fiorica" izhaja vsaki torek in «oboto Ako padc na ta dneva praznik, dan poprej. l'rttdniätv» se naliaja v „Narodni Tiskami", ulica Vetturini št. 9, kamor je naslavljati pisma. Wfraiikiraiia piNina se ne sprejemajo, enako se iic uvažujejo pisma brez podpisa. dopisov se ne vračajo „Gorica* stane na leto 10 K, za pol leta b K. za četrt leta 2 50. (Tpravniätvo se nahaja v „Narodni Tiskarni" ulica Vetturini St. 9. />a oulHHf se plačuje od čveterostopne petit vrste po 14 vin., za večkratni natis primeren popust. PoHuniezue Atevilke stanejo 8 vin. in se pruiiajajo v raznih goriških trafikah. Jt. 99. V Gorici, v torek dne 13. decembra 1910. Leto XII. Inferpelacija poslanca Fona in drugov na Njihove ekscelence gospode m i n i s t r s k e g a p r e d s e cl n i k a, f i- naiCnega# ministra in m i n i s t r a javnili del radi ceste Dobrovo- Vi polže-išt. F r j a n. Za zgradbo ceste Dobrovo-Vipolže- Št. Frjan je bila po prvotnem načrtu prevdarjena potrebščma 160.000 K. K troškom imajo prispevati cestni odbor za goriško okolico 15.000 K, ob- čina Biljana 14.000 K. St. Frjan 8.800 K, Kojsko 1.500 K in Kožbana 3uO K, sku- paj torej 39.600 K. Deželni zbor je do- volil 24.000 K, vlada pa 90.000 K Dne 14. septembra 1909 je komi- sija, sestavljena po namestništvenih in deželnih inženirjih, pregledala natnera- vano progo na lieu mesta in našla, da je treba prvotni načrt izdatno premeniti; vsled tega se je izkazalo, da bo znašal potrošek 207.000 K. Dezelni zbor je nato v seji 16. fe- bruarja 1910 zvišal svoj prispevek na 38.000 K injenaložil deželnemu odboru, naj izposluje od vlade, da tudi ona po- viša svoj prispevek na 129.400 K. Tega pa c. kr. viada noče storiti, vsled Cesar je povseni jasnu, da se cesta ne bo mogla graditi; kajti ne dežela ne inte- resenli ne morejo več prispevati nego so dosedaj obljubili. Dočim vlada podpira kreditne za- vode v Gorici (kar sicer ni zameriti), dočim gradi v Furlaniji most za skoraj jeden iniijon kron, lioče strrnoglaviti to prepotrebno cesto, koja ima po vrhu eminentno strategično važnost, radi borih 40.000 K. In to v znanienju go- spodarske povzdige goriške deželel Dovoljujemo si torej vprašanje: „Ali res ne misli c. kr. vlada po- višati svojega prispevka do zneska 129.400 K. in kako more opravičiti tako zapostavljenje slovenskega dela dežele?" Fon, üostincar, dr. Hočevar, dr. A. Gregorčič, Roskar. Vrstovšek, Krek, Šu- steršič, Žitnik, Dawydiak, dr. Hlibow.zki, Povše, dr. Korošec, Pišek, ürafenauer, Jaklič, Korol. flvto mobil ne pošfne zveze. Proti koncu meseca junija 1906. je dalo trgovinsko ministerstvo poizvedo- vatt po poštnih ravnateljstvih, v kate- nh slučajih bi bilo priporočljivo puslu- ževati se avtoinobilov mesto konjev za poštno službo. Deželni odbor je izvedel za to inicijativo omenjenega minister- stva, da bi se namreč uvedli v poštno službo avtomobili za istočasno preva- žanje potnikov, meseca oktobra is tega leta. Dalje je izvedel, da so se pozvale potom c. kr. okrajnih glavarstev vse občine, naj se izrazijo o teni vprašanju in o pogojili, ki so jim bili stavljeni glede jamčevanja krajevnih činiteljev. Čini je deželna uprava izvedela o tej akciji, se je obrnila na poštno in telegrafično ravnateljstvo v Trstu s prošnjo, naj bi mu poslalo prepis do- tičnega ministerskega odloka, nadalje na c. kr okrajna glavarstva. da bi ga obvestila o ukrepili storjenih pri občin- skiti zastopih. Deželni odbor bi namreč na ta način tudi lahko pripomogel, da se vpra- šanje. ki je največje gospodarske važ- nosti za našo deždo. primerno resi. Poštno ravnateljstvo v Trstu je do- poslaio pp)šeni prepis ministerskega odloka glede uvedbe avtomobilske službe v državni upravi z omejenim jamstvoin interesentov. Vsebina tega niinisterskega odloka se glasi tako-le: Avtomubili bi se po načrtu vlade uvedli na cestnih progah, ki se na njili vrši intenziven promet in kjer se niti za bližnjo prihodnjost niso projektirale železniške proge. Mctonii vozovi bi služili za pre- vožnjo poste in potnikov. Prevozne cene bi bile enotne in sicer bi znašala dotična pristojbina 6 do 8 vinarjev za kilometer. Naprava in uprava nove službe bi se poverili postnim upravam. Troške nove službe bi plačevale skupine oseb, ki bi jim v prvi vrsti ko- ristile avtoniobilske črte. Krog intere- sentov bi tvorile občine. ki ležijo v okolišu posameznih prog. Določitev proporcijonalne svote novega bremena bi se prepustila obči- nam in sicer bi se oziralo pri tern na število prebivalcev posameznih krajev, na donos davka in na promet s tujci. Država bi jamčila za upravne stroške, interesenti pa za napravne stroške; seveda bi ne morali takoj pla- čati napravne glavnice. marveč bi skr- beii s s-uDs'idijarnimi nakladami za kntje zneskov, ki bi bili v poravnavo amor- tizacijske svote še potrebni. po odbitku morebitnega obratnega prebitka. Urnik avtomobilne službe na teh črtah bi ^e določil z ozirom na potrebo prometa in na železniške zveze. Avtomobili bi prevo.Jli v eni uri do 20 kilometrov v in njih bi se peljalo do 20 potnikov. Prtijaga bi ne smela biti težja od 50 kg. Ta je bil načrt vlade, na cigar podlagi je poštno ravnateljstvo v Trstu uvedlo s pomočjo c. kr. okrajnih gla- varstev predhodne poizvedbe pri do- tičnih občinah. (jlavarstvo v Sežani se je začelo pogajati z občinami Sežana. Štanjel, Dutovlje, Štorje. Komen. Nabrežina in Temnica. ker je nameravalo predlagati visji oblasti sledeče proge: Štanjel-Komen-Nabrežina; Štanjel- Občlna-Štorje; Sežana-Dutovlje; Kostanje- vica Rubije. Glavarsho v Tolminu pa je na- znanilo v dopisu z dne 31. oktobra 1906, da so prebivalci tega okraja ubožni in ne morejo prevzeti omenje- nega jamsi'.u i;, jt luioj sniatralo ;:c- polnonia nepotrebnim pogajati se z ob- činskimi zastopi. (jlavarstvo v Oradiški je spoznalo veliko važnost načrta in je z vso vnetno delovalo na to. da prepriča občinske činitelje o potrebi. da prevza- mejo od vlade zahtevano garancijo, nakar bi dobili v kratkem času avto- mobile za poštno službo v furlanski nižini. Projektirale so se sledeče proge: üürica-Cervinjan; üorica-Oglej; Kormin- Cervinjan; dalje bi vezala ena proga vasi ob reki ldrija in Kormin; dalje Marjan-Zagraj in končrso bi vezala ena proga vse občine. ki ležijo ob južni že- leznici v tržiškem okraju s Sesljanom in s tržiškimi toplicami. Nadalje je glavarstvo povabilo poštno ravnateljstvo v Trstu, da bi se za poskusnjo uvedla avtomobilna služba za progo Zagraj-Visco, kajti ta bi se gotovo pokazala kot jako kdfctna. Tudi je omenjeno glavarstvc na^Äsilo de- želni odbor, naj sodeluje. da JSB uresniči ta načrt. y ^ele v zasedanju preteklega pro- sinca je imel deželni zastop priliko. ba- viti se z načrtorn. ki je velikanske ekonomične važnosti za našo deželo. V svojem poročilu na deželni zbor je deželni odbor dokazal, da bi služila avtomobilska služba za povečanje že- lezniškega obrata. kajti tako bi bile že- lezniške črte prebivalcem obširnih po- krajin. ki so sedaj oddaljene od že ob- stoječih ali projektiranih železnic, čim bo!j dostopne. Načrt trgovinskega ministerstva, ki temeljina principih civilnega napredka, bi imel jako velik vpliv na gospodarski razvoj v deželi; da pa bi bil ta na- predek povseni koristen in bi odgo- varjal vsem potrebam ljudstva. je de- želni odbor smatral za potrebno. da povabi c. kr. vlado. naj organizira avto- mobilsko službo tudi za prevažanje blaga kakor je to uvedeno na Bavar- skem. kjer so se dosegii lepi uspelii. Deželni zbor se je pridružil po- polnoma temu stališču deželnega odbora in v seji z ' dne 27. januarja t. 1. je sklenil toplo priporočiti trgovinskemu ministerstvu, naj se preddela izvršijo s čim največjo hitrostjo in da se orga- nizira projektirana avtomobilna služba; in da se mora pri tern tudi ozirati na prevažanje blaga v obče, posebno pa na prevažanje poljskih pridelkov; kajti le tako bi dosegla vlada boljši resultat svojega delovanja za gospodarsko po- vzdigo naše dežele. Zajedno je deželni zbor zagotovil vlado. da se zelo zanima za to podjetje. Deželni odbor je naznanil ta de- želnozborski sklep c. kr. vladi in je pri tej priliki omenil. da se je bila sprejela v vladni program v prilog naši deželi tudi uvedba avtomobilske službe, da se pa dosedaj se ni ničesar storilo za izvršitev tega načrta, dočim je bilo v drugih dežclali že bogato poskrbljeno za omenjeno službo. Vsled tega je na- prosil deželni odbor c. kr. namestnistvo v Trstu, naj bi blagovolilo pospesiti pri merodajnih činiteljih organizacijo poštnih zvez z motornimi vozovi. Deželna uprava se je obrnila ne- posredno na omenjeno ministerstvo in Ženitev Sahoba Zaletela. Veseloigra v dveh dejanjih. Spisal: Dragotin Lamurčan. (Dalje). Ivan: Zakaj ? Povejte ! Jakob: Kar nas je kmečkih Ijudi, se drsamo po zimi .po ledu, gospoda pa se drsa v sobi po letu. Kaj ne, da sem uganil? (Zase.) Jaz revež sem mislil, da je zakleta soba. Ivan: Seveda stel Od kod pa ste ljubi moj mož? Jakob: Iz Kačjega Vrha. ivan: Kako se imenujete? Jakob: Jakob Zaletel ! Ivan: Česa iščete pri zdravniku, ako niste bolni ? Jakob: (Zase.) Ali bi mu pove- dal ali ne. (Glasno.) Jaz sem njegov, ne, on je moj stricl Ivan: (Začudeno.) Kaj, g. dr. Za- letel je vaš stric! Jakob: Mislim da! Ivan: Na kakSen način je dr. Za- letel vaŠ stric? Jakob: Ne vein! Že mora tako biti. Ali nimate vi nobenega strica? Ivan: Seveda ga imam! Jakob: Ali je tudi vaš stric zdravnik ? Ivan: Ne, moj stric je trgovec! Ali je g. dr. Zaletel brat vašega očeta? Jakob: Ne! Ivan: Mogoče brat vaše matere? Jakob: Tudi ne! Ivan: Na kakšen način je po torn takem dr. Zaletel vaš stric? Jakob: Doktor je stric niojega ranjkega očeta in ker so mu mati rekli stric, mislim da mu lahko rečem tudi jaz. Precej star mora biti kaj ne? Ivan: Seveda! Star je res, ali pri vsem tern, krepak in zdrav kakor ma- lokdo. Vse prav! Ali g. zdravnika ni doma. Šele zvečer pride. Jakob: Saj ga lahko čakam, ni- mam nobenega opravka! Ivan: Ste li prišel peš ali po žt- leznici ? Jakob: Pes. po železnici se pa ne vozim. Ivan: Zakaj pa ne? Jakob: Zato. ker jo goni nabrz sam rogač! Ivan: Pojdite, pojdite saj ni res, železnico vozi takšen stroj! Jakob: Hm, ne vem, davi ko sem po poti pobirai korake, slišim za sabo strasno ropotanje, kakor da bi kdo verige vlačil, sikalo, bobnalo je tako, da me je kar groza obhajala. Ogenj in dim je puhalo iz sebe in v eno nier golčalo „Ča-kaj, ča-kaj, ča- kaj!" Ne bom te čakal ne, pravim, in tečem pred njo na vso moč, za menoj je pa rjovelo. „Drž-ga, drž-ga!" Takrat se spodtaknem in telebnem v jarek. A pošast me je zgrešila, če ne, ne vem kako bi bilo z menoj. Ivan: Ha ha, se ne pišete zastoiv Zaletel! (Zvonček pri telefonu se oglasi, Ivan teče k telefonu, poslusa. se oglasi.) Halo, tukaj Ivan! (Nekaj časa molk, posluša, odgovori.) Takoj. g. doktor! Jakob: Kaj ste delali pri tisti škatlji? Ivan: Z gospodom zdravnikom sem govoril! Jakob: Z gospodom zdravnikom! Toraj je doma in sicer v oni sobi. Vi ste lažnjivec. Ivan: Le počasi preljubi Jakob! Se vidi, da si s hribov. Zdravnik je v bolnišnici in ne doma. Jakob: Kaj je v oni sobi bol- nišnica ? Ivan: Ne! Bolnišnica je oddaljena pol ure od tukaj. Jakob: Tako! To je pa bosa! Kako ste mogli govoriti z gospodom zdravnikom, ako je bolnišnica oddaljena pol ure. Saj še jaz sem vas komaj slišal! (Dalje pride.) hije po zobeh „Sočo" in liberalne obre- kovalee pridnili in postenih slovonskih služkiiij. Pr'uj, s ra in ot i I c i sloven- s k e g a rev n e g a. a p o š t e n e g a ženstva, ki so z zvesto službo in s trdim deloin bori za skoijico kruha. A sraniolilcu slovenskih služkinj ni bilo dovolj, da jini je očital, da so s 1 a b e d e 1 a v k e, s 1 a b c s 1 u ž k i n j e, marveč je sei še dalje v svoji slepi strasti in sovrašlvu. Hujska nainreč slovenske gospodinje, naj ne sprejemajo y službo slovonskih služkinj, ki so v kakem krščanskem društvu ! Vsled le propalega človeka vro- dne uinazane hujskarije vprašamo po- štene goriSke Slovence: Ali o d o b rn- je te te p eklen s ke izbruh e sovra- štva in maščevanja proti n a- šini poštenim in pridnim sloven- skhn služkinjam od strani „Soče"? V i s a m i i m a t e v s 1 u ž b a h d e- k 1 e t a. k i so č I a n i c e „S k a 1 n i c e", katerih je do 500, in sami sodite, ali so vase slovens ke revne s 1 u ž k i n j e v r e d n e t a k e g a z a n i- č e v a n j a! Pereant sramotilci revnili sloven- skih služkinj! Nakup hiše, katero je kupilo dru- štvo „Skalnica" neznansko bode „Sočo". To je narodnjakinja. Namesto da bi se veselila. da je prešla spet ena sloven- ska hiša iz laških v slovenske roke, se zaletava v njo. Pa saj vemo zakaj! Namreč zato, ker hiše, katere knpujejo slovenski liberalni denarni zavodi gredo pod zlo, hiše pa, katere zidajo in ku- pujejo res rodoliubni goriški Slovenci, pristasi S. L. S., stoje trdno. V narod- nem oziru bo vredna več ta hiša dru- štva „Skalnice" kakor vsi piškavi „Siid- bahni", „Trgovski Domi" in „Jeleni" z A. (jabrščekom vred. Prihodnjost nam pove, da bo tako! Ugnal jih Je! — Le malo je za- rentačil. in ustrašili so se ga! Pa so plašljivi zajci liberalni učitelji, ko segre za to, da bi povedali v br.k liberalen kako pikro. Beležili sino pred kratkim, da so v „Učiteljskem Tovarišu" malo stresli za ušesa A. uabrščeka zaradi tega, ker je najprej tiskal nek strupen napad v „Soči" na sv. obrede, na vero, duhovščino tako, da je moral državni pravdnik „Sočo" zapleniti, potein pa ga obsodil v pozneji številki. Takrat se je našel liberalni učitelj in pisal „Obram- benemu vestniku" „Tovariša", da je A. (jabršček sovražnik liberalnega učitelj- stva, da naj se ga bojkotira itd. To pa A. (iabrščeku seveda ni bilo po volji, posebno pa mu ni po volji, ko se ga potiplje za mošrijiček. Takoj je v „Soči" najprej zastokal o nelepi nehvaležnosti liberalnega učiteljstva do njegove „Soče", potem pa zarentačil, češ, da ni čudo, ako bo imelo liberalno učiteljstvo vedno manj prijateljev, ako bo tako postopalo. In glejte liberalne učitelje! Kakor kužki so se potuhniii in v zadnjem „Tovarišu" uže kadijo A. GabrŠčeku. To so značaji! Tako delati more največji strahopetec, lakaj, suženj, klečeplazec in ne vemo še kdo, kakor so naredili sedaj liberalni učitelji. Najprej opljuvajo A. Gabrščeka. Le ta jim zasoli eno preko uses, pa z jezikom poližejo z njega njih umazane odpadke 1 Ali se smeje gromovnik A. uabršček! Prav ima! Le cepee se da s cepcem ugnati! Vrhunec hinavščine in komodijant- stva. — „Slovenec" piše: Liberalni čas- niki prelivajo sedaj krokodilske solze za obstrukcijo v proračunskem odseku v vseučiliški zadevi. — Koliko so vredne te solze, laliko vsak izprcvidi iz slede- čih dejstev: Prvič ta obstrukcija libe- ralce sploh nič ne briga, ker so jo de- lali izključno le poslanci S. L. S., med tem ko sta oba dv. svetnika, ki zasto- pata liberalno jugoslovansko strujo v proračunskem odboru, zlezla pod klop in so vrliu tega vsi liberalni slovenski in hrvatski listi z nesramno perfidnostjo napadali S. L. S. ravno zaradi obstruk- cije v proračunskem odseku in zahte- vali z njim lasJno predrznostjo, naj se obstrukcija ustavi — v veliko veselje in glorijo vlade, Lahov in Neincev. — Nadaljevanje, stispendiraiije ali ustav- ljanje obstrukcije je tedaj zgolj stvar poslancev „Slovenskega kluba", ki bodo storili, kar bodo kot prav spoznali, ne zmeneč se za mnenje Ijudi, katerih na- rodno poiitično delovanje ni obstojalo v nič drugem, kakor da so z liberalcem laslno zavratnostjo in perfidijo vselej v odločilnih Irenotkih zapustili svojo na- rodne tovariše in pomagali narodnim sovraznikoni. — Drugič so v zadnji seji „Vseučiliskcga kluba" glasovali vsi ju- goslovanski liberalci in sploh vsi člani „Zveze južnih Slavena" kakor en mož za fonnalni kompromis, po katerem se odkaze predloga o italijanski pravni fa- kulteti pododboru 12 članov. Še več: nikče izmed njih ni črhnil besedice zo- per ta kompromis, zlasti tudi tega ni storil navzoči poslanec Ljubljane in eks- župan Ivan Hribar. — Tretjič in sled- njič je znano jugoslovanskim poslan- cem, da je „načelnik" „Zveze jiižnih Slavena" igral v celi zadevi ulogo, ki se da najbolje kvalifikovati z besedami, da je bil se bolj vladen, kot vlada saina. Ta gospod vladnega agenta sploh še nikdar več sleči ne more. — Skratka : Liberalci naj pometajo pred svojim pra- gom in naj pošljejo svoje „junake" v obstrukcijo, če jih veseli. — Naj enkrat zastopnika „Zveze južnih Slavena" v proračunskem odboru pokažeta kaj znata. Poslanci „Slovenskega kluba" pa bodo slej ko prej postopali natanko le po svoji lastni volji in ne bodo poslušali prav nič Ijudi, ki žive samo od narod- nega in političnega izdajstva. Da se regulaeija Soče v goronjem delu še ni začela, tega so krivi seveda naši poslanci Tako je zapela sonotna „Soča". Krivi so tega pa zato, ker ne zboruje deželni zbor! Ta pa je lepa! Mari so naši poslanci krivi, da je vlada tako neprevidno zaključila deželni zbor! Saj so vendar liberalci pripravili vlado, dp je onemogočila zasedanje deželnega zbora! Če deželni zbor ne zboruje. so krivi liberalci, in če se regulaeija Soče še ni začela. so tudi krivi liberalci. ker so pripravili vlado do tega, da je za- ključila deželni zbor! Vsled tega se za- vlaeuje tudi tako potrebna regulaeija Soče! — Tat v rokavieah. — V soboto je aretirala polieija v prodajalni zlatarja Donatija na Travniku nekega mladega elegantno oblečenega človeka, ko je po- nujal Donati-ju zlato verižico v nakup. Ornenjeni človek je namreč prišel ome- njenega dne v prodajalno zlatarja Oa- sparinija v Raštelj-u; obnašal se je. ka- kor da bi hotel kaj kupiti. a mesto tega odnesel je Gaspariniju ovitek zlatih ve- rižic. Na polieiji se je dognalo, da je ta klativitez z rumenimi rokovicami na ro-, kah 25-letni Alfred Buschmann iz Bero- lina in po poklicu natakar. Tatvina. V noči od petka na so- boto so neznani lopovi vdrli v proda- jalnico jestvin, ki se nahaja na cesti, ki pelje na pokopališče, in ki je .last trgovea Zuliča. Odnesli so oziroma od- peljali blaga v vrednosti kakih 250 K in pa znesek 104 K v gotovini. Kakor se zdi, so imeli tatje s seboj voziček, na katerem so odpeljali ukradeno blago. Dolgotrajno deževje provzročuje strašansko blato zlasti na deželi po občinskih poteh. Po nekaterih krajih se le s težavo gazi naprej. Dolgotrajno deževje je tudi povzročilo, da so ^ene opitanim prašičem padle, ker se mesarji bojijo klati v takem vremenu. Cena je padla za 6 K pri starein centu. Silno sta narasli reki Soča in Vipava minulo soboto. Zlasti Soča je bila silno velika. Valovi so nesli s seboj mnogo lesovja in drugega. Princ Hohenlohe pri cesarju. — Cesar je včeraj predpoludnena splošnih avdijencah vsprejel med drugimi tudi tržaškega namestnika princa Hohenlohe- Schillingsfürsta. Od izliva Vipave v Soöo. Čitali smo, da pride posebna komisija, ki bo pregledovala in potrebno ukrenila, da so reka Vipava regulira. Komisija se snide v Mirnu in bo Šla proti vipavski dolini do izvira \;ipave. f}rav je, da se je vendarle enkrat resno začelo misliti na to prepotrebno delo. A gospodje, ki so sklenili, da se snidejo v Mirnu. češ da od Mirna navzgor dela Vipava ob povodnjih .skodo, so v zmoti. Xaj po- gledajo malo nižje do izliva Vipave v SoČo, in videli bodo, da je potrebna regulaeija Vipave tudi tukaj. Uže koliko rodn'itnega sveta je odnesla, in naj- iiianj^a povodenj dela veliko škodo. Največjo škodo pa dela ravno ob robu izliva v Sočo. Tukaj delati Soča in Vi- pava veliko škodo. Moralo bi se tudi tukaj kaj napraviti. in ne bili bi prav nič odveč, ako hi se gospodje od ko- misije potrudili tudi k izlivu Vipave v Sočo. Naj bi se uvaževal ta nasvet! Po ses t n i k i. Za pouk slovenščine v Trstu. — V sobotni seji državnega z^ora je od- govarjal naučni minister na interpela- cijo posl. Rybara glede na pouk v slo- venščini na državnih meščanskih šolah v Trstu. Minister je dejal, da je še pred interpelacijo odredü, da z letom 1909/10 uvede slovenske jezik. kurze in sicer 4 kurze z 11 učnimi ted. urami, da pa bodo s 1. januarjem 1911 na deški ljudski šoli in dekliški ljudski mesčanski šoli v Trstu tako kot na drugih ljudskih šolah nastavljene posebne učne moči za slovenski jezik. Rop 28.000 krön. V Rojanu so kakor znano, za cerkvijj utaborjeni ci- gaui v precej velikem Številu. V ne- deljo zvečer ob ö in pol. ko je bila večina moških ciganov odsotna in so se nahajale v taboru le ženske in otroci. je prisla v tabor petorica ciganov iz iste bände in so z revolverjem v roki veleli. naj se odpre železna blagajna. kjer se hrani denar. Ker ženske niso hotele ubogati. so roparji z železnim drogom ulomili blagajno in vzeli iz nje 28.000 krön, med temi 100 komadov po 100 krön v zlatu in 100 komadov po 100 frankov v zlatu. Nato so se ro- parji oddaljili. Dve uri kasneje so bili aretirani trije od njih,. ostalih še niso ulovili. Polieija pa stika pridno po njih. Pri aretiranih niso našli nič denarja. Noresnično vesti o kranjskem de- želnem predsedstvu. Vesti liberalnih listov. da deželni predsednik baron Seh w a r z v kratkem odstopi, so po- polnoma izmišljene in tedaj tudi kom- binaeije o njegovem nasledstvu brez- predmetne. Razsodba v veleizdajniškem pro- cesu. — V soboto je končala kazenska razprava proti 13 Tržačanom, obtože- niiu radi veieizdajstva oziroma razža- ljenja Veličanstva. Porotniki so eno- glasno zanikali glavno vprašanje gla- seče se na veleizdajstvo in tudi z 10 proti 2 glasoma zanikali eventuelno vprasanje. glaseče se na zločin motenja javnega mini in reda. Zanikali so tudi enoglasno drugo eventuelno vprasanje glede obtoženca Deperis. pritrdili so pa glede istega z 10 proti 2 glasoma vpra- šanju, glaseče se na razžaljenje Ve- iičanstva. Na podlagi tega pravoreka je sodni dvor obsodil Deperisa na 2 ine- seca težke ječe z enim trdim ležiščem, vse druge pa oprostil. Obtoženec De- peris je izjavil, da nastopi takoj kazen. Razsodba v duuajskem procesu radi špijonaže. — Po 8-dncvni razpravi je končala v soboto obravnava proti Tridentincu Colpi, ki je bil obtožen radi vohunstva, razžaljenja Veličanstva, pre- stopka orožnega patenta in oskrunjenja državnih emblemov. Colpi je bil obto- žen na 4 lete ječe, soobtoženec Dante na 10 mesecev in Tomasii^i na 8 me- secev težke ječe. Glede Colpija je sodni dvor odredil najvišo kazen, ker je bil isti pred nekoliko meseci radi tatvine na škodo tridentinske banke obsojen na 6 let ječe. Južna železnica. Železniški odsek državnega zbora se je v zadnjih dveh sejah bavil z vprašanjem zvišanih ta- rifov južne železnice. Lansko leto se je posrečuo odseku. da je vlada dovolila 7odstotno zvišanje le za eno leto. Pod pretvezo, da državni zbor ni zboroval, pa je letos dovolila vlada zvisane ta- rite do konca leta 1917 in sicer kljiib temu. da so proti zvišanju protestirali deželni zbori prizadetih dezcl. Položaj obmejnih Slovencev je ža- losten. Iioriti se niorajo takorekoč noč in dan proti lujemu nasilju, da si ohra- nijo svoj jezik in svojo zeinljo. Ali sami so preslabi, da bi mogli dobojevati gigantski boj. Pomagati jini morajo oni, ki so v srečnejših razmerah. Res je, da vsak ne more pnspevati z denarjem, podpira pa laliko vsak obmejne Slovence s tem, da kupuje blago. ki se prodaja v korist obmejnim Slovencem. Tu misli- mo na Kolinsko kavmo primes v korist obmejnim Slovencem, ki je opremljena s štampilijo „Slovenske Straže". Kolin ska kavina primes je izvrstni domači izdelek. ki daleko nadkriljuje vse tuje tovrstne izdelke Skatljice, ki se prodajajo izrecno v prid obmejnim Slovencem, niso nič dražje od navadnih škatljic in blago je v njih ravno tako izvrstno. S tem torej, da kupujemo Kolinsko kavino primes v korist obmejnim Slovencem (na škatljicah niora biti štampilja „Slo- venske Straže"!), podpiramo obmejne Slovence. ne da bi prav za prav sami pri tem kaj trpeli, kajti od prodane ka- vine primesi prispeva za obmejne Slo- vence tovarna sama iz svojega. Z,ato je dolžnost vsakega našega somišljenika, da zahteva v prodajalnicah izrecno in samo ono cikorijo z napisom: „V korist obmejnim Slovencem" in ki je na nji štampilja „Slovenske StraŽe". Vsako drugo cikorijo odločno zavračajte! DrobMnice. Strašne povodnji v Italiji. — lz Lombardije pnhajajo žalostna poročila o strašnih povodnjih. katere je tarn po- vzročilo že več dni trajajoče deževno vreme. Potoki in reke so na več krajih prestopili bregove. porušili nasipe ter preplavili ninogo vasi. podrli več mo- stov in napravili na polju velikanske škode. Alnogo tovaren je bilo uničenih. in ravno tako tudi mnogo mlinov. Ljudje so si komaj rešili življenje. Štrajk tatov. Iz Varšave poročajo: Na cestnih vogalih so v pred poslednji noči nabili ondotni tatovi sledečo ozna- nilo: „Ali, združeni tatovi varšavski. s tem javno naznanjamo, da začnemo stavkati in da se odpovemu svojemu rokodelstvu. Polieija se je do zdaj za- dovoljevala s polovico našega plena — zdaj pa zahteva 75 odstotkov. tako da nam ostane od vsakega ukradenega rublja samo borih 25 kopejk. Če poli- eija ostane pri svoji zahtevi. tedaj smo prisiljeni. opustiti svoje rokodelstvo. ker ne moremo pod takimi pogoji po- šteno živeti". Polieija išce provzrocitelje tega špasa, ki jasno obsoja podkuplji- vost varšavske polieije. öospodarske vesti. Bob kot krma goveje živine. — Poskušnje so pokazale, da so dale krave pri krmljenju z bobom za 30°/o več mieka, nego tedaj ko so jih krmili z deteljnim senom. Tudi grenkega oku- sa mleka ni bilo nič poznati; edino to se je pokazalo, da je mleko manj mastno. Rslzpis službe. Zupanstvo v Ozeljanu razpi- sujc službo občinskega tajnika z letno plačo 400 K. Prošnje s tozadevnimi prilogami je uložiti na zupanstvo v Ozeljanu do 1. januvarja 1911. Zupanstvo v Ozeljanu. mu je obrazloXila vel ike ekonomične koristi, ki so v tesni zvezi z izvršitvijo zahtevanih avtomobilmh zvcz. Pri tern je naprosila deželna uprava trgovinsko ministerstvo. naj blagovoljno vpošteva in uvažuje zahtevo nasega deželnega zbora in našega ljudstva. „S a m o up r a v a". Dopisi. Iz Št. Wavra. — (Redek ju- b i lej.) — Redek. zelo redek je jubilej, kakuršnega je praznoval dne 7. t. m. preč. g. vikar in zlatomašnik Josip Ma- sera V Št. Alavru. Ta dan minulo je dolgih petdeset let, odkar je prišel g. jubilant ]0 dušni pastir v prijazni Lt. Maver. Preset let — zares dolga doba v človeškem življenju. Ta dolga doba je bila prečastitemu čas deia in ne- umornega truda v blagor podrejenih mu vernikov. Njegov neumorni trud donesel je mnogoteri lep in dober sad. Lj. ju- bilant bil je in je še vedno vsestransko delaven ne le na polju svojega vzvi- šenega poklica. temveč tudi na ledini šolski. narodni in kmetijski, kjer je de- loval od svojega prihoda nepretrgoma do danes, ko mu je dodelil Vsemogočni redko milost. da v krogu svojih ver- nikov čil in zdrav na duši in telesu praznuje ta zares — redek jubilej. Nasa občina štela si je v dolžnost, da jubilej ljubljenega in spoštovanega zlatomašnika primerno praznuje. Ome- njenega dne šla je deputacija sestav- Ijena iz občinskih zastopnikov, zastopni- kov krajnega šolskega sveta ter klju- čarstva, do g. jubilanta, da mu častita. V imenu občine je govoril g. podžupan Ivan Fonzari. v imenu krajnega šol- skega sveta je častital tukajšnji g. vo- ditelj sole Alavricij Benič, v imenu klju- čarstva pa g. Josip Doljak. G. vikar se je v daljšem govoru vidno ginjen za- hvalil za izkazano mu cast. V tern so začeli zvonovi slovesno pritrkovati, kresovi goreti. rakete žvižgati in topiči pokati ter s tern naznanjati Gorici. njeni bližnji in daljni okolici, da slavi v Št. Mavru jubilej mož, čigar mar- kantna postava je poznana v celej deželi. Naslednjega dne daroval je g. ju- bilant slovesno sv. mašo s Te Deum ter imel na polnoštevilno zbrane ver- nike primeren govor. Omenil nam je, da je tega dne častitala tuai deputacija iz sosednjega Solkana. Vzornemu duhovniku, vrlemu ro- doljubu. neumornemu učitelju ter prija- telju oinike in napredka želimo iz srca, naj bi mu Vsemogocni podelil milost, da bi še mnogo, mnogo let deloval med narni v prid naše duhovnije! 0 b či n a r j i. PoliMčni pregled. Padec Bionerthovega ministerstva. Baron Bienertli je včeraj ob 1. uri popoludne podal cesarju demisijo ce- lega kabineta. katero je cesar Hid: vsprejel. Vendar je Bienerthovemu ka- binetu poverjeno vodstvo poslov za čas do novega leta, da se znane državne potrebščine še rešijo v parlamentu. Pa- dec Bienerthovega kabineta so prozvro- čili Poljaki. Da so tudi češko-nemška brezvšpešna pogajanja mnogo pripo- mogla, da je mfiral Bienerth odstopiti, je sicer res. ali do Bienerthovega padca bi nikakor še tako hitro ne bilo prišlo, ako bi ne bili Poljaki Bienertha zapustili. Že pod Kürberjevo vlado je bilo Poljakom obljubljeno, da se bodo gra- dile v Galiciji vodne ceste, za kar je bila določena svota ene milijarde kron. Ta gradnja bi se bila morala pričeti letos. Poljaki so Bienertha na to opo- zorili že ineseca junija ter zahtevali od njega, da izpolni vladno obljubo. Bie- nerth pa je poslal Poljake k njihovemu rojaku, finančneniu ministru Bilinskemu, ki jim je pa odgovoril, da se z gradnjo vodnih cest ne more pričeti, ker so državne blagajne prazne. Ta odgovor pa je Poljake tako razburil, da so hotel! že takrat stopiti v odločno opozicijo proti Bienerthovi vladi. Bienerth pa se je izognil preteči mu nevarnosti s tern, da je Poljakom obljubil. da se bode pričela gradnja vodnih cest v jeseni in da je v ta namen določenih za sedaj 100 mi- lijonov kron. No. prisla je jesen in Poljaki so zahtevali od Bienertha, naj njegova vlada sedaj izpolni dano jim obljubo in naj jim da garancijo. da projekt glede gradnje kanalov postane zakon. Ker pa so državne blagajne še vedno prazne. ni mogel Bienerth dati zahtevane garancije, na kar so Poljaki Bienerthu zagrozili. da stopijo proti nje- govi vladi v opozicijo. Načelnik poljskega kluba profesor ülabinski. je Bienerthu v soboto pove- dal, da Poljaki nikakor nočejo odstopiti od svojih zahtev. in mu obenem zagro zil. da bodo Poljaki, če bo treba, gla- sovali tudi proti proračunskemu pro vizoriju. Vsled tega je moral torej Bienerth odstopiti. Kdo bode Bienerthov nasled- nik, ni danes še znano. Imenujejo se razna imena, med temi baron Gautsch, dr. Körber, grof Stürgkh ali to so za danes zgolj le ugibanja. Burni zaključek sobotne seje državnega zbora. Sobotno sejo je moral predsednik Pattai zaključiti ob 2. uri popoldne, ker so radi neke kršitve poslovnika po predsedniku dr. Pattaiju pričeli češki radikalci s hrupno obstrukcijo. V raz- pravi je bila v soboto bančna predloga. Po govoru češkega radikalca poslanca Choca je predlagal češki radikalec Kalina, naj se seja zaključi. Takrat je bilo v dvorani le 15 poslancev. Pred- sednik dr. Pattai se na predlog ni nič oziral, ni ga dal na glasovanje ter je prešel na volitev generalnih govornikov. To je češke radikalce silno razburilo, pričeli so biti po mizah in klopeh. posl. Fressl pa je silno piskal na železni- čarsko piščalko. Vrišč je bil toiik, da se prvega generalnega govornika ni moglo čuti. Ko je generajni govornik za en četrt ure prenehal, je pričel pred- sednik dr. Pattai pogajati se s češkimi radikalci, ki so pa vztrajali na tem, da mora biti takoj glasovanje o njihovem predlogu. Pri glasovanju se je pokazalo, da je v zbornici samo 82 poslancev in da je torej seja nesklepčna. Radi tega je predsednik moral sejo zaključiti. Razburjenje radi predsediiikovega po- stopanja je bilo veliko. pridružili so se s protesti tudi socialni demokratje. Vla- da je bila pri seji zastopana po Bie- nerthu in Haerdtiu ter se je jako pikro izražala o tem, da ni bilo pri seji to- liko poslancev večine. Na tak način vlada svojega deloynega programa ne bo mogla rešiti ob pravem Času. Proračunski odsek. Proračunski odsek je vnovič izvolil načelnikom poslanca dr. Chiarija. ki je, kakor znano, meseca julija odstopil radi slovenske obstrukcije proti italijan- ski pravni fakulteti. Vojaška konierenca bo zborovala 14. t. m. na Dunaju. Pred- sedoval bo cesar sam. Udeleže se je nadvojvoda Franc Ferdinand. Friderik, Leopold Salvator in Evgen. vojni mini- ster, šef generalnega štaba, armadni nadzorniki in generalni nadzornik ka- valerije. —- Domače in razne yesli. Odložil je deželnozborski mandat višji komisar na tuk. okr. glavarstvu g. G a ss er, ki je namenjen za vodi- telja novega okrajnega glavarstva v Tržiču, koje prične uradovati s 1. ja- nuvarjem 1911. Osebna vost. C. in kr. vojaški kurat Hubert Rant je prestavljen iz Maribora v Üubrovnik v Dalmaciji. Vabilo. — P. n. gospodje društ- veniki „Šolskega Doma" se uljudnova- bijo k izrednemu občnemu zboru, ki bo v torek 27. decembra ob 10. uri pred- poludne v pritličnih prostorih ,.L. Doma" z dnevnim redom: Prememba drustvenih pravil. V Ciorici, 12. decem- bra 1010. Odbor. Smrtna kosa. V četrtek je umrl g. Josip Černe. krčiuar na Pre- valih pod Sv. üoro. Na semenj sv. An- dreja je bil se zdrav v üorici. Podlegel je pljučnici V Solkanu je umrla posestnica in pekarica gospa Katarina B i t e ž n i k v 53. letu svoje dobe. N. p. v in.! Veselica ..Slovenske^a sirotisöa", ki obeta biti letos nekaj posebnega, bo na praznik sv. Štefana. Na znanje! Pravico voliti v zava- rovalnico zoper nezgode imajo podjet- niki in delavci vseh onih obratov. ki so zavarovani pri tem zavodu več časa nego 3 mesece. Ako niso torej nekatera podjetja. ki so upravičena voliti, pre- jela svojih giasovnic dosedaj, rekla- m i r a j o naj nemiidonia s v o j o volil. pravico pri Zavarovalnici zoper nezgode, oziroma obrnejo naj se do predsednika volilnega odbora dr. S 1 a v i k a. odv. v Trstu. A se je ugrizla! — Kdo? „Soča" s svojim neumnim in hudobnim zbada- njem v zadevi državnega prispevka za brezobrestna posojila našim vinograd- nikom. Minuli torek se. je prav po ne- potrebnem zagnala v državnega poslanca Fona interpelacijo v državnem zboru v zadevi državnega prispevka za brez- obrestna posojila našim vinogradnikom, ker je vlada nameravala ta prispevek znižati. Državni poslanec Fon je vpra- šal vlado v inierpelaciji, ali je to res in pripomnil, da se državni prispevek za brezobrestna posoijla ne sme skrčiti, ampak se mora na vsak način še po- višati. posebno še z ozirom na letošnjo slabo stanje naših vinogradnikov. „Soča" se je koj spodtaknila nad to interpela- cijo, in rekla, da je pesek v oči in da so krivi naši deželni poslanci, ker bo vlada znižala prispevek zaorezobrestna posojila. Fonova interpelacija ni nič vredna itd. Uže „Primorski List" od minule srede je prejel „SočV za nje dolgi jezik zaradi tega hujskanja in dostavil, da se upa. da bo državnega poslanca Fona interpelacija imela zaželjeni vspeh. Se- veda „Soči" ni bilo to povolji. in je v sobotni številki ponovila še na bolj fa- lotski način napad na državnega po- slanca Fona in je z mastnimi črkami tiskala, da je Fonova interpelacija brez pornena, stavljena le iz strahu pred no- vimi deželnozborskimi volitvami, da pi- hamo kot gadje, ker je „Soča" povedala, kako skodo provzročajo klerikalni grehi iz deželnega zbora. No, „Sočino" robavsanje je bilo hitro kaznovano, kajti ravno takrat, ko se je „Suča" norčevala z interpelacijo državnega poslanca Fona, je dobila tako klofuto v obliki vesti, ki je došla z Du- naja in ki pravi, da je vlada dovolila poleg uže dovoljenih 10.000 K za brez- obrestna posojila našini vinogradnikom še 50.000 K, da so se gospodje okoli „Soče" v soboto, ko so ei tali „Gorico" za glavo držali. Sedaj so. menda tudi „Sočani" prepričani, da Fonova interpe- lacija ni bila le pesek v oči. Hudo breo so dobili. Sedaj pa lahko sprevidijo naši vinogradniki, kdo jih ima za norca. Ker liberalci ne morejo storiti nič za^vino- gradnike, pa napadajo in sramotijo tiste, ki vinogradnikom res pomagajo. Odgovor s cepeem zasluži tisti podlež, ki je v „bdinosti" minole nede- Ije — poročajoč o upokojenju dr. Gre- gorčiča kot profesorja teologije — od- ložil spočetek infainnega obrekovanja v obliki tega le dodatka: „Kakor znano, je (jregorčič slovenski deželni in državni poslanec že celo vrsto let in ravno tako dolgo služi slepo vladi in Italijanom'. Če tudi je uvrščena la infamija med „Vest;, iz Goriške", ni težko uga- niti, da je ta zlobnodušni spočetek za- grešil kak tržaški priviligirani „narod- njakar". Gospode žge in peče veliki fi- jaSko njih goriSke politike. česar posle- dice so hudo oskodovale njih visoko- politiški nimbus. In da si nekoliko ohla- dijo žejo masčevalnosti svojih strastnih dus. kidajo kupe svojega strankarstve- nega gnoja in izlivajo golide sv(»je žur- nalistične gnojinice na moža, kateri je v njih očeh zakrivil največji zločin. da se je njih goriski politiki najbolj uprl in z uspehom uprl. Strast maščevalnosti te niajhne ljudi velikega tržaškega „na- rodnjakarstva" tako podžiga in slepi, da drvijo kar naprej v preziranju vsemu goriskemu svetu predobro znanih dej- stev in da so si izbrali za tarčo svojih obrekovalnih pušic moža. kateri je na- kopičil okoli sebe toliko zaslug za go- riške Slovence, da ga to nizkotno trža- ško orožje nikdar ne doseže. ' „Gregorčič slepo služi vladi" se giasi prva klevcta tržaškega „narodnja- karja". Da, da! In kdor je med „l:di- nostinimi*' čitalci tepee in osel, bode tudi tej oslariji verjel. Kdot pa zna po- litično več kot do pet šteti, bode vedel, da Le ta oslarija nikakor ne ujema z dejstvi: da je dr. Gregorčič član „Slo- venskega kluba", ki je v najhujSi opo- ziciji proti vladi : da je dr. Gregorčičeva stranka že v treh volilnih dobah na Krasu postavila protikandidata dr. üre- gorinu, ki je bil očiten vladni kandidat; da vlada po posredovanju vladnega za- upnika Gregorina očitno podpira Gabr- ščeka, čemur neizpodbiten dokaz je zaključenje dež, zbora, dovoljenje enega milijona kron, da se ublaži Gabrščekovo slabo gospodarstvo pri liberalnih de- narnih zavodih itd. „Gregorčič slepo služi Italijanom" je druga kleveta tržaškega obrekovalca. ki ve prav dobro, če ne drugače, že iz tuk. „Gazzettina". katerega smatra — kakor znano — za zanesljiv vir, da je ravno dr. Gregorčič mož, ki je Lahom najbolj škodoval; da je dr. Gregorčič izpodvezal dotok laškemu naraščaju v Gorici z oživotvorjenjem velerazvitega slovenskega šolstva z zgradbo štirih ve- likihšolskih poslopij, za katera je dopri- nesel gmotnih žrtev, kakor jih ni doslej položil domovini na altar še noben slo- venski politični voditelj na celem Pri- morskem. ne izvzemši niti narodno privi- ligiranega Trsta. Ali hoče zlobni 'Odinostin" lažnik še snovi za to poglavje? Menda ga je že ta dovolj pritisnila ob zid. — Merodajnim negregori.novskim kro- gom pri „Fdinosti" pa le to v pomislek : Ali je „Edinost" res že postala prostor, kjer se svobodno odlagajo najnesram- nejše laži in najzlobnejša obrekovanja!?! — Pfuj! V obrambo naših poštenih in pridnih služkinj v Gorici. — Nad vse veselo vest smo bilježili pred časom, da se je posrečilo slovenskemu ženskemu društvu „Skalnica" v Gorici k u p i t i večjo hi šo. ki bo nekak „Dekliški Dom". Kdo bi ne bil tega vesel! Vsak iskren goriški Slovenec, vsak ljubitelj pridnih in poštenih slovenskih služkinj! L e n e k d o n i tega vesel, 1 e nek do je s svojo umazano roko segel v blato in ga skušal v r e č i v n o v i d e k 1 i š k i d o m in v naše postene slovenske služ- ki n j e, ki so združene v društvu „Skal- nica". In ta je goriška „Soča". Kakor divji bivol se je zaletela v nakup kiše, ki je p reš la iz I a skill v slovenske roke, v kateri se bodo zbirale služkinje. Nevoščljivci pri „Soči", ki ne morejo tudi ob takih vel eh u- m a n i t a r n i h napravah, k a k o r šn i h goriški Slovenci krvavo po- t r eb u j e m o, ako h oč e m o k 1 j u b o- v a t i 1 a š k e m u m e š č a n s k e m u nasilju, so se tako daleč spozabili, da sramotijo naše slovenske s 1 u ž k i n j e in pravi jo, da so slabe de- lavke. Še noben slovenski list si ni upal kaj t a keg a trditi, niti laški ne. Naj spričuje dejstvo, da se celo La hi in Nernci v Gorici kar tržejo in sicer ravno za one slovenske s 1 u ž k i n j e, ki so vpi- sane v društvu „Skalnica". To najbolj Haho SB obranimo želodcnih bolečin?! Takim boltv.nim. na kalcrih trpi tlandanašnje človeštvo, so pride vspesno v okom 'er se jim more onersiöno nasprolovati s tern, da se pravoeasno uporablja ===== Dr. Engel-nov nektar, === Kajti inočau želodec in dobra prcbava tvorijo temelj zdravemu telesu. Kdor hočo svojo zdravjp ohraniti tuili do starosti. naj uporablji po svojih izvrstnih vspehih slaviti Dr. Engel-nov nektar. Ta pijača. ki je izrielana i/. iz.vrstp.ih zelUčnili sokov in iz viua, vpliva vsled fivojega vpstupga izdelovanja jakn dobrodclno na prebavo liki želodčni liker, ozinmia žolodčno vino ter ninia nikakili škodljivih poslodic. Tako zdravi kakor bolni lahko uiivajo ta nektar, brez. da bi škodovali svo- jomu zdravju. Nektar vpliva pri pamotni uporabi pospešujoče na prebavo in vzbu- dljivo na tvoritev sokov. Zato so priporoea. vžitok" s=sa Dr. Engel-nov eg a nektarj a =— vsem. ki si hoeejo ohraniti zdrav želodec. Nektar je dobro srodstvo proti želodčnenm katarju, krču, bolečinam, težki pre- bavi ali zasliženju. Ravnolako ne dopusti nektar, da se dobi zaprtje ali stisko aii ko- lične boločino ali sreno utripanje, ohrnni tenivee dober sein in Živahen tek, zabra- njuje torej nespečnost. duševno motenje, glavobol in nervozno utiujeuost. V sirokih slogih ljudstva razširjen nektar vzdržuje veselost in veselje do življenja. Nektar se dobiva po 3 K in 4 K stekleniea v lekarnah sledečih krajev: Gorica. Komiin, Gradišče, Romans, Ajel. Dolgopolje. Ronke. Tržič, Ajdovščina, Gor. ldrija. Tolmin, Kanal, Yidem, Palnia, Červinjan, Oglej, Fiumičel, Gradež, Sežana, Vipava. Postojna. Milj, Trst itd.. kakor tiuli v lekarnah v vseh večjih in manjših krajih Goriško-Gradiščanske in sosednih dežel. Tudi razpošiljaju lekarne v Gorici 3 ali več steklenic nektarja po originalnih cenah v vse kraje Avstro-Ogrske. Svari se pr<>d portarejartjem! Zahtevajte izrccno ma DR. EN6EL-N0V NEKTflR. ™ Moj nektar ni nubeno tajno sredstvo. njosove sestavine su : sainos 200. vino malaga 200. vinski štrkljaj 50, glicerinn 100, erno vino lüü, sok jorebike 100. čre- šnjev sok 2C0. brinje 30 in mnogo drugih zeljišč. Te sestavine se poniešajo. Opozarjamo \ na novo vrsto valjc,iih ,,Peka- tet", enako doma delanim s« juho in prikuho. Vdobivajo se le v rumen ih ovojih po '., kg v najfinejsih kakovostih s napi- sotn in sliko : »Stiri rumenjaki« » Osctn rumenjakov«. Ivan Bednarik pri p or oca svojo knjigoveznico v eORIC! ulica »lella Crooe Stev. 6 Kemična iistilnicü in baruainica. Marsikdo ne ve, da se nahaja v Gorici Filialka kemične čistilnice in barvalnicc ALBIN 0OE6ANA iz Trsta, kjer se pere, čisti in barva vsakovrstno blajro, moške in ženske obieke, pregriujala, kožuhovine itd. lzdelnje se na parno silo. Močenje sukna, pranje in kodranje peres. - Za barvanje se uporabljajo le take barve, ki so vstrajne in se dado prati. ——— Cene zmerne. ———— Za obila naročila se priporoča zastopnik Anton Jug, ulica Vetturini štev. 3. KlobučarlHorvat v Gorici Gosposka ulica štev. 12 ima v svoji zalo^i najraznovrstnejše klobuke: mehke, trde in cilindre po naj- nižjih cenah. V zalogi ima najboljšo kožukovino za ovratnike in notranjo prevleko sukenj itd. — Kožuhovino ku- puje po najvišjih dnevnih cenah. Pri- poroča se p. n. občinstvu v mestu in na deželi zlasti pa preč. duhovščini. Postrežba strogo poštena. . Sadnega dreuja več tisoč krepko raslih jablan, hrušk, črešenj, breskev, dobrih vrst. Bilf 30.000 zavarovano najbolje Montikole in Ri- —n^ ^AAt* n,i nondni cpn\ „Vinassko Tovarna hiunih su- v Veliki -Kaniži se .......¦.........""....... n a h a j a sedaj po POyütOV ——— strokovni prenaredbi ""DB.TRli'n" v uravnanem obratu n X H I II1 J H ter prinaša vse njene ..........'......'.......'" izileike v novi.------ pOboljŠaili hnhOUOSti v konsum. kakor to ......"".........'.....'" vsakem zabojčku in za v oj u prilepljena pečatna znamka iz- kazuje. — —¦ — — Prosimo cenjene go- spode trgovce in po- užitnike za blago- voljno preizkušnjo tega------------------- - - novep izdelha. - - ^--------------------^^ Velespoštovajem — „PATRIA", tovarna kavnih surogatov, — Edor hoče stalno in lahko 40 krön na teden zaslužiti. naj pošlje svoj na- slov na tvrdko" S. Schaechter, Wien 104-XV1/2 Postfach 478. Žtev. Pr. 135. Razpis sluzbe. Pri c. kr. okrajnem glav;irstvu v Tolminu se sprejme pJ5arniŠki pomočr(ik ^ dnino 2 Iv 50 h v službo; po triletnern zadovoljivfrn službovanju stopi pomočnik v vrsto aspirantov za pisamiškega oficijanta. Lastn oročno pisane prošnje naj se vložijo tukaj do 20. dec. t. 1. V prošnji je navesti in s prilo- gami dokazati: 1.) domovinska pravica in neo- madeževana preteklost; 2.) dovršeno 18. in neprekora- čeno 40. leto; 3.) znanje nemškega in sloven- skega jezika v besedi in pisavi; 4.) šolska izobrazba in doseda- nje, everituelno tudi vojaško službo- vanje; 5.) telesna sposobnosf. C. kr. okrnjno glavarstvo Izdajatelj in odgovorni urednik Anton B a v c a r. Ml Hill WW ssh:;:: lioriška zveza gospodarskih zadrug in društev v Gorici regiHtro>aiiH Au'lru^a zi oinoje.no zavezo Dosrestnje pri nlm tatjiÄik jotreMiäi in pri proftaji' 'v -%^ *%- taetijskili priäelkov. ^v* */v ^x^ Zaloga je v hiši „CENTRALNE POSOJILNICE v Gorici, TEKALIŠČE JOS. VERDI ŠT- 3*. Prosiva sahtevati listke! "" Največja trgovlna z železjem GORICA v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje ^raverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. C e ii e ii i z k e, s o 1 i d n a postrežba! Eno krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove amerikanske blagajne, daje kupil pri naju za lüü krön blaga. Prosiva zahtevati listke! Pozor! Eno krono nagrade! PozorI Eno krono nagradeI Cevljapsha zodrugn v Mirnu nuziiaiiju sh občinstvu, da je odprla ])roda- jalno svojih izdelkov na, trgu sv. Antona na vogalu v Eabatišče Jstev. 1 ter se pviporoča za obilno naročbo. — liua v zalogi vsako- vrstnega obuvala ter sprejema nsiročilsi po m- zmernih cenah. ~m StSJiel Kdo ne pozna tvrdke ^ÜES Kerševani 8c Čuk na Steinern trau [(Piazza Üuomo) v GORIGB štev. 9? Vsakdo pozna to tvrdko, ker ima na prodaj _ Original Victoria siyalue stroje, ki so naj- (0 boljši, najceiiejši, najtrpnžnejši, najlažji, ki do- Mk lajo sc po l0-letni uporabi brozšunino, hitro in M*^ točno. Original Yict* ria sivalui stroji so se M^t vsem šiviljam, krojacum in drugini močno pri- ^H ljubili. Vsakdo naj si ogleda pred nakuponi šival- ^A ~=r~------ nega stroja ^r^r--.--------—.. HM | „ Original Victoria" šivalne stroje. ^l^ Tvrdka da na razpolago učiteljico, ki poučujo ^A brezplačno. Z Original Victoria šivaluiini ^A ¦ strpji se izvršuje vsakovrstno unietno vczonje ^ | (rekamiranjo) itd. itd. Ta tvrdka ima na prodaj vsakovrstno kmctijsko orodje : slamorcznice, sti .-;¦, skalnice, drozgalnize (stroje za- \ mastenje grozdja), pluge, *¦.,':?. »j brane itd. itd. j":>¦*"// Ta tvrdka ima na prodaj naj- ......,,.......,.,.... '$L**.?:.** bojjša dvokoleso bola, rdečaitd. z znamko KERŠEVANI & CUE, ki jili sama izdoluje. Nadaljo, puške, samokrese, drugo belgijsko orožje, stre- ^jg«^ Ijivo. — Potem najboljše gr«: mof one. ^ Daje na obroke. ^rn CENIKI ^ ^^ f^ se razpošljajotf>*^ p -. zastonj. —-ijjj^L Tiska „Narodna T iskarnau (odgov. L. L u k e ž i c.)