Posamezna Številka 6 vinarjev. Šlev. 227. lzvea Ljubljane s vin. v ijiiiaDi, v CelrteK. 3. oktobra 1912. LBIO XI. ss Velja po pošti: m Za celo leto nsprej . K 26'— sa pol lata H . » 13'— sa četrt leta „ . „ 8-50 sa ea meseo „ . „ 2-20 sa Hem5l]o oeloletno „ 29-— sa ostalo lnosemstvo „ 35'— ¥ Ljubljani na dom: la Mlo leto nipre) . K 24'— sa pol lata „ . „ 12--sa četrt leta „ . „ 8 — sa aa meseo „ . „ 2-— V spravi prejaman miiJni K 1*70 SLOVENEC ■ Inserati: Enoatolpna petitvrsta (72 mm): sa enkrat sa dvakrat aa trikrat • • • pO 15 V • • H W M .. 10 . sa večkrat primeren popust. Poslano ln reki. notice: aaostolpaa petitvrsta (72 mm) 30 vinarjev. vsak dan, izvzemši nedelje la praznike, ob 5. url popoldne. •ar Uredništvo ja t Kopitarjevi nllol štev. 6/m. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma aa ne as sprejemajo. - Uradniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi nllol štev. S. Avstr. poštne bran. račnn št. 24.797. Ogrske poštne bran. račnn št. 26.511. — Upravnlškega telefona št. 188. Današnja Številka obsega 6 strani. Mi sedamo naloga. Kar je Evropa že par let s strahom pričakovala, se zdaj utegne res zgoditi: ves Balkan je v ognju. Danes se sicer šc nc ve, ali bo vojska aH ne, gotovo pa je, da je balkansko vprašanje postalo v celem svojem obsegu akutno. Bolgarija, Srbija, Črna gora in Grčija zahtevajo avtonomijo Makedonije, to pa bi bil brez dvoma le korak k razpadu Turčije, ki se itak od dne do dne kruši. Naj Turčija reforme uvede ali ne, končno se gre za likvidacijo osman-skega cesarstva. Najbržeje bo stvar taka, da bo Turčija reforme obljubila, izvedla jih pa ne bo, naj je v Carigradu ali ali oni režim. Kljub van der Goltzovi armadni reformi je Turčija na smrt bolna in svoji jusodi ne uide. Če vojske ne bo letos, bo pa prihodnje leto ali pozneje; bo pa. Vse intervencije velesil sc bodo razbile ob sili nujnih dogodkov. Kaj pa Avstrija? Avstrija se od rusko-turške vojne sem hi še nahajala v tako resnem in važnem položaju, kakor prav zdaj. Aneksijsko vprašanje je bilo primeroma lažje, ker je Slo za davnej dozorelo stvar. Zdaj pa imamo pred seboj ves kompleks balkanskega Vprašanja. Reforme v Makedoniji, to je samo krinka. Bolgarija, Srbija, Črna gora in Grčija si hočejo Makedonijo medseboj razdeliti. To pa je stvar, ki se tiče tudi nas. Bogzna do kakšnih konfliktov utegne priti med temi državami samimi ,ako bi Turčijo porazile in bi se začel boj za dedščino, če pa Turčija zmaga, bo treba balkanske državice varovati, Kakor sc stvar obrne, je opasna. Avstrija pa je država, ki edina izmed vseh velesil sega globoko v Balkan, Avstrija je protektorica Albanije, Avstrija ima na Balkanu odnekdaj važno kulturno misijo (če jo je vsikdar izvrševala, je drugo vprašanje], Avstrija je pa zlasti zaradi svojih prekomorskih trgovinskih interesov silno interesirana, kdo bo gospodar Sand-žaka, Stare Srbije in Soluna. Ta vprašanja so danes dozorela, njihova rešitev je pa težka in nevarna stvar. Če se brez nas in preko nas rešijo, se Avstrija odpove vsej svoji bodočnosti in nastanejo na jugu lahko tudi zapletljaji, da bi bil i notranji mir naše države v nevarnosti. Država, ki hoče imeti pri rešitvi balkanskega vprašanja, ki je eminentno jugoslovansko vprašanje, kako besedo, mora biti naznotraj konsolidirana. V največji meri pa velja to za Avstrijo, ki združuje v svojem okrilju največ Jugoslovanov, Kako naj Avstrija uspešno rešuje jugoslovansko vprašanje na Balkanu, ako sama ni rešila jugoslovanskega vprašanja v svojem državnem okvirju? Da bi vsaj v Avstriji vladale v tem oziru normalne razmere v zmislu obstoječe ustave, ne, v Avstro-Ogrski živi danes velik del Jugoslovanov v izjemnem stanju čisto proti ustavi! Tako je Avstrija na dogodke na jugu pripravljena. Hrvatska kraljevina je danes v izjemnem stanju. Prekršila se je ustava, imenoval se je komisar, za kar ni nobenega zakona. Pa da bi ta komisar saj kolikortoliko pravično vladal. Ne! Politično je Hrvaška danes veliko na slabšem, negoli katerakoli provincijR v evropski Turčiji. To ni pretiravanje, to je vseskozi istina. Albanci, Srbi, Bolgari, Grki, Rumuni, Judi, Cigani, vsi narodi v evropski Turčiji smejo vsaj zborovali, smejo svoje mnenje povedati, smejo resolucije sklepati, Hrvati pa ne! Noben političen shod se ne sme na Hrvaškem •vršiti, celo zasebni politični pogovori so nevarni, ker povsod mrgoli špionov, listi ne smejo niti najrahlejše kritike izreči. Zaplenijo se najnedolžnejše stvari, publika pa za to niti ne izve, ker je cenzura preventivna. Hrvaški listi ne smejo ničesar poročati, kar se o Hrvatski govori v parlamentu in delegacijah, celo poročilo o zmagi hrvatskega kandidata v Pulju je cenzura pristrigla! Kakor dobro vemo, so se pri hišnih priskavah brala celo zasebna pisma, pisma so se celo na pošti odpirala. Zdaj se je spravil Čuvaj celo na hrvaške zdravnike, ker so izrekli strokovno mnenje glede znanega parera psihiatrov v Jukičevem procesu. Ako na Hrvaškem izraziš mnenje, da bo kor.iisariata kmalu konec, te policija prime, češ, da hujskaš proti obstoječemu zakonitemu stanju. Zdaj pa kdo dvomi, da je v Turčiji saj v tem oziru stokrat bolje! Te stvari so pa javne, znane celemu izobraženemu svetu. Ves svet ve, da. vlada na Hrvatskem izjemno stanje kakor v Kronštatu, Sebastopolu in Pekingu. Scotus Viator je ta škandal celi Evropi obelodanil, o hrvatskem škandalu pišejo zadnji »Historischpolitische Blatter«, ki izhajajo v Monakovu, piše sploh vse svetovno ča sopisje. Obsodil je to stanje sam avstrijski ministrski predsednik. In vendar traja dalje. Grof Berchtold je dal inicijativo za uvedbo reform v Makedoniji, za uvedbo ustavnega stanja med Jugoslovani v turškem cesarstvu, doma v Avstriji pa se je vzela Hrvatom vsa politična svoboda, se je brez zakona ukinila ustava. Po Bulgarij in Srbiji visoko planiti ogenj navdušenja za osvobojenje Jugoslo- vanov. Avstrija pa, ki bi tu lahko prevzela vodstvo, stoji zdaj pred celim svetom v čudni luči. Kaj bo Avstrija storila za politično osvobojenje Jugoslovanov v Turčiji, ko milijoni Hrvatov ječe pod neustavno strahovlado bivšega graničarskega pisarja Čuvaja, kokor ga imenujejo »Historischpolitische Blalter«. Ves svet se nam mora smejati in se nam lahko. Kaj naj reformiramo v Makedoniji, ko vlada na Hrvatskem revolucija, revolucija odzgoraj, ko šef zemlje prezira ustavno zajamčeno svobodo in gazi od kralja svečano potrjeno ustavo! Kaj bi rekel svet, ko bi Rusija, ki tlači doma svoje Poljake, šla v Nemčijo reševat ondotne Poljake? In mi naj si potem lastimo kako besedo na Balkanu? Če bi bil turški minister za zunanje zadeve zloben, bi zdaj grofu Berchtoldu lahko odgovoril: Effendi, li doma ostani! Naše stališče je znano: Avstriji pri-sloji važna beseda na Balkanu, celo prva beseda, od tega je razvoj monarhije bistveno odvisen. Avstrijski Jugoslovani. vedo, da je v njihovem življenjskem interesu, da Avstrija prevzame vodstvo v balkanskem vprašanju in to želijo v blagor sebi in celi monarhiji. Toda tej svoji zgodovinski nalogi Avstrija ne more biti kos, ako nima v svoji sredi stečnih, svobodnih, zadovoljnih Jugoslovanov. To kličemo oh tem resnem trenutku Slovenci in Hrvati merodajnim krogom! Pred vojsKo m Balkanu ? Deželni glavar dr. šusteršič o položaju. Deželni glavar dr. Ivan Šusteršič je poročevalcu ;>Neue Freie Pressc izjavil o sedanjem mednarodnem položaju: Samoobsebi umevno ne poznam tajnih niti mednarodne politike in morem zato le po zunanjih pojavih sodili. Ti pojavi so pa taki, da se mi zdi upravičeno soditi o položaju skeptično. Vse kaže, da štiri krščanske balkanske države, ki pravkar mobilizirajo, postopajo po skupnem načrtu, ki so ga dobro pretehtale in da si hočejo zagotoviti vsaj moralno podporo kake vele-vlasti. Nedolžna se mi ne zdi poizkusna ruska mobilizacija, kakor tudi ne združitev francoske vojne mornarice v Sredozemskem morju. Tisti, ki stoji izven kuhinje diplomatov, mora verovati na notranjo zvezo navedenih dejstev, dokler nova dejstva nasprotnega ne dokažejo. Kakor stoje stvari clanes, moram «oditi, da gre zdaj za veliko likvidacijo na Balkanu. Bolgarski car namerava odstopiti. Iz Sofije se jc poročalo sinoči ob 11. uri: V današnjem kronskem svetu, ki se je vršil pozno popoldne, je izjavil car Ferdinand, da je pripravljen na korist svojemu sinu, sedanjemu bolgarskemu prestolonasledniku princu Borisu, odstopiti. Svojemu sinu hoče prepustiti, da uredi sedanje razmere. Srbija napove Turčiji vojsko. Včeraj so v Belgradu s posebnimi izdajami naznanjali, da je predsedoval kralj sam ministrskemu svetu, ki je po dolgotrajnem posvetovanju, ob katerem je povzročil bivši prestolonaslednik princ Jurij dramatičen vihar, sklenil, da se napove Turčiji vojska. Sklep je izzval med. prebivalstvom vclikansk vihar. Kralju in princu Juriju so prirejali velikanske ovacije. Srbski poslanik odpoklican iz Carigrada. Preko Londona se poroča, da je srbska vlada naročila svojemu poslaniku, d« naj zapusti Carigrad. Naš uradni brzojav pa poroča, da čc Turčija v 48 urah ne dopusti, da sc srbsko orožje odpelje v Belgrad ali pa vrne na Francosko nazaj, bo srbski poslanik v Carigradu odpoklican. Srbi zadržujejo turško orožje. Uprava srbskih državnih železnic je na belgrajskem kolodvoru zadržala Turčiji odposlano pošiljatev vojnih potrcbščjn Pošiljatev je obsegala 15 železniških voz streliva s Francoskega in dva aeroplana. Srbske finančne vojne priprave ugodne. Dunajsko srbsko poslaništvo izjavlja: Finančno jc Srbija pripravljena za vojsko. Državne blagajne razpolagajo z 10 milijoni dinarjev. Ažio na zlato je za 5 odstotkov poskočil. Narodni banki je nakazala vlada 6 milijonov frankov v zlatu, da se potrebščinam trgovcev vsaj deloma zadosti. Finančni minister Paču jc izjavil: V državnih blagajnah imamo 125 milijonov frankov, ki bodo za prvo potrebo zadostovali. Moratorij v Srbiji. Srbska vlada bo prisiljena, da proglas' moratorij, to se pravi, da ne bo treba plačevali dolgov, kolikor časa bo moratorij proglašen. Včeraj jc bilo samo v Belgradu piczentiranih 343 menic! Srbska kavalerija ojači Aleksander I.« in »Krum«; prva ima 800 ton, druga 650. Na vsaki je po 8 topov, Vpoštev prideta še dva parobroda po 400 in 600 ton ter 3 torpedni čolni. To je vse in je seveda toliko kot nič. Turška mornarica je v primeri z bulgarsko kar velemoč. Imajo pa: veliki novi ladji »Hei-raddin Barberus« in »Tongut Reis«, vsaka po 10.000 ton; stare ladje: »Mesudje« 9120 ton, »Asar« in »Tewfik« po 5000 ton; novi križarici ^Hamidije« s 3830 tonami in »Med-židije« s 3300 tonami; razven tega dve torpedni križarici, 4 torpedne razdiralce in 26 torpednih čolnov. Grška ima: 3 vojne ladje »Psara«, »Hydra« in »Spctsai* do 4885 ton. oklopno križarico »Georgios Averoj« z 10.118 tonami, staro križarico »Nanarchos Mianlis« z 1770 tonami, S torpednih razdiralcev po 350 do 390 ton in 6 torpednih čolnov; razven tega še več starih ladij,. Ker se mora vzeti v poštev tudi izbornost grških mornarjev, se lahko reče, da je grška mornarica kos turški. Razpoloženje na Grškem. Atensko časopisje odobrava soglasno mobilizacijo grške armade, ki jo je povzročilo izzivajoče postopanje Turčije. Atenska borza je v sporazumu z grško vlado prenehala operirati z državnimi popirji. »Stampa« poroča, da se pridruži grški armadi 12.000 prostovoljcev s Krete. V Liverpoolu je kupila grška vlada 4 torpedovke, ki so se gradile za neko drugo državo in so že skoraj zgrajene. Delavci delajo noč in dan, da se torpedovke hitro dograde. Ena torpedovka je že 2. t. m. proti Grški odjadrala. V Avstriji ustavljena pošiljatev srbski državi. V Brucku stoji 18 železniških tovornih voz naloženih s patronami, krogljami, ki so naslovljeni v Srbijo in so odposlani baje iz Francije. Uprava ogrskih državnih železnic se brani pošiljatev prevzeti. Bulgari nakupujejo vojne potrebščine v Nemčiji. »Nafronalzeilung« poroča, da je nakupila bulgarska vlada v Nemčiji vojnih potrebščin v vrednosti 35 milijonov mark. Bulgarske torpedovke v črnem m^rju. »Sabat« poroča: Na Črnem morju križarijo bulgarske torpedovke. Turški transportni parnik »Mahmed Šefket« ni smel iz Carigrada odpluti na. Črno morje. Poveljnikom turških obrežnih utrdb je ukazano, da morajo ustaviti bulgarske trgovske ladje. Rusi podpirajo Črnogorce. Pcterburška slovanska družba je sklenila Črnogoro denarno podpirati. Rdeči križ namerava odposlati štiri sanitetne vlake. Vojne priprave v Turčiji. V Turčiji so pozvani pod orožje re-difi druge kategorije in rezervniki. Poveljnikom divizij je ukazano, da izpopolnijo redifne divizije. Tekom enega meseca mora vsak bataljon šteti 800 mož. V E1 Bassanu mobilizirana divizija odrine v Skader. Uradno so Turki izjavili, tla mobilizirajo, ker mobilizirajo in koncentrirajo svoje armade bijlkansko krščanske države. Vse stranke so sklenile, da hočejo složno vlado podpirati. Vlada vse ladje in železnice vporablja za prevoz armade in armadnih potrebščin. Strah, da Avstro - Ogrska zasede Sand-žak. V Rimu sodijo, da sc balkanska vojska ne bo omejila zgolj na Balkan. Boje se, da maršira Avstro-Ogrska v Sandžak, ker se boji, da se ustanovi velika slovanska država ob njeni južni meji. »Messagero« piše: Dogodki na Balkanu toliko časa ne postanejo resni, dokler ne nastopi Avstro - Ogrska. Če pa maršira Avstrija v Sandžak, bodo velevlasti prisiljene, da posredujejo in lahko sledi splošna evropska vojska. Avstrija zdaj odločuje o evropski vojski ali miru. »Stampa« pa piše: Avstro - Ogrska velike Srbije v Sandžaku ne bo trpela. Pričakuje se, da čez nekaj dni avstrijska armada maršira v Sandžak. N Francozi nočejo posojati balkanskim državam. »Agence Havas« poroča: Poincarž se je 1. t. m. popoldne posvetoval s turškim poslanikom. Zastopniki Francije so Bulgariji, Srbiji, Grški in Črni gori 1. in 2. t. m. opetovano svetovali mir. Isto so storili zastopniki Anglije in Rusije. Bulgarski poslanik v Parizu je prosil več francoskih bank za preduje-mc Bulgariji. Na pojasnila francoskega finančnega in zunanjega ministra so lrancoske banke odgovorile, da v sedanjih razmerah Bulgariji predujema ne morejo dovoliti. Bulgarski poslanik je prvotno prosil za 20, in je znižaval svoje prošnje na 15, 10 in končno na 5 milijonov. Koliko stane mobilizacija? Mobilizacija sama zelo veliko stane. Vojake morajo preživljati in plačevati. Če sc vse računa: preživljenje vo-jakov in konj, gaže, plače, doklade, pen raba streliva in vporaba orožja, ve« lja vsak vojak na dan 10 kron, kar znese za Bulgarijo vsak dan, ko je mobilizacijo izpeljala, 2,300.000, za Srbijo pa 1,800.000 kron. Zelo veliko pa stane tudi prevoz po železnicah. Stroški se v prvi vrsti pokrijejo iz denarnih sredstev v državnih blagajnah. Tako Bulgarija in Srbija imata pripravljeno vojne zaklade, koliko, seveda ni znano. Še težje se pa more soditi, koliko da stane Turčijo mobilizacija, ker so vsled laško - turške vojske turške finance zelo izčrpane in v največjem neredu. Ruska sodba o dobi morebitne vojske. Iz Peterburga poročajo poučeni krogi: Vojska na Balkanu izbruhne čez nekaj dni. Trajala ne bo dolgo, največ en mesec, ker bodo velevlasti po prvi bitki našle pota, da se nadaljnje prelivanje krvi prepreči. Avstrija in Rusija se najbolje razumeta in zavzemata složno stališče glede na balkansko krizo. Najstrožja nevtralnost ostalih velevlasti je tudi zagotovljena. Srbska napoved vojske Turčiji. Dne 4. t. m. je napovedan srbski vojni svet. Sodijo, da se dne 7. t. m. napove Turčiji vojska. Položaj izboIJSan? »Neues Wiener Tagblatt« je dne 2* t. m. ponoči od »posebne, strani« izvedel: Državne pisarne sodijo danes zvečer (2. t. m.) o položaju ugodnejše. Rusija, na katero so se upale opirati male balkanske države, namerava tako nastopiti, da na rusko pomoč ne bodo mogle upati, ker Rusija z ostalimi ve-lcvlastmi soglaša, da se mora mir vzdržati. Rusija nastopi, še preden se zbere bulgarsko sobranje. Kiderlen - WSchter o položaja. Berolinski sinočnji listi objavljajo "izjavo nemškega državnega tajnika v, Kiderlen - Wachterja, ki med drugim naglaša: Položaj na Balkanu je z vojaškega stališča tako napet, da se lahko vsako uro prične, vojska. Edini resen sovražnik Turčije je Bulgarija, katere vlada in ljudstvo je miroljubno. Nei mirni so le Makedonci. Vse balkanski države izjavljajo, da zahtevajo le pre« osnove v Makedoniji. Če se pa dežela razdeli, bi se sedanji zavezniki sprli. Izključeno je, da žele velevlasti izpre-t membe sedanjega posestnega stanja na Balkanu. Gotovost, da se v najugodnejšem slučaju izvojuje le čast, ne pridobi se pa nova zemlja, mora v zadnjem trenutku pomirjevalno vplivati na balkanske države. Rusija, Francija, Avstrija in Angleška so za lieizpremenjeno posestno stanje zavzete. Ne ve se, zakaj sc v teh razmerah hočejo balkanske države vojskovati, ker bi vojska povzročila takojšen mir Italije s Turčijo, kar bi moč Turčije zdatno ojačilo. Izključeno je, da se v vojsko vmešava kaka velevlast. Sodimo, da bo vojska lokalizirana. Nemčija nima povoda, da se vznemirja. Bei'olinski listi se čudijo, ker napadajo nekateri ogrski listi Rusijo, ki da zavzema zelo lojalno stališče. Razna poročila o položaju. O položaju samem si poročila, kar jc ob velikih krizah samoobsebi umevno, zelo nasprotujejo. Med tem ko se od ene strani poroča, da v Peterburgu ne verujejo več na mirno rešitev balkanske krize in da se ne bodo balkanske krščanske države na nobeno posredovanje ozirale, pa druga poročila trde, da jc čisto mogoče, da ostane samo pri mobilizaciji. Celo bulgarski ministrski predsednik Gešov je, kakor se čez Pariz poroča, izjavil, da bo trajala mobilizacija 14 dni in da toliko časa ni misliti na vojsko. Izjavil je tudi, da Turčija v zadnjem trenutku odneha. Neki drugi bulgarski državnik pa izjavlja: Nedelavnost evropske diplomacije je prisilila bulgarsko vlado, da konča za kristjane nevzdržljivo stanje v Makedoniji. Zato zahteva samoupra- vo Makedonije. Mobilizirati je pa Bulgarija morala, ker je Turčija zbrala svojo armado v Odrinu. Če Turčija ne napade in če velevlasti posredujejo, je mogoče, da se ohrani mir. Na Dunaju so sinoči zvečer v zunanjem ministrstvu sodili, da ni več upati, da se ohrani mir in da bi ostalo vsako posredovanje velevlasti brezuspešno. Bulgarija zahteva samoupravo Makedonije, Turčija pa niti ne misli Bulgariji ugoditi. Sploh dohajajo z Dunaja poročila, ki si bistveno nasprotujejo. Rusiji očitajo, da javno nastopa za mir, skrivaj pa da opogumlja balkanske države na vojsko. Po drugih poročilih, ki dohajajo iz Berolina in iz Londona, sc pa sklepa, da nastopa Sazanov lojalno za mir, da se je zelo prisrčno posvetoval za mir v Londonu z avstro - ogrskim poslanikom grofom Mansdorffom, kar jc velike politične važnosti. Sazanov jc danes odpotoval Pariz, kjer se sestane s Fallieresom in Poincarejem, v Bcroli-nu se sestane tudi z državnim tajnikom Kiderlen - VVachterjem. Vsa. poročila, ki dohajajo zdaj, dokazujejo, da evropska diplomacija sama ne ve, kaj da se bo zgodilo in če bodo balkansko vprašanje res reševali topovi. zasedonie delegacij. Zunanji odsek avstrijske delegacije jo včeraj odobril poročilo poročevalca markija Bacquehema. Zboroval je tudi armadni odsek ogrske delegacije. V odseku ogrske delegacije je izjavil sekčni načelnik grof Wickenburg, da ruski poizkusili mobilizaciji, ki jc bila žc davno sklenjena, ne pripisujejo nobene važnosti in da grof Berchtold veruje, da hoče tudi Rusija resno .vzdržati mir. Parlamentarne zadeve. Poslaniška zbornica se skliče najbrže 22, t. ni. Volila sc bo delegacija, do Novega leta se predloži začasen proračun, podaljša začasni poslovnik in k večjem se še reši predloga o razredni loteriji Novembra bodo večinoma zborovale delegacije v Budimpešti. Nc verujejo, da se reši še letos službena pragmatika. Konllikl Komisarja Čuvalo s hrvatskimi zdravniki. Zagreb, 2. oktobra, fcbor hrvaških zdravnikov proti Cn« vaju. —■ Jukič in psihiatri. — Grožnje Čuvaja. —■ Splošni štrajk zdravnikov na obzorju. Petek preteklega tedna je, kakor že mano, zborovalo Društvo hrvatskih zdravnikov, v katerem jc dr. Ivo II c r-c o g obširno referiraI o postopanju zdravnikov-veščakov v Jukičevem procesu, nakar jc bila na predlog dr. Č a č-kovica sprejeta soglasno resolucija, v kateri se obsoja znanstveno nedo-statno postopanje psihiatrov dr. Žirov-čiča in dr. Langa, kateri so delali po nalogu vlade, a nc po svoji vesti. Zbor je nato imenovana zdravnika soglasno izključil iz zbora hrvatskih zdravnikov. Ta sklep pomeni ostro obsodbo Cu-vajevega režima, zlasti, ker jo je soglasno izrekla, strokovna organizacija, v kateri je zbran lep del hrvaške inteligence brez razlike, strank. Ta resolucija jc bila izrečena zgolj z zdravniško-strokovnega stališča. Zbor hrvaških zdravnikov jc tako ugledna, in znanstveno visoko stoječa organizacija, da !ni niti najmanj o tem dvomiti, da sla Žirovčic in Lang res podala strokovno nedostatno mnenje in čisto jasno sledi iz tega, da sta je podala na nalog vlade. Čuvaj se jc silno raztogotil. Listi, ki so to vest donesli, so bili zaplenjeni. Čuvaj jc v svojem srdu premišljal, kaj naj stori. Seveda je takoj mislil na razpust društva, pa se je vendar šc premislil in ostal pri grožnji. Če bi društvo faktično razpustil, bi napravil silen šum in bi se pred izobraženim svetom zopet blamiral. Sklenil pa je postopati proti posameznikom. Poslal je predsedniku dr. K o s i r n i k u sledeči ferman: Zboru lečnikov kraljevine Hrvatske in Slavonije v Zagrebu. V svoji mesečni skupščini od 24. rujna t. L je med ostalimi predmeti po stvarnem razlaganju enega člana tega zbora »O poteškočah pri podajanju psihiatričnega mnenja, v sodbenih slučajih« na predlog drugega člana tega. zbora. bila jednoglasno sprejeta resolucija, v kateri sc nepozvano povsem neumestno in brez vsakega temelja izpostavlja kritiki mnenje uglednih hrvatskih psihiatrov, katero so oni podali kot zapriseženi sodbeni veščaki na poziv sodnega dvora, ob priliki neke nedavno minule glavne razprave radi zlo- čina dvojnega fimorstva. S tem zaključkom se je zbor zdravnikov pregrešil zoper paragraf prvi odobrenih društvenih pravil, v katerem je točno in taksativno označena svrha in naloga društva, ter prekoračil s to resolucijo svoj delokrog. Povrh tega je jasna tendenca te resolucije ta, da sc z izkrivljenjem stvari razdraži druge na mržnjo in pre-zirrnje veščakov radi njihovega izreka pred sodiščem. Vse to je bilo zadostno, da se zbor lečnikov temeljem cesarskega patenta od 26. studena 1852 itd. razpusti. Tega pa vlada — ker je to prvi slučaj prekršenja statuta. — in z ozirom na mnoge zunanje odlične in ugledne dane društva za sedaj ne stori. Ne pre-judicirajoč postopanju proli javno za to odgovornim činiteljem, v koliko so se s sodelovanjem pri sklepanju imenovanega zaključka pregrešili proti svojim uradnim dolžnostim, se zbor zdravnikov najresneje opozori, da se bode v slučaju ponovne slične i,ekršit-vc pravil brezpogojno in brez vsakega ozira razpustil. V Zagrebu, 2. listopada 1912. Čuvaj. čuvaj grozi torej, da. bo postopal proti predsedniku in predlagatelju, lahko bi pa tudi proti vsem, ki so imenovano resolucijo sprejeli. Spričo brutalnosti tega človeka je tudi zelo vero-jetno, da bo svojo grožnjo izpolnil. Kaj bo učinek, je seveda vprašanje. Za svoje kolege se bodo zavzeli vsi zdravniki, sploh vsa javnost. Iz najzanesljivejšega vira izvemo, da bodo hrvaški zdravniki, ako čuvaj le enega prime, odgovorili s splošnim zdravniškim štraj-kom v celi Hrvaški, kar ne bo imelo nobenih ugodnih posledic, čuvaj bo moral skuhano kašo sam pojesti. Vidi se, da hoče čuvaj svoje delovanje »v blagor Hrvatske« kronati z veliko glu-postjo. štajerske novice. š Deželni zbor. Dne 1. oktobra se jc zbral pod predsedstvom dr. Korošca Slovenski klub deželnozborskih poslancev k posvetovanju, o katerem razglaša: Slovenski klub se jc o predlogih deželnozborskega kluba ustavovernih veleposestnikov, ki bi naj bili podlaga za. pogajanja radi delazmožnosti deželnega zbora, skrbno in temeljito posvetoval. Splošno se je poudarjalo, da bi bilo sicer delovanje deželnega zboru radi žalostnih gospodarskih razmer zelo potrebno, a da predlogi večinskih strank po soglasni sodbi še ne nudijo dovolj poroštva za trajno, mirno delovanje in vsled tega tudi ne morejo biti za, podlago, na kateri bi sc na j uspešno doseglo sporazumljenje. Ako se hočejo vsled skrbi za gospodarski in kulturni razvoj dežele odstraniti nevzdržljve razmere v deželnem zboru in v deželi, potem se morajo po mnenju Slovenskega kluba pritegniti v krog pogajanj z večinskimi strankami in z vlado vsa pereča vprašanja. Na tako ustvarjeni podlagi so zastopniki slovenskega naroda vsak čas z veseljem pripravljeni, da so nadalje pogajajo za sporazumljenje. Klub jc izrekel gg. dr. Korošcu in Robiču popolno zaupanje. — Pripomnimo še, da so se vsi sklepi storili soglasno, kar najboljše osvetljuje glasove nasprotnikov, da v klubu ni edinosti in soglasja. š Velik požar v Mariboru. Ponoči od torka, na sredo je začelo v Badlovi tovarni za usnje goreti. Plat, zvona je naznanjal o polnočni uri, da je v sredini Maribora ogenj. Prestrašeni so leteli ljudje, na ulice. Nebo je žarelo, vcli-kansk ognjen steber je švigal proti nc-besu. Vsa v šest vojev razdeljena požarna bramba mariborska in ena četa deželnih brambovcev je bila. takoj na licu mesta. Ogenj se je silovito širil, ker mu je mastni in suhi materija! dal v tovarni mnogo hrane. Za. bližnje hiše v Augasse je bila nevarnost vedno večja. Plamen je že lizal po strehah in zidovju bližnjih hiš. Izprazniti so jih morali, ker ni bilo več upanja, da jih otmo. Kar naenkrat pa potegne drug veter in vrže ognjeno silo proč od hiš proti Dravi. Sedaj so bile te hiše otete. Tovarna je gorela naprej cel dan in šc nocoj, 2. oktobra, ko to pišem, pokriva plamen in dim bližnjo okolico tovarne. Požarna bramba je. cel dan na delu. Nocoj se je raznesla vest, da. obstoji nevarnost, da izbruhne v dosedaj šc ohranjenem delu ogenj. Bati se jc baje, da sc vnamejo mastne, oljnate, smolnate tvarine ter velik sod v podzemskih prostorih shranjenega olja. Če sc ta vname — se je bati velikih nesreč. V bližini stanujoči ljudje si nc upajo iti počivat. Škoda jc velika, ki pa. je baje krita z visoko zavarovalnino. — U bogi delavci so na zimo L r c z kruha! š Velik požar vsled po&ga. Iz Šoštanja poročajo: Zakonska Viricenc in Marija Cezar v Št. Bricu pri Šoštanju sta šla te. dni k sodišču po nekem opravku. Doma sta pustila same otroke brez varstva. Ko so bili otroci sami, je prišel .nek neznanec, ter otroke vprašal, če so starši doma. Ko je izvedel, da jih ni bilo, jc šel za gospodarsko poslopje. Kmalu,je začel švigati plamen iz strehe. Ogenj je uničil popolnoma gospodarsko poslopje in hleve. Uničeni so tudi poljedelski stroji in vsi spravljeni pridelki. Živino se je sosedom po hudem naponi posrečilo rešiti, škoda znaša 15.000 kron in je deloma krita z zavarovalnino. Požigalca še niso izsledili. š Napad. Iz Slovenjgradca poročajo: Ko so šli zjutraj ljudje v cerkev, so našli na cesti blizu Starega trga 26-letnega. dninarja Franca Fischerja ležati nezavestnega v krvi na tleh. Ko sc je ponoči vračal iz neke gostilne, so ga, napadli fantje iz Št. 11 ja. in Jurpaka ter mu z noži prizadejali več vbodljajev v glavo iu levo roko. Fischerja so nezavestnega spravili v slovcnjegraško bolnišnico, kjer leži v obupnem položaju. š Umrl je v Gradcu c. kr. sodnijski nadoficijal v pokoju Nikolaj Begovič. š Pri občinskih volitvah v Zavrču pri Ptuju so zmagali v vseh treh razredih štajercijanci. š Vlomljeno je bilo v zadnjih dnevih v planinsko kočo S. P. D. na Me-nini v Savinjski dolini. Ukradenih je bilo iz nje veliko množino različnih reči. Kot vlomilce so izsledili še nedo-letne šolarje, kateri se bodo imeli za svoje dejanje zagovarjati. š Iz sodne službe. Premeščena sta, in sicer g. Ivan Loške, c. kr. pisarniški oficijal iz Šmarja pri Jelšah k okrožnemu sodišču v Celju in g. Franc Bo-žičko. c. kr. pisarniški oficial iz Slov. Bistrice k okrožnemu sodišču v Šmarje pri Jelšah. š Premeščen je S. Fr. Papst. dozdaj uradnik južne železnice v Celju, od tam v Gorico. š Umrl je v Ormožu zdravnik dr. Oroslav Kristan v starosti 46 let. š Zaprli so v Gaberju pri Celju domobranca Rudolfa Mastnaka, ki je pobegnil od 26. domobranskega polka, ko sc jc isti nahajal na velikih vajah v krški okolici. š Občin ske volitve se vršijo dne 10. oktobra, pri Sv. Štefanu blizu Šmarja pri Jelšah. Na. volitve se pripravljajo tudi liberalci. š Goreč vagon na železniškem tiru. Sv. Lovrenc nad Mariborom: Enega zadnjih večerov je začel goreti nek železniški voz med postajama Ribnica -Brezno—Sv. Lovrenc nad Mariborom. Na postaji Sv. Lovrenc so ga spravili na slep tir, a vkljub naporu se ognja ni posrečilo zadušiti. Na vagonu jc bila razstavna hišica nekega Kabata, namenjena za graški jesenski sejem. Ogenj jc vpepelil vagon in hišico. flli imate že srečke »Slovenske Straže"? Naročite jih več skupaj. Srečka samo 1 K. Vrednost slavnega dobitka 5000 R. Vrednost vseh dobitkov 20 000 K. .'. Dnevne novice. '-f- Hrvaško-slovenski izvršila! odbor. Člani so sedaj definitivno odločeni: Bosno bo zastopal v odboru g. dr. Srečko P o. r i š i č, odvetnik v Sarajevu; namestnik mu jc gosp. Nikola P r e c c a, veletržec, v Nevesinju. — D a 1 m a c i j o bo pa zastopal gosp. dr. M a t o Dri n kovic kot član in g. dr. • Ivo K r s t e 1 j, župan v Šibeniku, kot namestnik. — Hrvaško-slovenski izvršilni odbor se snide drugi teden, skoraj gotovo n a D u n a j u. -j- Liberalni kinematograf. Naravnost klasičen dokaz, kaka. plitvost, preprostost, in zmešanost vlada v liberalnih listih, nam dajejo razprave o naraščanju in padanju slovenskega, naroda in. narodni obrambi. Takoj po razglasitvi zadnjega ljudskega štetja so liberalci vzeli kakor stari srbski guslnrji svojo pljunko v roke in začeli bronkati ob znani »narodno-obrambni razstavi« na najnižje in najbolj žalostne basovske, tone. »Slov. Narod« je pisal v št. 214.: »Slovenci, vaša usoda jc zapečatena; angelj smrti že. bedi nad narodom slovenskim, grob mu je žc izkopan in njegovi nasprotniki mu že pišejo smrtno obsodbo.« »Narod« jc celo naše ljudstvo proglasil za mrtvo. »Slovenec je. mrtev.« (Istotam.) Ker je pa treba pri vsaki spodobni smrti tudi nagrobnega govora, je to stvar prevzel frazavi profesor Ilešič, ki se na take reči razume. Šel je v Gorico, odet s črnim plaščem, se vstopil tam pred katafalk narodnega mrliča in razložil vzroke njegove smrti. Umreti smo morali pa zaradi sledečih stvari: »Ker je znanstvo malega naroda brez pomena, ker so nove železnice pogubno vplivale nanj in ker ni imel narod odporne sile,« torej neka vrsta življenjske slabosti. (In to nameravajo natisniti!) Bilo nas je pa še nekaj med Slovenci, ki se nismo dali kar tako tjc v en dan pokopati iin zato se je naš list uprl v znanih člankih proti temu in dokazal, da so ti stari guslarji samo najeti pogrebci, ki bi delali radi politične kupčije na račun S. L. S. Dokazali smo, da so tožbe in javkanje o »slovenskih grobovih« samo bajke, da rastemo in da je naš narod zdrav in ko-rajžen kakor čvrst fant. Zdaj pa druga stran! Komaj smo to napisali, se je za* čelo že vstajenje slovenskega naroda. Najprej je »Soča« v št. 111. vzela nagrobnega govornika v roke; Ilešič je »Kasandra«, »njegova črnogledost jc postavljena na laž«, narod ni umrl, »naš narodjni organizem ni slab, ampak je poln zdravega jedra, Slovenci ne zaostajajo v svojem razvoju, ampak rastejo; v primeri s Hrvati so pravi mojstri drobnega obrambnega dela. Tudi severna meja se ne bo več krčila, ko bo prenehal pritisk od vladne strani«. Potem so prišli na vrsto kopači narodovega groba pri liberalnih listih. — »Narod« jih je včeraj proglasil za »bedake in omejene ljudi«. »Slovenci nismo zgubljeni, ampak se še množimo, kar je dokazala obrambna razstava«. Tudi ni res, da bi »klerikalci« bili krivi, »če sc nam preveč ljudi izgubi«, tega so krive le »obstoječe gospodarske razmere«! Še hujši je pa zdelal »Dan« te liberalne guslarje: pravi, da je ta »pesem atentat na. naš narod in da se s tem mladina zastruplja«. In danes je pa prišel »Slovenski Branik«, ki postrani prijema radikal, dijake, ki so zbrali razne knjige in knjižice in narisali zemljevide ter grafske slike na. podlagi ljudskega štetja, in priredili obrambna razstavo, ki je vse ljudi zmešala, da so liberalci začeli solze pretakati ob dozdevnem mrliču. »C. kr. štetja sploh ni treba in na ta uradna štetja se sploh nc moremo zanesti, škoda milijonov!« Tako slovenski narod po liberalnih listih umira in vstaja. Enkrat mu pojo pogrebnice, drugič se pa. zbor teh »pi-camortov« spremeni v zbor beloobleče-nih angeljev, ki mu pojo himno vstajenja. Pametni ljudje pa pravijo, da jc vsa liberalna politika velik kinematograf, koder vsak dan drugo podobo kažejo, žalostnim žalostne, veselim vesele norčavim norčave, razbrzdanim razbrzdane, samo gorje tistim, ki v to verjamejo! — Poročil se je v Idriji notarski kandidat g. Franc M a s t n a k z gdčno. Ivano T u r k , hčerko posestnika in pekovskega mojstra v Idriji. — Nova maša in poroka. V Brodiva, Minn., v Ameriki je pel meseca septembra Slovenec J. Oman novo mašo. Po sveti maši jc poročil svojo sestro gdčno. Rozalijo Oman z g. Andrejem Blenkuše m. — Velike barvne slike Antona Martina Slomška založi »Slovenska Straža«, ako se oglasi dovolj naročnikov. Cena bo jako nizka. Naročila naj se. na dopisnici pošiljajo na. naslov: Pisarna »Slovenske Straže« v Ljubljani. Vsi naši župnijski uradi, naša županstva, naša društva, naročite takoj, da ostane tako med nami trajen spomin Slomškov. — Smrt posledica nesreče na lovu. Pred več meseci se je ponesrečil na lovu v Ročk Springs, Wyo., v Ameriki, rojak J. T r o j a r iz Kemmer, Wyo. Kakor se sedaj poroča, jc Trojar na. posledicah poškodbe v bolnišnici umrl. — Smrt pod železniškimi vozovi. Smrt je pobrala najstarejšo Slovenko v Ročk Springsu v Ameriki, Marijo C e. f e r i n , rojena na Brdih, župnija Poljane pri Škofji Loki. Coferin je. šla pobirat premog po železniškem tiru in jo je tam dohitela, bela, žena smrt. Povozili so jo prazni železniški vozovi in jc bila na mestu mrtva. Poncsrečenka je bila stara 74 let. — Cene goveje živine na Kranjskem so bile po uradnih podatkih na zadnjih večjih semnjih naslednje: Za 100 kg žive teže se je plačevalo: v Postojni: za srednje debele vole 85 K, za suhe 80 K; v Krškem: za pitane vole 83 K,' za srednje debele 81 K in za. suhe. 79 1\: v Kranju: za pitance 93 K, za. srednje debele 83 K, za suho. 78 K; Ljubljana - okolica: za. srednje debele vole 78 K, za suhe. 74 K; Litija: za pitanec 93 K, za suhe 88 K; v Logatcu: za pitance 88 K, srednje debele 84 K, za suhe 78 K; v Novem mestu: za pitance 91 I\, srednje debele 83 K, suhe 75 K; v Kamniku: za srednje ucbcl.c 80 kron, suhe 78 K;"v Črnomlju: za srednje debele 80 K, za suhe 70 K. — Na Ježici pri Ljubljani se prihodnjo nedeljo po popoldanski službi božji ustanovi podružnica »Slovenske Straže« za Pnsavje. Zborovanje se vrši v »Društvenem Domu« na Ježici. Na ustanovnem shodu govori deželni poslanec prof. K a r o 1 D e r m a s t i a. Vabimo vse somišljenike in somlšljeni-ce, da se zborovanja polnoštevilno udeleže. Zadnji čas so poizkušali ljubljanski liberalci pod firmo nekake »podružnice Ciril - Metodove« širiti po Posavju svojo »naprednost«. Da jc to res, pričajo iiberalni listi, ki so kmalu skrili »nadstrankarstvo Ciril in Metodove družbe« in sedaj že povdarjajo narodno napreden značaj Cundrove podružnice, kajti »Narod« predsednika podružnice g. Cundra in tiste, ki se zbirajo okoli njegove podružnice, proglaša za svoje somišljenike, katerim je treba od strani »Narodovcev« dati »vzpodbujo«. To so jasno izraženi cilji. Mi bi se pa seve Posaveem čudili, če bi šli za g. Cundrom, saj je znano, kako se je ta gospod izražal o »kmetih«, kadar so prišli posavski kmetje na shod v »Union«. Naši vrli, zavedni Posavci bodo pristopili k podružnici »Slovenske Straže«! Tako bodo tudi najlepše odgovorili na nesramne napade, ki so jih liberalni listi izbruhali pred dnevi na velezaslužnega gospoda župnika svetnika Simona Zupana, kateremu so očitali laž, ker je »Slovenec« pisal, da so liberalci na skupščini Ciril - Metodove družbe v Bohinjski Bistrici pometali naše somišljenike iz družbinega odbora. Nesramnost liberalnih napadov je toliko večja, ker je bil gosp. župnik pri dotični naši notici popolnoma neprizadet. Liberalno tule-nje je pač priča, da smo zadeli v črno. Da je pa č. gospod župnik liberalcem tako odveč, kaže le, da vkljub starosti vedno dela za dobro stvar. Naš odgovor na liberalne načrte in napade bodi: Velika udeležba na zborovanju »Slov. Straže« prihodnjo nedeljo. — Z ozirom na našo notico o podružnici Ciril - Metodove družbe na Ježici, v kateri smo imena odbornikov in odbornic posneli po »Narodu«, nam piše g. Cerar, da »e ni udeležil zborovanja, da ni sprejel nobene izvolitve in da tudi ne sprejme nobenega mandata. — Glavni dobitek turških srečk z 500.000 frankov je dobila št. 281.522, po 4000 K sta zadela št. 181.113 in številka 1,360.628. — Podraženje žita radi razmer na Balkanu. Od sobote je cena ovsu poskočila za 43 vin. pri 50 kg, pšenica je za 29 vin. dražja. — Umrl je tajnik trgovske in obrtne sbornice v Osjeku g. N i k o 1 a Plavšič. Razglednice evharističnega kongresa, obsegajoče najrazličnejše skupine svečanostne procesije, duhovščino z Najsvetejšim, cesarja, dvor itd. ter posnete po umetniških fotografijah se dobe v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. Cena 20 vin. za izvod. Telefonska in brzojavna poročilo. KRALJ FERDINAND BALKANSKI GE-NERALIS1MUS. — 10.000 RUSKIH PROSTOVOLJCEV. , London, 3. oktobra. Iz Sofije poročajo: Srbija, Črna gora in Grška so imenovale kralja Ferdinanda vrhovnim vojnim gospodarjem zveznih armad. Takoj po na-povedbi vojske bi prišlo iz Rusije 10.000 prostovoljcev. Sofija, 3. oktobra. Prve srbske čete so prešle bulgarsko mejo, da se zedinijo z bulgarsko armado. SPOPADI NA TURŠKO-SRBSKI MEJI. Belgrad, 3. oktobra. Na večih krajih krajih Stare Srbije je prišlo do krvavih spopadov med srbskim prebivalstvom in turškimi orožniki. Turške stražnice ob meji in mostove so Srbi razdejali. VELIKO RAZBURJENJE V BELGRADU. Belgrad, 3. oktobra. Vse mesto je v največjem razburjenju. Vojaške oblasti uvrste med čete vsakogar, ki se prostovoljno prijavi. Po železnicah vozijo le vojaški vlaki, včeraj jih je odšlo 30 na.-mejo. Veliki most čez Donavo med Belgradom in Semlinom straži večja četa. PRINC JURIJ NEOZDRAVLJIV. Belgrad, 3. oktobra. Glasom listov je zdravniški posvet, kateremu je prisostvoval tudi neki pariški specialist, konstati-ral, da je bolezen princa Jurja neozdravljiva. BOLGARSKI SOCIALISTI PROTI VOJNI. — SODRUG WLASOV UMORJEN. Sofija, 3. oktobra. Socialisti so priredili v torek zvečer veliko demonstracijo pred kraljevo palačo proti vojni. Kmalu so jih obkrožili dijaki in pasanti ter so pri- redili demonstracijo za vojno. Množica je kmalu silno narastla in je napadla socialiste. Tudi policija je pomagala. Socialno-demokratičnega strankinega tajnika sodru-ga Wlasova je nekdo sunil z nožem. WIa-sov je bil takoj mrtev. Policija je napravila čez nekaj časa mir. Kmalu nato je bilo razglašeno izjemno stanje za vso deželo. AEROPLAN ZA TURČIJO. Carigrad, 3. oktobra, Sem so pripeljali iz Francoske nov aeroplan za Turčijo. Turčija ima sedaj sedem aeroplanov. USTAVLJEN POŠTNI PROMET Z BALKANOM. Zemun, 3. oktobra. Od včeraj ni prišla na tukajšnji poštni urad niti ena poštna po-šiljatev iz Balkana, Tudi brzojavni promet je prekinjen. NAJNOVEJŠE VESTI. NAŠ ZUNANJI MINISTER IN POLOŽAJ. Dunaj, 3. oktobra. Avstro-ogrski zunanji minister je bil danes pri grškem kralju eno in en četrt ure v avdijenci. »Zeit« poroča, da se je pri včerajšnjem dineju naš zunanji minister jako pesimistično izrazil. Rekel je, da je vojska skoro neizogibna in da je upanje na mir enako ničli. KONFERENCA V PARIZU. Pariz, 3. oktobra. Zunanji minister in ministrski predsednik sta konferirala z ruskim zunanjim ministrom Sasanovom o vzdržanju miru na Balkanu. BALKANSKE DRŽAVE IZROČILE TURČIJI KOLEKTIVNO NOTO Z ROŽNJO VOJSKE. Belgrad, 3. oktobra. Danes so srbski, bulgarski, grški in črnogorski poslaniki izročili v Carigradu turškemu ministru za zunanje zadeve kolektivno noto z zahtevo avtonomije za Staro Srbijo, Makedonijo, Albanijo in Kreto. Ako Turčija odklonilno odgovori, se ta zahteva po treh dneh obnovi in obenem kolektivna nota izroči tudi sig-natarnim velevlastim. Ako i to ne bi imelo uspeha, bodo omenjene države po treh dneh nastopil; za svoje zahteve z orožjem. TURŠKO BRODOVJE. Carigrad, 3. oktobra. Turško brodovje je danes dospelo v Dardanele. MIR Z ITALIJO. Carigrad, 3. oktobra. Sklep miru z Italijo stoji pred durmi. DIJAKI ODPOTUJEJO. Dunaj, 3. oktobra. Danes je jako veliko bulgarskih in srbskih dijakov iz Prage in z Dunaja odpotovalo v domovino. NA MORJU. Carigrad, 3. oktobra. Poveljniki morskih ožin in utrdb so dobili povelje, naj ustavijo grške in bulgarske vojne ladje, GRČIJA ANEKTIRA KRETO? Sofija, 3. oktobra. Tu se trdi, da bo Grčija izrekla aneksijo Krete. XXX JANKOMIR V PLAMENU. Zagreb, 3. oktobra. Včeraj je pričelo goreti v gradu Jankomir pri Zagrebu. Ogenj je nastal v neki gospodarski zgradbi ter se je radi vetra hitro širil; posrečilo se je kljub temu ogenj omejiti. Škode je 20.000 kron. ANARHISTI ZAŽGALI CERKEV. Bruselj, 3. oktobra. Anarhisti so zažgali cerkev v Waskehallu. Cerkev je popolnoma pogorela. Anarhisti so med požarom ropali. Nekaj anarhistov, ki so nameravali ukrasti tudi šest milijonov vredne dragocenosti iz katedrale v Namurju, je aretiranih. BOJ V MEHIKI. Mehika, 3. oktobra. Pri Manalou so se bile vstaške in vladne čete. 200 mož je mrtvih. SAMOUMOR RADI NEDOVOLJENEGA DOPUSTA. Praga, 3. oktobra. Načelnik železniške postaje v Zaresvvici Macoška se je ustrelil, ker ni dobil dopusta. | ££šr Ako še niste, i J pošljite naročnino! { Razne slvari. Vsenemci za ljudstvo. Vsenem-cev, ki se zbirajo okrog starega opeša-nega in osamljenega leva Sehonererja, v Avstriji nihče resno ne jemlje, celo državni pravdniki ne, ker bi moral sicer na primer skoro vsak dan zaple-ni.i »Alldeutsches Tagblatt«. Menda si vlada in vsak drugi misli, da ljudje, ki svoje velcizdajnlške cilje naravnost usiljivo na veliki zvon obešajo, niso nevarni. Kljub vsej smešni kričavosti pa moramo Vscnemcem nekaj priznati: njih visoko moralno stališče napram ljudstvu. V »Alldeutsches Tagblattu« ne boste nikoli dobili opolzkosti ne pod Črto, ne nad črto (razven. kadar gre za razna zlagana ali pretirana poročila o pregreških katoliške duhovščine in — kar je posebno treba po-vdarjati — tudi v inseratnem delu manjka vsakoršnih v moralnem oziru sumljivih oglasov. Ob vsaki priliki se ta list obrača proti demoralizaciji ljudstva in opozarja na nevarnosti, ki prete nemštvu v tem oziru. Na duši in telesu zdrav, krepak in čist rod — to je geslo, po katerem se Schoriererjcva skupina vsaj na videz ravna in se v tem oziru odlično razločuje od liberalnih nacio-nalcev — ne samo nemških, ampak tudi — naših in hrvaških. Čegavo roclo-ljubje je pravo? Obrtna razstava v Monakovem (Ge-vverbeschau). Nekaj popolnoma novega v razstavnih principih nudi ta razstava o tem, da je za vse razstavljene objekte bila predpisana cenzura prvih umetnikov na Bavarskem. Razstava je zato poizkus v velikem izboljšati izdelke obrtnih in industrijskih izdelkov s pomočjo direktnega sodelovanja umetnika, rokodelca in tovarnarja. Kako ogromno delo nalaga tak poizkus poleg še navadnih priprav, ki so v direktni zvezi z razstavo, si je lahko misliti, če se upošteva obseg razstave, ki nudi v šestero velikih razstavnih poslopjih krasne zbirke modernih produktov rokodelstva, obrtnije in oblačilnih izdelkov. Bogato je zastopana tudi stanovalska obrt in umetnija (Wohnungskunst), pri kateri se posebno kaže vpliv modernega arhitekta. Izvrstno je pogojen način razdelitve razstave, ki pripušča na vsakem prostoru primerjanje historičnih in modernih izdelkov in ne najmanj tudi takih, ki so bili izvršeni pod vplivom umetnika in onih, ki so ušli cenzuri. Posebno zanimiva je uprava razstave, ki je nekako uradna ter poverjena posebnemu direktoriju, ki si je razdelil delo po posebnih odsekih na podlagi dobro sestavljenih štatutov. Velik praktičen pomen te razstave poveča še ureditev, da zamore vsak razstavljalec po posebni prodajni organizaciji razstavnega direktorija vse svoje izdelke obiskovalcem naravnost prodajati. Naravno je, da je tak aranžma veliko pripomogel do tudi financijelno dobrega uspeha razstave, ki se bo zaključila 13. t. m. Povdarjati bi še bilo, da je razstava nameščena v stalnih, po načrtih prvih monakovskih arhitektov zgrajenih stavbah, s čimer se prihranijo velikanski stroški provizoričnih poslopij. Z razstavnimi poslopji je skupno grupirano tudi gledišče monakovskih umetnikov, običajna takozvana ljudska razveselišča, ki se iz gospodarskih vzrokov tudi v tem slučaju niso mogla opustiti, pa so vsaj strogo ločena po precejšnjem parku, tako, da ne moti vrišč in ropot mehaničnih harmonik skladnosti in umetniškega pojma prave razstave. Z ozirom na vse skozi poseben značaj razstave bi bilo posebno za naše obrtnike priporočljivo, da bi si jo ogledali. Učimo se! Ne kadite v postelji! Te dni je legel lastnik hotela »Continental« na Kraljevih Vinogradih v posteljo in si je prižgal cigareto, da bi potem tem sladkeje spal. Slučajno je med kadenjem zadremal in od cigarete se je vnela pernica. Zoprni dim je spečega moža le podramil. Pogasil je ogenj in legel na drugo posteljo, kjer je zopet naglo zaspal. A trajalo ni dolgo, da je začela prva postelja zopet goreti in plameni so švigali že tako visoko, da je ogenj zapazil na ulici stoječi stražnik. Obveščeni ognje-gasci so ogenj pogasili in preprečili še večjo nesrečo. Konzul samomorilec. V Lvovu se je ustrelil nemški konzul pl. Reden, ki je pred svojim samoumorom ustrelil tudi svojo ljubimko Piršejevo. 23 oseb utonilo. V Hoszumezoju se je vozilo čez Tiso 30 oseb. Čoln sc je pa prekucnil in utonilo je 23 oseb, 7 so jih rešili. Mineralne zbirke s Špicbergov. Kakor poročajo ruski listi iz Arhangelska, je zoo-log Svjatoš, član Rusanove ekspedicije, pripeljal s Špicbergov sedem zabojev zbirk za akademijo znanosti. Zoolog Svjatoš poroča, da je preiskal zapadni del špicber-škega otočja, kjer je odkril bogate premo-gove sklade. Imenitno peštarsko mesto. Ko je bila nedavno tega razpisana pošta v Sanoru na Ogrskem, je prišlo na šo-pronjsko poštno ravnateljstvo 130 prošenj. Med prosilci je bilo večje število častnikov, bivši duhovniki, da, celo nekdanji podžupan. Toli zaželjeno pošto je dobil nekdanji sodnik Nikolaj Foerster, sin nedavno umrlega avstrijskega poslanca Otona Forsterja. Nadvojvoda slušatelj budlmpi-štanske pravdne fakultete. Nadvojvoda Jožef Franc, najstarejši sin nadvojvode Jožefa, je 2. t. m. prvič kot redni slušatelj poslušal predavanja profesorja Acusinsa Timona in profesorja Martina Szent-Miklossyja. Podpolkovnika HSrtel, katerega hči je, kakor znano, insultirala korne-ga poveljnika, ic sodilo častno sodišči, ker je obtožen, da je o vsebini razgo-i vora pri raportu obvestil svojo rodbino. Častni sod so tvorili podmaršal Schreiber, dva generala in dva polkovnika. Razpravljali so tri ure, nakar so takoj razsodili in razsodbo poslali cesarju v potrdilo. Trdi se, da je Ilartel oproščen obtožbe, da je kršil vojaško tajnost, pač pa se predlaga, da naj so Ilartel takoj vpokoji. Bavarski princ regent nezavesten. Potrjuje se, da se je zdravje prinere-genta zdatno poslabšalo. Princregent se večkrat onesvesti in je po več ur nezavesten. Njegovo stanje je že maras-. mus in je pričakovati katastrofe. Povodnji na Ogrskem. Tisa je po* plavila pri Ivoros-Mezoju vso okolico, Škodo cenijo na 2 milijona kron. LjuDijanske novice. lj Domski odsek šentpeterskega prosvetnega društva v Ljubljani vabi k predstavi, ki jo uprizori v nedeljo, dne 6. oktobra, v dvorani Rokodelskega doma, Komenskega ulica št. 12. Spored: 1. Govor, govori g. dr. Lovro Pogačnik. 2. Petje, poje društveni mešani zbor: a) E. Adamič: Ko bi rosica bila . . . b) F. S. Vilhar: Proljetni zvuci. c) A. Ned-ved: Nazaj v planinski raj. 3. Godba: a) Valček, b) Rdeči sarafan, c) J& hus&-rek maly, č) Diouho, mu j Jeničku, proizvaja društvena godba na klavijoli-nah pod vodstvom g. L. Bajdeta. 4. »Na Marijinem srcu«. Igra s petjem v petih dejanjih. — Vstopnina: Sedeži prve vrste 1 K, druge vrste 80 h, tretje vrste 60 h, stojišča 40 h. — Začetek točno ob 6. uri zvečer. lj Zaročil se je dr. B a m b e r g iz Ljubljane z gdčno pl. Kleinmayer v Celovcu, hčerko posestnika stare tiskarne dr. Kleinmayra. lj Senzacijonelna aretacija. — Kako je prišla policija storilcu na sled? Kakor smo svojčas že poročali, je bilo v noči od 5. na 6. septembra t. 1. vlomljeno v Še-lenburgovi ulici v drožerijsko trgovino g. Cvančara. Ko je namreč okrog 3. ure zjutraj tam službujoči stražnik šel mimo trgovine, je opazil, da je nekdo poizkušal od znotraj odpreli vežna vrata. Stražnik je takoj poklical pomoč, nakar je policija Za-stražila hišo. Kljub temu pa je vlomilec ušel, in sicer je splezal na dvorišču na streho zidu, ki meji dvorišča hotela pri Maliču. Od tu je preskočil več zidov po dvoriščih ob Franca Jožefa cesti, se splazil v klet hiše št. 5, kjer je v drvarnici odstranil nekaj lat, pristavil k oknu nekaj' zabojev in ušel neopažen v Bethovnovo ulico. Pri vlomu v trgovino g. Cvančara" je vlomilec odnesel okoli 58 K denarja. Policija je napela vse moči, da bi prišla na sled vlomilcu, a se ji ni posrečilo kljub temu, da je imel policijski pes pravo sled, Sledil je namreč v Nunsko ulico k Stauda-cherjevi vili. Ker pa v vili stanujejo samo boljši sloji, kakor tudi »inženir« Alojz Exner, se policija ni mogla odločiti. V noči od 12. na 13. septembra pa je bilo zopet vlomljeno v isti vili v pritlično stanovanje g. vladnega svetnika Otona pl. D e t e 1 a v njegovi odsotnosti. Vlomilec je prvotno poizkušal vdreti skozi spodnje okno v stanovanje, ker se mu pa tu ni posrečilo, je vlomil vrlino okno in se splazil v stranišče, kjer je vlomil ali pa z vitrihom odprl vrata, skozi katera je prišel na hodnik. Slučaj pa je hotel, da je takrat prišel domov hišni gospodar in tatu prepodil. V noči od 27. na 28. septembra pa je bilo zopet vlomljeno v Šelenburgovi ulici v trgovino g. Bonača. Vlomilec je pri odprtem dvoriščnem oknu zlomil s pomočjo vrvi železno mrežo in se splazil skozi nastalo odprtino v trgovino, kjer je odprl mehanično blagajno in pokradel iz nje okoli 40 K denarja. Odnesel je tudi nekaj svinčnikov. Tat je popustil na dvorišču nahrbtnik, v katerem je policija našla dve pili, šest vitrihov, tri ključe, kladivo, klešče, koničasto železo in doblač. Poleg je ležala tudi pelerina. Orodje je bilo zavilo v papirnato vrečo. Na podlagi najdenega vlomilnega orodja in popisane vreče je policija uvedla nove obširne poizvedbe. Na papirnati vreči je policija zapazila neke številke in sklepala, da so te številke napisane v kaki trgovini. Policijski agent je hodil od trgovine do trgovine in končno prišel tudi v trgovino gosp. Ha-manna, kjer so mu povedali, da v tej vreči prinaša neka ženska prat ovratnike »inženirja^ Exnerja, stanujočega v Nunski ulici v Slaudacherjcvi vili. Sedaj je bila policija odločna. Postavila je v vilo dva policijska agenta, katera sta nadzorovala prihod dozdevnega inženirja. Dne 30. septembra je prišel Exner ob pol 9. uri zvečer domov, nakar sta ga agenta pred stanovanjem arctovala, Arctovanec je hotel pobegniti, a se mu to ni posrečilo, kljub temu, da je bila tema, ker sta bila agenta previdna in ga držala za roke, tako da je bila vsaka mogoča nesreča izključena bodisi za agenta kakor za aretovanca, ker je Exner imel pri sebi kloroforum. To dejstvo, da jc imel Exner pri sebi kloroforum, priča, da je policija dobila v pest silno nevarnega vlomilca, ki jc bil pripravljen na najhujše. Pri zaslišanju je dejal, da je imel kloro-forum pri sebi, *da si je noge mazal«. V taški, s katero se je po Ljubljani gibal med takozvanifni boljšimi sloji, je imel najboljše vlomilno orodje, tudi takozvano amerikan-6ko kladivo, svečo in Ciril Metodove vžigalice. Bil je za vlome izvrstno pripravljen, dober ?>začetnik«, ki bi pri vežbanju E ostal »mojster«, pravi »inženir za vlome«, irugi dan je policija izvršila v Exnerjevem gtanovanju hišno raziskavo, kjer je našla »koro vse pri Cvančari ukradene fotografske aparate, fotografske plošče in mnogo drugega obtežilnega materijala, škatljic mila, krtač za zobe. Aretovanec, rojen 1. 1887. v Nimburgu, okraj Josefstadt na Češkem, dovršil je šest realk, je po poklicu provizijski potnik, a se je izdajal za inženirja in si s tem znal pridobiti zaupanje tudi pri boljših slojih. Exner je imel na svojih uradnih pismih naslov: »Tehnična prodajna pisarna za kmetijstvo, trgovino in obrt ing. A. Exner, Ljubljana. Prodaja in ima v zalogi: avtomobile, lokomobile, motorje na bencin in nafto, mlatilne, kosilne in sejalne stroje, pluge, kultivatorje, sepa-ratorje za mleko, stiskalnice za seno in slamo, sesalke, motorje na sapo, vse potrebščine in stroje za kmetijstvo. Kupuje vse vrste deželnih pridelkov.« Pri zasli-ianju je Exner priznal vlome in izjavil, da ga je v to privedla beda, ker ni zadnje čase ničesar zaslužil in je moral živeti samo ob suhem kruhu. Izpovedal je tudi, da je pri obeh vlomih ušel po eni in isti poti v Be-thovnovo ulico in da bi se bil v slučaju priložnosti ob aretaciji zastrupil. Aretovanca, kateri po lastni izjavi še ni bil kaznovan, so izročili v zapore deželnega sodišča. lj Mesto k vojakom v Ameriko. — Izšeljevalni agent Fr. Kambič aretovan. Delj časa sem že je čakal parkrat na teden kak ljubljanski fijakar na kolodvoru v Laverci pri večernem vlaku in potem odpeljal. Peljal je potem v Ljubljano po malo obljudenih ulicah, za ljubljanskim Gradom, po Radecke-ga cesti, Predilni ulici in v Šiški. Ljudje so mislili, da se vozi bogat vinski trgovec ali graščak v Ljubljano, če si pa skrivnostno pogledal v voz, si videl, da so to kmečki fantje, ki se vozijo na šišenski kolodvor, da neopaženo od ljubljanskih policajev na za to pripravnem in varnem nezastraženem kolodvoru odhajajo v Buks in od tam v Ameriko. Bili so to fantje vojaški dolžnosti podvrženi, ki so na tihem morali odhajati, da se jih ne zaloti, spravljal jih je pa proti plačilu 40 do 60 K v Ameriko znani Fr. Kambič, brezposelni agent, ki ima za mesto Ljubljana prepovedan povratek. Kambiča je policija aretirala. lj Na oklicih so: Alfonz Kovačič, paznik prisilne delavnice, in Elizabeta Lenassi. — Anton Šiška, azistent južne železnice, in Marija Malis. — Adolf Sattler, posestnik, čevljarski mojster v Vodmatu, in Antonija Lampič. lj Umrli so v Ljubljani: Bernard Ce-glar, posestnik, 84 let. — Fran Hiti, kočarjev sin, 21 let. — Terezija Marn, dninarica, SO let. — Miroslav Podkov, mesarjev sin, 3 let. — Apolonija Godec, kamnoseška vdova, 69 let. — Neža Istenič, bivša kuharica, 69 let. lj Vinska pokušnja se vrši danes od 5. do 9. ure zvečer pod kavarno »Evropa«. lj Društvo c kr. davčnih uradnikov za Kranjsko ima svoj občni zbor dne 6. oktobra 1912 ob 10. uri dopoldne v hotelu »Ilirija« v Ljubljani, Kolodvorska ulica. lj Tujski promet v Ljubljani. Zadnji mesec je prišlo v Ljubljano 7517 tujcev — 1011 manj nego meseca avgusta in 397 več kakor lani meseca septembra. Nastanilo pa se je v hotelu Union 1637, Slon 1426, Lloyd 689, Malič 396, Cesar avstrijski 384, Ilirija 369, Južni kolodvor 311, Štrukelj 202, Tratnik 154, Tivoli 72 in v ostalih gostilnah in prenočiščih 1862 tujcev, lj Konj ukraden. Včeraj je bil v Potoku pri Jesenicah ukraden konj rdečkaste barVe, 2 leti star, z belim repom, vreden 600 K. lj Okradena natakarica. Včeraj popoldne je bila v neki gostilni v Kolodvorski ulici ukradena natakarici Frančiški Lavričevi iz torbice črna usnjata denarnica z vsoto 22 K in nekaj drobiža. Sumljiv tatvine je nek gost, kateri je bil zelo vsiljiv. lj Prijet kolesarski tat. Orožništvo je aretovalo delavca Ignacija Kolarja, rojenega leta 1889 v Dravljah in ga izročilo sodišču, ker je bil nujno sumljiv, da krade kolesa. Pri hišni raziskavi je našlo orožništvo mnogo obtežilnega materijala ter tudi kolo, ki je bilo dne 9. septembra ukradeno v Kopitarjevi ulici g. Ivanu Černetu. lj Aretovan tat. Prcdsinočnjem jc na južnem kolodvoru službujoč nadstražnik Niko Večerin vsled brzojavnega obvestila aretoval Karola Točaja, rojenega leta 1895 v Šmartnem pri Litiji, kateri je svojemu gospodarju v Trstu ukradel 1000 K. Izročili so ga deželnemu sodišču, katero ga bode odposlalo v preiskovalni zauor v Trst. lj Konja splašila. Ko je včeraj popoldne pustil posestnik Josip Skupec iz Viča na nekem dvorišču na Marije Terezije cesli stati dva vprežena konja, sta se splašila in dirjala do mitnice na Dunajski cesti, kjer sta zavila v stran in zadela v tam se nahajajoči kup gramoza ter padla. Pri tem se druge nesreče ni pripetilo, kakor da sc je pokvaril voz. lj V ljubljanski mestni klavnici sc je od 15. do 22. m. m. zaklalo: 55 volov, 1 bik in 9 krav, potem 179 prašičev, 114 telet in 19 koštrunov. Razven tega sc je pripeljalo zaklanih živali: 2 prešiča in 22 telet ter 279 kg mesa. lj Na ljubljanski tedenski semenj dne 25. m. m. so prignali 56 volov, 8 krav, 1 tele in 10 prešičev. Klavne govedi je bilo prignano živine 50. Voli so se plačevali po 76 do 90 K za 100 kg žive teže. lj Zaradi prepovedanega povratka je bil včeraj aretovan delavec Ivan Jerše iz Zgornjega Brneka pri Cerkljah, ker ima za mesto Ljubljana prepovedan povratek. Izročili so ga sodišču. Primorske vesli. p Pazinska gimnazija. Na naši hrvatski gimnaziji je letos 193 dijakov, od teh 20 gospodičen. Novj učni sili sta gospoda Vac in Koletič. p Župnijski izpit iz tržaške škofije so položili prošli teden gg.: Križman, Kraljic in Fiamin. p Imenovanje. Gosp, Novak, župnik v Povirju, je imenovan za častnega konsist, svetovalca. p Za centralno semenišče v Gorici se je dosedaj oglasilo nič manj kakor 11 kandidatov za tržaško-kopersko škofijo. To je izvanredno, razveseljivo dejstvo. Izmed teh je 6 Slovencev, 4 Hrvati, 1 Italijan. Bog daj, da bi se i v bodoče vsaj ohranilo to število, če ne pomnožilo. Potem bomo lahko začeli socialno-gospodarsko, in kakor že hočete delovati. Do tedaj pa bomo pri najboljši volji samo životarili v tem oziru. Kdo vodi večinoma in povsod drugod podrobno vsakovrstno organizacijo — duhovnik, in tega mi nimamo. Posebno pa Slovenci in Hrvati smo na slabem, Italijanom se boljše godi, vsaj glede števila. Zavedamo se dolžnosti prav dobro, trudimo se, a kaj, ko delavcev tako silno pomanj-kuje. To je vzrok vsega zla. Dajte nam požrtvovalnih, dobrih duhovnikov, pa preobrazimo obličje zemlje! p Dve deklici sta se zadušili. V Trstu so se trije otroci kleparja Cadela v času, ko je mati nesla očetu kosilo, igrali z žve-plenkami. Nastal je ogenj in v dimu sta se zadušili, dve deklici, dečka so rešili sosedje. p Obesil se je v mornariškem zaporu mornar Jožef Lorber. p Zastrupil se je ravnatelj zdravilišča Ičiči pri Reki Evgen Altmann. Glasbo. * Requiem, pro una voce cum on-gano comp. Stanislav Premr. Založila Katoliška Bukvama v Ljubljani. Cena part. 1 K 20 h, posamezni glasovi niso izšli. — Priljubljeni in odlični skladatelj stolni kapel-nik g. Premrl je podal našim cerkvenim zborom lepo novo skladbo: mašo za mrtve ali rekvijem. — Kakor pove naslov je isti zložen za en glas in orgle. Poje pa lahko tudi celi zbor enoglasno z orgiami. Pri tem načinu naj se glasovi menjajo, da nastopajo sedaj ženski, sedaj zopet moški ali celi zbor. Glasove si lahko vsak pevovodja po svojem okusu razdeli. Skladba je hvaležno, lepo, praktično in mojstrsko delo, brez kakšnih težkoč. Vsak organist in zbor ga bode z majhnim trudom s posebnim užitkom proizvajal. Besedilo se nikjer .ne ponavlja, vedno teče gladko naprej. Gradual in trakt, se recitirata. Sekvenca je kratka, ker obstoji samo iz predpisanih kitic; druge so izpuščene. Za bližajoči se spomin vernih duš je ta rekvijem našim zborom kar najbolje dobrodošel. Vsak pevovodja ga bode z veseljem uvrstil v svoj repcrtorij. Zbori ga bodo pa radi in z najboljšim uspehom peli. Zahvala. Za iskreno sočutje med težko boleznijo mojega ljubega soproga in za mnoge dokaze odkritega sožalja, ki so ml došli povodom njegove smrti, kakor tudi za krasne darovane vence ter častno spremstvo na njegovi sadnji poti izrekam vsem najprisrcnejšo zahvalo. 3158 Eliza Hitzl. Uvažujtel Ponovno prosimo vse podružnice „ Slovenske Straže" in vse somišljenike, naj skrbe v svojih krajih, da se povsod razširijo naše vžigalice v korist obmejnim Slovencem. Rabite povsod naše vžigalice. Opominjajte znance na rabo naših vžigalic, odločno zahtevajte od trgovcev, naj jih naročajo pri tvrdki Mena rdi v Ljubljani. Če bi vsak naš somišljenik v tem oziru kaj storil, bi bil dobiček iz vžigalic velik. Vabilo na Mnenje gospoda dr. A. K n i z e k a, primarija za notranje bolezni v Štefanovi bolnišnici R e i c h e n b e r g. Gospod J. S e r r a v a 11 o T r s t. Z veseljem Vam poročam o poizkusih, narejenih z Vašim Serravallo-vim Kina-vinom z železom. Rabini La pomoček z dobrim uspehom, odkar so ga iznašli, v mnogih slučajih malokrvnosti, šibkosti prebavljanja, težki kon-valescenci po prestani bolezni, kakor tudi v mnogih živčnih nerednostih organizma, ki sc pokažejo posebno pri malokrvriih osebah in dosežem skoro brezizjemno zaželjene uspehe. Pripomoček jemljejo vsi radi; vsi ga lahko prenašajo; more se ga podati tudi več tednov zaporedoma, ne da bi povzročil nikakih nadleg, ne subjektivnih, ne objektivnih in uporablja se ga lahko toliko pri dečkih, kakor pri ženskah in moških. Sinem ga smatrati na podlagi svojih raziskovanj kot eno izmed najboljših železna tih krepil, brez katerega ne morem biti. R e i c h e n b e r g, 23. sept. 1906. Dr. A. K n i z e k. Medlost zgine Koliko sredstev se tudi danes za vse hvali, večji-del pa kakor so naenkrat nastala, tako tudi hitro zginejo. Ne uživajo nobenega zaupanja, ker ne morejo izkazati dolgoletnih pripoznanili uspehov in preizkušenih učinkov. Kako vse drugaCe SCOTTOVA EMULZIJA, to že 37 let v zdravniškem in Iajičnem svetu slavnoznano krepilno sredslvo. Osebam, ki imajo prenaporno delo iti ga vkljub utrujenosti ne morejo pustiti, se zelo priporoCa par tednov za povrstjo raba Scottove emulzije. Do-brodejen upliv tega preparata bode kmalu opaziti, na veselju do jedi, na večji telesni moči; in roko ob roki bosta šla svež pogum in nova moč življenja. Ampak biti mora pristno scottova emulzijo. Cena originalni steklen.ci je 2 K 50 v. Dobi »e v vseh lekarnah Kdor pošlje 50 vin., v znamkah na SCOTT S BOWNE, G m b. H , ln se sklicuje na ta Časopis, dostavi se mu ma pošlijatev potom lekarne za poskuSnjo. 6 ngleški večerni tečaj _ S^učevalo se bode dvakrat na ttuen od 8,—-9. zvečer. JVIesečni honorar tPrižetek pouka IfcST 15. oktobra, SHstnene prijave pod „2)irekte JKethode" "Saj do 11. oktobra na upravništoo »Slovenca". 3>ouk se te vrši, če se oglasi najmanj 15 udelež-nikov. 3147 3-1 (Mat Izredni občni znor Združenih čevljarjev reg. zadruga z omejeno zavezo v likvidaciji ki sc vrši v sredo dne 9. oktobra 1912 ob 7. url zvečer v gostilni gospoda Zabukovca, Breg št. 1. Dnevni red: t. Čitanje zapisnika zadnjega izrednega občnega zbora. 2. Poročilo likvidatorja: a) o bilanci; b) o reviziji. 3. Izvolitev novih likvidatorjev. Raznoterosti. Josip Breskvai 3151 likvidator. t se takoj sprejme "V k dvigalu (liff) v hotelu „Union" v Ljubljani: Plača po dogovoru. •Obeh deželnih ali vc6 jezikov zmožni imajo prednost. — Ponudbe na pisarno hotela ..Union" v Ljubljani. 3154 Josip Borse mizarski mojster LSubliana, Dunajska cesta 11 Slav. občinstvu uljudno naznanjam, da sem pred kratkim :: otvoril novo liarslo delavnico:: ter se priporočam za vsa v to stroko spadajoča nova dela in popravila. Za strogo solidno delo ter dobro blago in 3150 zmerne cene se jauiči. (2) ki je dobro ohranjen ter igra za 10 igralcev se poccni proda, poizve se v Zatiški ulici štev. 1, I. nadstropje levo. 3160 ! z zadostno šolsko izobrazbo za vsprejem k pošti, se sprejme kot pomočnica s plačo, pri večjem poštnem uradu na Kranjskem. Oospice s poštno prakso imajo prednost. — Ponudbe pod »Pošta 3153« na upravništvo „Slovenca". 3153 Sprejme takoj 315S strojepisca veščega slovenske in če mogoče tudi nemške ste« nografije dr. Franc Frlan, odvetnik v Ljubljani/ Miklošičeva cesta št, 4: Gospodične ki se žele naučiti kuhstl. se sprejmo brez oskrbe ali z oskrbo v hi§i po dogovoru v hotelu Union v Ljubljani resfavraler Friderik Mayer, 3155 Bencin motor i UP se poceni proda. Pripraven za kmetijstvo ali kakega kolarja oziroma mizarja. Vprašanja na M. Klemenčič na Vrhniki številka 112. 3157 3-1 C. k p. priv. občna zavarovalnica Assicurazioni Generali v Trstu ustanovljena leta 1831. jamstveni zakladi znašajo nad 416 milijonov kron. Poslovni izkaz zavarovalnega oddelka na življenje. 3159 Vložilo se je ponudb .... za zavarovano svoto .... Izgotovljenih polic je bilo . . za zavarovano svoto .... Naznanjene škode znašajo . meseca septembra 1912 K 1716 13,627.019 33 1511 12,217.161*89 872.866 09 od januarja 1912 18734 K 150,920.445'30 16374 „ 134,025.616-03 . 7,799.135'39 CERKVENIM ZBOROM priporočamo za mesec oktober (posvečen Kraljici presv. rožnega venca) sledeče skladbe: F oe rs ter Ant.: 12 Marijinih pesmi za mešani zbor. Part. 1 K SO vin.; glasovi po 50 vin. Gerbič Fr.: Slava Nebeške Kraljice. 20 Marijinih pesmi za mešan zbor. Part. 3 K, glasovi 60 h. S a 11 n e r p.. H u g o 1 i n: Marijine pesmi za mešan zbor. Part. 1 K 80 h, glasovi po 50 h. Premrl S t.: 12 Marijinih pesmi za mešan zbor. Part. 1 80 h, glasovi po 40 h. H 1 a d ni k I g n.: 16 Marijinih pesmi za mešan zbor. Part. 1 K, glasovi po 20 h. ■ Grum Ant.: 10 pesmi k blagoslovu za mešan zbor. Part. 1 K. Hribar - Premrl: Slava Brezmadežni. Cerkvena pesmarica. Cena 1 K 20 h; v platno vezan izvod 1 K 80 h. Obsega Marijine, evharistične in druge pesmi. Hribar p. Angelik: Obhajilne pesmi za mešan zbor. Part. 2 I\, glasovi po 40 h. »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Somišljeniki] Habiralte za Ljudski sklad pri vsaki prireditvi. Posebej opozarjamo na to vse U. zaupnike, zlasti pa naše župane in odbornike političnih organizacij. : Prispevke sprejema Tajništvo S. L. S. Miklošičeva c. 6. Vabilo na II. rti občni zbor Jonske Me", hi se vrši dne 13. oktobra 1912 ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma v Mariboru. Dnevni red: 1.) PoroCilo predsedstva. 2.) Poročilo tajnika. 3.) Poročilo blagajnika. 4.) Poročilo nadzorstva. 5.) Volitev odbora, nadzorstva in razsodišča. 6.) Razni predlogi. (Predlogi sc morajo vsaj 8 dni pred občnim zborom javiti društvenemu vodstvu.) 7.) Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi Vodstvo ..Slovenske Me". Razglas. Ir proste roke se proda obširno posestuo približno 100 oralov rodovitnega zemljišča: njive, travniki in gozdi ter v dobrem stanju gospodarsko poslopje. Proda se najrajše vkup; na zahtevanje kupca se da pa tudi v delnih kosih. Oglasiti se je pri posestniku Luka SENICA, trgovec v Šma-rfju prt Sevnici na Štajerskem. 3098 Kopnite In* I tolst obmejnim Slovencem* Išče se za takoj, ki razume izdelovati sekire in plan-kače. — PlaCa po dogovora. — Zglasiti so je pri Janez Delfabro, kovaški mojster, Lokavec pri Ajdovščini. 3064 P. n. občinstvu se priporoča velika zaloga pohištva lastnega, izdelka, iz fino suhega lesa najmoder-nej&i Izdelki za hotele ii» vile. Posebno ce priporočam novoporočencem za nabavo popolne hiSne oprave. — Za vse izdelke se jamči. MATEJ GOGALA 30£>6 mizar na Bleda. Proračuni na zahtevo brezplačno. pošljem na zahtevo svoj bogati cenik z dodatkom franko in zastonj, zelo zanimiv za vsakogar. Adol! Schon velika zaloga vseh potrebščin za mizarje, Praga, Vaclavske naračsti 53. Izvoz v vse kronovine. Obratni vodja za večjo žago se išče. Izvežban mora biti popolnoma r manipulaciji na žagi z več polnimi janni in drugimi zraven spadajočimi stroji. Nastop takoj. Plača po dogovoru. Ponudbe, kojim je priložiti poročilo o dosedanjem delovanju v službi in spričevala, se naj naslove na: Upravništvo ,,Slovenca" pod šifro G. G./3141. 3141 3 Žitno kavo, najpopolnejši izdelek zadnjega časa, zajamčeno slovanski produkt, pošilja 5 kg v lepi platneni vrečici za K 4'— po povzetju rja vsako avstro-ogrsko pošto. K vsaki pošiljki se priloži prav lepa in dragocena premija, kot pozlačen kozarec, lonček, poslikana Satulja, jedilno orodje i. dr.porabni predmeti in prav lepi okraski za vsako gospodinjstvo. Obrnite se zaupno na tvrdko Jos. Vesely, Praga VII. 586 Češko. 3016 Pozor! Čita)! Rastlinski eliksir je napravljen iz najboljših zdravilnih gorskih rastlin in po zdravniških strokovnjakih preizkušen kot najboljše zdravilo proti vsem boleznini želodca, črev, jeter, ledvic in vranice. Zdravi najbolj zastarele bolečine v želodcu, odstranjuje krče, daje slast in pospešuje prebavo, čisti kri, pomirjuje živce ter jači in krepi ves život. Zato naj ga naroči vsaka hiša. Na razpolago mnogo priznanic in nic. Posili: zahvalnic. Pošilja se po povzetju ali predplačilu zneska. 3109 10 Prejela sem Vaše steklenice- Ker ml dobro učinkujejo, poSljite mi ?c tri velike steklenice »Rastlinski eliksir".. Frančiška Potočnik iz Kavče, p. Velenje, J tajar. 3 vel, HI 12 ml. stiki, franko »iki potta 5-20 K • „ ,, 2«...... „ «10 K • >, i, „ i> n n !M0 * Dobiva s« samo pri meni. Prosim naj te toBno naslavlja: Lekarna pri Spasiteljn. Koprivnica, Hrvatsko. Izgotovljene obleke za moške in otroke v veliki izbiri po zmerni ceni v manufakturni trgovini __2934 Ljubljana Pf| SllOfllzrao-ShoHie Krompir in orehe popolnoma zdravo, prebrano, debelo ter suho in očiščeno blago kupuje v vsaki množini in cele vagone, dostavljeno kolodvor ali v I. ljubljansko javno skladišče Ljubljana, po solidnih dnevnih cenah tvrdka: Iv. A. Hartmann nasl. A. TOMASIč pisarna Marije Terszlje cesta. Ljubljana. 3102 želi stopiti v službo v kako Žup-nišče. Naslov pove uprava lista pod št. 3145. 3145 2 Krepkega dečka iz poštene hiše, s priin. šolsko izobrazbo in pridnega trgovskega pomočnika sprejme veCja eksportna firma na Dolenjskem. — Oni, ki razumejo neka) nemški in imajo prakso v mešani stroki, imajo prednost. Ponudbe pod 3M, poste restante Karmel. 3028 Ali ste že obnovili naročnino? c)IotJO jeie*w>&o in s/lmaHo sa čeivefle o&Ce&e -pci. cR. fftCikioAAC žjM&tjauos, c^-fcfvtatjctja nt&ica ^■sotce na ca&fceeo. (2eue uidie. 'So&tcei&a xuaito 2952 Modni salon 3071 Stuchly~Maschke 3 Židovska ulica 3 Priporoča cenjenim damam tu in na deželi, svojo krasno zalogo zimskih klobukov za dame in deklice. Popravilo točno. Cene znano nizke. Žalni klobuki vedno v zalogi. Zadruga premogotržcev v Ljubljani. Naznanilo« Podpisano načelništvo si usoja slavnemu občinstvu uljudno naznanjati, da sc bo vsled enoglasnega sklepa zadružnikov začenši z dnem 1. oktobra 1.1. prodajal premog po 1 K 68 h stot ali 50 kg, po 3 K 36 h 100 kg. K temu sklepu so bili ljubljanski premogotržci prisiljeni, ker je na eni strani južna železnica žc pred meseci zvišala svoje tovorne cene, na drugi strani pa so premogarske družbe opetovano podražile svoj premog. Pri eriokratnih naročbah nad 500 kg bo veljal na dom postavljeni premog 3 K 20 b za 100 kg. V Ljubljani, dne 27. septembra 1912. Martin Lampert t. č, načelnik. 3115 6 MlWIHmiWiaWIIIHNIHmHHHHIimiH1ffl1t««H^^ i E Moderne krasne bluze Bnm iz svile, gara, čipk, etamina, volne in barheta, vrhnja in spodnja krila, pletene jope, vse v največji izbiri po zelo ugodnih cenah v modni in športni trgovini P. MAGDIČ, LJUBLJANA nasproti glavne pošte. SWWWHIBI 3887 imiinmjMniMimHHimmMMMnmnii^ Prodajo iz Konkurza. V konkurzu gospoda Ljudovika Dollenza, trgovca v Ljubljani, Prešernova ulica št. 12, se proda trgovinska zaloga, obstoječa iz perila, nogavic, galanterijskega in sploh mešanega blaga v inventurni vrednosti 25.061 K ofertnim potom v celoti en bloc. Ponudbe za inventurno vrednost ali nad njo in tudi 10% pod inventurno vrednostjo se brezpogojno uvažujejo in se sprejme najvišja ponudba. O ponudbah, ki bodo nižje nego 10o/0 pod inventurno vrednostjo, si pridržuje upravništvo konkurzne mase posebno odobritev; sprejela se bo povsod le najvišja ponudba. Vsak ponudnik je vezan na ponudbo do 1. novembra 1.1. in ima ob izročitvi ponudbe položiti za vadij 2500 K. Vse ponudbe je izročiti konkurzneniu upravitelju gospodu dr. Fran Tominšeku, odvetniku v Ljubljani, Sodna ulica št 8. Došle ponudbe se odprejo dne 25. oktobra. Sprejeti najvišji ponudek je založiti pri konkurznem upravitelju v gotovini do 1. novembra 1.1. in potem takoj prevzeti celotno zalogo. Za popolnost zaloge ter inventurnega zapisnika in za kakovost blaga ne prevzame konkurzrio upraviteljstvo nobene odgovornosti. Inventurni zapisnik je na vpogled pri konkurznem upravitelju; isti izkazuje na zahtevo zalogo in podaja vsa potrebna pojasnila. Dr. Fran Tominšek, 3057 3 konkurzni upravitelj..... Izdaja konzorcij »Slovenca«. Tisk: sEatoliške Tiskarne*. Odgovorni urednik; Suha Moškerc,