bila edino le k o n-kurz Mizarske Zadruge v Sol-k a n ti, k ar so z n al i n a š i ip o I i t i č-ni (nasprotniki izkoristiti v svoje strankarske namene ta-k o u s p e iš n o, da so vlagate 1 i i v kratkem času odpovedaii nad e n fin i .1 i j o n hranilnih v i o g. T a k e v r s t e r u n, k a k o r š e n j e b i 1 naravnost uprizorjen na T. o. Z., mora umičiti vsak denaren zavod!
Da je prišlo do pravcatega runa od strani vlagateljev, ki so odvzeli T. o. Z. nad en milijon razmeroma cenega denar-
GORICA.
L
(Konec.) Dorašča nam morda slikarski talent Buc i k, ki je že razstavlja! (pni Jakopiču, godbo zastopajo M icb I s svojim iz-bornjm kvartetom in Pevsfkim-(gla»sb. (društvom, temed Nemcev treba omeniti znanega filozofa-sokipsista 'R. v. Schu-b e r t - S oi d e r n, ki (je iznan kot avtoriteta izven Avstro-Ogrske. Nekoč je bil priv. docent v Leipzign, — sedaj živi v Gorici v nekakem prostovoljnem pregnanstvu, nespoznan. Goriška nemška ro-manopiska je pietistična 'Paul M a t i a t a c r o m a (gospa pl. Eggerjeva), njen pendant je O t »t o v o in L eii tg eb, srednje vrste (pisatelj rodbinskih 'romanov, kojih eden je izšel todi ipri Langenu v Miin-cltnu. Da ne pozabimo ma iprofesonja F r. X. Z i m e r m a n rt a* ki piše (mnogo o Gorici rv tržmško nemško »Adria«, hrani ko-respor<detieo Zhop-Savio in išče založnika «a trojezično revijo, — če se mmi .posreči, peto v Gorici. Četrta (Je pa italijansko" f untamrica i* o r « mi J u 1 i i, 'sedatj v -trenem letu; tadaja ijo s pomočjo ve&jega kroga
ja, —kdo je temu kriv? Ali morda zadnje načelstvo, ki je bilo tako nesrečno, da je doživelo tako grd naskok na prekoriston zavod? To načerlsfrvo            moglo reči:
Vrnite T. o. Z. odvzeti milijon — pa ne bo me konkurza, ne lik vidacije, m a r več zadru-ga b o .1 e p o ni i r n o deloval a n a -prej in po dobljeni' nov i bridki skušnji z resnim in treznim delom oz dir a vi vse zadane ji rane. V par letih bi bilo vse ozdravlljeno, vse pozabljeno, in T. o. Z. bi ostala slej ko prej cvetoč zavod!
Ali napredni goriški Slovenci nismo imeli nobenega prijatelja, ki bi hotel pomagati. — pač pa so Tasti i kakor gobe po dežju ,laži-»,prijatelji«, ki so tekmovali v plemeniti gonji, kdo /iztisne iz tisoč nesreč^ nih žrtev boljšo kupčijo. V Gorici je bila na prodaj izborna molzna krnvica in mrgolelo je mešetarjev in kupcev, ki so se suvali med soboj, kdo jo potegne v svoj hlev.
Kako se da pomagati, smo imeli najlepši zgled prav blizu, da v Gorici sami, — seveda ne med Slovenci in med — na-prednjaki. Ako bi imela goriška »Bauca frhilana« tudi takih prijateljev, kakor naša T. o. Z., tedaj bi se tudi njej ne godilo bolje, če slabše ne. Ali lepo na tihem je do-šla v Gorico, v iste prostore sorodna »B a n e a c a 11 o i i c a t"r e n t i n a«, p o-s 1 a 1 a j e s e m s v o j e m o ž e i n n e k a j sto t i so čak o v — in lepo na tihem in brez škode se vrši proces, ki stane T. o. Z. obstanek, združen z usOdepolnimi izgubami. Zakaj ni bilo med Slovenci nikogar, ki bi na enak<naain obvaroval goriške rojake pred nesrečo, ki je sledila?!
Toliko v obče.
Vrnivši se k »Mizarski Zadrugi«, ki je upropastMa tudi T. o. Z., naj ponatisnemo najprej iz Treotove brošure naslednji odstavek:
> Izjaviti moram tukaj jasno in očito, da za gnjilo stanje Mizarske zadruge z njenim milijonskim produkcijskim in trgovskim prometom, zlasti za gnjilo stanje njemb terjatev, ki so bile deloma plačane, pa ne izbrisane, ve&inoma pa neizterljive, ni mogel noben član načelstva ali   celo
mlajše »realistične« laško-furlanske inteligence prof. Etm i l T u r u s.
Humorno plat v naši literaturi zastopa D a m i r F e i g e 1, pisec »P o 1 litra Vipave a«. Baje ima nabranih že precej kapelj za drugi »pol litra«.
V semenišču je povrhu tega nekaj Slovencev, sotrudnikov »Dom in Sveta*, med njimi nadarjeni Alojzij "Res. Goniean je tudi A 1 o j .z i j Remec, pravnik, pisatelj ljudskega romana »Kmečki punt« in pesnik sonetov v »Dom in svetu« in »Zori«, katero menda tudi urejuje ali jo je urejevai. Mnogim njegovim pesmim se pozna Župančičeva šola. (Npr. ¦upliv »Dume« na »Prolog ob 10 letnici« itd.) Pozabiti ne smemo tudi še d r. P a v-lice, ki se sicer .izgublja v žumalistiksi, ki pa je napisal nekaj dobrih narodnogospodarskih člankov .za »Čas«, v Kranj o-dišlega dr. Capudra, zgodovinarja goriške reformacijske dobe, omeniti treba tudi priložnostnega anonimnega tliteranse-ga kritika »Gorice«. Kakor vidimo, bi torej literarni historik imel v Gorici obširno polje dela. Sicer je pa treba šteti med pisatelje tudi še založnika in knjigarjn, prej tudi politika in žurnaliista A n id r e j a G a-brščeka, ki je nabral in izdal »Narod-
nadzorstva Trgovsko obrtne zadruge vedeti. Pri vseh mnogih tozadevnih razgovorih ni nastal nikdar sum ali bojazen, da bi Trgcvsko obrtna zadruga vspričo lastnega premoženja od ministerstva podpirane Mizarske zadruge Trn obalnih garancij ne bi bila proti vsaki zgubi krita. Zato slabo stanje je morda vedelo nekaj oseb izven n a č e i s t v a Trg. o b r t n e z a d r u g e, morda pravim, take gnjilobe kot se je pokazala, pa gotovo ni slutil nihče, morda tudi ne njen bivši predsednik R. 'Konjediic sam!«
Resnično je, kar trdi tu dr. Treo. Toda če je kdo moral kaj vedeti ali slutiti, je bil ta prav g. dr. Turna, ki zdaj pred volitvami vali krivdo včasih na napred-njakc, včasih pa kar .na eno samo osebo. >Za solkanske mizarje smo se zanimali mnogo že pred dr. Turno. Dokazi o tem so v »Soči« od 1. 1891. naprej. Prvi korak k boljšemu je bil, ko je kaplan rajni Derma-stia' združil Solkance za enotni prodajni cenik, da bi se omejila tista grda konkurenca, ki je uničevala to lopo Obrt. Že ta prvi korak je prinesel Solkancem dokaj koristi.
Drugi korak je bil •— »M i z a r s k a zadruga« s skupno mehainiško delavnico. Dr. Turna se je bil postavil s hvalevredno vnemo na čelo tej organizaciji. In ker je bil dr. Turna zajedno načelnik T. o. Z..... je dobila Mizarska Zadruga pri T. o. Z. takoj ves potrebni kredit. To j e b i 1 — začetek!
Načela, na katerih je slonela M. Z., niso bila zdrava! Dr. Treo pravi na str. 8. .svoje brošure: »M. Z. je priznavala in izplačevala mizarjem polno kupnino za njihove izdelke, ne da bi se bil (kakor v drugih takih zadrugah) (gotov odstotek pri-držal in izplača;! šefe po prodaji izdelanega blaga«. — Solkanski mizarji na sploh niso hoteli razumeti pravega zadružnega načela! Videlo se je takoj, da vleče vsak na svoio stran, mnogi se niti pridružiti niso hoteli — skratka: dr. Tumj je bik) težko, vladati iz Gorice nad tako pisano družbo v Solkanu. Ker pa kar tako ni maral pustiti Solkance na cedilu, prepustiti jih same svoji usodi in — zbežati, se je dr. Turna odkrižal M. Z. na prav imeniten na-
ne pripovedke v Soških planinah« in menda prej tudi kaj dragega .literarnega.
Omeniti treba, da še ni konca knjižni produkciji, ker se nam obeta menda zopet nova, s problematično Zimmerrnanovo torej šesta revija.___Če upoštevamo, da
imamo povrhu vsega tega v Gorici Ga-brščekovo zatložbo, ki nam je dala do 200 zvezkov »Slovanske knjižnice« ter po več zvezkov broječo ^Salonsko knjižnico«, Svetovno knjižnico«, »Knjižnico prevodov«, »Talijo«, »Bolitično-sociološko« in se nekaj drugih knjižnih zbink, nadalje da imamo novo ustanovljeno »Socialno Matico«, ki sedaj nabira člane in se pripravlja za velikopotezno delo, nam ae le nerazumljivo, d;a se še ni ustanovilo a) društvo slovenskih, b) društvo laških, c) društvo nemških literatov ir» č) Zveza teh treh društev. Pri sedanji »socialnosti« ljudi bi to ne bilo nič Čudnega!
Toda velika sedanja produkcija je le nadaljevanje starih tradicij. Saj niso živeli in deloval' v Gorioi le Favetti in kedo drugi izmed Lahov, ampak naš gorski slavček Simon Gregorčič, znanstvenika profesor Rutar in Erjavec in veliki načelnik klerikalni politik Anton Mahnič s svojim »Katoliškim obzornikom«,
način. Pridobil je mladega, madepOlnega moža, iz bogate in slovite rodbine — g. R. Konjedica in mu naprtil M. Z. na raime, Z iživo in prepričevalno besedo ga je znal pridobiti za velike naloge, ki naj jibizvpši M. Z. ne le za Solkance, marveč za goriške Slovence sploh. In % mladeniškim ognjem je takrat pravil g. R. K., da je prevzel od dr. Turne M. Z., ki jo boče povzdigniti na najvišjo stopnjo koristonosnega razvoja. On in" cela rodbina Konjedičeva hočejo tudi denarno in s kreditom podpreti delovanje prevzete 'M, Z., skratka, on hoče vso svojo eksistenoo zastaviti za razvoj tega velikega narodnogospodarskega podjetja. — Talko je dr. Turna dobil naslednika, ki je res zastavil svojo in cele svoje rodbine eksistenco za — Mizarsko Zadrugo. Dostavljamo, da je bila takrat M. Z. že zadolžena pri T. o. Z. za okroglih - 200.000 K, ki jih je preskrbe! predsednik obeh zadrug dr. T»«.ma. — Tako je torej dr. Turna zapustil T. o. Z., zadolženo M. Z. in pa — g. R. 'K. kot predsednika M. Z. in zajedno Člana načeflstva v T. p. Z. — sam pa se je lepo na tihem poslovil od jedne in druge, še prav posebe pa od A. G., potem, po je prišel mesto njega v deželni odbor prof. Berbuč. —• Le z g. R. K. je ostal v zvezi, bil ves Čas njegov pravmi in pravdni zastopnik;^ Za M. Z. je vodil razne pravde, dobljene in zgubljene, — v obeh slučajih pa vedno poučne in sposobne, da dobi odvetnik vpogled v skrite kote notranjega poslovanja in notranje vrednosti. To posebno za- bistro oko dr.# Turne, ki je dobro poznali to »mrtvo ro-ieno dete«, kakor je pozneje krstil svoje defo. in mu ie pač moralo biti naiveč mar za to, s kakošno dobroto je oblagodaril celo rodbino Koniedičevo in ž nio slovensko ljudstvo ma Goriškem. —Ako je torej kdo mogel in moral imeti o M. Z. pravo sliko — je M to edini dr.Tuma.
(Zakaj je prišlo do katastrofe v M. Z. in potem v T. o. Z. — prihodnjič.)
K temu treba še pripomniti, da imamo Slovenci v Gorici štiri Čitalnice, v središču, na Blanči in pri Jugoslovanih in Delavsko bralno in podporno društvo pa socialistično društvo, nadalje dve kolesarski društvi, Sokola, (Župa izdaja tudi »Sokol-ski Prapor«, torej takorekoč sedmo revijo!), -Prosveto, Adrijo, 'Mladino, Dijaško Kuhinjo, Dijaško Mizo, ve le važni Šolski Dom, več drugih udruženj, nadalje da imamo nasproti petim laškim političnim listom (Popold, Eco, Corriere, Gazzettino, Socialista Frhilano) tudi tni pet političnih listov (Soča, Gorica, Primorec, Primorski List, Novi Čas) in da moremo proti Piccohi postaviti ne le Edinost, ki je pravizaiprav domači dnevnik, ampak v prav veliki meri tudi Dan, Slovenski Narod,- Zarjo in Slovenca, — nadalje da imamo tudi veliko število slovenskega dijaštva, ki odvaga laško-nemško (saj imamo slovensko dijaštvo na gvmnaiziji, na realki, na ženskem in moškem učiteljišču ter precej vseučiJiščnikov), potem se moramo le čuditi, čudom čuditi, da nimamo v mestu tistega družabnega vpliva, ki bi ga morali imeti vkljub neugodnim gospodarskim in političnim razmeram.
%Btve v Trstu.]
izvršile so se z napetostjo pričakovane, občinske volitve v Trstu in okolici, m sfcer & M. razreda v okolici in ifc IV. mestnega volilnega razreda.
Z velikim zanimanjem se je sledilo na Goriškem tem volitvam in nestrpno pričakovalo ifcid. . U tržaških italijanskih listov-se je videlo, kako je kamora porabila \se svoje sile, da ibi — sijajno zmagala. Izid volitev pa jo je pustil daleč proč od sijajnosti. SooiaJni demokratje so nazadovali, lepo pa so napredovali Slovenci v mestu, tam kjer jih ni po trditvah »Pic-cola«, To napredovanje Slovencev v mestu je Vsakega Slovenca v srce razveselilo.
Rezultat volitev je ta-le:
Okolica.
I. o5craj (Skedenj, Marija Magd. Spod., Katinara): Izvoljen slov. kandidat Mlklavec. Dobil glasov 1158. Soc. demokrat Petejan je dobil 'glasov 373, Italijan Lucatelffi 205.                                          '
M. o k r a j (Roool, Vrdela): Ožia volitev med slov. kandidatom dr. Pertotom In soc. demokratom Kopačem. Dr. Pertot je dobil glasov 1068, Kopač 654, Italijan Pirih 536.
MI. okraj (Rojan, Barkovlje, Op-črae, Trebče, Bazovica, Prosek, Sv. Križ): Izvoljena slov. kandidata dr. Černe in Ferluga. Dr. Čeiine glasov 1585, Feriuga 1622, soc. demokrata Pittoni 574, Sed-mafc: 562; Italijana Pagtiaro 506, Rusconi 519.                                                  -
Mesto.
I.  o.kraj (Št Vid) Ožja voliitev med soc. dem. in ita:iij. liberalcem, Glasov: Slov. k«-.iidldat Škrja-nec 300, soc. dem. Nicolao 431, Italijan Braidotti 578.
II.  (Staro mesto) Izvoljena Italijana. Glasov: Sbv. kandidata HerVa-titi in Marinkovič po 75; soc. dem. Cer-rtiuz in Pic 523, oz. 498; Marjana Paren-
' -zan 829, Dr. Valerio 884.
I IT. okra j (Novo mesto) Ožia volitev med Slovencema dr. Rybarem in dr. Slavikom ter Italijanoma Archom in Bo-nettijem. Glasov: dr. Rvbar 483, dr. S8a-vik 471: soc. dem. Gaspari 382, Perez 389; Italijana Arch 642, Bonetti 660.
IV.  oikraj (Nova mitnica s Skor !.- = ) Ožja volitev med Slovenci dr. Černe, Kravos, Muha in Italijani dr. Ara, Or-bec, Trojer. Glasov: Dr. Černe 687, Kra-vos 638, Muha 670; soc. dem. Barba 597, Grgič 593, Petejan 589; .Italijani dr. Ara 1247, Grbec 1169, Trojer 1173.
V. o'k raj (Stara mitnica s Kjadinom.) Izvoljeni Ttailijani. Glasov: Slovenci Cotič 435, Kolb 435, Kotnik 436. dr. WHfan 441: soc. dem. Blažica 1178, Pod-gomik 1158, dr. Senfeaglia 1179, Simo-netta 1172: Italijani Banelli 2217, Comfcf 2087. dr. D'Osmo 2127, Grideffi 2088.
V I. o le >r a j (Sv. Jakob s Čarbolo Zg.) Ožja volitev med soc. demokrati i m Italijani. Glasov: »Slovenci Mandič 914, Može 897, Volane 898, dr, Wihan 903; soc. dem. Pittoni 1436, Pu-echer'1374, Doff-Sotta 1369, Chiussi 1377; Italijani Bianchi 1141, Debin 1083, Tram-puS 1081, VfeerOli 1097. *
Slovenci so torej v mestu v ožji vo-litvi v d v efc ofcrajm. To je posebno razveseljivo iz rezultata volitev. To posebno jezi, to je posebno poparilo tržaško kamo-to. V okolfci je dr. Pertot V ožji volitvi s soc, demokratom Kopačem. Na ta okraj so pritisnili italijanski liberalci m magi-straitovci so uporabili vse svoje sile, da so spravili na volišče razne odvisne ljudi in treba upoštevati, da se mesto na to stran širi in ž .njim italijanstvo. Italijani se ožje volitve ne udeleže. Izvoljen bo dr. Pertot. Socialni demokratje so prrSli pred 4 leti v ožjo volitev v 5 okrajih z 12 -kandidati, letos so prišli v ožjo volitev le v dveh okrajih s 5 kandidati. Izvolitev teh petili v o2$i volitvi je odvasna od s3 oven s kito glasov. Povsodi v mestu se vidi važnosi: slovenskih glaisov.... »Drugače pa se »rcali iz fetda volitev valovanje slovenskega čivlja in ftafilanškega; prvega v mesto, drugega v okolico. Slovenci v Trstu so se pri teh volitvah zopet izkazali za velike /borilce slovenske moči in slovenske veljave ob Adriji.  Trud za
take volitve je velikanski, delo ogromno, požrtvovalnost na višku; takemu delu pa rniora slediti dober uspeh, sledil je in bo sledil vedno.
Danes zvečer bode v Narodnem domu shod, na katerem postavijo Siovenci kandidate za II. m III- mestni iraared.
Balkan.
Z Balkana ni nikakega ugodnega .poročila, obratno, 'zavezniška kriza postaja akutnejša. Poroča se, da se v Beogradu zahteva od vlade, da naj v najkrajšem Času izroči Bulgarski noto, v kateri naj na obvezen način zahteva od bulgarske vlade odgovora, je li se hoče Vdeležiti sestanka vseh štirih ministrskih predsednikov, ali ne. Odgovor mora priti najpozneje tekom enega tedna. Če bo Buigarska na to noto odgovorila negativno, Srbija takoj na to proklamira aneksijo vsega osvojenega teritorija. »Mali Žurnal« poroča, da namerava kabi-netTašič vsled vedno bolj grozeče vojne nevarnosti, podati svojo demisijo. Vest se uradno še ne potrjuje. — Iz Sofije poročajo, da še vedno m uradno potrjeno, da ie kralj Ferdinand sprejel demiisijo Gešo-va, vendar pa se pojavljajo glasovi, da bo buigarska vlada zahtevala preložitev konference balkanskih ministrskih (predsednikov, fci bi se morala vršiti tekom tega tedna, kar bi seveda situacijo še bolj poslabšalo. — Buigarska vlada baje odločno odbije zahtevo revMi* pogodbe. — V četrtek popoldne so logarske čete zasedle neko srbsko postojanko pri Volo-vanu med Dojranom in Gevgelijem. Srbov je bilo komaj bataljon in so se zato umaknili. Nato je srbsko vrhovno poveljstvo poslalo svojim četam pomoč in pozvalo Butgare, naj se ikollkor mogoče -hitro u-maknejo zopet v svoje prejšnje pozicije. Bulgari se temu pozivu še dosedaf niso odzvali. To so žalostna poročila. Današnji položaj kaže ¦oborožen konflikt.
Politični pregled.
Proračunski odsek je nadaljeval razpravo o proračunskem proviizoriju. Vsled predlogov, da naj se postavi v začasni proračun tudi postavka 17 milijonov za železničarje, je prišla vlada v zadrego, ker se tudi njeni pristaši tozadevno boje svojih volilcev. Zato se je vlada odločila za kompromis. Sklicala je načelnike vterii naklonjenih strank ik seji, na kateri je izjavila, da je pripravljena deloma ugoditi železničarjem, če resignira večina na kredite za uradniško pragmatiko. Predlagala je, naj se za izboljšanje materijalnega položaja železničarjev dovoli 15 milijonov, ki se raizdele na 'tri proračunska leta.
Grof Tisza je s pogajanji, glede sestave novega kabineta že gotov. V nova kabinet stopijo vsi stari Lukascevi ministri.
Deželnozborske volitve na Morav-sketn. — Splošne volitve v moravski deželni zbor so se včeraj pričele. Volitve so se vršile v splošni kuriji, ki šteje 20 mandatov, med temi 14 čeških in 8 nemških. Dosedaj so bili izvoljeni 3 češki klerikaJlci, 2 nemška nacijonalca in 1 češki socijalist. Ako pride med češkimi agrarci in (češkimi socijalisti, kakor se je nadejati, do kompromisa, potem ne pride v deželni izbor noben kierikalec več.
Za Narodni muzej so darovali: 1. g. Janez Vončhm iz Jageršč št. 27, 2 srebrna novca, 2, g. Karol Jakopec, učJteljiŠčnik IV. teč., 1 prstan, 3. g. 1. Gregorič, ofloijal južne železnice, 1 srebrn novec, 4.- g. Per-šič, pismonoša iz Šempasa, 1 bakren novec, o. g. Gvido Jug, učenec 5. razr. na Šol. Domu, 1 staro svetinjo, 7. -g. Robert Dekleva 1 rimljanski novec,. 8. učenci ljudske šole v Dol Branici 9 bakrenih novcev, 9. g. Anton Vovk iz Črnič 2 bakrena novca. — Odbor.
V romantičnem Vintgarhi — pri krasnem slapu — blizo Bleda je zopet odprta dobro znana Žnimrova restavracija, katero vodi goriški rojak Dominik JVIa-•ruSič. Poleg izvrstne kuhinje, M nudi gostom vedno topila in mrzla jedila, toči se dobra naravna vina, pivo in.hladilne pijače. Na razpolago krasni restavracijski prostori in vrt. Cene jako zmerne. P. n. občinstvu restavracijo toplo priporočamo. Narodna Čitalnica »Balkan« v Gorici naznanja, da priredi dne 13. julija t. 1 svojo prvo veselico, na kar opozarjamo posebno vsa bratska društva s prošnjo, naj tie prirejajo lstoga dne svojih veselic. Odbor. I. avstrijska razredna loterija. — Z oziram na splošno zanimanje občinstva napram na novo vpeljani avstrijski razredni loteriji, .katere prvo žrebanje se vrši v novembru t. 1., opozarjamo svoje čita-relje na današnji oglas »Podružnice Ljubljanske kreditne banke«, pri kateri dobe interesentr vsa tozadevna pojasnila.
Pogreb stotnika Fritsoha se je izvršil v soboto z vsemi vojaškimi častmi. Udeležil se je pogreba general Scotti, okr. glavar iRebek, župan Bomlbig, obilo častnikov. Pokojnik je bil evangeljske vere. V testamentu je (zapustil svoje imetje svojemu slugih katerega je večkrat pretepel.
Nadomestni nabor. — Pri zadnjem nadomestnem naboru na tukajšjem glavarstvu je bilo potrjenih v vojake 6 tmiladcni-čev, trije Slovenci, trije Lahi.
Nesreča. — 34-1etni delavec Anton Sokol si je v dež. kmetijski šoti pri stroju po nesreči na desni in levi roki pokvaril nekaj prstov. Zdravi se pri > usmiljenih bratih.
Razglas glede nezavarovanih igel v klobukih. — Glasom odloka c. kr. železniškega ministrstva od 18. aprila 1913. št. 6489. je prepovedano na avstrijskih želez-. nicab nositi v klobukih nezavarovane igle. Osebe, ki Ikršijo to prepoved, se morejo izključiti od vožnje in "zapadejo kazni od 2 do 200 kron aili zaporu od 6 ur do 14 dni. C. kr. železniško ministrstvo.
Radi žaljenja časti. — Ida Fisoher iz Ljubljane, ki živi že dlje časa v Gorici, oziroma v okolici, je pisala materi artilerijskega nadporočmka Sohieslinga pismo, radi katerega jo je nadporočnik tožil zbog žaljenja časti. Fisciherica je obsojena na 6 dni zapora pa se je pritožiila proti razsodbi. Izgnanih je bilo iz Gorice v mesecu maju 20 oseb; troškov K 150.63.
Radi tatvine je obsojen Ivan Cejan iz Št. Andreža na 6 mesecev težke ječe s postom vsak mesec. Ukradel je bil Pavle-tičevki v št-. Andrežu 500 K.
Mal kip italijanskega kralja je nesel v roki baje nekam demonstrativno po Gledališki ulici 53-letni Josip Trpin. Kip je padel in se razbil, Trpina je pa redar »za-
ii
\<SjDe2elnt odbor.ln dr, Pettarln, — List
*li*Eoo« je pretekli teden pisal o deželnem odboru in dr. Pettarinu v članku o vojaS-miei v Gradišču. Deželni odibor in dr. Pet-tarin so se čutili talko 'hudo zadete, da so naperili tožbo proti imenovanemu listu. »L*'Eco« pravi na to: »Va bene! Proces, ki ibo sledil, tbo političen grob za one, ki so nas ovadili«.
Ubogi Zorut! — Imeli so priti iz Trsta na dan 1. junija, počestit pesnika Zo-ruta, čegar skromen spomenik stoji tatm zadej v mestnem vrtu v Gorici. Imeli so priti počestit ga im položit vence pred njega in pogledat v čestitljivo njegovo slovensko fce. V Gorici so se, vsaj na papirju, pripravljali na slavnosten sprejem mitih tržaških gostov in iz Trsta je donelo, da jih pride obilo in da bo dan 1. junija slovesen italijanski dan v Gorici. Ali italijanskega velikega dneva ni bilo, Tr/žačanov ni bilo; v zadnjem trenotku so •si izmislili, da je lepše iti; gledat v Videm parado, lepe italijanske čete, katerih !ko-ima} pričakujejo v Trst in Gorico. Zorut je ostal sam samcat, žalosten v mestnem vrtu, čestilcev /ni Mo; so rajši zijala prodajali po italijanskem Vidmu in grešili po § 305. avstrijskega kazenslkega •zakonika. —¦ Na dan 1. junija je bil pa slovesen slovenski dan v Gorici, velika veselica Goriškega Sokola, ka je krasno uspela. Z Zo-rutom pa so "hoteli Italijanski najbrže razplesti nekaj, kar bi jim dalo povoda za kričanje in preprečenje Sokolske priredit-J ve. Pa jim je vse spodleteJo. Jih poznamo. Da jih le mi sram teh kulturnih Hudi, zlorabljati Zoruta v nagajanje Slovencem! Tako malo častijo moža, ki je vendar obilo storil za italijansko-furlansko Uitera-turo!
Domače vesti.
Trgovsko-obrtna zadruga. — Ker klerikalci Ie nočejo nehati s trošenjem krivih vesti o T. o. z. in jim pomaga še soc. demokrat Turna; ker je obilo napačnih mnenj med Občinstvom g'ede T. o. z. »n ker se nesreča ž njo izrablja v politične namene zlasti sedaj tik pred deželnozbor-skhni volitvami, smo se odločili dati v listu prostora člankom, izišlim iz peresa o stvari dobro podučenega moža. Opozarjamo na članke.
Za Narodni muzej je daroval g. Jos. Balič, učitelj v Vrhu sv. Mihaela -kot 32. dar: 1. 1 srebrn bavarski tolar iz L 1767, 2. prvo letno poročilo goriške realke, 3. letno poročilo goriške gimnazije 1. 1868, 4. Pavissioh, II Ricoltdre Triestino iz 1. 1864, 5, Jesenko, Prirodoznanski zemljepis, 6. Slovenci in državni zbor L1873 in J 874, 7. Dr. Tavčar, Slovenski pravnik, 8. S. Gregorčič, Poezije L del, 9. Noftli Priročna knjiga za gledališke diletante. — Odbor.    .
Krivega pričevanja pred sodnljo je bila obtožena 16-letna Santina Scagnotti, bivajoča v Tržiču, pristojna v FJordenone, rojena v Buenos Ayres. Baje jo je pripravila do tega neka Tognon, ki jej je dala za plačilo" par čevljev. Scagnotti je oproščena. —
Konj se je splašil pred tramvajem na Kbrsu, in sicer konj z vozom az Zagraja, v katerem sta bila neki moški lin ženska in otrok. Konj je skočil v jarek in bi bil za seboj potegnil tudi voz, tu pa je skočil s tramvaja policijski inšpektor g. Janež ter zadržal voz in preprečil nesrečo.
Sliko sv. Valentina so ukradli neki neznani ljudje iz cerkvice sv. Jurija v Bi-strinji (kako lepo slovensko krajevno ime!) pri Tržiču. Sliko so 7tinaj nekaj raztrgali m vrgli proč. Orožniki iščejo zli-kovce.
Domača politika.
Socialiiodemokratičnt kandidate za splošno kurijo letošnjih deželnozborskih volitev za Furlatiijo in Gorico so; Jos. Timtar, Alojzij Tonet in Alfred CaJlini.
Narodna obramba.
Vrtna veselica v Gorici na praznik slovanskih blagovesinlkov. — Združeni Giril-Metodovi podružnici v Gorici prirer dite na praznik slovanskih blagovestnikov na večer dnč 5. julija vrtno veselico »pri jelenu«. Opozarjamo že danes na to veselico proseči, da vsa narodna društva upoštevajo to prireditev gotovo najpotrebnejšega slovenskega društva.
Naše obrambno delo in naši Italijani. — Na poziv akad. fer. društva »Adrija« v »Soči«   k   intenzivnejšemu   narodnoob-rantbnemu delu so se odzivali hitro naši Italijahčki okoli »Corriera«, seveda z velikim krikom. Kričijo, da nimamo ničesar iskati v Furlauiji, da tam so italijanska tla itd. No, nikar se me boj, dragi »Corriere« moj!   Mi nočemo   posloveniti   nobenega Furlaina irn nobenega Italijana, hočemo pa, ,da Slovenec ob meji, Slovenec med Lahi ali Furiami ostane Slovenec, Preveč je še potujčevanja,   preveč slovenske krvi   v Furianih, zlasti v gorenjem delu   Furla-nije! sKoIiko Brik je primoženih v Furlani-jo, koliko slovenskih Imen nosijo ljudje, ki govorijo sedaj le furlansko!    Mi pa nočemo, da bi se maši ljudje furianili, marveč hočemo, da Slovenec pstane Slovenec! Da je to maše stališče edino' pravilno,   natm menda milostno priznajo gospoda Italijani! Da se naši ljudje ne   potujčijo,   za   tem stremi maše narodnodbrambno   delo   — Italijani razumejo svoje marodnootbrarnbno delo pa tako, da se morajo Siovenci blizu njih poitalijatniti.   V to smer delujejo   s svojo Lego in drugače, s čemur le morejo. Dotoka hočejo, svežega dotoka, dobro ve-doč, da poturica je (hujši od Turka! Naše narodnoobrambno delo je res obrambno; njihovo agresivno in kradljivo. — Pa tudi ni res, da bi ne ikneli prav mičesar iskati v Furianiji. V 0/radežu tki Červinjamu in Ogleju seveda ne (bomo iskali Slovencev, ali poglejmo   v   »višjo«   Furianijo: Krajevna imena:   'Gradišče,   Zdrarvščitia, Zagraj, Vilese <V lesu), Romki, (obronki Krasa), Turjak, Tržič je iže staro slovensko ima za Monfalcone in je v njem že od nekdaj polno slovenskega življa, Škocjan. Ločnik (poglejte v zemljiške knjige imena zemljišč ločmiške občine, kako so vsa slovenska), 'Majnicu, Fara, RuŠič,   Kopriva. Viišek. Topoljan (topoli rastejo tam okoli), Ruda — ali so to italijanska imena ali .slovenska? Ali veste dalje, kaj je Redipuglia? »Sredi polja« in nič drugega!   Pa kar je. je; mi -ne Stremimo sedaj za tem, da bi se nam vrnilojkar je bilo naše, ampak stremimo za narodno-obrambniim delom, gori I označenim itn poživljamo goriške Sloveu-1 ce, da posvetilo tetmu dehi vse drugačno,
veSlo pozornost nego Je bila doslej, Clorfc% ki Slovenci, pomagajte Slov. akad, društvu »Adriji« ipri plemenitem narodno-obramb-nem delu!
DOPISI.
Iz ajdovskega okraja.
Dol nad Ajdovščino,, (Smrtna kosa.)       „.,.„..,.       .....
Dne 3. junija4^1T,Un^v.gfer^«%i ^m^PM^^S^F * »red-«a*nr«,i nn Wk-i a 7.ftln mučni   hofeSt t**«»to,J>rtinefflo plačo, kar je sta*<e$uistvo
tudi potrdilo.   Ne    »odločen odpor«   pri
resnica, ida je nikdo. ne .utaji. To ve <prav doibro tudi <g. orgflijaveč »sam, iki ne bode ] moigol n:koli pozabiti, kako mehonetno je ¦postopalo ž .njim tedanje -klerikalno starešinstvo, katerega član de ibil tudi on sam. P& trdo kožo mora imeti, da je vstrajal v taki družbi. Sedanje županstvo je samno od sobe ib t e z -m ©dedovanja od strani cerkvenega upra^iteijstiva   hotelo
natoriju po kratki a zelo mučni bolezni dobro znani cestni podjetnik, krfcmar in posestnik g. Andrej Polanc z Dola. Mož je bolehat uže par mesecev pa se "ni brigal za malenkostne napade.' Pred tednom #a je-napadla nekaka kolika, Iti" je čez par dni ponehala. V pondeljek ga je hujše popadla in tedaj so poslali po zdravnika v Ajdovščino. Gospod dr. Jenko'le takoj konstati-ral, da je vnetje slepiča. Takoj se je odredilo, da se ga odpelje k operaciji v goriški sanatori), .daskavno je ta g, zdravnik izrazil malo upanja, ker mu je baje uže počil absces (oteklina). Zdravniki so napravil? vse mogoče, da rešijo življenje še ne 40 let staremu možu, ali bilo je prepozno, kajti čez nekaj ur po operaciji je mimo zaspal v Gospodu, prijemši sv. zakramente za umirajoče. Mož jeibi! jako napreden in si je samo s svojo pridnostjo pridobil lepo premoženje. Kot cestni podjetnik delal je v zunanjih deželah kakor na Salcbur-škem, Gor. in Od. Avstrijskem itd., ter zadnja leta v Badnu pri Dunaju. Bil je miren in značajen mož. Dosma je vstanovil znano gostilno s prenočišči za ptujce. iTe-po podjetje, ki se zelo hvali od izletnikov, ki posečajo ta edini in za kraj tako potrebni lokal. Mož je zapustil rnlado vdovo in šesiero nedoraslih otročičev. Počivaj v miru dragi Drcjc! — Tukaj bodi ocenjeno, in ravno ta nesrečni slučaj nam kaže, da se ne spozna vsakokrat vnetje slepiča ie po vseh v Časnikih in knjigah navedenih znakih, temveč bodi vsakomur nauk Dr. Jenka ajdovsikega zdravnika, ki pravi: »Kadar ti ni kaj prav v trebuhu, pojdi k zdravniku!«
Opozarjamo na veselico Šolske mladine v Sv. Križu v nedeljo 15, Junija!
Iz Sv. Križa. — (Odgovor >»Prwn. listu« št. 20.) Lep čas smo mtefi -mir (pred dopisi v nasprotnem časopisju in sicer od tedaj, iko -so dopisniki morali umolkniti pred našimi r e s n ;ič n i m a razilogi. s katerimi srno jih zavračali. Zdaj pa nas U zopet doletela čast, da se je obregnila nova hič ob u ip r a v o n a le občine in sicer takoj v prvem stavku: »nje uprava pa roma nevzdržema mzdOk Torej uprava »naše občine roma nevzdržema ufedo! in sicer po sodbi novopečenega dopisnika, ker ne pove in trdi, da ne «ior-da le pod sedanjim vodstvom, ki 'je komaj sprejelo .vtpravo v $voje "področje, ampak gotovo -tudi tedaj, ko je bila uprava naše občine skozi in ¦skozi v ikjerrkaslnih rokah n. pr. gg. Mrevljeta, Jožefa Vovka. itd. Oj. gospod •dopisnik! AU ste slišali prvoime-novanega gospoda, kako je posla! za .vami — priljubljenega mu ^paiualoua< ? Ali ,se niste baKi. da vas «. Vovk oblastno za-vrrie: molči, ti, ti si premlad, da bi sodil nas stare veljake?! Da, da, ako bi dopis- j nik molčal o stvareh, kateirih ne pozna in ! ne razume, bi se pokasal pamemejega. \ Ako pa je titorda dopisjiHc ime! *v mislih samo upravo sedanjega županstva, potem natf ve, da je ali tujec v Izraelu, ali pa je vedama trdil neresnic o; v poslednjem slučaju naj ve, katero kne si je zaslužil. Tako splošno suan nii<če<n je je zelo po ceni m m\ je vračamo. .'Pcsivljamo ga, ako je poštenjak, da pride z dokazi na dan, sicer je in ostane obrekovalec. -- Takoj po prvem stavku, v katerem je tako splošno obsodil nepoklicani .sodna« občinsko upravo-, je prešel v posamezen slučaj, katerega edinega ie navedel in 1a ie -vprašanje cerkvenega orglfavca. Aha« Tukaj ga je čevelj tiščal. No, no, Je počasi. Trdi namreč, da to vprašanje »ne najde pravega uiuevanja i« zanimanja pri libe-ralni večini obč. odbora.^; Seveda, tujec v domači občini, je nehote dal zasluže-n oz a u šm ic o p r e j šn j epi u o b č. z a-vStoput.ik(i ni h otelzv i S a 1 i piača c e r k v. o r g 1 j a ve u ter ga tako pripravil do tega, da se je ojdpovedal. čujte, ljudje božji! V prejšnjem oibČ. saslojpu $c bvlo 2 5 klerikalcev (e županom in vsemi 9 podžupani vred) in -t i s o v r g I i o r -•gljavca m župne cerkve in iz «J e p o d -r u ž n i c e.   To Je tako znana
manjšini m terkv. ipredstojništvu, ampak njifh. 'neraizuin^iva trmoglavost je k r i v a, d a j e ž u p n a c e r k.e v i n n j e p o d r u ž n i c a § e' v e d n o b t e z o r -gil j a v c a i n b r e z p ravega in p r i-m črnega cerkvenega pevskega /'bora. Prej&nfi, Meržkalni obč. 7-a« stop, ni hotel ssvišati plače ne orgljavou in ne pevcem, ker niso tega bi^i vredni — po sodbi iz ust takratnega obč. predstojnika, ki je v javni seji brez ugovora kvalificiral takratno orgljanic za škripanje in c v i 1 i e n-j c... Sedanji obč. zastop se. tiaravno. ni mogel hi tudi ne smd osmešiti pred svojimi Votitei, da bi b*ri kar tako sprejel za dobro, kar je obsodil prejšnji. Pač pa je dobrohotno u a s v e t o -v a l cerk. predstohijštvu na vsak način mnogo bo^šo.moč za ongliavca; a zastonj: t r m o g lavo s t je obvladala, razum, poskušala jo je zakriti s piškav;mi izgovori, ki so iz trte izviti, katere je tudi dosedanja praksa primerno ocenMa. Ali niso vedno ;biii učitelji tudi kot onrljavci? Do^j! Ako je dopisniku še volja spuščati se v kritiko obč. uprave, naj* Ic pridno nadaljuje:- odgovora mu ne ostanemo dolžin.
Gospodarske vesti.
Suša. — Povsod se že kažejo posledice suše. Zemlja zeva in pridelki bodo pičli. Pred enim mesecem je kazalo, da bo košnja prav obilna in dobra. Danes pa Dudjc skoraj vsepovsod kosijo in upajo, da bo pa morda boljša otava. ker prva košnja bo Jako pičla. Se več kakor suša škoduje veter. - C rešen j je bilo na sploh povsod malo. Cena je visoka. Prodajajo se po 80 vin. do 1 K. Srečen oni, ki mu ni škodovala slana. Po/nam posestnika v Brdih. ki je lani skupil za vino K M00. Letos pa je dob«! le za črešnje nad 1000 kron. Tako srečnih pa je menda le malo. Č c š p 1 j e so v začetku kazale prav dobro. Odkar je prišla slana, pa gredo vse v rožičke, - - Krompir trpi jako mnogo radi suše in kjer je vsejan v rahlo zemljo, obrodi dosii manj ugodno kot lani. — Hruške in jabolka kažejo malo sadu. V naših gorah se jabolka držijr! Še precej dobro, v goriški okolici in v Brdih pa bo malo. Trta kaže povsod prav dobro in ako ne bo toče, je upati na prav obilno in dobro letino. Ako bo ostalo vreme tudi nadalje tako suho in gorko, bo letošnja trgatev za celih 14 dni bolj zgodna kot lani.
Obrtna nadaljevalna šola v Ajdovščini je sklenila svoje tretje šel. teto v nedeljo dne 1. junija z običajno razstavo jiis-menih izdelkov vseh obrtnih učencev. Pri zaključitvi se je zbraJo precej domačih obrtnikov ter učenci, katt,c je pozdravil gospod župan Kovač kot predsednik Sol. odbora obrtne nadaljevalne Šole. Poročilo o Sol. letu 1912 1013 pa je podal vodja šde g. Pavei Plesničar. Iz tega posnemamo, da je obiskovalo šolo 25 učencev in to 7 čevljarjev, 3 mizarji, 2 krojača, 4 ključavničarji. I zidar, 1 pek »n 7 trgovskih učencev. Vspeli je bi! povoljen. S prihodnjim šolskim letom se otvorira 1. in H. razred ter se (bo sprejelo v šolo tudi ženski naraščaj.
Sokolski vestnik
Zlet II. okrožja v Kojskeui. ¦— V srcu naših lepili Brd se je vršii v nedeljo, dne 8. t. m., zlet 11. okrožja Oš. S. Ž., ki se je zelo dobro obnesel v kolikor se tiče nastopa in nadejam .se, da se'tudi domači Sokol ne 'bo pritoževal s finančne strani. Ob 37a popoldne so se vršile noskušnje za proste vaje in že tedaj je bilo opaziti, da so se telovadci potrudili oziroma, da se niso vsiljevali oni, ki iz kterega koli vzroka ne znajo še vaj. Vzporcd se je pričel in ob zvokih sokolske koračnice je prikarakalo na telovadišče 49 članov. Tu jih je pozdravil br. Albin Jančič, nakar se
tnu je zahvalil br. Podgornik, ki Je z ognjevitimi besedami apeliral na telovadce, da vstrajno telovadijo in si krepijo voljo iin mišice, da ohranimo neotnadeževaino to, kar smo prejeli od naših dedov in čim lepše nastopimo prihodnje leto v Ljubljani. Člaroi so izvedli štiri ljubljanske proste vaje dobro jn lahko rečJm, da ga ni bilo med njimi, ki foi med nje ne spadal Isto priznavam tudi telovadkam—. bilo-jih je 18 iz Gorice in Standreža; s tako lahkoto so izvajale elegantne vaje, da bi jih človek gledal in gledal. .Nekoliko piremalo" jih je! Tudi orodna telovadba je bila posrečena. Goriška vrsta je nastopila s skokom čez mizo, ki mi ni prav ugajal radi drže nog in križa: podgorska In solkanska vrsta sti izvajali na dveh bradljah slednjič enkrat vaje, ki so jim bili vsi telovadci kos. In vaje niso bHe ravno lahke a navzlic temu izvedba dobra. O vrsti iz Standreža in Dobrvvcga, ki sti nastopili na dragih, bi imel pripomniti isto. Svedrastih vele-točev ni bilo voč, le noge so kvarile še nekoliko. Prva vrsta Goriškega Sokola je imela na bradlji izvanredno srečen dan. Obilo pohvale je žela posebno skupina 5 stoj na bradlji in istotako tudi zaključna skupina vseh telovadcev. Telovadbi je prisostvovalo krog 500 ljudij. 'Pripomniti bi še imel, da je izven telovadišča disciplina nekoliko pešala. V prvi vrsti, bratje, glejte, da si preskrbite kroje. Je sicer to žrtev, ki jo morate nositi sami, a vendar je neobhodno potrebna. Za II. okrožje je premalo krojev; Gorica • pa tudi druga društva bi morala dati več. Sokol v §tandrežu in Dobrovcm naj si zapomni za drugič, da spada določeni prihod in odhod tudi pod poglavje discipline. Tu ni izgovora! Končam ?. besedami br. iPod-gomika: Opravičena graja vam bodi v snodihudo, hvalo prezrite! Na svidenje v Podgori!   - K. M.
O lepo uspeli Sokolski prireditvi v cedelio v Škrhini priobčimo poročilo prihodnjič.
Sokolova veselica na Gorlščeku.   —
V predzadnji -Soči« je že K. poročal podrobno o prireditvi. Dpdati bi le še bilo, da je uspeh zelo zadovoljiv in da je tudi ta prireditev dodala zopet nekaj kamnov za Sokolski /Joni. Kazun tega si šteje podpisani odsek še v dolžnost, zahvaliti se onim, ki so preplačali vstopnino, ki so z darili prispevali k vspehu in sicer s cvetlicami: gospe Marušič iz Solkana, Saunig iz Bilj in Furiani iz Standreža, Kranjc frz Gorice; gos])ice: M. Križmaai iz Dornber-ga, Kerševan iz Oševijeka, Turel iz Vol-čjedrage, pevike »Prešerna« iz Šempetra, Paganelli, PaVletič in Mar-molja .iz Mirna, Kiančič iz Podgore. Fieglnove iz Pevmie, Valentina in Marija Fonzari iz Št. Mavra, Kapus, Zuljan in Kralj iz Gorice ter gospodje bi. g. baron Formontini iz §tcver-jana, Reščič <iz Šempetra; Sotlcr, Novak in drugi Jasnopoljančani. Za loterijo so ra-xun članov veseličnega odseka darovali: Fon. Urbančič, 3 rodoljubni kegljači, Skrl. 2nidaršič, Šapla, Kozman. Hvalo smo dolžni tudi gosp*. M. Petrovčiču, vodstvu hotela Jelen in Sudbahn ter g. Bregantu vz Podgore za izkazane nam usluge; istotako tudi podjetniku g. ŽnidaršiČu za njegovo brezplačno pomoč. Konečno izrekamo sestram ielovadkam in bratom telovadcem najiskrcnejšo zalivalo, da so tako požrtvovalno stali odseku ob strani <in žrtvovali zabavo namenu. Iskrena hvala vsem! Na zdar! Vcsdrčni odsek Sokola v Gorici.
Kolesarska zvezft      r
Kolesarsko društvo »Goricah y Gorici je imelo v (soboto 7. .junija. C 1. svoj XVIII. redni občni zbor oib precejšnji udeležbi. Predsedoval je g. Kerševani Josip. Predsednikom je bil soglasno izvoljen g. Kerševani Josip, kateri se je v prisrčnih besedah zahvalil'za naklonjenost« ter izrecno povdarjal, da bode dirušitvo po Svojih močeh vodil, kakor -dosedaj. Odborniki so bili soglasno fevolSeni sledeči gg, Cerne , Filip, Cuk. Elija, -Kuštrin Joško, Ambrožič Aleksij, Kuštrin Anton ^unior, KuriflSič Rado.
Kolesarsko društvo »Danica« v Gorici vabi gg. dirkače, da se pravočasno vpišejo za disrko primorskega prvenstva. Vpišejo se lahko do 17. t. m. pri predsedniku. Darila bodo krasna. Od strani si. občinstva je zanimanje vedno večje. Vršila se (bode tudi tombola. Čmkvina K 100. Tombola K 200. Tudi ženska podružnica sv. Cirila in Metoda napravi na veselič-nem prostoru paviljon in šaljivo pešto. Pri slavnosti bode sodelovalo več društev. V nedeljo 22. t. m. kdor le more, naj pride na Športno prireditev. Zabave ne bo manjkalo.
Razne vesti.
Zrakoplov »Sachsen« na Dunaju. —
Dne 9. t. m. ob 5'30 zjutraj se je v Baden-Oosu na Badenskem dvignil nemški zrakoplov »Saohsen« pod vodstvom grofa Zcppclina v zrak in odplul naravnost v smeri proti Dunaju. Ob 9 dopoldne se je pojavil nad avstrijsko mejo in Ob T40 popoldne se je že približali iDunaju. Prihod zrakoplova je naznanili poseben strel iz topa, nakar je itakoj na tisoče ljudstva odšlo proti SchonJbrunu. Kmalu na to, ko se je pokazal cesar na balkonu, je dospel zrakoplov pred grad in je v velikem loku obkrožil grad, nakar je odplul proti. As-peruu, kjer je zrakoplov pristali. Zeppelin je na Dunaju cesarjev gost.
Rezervni pomorščaki konečno pridejo te dni na trajen dopust domov.
Marogasti legar v Trstu. — Na L!oy-dovem parmku »Vonviirts« je obolelo več oseb na marogasten logarju. Bolniki so v infekcijski bolnišnici. Tudi izventtfžaški zdravniki bodijo gledat to izredno bolezen.
Izum ameriškega filantropa. — Ameriški filamtrop Hempherey je baje iznašel neki poseben ( naboj za puš-ko, ki je jako human, ker ne ubije in ne irani, ampa!<: človeka le omami za nekaj časa. V tem naboju je morfhn, in ko se dotakne človeka, ta zaspi. Take puške naj bi se rabile v vojni!
Odgovorni urednik In izd»]»M) Ivan KavCU v Gorici.
Titka: >Qoriska Tiskamac A. OibrKek (oiptv. J. FabCiEj
Zalaga: Dražb« h izdajanje listov »Šota« in »Primorec«.
Cllrfho fino kot blagajničarka ali pisarniška OIUlUC lobo uradmVa absolventinja 8-razredne meščanske šole, ki ima izpit tudi za otroški vrtec. — Ponudbe na naSe upravništvo poa šifro: „12\
liIiji>o tDlcčoato milo
od tndie Bergmann & Co., Tetschen na' Labt
ostane nedosegljivo prej in slej r svoji nfiin" kovitosti proti pegam in je neizogibno potrebno za nmno negovanje kože in lepote". To sprittrjejo priznalna pisma, ki nam dohajajo vsak dan. Dobiva se po 80 vin. v lekarnah, mirodilnicah in trgovinah s parfnmi. Ravno tako izkuSena je liiTjna kroma nManera*, ki ohrani damam Čudovito nežne roke. Dobiva se v tubah po 70 vin. povsod.
: Iv. Felberbaum - Gorica:
Corso Gius. Verdi 11. - Via Caserma 15.
Za birmo 1
VELIKA IZBIR* ^J>i™OJ oblelt - srajc - ooratnlfeoii - laoratnlc .....ma(c " nogavic Itd.
po zelo nizki ceni.   ""Od Filijalka: Via Carducei 17. (Hiša Orzan).
napredekDede!
Najenergi&nejge In  gotovo bb edravi sifilis s  svetovnim sredstvom
^ IGRUBEN GASILE -
Stotine EdravniSIdb potrdil potijnje, da se nretralna soženja, proHtatitas, tire-tritis in meh', katarji* korenito ozdravijo s ¦
Konfeti Casile urejajo uriniranje, ne da bi bilo treba rabiti zelo nevarnih cevk (šilinge) popolnoma odpravljajo in nblaSnjejo pečenje in pogosto uriniranje; edini korenito ozdravijo amralna zoženja (prostatitis, nretritie, cistitas, mennrne katarje, kamen, nesposobnost sa začrtovanje nrinar;slnzaste tokove itd. — Skatlja konfetijev Casile K 4'—.
Iornbin Casile, najboljše protisifilitiCno in poživljajočo kricistibno sredstvo, ki se uporablja z uspehom proti siEIidi, anemiji, impotenci, kostoboli, ishias, vnetju žlez, poltnim madežem, izgubi semena, polncijam, Bpermatoroi, sterili-teti, neurasteniji, energičen razkrojevaleo uri-nove kiseline itd. — Steklenica Jornbina Casile K 3-50.
Vbriiganec Gasile zdravi beli tok, akutne in kronične katarje, vaginitis, uretretis, endo-metriUs, vnetje in izpad maternioe itd. — Steklenioa vbrizganca Gasile K 3*50. Kdor želi veCjih pojasnil, tiskovin itd. naj naslovi dopis na lekarno Serravallo za g. Casile Trst, ki poda odgovor z obratno poŠto zastonj in z vso rezervo. Priznani medicinami izdelki CASILE se prodajajo v vseh akreditiranih lekarnah. — V Gorici v lekarnah CriBtoroletti in Tromba.                     6—1
*»¦»
IteleftOrlStiie*   za   vsakega  posestnika   senožeti   neutrpljive | Strniš vseh sistemov kakor: izvirne amerikanske rtE?E?DIIVT/"^<<     H   so   pridano   najboljši,   da|je:
UCCKllNVJ  , .jmmiton", oumrae »Cw
VJ6BHir'M
W
ter grabile in ObraCalnlfte za seno, čistilne in navadne mlatrtnice, slaraoreznice, vratila, motorje, stiskalnice za seno in sadje in sploh v&e drage poljedelske stroje priporoča v največji izberi ter po znano najnižjih cenah edina domača tvrdka te stroke na Kranjskem
FR. STUPICfl V LJUBLJANI
Marije Terezije cesta št-1.
MaloeCla Zaloga Strodla In lelCinlne ter stavbnega materijala.
Krasno ilustrovani slovenski obsežni ceniki na željo vsakomur brezplačno na razpolago.
Priporoča se, pod novim vodstvom, da novo urejeni hotel »Pri Zlatem Jelenu«. Isiofam se sprejemajo abonent? po dogovoru po zelo nizkih cenah.
AttlSLv        Kupujte samo dvokolesa „fieiiCC" in JNltVIitf*,
*HH|^     ki so najboljši francoski sistem in najtrpežnejše \SBm^K         vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke.
g        W& Ovalni stroji Orlfllnal UlCfOlla  so najprak-WKf tičnejši za vsako hišo.. Isti služijo  za vsako-vrstno šivanje  in štikanje  (vezenje).  Stroj
|teče brezšumno in je jako trpežen. Puške, samokrese, slamoreznice in vse v to stroko spadajoče predmete se dobi  po tovarniški ceni pri tvrdki
Kerševani & Čuk
GOBICA, u Stalnem trgu št. 9.
-------  ODLIKOVANO  ——
MIZARSTVO
; z električnim mehaničnim obratom :
ANT. ČERNIGOJ
Gorica, Tržaška cesta št 18.
Izdeluješ vsa stavbena dela,
okna, vrata, pcdove.....
Zaloga pohištva omare, mize, postelje, stolice, okvirje, blazine In fiuste..........
Zaloga: Strugarskih in rea-barskih Izdelkov.......
T*
Dr. Just Bačar
ordinira u ul. Ireft kraljeu 9 od "10.-11. in 2o-3.
Ivan Krauos-Gorica
na Koran It. II.
Zaloga vsakovrstnih konjskih vpreg in raznih potrebščin za konje,
kakor tudi velika izber usnjatih torbic, kovčegov za potovanje,
istnic in denarnic; razni nagobčniki, ovratniki, biči, vrvice za pse itd. Barvanje in tape-
g^gg>TV ciranje raznih kaleseljnov in kočij. Vsa v to stroko spadajoča popravila se
!||9§g|!j                   izvršuje točno. — Nahrbtniki za planine«.
ELEKTRO-MEHANIČNA  DELAVNICA
Zavod za montiranje naprav za centralno kurjavo. Napeljevanje vode, plina, zvoncev in strelovodov.
::- G. PRESTENTO, a Co  -::
fiORICH, CORSO BERDI M. 33.
P. T.
Josipa Brattina
Uljudno si dovoljujemo Vas obvestiti, da smo prevzeli podjetje v svojo osktbo in da je vodimo od sedaj naprej pod družbeno tvrdko
G. Prestento & C.o
v.... . Obenem Vas tudi udano opozarjamo, da smo dosedanjo delavnico znatno razširili in povečali in jo bogato oskrbeli z vsemi tozadevnimi predmeti tako, da lahko zadostimo vsem modernim zahtevam na tem polju. Z ozirom na to, si usojamo Vas prositi, da ohranite tudi nam svojo naklonjenost, ki ste jo blagovolili izkazovati prejšnjemu lastniku podjetja. V tem slučaju Vas udano zagotavljamo, da bomo skušali vedno skrbno in točno izvršiti Vaša cenjena naročila.
Z izrazi odličnega spoštovanja                          Q, PreŠtentO 9k C.O
Trolkovnlke Isdeliijemo breiplaCho.
(.avstrijska drž. razredna loterija.
Kot znano iz časopisov, je bil pred par dnevi sankcijoniran zakon o ustanovitvi avstr.-državne, razredne loterije, dočim se bode ustavila polagoma sed?~ '.'-„ tako-zvana mala loterija.
Vsako leto bodeta prirejeni 2 razredni loteriji, obsegajoči vsaka 100.000 srečk, izmed katerih se mora izžrebati 50.000 srečk, tako, da je izžrebana vsaka druga srečka z dobitkom.
. _      ^eIa «e?ka kode stala K 200'—, plačljivih v Stih obrokih (razredih) a K 40*—, poleg tega pa se bodo izdale tudi četrtinke (a K 50 —) in osminke (a K 25—).
Prvo žrebanje se vrši že 1. novembra 1913.
^. v Prvem razredu je največji dobitek K 00.000'—, v drugem K 70*000*—, v tretjem K 80.000'-, v četrtem K 100.000*—, v petem K 300.000*- in posebna premija K 700.000*—, skupno torej K 1,000.000'-.
Poleg teh glavnih dobitkov je pa določeno tudi mnogo drugih velikih do bitkov a« K 50.000-, K 60.000'—, K 100.000'—, K 200.000*—.
Z ozirom na to, da je edina pri nas dovoljena razredna loterija in ta pod izredno ugodnimi pogoji (vsaka druga srečka mora biti isžrebana) je ume mo, da je že sedaj zanimanje za te srečke zelo veliko.
Zlasti priporočljivo je, da se združi več oseb, ki si nakupijo večje število srečk, tako, da vsak član družbe sodeluje pri večjem številu srečk.
Da zamoremo uposlati vsakemu p. t. interesentu pravočasno od' nosne prospekte, dati pojasnila i. t. d., prosimo ie sedaj, izpolniti predloženi izrezek in ga poslati na naft naslov. Ta priglasnlea je za vsakega brezobvezna in se torej tudi lahko prekliče oz. spremeni.
Podružnica
Ljubljanske kreditne banke
v Gorici.
ItM-l