COMPARATIVE LITERATURE AND CULTURE: A WWW JOURNAL Jola Škulj CLCWeb je strokovno glasilo, namenjeno razpravam s področja primerjalne literarne vede in kulture, ki na mrežnem spletu http://www.arts.ualberta.ca/ clcwebjournal/library izide štirikrat letno (marec, junij, september, decem­ ber). Časopis je osredotočen na tiste raziskave literature in kulture, ki upo­ števajo mednarodni oziroma globalni interdisciplinarni kontekst. Njegova uredniška politika razume ustvarjanje, produkcijo, bralca in recepcijo v po­ menu vrednostnega presojanja kot dejavnost, kije po definiciji »komparativi- stična« in hkrati »sistemska«, zato jo še posebej zanima dojetje medsebojnih razmerij teh določil. Pri tem pa izpostavlja, daje treba izhajati iz observacije, empiričnega pristopa, ki na temelju preučevanja dejstev omogoča teoretska in metodološka pojmovanja sistemov in primerjav. CLCWeb objavlja tudi krajše recenzije in pregledne kritične članke pomembnejših knjig s področja pri­ merjalne vede, literarne teorije ter kulturoloških študij. Idejo o mrežnem časopisu je sprožila potreba med humanisti in raziskovalci, ki so ob novih medijskih možnostih ugotovili, da je to hitrejši in ekonomsko ustreznejši način komuniciranja spoznanj in idej, ki humanistiki dopušča, da se čuti manj odrinjeno in ji tudi omogoča več prodornosti. Prednosti novega medija hkrati zagotavljajo pomen za promocijo med drugimi sferami razi­ skovanja in za širjenje informacij individualnim raziskovalcem problematike literature in kulture, omogočajo pa tudi pretok informacij k obči javnosti. Idejo je v prvotni zasnovi podprl raziskovalni inštitut za primerjalno literaturo na kanadski univerzi Alberta v Edmontonu, kjer je direktor tega inštituta Števen Totosy de Zepetnek že leta 1995 dal na medmrežni splet za AILC/ ICLA prve baze podatkov (n.pr. international directory o f comparatists, bib­ liografije in pod.), ki so za mednarodno zvezo komparativistov pomembna informacija o delu njihovih strokovnih kolegov. Od septembra 1998 najdemo omenjene spletne strani kot Library of CLCWeb na novem naslovu http://www.arts.ualberta.ca/clcwebjournal/library.html. Totosy de Zepetnek je sprožil načrt prve medmrežne komparativistične revije julija 1997, ker je hotel zapolniti praznino na tem področju. Medmrežna glasila z območja kulturnih študij so bila v tej obliki že na voljo (npr. Post- modem Culture že od leta 1990), a so krila le del potreb komparativistične interesne sfere. Mnogi komparativistični časopisi po svetu so sicer na medmrežju objavljali kazala svojih izdaj, nekateri tudi povzetke, vendar pa specializirane, primerjalni literarni stroki namenjene publikacije medmrežno dostopne javnosti ni bilo. Konsultacije s kolegi po svetu, ki primerjalno raziskujejo literaturo in kulturo, so podprle izhodiščno prizadevanje, Totosy de Zepetnek pa je sestavil odbor svetovalcev in urednikov (k sodelovanju je pritegnil tudi slovenskega kolego dr. Marka Juvana z ZRC SAZU), priskrbel označbo ISSN (1481-4374) pri kanadski nacionalni knjižnici, ki je prevzela tudi skrb za razvrščanje in arhiviranje izdaj (http://collection.nlc.bnc.ca/100/ 201/300/clcweb/index.html), s tem pa so bili dani osnovni pogoji, daje mar­ ca 1999 lahko izšla prva številka glasila, v juniju in septembru še naslednji Primerjalna književnost (Ljubljana) 22/1999, št. 2 103 dve, četrta pa v zadnjih dneh novembra. Glasilo je dostopno preko strežnika univerze Alberta v Edmontonu, ki občasno poskrbi tudi za potrebno tehnično podporo revije (University of Alberta Faculty of Arts Technologies for Learning Centre (TLC) http://www.humanities.ualberta.ca/TLC). Na naslovu http:// www.languages.ualberta.ca/WebReports/nifflheim/CLCW ebjournal/, kjer lahko razberemo mesečno in četrtletno analizo uporabniškega interesa, je dostopna tudi zgodovina glasila. Uredniška politika vsake revije se razkriva v izboru objavljenih prispevkov in skozi strokovni profil sodelujočih avtorjev. Kot je po četrti številki med- mrežne revije Comparative Literature and Culture mogoče sklepati, je njena osnovna usmeritev ta, da podpira ustvarjalno odprtost raziskovanja literature in kulture, da sproža inovativna pojmovanja komparativistike in da opozarja na stališča, ki nakazujejo potencialne možnosti v smeri preseganja bodisi za­ mejenega raziskavanja (avtorskega opusa, nacionalne literature, vrednostnega razvrščanja žanrov in pod.) bodisi utrjenega hierarhičnega razumevanja po­ javov. Odprtost za redefinirano pojmovanje manifestacij literature in kulture je očitno izhodiščno vodilo objavljenih prispevkov, v ospredje pa je po­ stavljena tudi metodološka skrb za kompetenten komparativističen pogled, prilagojen času globalizacije, ki zaznamuje tudi sfero literature in kulture, zavedanju multikulturalnosti njunih podlag ter postkolonialnim vrednostnim predpostavkam. Svoj uredniški koncept je Totosy de Zepetnek razgrnil v članku Od kompa­ rativne literature h komparativnemu preučevanju kulture (CLC Web Journal 1:3, september 1999), kjer se zavzema za raziskovanje literarnega teksta in literarnega sistema v kontekstu kulture, tj. kot problema v optiki kulturnih študij, kar hkrati pomeni, daje tudi vprašanje umetniške proizvodnje razum­ ljeno širše kot tradicionalni pojem umetnosti. Vendar ob tem priznava, da si kulturne študije pri preučevanju literature prisvajajo teoretska in metodološka izhodišča, ki so v jedru nepreklicno del komparativistike. Pri tem mu je ključno, da mora komparativistično kulturološko raziskovanje podobno, kot so od sedemdestetih let naprej k predmetu pristopale raziskave kulture, izhajati iz predpostavk, ki omogočajo interpretiranje problematike mimo optike utrjenih hierarhij kulture, tj. kot dehierarhizirane produkte, ki jim njihov smisel in pomen opredeljujejo le zgodovinska določila in logika re- cepcijskega (konsumentskega) interesa. Ta odprtost za pluralizirani interes in za hkratno soočanje več kulturnih prostorov omogoča dojemanje polja kulture bolj celovito v vseh njegovih razplastenih segmentih, manj opaznih niansah in multikulturalnih sprepletenostih. Totosy de Zepetnek ob opozorilih na aktual­ ne izdaje komparativistike po svetu v desetih točkah skicira svoj predlog komparativističnega kulturološkega raziskovanja. Doslej objavljenim enaindvajsetim razpravam bi skupen imenovalec mogli najti v predpostavki, daje odgovorna drža literarne vede konstantno reaktuali- ziranje prijemov, kar izhaja iz nenehnega prevpraševanja stroke glede njenih lastnih stališč; stremljenje k prenavljanju raziskovalnih postopkov ne nazad­ nje sproža sam predmet - dogajanje literature. Takšno načelno pozicijo je promovirala že uvodna razprava v prvi številki revije. Aldo Nemesio (uni­ verza v Torinu) izhaja v članku o komparativni metodi in raziskovanju literature (CLC Web Journal 1:1, marec 1999) iz trditve, da ima literarna veda daljšo zgodovino kot večina sodobnih znanosti, a hkrati utegnejo po njego­ vem prav v tej tradiciji koreniniti tudi številni prikriti zaviralni momenti za uspešno redefiniranje njenih nalog. Pisanje, distribucija in bralni procesi so v različnih kulturah opredeljeni z različnimi faktorji, tako pa je tudi pojem literature nujno diferenciran. Sloneč na parametrih in metodah, ki jih druga raziskovalna polja ne morejo razviti, ima sodobno raziskovanje literature pri­ vilegirano možnost razkrivati določila, ki presegajo npr. literarno delo, avtor­ ja, kulturni prostor. V razpravi o vplivih globalizacije in novih medijev na pojem svetovne lite­ rature (CLC Web Journal 1:3, september 1999) Ernst Grabovszki (univerza na Dunaju) s pozicije sistemskega in empiričnega pristopa razpravlja o aspek­ tih komunikacije in raziskovanja humanistike v kontekstu spreminjajočih socialnih procesov. Avtor pa istočasno opozori tudi na nekatere povsem prak­ tične momente v zvezi z vlogo in ustrezno urejenostjo avtorskih pravic, v zvezi z vlogo in funkcijami literarnih inštitucij, v zvezi z vprašanjem globalne ekonomike in bralnih možnosti literature (npr. v Afriki in drugje v nerazvitem svetu), v zvezi z razvojem elektronskih medijev in kulturami informacij, v zvezi z nadzorom in cenzuro, kar po njegovem prepričanju obstaja tako v demokratskih kot nedemokratskih državah, v zvezi z medijskim monopolom večjih in možnih konsekvencah dominacije ter nenazadnje v zvezi z globalno vlogo interneta in prevlado angleščine, ki pa jo razume bolj kot lingua franca kakor pa jezikovni imperializem. Z ne povsem drugačnega zornega kota posega v vse bolj očitno navzočnost globalne mišljenske dominante, tj .v problematiko evropocentričnega pohoda volje do moči Manifest za revolucijo Zahoda (CLC Web Journal 1:1, marec 1999) uglednega italijanskega komparativista Armanda Gniscija (univerza v Rimu), ki mu je pri milanski založbi Mondadori ravno letos izšla tudi knjiga Introduzione ali letteratura comparata. Stališča njegovega razpravljanja so zaspisana s pozicije zavesti, da je kontrast procesu »globalističnih tendenc« utopična diaspora dekoloniziranih, »kreolizacije« mišljenja in kultur, odpor razlik in revolucioniranje. Avtor opozarja na dvoje podob, ki sta nezadržno obrnjeni druga proti drugi, prva, ki ji nehote pripadamo, teži v »destitucijo sveta«, druga, kot razpršeno »upanje« pa je njeno neizogibno nasprotje. Manifest se opredeljuje za poseg v zapadno kulturo in njeno usodo s prispevki »svetovnega kolokvija aktivne utopije in revolucije«. Ker namenja CLC Web Journal osrednji interes razpravam, ki širijo meje raziskovalnih področij primerjalne literarne vede, v kritičnih člankih pa še po­ sebej novim izdajam, ki aktualno tematizirajo komparativistične študije ali stanje v komparativistiki, ni presenečenje, da je za prvo številko revije zaradi takšne uredniške usmeritve prišlo povabilo slovenskemu komparativistu M ar­ ku Juvanu, naj svoj kritičen pretres o zadnjem kongresu komparativistov v nizozemskem Leidnu 1997, ki ga je pred tem objavil v reviji Primerjalna književnost, razširi in v angleščini objavi v CLC Web Journal. Uredništvo je prispevek označilo za koncizno diagnosticiranje današnjega stanja kompara­ tivistične discipline. O stanju komparativistike v svetu je spregovorilo kar nekaj kritičnih člankov. Pablo Zambrano, eden od urednikov španske revije Exemplaria: Revista Internacional de Literatura Comparada, je za CLC Web Journal 1:2, junij 1999 recenziral troje obsežnejših temeljnih komparativističnih del (Dolores Romero Orientaciones en literatura comparada, Maria Jose Vega in Neus Carbonell La literatura Comparada. Principios y metodos ter Claudio Guillen Multiples moradas), ki so izšla leta 1998 v Španiji. Prva knjiga pomeni pa­ noramo discipline ob koncu stoletja, druga je teoretska zgodovina primerjalne literature, obe pa z pretehtanim izborom pomembnejših prevedenih kompara- tivističnih kanoničnih tekstov seznanjata španski prostor z aktualno paradig­ mo sodobne primerjalne vede, medtem ko samo Guillenovo delo s svojimi pogledi avtorsko zarezuje v aktualno redefiniranje občih komparativističnih stališč, zaradi česar lahko pričakujemo, da bo sledil prevod njegove knjige v kak drug jezik. Na stanje sodobne francoske primerjalne vede opozarja recenzija Thomasa Pavela (univerza v Chicagu) v CLC Web Journal 1:3, september 1999, v kateri kritično ocenjuje odmeven nov francoski učbenik komparativistike (Litterature comparee, 1997), ki sta ga za francosko univerzitetno založbo (PUF) uredila Didier Souiller in Wladimir Troubetzkoy ter vanj vključila prispevke vrste mlajših francoskih komparativistov (Domi- nique Budor, Philippe Chardin, Vivette Pouzet, Sophie Rabau, Jean Raimond, Armand Strubel, Pascale Volney, and Georges Zaragoza). V isti številki smo opozorjeni še na dvoje pomembnih komparativističnih izdaj, ki po mnenju Ernsta Grabovszkega usmerjata nove poti komparativistike, na Totosyja de Zepetneka Comparative Literature:Theory Method; Application (1998), ki je izšla pri znani nizozemski založbi Rodopi, in na obsežno delo Comparative Literature Now: Theory and Practice /La Litterature comparee d Vheure actuelle. Theorie et realisation, ki sta ga za prestižno pariško akademsko založbo Honore Champion uredila Totosy de Zepetnek in Milan V. Dimic s sodelovanjem Irene Sywensky, vanj pa selektivno vključila tudi nekatere razprave s 14. kongresa komparativistov v Kanadi 1994 (mdr. tudi razširjeno besedilo razprave Comparative Literature and Cultural ldentity:A Bakhtinian Proposal Jole Škulj). O štirih novejših temeljnih knjigah komparativistike (Susan Bassnett, Comparative Literature: A Critical Introduction, 1993; Charles Bernheimer, Comparative Literature in the Age o f Multiculturalism, 1995, Yves Chevrel, Comparative Literature Today: Methods and Perspec- tives, 1989, angl. prevod 1995, Totosy de Zepetnek, Comparative Literature: Theory Method; Application, 1998) najdemo kritično oceno tudi v najnovejši številki revije CLC Web (1:4, december 1999). Izhajajoč s pozicije postko- lonialne paradigme sodobne primerjalne vede in zavedajoč se realnih pogoje­ nosti dogajanja umetnosti v multikulturalnosti njihovih podlag je kanadski komparativist, priznan poznavalec kultur etničnih manjšin, Joseph Pivato lahko ocenjeval te uvode v študij komparativistike s perpektive njihove rele­ vantnosti za današnjo rabo. Vpašanjem identitete, pa ne le v zvezi s pojmom zamejene kulture sredine, sodobna literarna veda namenja precej prostora in ta tematika je bila tudi v reviji CLC Web kar nekajkrat aktualizirana. Totosy de Zepetnek je nanjo opozoril z recenzijo knjige Richarda Telekyja Hungarian Rhapsodies: Essays on Ethnicity, ldentity and Culture, (CLC Web Journal 1:1, marec 1999), Patricia D. Fox (Indiana University v Bloomingtonu) (CLC Web Journal 1:1, marec 1999) pa s tezo o »preteklosti kot prologu«, izpostavljeno v naslovu, verificira vprašanje kubanske in madžarske identitete na gradivu dveh tekstov, ki intertekstualizirata Shakespearov Vihar oziroma faustovsko temo. Ob tem tematizira kulturno specifičnost razlik in vplive razhajajočega sveta skustva in mentalitet na pripovedne obrazce v umetnosti, še posebej pa jo zanima, ali univerzalni kontekst narativnega pri neki naciji dobiva svoje specifike ali je zgolj žanrski obrazec. Kanadska komparativistka Jean Wilson pa je v razpravi Identity Politics in Atwood, Kogawa, and Wolf (CLC Web Journal 1:3, septemer 1999) posegla v vprašljivost koncepcij identitetnosti, kar razbira skozi troje tekstov, izdanih po letu 1980. Prav ta vprašljivost koncepcij identitetnosti je botrovala današnjemu povečanemu interesu literarnih študij npr. za avtobiografijo (prim. razpravo Patricie D. Fox Fiction, Biography, Autobiography, and Postmodern Nostalgia in (Con)Text of Return v CLC Web Journal 1:4, december 1999), pa tudi v razpravi Johannesa F. VVelfinga Nietzsche and the Knowledge ofthe Child at Play: On the Question ofMeta- physics (CLC Web Journal 1:3, september 1999) trčimo ob isto vprašanje, tj. na tematizacijo neidentitetnega pogleda na resnico v Nietzschejevi filozofiji. Ta tema epistemološke krize se vpleta v temeljno matrico modernistične in postmoderne umetnosti. James Gifford (s kalifornijske univerze), priznava­ joč daljnosežni pomen intervencije Edwarda Saida glede orientalizma, razbira to temo pri Durrellu v Avignonskem kvintetu (CLC Web Journal 1:2, junij 1999), hkrati pa ugotavlja, da univerzalizacija koncepta drugosti lahko pelje v deflatornost, ker gre hkrati za past, da se njegova dejanskost skozi recepcijo jaza izgublja. Avtor izpostavlja dialektiko drugosti/jaza oziroma vzhoda/za­ hoda in opozarja na pomen takšnih teoretskih predpostavk za komparativi­ stiko. S tezo o postmodernem realizmu (CLC Web Journal 1:3, september 1999) odpre William H.Thornton (z univerze v Taiwanu) podobno temo ob Solženicinu in njegovih umetnostnih prijemih centriranja in decentriranja; avtor z razpravo polemično poziva kritike Solženicina, ki je sam izrekel aver- zivno sodbo o postmodernizmu, k navzkrižnemu argumentiranemu soočenju stališč. Tema modernizma je bila v CLC Web Journal 1:2 postavljena v središče in jo najdemo še v nekaterih razpravah: Jose Manuel Losada Goya (z madridske univerze) je ob Poundu, Lorci in Claudelu razčlenil problem restrukturiranja pesniške podobe v tradiciji zahodnoevropskega modernizma, Babis Dermitzakis (univerza v Athenah) pa ob samomorilnosti preuštniških ženskih likov, Ani Karenini, Emmi Bovary in Therese Raquin opozarja na predsodek o ženski senzualnosti pri avtorjih, ki so pripravljali tla modernemu romanu. Nova številka CLC Web 1.4 (december 1999) ob primerih iz glasbe ponovno analitično poseže v vlogo spolnih razlik v umetniškem ustvarjanju, odpre temo eroticizma v ljudski poeziji, vprašanje postmoderne proze in avtobiogra­ fije, teme o avtorstvu in izdajateljski industriji, o komparativni popularni kul­ turi, filmu in zgodovini, z objavo podatka, daje v oktobru medmrežni časopis prejel povprečno na dan 773 zadetkov, pa lahko sklenemo, da je CLC Web Journal v prvem letu izhajanja utrdil svoje mesto med revijami, namenjenemi komparativističnemu interesu. December 1999