Posamezna številka 12 vinarjev.
Štev. 223.	r Linuijani, v sodoio, ne 29. sepiemnra mu.
Leio \u.
sa Velja po pošti: ~
za celo leto napre]., K 30'— za i n mesec „ .. „ 2-50 za Nemčijo oololetno . „ 34-— sa ostalo Inozemstvo. „ 40-—
V	Ljubljani na dom: Zt oelo leto naprej.. K 28-— aa en meseo „ ..K 2-30
V	upravi prejeman mojeCno „ 2-—
== Sobotna izdaja: =
Za oe o leto.....K 7-—
za Nemčijo oeloleno. „ 9-— za ostalo Inozemstvo. „ 12 —
i■■ Inserati:
Enostolpna petitvrsta (72 mm široka to 3 mm visoka ali nle
prostor) sa enkrat . . . . po 30 v sa dva* ln večkrat . „ 25 „ prt večjih naročilih primeren popnst po dogovoru.
v, ■ i Poslano:.....i
Enostolpna petitvrsta po 60 v
izbaja vsak dan Izvzemši ne* dol]« ln prasnlke, ob i. uri pop.
Redna letni priloga vozni red.
Uredništvo je v Kopitarjevi nliol fitev. 6111 Rokopisi se ne vračajo; nelranklrana plsm- ra f.o — sprojemajo. — UrednlSkega to'eIona štev. 7f. ~
Follfičen list za slovenski narod.
Upravništvo |e v Kopitarjevi ollel St 8. — Račun poStne hraniln!oe avstrljs ;e št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-bero. št. 7563. — Upravnlškega telefona št 188.
Državni prerafoo.
Najmočnejše orožje, katero dajejo moderne ustave v roke parlamentom, ki res zaslužijo to ime, v obrambo njihovih in ljudskih pravic proti absolutističnim nakanam modernih mogotcev, je nadzorstvo nad državnim gospodarstvom in neomejena kontrola nad vsakim od ljudstva v podobi davka dobljenim vinarjem. Vsaka ustava, tudi naša, določa v obliki in po besedilu mogoče različno, v bistvu pa ena-J?0, da brez vednosti in odobritve ljudskih zastopnikov ne sme vlada od ljudstva niti enega novčiča zahtevati in ne enega potrošiti, Pravica, da sme samo parlament dovoljevati davke, in da je vlada dolžna pred parlamentom zagovarjati svoje izdatke in polagati račune, je osnovna podlaga vsega modernega in starega ustavnega življenja. Če parlament reče, da kakšnega izdatka, ki ga je napravila vlada brez vednosti parlamenta, ne odobri, ali pa da ne dovoli kakšnega izdatka v namene, katere zastopa vlada za bodočnost, potem se to pravi, da parlament ne odobrava vladnih namenov in da se ne strinja ž njo; vsaka ustavna vlada mora v takem slučaju uvideti, da ne uživa več zaupanja parlamenta oziroma od parlamenta zastopanega ljudstva; uvideti mora, da ni več nositelji-ca in predstaviteljica ljudske volje in če to več ni, potem mora izročiti vladno oblast nazaj v roke tistega ustavnega činite-Ija, ki ji jo je bil izročil, torej parlamentu ali pa monarhu.
Odločitev torej ali uživa vlada parlamentarno zaupanje ali ne, pade navadno v proračunskih razpravah, V proračunski debati vrši parlament svojo najvišjo dolžnost in svoje najsvetejše pravo; pravo kontrole nad izdatki in pravo dovoljevanja davkov, V proračnski debati je dana prilika, da se prerešeta in pretrese vsestransko, ali ie kakšen postavek politično upravičen in gospodarsko utemeljen ali ne. Če vlada na primer predlaga, da hoče pobirati carino od kakšnega uvoznega predmeta, potem bo parlament natančno preudsril, če je zvišanje ali znižanje carinskega davka politično pravilno in gospodarsko koristno; preudaril bo vse okolnosti če se gre za prijateljsko ali ne-prijateljsko državo, ali se gre za tako, ki naj postane prijateljska, preudaril bo, kako in na katere sloje lastnega ljudstva bo vplivala zvišana ali znižana carina in šele po vestnem pretehtovanju momentov se bo odločil za ali proti, in temu primerno glasoval za vlado ali proti vladi. Iz vsake še tako neznatne točke proračuna odseva politični in gospodarski duh državne uprave, o kateri ima zadnjo in odločilno besedo parlament in ne vlada. Tako določajo vse ustave.
Tudi naša. In vendar pri nas ne poznamo proračunskih razprav, kakor jih imajo drugod. To pa zato ne, ker mi nimamo parlamenta, ampak samo poslance! Družba poslancev še ni parlament; cla tvorijo poslanci parlament, za to še ne zadostuje poslanski shod, kar je naš »parlament« v istini, ampak treba je še nekaj več.
Izraz tega (ne)parlamentarnega stanja je naš vojni proračun. Za danes ne bomo govorili o gospodarski strani in o gospodarskem pomenu ogromnih številk, s katerimi nas je prijetno presenetil naš finančni minister; — prijetno, pravimo; ker mi smo pričakovali od takih vlad, kakoršne smo imeli med vojno, še vse kaj drugega — za enkrat sc moramo omejiti bolj na politično stran.
Ta je silno žalostna. Obračajmo številke tako ali tako, vedno gleda iz njih kakor troglavi zmaj absolutistični duh, nemški duh in kapitalistični duh, torej zgolj duh krivice in nasilja in duh nesreče in pogube za ljudstvo in za državo.
Absolutistični duh: Cela tri leta ni predložila vlada javnosti niti enega računa o svojem gospodarstvu! Pobirala je stare davke in nalagala nove, ne da bi sc bila menila kaj za ustavo in za državni zbor, A ne samo to. Če bi bile vojne vlade vsai toliko mo?Ve, da bi bile priprav-
ljene roditi tudi rame vso odgovornost, potem bi človek rekel, da sicer niso pravilno ravnale, r.mpak vsaj čut odgovornosti imajo in poznajo še, in niso moralno popolnoma ubite. Pa ne — še tega ne; bolj prilično in bolj varno se jim je zdelo, če se zakopljejo v varno kritje kontrolne komisije, da naj ta nosi odgovornost! In od »-parlamenta« izvoljena komisija, poklicana v prvi vrsti, da brani parlamentarne pravice, je pohlevno in ponižno podpisovala dolg za dolgom in prikimavala vaem tajnim pogodbam z av-stro-ogrsko banko; prikimavala je pa, ker je morala, torej na vladno povelje; ne na i z - e c n o povelje, ampak povelje se da izraz:ti tudi z razločnim migljajem in z vijudno izraženo zapovedovalno željo. Kljub temu ostane povelje to, kar je; odgovornost za svoja povelja pa bi morala prevzeti vlada. B i morala, če bi imeli res parlament in ne poslanskega shoda. Tako je pa ne prevzema, a ne samo zato ne, ker nimamo parlamenta, katerega sama noče, ampak ker je sama absolutistična skozi in skozi. In taka vlada naj nam govori o pravici in o demokraciji, o močni Avstriji in o reformi uprave, ki pri vsakem koraku, ki ga napravi, desetkrat tepta najprimitivnejše določbe tiste ustave, ki nikdar ne bo menda drugim ustavam za vzor!
Ustavne določbe teptajo in kršijo avstrijske vojne vlade toliko lažje, kolikor bolj so polne vsenemškega duha. To je druga točka. Ta duh pieveva vso našo uoravo od najvišjih mest do zadnjega žan-darma in državnega sluge. Kamor obrnemo oči, povsod ista tendenca: ponemče-vanje in zopet ponemčevanje! Povsod, v vnanji in notranji politiki. Ta tandenca nas je pripeljala tako daleč, da je smela pisati uradna nemška »Norddeutsche Allgemeine Zeitung« o nas kot o »Hilfs-volku«(!), kakor da smo že pravcata berlinska filialka — ali smo na vse zadnje že res? Notranjo politično upravo, šolstvo, sodstvo in sploh vse panoge javnosti vodi istotako le ena zvezda-vodnica: vse za večjo slavo matere Germanije! Zato pri zasedanju uradniških mest ne odloča stvarna usposobljenost v prvi vrsti in ni merodajen toliko moderni princip, da je uradnik zaradi ljudstva tu, ampak vedno in povsod odločuje le agitatorična moč in sila prosilcev za nemško idejo. Da naša uprava ne pripoznava modernega načela, ki zahteva, da morajo biti uradniki »les habitants de la pays«, kakor je rekel Napoleon, temu se ne čudimo, ker je absolutistična; čudimo se pa po vsej pravici, da avstrijska vlada ne vidi, kam mora državo privesti njen nemški vladni sistem, če se res uresniči — upamo, da se ne bo nikdar — na celi črti. Recimo, da bi se ponemčenje Avstrije res posrečilo — kaj bo posledica? Avstrijsko ljudstvo bo potem nemško mislilo in nemško čutilo; reklo bo, da je z Nemci v rajhu vred e n sam narod in da zato ne potrebuje dveh držav! Zgodilo bi se torej ravno to, kar nam Jugoslovanom danes najbolj očitajo, namreč želja po narodnem ujedinjenju bi prežela celo državo. Dočim je pa naše ujedi-njenje mogoče v okviru monarhije pod staro dinastijo, bi bila pri nemški Avstriji stvar precej drugačna — zato vprašamo: kdo ruši državo, kdo je veleizdajnik? Mislimo, da nas gospodje razumejo kakor mi nje in da ravno tako razumejo, da nas ni volja delati tlake našim Nemcem pour le roi!
O tretji točki bomo govorili v drugi zvezi. Za danes naj povemo le eno: Vladi, ki je protidemokratična skozi in skozi, ki je protislovanska in protiavstrijska, ne more noben pošten poslanec dovoliti niti vinarja. Gre naj, kamor hoče.
V begunskem taborišču v Steinklam-mu se nahaja precejšnje števalo Istranov. Med njimi so tudi take družine, katerih gospodarji so zaposleni v puljskem arse-nalu kot delavci. Te družine so imele pred evakuacijo Pulja in okolice svoje domove
v mestu Pulj, a še več v vaseh Pomer, Me- ' dulin, Premantura, Šišan, Ližnjan itd., in so deloma Hrvati, deloma Italijani.
Otroci so obiskovali doma izključno le hrvatske oziroma italijanske šole. Ko so pa došle te družine skupno z ostalimi Istriani v Steinklamm, je čutila vlada potrebo izločiti jih iz skupine Istranov in sestaviti iz njih takozvano mornariško skupino. Za otroke ostalih beguncev je ustanovila taboriščna uprava slovensko in hrvatsko šolo; za te »mornariške« otroke se je pa uvedla — baje na izrečen ukaz notranjega ministrstva — posebna obligato-rična šola z nemškim učnim jezikom in z naslovom: Deutsche Marine-Volksschule Steinklamm.
Tako jc došlo do tega, da ima približno 300 otrok hrvatskega in laškega materinega jezika sedaj v Steinklammu reden nemški pouk. K temu je ministrstvo zadnji čas priklopilo še nemški otroški vrtec z vrtnarico iz rajha, ki mora rabiti pri pouku tolmača. Celo poučevanje verstva se mora . vršiti na podlagi nemškega katekizma!
Kaj nameruje vlada s tem, je pač dovolj jasno, Stariši se ne morejo ubraniti temu pritisku, ker imajo očetje kot vojni zavezanci v Pulju zamašena usta. Gospod Miihlbacher pa, katerega je vlada postavila na čelo tega velepatrijotičnega podjetja, je po svoji vsenemški kvalifikaciji dovolj porok za to, da se bo stvar brez dvoma razvijala po vladnih namenih, — ako ne posežejo vmes činitelji, ki so za to poklicani, v prvi vrsti istrski poslanci.
S kako vnemo izvršuje vlada svoj načrt, je razvidno iz tega, da obdeluje te otroke — med katerimi ni niti enega Nemca — do zdaj že 9 mornariških učnih moči; a čuje se, da prideti v kratkem še dve!
Seveda skrbi poleg tega Muhlbacher-jevo vodstvo kolikor mogoče za to, da se starišem prikupi. Prirejajo se izleti, marsikatere prednosti pri podelitvi darov, kar je tem laglje, ker ima mornariški odsek na Dunaju dovolj denarja na razpolago.
In nazadnje, kak uspeh bo ta šola imela? Ako bi ostali otroci in njihovi očetje po končani vojni v Pulju in v službi mornarice, bi bila vsa stvar vsaj razumljiva, če tudi ne opravičljiva; ali vsa ta »marina« pojcle po vojski zopet na svoje domove, kjer ne bo niti čula niti potrebovala besedice nemške! Otroci, katerim sedaj s silo vtepajo nemščino v glavo, pozabijo med tem, kar so znali prej; novega se ne morejo naučiti, in rezultat bo ta, da bodo izgubili dva ali tri leta ljudskošolske izobrazbe, česar ne bodo mogli nikdar več nadomestiti. Torej ni dovolj, da je bednim istrskim J atom vojska uničila imetje in jih pognala po svetu; še njihove otroke nameruje zdaj nemški vojni moloh požreti. O da, na Kalvariji, pri Plavah in Zagori se je pač čulo: »Napred, napred, momci!« a tu: »Zakst šen kizdigant« ..,
Nevarnost je tudi za slovenske otroke tem večja, ker steguje nemška šola svoje prste tudi po slovenskih otrocih in ker manjka žalibog obstoječi slovenski in hrvatski šoli pravega vodstva in pravilnega sistema.
Očitno je tedaj, da je ta nemška šola med slovanskimi otroci nepotrebna, ker ne koristi prav nič nemštvu, pač pa silno škoduje splošni ljudski izobrazbi. Gospodje poslanci naj bi si to stvar ogledali nekoliko in poskrbeli, da dosežejo otrocina-mesto tega nemškega športa dobro in popolno ljudnsko šolo. Nemške učne moči pa, katere ostanejo potem brez posla, lahko vlada uporabi po nemških pokrajinah na mestu vpoklicanih učiteljev. S plačami, kakor jih mornarica plačuje, izhajajo lahko povsod dobro.
Kancler o belgijskem

Berlin, 28. septembra. (K. u.) V glavnem odseku državnega zbora jc govoril državni kancler dr. Michaelis. Ouoaarjal je, da so razmere Nemčije
nasproti nevtralcem zadovoljive. Ne-čuveni napori sovražnega hujskajoče-ga časopisja ne motijo razmer. Zelo obžalujemo, ker vsled gospodarske vojske sporazuma nevtralci toliko trpe. Pripravljeni smo, da preskrbujemo nevtralce.
O Franciji in Italiji
Gospodarske in finančne razmere Francije se hitro množe, še bolj se čuti gospodarska beda v zvezi z notranjepolitičnimi težavami v Italiji.
Na Angleškem neizprosno vpliva podmorska vojska. Le vabljiva nada na spor med nami povzroča, da se vodilni angleški državniki še drže vojnih smotrov ali da vsaj napovedujejo take cilje, ki so po^ polnoma nezdružljivi s političnimi in. z gospodarskimi življenjskimi potrebščinami Nemčije.
V Združenih državah
dela vlada z vsemi sredstvi, tudi z ne-čuvenim nasilstvom, da vspodbudi veselja do vojske, ki ga do zdaj v najširših krogih ni. Napovedani naston vojaških sil Združenih držav mirno in zaupljivo pričakujemo.
V Rusiji se boro s težko gospodarsko krizo; po-1 sebno transportna sredstva v nobeni meri niso kos stavljenim nalogam.
Glede na noto sv. očeta je rekel kancler: Nemško noto so sprejeli naši prijatelji in zavezniki V odo* bravanjem; večina naših sovražnikov je pa očividno v zadregi. Težko rai-umemo, kako bi mogel poznavalec mednarodnega položaja in mednarod« nih običajev kdaj misliti, da bi ppdall enostransko izjavo glede na rešitev tako važnih vprašanj, ki so v nezdružljivi zvezi z vsemi vprašanji, o katerih se bo moralo razpravljati pri morebitnih mirovnih pogajanjih tako, da bi ne bilo nam ugodno. Vsaka taka izjava bi zdaj le zmedla in bi škodovala nemškim koristim. Približali bi so ne bili niti za en korak miru in bi bili gotovo vojsko lo podaljšali. Za zdaj moram odkloniti, da natančno opišem naše voine smotre in določim naše posredovalce.
Glede na W i 1 s o n o v odgovor
na noto sv. očeta je rekel kneler: Wilsonov poizkus, da bi sejal med narodom in vlado Nemčije spor, nima nade, da bi uspel. Nota je dosegla nasprotno, kar je nameravala. Strnila nas je močnejše v trdi volji, da kljubujemo vsakemu tujemu vmešavanju odločno in krepko.
Državni tajnik str. pl. Ktthlmann o noU sv. očeta.
Berlin, 28. septembra. (K. u.) Začetkom svojega govora je kancler s toplimi besedami hvalil dejanja armade; podal je pregled o sijajnih vojaških uspehih zadnjega tedna, nagla-šal je, da vlada popolna sloga in soglasje v političnem vodstvu med nami in našimi zavezniki. S prisrčnimi besedami jo slavil slavo orožja in orožno bratstvo štirih zveznih velesil.
Rusi j a.
Glede na Rusijo tlači novo vlado liki mora vprašanje demobilizacije. Vodilni možje zavise na pol od delavskega in vojaškega sveta, na pol pa od svojih dajalcev denarja: od Angležev in Američanov; kakor so zdi, niso več prosti na zunaj. V Rusiji ni zdaj še nikogar, ki bi bil dovolj močan, da bi mogel uresničiti glede na zmedo in z ozirom na vpliv sporazuma splošno koprnenjc po miru.
Državni tajnik dr. pl. Kiihlmann
je z ozirom na izvajanja državnega kanclerja izjavil, da poročila današnjih listov o nomški noti glede na Belgijo nc otlgovariaio resnici
Stran 2
»SLOVENEC«, 3ne 39. septembra 1917,
Stev. 223.
Slavni list v analih diplomacije svete stolice.
Glede na noto sv. očeta reče lahko že zdaj: Pogumna iniciativa sv. očeta, ki stoji na visokem vidiku, oprt na častitljivo izročilo nad tisočletnega duhovskega zvanja in ki čuti, da je posebno poklican za posredovalca, po-monja tako poglavje v povestnicl te strašno borbo med narodi, ki bo tvoril slaven list v povestnici diplomacije svete stolice.
Nemški narod hvaležno pozdravlja nastop apostolske stolice.
Posebno nemški narod in nemška vlada, ki ju prešinj?. zavest moči in notranja varnost, lahko zato vedno na-glašata, da sta pripravljena za časten mir. hvaležno pozdravljata iniciativo svete stolice, ki ji omogočuje, da narodno nemško politiko iznova jasno, nedvomljivo opiše, v nadi in v veri, da utelesuje odgovor nemške vlade na noto tako po svojem razvoju in po svoji posebni volji pretežne večine nemškega naroda.
Na odgovoru sodelovali vsi Einitelji vlade in zastopniki parlamenta.
Vsi činitelji vlade in »astopniki nemškega parlamenta so sodelovali na odgovoru. Zasluženemu zasmehu se morajo izročiti tudi trapaste trditve, češ da si v vladi nazori nasprotujejo, da si nasprotujejo v nazorih vodilni možje ali državno vodstvo in ženialni vojskovodje, kterim se moramo z Božjo pomočjo zahvaliti, da stoji Nemčija tam, kjer stoji zdaj. Nemška politika črpa ravno v zavesti popolne sloge z nemškim parlamentom in z nemškim narodom moč, da hodi mirno, dostojno in smotreno po potih, ki odgovarjajo velikosti in razvoju Nemčije.
Evropa vsled note sv. očeta
še enkrat na razpotju.
Državni tajnik se je pečal nato ob-Sirno s podrobnostmi note. Med drugim je rekel:
Nemško noto je vodilo najgloblje načelo, da pomaga sv. očetu ustvariti tako ozračje, ki je neobhodno potrebno, da se omogoči plodonosni razgovor o številnih vprašanjih, ki ločijo narode. Nemški narod je v svoji notra-jijosli trdno prepričan, da vodi pravično vojsko. Iz te zavesti dobiva moč, da vz vgseljem prinaša žrtve, ki jih vsak jdan[;Zahteva od njega. » ' 'Vsled nastopa sv. očeta stoje evropski narodi še enkrat na razpotju. ■Še,enkrat pred odločitev polno vojsko -ee jim nudi prilika, da lahko krvaveči -iz knnogih ran, a s svetlim ščitom prič--noosopet obnavljati Evropo. Na sovražnikih Nemčije je zdaj, da dokaže-<go,f€e so čutili tudi dih novega duha. -V bodočih, tednih se najbrž odloči ve-4iko vprašanje, če bosta prijatelj ali sovražnik v spoštovanju pred v orožju silnimi sovražniki klonila krvavi meč ali' se bosta še nadalje sklicevala na silno odločbo z orožjem.
Enotne Nemčije ni mogoče premagati. Naša sloga v velikih političnih vprašanjih, ki je vtelesena v našem odgovoru na noto sv. očeta, tvori predpogoj naši edinosti. Okolnost, ker se je dosegla naša sloga v naših posvetih temeljem jasnega in odkritega mirovnega programa, nam podeluje podvojeno učinkujočo moč.
Nemški narod stoji v tej odločilni usodni uri močan, mogočen in zmeren; pripravljen je na hoj kakor kdajkoli prej, a pripravljen je tudi, da sodeluje na uresničenju begecle o miru na zemlji.
Nemčija se za zdaj še ne odpove Bel-GijL
Izvajanjem državnega tajnika dr. pl. Kulilmanna je sledila razprava. Udeležil sc jo jc tudi kancler.
Izjava kanclerja o Belgiji.
Kancler jc izjavil: Neki svobodomiselni poslanec je točno rekel, da naj odgovor na mirovno noto sv. očeta jasno označuje stališče državnega vodstva glede na vojne smotre. Ker odgovor izrecno omenja mirovno izjavo z dne 19. julija, niso potrebna o tem na-daljna pojasnila. Sicer pa moram še izjaviti: V zadnjih tedMh se je živahno razpravljalo o poročili da je vodstvo države žo v zvezi s to a.i drugo sovražno vlado in da bi se bilo, kakor se zelo sodi, odpovedalo zasedenim ozemljem in najdragocenejšim pogajalnim koristim. To poročilo ne odgovarja resnici. Pribijem: Vodstvo države glede na mogoča ncaafanja o miru nima vezanih rok. To velja tudi • ^elgiji.
DržavnS tajnik dr. pl. KiihJmann o
Ibefgijskem vprašanju.
Držvni tajnik zunanjih zadev dr. pl. Ktihlmann ie eledo na vnrašanlo
nekega narodnega liberalnega poslanca izjavil:
Članek v »Miinch. N. N.« o belgijskem vprašanju je delo uredništva, zanj seveda vodstvo države ne prevzame odgovornosti. \Volffov urad ga je razširil brez vednosti kanclerja ali kakega drugega vodilnega mesta države.
Razprava v glavnem odseku nemškega državnega zbora.
Berlin, 28. septembra. (K. u.) V glavnem odseku je govornik socialnih demokratov obžaloval, ker kancler tudi danes ni naznanil natančno nemških mirovnih smotrov. Glede na Alza-cijo Loreno ne prepušča njegova stranka dvoma, da se ta dežela ne sme žrtvovati francoskim načrtom in vojnim smotrom. DrSKvin kancler bi moral odkrito izjaviti, da eo popolnoma strinja z večino nemškega državnega zbora. Govornik, nemške frakcije jc izjavil: Nemški narod hoče mir, a noče odpo-vedovalnega miru. Govornik centra je izjavil: Odgovor na noto sv. očeta je najvažnejši dokument, ker so vlada, vojno vodstvo in državri zbor v popolni slogi skupno odgovarjali.
Shod iiroKaili društev.
Poročilo o shodu dobrodelnih društev priobčujemo v današnji prilogi. Tu sledi konec poročila:
Žensko vprašanje.
C. kr. vadniška učiteljica Marija Š t u p c a je poročala o ženskem vprašanju. Predavanje je bilo temeljito.
Smoter ženske vzgoje je materinstvo in gospodinjstvo. Učni načrt dekliških šol so prikrojeni po načrtu šol za dečke. Treba temeljite reforme. Torišče moža je država — torišče žene pa dom in ognjišče. Marta prevladuje nad Marijo.
Prof. Foerster pravi, da so se moški poklici vrinili v ženske vrste. Treba bo kruha za ženske. To vprašanje bodo morale ženske same vzeti v svoje roke. Predlaga naslednje resolucije, ki se sprejmejo soglasno.
Resolucije o ženskem vprašanju,
I.	Ženska inteligenca sc poziva, naj se zanima in sodeluje za ugodno rešitev nujnega ženskega vprašanja.
II.	Ker je po naravi poklicana vsaka ženska k materinstvu in gospodinjstvu, naj se uvede čimprej na vseh dekliških šolah pouk o gospodinjstvu. Teoretičnj pouk bodi združen s praktičnimi vajami v šolskih kuhinjah, zavetiščih in brezalkoholnih obednicah.
3.	S poukom o higijeni naj bodo združene bolniško-strežniške vaje, zlasti v otroški bolnišnici.
4.	Temeljito naj se preosnuje pouk o ženskih ročnih delih. Na šolskih vrtih naj se odloči prestorček za sejanje lanu in konoplje. — Učiteljice, ki bi se poprijele izdelovanja domače preje, domačega platna, naj dobe za to posebno nagrado. Deželni odbor naj nagradi kmetice, ki bi se še bavile z izdelovanjem domačega platna,
5.	Vsi merodajm faktorji naj tekmujejo v prirejanju gospodinjskih tečajev in tečajev za bolniške strežnice,
6.	Kmetijska družba naj prireja tečaje za kmetska dekleta, kjer bi se naobrazile v vseh strokah kmetijstva.
7.	Učiteljske kandidatinje naj bi se vsaj nekoliko poučevale v vrtnartsvu in čebelarstvu.
8.	Nadarjene deklice, ki bi imele poklic za samostansko življenje, naj bi vstopile pri »Gospeh Dobrega Pastirja«, da čimprej lahko ustanovimo slovenski zavod za zanemarjene in padle deklice.
Pomoč beguncem in obnovitev Goriške.
Med splošno pozornostjo je poročal odvetnik dr. Franc Pavletič o pomoči beguncem in obnovitvi Goriške,
Predavanje je bilo res strokovno in juridično.
Prva nesreča so invalidi, a koj za njim pridejo izgnanci. Govornik se zahvaljuje slovenskim rojakom, posebno slovenski duhovščini s knezoškofom ljubljanskim na čelu za vse, kar st storili, da lajšajo izgnancem gorje.
Beguncem je treba dati glede povrnitve škode pravice do izdatne pomoči, ne pa miloščine. To pa je dolžnost države. Država mora vso zadevo v roke vzeti in pomagati. Na soškem bojišču so se rušile hiše, cla so ostale dunajske hiše na Ringu cele, hiše v Galiciji, da je bila Ogrska obvarovana.
Odškodnina naj se ne določi birokra-tičnim polom. Vendar pa ne sme biti določitev odškodnine odvisna samo od upravnih oblasti, ampak se jo lahko doseže tudi sodnim potom, (Primerjaj razdelitveno postopanje,)
Vso stvar je treba urediti s posebnim zakonom sedaj in ne šele ob sklepu miru. Jugoslovanski klub naj vzame zadevo v roke. Naša država naj si vzame za vzor ak-cije pruske dežele za po voini ooškodova-I ne oruske kraie.
Govornik predlaga sledeče resolucije,
ki se sprejmejo med splošnim odobravanjem,
I. Slavni Jugoslovanski klub na Dunaju se naprosi, da izposluje od vlade brez odloga predložitev načrta zakona o povračilu vojnih poškodb.
Zakon naj temelji na sledečih načelih:
1,	V povračilo vojnih poškodb, ki so bile prizadete avstrijskim podanikom na avstrijskem ozemlju, je obvezana avstrijska državna polovica neodvisno od Ogrske,
2,	Povrniti se ima vsa materijalna neposredna škod'*, ki je državljanom nastala na katerihkoli predmetih nepremičnega ali premičnega premoženja,
3.	Povrniti se ima vsaka taka škoda, al o jc 13 posledici vojnih dogodkov, zlasti ne glede m ti, ali je škoda nastala po so-vražnsn ali nišem vojaštvu ali po civilnem prebivalstvu.
4.	Višina in uporaba odškodnine se določi najprej v upravnem postopanju, poškodovancu pa je v vsakem slučaju za trveljavljenje njegovih pravic pridržana tudi civilno-sodna (pravna) pot,
II.	Ako bi vlada v najkrajšem času ne predložila načrta takega zakona, naj slavni Jugoslovanski klub poskrbi, da se isti predloži parlamentu iz srede poslancev.
III.	Slavni Jugoslovanski klub naj uporabi ves svoj voliv za to, da vlada že sedaj takoj začne z dejanskimi pripravami za gospodarsko obnovitev po vojski opu-stošenih krajev.
Po sklepnih besedah knezoškofa d r. Jegliča zaključi predsednik dr. Gruden z zahvalo poročevalcem in občinstvu ob šesti uri zvečer velepomembni shod.
Hrvolski sdHor.
Zagreb, 27. septembra.
Ob 11, uri otvori podpredsednik dr, Lukinič sejo. Danes ni več navzoč v saboru poslanec Radič. Kakor smo že poročali, ga je hrvatsko-srbska koalicija vrgla iz sabora na ta način, da ga je izključila za vsega skupaj 60 sej.
Preide se na dnevni red. Sprejme se prva točka dnevnega reda, da se poslanec Radič izključi. (Hrup.)
Nujni predlog posl. Radiča o volivni reformi se odkaže oddelku za notranje zadeve.
Kot tretja točka je na dnevnem redu zakonski načrt o spremembi v upravnih odborih in ustanovitvi mestnih občin. Po kratki debati je ta zakonski načrt tudi v špecijalni debati sprejet.
Četrta to$ka: Zakonski načrt o temelju zakona o zlorabah pri dobavi za vojsko. Po daljši debati se ga sprejme.
Predloženi zakonski načrt je sprejet tudi v drugem branju. Konec seje ob četrt na tri popoldne.
Zagreb, 28. septembra.
Predsednik dr. Medakovič otvori sejo ob 11. uri. Vloženih je 9 interpelacij in nujni predlog posl. Zatluke in tovarišev. V tretjem branju se sprejme zakonski načrt o spremembi zakona o upravnih odborih županij in o ustanovitvi mestnih občin in zakonski načrt o zlorabah pri dobavi za armado. Nato prične sabor razpravljati o interpelacijah.
Hrvatski sabor
se je danes, 29. septembra, odgodil za kratek čas. Skliče se v prvi polovici oktobra kakor hitro bodo gotova poročila odborov o podaljšanju finančne nagodbe in o indemniteti.
Franc Sunilo url.
Lugano, 25. septembra. »Corriere della sera« javlja iz Londona: Tu je umrl hrvatski deželni poslanec Franc Supilo. — r Corriere dela sera« pravi, da je izgubila Italija s Supilom enega svojega najboljših
prijateljev med Jugoslovani.
♦ • ♦
Franc Supilo je bil rodom iz Dalmacije. Izobrazbe ni imel posebne, saj je dovršil le kmetijsko šolo. Pozneje se je posvetil časnikarstvu in bil urednik bivše »Crvene Hrvatske« v Dubrovniku; takrat je bil še zaveden pravaš. Pozneje se je priselil na Reko, kjer je s pomočjo tamošnjih rodoljubov — sam ni imel nič premoženja — ustanovil dnevnik »Rječki N, List«, ki naj bi budil narodno zavest. Toda Supilo se je kmalu prelevil v liberalca in pričel v listu udrihati po duhovnikih, pri tem pa je na narodno nalogo popolnoma pozabil. Bil je pristaš hrvatsko-srbske koalicije in ie bil kot tak izvoljen za poslanca v hrvatski sabor in za delegata v Budimpešti. Supilo je oče takozvane reške revolucije in eden slvoriteljev hrvatsko srbske koalicije. Pozneje se je spri s koalicijo, zato tudi ni več kandidiral. V začetku vojske je izginil Supilo z Reke v inozemstvo, kjer je z drugimi Jugoslovani-ubežniki ustanovil »Jugoslovanski odbor«.
165. vojni ledeo.
Na vseh bojiščih se ta teden položaj ni posebno izpremenil. Silovita bitka se je bila in se še bije na Flanderskem. Nemcev Angleži niso kaj posebno potisnili nazaj. Boljše se tudi ni godilo Francozom, ki so z ogromno silo napadali na bregovih reke Moze, ob reki Aisne in severno od Verduna. Nizozemski listi so poročali, da sc nahaja na francoskem bojišču žo 180.000 Američanov in da jih pride šo ta in bodoči mesec še 350.000 mož.
Čete bavarskega princa maršala Leopolda so 21. t. m- vzelo Rusom mesto Jakobovo in tudi tam potisnili svojo črto do reke Dvine. Opaža se, da se ruski voji precej krepe, dasi za večje nastope še niso sposobnL
Na italijanskem bojišču so bili večji spopadi manjših oddelkov tako na tirolskem bojišču, kjer operira vojna skupina maršala Conrada; na pozorišču vojne skupine generalnega polkovnika Boroeviča so se posebno živahno borili letalci.
Kol namerava ententa?
Vojaški poročevalci se pečajo z vprašanjem, da-li se vedne govorice o skupni akciji entente končno vendar-le ne zgoste v resnico tako, da bodo sporazumnimi iskali odločitve na italijanski fronti. Znamenja kažejo, da se utegne to kmalu pokazati. V poštev pa ne pride ne tirolska, ne koroška fronta, marveč soška, kjer je življenjski živec naše države. Tu bo torej ententa podprla svojega italijanskega zaveznika razen z vojnim materialom, artl-ljerijo, tehničnimi četami in letalci, kar je Italijanom že doslej naklanjala, tudi še z najboljšimi angleško-francoskimi bojnimi četami in gorsko artiljerijo.
Pogin nalile.
Revna Italija se je vrgla po vzgledu bogate Anglije v razkošno in vse uničujočo vojsko. Te vojske ni bilo že poprej mi-zerni Italiji prav nič potreba. Prav je rekel nemški državni kancler, da je pognal Italijo v evropsko vojsko pohlep po Adriji in Tridentinskem, torej odvzetje par dežela Avstriji in se tako na stroške Avstrije obogateli. Če je to lepo in pravično za 2000-letno laško kulturo, je drugo vprašanje. Sedanja pot Italije je zgrešena, tako zgrešena, da zna pripraviti državo Savoj-cev na rob gospodarskega in ljudskega propada. Znano je, da je bilo in je italijansko ljudstvo po veliki večini proti vojski. Laška vlada s smešno »idealno« mladino na čelu in z drugimi plačanimi figurami in vrtoglavimi časnikarji »komandi-rajo« v državi, kjer se je produciralo in vzgojilo že mnogo anarhistov in prostozidarjev, morilcev lastnega kralja. Stremljenje naše »zaveznice« Italije po naših obmorskih krajih je že staro. Zavratna Italija bi nam bila že poprej vojsko napovedala. Tega pa ni storila ker je bila finančno in gospodarsko slaba. Prizadevala si je na vse mogoče načine, da je delala z nami in z Nemčio dobre kupčije in si tako počasi opomogla. Pošiljala je na 6to-tlsoče svojih lačnih ljudi v Avstrijo in Nemčijo, da so lam zaslužili zlato in ga pošiljali v revno Italijo, Vojske nam pa tudi zaradi tega ni napovedala, ker je bila prepričana, da nas ne premaga. Čakala je zato na ugodno priliko. Ker nam je Rusija napovedala vojsko, je bila tega Italija veliko bolj vesela kot pa Rusija sama, Italija je bila v resnici še pred izbruhom evropske vojske naš najnesramnejši in najza-hrbtnejši sovražnik med vsemi sovražniki, ki tvor'jo danes verigo, s katero hočejo Avstrijo povezati in jo vreči na gromado evropskega požara.
Toda Italija se jc v svojih računili zmotila. Mislila je, da bo s pozno napovedjo vojske in ko bo Avstrija trudna, osvojila Adrijo in Trident, brez vsakega krvoprelitja, brez naporov, brez posebnih! stroškov, S tem korakom se je pa začelo gorje za Italijo, ki zna za njo postati usodepolno. Italijani so prišli že prve dni po vojni napovedi do Soče, Takrat bi se jim res posrečilo, da bi se na lahek način polastili naših dežela. Toda neka nevidna moč je takrat zadržala Italijana ob Soči, To je bil prvi usodni udrec za Italijane in so zamudili najugodnejši trenutek. S tem se je začelo italijansko proklelstvo. Naši so se pripravili na levem bre<*u Soče. Vrstile so se ofenziva za ofenzivo, Soča je tekla krvava, toda uspehov niso dosegli nobenih. Za italijansko bojno črto so sc vračali razbiti, krvavi italijanski polki.,. In s tem se je pričelo gorje. Potoki solza sirot v Italiji ne ganejo src italijanskih vojnih hujskačev. Vedno znova gonijo ljudstvo v vojsko in žrtve se neprenehoma množe. Cvet in sad ital janskega ljudstva pa t'ine na bojnih poljanah. Italija š*eie nad 35 milijonov ljudi in daje za orožje sposobnih nekaj nad 3 milijone mož v starosti od 18 do 50 let. Koliko jih ie že do
sedaj pokrila črna zemlja. Saj že sedaj cenijo italijanske izgube nad milijon mož in to je zelo nizko cenjeno. Če bo šlo tako naprej, potem bo stala Italija kmalu pred vojaško katastrofo.
O gospodarskem položaju Italije je skoro škoda besedi. Beda in pomanjkanje se širi, solze teko v potokih; krvoprelitje vpije po maščevanju do neba nad italijanskimi trinogi ljudstva, ki tako lahkomlšlje-no uničujejo lastno deželo. Če pa Italija računa na denarno podooro njenih zaveznikov, le naj! Po vojski ne za njo ne bo nobeden zmenil in takrat se bo Italija v popolni resničnosti zavedla pregovora, da je »zamorec storil svojo dolžnost«,
Ital ja drvi po široki cesti nizdol nasproti poginu; saj jo imajo popolnoma v rokah možje, ki so zelo blizu različnim prostozidarskim ložam in podobnim tajnim organizacijam.	—ič.—
• » v
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 28. sept. Uradno:
Na tirolskem bojišču so se tu in tam močnejše borili.
Sicer nikjer posebnih dogodkov.
Načelnik generalnega štaba.
Z italijanskega bojišča,
Dunaj, 28. septembra. (K. u.) Iz vojnega stana poročajo: Na soški fronti se je artiljerijska delavnost mestoma zvišala. Napad sovražnega letalskega brodovja: 8 Capronijev in 4 bojni letalci, na kolodvor v Podbrdu je ostal brezuspešen. — Na južni fronti (Tirolsko) ves dan zvišana bojna delavnost. Na siefskem slemenu je sovražnik zažgal mino, kar pa ni imelo uspeha. V odseku Judikarij in južno od Prezza (ta kraj leži v Judikarijah jugozahodno od Ti-one ob reki Chiesi) smo odbili napad italijanskih napadalnih krdel proti našim bojnim stražam. Tudi v adamellskem ozemlju so italijanska napadalna krdela zaman napadla.
Vojno stanje v Italiji.
Lugano, 28. Nad Messino in Reggio di Calabria ter dotičnima okrajema so danes proglasili vojno stanje. Uradni proglas ne navaja nobene druge opazke,
Verona ln Trst.
Lngano, 28. sept. (K. u.) »Popolo d Italia« poroča, da so v Veroni postavili spomenik »žrtvam avstrijskega barbarstva«, to je žrtvam zračnega na: pada dne 14. novembra 1915. Italijani imenujejo avstrijski zračni napad barbarstvo, čeprav je Verona trdnjava in sc po mednarodnem pravu sme obstreljevati. S tem večjo pravico smejo Avstrijci očitati Italijanom barbarsvo, ker so ponovno in sistematično obstreljevali Trst, neutrjeno in odprto mesto.
Ameriška pomoč Italiji.
Iz Curiha poročajo dne 28. t. m.: Poročilo italijanskih listov o izjavi meriškega državnega tajnika Lansin-ga, da hoče nakloniti Italijanom samo denarno podporo, je vzbudilo v Italiji očividno nevoljo. Celo oficijozni listi kritizirajo to Lansingovo izjavo kot breztaktnost. Vojno časopisje opozarja na težo bojev na soški fronti in na potrebo težke artiljerije ter Ameriko kategorično poziva, naj Italijanom na bojišču aktivno pomaga, ker sc bodo mogla denarna vprašanja po gmagi z orožjem izlahka rešiti.
Msii napodi Da Po I n Pereč. — Mi napadli lesi.
Dunaj, 28. septembra. (K, u.) Iz vojnega dopisnega stana poročajo: 27. t. m. zvečer so italijanski letalci napadli Poreč in Pulj. Vojaške škode ni bilo. Veliko bomb je padlo v morje. Napad je bil slabejši nego prejšnji. Ob istem času je eno naših letalskih brodovij napadlo zrakoplovno lopo v Jesiju pri Jakinu. Lopa je bila večkrat v polno zadeta in porušena. Zrakoplov, ki je bil v lopi, je z visokim plamenom eksplodiral.
Državni zbor.
t Ministrska kriza.
Danes je jasno. Nemci so prišli sedaj v državni zbor s trdnim namenojn, da raz-bijejo državni zbor, preprečijo vsako revizijo ustave v smislu enakopravnosti narodov in si vzdržijo nemško nadvlado potom absolutizma. Krivdo pa naj nosijo avstrijski Slovani, katere stigmatizirajo vsak dan za veleizdajalce, čeravno so v tej vojni veliko več žrtvovali za Avstrijo kot pa Nemci. V ta namen so poslali v parlament svojega proslulega gromovnika Wolfa — kot Grki Terzita v ostrog Ahajcev. Znano je, da ne cenijo Nemci Wolfa sami preveč visoko, toda to pot jim je potreben. Izziva naj, namen je lc dosežen. Wolf je govoril v izbranem stilu nemških psovk. Izzival jc vse, kar ne diši po Wolfovstvu. Tudi nem-ke socialne demokrate z napadom na dr. i'riderika Adlerja in s proslavo groia Stiirgkha. Nenemški zastopniki so že od-
govorili v proračunskem odseku s tem, da so prodrli z nezaupnico kontrolni komisiji za državne dolgove, z nezaupnico vladi. Povedali so jasno vladi, da to pot ne bode dobila večine. Toda sedaj so se Nemci pričeli zvijati kot klovni in žonglerji. Drugim so kopali jamo — kdo ve, če ne bodo še sami vanjo padli. Težko je danes z absolutizmom vladati. Zato tarnajo danes nemški časopisi o resni, zelo resni ministrski krizi. In ravno to nemško časopisje, ki toži, na kak način hoče dobiti Seidler večino za proračun, je spustilo zadnje dni vse "mehove in je povzročilo najhujšo gonjo proti avstrijskim Slovanom, v prvi vrsti proti Čehom in Jugoslovanom. In sedaj jadikujejo ti nemški volkovi — danes že v ovčjih oblačilih— češ, Slovani hočejo razbiti parlament, da pokažejo ententi, kako razsulo vlada v naši državi. Vse to po načelu: rečem ti, da mi ne porečeš--
Danes govore že o odgoditvi parlamenta. Dr. pl. Seidler naj se pogaja s strankami in raj skuša priti na ta ali oni način do večine. Posvetoval se je že z Do-bernigom, poklical je k sebi Staneka in druge voditelje političnih strank. Toda to pot ne bo vlovil kalinov na svoje limani-ce. Najboljše bo rešena ministrska kriza, če vtaknejo Seidlerja in njegov podrobno izdelan načrt za varstvo interesov nem-ško-mažarske hegemonije v poseben muzej za absolutizem.
Jugoslovanski klub je danes preciziral svoje stališče potom svojega najmlajšega člana našega dr. L o v r a Pogačnika, ki je v temperamentnem govoru dal duška trpljenju našega naroda. Povedal je: Jugoslovanski klub ne dovoli Seidlerjevi vladi proračuna. Jugoslovani napovedujemo germanizatoričnemu režimu najodločnejši boj.
Slovenci nismo na prodaj nikomur!
Dunaj, 28. septembra. Po 11, uri ot-vori predsednik dr. Gross sejo.
Poslanec S c h;r e i t e r (nemška nacionalna zveza) izjavlja, da je samoobsebi umevno, da bodo Nemci nasproti češkim zahtevam posegli po samopomoči. Če bodo Čehi tako nadaljevali, kot so pričeli, bodo dobili od Nemcev tak odgovor, kot ga niso najbrže pričakovali. Izjavljamo, da bomo posegli Nemci po vseh sredstvih — četudi žrtvujemo našo osebnost — da preprečimo češko državo. Hočemo in bomo svobodni gospodje na svobodni zemlji nemške Češke.
Poslanec S e d 1 a k (Česky svaz) govori o programu ministrskega predsednika. Na državnopravne izjave z dne 30. majnika je ministrski predsednik imel le to povedati, da vzdržuje dualizem. Ni pričakovati, da bi si dovolili samozavestni narodi trajno nadvlado Nemcev in Maža-rov. Pač pa pozdravlja govornik program o vodnih in električnih napravah. (Ploskanje pri Cehih.)
Poslanec H a r 11 (nemška nacionalna zveza) opozarja, da je ministrski predsednik preveč prizanesljiv nasproti češkim zahtevam. Noče se odločiti za oster nastop proti Čehom. Dogodki v zbornici od Sta-nekrve majniške deklaracije do govora poslanca Zahradnika — morajo ministrskemu predsedniku odpreti oči. Če mu to ne zadrstujc, naj si da poročati iz eeških občin. Kar se tam godi, je tiha revolucija. Gospodje Klofač, Rašin, Stanek in tovariši in njihovi nazori obvladajo sedaj češko politiko. Nastopiti proti tej nevarnosti, to je sedaj dolžnost vlade. Nadalnjim korakom ministrskega predsednika, ki je prinesel Čehom amnestijo, zre govornik z bojaznijo nasproti.
Poslanec Kalina (Česky svaz) izjavlja, da niso Čehi sovražniki nemškega naroda, nočejo nikogar podjarmiti, hočejo pa sami svobodno' živeti. S policijskimi nared-bami ne bodo odvzeli češkemu narodu tega, kar hoče danes že celi svet, namreč svobodo, samostojnost, bratstvo vseh narodov, Ali so bili Čehi oni, ki so hoteli vojno, preganjanje in vso nesrečo? Svarili so pred vojno s Srbijo in opozorili so že po predsedniku Pattaju svoječasno na najvišjem mestu, da zbornica v svoji celoti ne soglaša z vojno. Demonstrirali smo proti vojni, ko je bil še čas. Slavno češko kraljestvo denuncirajo tukaj pred vsem svetom. Toda cel svet ve, kaj pomenijo dežele češke krone za monarhijo. Wolf, ki je zaklical v češkem deželnem zboru: »Hoch Hohenzollern«, nima pravice pred-bacivati Čehom veleizdaistva. Narode Avstrije ni mogoče več tlačiti z vojno nadzo-rovalnimi odredbami, z gospodi Hummer, Teufel in Woif. (Viharno odobravanje pri Čehih.)
Poslanec W a g n e r (nemški krščanski socialec) razpravlja o pritožbah kmečkega prebivalstva.
Poslanec D o m e s (nemški socialni demokrat) je protestiral v imenu socialnih demokratov proti sramotitvi dr. Friderika Adlerja potom poslanca Wolfa. Dr. Adler stoji previsoko, oseba poslanca Wolfa pa prenizko, da bi mogel doseči osebnost dr. Friderika Adlerja (pritrjevanje in ploskanje pri socia'nih demokratih.) V nada1'nn--govoru razpravlja govornik o pritožb- "i čez vojno dajatveni zakon. Delavci dobe
navadno plačo moštva mesto tarifne mezde. Povdarja, da ni v Avstriji nobene pristojne oblasti, ki bi varovala pravice delavcev. (Ploskanje pri socialnih demokratih,)
Poslanec Degasperi (italijanska ljudska stranka) razpravlja o načinu postopanja upravnih oblasti v avstrijskem ozemlju, kjej- prebivajo Italijani. Stotine milijonov vrednosti so uničene. Zahteva povrnitev škode. Glede političnega programa vlade izjavlja, da je naivno govoriti o narodni avtonomiji, ko so izročeni Italijani na Tirolskem popolnoma v milost in nemilost vladajočemu narodu.
Dalje govorita še poslanca H o f e r in G r i m m o gospodarskih zadevah.
Govornik Jugoslovanov poslanec Vseslovenske ljudske stranke dr. Lovto Pogačnik.
Med splošno pozornostjo prične govoriti član Jugoslovanskega kluba poslanec dr. Lovro Pogačnik. Prične slovenski: Visoka zbornica! Prvič mi je danes prilika govoriti v imenu ljubljenega naroda, ki ga imam čast zastopati.
Zavedam se, da govorim v zgodovinskem času, v času, ko gre za bitje ali ne-bitje našega naroda, v času, ko je ta narod v zgodovinski borbi dokazal, da ga ni bolj iunaškega, bolj nadarjenega, kakor jc narod Hrvatov, Slovencev in Srbov. Ni pa tudi naroda, ki bi bil toliko pretrpel, ki bi bil toliko žaljen, bil tako razcepljen in imel toliko sovražnikov kakor naš narod. Toda sile, ki so do vojske v narodu spale, so se vzbudile in nikdo jih več ne uniči. Za vedno smo zahrepeneli po svobodi. Zato hočemo delati in se boriti, ker: »prost mora biti, prost moj rod, na zemlji svoji, svoj gospod!« (Živahno pritrjevanje.)
Nadaljuje nemški:
Omenja zapostavljanje Slovencev v šoli, pri sodiščih, in pri upravi. Glede vladnega programa omenja, da je proti razdelitvi v okrožja. Ne v razdrobitvi, ampak v združitvi je naša rešitev. Postati moramo zveza svobodnih, demokratično vla-danih narodov pod žezlom Habsburžanov. V tem oziru se razlikuje naš program od programa ministrskega predsednika. Zato bomo glasovali proti proračunu.
Govornik razpravlja nato o gospodarski bedi v Istri, Dalmaciji in v Ercegbosni, Neumljivo je, da se še dobe v zbornici ljudje, ki otežujejo mirovna stremljenja še vedno z osvojevalnimi načrti. Mir mora postati mir svobode, enakosti in bratstva vseh narodov. Govornik se zahvaljuje cesarju, ki je kot prvi med kronanimi glavami svetu javno izpovedal svojo mirovno voljo. (Pritrjevanje in ploskanje pri Jugoslovanih.)
Zanimiv govor dr. Lovra Pogačnika prinesemo v ponedeljek v celoti.
Predsednik naZnani, da je došla cesarjeva zahvala na udanostni brzojavni pozdrav in zaključi sejo.
Interpelacije posl. dr. Vrstovška.
Dunaj, 27. sept. 1917.
Dr. Vrstovšek je vložil 23. t. m. jako obširno interpelacijo na justičnega ministra radi sodnijskih razmer na Slovenskem in zadnjih imenovanj. Poslanec odločno zahteva od vlade, da spremeni ta sistem in nastavi na slovensko ozemlje le slovenske pravnike za sodnike.
Dr. Vrstovšek je nadalje interpeliral justičnega ministra racli konfiskacije »Straže« po državnem pravdniku v Mariboru.
V današnji seji pa je zahteval poslanec Verstovšek, naj vlada odpokliče iz slovenskega dela Štajerske vse begunce nemške narodnosti, kj.tere je tu naselila v svrho germanizacije naših krajev.
Grafenauerjev mandat.
Socialistično glasilo »Arbeiter Zeitung« razmišlja o Grafenauerjevem mandatu ter prihaja do naslednjega sklepa: »Grafenauer namreč ni bil obsojen pred domobranskim divizijskem sodiščem, marveč pred vojnim sodiščem na bojnem polju, Kakor pa je znano, pripravljajo zakon, ki določa, da obsojeni more predlagati razveljavljenje razsodbe vojnega sodišča radi ničnosti ter zahtevati obnovitev postopanja pred civilnim sodiščem. Če postane ta sklep državnega zbora zakon — kar se v doglednem času zgodi — more Grafenauer doseči uničenje obsodbe vojnega ; sodišča. Če bo potem pred civilnim sodiščem, ki bi bila porota, oproščen, ali če bi državni pravdnik, kar se bo tudi zgodilo, ne dvignil več obtožbe (pravzaprav je ta že vsled amnestije izključena), je uničena obsodba, ki mu je vzela pravico biti izvoljen, vsled česar Grafenauer svojega mandata sploh izgubil ni. Ta pot je Gra-fenauerju na razpolago in je zanj stvarno edino umestna. Seveda je odprta le njemu: Ker je bil obsojen pred vojnim sodiščem na bojnem polju, proti čegar razsodbam bo mogoče napraviti vzklic.
Podpore družinam Amerikancev.
Z Dunaja nam poroča Jugoslovanski klub: Minister za notranje zadeve je izdal v smislu zakona z dne 17. avtfusta t. 1. iz-
vršilno naredbo, po kateri se okrajnim glavarstvom naroča, da družinam onih avstrijskih državljanov, ki so v Ameriki in se vsled vojne nc morejo vrniti, in so v dejanski potrebi, dovoli enaka podpora, kakor družinam vpoklicancev. Klub prosi g. župnike in župane, da obvestijo o tem prizadete družine, ker na vse poslance pri-haja v tem oziru nebroi pisem.
IitOosiovonsKi klali v naislroljl opoziciji
Dunaj, 27. sept. 1917.
Jugoslovanski klub je sklenil sogla»< no proti sedanji vladi zavzeti strogo opozicijo. To stališče kluba je danes jasno in odločno v plenumu razložil podnačelnik kluba dr. M a t k o L a g i n j a. Poudarjal je, da se obširni program ministrskega predsednika niti z daleka ne približuje političnim zahtevam Jugoslovanov, kakor smo jih podali 30. maja in katere ljudstvo jugoslovansko ponavlja navdušeno od'ko>-če do koče. To je minimum naših zahtev. Gospodarski program vlade pa je tako obširen, da ga ne bi mogla izvršiti niti v petdesetih letih. Dr. Seidler se moti, ako misli, da je njegova vlada res definitivna. Kadar pride do glasovanja proračuna, pokaže se, da gre ali vlada ali parlament. Na-, ravneje je misliti, da pojde vlada. Pa ne ta ne druge vlade avstrijske niso zmožne, rešiti velikih socijalnih, gospodarskih in političnih vprašanj, ki se tičejo narodov monarhije! Poljaki, Čehi, Jugoslovani zahtevajo svoje zedinjenje in svobodne države pod skupnim vladarjem.
V teh narodnih državah ne sme biti tujega gospodstva, ne Nemcev, ne Madžarov, a tudi ne kakega naroda, izven monarhije. Na te velikanske ideale najbogatejšega naroda — Čehov —, visokokulturnO stoječega naroda kakor so Poljaki in tako junaških in sposobnih plemen kakor so Jugoslovani — ponuja vlada malenkostno uredbo upravnih okrožij. Vlado in Nemce pozivamo, da naj puste v miru naše domače parobrodarstvo, ker sicer bi nastal ob Primorju vihar, kakoršnega še nismo doživeli.
Govornik zavrsuje s sporom glede Dalmacije, za katerp trdi ogrski ministrski predsednik, da je del svete krone ogrske« na temelju kraljeve prisege in kraljevih postav, avstrijski ministrski predsednik pa označuje kot bistven del Avstrije, da bo ta spor rešil nekdo tretji in sicer tako, da bo Dalmacijo priznal narodu čigar je, čigar kralji so v njej pokopani in čigar jezik se v njej govori.
Bosansko - hercegovinski sabor.
Z Dunaja poročajo: Ministrski predsednik pl, Seidler je izjavil dr. Korošcu, da bo v najkrajšem času postalo akutno vprašanje o sklicanju bosanskega sabora že zato, ker bo na dnevnem redu tudi sklicanje deželnih zborov v Avstriji. Vprašanje je samo, ali se skliče stari sabor ali pa razpišejo volitve. Te dni je bil na Dunaju D. Dimovič, kjer je konferiral s političnimi krogi o možnosti popolnoma novih volitev. Stranke bi se morale v tem slučaju pogoditi tako, da ne bi bilo burnih volilnih bojev, Dimovič je stal na stališču, naj vsaka politična stranka obdrži to, kar ima. Garancijo za mir in red kakor tudi za uspešno pozitivno delo sabora prevzamejo vodje saborske večine. Vsi predslavitelji bosanskih strank stoje na stališču, da bi bilo lažje in enostavnejše sklicali stari sa-
bor, a po sklicanju naj se izvrše volitve za nekoliko izpraznjenih mandatov.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 29. sept. Veliki glavni stan:
Na flandrskem bojišču se je od opoldne dalje topovski boj ojačil. Vzhodno od Tperna je divjal bobneči ogenj na ozemlju vzhodno od Yperna. Angleži so tam izvajali močne delne napade severnovzhodno od gore Frezen in pri cesti, ki vodi v Me-nin. Na ob?h bojiščih, kjer so napadli, so jih vrgli ogenj in boji moža z možem.
Ob poti Ypern-Paschaen-Adele je sovražnik še v nekaterih udrtinah naše bojne črte.
Na obali so zvečer živahno streljali s topovi, kar velja tudi za več odsekov pozorišča v Artois.
Severno od Aisne in v Champagni se je slabo videlo, tudi deževalo je; podnevi so se zato manj bojevali, a zvečer se je borba zopet poživeia.
Na več točkah so naše poizvedbe uspele.
Pred Verdiu? oni so s e popoldne s topovi močno borili.
Vojski i Rosi m fiiiiHiiiii.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 28. sept. Veliki glavni stan:
Le v nekaterih odsekih med Vzhodnim in Črnim morjem so streljali na obeh straneh čez navadno mero.
Nemške čete se izkrcajo na Ruskem?
Ukrajinski urad poroča iz Petrograda: Minister Aksentijev je izjavil v izvršilnem odboru delavskega sveta, da je začasna vlada zanesljivo obveščena, da se bodo nemške čete v najkrajšem času izkrcale na ruskem obrežju.
Razpust ruskih napadalnih bataljonov?
Havas poroča iz Petrograda: Vojaški oddelek delavskega sveta je sprejel sklep, v katerem zahteva, naj se ruski takoime-novani napadalni bataljoni razdružijo.
f Pred novimi nemiri v Petrogradu.
Glasom poročil iz Petrograda je v 'dneh od 14. do 20. septembra zapustilo Petrograd 50.000 oseb.
Rusija odpustila 6 milijonov vojakov domov.
Stockholm, 28. septembra. (K. u.) Iz Pariza javlja »Aftenposten«: Rusko armado) ki je štela dozdaj 12 milijonov mož, od katerih je štelo 7 milijonov mož za bojno črto, so znižali za 6 milijonov mož, ker ni mogoče, da bi preskrbeli tako veliko mož vsemi potrebščinami.
Zniefie na Ruskem.
Vojaši svet v rokah maksimalisiov. ' Milan, 28. sept. (K. u.) »Corriere della Sei-a« javlja iz Petrograda: Kerenskij se pogaja z maksimalisti, da bi dosegel kompromis, na katerem bi mu ne bilo potrebno kapitulirati. Pri volitvah v petrograjski delavski in vojaški svet so dobili Trockij in drugi Ljeninovi pristaši 600 od 1000 glasov. Černov in Skobeljev sta ostala v predsedstvu in nista odstopila s Čheidzejem in s Čeretelijem. Delavski in vojaški svet popolnoma vodijo maksimalisti.
Kerenskij izdal Kornilova.
Lugano, 29. sept. »Corriere della sera« javlja iz Petrograda: Stališče Kerenskega je resno omajano. Prostovoljno pa najbrže ne bo odstopil, ker bi pred Evropo pripo-znal, da je politična moč v Rusiji izključno v rokah petrograjskega delavskega in vojaškega sveta. -Secolo« javlja iz Petrograda, da ni nobenega dvoma več o tem, da je Kerenskij izdal Kornilova. Ruski veleposlanik v Washingtonu je obvestil ameriško časopisje, da sta sklenila Kornilov in Kerenskij pogodbo, da se vržejo ekstremi-sti z vojaško silo, a v zadnjem trenutku je Kerenskij ekstremistom odnehal.
Černovi cilji.
* Iz Petrograda poročajo: Novi sklep delavskega in vojaškega sveta proti udeležbi kadetov na vladi otežuje Kerenskemu sestavo vlade. Černov nadaljuje svojo kampanjo proti Kerenskemu, ker bi rad sam stopil na čelo socialističnega ministrstva.
..	Tereščenko odstopil.
p Petrograd, 28. septembra. Zunanji minister Tereščenko je odstopil. V kabinetu fco sedaj sami socialisti.
Dnevne novice.
-(-' Za združitev Jugoslovanov. Hrvatska duhovščina dekanije Požega v Slavoniji je sprejela jugoslovansko deklaracijo, iti so jo podpisali vsi navzoči duhovniki.
f Franc Krische. Poročali .srno žo, rda jc. vojni kurat Franc Krische v Pulju težko obolel. Prvotna bolezen, črevesno vnetje, sc mu ie sicer uoznoio
zboljšala; toda ko se ji jc pridružila še pljučnica, je bolnik 28. septembra ob 3. uri zjutraj podlegel. Rajni je bil rojen 29. marca 1883. v Vinici, jo končal gimnazijsko in bogoslovne študije v Ljubljani ter bil lota 1908. posvečen v duhovnika^. Kot kaplan jo služboval najprej v Šmarlnem pri Litiji, kjer se je vsled njegove podjetnosti in požrtvovalnosti vsa izobraževalna in politična organizacija prenovila. Na svojem drugem mestu v Vodicah je vzorno vodil zadružno gospodarsko delo, dokler ni bil prestavljen k Sv. Jakobu v Ljubljano. Kot šentjakobski kaplan je uspešno načeloval društvenemu življenju v okraju in je razen tega sodeloval tudi pri Gospodarski zvezi. Leta 1916. je bil poklican k vojakom in je nastopil službo v mornariškem suporioratu v Pulju, kjer ga jo, dobro pripravljenega in vdanega, dohitela smrt. — Rajni je bil zelo delaven, vsem dobrohoten, siromakom radodaren do zadnjega vinarja, prijateljem zvest. Sobratom ga toplo priporočamo v molitev.
-f- Odlikovanja. Ponovno Najvišje pohvalno priznanje z meči je dobil poročnik 69 pešpolka Štefan Zavodnik. —• Najvišje pohvalno priznanje z meči so dobili: poročnik 3. gorskega topniškega polka Franc Čep, poročnik brzojavnega polka Aleksander Globočnik, nadporočnik 22. pešpolka Josip Hočevar in nadporočnik 5. trdnjavskega topniškega polka Ivan Maj-ce. — Najvišje pohvalno priznanje je dobil poročnik brzojavnega polka Feliks Mreule. — Zlat zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje so dobili: vojaški podživinozdravnik 14. trenskega bao-na Ignacij Šlajpah, nadporočnik na železniški postaji v Grahovem Josip Janša in nadporočnik na glavnem kolodvoru v Ljubljani Anton Nagode. — Zlat zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje in z meči je dobil praporščak brzojavnega polka Josip Čeme. — V drugič je dobil srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste narednik 442, črnovojniškega baona Malec Franc, —• Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: desetnika Poje Ivan in Kump Rudolf, poddestnik Marinčič Andrej vsi pri 27, črnoyojniškem polku.
Naši grobovi. Dne 1. septembra t. 1. je umrl na Jesenicah po tridnevni bolezni na griži Maks Andrejčič. Andrejčič je bil rojen 1, 1899 na Bistrici, je obiskoval štiri razrede celovške realke in je stanoval ves čas v slovenskem dijaškem domu. L. 1916 je vstopil po dovršeni nižji realki kot uradnik v tovarniško službo na Jesenicah, kjer ga jc zdaj doletela nesrečna usoda.
—	Odlikovani so bili pri zadnji ofenzivi na rumunskem bojišču za izredno hrabrost praporščaki gorskega strelskega pešpolka: Josip Pretnar in Franc Schiff-rer iz Ljubljane ter Josip Šinigoj iz Dorn-berga (Goriško) s srebrno hrabrostno svetinjo I. vrste.
—	Uradne ure pri ljubljanskem glavarstvu. Od 1. oktobra t. 1. so se pri ljubljanskem okrajnem glavarstvuza uradno občevanje s strankami ob delavnikih določile ure od pol 9, ure dopoldne do 12. ure opoldne. Ob nedeljah in praznikih za stranke ni uradnih ur.
—	Strela je zažgala v Klečah hišo posestnice Marije Kump. Skoda znaša 6000 K. Pogorelka je zavarovana za 2800 IC.
40 otrok umrlo jc v Budimpešti vsled pokvarjenega mleka. Mleko v Budimpešto ogrske državne železnice tako dobavljajo, da dojenčki tudi več dni mleka ne dobe.
Zatekla se je psica-braka, last gospoda šolskega vodje Janka Čepona v Mostah. Več v današnjem oglasu.
Primorske novice.
Za naše primorske uradnike pri sodiščih.
Na svoječasno interpelacijo posl. Rybara in tovarišev je odgovoril pravosodni minister dr. vitez Schauer, cla je odredil, naj so razpišejo v okrožju deželnega, trgovskega in pomorskega sodišča v Trstu prosta mesta sodnih uradnikov 7., 8. in 9. plačilnega razreda. Tudi glede pisarniških uradnikov jc izdal potrebne odredbe.
Pred goriško izpraševalno komisijo za ljudske in meščanske šole v Ljubljani (Dunajska cesta 38/11.) se prično prihodnji usposobljenostni izpiti v ponedeljek, dne 12. novembra t. 1. Pravilno opremljene, na pristojni okrajni šolski svet naslovljene prošnje je vložiti tako zgodaj, cja bodo vsaj do 3. novembra t. 1. v rokah ravnateljstva. Primorsko učiteljstvo sc opozarja, da je naučno ministrstvo prav izjemoma dovolilo, da se vračuna v zakonito dvajset-mesečno učiteljsko prakso službovanje na begunskih šolah, ustanovljenih in vzdrževanih po državnih ali drugih javnih oblast-vih za šoloobvezne begunske otroke, v svrho polaganja usposobljenostnega izpita in sicer učiteljem, oziroma učiteljicam, ki po-l učujejo na takih šolah kot sainotvorra in j samoti go vorni razredniki. oziroma razred-! nicc.
Italijanski letalci nad tržaško okolico. »Lavoratore« dne 28. septembra poroča: Sinoči ob pol 10. uri so vrgli italijanski letalci 20 bomb, med temi več zaži-galnih, na dva kraja v okolici in povzročili neznatno gmotno škodo, 29letni Josip Stare je bil težko ranjen, njegova 251etna žena lahko, njuna 51etna hčerka Terezija pa je bila ubita. Moža in ženo so prepeljali v tržaško bolnišnico. — Prebivalci nekega drugega kraja so bili našli, kakor pripovedujejo, na nekem polju kovinast predmet, v katerem je bil bel kruh, pokvarjeno meso, vata in zaprto pismo brez naslova. Vse so vrgli v neko gnojno jamo, kjer pa doslej predmeta niso mogli najti,
LjniiSjanske novice.
lj Pastoralna konferenca za mesto Ljubljano se vrši v torek 2. oktobra v škofiji (pritličje na desno). Vsi ljubljanski duhovniki se vljudno vabijo.
lj Duhovne vaje za može bodo v Kri-žanski cerkvi od 30, septembra do 7, oktobra. Začetek v nedeljo zvečer ob 6. uri. Med tednom vsak večer ob 8. uri. Sklep v nedeljo, dne 7. oktobra zvečer ob 6, uri. Možje, pridite!
lj Strašen čin mladoletnega. Šestnajstletni ključavničarski vajenec tvrdke Sa-massa Franc Kikelj s Krakovskega nasipa št. 16 je jel zahajati v Perkotovo gostilno na Žabjeku št, 3 in se zagledal v šestnajstletno domačo hčerko, baje krasno deklico Frančišo, Dekle mu je ljubavno ponudbo baje odbilo, za kar je sklenil maščevanje. Med tednom je v tovarni na obe strani spi-lil precej velik nož in prišel sinoči z njim zopet v gostilno. Ko se je sinoči proti 10. uri Frančiška Perkotova v gostilni poslovila in odhajala k počitku, jc skočil Kikelj k nji ter ji porinil stilet v prsa, nakar se jc dekle nezavedno zgrudilo. Takoj je prihi-tsl na pomoč iz Virantove hiše vojaški zdravnik, ki jo je za silo obvezal, nato so pa prišli ponjo z rešilnim vozom ter jo odpeljali v deželno bolnišnico, a je že med potjo izdahnila. Takoj jc došla tudi policija in še predno je zamogla morilcu odvzeti stilet, sc je ta tudi sam ž njim zabodel v srce, pa baje ne smrlnonevarno. Morilca je vzela v varstvo policija in ga oddala v bolnišnico. Umorjeno so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu.
lj Iz seje mestnega aprovizačnega odseka, dno 29. septembra 1917. Izšla jc ministrska naredba, ki urejuje promet s kurivo m. Uvedejo se karte za kurivo z veljavnostjo od 4. novembra dalje. S hišnimi polarni se bo ugotovilo, koliko imajo posamezne stranke premoga oziroma drva. Stranke, ki imajo v svoji zalogi več kot 250 kg premoga in 5 m3 drv, ne dobe kart. Karte za kurivo ločijo kurivo za , kuho in kurjavo. V Ljubljani razdeljujejo premog premogarji na karte. Težave bodo s prevažanjem premoga na dom in sc bodo morale že stranke navaditi, cla hodijo same iskat premog. Mestni občini je obljubljenega toliko premoga, da bo mogoče pri največji šteclljivosti shajati. — Prihodnji teden se razdeli na krušno karto po pol kg moke za pecivo in pol kg m o k c za k u h o.
—	Mestna aprovizacija je pričela, kot prevzemalnica vse za Ljubljano določene maščobe, z razdeljevalnem Špeli a. Prvi okraj jc že prišel na vrsto, drugi okraj dobi špeh v ponedeljek in ostali okraji v najkrajšem času. Aprovizacija pričakuje, da bo prebivalstvo vsaj pol leta lahko preskrbela z mastjo.
—	Jajc ni. Dovoz je popolnoma izostal in je največje pomanjkanje jajc v Ljubljani. Niti težko bolnih ni mogoče preskrbeti za najnujnejše potrebe. — Kupčija s s a d j e m se najugodnejše razvija. Občinstvo prav rado sega po sadju in ga je mestna oprovizacija že veliko razpečala. — Vse zelje je v ljubljanski okolici zaseženo ha korist mestni aprovizaciji. Vsak izvoz je odslej prepovedan. Aprovizacija bo v v največjem obsegu pričela s kisanjem zelja in si zagotovila kolikor mogoče veliko zalogo.
lj Špeh za drugi okraj. Mestna aprovizacija bo delila špeh na nova nakazila strankam drugega okraja v ponedeljek popoldne dne 1, oktobra na Poljanski cesti št. 15. Določen je ta-lc red: Od 1. do pol 2. št. 1 do 150, od pol 2. do 2. št. 150 do 300, od 2, do pol 3. št, 300 do 450, od pol 3. do 3. št. 450 do 600, od 3. clo pol 4. št. 600 clo 750, od pol 4. do 4. št. 750 do 900, od 4. do pol 5. št. 900 do 1050, od pol 5. do 5. št. 1050 do 1200, od 5. do pol 6. št. 1200 do 1350, od pol 6. clo 6. št. 1350 do konca. Vska oseba dobi četrt kilograma, kilogram stane 8 K 80 vin.
lj Sadje na rmene nakaznice C št. 1 do 800, Mestna aprovizacija bo oddajala sadje med stranke, ki imajo rumene izkaznice s črko C, v ponedeljek popoldne dne 1. oktobra, na dvorišču šole na Ledini v Ko-menskega ulici. Na vrsto pridejo od 2, do pol 3. ure št. 1 do 100, od pol 3. do 3. ure :H. 100 do 200, ocl 3.. do pol 4. ure St. 200 do 300, od pol 4. do 4. ure št. 300 do 400, od 4. do po! 5. ure št. 401 de 500, cd pol
5. do 5, ure št, 500 do 600, od 5. do pol 6, ure št. 600 do 700, od pol 5. do 6, ure Št, 700 do 800, Vsaka oseba dobi en kilogram, kilogram stane 40 vin. Prinesite seboj drobiž in posodo.
lj Železničar ponesrečil. Na kolodvoru v Logatcu se je z vročo vodo opekel 51 let stari vlakovodja na južni železnici Lovrenc Marangon iz Ljubljane, Marija Terezije cesta 13. Ko je hotel premeriti pri stroju veliko cev, jo nenadoma brizgnila vanj vroča voda ter je zadobil opekline po hrbtu in na nogah, vsled česar jo moral v bolnišnico.
lj Svari se pred nakupom srebrne cigaretne doze s 6 zelenimi kamenji (dva izpadla) in z monogramom I. M. Tat, da se izogne posledicam, naj jo položi na prostor, odkoder jo je vzel.
Uruguay in Paraguay proti Nemčiji,
Baselj, 28. sept. Uruguayski kongres so sklicali na izredno sejo da razpravljajo o prelomu z Nemčijo. Vlada Paraguava namerava prekiniti zveze z Nemčijo.
Mirovna nota španske.
Genf, 28. sept. Iz Lyona: Španska odpošle svojo mirovno noto državam, ki se vojskujejo, ko so objavi odgovor sporazuma na noto sv. očeta.
Dr. pl. Seidler in Lahi.
Švicarski listi poročajo, da je zbudil dr. Seidlerjev programatični govof veliko pozornost v Italiji. Je že moral biti res slab
Avstrijsko-švicarska meja zaprta.
Dunaj, 28. sept. Tukajšnji švicarski poslanik je protestiral v zunanjem ministrstvu ker je vnovič zaprta meja med Pred« arlsko in Švico.
eospoiorsle Helene.
Prigoni prašičev sc ustavijo, C. kr, deželni predsednik za Kranjsko je razveljavil razglas z dne 25. julija 1917 št. 18.269, s katerim se je dovolila prodaja prašičev zA pleme in za rejo. Od današnjega dne naprej se ustavijo, oziroma prepovedo vsi prigoni, oziroma sejmi za prašiče v celi deželi. Promet s prašiči za pleme in za rejo je torej dopustljiv naravnost med rejci in potom kranjskega deželnega mesta z» vnovčevanje živine.
Nameček živil in zvišanje deležev kruha in moke — odgodeno. Minister za prehrano generalni major Hofer je naznanil dunajskemu županu dr. Weisskirch-nerju, da se bodo živežni namečki, ki so bili naznanjeni 15. avgusta," razdelili najbrže v jeseni. Deleža kruha in moke za posamezno osebo zaenkrat še ni mogoče zvišati, ker še nimamo pregleda o letošnjem pridelku in potrebščini.
Zvišanje prevzemnih cen za seno in slamo, Dunaj, 29. (K. u.) Z ozirom na slabo letino je urad za prehrano z naredbo, ki jo danes objavlja državni zakonik, zvišal prevzemne cene za seno in slamo naslednje: Seno vseh vrst (travniško seno, ota-va, detelja vseh vrst i t, d,) 23 kron. Slas ma: 1, omlačena ržena slama 13 kroo^ 2. vse druge vrste žitne slame, potem ste-blovje grah ain grašice, izvzemši turšično 6lamo, 11 kron; 3, fižolova, bobova, lečna, volčjega boba, ogrščna, riževa in turšična slama 7 kron.
Otvoritev ruske tiemokroiičue Konference.
Petrograd, 27. septembra. Povodom današnje otvoritve demokratične konference označuje glasilo delavskega in vojaškega sveta »Izvestja«, njene naloge naslednje: 1, Natančno mora določiti sredstva in pota za složno sodelovanje vladne oblasti in demokratičnih zvez; 2. določiti mora obliko vladne oblasti ustavodajnega zbora; 3. določiti mora o sestavi in politiki vladne oblasti,
Petrograd, 27, septembra, Reuter poroča: Vseruska demokratična konferenca se je danes v mestnem gledališču otvorila, Navzoči so bili vsi člani vlade in več diplomatov.
Ruski delo&ratični posvet. — Ljenin se vrnil v Petrograd (?)
Petrograd, 28, septembra*(K. u.) Vse-ruskega demokratičnega posveta se udeležuje 1200 odposlancev iz vseh delov dežele, Otvoritvene seje so se udeležili tudi člani vlade.
Petrograd, 28. septembra. (K. u.) Listi beležijo vest, da sc je vrnil Ljenin v Petrograd. Notranji minister je zapovedal, naj ga zapro, če ga dobe v Petrogradu, a da ga v zborovalni dvorani demokratičnega posveta ne morejo prijeti.
Petrograd, 27. septembra. (K, u.) Agentura: Potem, ko so na demokratičnem posvetu izvolili predsedstvo, ki šteje 23 članov, med njimi Čeidze in Cereteli, i? govoril
Kerenskij.
Večina udeležencev ga je živahno sprejela. Pozdravil je posvet v imenu vlade ruske republike in kot vrhovni poveljnik. Izvajal jc: Ker jo vlada poročala o mo-
»SLOVENEC«, dne 29. septembra 1917.
iviebiiouaia soba :: a.^rano
se išče za
enega gospoda. — Cenj. ponudbo pod »Soba 50« na upravo »Slovenca«. 24-73
Kupi se dobro ohranjeno
Slov. krščansko-socialna zveza
javlja, da je njen odbornik
Ponudbe z navedbo cene, motor-jevega sistema in moči na upravo Slovenca pod Motor 750.
17 letno t"9l-1o ž-1" vstopiti fcot
nnfffH	v k'1'"10 v°ei° trgovino z jjtf M|	mežunim blagom na deželi, M m	najraje na Uolenjskrm. Celi 19	"ieno ponudbo naj se po-Sra&H	Pijejo na upravništvo tega am u vb Jista pocl $tev. 2476.
neumorni delavec naše krščansko-soc. izobražev. organizacije
v TVju 28. septembra 1917 v Bogu preminul. R. I. P.!
Predsedstvo S. K. S. Z.
Dr. J. Krek 1. r.
predsednik.
BMeBHMwaa
Išče mesta za takojšnji nastop. Grofudi na deželo. Naslov v upravi lista pod št 2424.
9	Poštni zavoj 38 koaov K aS3 30 proti vpo-
9	— slatvi zneska. Le razprodaialcem. —-
B	LCO VOHfcYZ£t<., tovarna žepnih svet lit, |j K.r=lj. Vinogradi 17.
Jugoslovanska Strokovna Z*?eza svojega odbornika
iz vin lastnegi pridelka destiliran, pr. slabostih vs'cd starosti in težrfoCah v želodcu že več stoletij sloveč kot krepCilo za ohranitev življenja. Razpošilja 12 «et starega 'i polUterske s ekle-nice fran«o po nolti za 60 kron, mladega triletnega, čudovitp učinku jočega kot bnl lajša-loče vribalno sredstvo pri trganju v udih, Francovo žganje, 4 polliterske stef.lenice za 48 kron. Vino od £6 litrov naprej. Beli rizling m rdeCi burgundec po K 4'60 liter.
Benedikt Hertl,
ejrašfak, grad GoHča, Konjice, S^ajer.
ki je umrl v Bogu 28. septembra v Pulju kot c. in kr. vojni kurat Deloval je v naši organizaciji pridno in požrtvovalno v Litiji in v Ljubljani.
♦ Katoliško slovensko demokratično delavstvo, spominjaj se blagega rajnika v svojih molitvah.
Za načelništvo:
Mihael Moškerc 1. r
Za nadzorstvo: Jan. Ev. Barle 1. r.
Ustan. 1910,
^©FRais-BSka Bn vojna	v PuSfa naznanja,
da je njen dragi tovariš
1 Ura z zapestnico
i z varnostnim steklom
velika oblika . , K 20 —
II. vrsta......21'-
mala oblika . . . „ 3U'~
11. vrsta.....40--
z varnost, steklom K 2'—,
rndl; K 10 — več. Prccuij. ure z zapestnico K ifr—, K 60— in K SO--, proti vposlatvi zneska turno tudi ua bojišCe.
n-r.n	{-v n
iscpna ura
Joidena ali ponikijana
1. vrsta.....K 14--
II.........20'-
srebro, Imlt......
z dvojn. plošCem „ 40'— z varnost, steklom K 2-—, radii K tU- - ve C. Prceizijskc uro K 50--, K 6r— In K 5»--. Pošilja sc 7. Dunaja pole.j K 1'tO za po:
c. in kr. vojni kurat pri mornariškem superioratu v Pulju
dne 28, septembra ob 3. uri zjutraj po mučni bolezni, previden s sve tirni zakramenti, umrl.
Pogreb bo v nedeljo, 30. septembra, ob 4. uri popoldne. Sobratom bodi rajni priporočen v iskreno molitev!
V PULJU, dne 28. septembra 1017,
Dunaj, SV. MarjjapeShensls-asse 27/32, Tovarniški cenik proti vposlatvi K l-—. Dlnamo žepna svetilka K 11•— in 30-—.
kupuje Deželno mesto za krmila, ki išče zato nakupovalcev po deželi.
Nakupovalec ima prevzeti divji kostanj in želod v zrelem in suhem stanju, ga na svojo nevarnost shraniti in varovati pred vsako po-kvaro, dokler ga Deželno mesto za krmila ne prevzame. Imeti mora pripravno , zračne in suhe prostore za shrambo. Nakupovalec mora voditi natančne zapiske o prevzetih množinah in plačanih cenah, kateri zapiski morajo biti na vpogled Deželnemu mostu za krmila in Centrali za krmila.
Divji kostanj v popolnoma suhem in zdravem stanju se plačuje po 30 K, premalo suho blago primeroma nižje. Želod se plačuje tudi v popolnoma suhem stanju po 70 K, nesuti primeroma nižje. Kostanj in želod se ne sme klatiti, ampak le dozorel po tleh nabirati. Kostanj in želod prevzame po potrebi Deželno mesto za krmila najbližnji postaji in ga plačuje, naloženega v vagone, kostanj po ilo K in želod po 75 K.
Nakupovalci naj se prigla«o do dne 10. oktobra pri Deželnem :m za krmila v Ljubljani, Turjaški try st. 3, I. nadstropje.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša iskrenolj ubij ena hči oziroma mati, gospa
vdova računskega podčastnika
v soboto dne 29. t. m. ob 7. uri zjutraj previdena s tolažili sv. vere boguvdono preminula.
Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v nedeljo dne 30. septembra 1917 ob 5. uri popoldne iz mrtvašnico v deželni bolnici na pokopališče k sv. Križu.
Sv. maše zadušnice so bodo darovale v več cerkvah.
V LJUBLJANI, dne 29. septembra 1917.
Antonija Bitsch,	Valerija, Ferdinand
mati.	siroti.
Stev. 223.
—"1 *——^—
jem programu že na državnem posvetu v
Moskvi, si dovoljuje le nekaj besedi v svojo obrambo, posebno glede na slučaj o Kor-nilovem. Kerenskij je izjavil, da je razpolagal že dolgo časa s poročili o nameravanem državnem preobratu. Od dne do dne je ukrenil vse, da bi bil te nerazveseljive dogodke preprečil. Odkar je bil imenovan Kornilov za vrhovnega poveljnika, je pričel glavni stan pošiljati začasni vladi ultimat za ultimatom. Vlada je znala, da zahtevajo dogodki v Galiciji novih naporov, v boju proti razpadu armade. A da doseže namen, je hodil po svojih potih, a glavni mi je poizkušal vsiliti popolnoma drugo pot. Precej dolgo je trajal boj obeh smeri; glavni stan je izrabil vsako nesrečo na bojišču za to, da je poslal takoj ultimat v Petrograd. Nekoliko pred moskovskim posvetom se je izročil vladi še ostrejši ultimat, ,s katerim se je grozilo, da če se ne sprej-,me, se prepreči posvet, a vlada je tudi ta ultimat odklonila. Po polomu pri Rigi je glavni stan še odločnejše nastopal.
IL kranjska tovarna sodavice in mineralnih voda, r. z. z o. p. v Ljubljani
*naznanja svojim odjemalcem ljubljanske okolice, da oddaja od danes naprej zopet blago.	2468
Pri živčnih boleznih in številnih ženskih boleznih, na katere poglavitnem slabo vpliva prepočasno in nepopolno odvajanje, je naravna „Franz-Josef-grenčica prijetno učinkujoče domačo sredstvo, ki znatno manjša tež-koče in češče zanesljivo koristijo že male množine.
Proda se isiro to p klavir
Poizve se pri upravi lista pod št. 2471.
Krasno posestvo
na Kranjskem
radi nastalih razmer. - Vprašanja pod »A.B. L« na upravo tega lista, 2447 (2)
Suhe gobe (Iurike)
lepo sušene kakor tudi prazne vreča, brinjevo olje, lešnike in orehe
Kupuje po na jviSf ifi dnevni!« ccnah
M, Ranf, iCra^l
' prva eksportna tvrdka deželnih in gozdnih pridelkov.
mostne uage
(Britckenwagen)
vseh velikosti izdeluje Ivan Rebek, umetni ključavničar, Celje, Poljska ul. št 14. Priporoča se za cenj. naročila.
Kuharica srednjih let, izučena v kuhanju in gospodinjstvu, želi priti za
gospodinjo
na večje posestvo k samostojn. gospodu ali tudi v župnišče, v mestu ali na deželi. Naslov pri upravi lista pod št. 2540
Krepkega
iz poštene družine s primerno izobrazbo sprejme v trgovino z mešanim blagom
Ivan Zelen v Senožečah*
Pošteno in zanesljivo dekle srednjo starosti želi mesta v kakšnem župnišču kot
KUHARICA.
Vajena je voditi vse gospodinjstvo, ter zmožna tudi šivanja. Prijazne pismene ponudbe se prosi poslati na upravo tega lista pod znamko »kuharica« št. 2453.
Išče se
gospodičn
ki bi imela veselje do loterije. Pouk dobi istotam. Naslov pove upravništvo „Slovenca" pod štev. 2478.
Pisalni stroj
dobro ohranjen, brez vsake napake, je naprodaj. Naslov se poizve pri upravi lista pod št 2477.
Kupijo se
Ponudbe se prosi na upraništvo lista ood J. W.
Stran 6.
»SLOVENEC«, dne 29. sep(emh"ra '191V
5te*. 223.
i>iav. občiustvu in gosp. trgovcem priporočam
in siamnnte podplate .ta v čevlje Katere sem začel izdelovati, tako da ustrojem lahko vsaki zahtevi. Iver jo druga obutev tako draga, hode ta za osebe, ki imajo opravilo v sobah, prav dobro c'o la. Naj vsak poskusi FRANC CEK Alt, tovarna slamnikov v Stob« pošta Ltoražale pr. L.ubl.ani. 1622
Zatekla
2444 (2)
se ie okrog Malegospojnice v okolici Rakeka psica biaka, čisto rujave barve z belima lisama pod vi atom in koncem košatega repa. Poseben znak pt habljena zadnja noga - Kdor ve za to psico, naj sporoči proti dobri nagradi na naslov Janko Čepon šol. vodja v Mostah pri Ljubljani.
Zahvala.
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijaieliem in znancem tužno vest. da je naš ljubljeni soprog, oče, stari oče, stric, tast, gospod
posestnik in vrtnar
dne 25 septembra ob 6. uri zjutraj previden s svetimi zakramenti za umirajoče v 60. letu starosti mirno v Gospodu zaspal
Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dae 25 septembra 1917, ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče, odkoder se bo v četrtek ob 11. uri dopoldne položil k zadnjemu počitku.
Predragega pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev.
V Kranja, dne 25. septembra 19i7.
Žaujočl ostali.
Za mnogobrojne izraz" sočustva ob priliki izgube dragega pokojnika izrekamo vsem najiskrenejšo zahvalo.
Osobito se zahvaljujemo gospodu dr. Šavniku za njegov trud ter požrtvovalnost za časa pokojnikove bolezni; najiskrenejša zahvala tudi častiti duhovščini, požarni brambi ter cenjenemu občinstvu, ki je spremilo blagega pokojnika na njegovi zadnji poti.
Samo ml munl
morete po visoki ceni prodati lepe, čiste, dobro posušene
Kupim vsako množino. Da prihranim stroške in pota, jih prevzamem na željo tudi na domu prodajalca, ako mi naznani svoj natančen naslov in pa množino posušenih gob. Obrnite se zaupno name. Nikomur ne bode žal.
FRANČIŠKA OPEKA, trgovka na Vrhniki.
Bliža se čas setve lanu.
Vsak kmetovalec naj si od pridelanega lanenega semena pridrži za setev le najboljše. Kdor nima semenskega lanenega semena ali pa ne zadosti, naj se obrne na naše pooblaščence, ki mu bodo seme sporazumno z nami pravočasno preskrbeli. Naša glavna zastopnika za Kranjsko sta gg. Mihael Omahen in F. S. Škrabar, oba v Višnji Gori na Dolenjskem.
Dolžnost vsakega kmetovalca je, da letos vsaj še enkrat toliko lanu poseje, kot pretečeno leto; dolžnost vsakega, ki dosedaj ni lanu sejal, je, ds.se obrne na naše posredovalce in zahteva seme ter kolikor le mogoče veliko lanu poseje!
Da kar največ lanenega semena in prediva pridelamo, ni lc v prid vsu-kega posameznega kmetovalca, temveč tudi v splošno državno korist, kajti naše predivo in laneno seme nam je v veliki meri pripomoglo, da so se gotovi načrti sovražnikov izjalovili; pa tudi po vojski bo velike važnosti, da bomo imeli sami zadosti prediva in lanenega semena, ter postanemo vsled tega neodvisni od sedaj nam sovražnega inozemstva, kar bo zopet kmetovalcem le v korist.
Zato Vas prosimo, zahtevajte od naših pooblaščencev vprašalne p*)le, ki jih kar najhitreje in natačno izpolnite, ter oddajte pristojnemu županstvu, da na ta način iiobimo natančen pregled in da nam bo mogoče Vas pravočasno podpirati z novim semenskim lanenim semenom!
HosfrlisM^ centrala za pralno, T«
kupi vsako množino franko vagon
Vpoštevajo se le pismene ponudbe z navedbo cen.
136
EC 12* Irnn po nov m^elu, rRNO G43 Morava.
100 Utrov zdrave domačo pijače
osvežujoče dobre m /.010 gaseč e si lah ko vsak sam priredi z mali.i i stroški V zalogi so snovi za ananas, !abo'6nlk, grenadinc, mainovec, poprova meta, niuskate.ee, poiuerftnčnlh,dišeča; orla višn. evec. t-kaziti 8>- ne more 1: douiiu-a pij ca se lahkopije poleti bladnn lozimi Huli vroča namesto ruma ali zganja Snovi z natnnč. navodilom stanejo et i u JAN GROI.:CH droierlja pri
ooo kron v . tatu r« ne odstrani ltrema Grollch - zia ven spada.jočim pralulm piaikom vse r.olnčae pege, maroge, BoinOne opekline, ogree, obrazno rdečico tu n ne obrani ko/.o mlndostm svežo in nr/.no. 1'enn K 6"65 n po-s t u i no vrod. .11 orrijo staneio K 17- .
____o porcii K 32-60. Vso brez kaki!:
•uiualjnih stroškov. Naslov za naročila
JAN GRGLCH, drejerija pri angela. Brno 643, Mcrav?
iT .-""v
IMJamanti za rozanje stekla za oteklarjo ln domačo rabo.
Dijamnnte za stoklarje morem dobaviti sodil) lo
St. I po K H*70. in St. Si, po K 16*-, ker
ie dovoz t rekmjen in sc moro surovo bm K', dpbiti lo težko i , po vis. kili i-eiiili-i'ov etio 8.1 vinar več Za reelno 111 s>-litino blago mmri JAM O ti OL1CH, firo zorlja pri angre u, BP.MO 613 Moravč.
Framvda!! !" sr<!d8,vv7a i><"n'«icnj«
1 lalH,}	iafli k, idero. svetlo in
sive laBO in bi*a3e za traino temno pobarva t steklenica s l oiitnino vred IC 2*70.
l° rožnata voda
Kycj'0!i kl ,1V0 |i0rUl„,


i«<mi tica. I eineU ig čudovit, i steklenicn u poštnino vre K 2 45. rovzot je 86 vinar več Nualov /a naročila:
m
Naslov za pisma: Jos. Poeilnc, Ljubljana
Sv. Petra cesta.
•tliliiiliiliiuiiiiuiiillliiiiiiittiliilillliiiililidliffltlMtiiginllllllllllll
Zalitcvaite slovensk cenili!

[:tiiMtnii,„liftlin
Naslov za pisma: Jos. PeleUnc, Ljubljana
Sv. Petra cesta.
edisin najboljše Šivalne sirske furdise
hm » i *•
poleg frančiškanskega mostu, levo, tretja Ijiša ob vodi.
Največja in edina zaloga širalssiSi sfrofei vseh sistemov v poljubnih opremah za obrt in rodbino.
V zalogi igle, olje ter deli zn razne sisteme.
Dostavitev strojev tako] I Pouk v vezenju brezplačen!
Dobro vpeljana domača zavarovalnica sprejema pod najugodnejšimi pogoji sposobne
za življenjsko in nr-godno zavarovanje. Dobro utemeljene prošnje na upravo »Slovenca« pod šifro »Potovalec« št. 1831.	1831
/St
— t.
EMr^Sfi.juiiD C
pr03^!TSfs!i iZ«fe!®&, pMSS^t ES 03353
m. fflseiigr, Pniia! SL, Prufersfrafle
2457 (3)
MaBHBgaBgHBM—BMMEJT
Deželno mesto za krmila kupuje reso (vresje) in plačuje ICO kg po 10 K.
Resa mora biti rezana od tal, da ni preveč lesnata, in vezana v šope (butarce), da se lahko naklada; dalje mora biti suha in očiščena peska in prsti.	2470 (2)
Nakupovalci, ki želijo reso prevzemati in dobaviti na bližnji železnični postaji, naj se priglasijo pri Deželne u mestu za krmila v Ljubljani, Turjaški trg št. 3, kjer dobe vsa potrebna pojasnila.
BMBBBaBfflaBamBaBaBZBBBaffiaa^agBaBa
PI 115'2—-17
24G0
Dovoljuje se prostovoljna javna dražba zemljišča vi. št. 32 kat. občine Petcrsko predmestje II. del, last ndl. Egona in Lee Bayr iz Ljubljane, Flori-janska ulica št. 29, zastopana po očetu in postavnem zastopniku g. Otonu Bayr od ravnotam, pod sovlogi A k r. št. 13 označenih pogojih in se izroča oprava taiste c. kr. notarju Matevžu Hafnerju v Ljubljani kot sodnemu komisarju ter se bo vršila v pisarni imenovanega
«1
Naznanitev se zgodi s priloženim oklicem, kise nabije na uradni deski, d Ije občinski deski mestnega magistrata ljubljanskega in objavi v listih „Slovcnec" in „Slovcnski Narod".
Nadaljni predlogi zastran naznanitve oklica se lahko podajo v sodni pisarni.
C. Itr. ©Scr&pna sodišče v LfuMfani, odd. I.
dne 20. septembra 1917.
Tem potom se naznanja, da se vrši dne 4. in 5. oktobra 1917, obakrat cb 9. uri dopoldne pri c. in kr. zbirališču konj (bolnici) št. 6G in 67 pri Sv. Val-busgš pri Sm edniku, železn. postaja Medvode, javna dražbena prodaja skupno
jak ifiOLiCH. dro2eri!a pr: rnguln, Brca G4', Moravr J
Odpadli znesek se mora takoj, plačati. Kupci so morajo izkazati z legitimacijo pristojnega okrajnega glavarstva, da so res poljedelci. Kollcovne pristojbine po skali II. in III. morajo nositi kupci. Prodane konje morajo lastniki z lastnimi oglavji (hal f tri) odpeljati z mesta prodaje.
Povelistvo cJn fe zbirališča kom (b;
"	am
m 6T.
246(i

Stev. 223.
»SLOVENEC«, 8n« 79. mpfmUrt T9T7,
Str. 7
Naprej na§ polic ^Cesaijevič"!
Prebivalstvo dežele kranjske je z navdušenim veseljem pozdravilo Najvišje odlikovanje, ki ga je našemu domačemu polku naklonil presvetli cesar s tem, da je prejasnega gospoda cesarjeviča Franca Jožefa Otona imenoval za pclkovnika-imetnika c. in kr. pehotnega polka štev. 17 ter nadalje odredil, da se mora ta polk odslej zvati »Cesarjevič«. To odlikovanje jc povzročilo, da sta profesor Anton Fun-tek in višji revidcnt južne železnice Leopold Pahor za cesarjevičev polk zložila slovensko koračnico »Naprej naš polk .Cesarjevič'!« Skladba se je odposlala na Najvišje mesto s prošnjo, da bi Njega Veličanstvo blagovolilo koračnico sprejeti za cesarjeviča kot imetnika c. in kr. pehotnega polka štev. 17 Cesarjevič ter dovolilo natisniti izdajo, okrašeno s sliko Njega c. in kr. Visokosti cesarjeviča, za klavir, oziroma za klavir in petje s slovenskim besedilom in primernim posvetilom.
Kakor je te dni tukajšnje c, kr. deželno predsedništvo po ukazu Njega Prevzvi-ženosti gospoda c. kr. ministra za notranje stvari obvestilo oba avtorja, se je Nje Veličanstvu cesarici in kraljici vzvidelo, sprejeti koračnico, ter dovoliti, da se sme
pri natisku naslovni list te skladbe opremiti s sliko Njega c. in kr. Visokosti prejasnega gospoda cesarjeviča in z naproše-nim posvetilom.
Koračnica ima v izvirniku nastopno besedilo:
Naprej grmi junaška četa čez hrib in dol, čez plan in grič. To naša kri je brez trepeta, ponosni polk »Cesarjevič«.
V deželi kranjski smo rojeni, sinovi smo planin, poljan; ves narod tam v ljubezni eni cesarju jc in domu vdan.
Vihar divjaj, pekel rjovi, bljuvajte strup, klevetniki! Če kliče dom, smo mi njegovi bojniki in osvetniki!
Ob tla (sovrage samopaSe, pravice Bog je naš vodnik, »Za domovino!« geslo naše, »Cesarjevič!« naš bojni klik!
Nemški prevod, ki je bil priložen tej prošnji, je oskrbel profesor Funtek sam.
Slove takole:
Von Tal zu Berg, von Fels zu Kuppc Braust unsre Schar durchs Schlachtgeland'. Das ist des Kaisers Eisentruppe, das stolze Kronprinz-Regimcnt.
Wir \vuchsen groB auf Berglands Zinnen, sind Sohne der Gefilde Krains; das Volk in seinem tiefsten Sinne ist dort mit Reich und Kaiser eins.
Mag drav.'n dor Sturm, die Holle v/uten, die Liisterhrut giftspeiend schrefn! • LaBt tinser Land uns- treu behuten; la(3t uns der Heimat Racher seinl
Wir bringen HaB und Gier zu Falle, der Gott des Rechts ist unser Hort. »Fiirs Vaterland!« der Schlachtruf schalle, »Hoch Krcnprinz!« sei das Losungsvvort!
Višji revident Pahor je vglasbil koračnico za orkester na lok in za orkester na pihala, za klavir, nadalje za klavir in moški zbor. Koračnica nima, ker jc najprej namenjen^ preprostim vojakom, posebnih težav; toda ob vsej preprostosti je
krepka, blagoglasna, kakor se je to izkazalo ob orkestralni preizkušnji; zategadelj se utegne hitro udomačiti pri našem domačem polku.
Opomniti je treba, da sta oba poklo-nilna izvoda, za klavir, oziroma za klavir in zbor, ki ju je sprejelo Nje Veličanstvo cesarica in kraljica, opremljena s slikovitim naslovnim listom; izdelal je oba aka-demični slikar Franc Podrekar. Prvi kaže v levem kotu v medaljonski sliki cesarjeviča v polkovniški opravi in poleg posvetila sličice ljubljanskega mesta, Blejskega in Bohinjskega jezera v narodni ornamen-tiki; na drugem naslovnem listu pa je poleg posvetila naslikan strumen »Janez«, ko prihaja s planine in vihti razvito zastavo svojega polka.
Natančna posnetka obeh naslovniH listov je dal gospod deželni glavar dr. Šusteršič napraviti za soško zbirko dežele kranjske; čez nekaj časa bosta javno razstavljena na ogled.
Klavirski izvod s slovenskim besedilom bo založila tukajšnja Katoliška bukvama ter ga izdala v lični opremi, čim prej se izboljšajo sedanje za natisk dosti ne« ugodne razmere.
S
Na smrtni dan apostola krščanskega usmiljenja sv. Vincencija Pavljanskega so v Ljubljani zborovale naše karitativne organizacije: Vincencijeva družba, P a t r o n a t za mladino in Dobrodelnost. V cerkvi Srca Jezusovega je daroval sv, mašo prevzvišeni gosp. knezoškof dr. J e g 1 ič, nato pa je konzistorni svetnik Jan, K a 1 a n govoril o ljubezni do bližnjega in opozoril na razne panoge karitativnega dela, ki so deloma šele v povojih ali pa še nenačete.
Po sv. opravilu se je napolnila dvorana v »Rokodelskem domu«. Predsedoval jje stolni kanonik dr. Gruden, podpredsednika sta bila prof. B e r b u č in okrajni šolski nadzornik G a b r š e k. Zborovanja so se udeležili knezoškof dr. Jeglič, ki je bil celi dan pri shodu, deželni predsednik grof A 11 e m s , podžupan in deželni odbornik dr. Karel Triller. — Na tem shodu je bilo precejšnje število duhovnikov in redovnikov, .vzgojiteljev - učiteljev, zlasti mnogo žen, nekaj častnikov, lajikov, beguncev in star invalid iz bosanske okupacije. Razveseljivo je bilo, da so bili na shodu pristaši vseh slovenskih strank.
Predsednik dr. Gruden je pozdravil dostojanstvenike in vse navzoče ter se v otvoritvenem govoru posebno obračal na duhovnike, da naj sedaj z vneme ozna-njujejo evangelij pomoči in dejanske ljubezni do bližnjega. Cerkev je tesno združena z bolestjo in pomočjo revežem, vdovam in sirotam. S toplimi besedami je pozdravil obilo zastopane ženske, ki so v posebni meri poklicane h karitativnemu delu, ker imajo srce. Žensko srce je že veliko dobrega storilo v Ljubljani, poleg gmotnih dobrot jc prineslo tudi ljubezen do bližnjega. Vse ženstvo naj se strne v veliko armado za dobra dela. Pri svojih akcijah pa posebno potrebujemo mož in fantov. Napačen bi bil predsodek, da ka-ritativno delo ni primerno moškemu. Danes mora za to delo poprijeti vsak, ker je to plemenito ©pravilo, ki utrjuje značaj in daje duši vzvišen polet. Posebno naj se akademična mladina posveti karitativnemu delu, saj je začetnik modernih karita-tivnih organizacij Friderik Ozanam začel svoje delo z akademiki in z njihovo pomočjo sc je ta organizirana dobrodelnost razvila v mogočno drevo.
Poročevalci nam bodo razgrnili tužno sliko, toda nikar ne bodimo brezupni, topi in prekrižanih rok. Vsak, toda prav vsak pomagaj po svoji moči, Strnimo se za dobro delo! Če na fronti divja smrt, pa bodi v ozadju armada, ki zdravi vojne rane. Vsi, kar nas je božja previdnost postavila v te organizacije, se združimo in žrtvuimo svoje imetje in osebnost bližnjemu. Današnji shod bo važen: v nas samih naj poživi ogenj ljubezni, katerega zane-simo po ccli domovini, da jo vžgemo za delo ljubezni in usmiljenja.
Nato je dr. Fran Jež govoril o »Miru in ljubezni — največji dobroti«.
Žc četrto leto vpijejo milijoni trpečega človeštva po miru Ln ljubezni. Ta klic prodira in krepi ga posebno krvava bilanca svetovno vojne. Resen angleški list računa: v vojni ie nad 50 milijonov moških, padlo jih je okoli 10 milijonov; zraven pridejo še 4 milijoni porodov, ki so izostali; ranjenih jc bilo 23 milijonov, med temi je 12 milijonov trajnih invalidov, vojnih ujetnikov je 5 milijonov. Vojnih stroškov je 516 milijard, samo naša država jih ima oko'' 60. Klic po m!"- in ljubezni je tudi na Slovenskem vsa' ' ';,iejši. Tudi pri J5as moramo vzeti t	n se združiti
vsi, ki hočemo zdravi: - rane. Odpri-nio liudstvu in s.eb: oči za lc grozovite po-
sledice vojne. Slovenski narod se mora zavedati, da mu je sedaj socialno-karita-tivno delo prva in najvažnejša skupna naloga. Iz našega naroda mora izginiti stran-karstvo, sovraštvo, sirovost in medsebojna sovražnost, ki je doslej dostikrat zavrgla tudi plemenite ideje, čc ro prišle iz nasprotnih vi st. Zdravljenje socialne bede mora biti tisti rlati most, k i nas zopet medsebojno zbliža. Ali pa bo tako majhen narod zmogel r?5iti te velike naloge? Ohranimo vero svoj n?rod, dtžiiro se pravičnosti in vse bo zmagala — ljubezen.
Mis jonar dr. Alojzij Z d e š a r je govoril o
»Nravni propadlocti in sredstvih zoper njo.«
Pravijo, da se dvema nc gnusi nobena stvar, materi in zdravniku; prvi pri njenih sladkih nadlogah, drugemu pri bolnikih. Tema se pridruži še tretji, ki se mu ne gnusi še tako gnojna in grda rana. Ta tretji je — krščanska ljubezen; ta je danes privedla obile zborovalce pomagat — našemu narodu. Govornik nato odkriva posamezne rane, ki jih je našemu ljudstvu vsekala dolg?, vojna. Prva je brezver-stvo. Ni to banalna fraza, s katero hitro taksiramo vsakega, ki se ne pokori duhovščini, ampak pod to besedo umevamo upor proti božji avtoriteti, ki nam je razodel gotovo število resnic o našem razmerju do njega in do bližnjega. Kot prvo in bistveno dolžnost nam je naložil, da se tem resnicam pokorimo. Med vojno so prišli naši ljudje v doliko z vsemi mogočimi elementi, pri katerih so našli polno ugovorov proti veri in jasnih dokazov brezverstva in ro-ganja verskemu čutu. Al: ni vse to omajalo verskega prepričanja marsikoga naših vojakov? Mnogi niso znali moralno prenesti šibe vojne. Vsako nazadovanje v veri pa pomenja ravno toliko korakov nazaj v barbarstvo; to uči zgodovina. Tej kršitvi božjega nravnerfa reda mora nujno slediti občutna kazen. Druga rana je p r e-k 1 i n j e v a n j e, ki se grozotno širi med naše vojake od laške, madžarske in žal tudi hrvatske strani.
Pred vojno smo premalo pazili na poglavje: »N e k r a d i ! Nc goljufaj, ne delaj škode nikomur; bodi pošten pri kupčiji in prodaji!« Po vojni bo treba temeljite remedure, zakaj veliko bo zapeljivih prilik raznolikim tatinskim talentom. Naj-gnusnejša in najbolj grozeča rana pa jc p o h o t n o s t. V tem pogledu sta v javnosti dve načelni zmoti. Prva je ta, da jim to sploh ni nenravnost, k večjemu malenkostna človeška slabost; druga pa ta, da so ti ljudje izgubili vero v čistost. Ker so sami sužnji, si ne morejo misliti, da so drugi svobodni. Izraz angeljska čistost jim je humbug in hinavec jim je, kdor hoče biti čist in čistost zahteva. To močvirje spolnih izgredov pa se zbira iz alkoholizma in posebno modernega militarizma. V tem pogledu je videl govornik strašne stvari v svojem ujetništvu na Francoskem. Zahtevati bomo morali, da vojaška služba ne bo okuževalnica naših ljudi. Vsled nezdravih socialnih razmer mnogo poklicev in doraščajoča mladina sploh nc more zajemati vztrajnosti proti strastem iz virov, ki jih je dal Odrcšenik človeštvu. Mesarjem, brivccm, nedorastlim vajencem sploh, železničarjem, natakaricam itd. je često sploh nemogoče v nedeljo prihajali v cerkev. Pa pregreha ima žc v sebi hudo kazen — venerične bolezni. Pišejo in govore, da je okli 60% našega vojaštva okuženega s temi grdimi, nalezljivimi boleznimi, Kaj bo posledica? Goljufane žene, hiravo potomstvo, zapisano smrti, omejeno po razumu, po volji, po značaju, nagnjeno k vlačugarstvu in zločinstvu. skozi in skozi propadlo. Kaj bo z našim malim narodom? Vojska je razdrla marsikater zakon, ki bi moral biti po božji idcii čist
in svet vir telesno If, duševno zdravih in krepkih otrok. Po vojni še ne bo kmalu konec bede. AH bodn hoteli starši, zlasti tisti, ki so se navzeli svobodomiselnega nažiiv\-ija o zakonu, po vojni še kaj potomstva? Ali ne bodo na najbolj zločinske načine, ki bodo merili le na pohotnost, morebiti preprečevali rojstvo otrok? Če krenemo na to pot, stojimo tik pred narodno r.mrtjo. Ena največjih ran je še vedno alkoholizem, pijanstvo med nami, ki žre narodno zdravje in premoženje, polni pa ječe, norišnice in najbolj pali pehotnoet.
Strahoten je pogled v bodočnost, pa j vendrr imamo izdatnih sredstev zoper to smrt. Predvsem se mora temu propadanju ustaviti duhovščina, ki bo s knezoškofom nn čelu gotovo izpolnila svojo nalogo. Pa tudi vsak lajik mora pomagati, kjer le mo-r'j. LIresničiti moramo idejo lajičkega apo-stolata,
Z velikim odobravanjem so bile sprejete govornikove resolucije:
Predlaga resolucije.
1.	Vsa naša karitativna organizacija naj se osnuje na najširši podlagi. Merilo ji bodi le širjava in daljava, širokost ip visokost, veličina in globina — bede. V ta namen naj pritegne k skupnemu delovanju duhovščino in lajikc in med temi zlasti vse tiste poklice, ki so posebno v tesnem stiku z ljudstvom, n, pr. učiteljstvo, sodišča, zdravnike. V svoj delokrog vzemi vsa karitativna vprašanja.
2.	Karitativna organizacija pozdravlja hvaležno in z veseljem že započeto akcijo naših poslancev za ohranitev verskih in nravstvenih dobrin naših vojakov in jih zajedno prosi, cla delajo z vsemi silami na to, da se doseže čimpreje korenito zboljšanje žalostnih verskih in nravstvenih razmer med vojaštvom in da se s primernimi postavami prepreči grozeča spolna nevarnost.
3.	Zasnuje naj se po vzoru drugih narodov tudi pri nas organizacija za boj proti prostituciji in nenravnosti sploh
4.	Šolske oblasti se naprošajo, naj posvečujejo pri vzgoji mladine, zlasti srednješolske, svojo posebno pozornost nravstvenemu vprašanju, posebno nevarnosti, ki ji preti od alkoholizma in pohotnosti.
G. K o c m u r povdarja, da so javne oblasti v prvi vrsti poklicane v boj zoper nenravnost. Toda naša zakonodaja ne ščiti čuta nravnosti. Glavarstva ne podpirajo občin, ljudstvo samo bi marsikaj storilo, pa sc ima bati kazenskih paragrafov o »predolgih jezikih«. Gledati moramo, da zboljšatno zakonodajo, pri javnih oblastih zbudimo misel za to in za-tremo pohujšljive inserate in reklamo.
Presvetli knezoškof poudarja, da so se naše organizacije oziroma njih člani, Orli, Marijine družbenkc in drugj v nrav-nem oziru v teh velikih, cela leta trajajočih poskušnjah jako dobro obnesli. Bila jc res sreča, da smo v pravem času ustanovili Marijine družbe. Te so poklicane tudi v bodoče, da po posameznh župnijah vodijo delo zoper nenravnost. — Mesoca novembra bodo škofovske konference na Dunaju. Pri teh je na dnevnem redu tudi točka: javna nravnost.
Stolni vikar Š k r b e c opozarja na veliko nevarnost, ki jo imajo na otroke izložbe^in kino. Največ se otroci ustavljajo pred takimi izložbami in okoli kinematografske reklame. Ustanoviti je treba poseben odbor, ki bo pobijal take vrste nevarnost za mladino.
Predsednik dr. Gruden omenja, cla se je ljubljanska duhovščina žc večkrat raz-govarjala o tej stvari.
Konzist. svetnik Kalan naznani, da bomo poskusili s tako organizacijo in pozivom k pristopu. Opozarja, da se odlok v varstvo doraščajoče mladine premalo izpolnjuje, zato prosi deželnega predsedni-
ka, da primerno vpliva na podrejene or* gane,
Vadniška učiteljica gdčna. Št upe« omenja, da bo treba zapreti šole, ker manjka premoga in luči, V kinematografe pa uvažajo premog in imajo dovolj luči. Kadar bi morali zapreti šole, zaprite kinematografe, zabavišča in kavarne in dajte premog in luč šolam.
Resolucije so bile sprejete.
Deželnosoclni svetnik Milčinskl je govoril o
Vojni in mladini.
Glavne misii so bile: Sila je dvomljivo vzgojno sredstvo; ker naj vladata svet pamet in srce, jc bila dopustna le v skrajnem slučaju silobrana. Kdor ne veruje katekizmu, naj veruje kazenskemu zakoni-ku.
Prehaja na vpliv vojne sile posebe in sicer zlasti za mladino konstatira, da bo mogla šele prihodrjost pokazati, ali je imela vojna na njo kaj ugodnih vplivov ter navaja vzgled, kako sc je izkazal v onem slučaju navidezno dober vpliv vojne na mladega človeka kot laž. Ugodni vpliv na mladino glede požrtvovalnosti, Varčnosti in skromnosti pa ce bo moral šele poka* zati. Zli vpliv vojne na mladino pa sc nam jasno kaže že danes v prav obilni meri. Prva, poglavitna in najmerodajnejša vzgoja v rodbinskem krogu je v premnogih slučajih onemogočena, ker jc voina vzela deri očetov poduk in očetov strah ter se mati vsled borbe za kruli m utegne toliko pečati z deco. Vojna je nadalje zaprla šole, ali pa poduk vsaj skrčila. Tudi ta skromni poduk, ki jc ostal, jc negotov, ker deca nima časa, ker mora stati in čakati na mleko, na sladkor, krompir itd. in ker prihaja v šolo lačna. Brez prehrane pa ni vzgoje. Telesna beda ovira vzgojo in je hkratu močen vir zločinstvu. Vojna je vrhu tega pa prinesla strahu in groze, no samo onim, ki so vsled vojnih dogodkov morali zapusvdi domove, marveč tudi nam za bojnim poljem. Strah pred eksplozijami in sovražnimi letali je storil mladino v obilni meri nedovzetno za poduk. Vojna je seznanila mladino z neusmiljenim divjanjem človeka zoper človeka in mlade duše so sc privadile tem dojmom kot vsakdanjim pojavom brez važnosti. Lahkoživ je, koristolovstvo, oderuštvo, nepoštenje, vse se je odprlo mladini. Beda in pohujšanje obdajata mladino, vzgojni vpliv pa sc vedno manjša, zato je naravno, da se je zani-krnost med mladino sila razpasla. Način pokvarjenosti je isli, toda obseg je večji. Tako zlasti pri tatvini. Mladina navzlic velikemu pomanjkanju navadno ne krade iz bede, marveč iz zanikrnosti. V mestu se združuje tatinska mladina v klape ter postopa pogosto prav predrzno. Pri tem ima svojo šolo v detektivskih predstavah kinematografov. Take klape ne kradejo lc po hišah, posečajo tudi prodajalne ter vprizarjajo v njih pogosto prav rafinirane prizore, da preslepe prodajalca in odvrnejo njegovo pozornost. Tudi rope in celo umore izvrše taki funtini, kar nam pričajo dan na dan slučaji, o katerih beremo v časopisih. Nov pojav mladinske zanikrnosti pa jc uhajanje k vojakom. Zlasti začetkom vojne se je pogosto dogajalo tudi v našem mestu, da so se pridružili dečki odhajajočim vojakom, da so se potem v vojaški uniformi, včasih celo kot Sarži potikali
Fio svetu, prihajali v bolnišnice in sleparili judi. Tudi se jc zgodilo, cla so pristopili taki mladiči strelcem ter so to pogosto dosegli z lažmi in potvorjenimi podpisi. Predavatelj opiše nekaj takih slučajev.
Iz statističnih podatkov navajamo: L. 1913., torej pred voino, jc bilo na ljubljanskem dežc'ncm sodišču obsojenih 64 mladostnih oseb od 10—13 let, leta 1914. je te število naraslo na 71, leta 1915. na 79 in
'ilav. obfiiustvu in gosp. trgovcem priporočam
in slamnate potlpl.Ve /.a v ccvije katere sem začel izdelovati, tako da ustrojem lahko vsaki zalitevi. Ker je druga obutev tako draga, bode ta za osebo, ki imajo opravilo v sobah, prav dobro <'o la. Naj vsak poskusi < FRANC OEHAll, tovarna slamnikov v Slobu pošta Domžale pr> L.ubljani. 1622
Zatekla
2444 (2)
so ie okrog Malegospojnice v okolici Rakeka psica biaka, Cisto rujave barve z belima lisama pod vi atom in koncem košatega ropa. Poseben znak p< habljena zadnja noga • Kdor ve za to psico, naj sporoči proti dobri nagradi na naslov Janko Čepon, šol. vodja v Mostah pri Ljubljani.
Zahvala.
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijaieliem in znancem tužno vest, da je naš ljubljeni soprog, oče, stari oče, stric, tast, gospod
posestnik in vrtnar
dne 25, septembra ob 6. uri zjutraj previden s svetimi zakramenti za umirajoče v 60. letu starosti mirno v Gospodu zaspal
Pogreb dragega pokojnika bo v * torek, due 25 septembra 1917, ob 4. uri j popoldne iz hiše žalosti na tukajšnje j pokopališče, odkoder se bo v četrtek j ob lt. uri dopoldne položil k zadnjemu ( počitku.	j
Predragega pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev.
V Kranju, dne 25. septembra 19i7. j Žaujoči ostali. \
Za mnogobrojne izraza soCustva ob priliki izgube dragega pokojnika izrekamo vsem najiskrenejšo zahvalo.
Osobito se zahvaljujemo gospodu dr. Šavniku za njegov trud ter požrtvovalnost za časa pokojnikove bolezni; najiskrenejša zahvala tudi častiti duhovščini, požarni brambi ter cenjenemu občinstvu, ki je spremilo blagega pokojnika na njegovi zadnji poti.
morete po visoki ceni prodati lepe, čiste, dobro posušene
Kupim vsako množino. Da prihranim stroške in pota, jih prevzamem na željo tudi na domu prodajalca, ako mi naznani svoj natančen naslov in pa množino posušenih gob. Obrnite se zaupno name. Nikomur ne bode žal.
FRANČIŠKA OPEKA, trgovka na Vrhniki.
Bliža se čas setve lanu.
Vsak kmetovalec naj si od pridelanega lanenega semena pridrži za setev le najbolj se. Kdor nima semenskega lanenega semena ali pa ne zadosti, naj se obrne na naše pooblaščence, ki mu bodo seme sporazumno z nami pravočasno preskrbeli. Naša glavna zastopnika za Kranjsko sta gg. Mihael Omahen in F. S. Škrabar, oba v Višnji Gori na Dolenjskem.
Dolžnost vsakega kmetovalca je, da letos vsaj še enkrat toliko lanu poseje, kot pretečeno leto; dolžnost vsakega, ki dosedaj ni lanu sejal, je, da.se obrne na naše posredovalce in zahteva seme ter kolikor le mogoče veliko lanu poseje!
Da kar največ lanenega semena in prediva pridelamo, ni le v prid vsu-kega posameznega kmetovalca, temveč tudi v splošno državno korist, kajti naše predivo in laneno seme nam je v veliki meri pripomoglo, da so se gotovi načrti sovražnikov izjalovili; pa tudi po vojski ho veiike važnosti, da bomo imeli sami zadosti prediva in lanenega semena, ter postanemo vsled tega neodvisni od sedaj nam sovražnega inozemstva, kar bo zopet kmetovalcem le v korist.
Zato Vas prosimo, zahtevajte od naših pooblaščencev vprašalne pjle, ki jih kar najhitreje in natačno izpolnite, ter oddajte pristojnemu županstvu' da na ta način dobimo natančen pregled in da nam bo mogoče Vas pravočasno podpirati z novim semenskim lanenim semenom!
centrala m predi™, Tranfenaa.
kupi vsako množino franko vagon
Vpoštevajo se le pismene ponudbe z navedbo cen.
136
K 12* trnn po pov &n?eiu, 2RNO G43 Morava
100 tilrov zdravo domačo pijače
osvežujočo doore m zojo gaseee si lahko vsuk sam priredi z mnii.i i stroški V zalogi so snovi za ananas, laboičnik, grenadino, mainovec, poprova meta, muakoteiec, poiuerončnlk, dišeča orla viin evec, !-kuziti se no more. Tu donma pip < a lahknpijc |olci hladna pozimi tudi vroča namesto ruma ali zganja Snovi z nattinč. navodilom stanejo etiu JAN CROI CH flroiertja pri
uiatiljmli s^-c-Uuv. N
bOU Kron v ..lalu če ne odstrani lirema Grollch . tra ven "padajočim pralnim pralkom vse Bolnfcao peg;e, maroso, soinčne opekline, ogrce, obrazno rdečico M n ne ohrani kozo mlirlostm sve/o in nežno, l ena K 6'65 s po. si urno vrea. 3 poro i jo stnneio K 17* ii porcij K 32*60. Vso brez kuki a^lov zn naročila
JAN GROL.CH, drržerija pri angeio. Brno 643, Morava,

»l.tamantl za rozanje otekla za steklarjo ln domačo rabo.
Diiamanie za stuklarje morem dobaviti sedaj lo
št. -1 po K 11-70. in št 5' j po K 16"-, ker
10 dovoz | rekinjrn in sc moro surovo hiu g'> dQbni lo težko i, po vis. kili ,-ei.ai-1'ov. eliu 8.j vinar več Za reeluo in s.-Iidno blago latnri JAHGSOLICH, <iro aorlju pri ang-c u, BP.MO 613 Morave
ie sredstvu za pomlaicnje las, ki rdei-o. svetlo in
Framjdoll
sive lase m bratlo za trajno temno pobarva t steklenica s t outnino vred 2C 2*70.
UviirttLrrtJI 1° rožnata voda
in ...ivo | orde* i uie».n ilotv l činek ie čudovit, i fltekleniru s poštnino vre' 1.C 3 4S. Povzetje 85 vinar več. Naslov a naročila:
JAN IROLICH. drožerila pr rngaln, Brro 04«, Moravr.
ii:
Naslov za pisma: Jps. Pocllnc, Ljubljana
Sv. Petra cesta.
.iiiiaiiiiiiiiKiiiiuiHiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiMiiiiiliiiiiiiiiil |
Zafitevalte slovensk cenik 1

>m«ij»>',,i><,iMU<M:li,„(1,H,l,IH|mr
Naslov za pisma: Jos. Peteline, Ljubljana
Sv. Petra cesta.
Pripora^mo edlssn naitsolfie štoaSHe sirske tordke
poleg frančiškanskega mostu, levo, tretja fjiša ob vodi. Največja in edina zaloga siKsainlh stroje«
vseh sistemov v poljubnih opremah za obrt in rodbino.
Dostavltev strojev tako)! Pouk v vezenju brezplačen!
V zalogi igle, olje ter deli za razne sisteme.
Dobro vpeljana domača zavarovalnica sprejema pod najugodnejšimi pogoji sposobne
jSSS
za življenjsko in nr-godno zavarovanje. Dobro utemeljene prošnje na upravo »Slovenca« pod šifro »Potovalec« št. 1831.	1831
■■»ri^^Š^b^gil^f^^^g^^SS (žggsSlisla
pro3™rsfisi
Hi- Msciigr,
2457 (3)
Deželno mesto za krmila kupuje reso (vresje) in plačuje 100 kg po 10 K.
Resa mora biti rezana od tal, da ni preveč lesnata, in vezana v šope (butarce), da se lahko naklada; dalje mora biti suha in očiščena peska in prsti.	2470 (2)
Nakupovalci, ki želijo reso prevzemati in dobaviti na. bližnji železnični postaji, naj se priglasijo pri Deželne n mestu za krmila ! v Ljubljani, Turjaški trg št. 3, kjer dobe vsa potrebna pojasnila.
s e P m s p si
lil II Ii
PI 115'2—17
2460
Dovoljuje se prostovoljna javna dražba zemljišča vi. št. 32 kat, občine Petersko predmestje II. del, last ndl. Egona in Lee Bayr iz Ljubljane, Flori-janska ulica št. 29, zastopana po očetu in postavnem zastopniku g. Otonu Bayr od ravnotam, pod sovlogi A k r. št. 13 označenih pogojih in se izroča oprava taiste c. kr. notarju Matevžu Hafnerju v Ljubljani kot sodnemu komisarju ter se bo vršila v pisarni imenovanega
Naznanitev se zgodi s priloženim oklicem, kise nabije na uradni deski, d Ije občinski deski mestnega magistrata ljubljanskega in objavi v listih „Slovcncc" in „Slovenski Narod".
Nadaljni predlogi zastran naznanitve oklica se lahko podajo v sodni
pisarni.
C. kr. oSsrafsio sodišče v Lfiiblgani, cdd. I.
dne 20. septembra 1917.
Tem potom se naznanja, cla se vrši dne i. in 5. oktobra 1917, obakrat cb 9. uri dopoldne pri c. in kr. zbirališču konj (bolnici) št. 66 in 67 pri Sv. Val-burgi pri Sm edniku, železn, postaja Medvode, javna dražbena prodaja skupno
Odpadli znesek se mora takoj, plačati. Kupci se morajo izkazati z legitimacijo pristojnega okrajnega glavarstva, da so res poljedelci. Kolkovne pristojbine po skali II. in III. morajo nositi kupci. Prodane konje morajo lastniki z lastnimi oglavj i (hal f tri) odpeljati z mesta prodaje.
Povellstvo c, m fcr. zblraliifa h

m
246«

Stev. 223.
»SLOVENEC«, tta« 79. npftmUrt 1*17.
Str. 7
Naprej nas polic *,<CesarJe-vič"I
Prebivalstvo dežele kranjske je z navdušenim veseljem pozdravilo Najvišje odlikovanje, ki ga je našemu domačemu polku naklonil presvetli cesar s tem, da je prejasnega gospoda cesarjeviča Franca Jožefa Otona imenoval za polkovnika-imetnika c. in kr. pehotnega polka štev. 17 ter nadalje odredil, da se mora la polk odslej zvati »Cesarjevič«. To odlikovanje jc povzročilo, da sta profesor Anton Fun-tek in višji revident južne železnice Leopold Pahor za cesarjevičev polk zložila slovensko koračnico »Naprej naš polk .Cesarjevič'!« Skladba se je odposlala na Najvišje mesto s pročnjo, da bi Njega Veličanstvo blagovolilo koračnico sprejeti za cesarjeviča kot imetnika c. in kr. pehotnega polka štev. 17 Cesarjevič ter dovolilo natisniti izdajo, okrašeno s sliko Njega c. in kr. Visokosti cesarjeviča, za klavir, oziroma za klavir in petje s slovenskim besedilom in primernim posvetilom.
Kakor je te dni tukajšnje c. kr, deželno predsedništvo po ukazu Njega Prevzvi-šenosti gospoda c, kr. ministra za notranje stvari obvestilo oba avtorja, se je Nje Veličanstvu cesarici in kraljici vzvidelo, sprejeti koračnico, ter dovoliti, da se sme
pri natisku naslovni list te skladbe opremiti s sliko Njega c, in kr. Visokosti prejasnega gospoda cesarjeviča in z naproše-nim posvetilom.
Koračnica ima v izvirniku nastopno besedilo:
Naprej grmi junaška četa čez hrib ir. dol, čez plan in grič. To naša kri je brez trepeta, ponosni polk »Cesarjevič«,
V deželi kranjski smo rojeni, sinovi smo planin, poljan; ves narod tam v ljubezni eni cesarju jc in domu vdan.
Vihar divjaj, pekel rjovi, bljuvajte strup, klevetniki! Če kliče dom, smo mi njegovi bojniki in osvetniki!
Ob tla sovrage satnopaše, pravice Bog je naš vodnik, »Za domovino!« geslo naše, »Cesarjevič!« naš bojni klik!
Nemški prevod, ki je bil priložen tej prošnji, je oskrbel profesor Funtek sam.
Slove takole:
Von Tal zu Berg, von Fels zu Kuppc Brausf unsre Schar durchs Schlachtgeland'. Das ist des Kaisers Eisentruppc, das stolze Kronprinz-Regimcnt.
Wir wuchsen groG auf Berglands Zinnen, sind Sohne der Gefilde Krains; das Volk in seinem tiefsten Sinne ist dort mit Reich und Ivaiser eins.
Mag drat:'n dor Sturm, die Holle v/uten, die Liisterhrut giftspeiend schrei'n! LaBt linser Land uns treu behttten, laflt uns der Heimat Racher sein!
Wir bringen HaB und Gier zu Falle, der Gott des Rechts ist unser Hort, »Fiirs Vaterland!« der Schlachtruf schalle, »Hoch Kronprinz!« sei das Losungsvvort!
Višji revident Pahor je vglasbil koračnico za orkester na lok in za orkester na pihala, za. klavir, nadalje za klavir in moški zbor. Koračnica nima, ker jc najprej namenjena preprostim vojakom, posebnih težav; toda ob vsej preprostosti je
krepka, blagoglasna, kakor se je to izkazalo ob orkestralni preizkušnji; zategadelj se utegne hitro udomačiti pri našem domačem polku.
Opomniti je treba, da sta oba poklo-nilna izvoda, za klavir, oziroma za klavir in zbor, ki ju je sprejelo Nje Veličanstvo cesarica in kraljica, opremljena s slikovitim naslovnim listom; izdelal je oba aka-demični slikar Franc Podrekar. Prvi kaže v levem kotu v medaljonski sliki cesarjeviča v polkovniški opravi in poleg posvetila sličice ljubljanskega mesta, Blejskega in Bohinjskega jezera v narodni ornamen-tiki; na drugem naslovnem listu pa je poleg posvetila naslikan strumen »Janez«, ko prihaja s planine in vihti razvito zastavo svojega polka.
Natančna posnetka obeh naslovnih listov je dal gospod deželni glavar dr, Šu-steršič napraviti za soško zbirko dežele kranjske; čez nekaj časa bosta javno razstavljena na ogled.
Klavirski izvod s slovenskim besedilom bo založila tukajšnja Katoliška bukvama ter ga izdala v lični opremi, čim prej se izboljšajo sedanje za nalisk dosti neugodne razmere.
Na smrtni dan apostola krščanskega asmiljenja sv. Vincencija Pavljanskega so v Ljubljani zborovale naše karitativne organizacije: Vincencijeva družba, Patronat za mladino in Dobrodelnost. V cerkvi Srca Jezusovega je daroval sv, mašo prevzvišeni gosp, knezoškof dr. J e g 1 ič, nato pa je konzistorni svetnik Jan, K a 1 a n govoril o ljubezni do bližnjega in opozoril na razne panoge karitativnega dela, ki so deloma šele v povojih ali pa še nenačete.
Po sv, opravilu sc je napolnila dvorana v »Rokodelskem domu«. Predsedoval jp stolni kanonik dr. Gruden, podpredsednika sta bila prof. B e r b u č in okrajni šolski nadzornik G a b r š e k. Zborovanja so se udeležili knezoškof dr. Jeglič, ki je bil celi dan pri shodu, deželni predsednik grof A 11 e m s , podžupan in deželni odbornik dr. Karel Triller. — Na tem shodu je bilo precejšnje število duhovnikov in redovnikov, .vzgojiteljev - učiteljev, zlasti mnogo žen, nekaj častnikov, lajikov, beguncev in star invalid iz bosanske okupacije. Razveseljivo je bilo, da so bili na shodu pristaši vseh slovenskih strank.
Predsednik dr. Gruden je po-dravil dostojanstvenike in vse navzoče ter se v otvoritvenem govoru posebno obračal na duhovnike, da naj sedaj z vneme ozna-njujejo evangelij pomoči in dejanske ljubezni do bližnjega. Cerkev je tesno združena z bolestjo in pomočjo revežem, vdovam in sirotam. S toplimi besedami je pozdravil obilo zastopane ženske, ki so v posebni meri poklicane h karitativnemu delu, ker imajo srce. Žensko srce je že veliko dobrega storilo v Ljubljani, poleg gmotnih dobrot je prineslo tudi ljubezen do bližnjega. Vse ženstvo naj sc strne v veliko armado za dobra dela. Pri svojih akcijah pa posebno potrebujemo mož in fantov. Napačen bi bil predsodek, da ka-ritativno delo ni primemo moškemu. Danes mora za to delo poprijeti vsak, ker je to plemenito opravilo, ki utrjuje značaj in daje duši vzvišen polet. Posebno naj se akademična mladina posveti karitativnemu delu, saj je začetnik modernih karita-tivnih organizacij Friderik Ozanam začel svoje delo z akademiki in z njihovo pomočjo se je ta organizirana dobrodelnost razvila v mogočno drevo.
Poročevalci nam bodo razgrnili tužno sliko, toda nikar ne bodimo brezupni, topi in prekrižanih rok. Vsak, toda prav vsak pomagaj po svoji moči. Strnimo se za dobro deio! Če na fronti divja smrt, pa bodi v ozadju armada, ki zdravi vojne rane. Vsi, kar nas je božja previdnost postavila v te organizacije, se združimo in žrtvuimo svoje imetje in osebnost bližnjemu, Današnji shod bo važen: v nas samih naj poživi ogenj ljubezni, katerega zane-simo po celi domovini, da jo vžgemo za delo ljubezni in usmiljenja.
Nato je dr, Fran Jež gGvoril o »Miru in ljubezni — največji dobroti«.
Žc četrto leto vpijejo milijoni trpečega človeštva po miru m ljubezni. Ta klic prodira in krepi ga posebno krvava bilanca svetovne vojne. Resen angleški list računa: v vojni ie nad 50 milijonov moških, padlo jih je okoli 10 milijonov; zraven pridejo še 4 milijoni porodov, ki so izostali; ranjenih je bilo 23 milijonov, med temi je 12 milijonov trajnih invalidov, vojnih ujetnikov je 5 milijonov. Vojnih stroškov je 516 milijard, samo naša država jih ima oko'' 60. Klic po mi • in ljubezni je tudi na Slovenskem vsa' M ' lejši. Tudi pri »53 moramo vzcii i.	n se združiti
vsi, ki hočemo zdravi! > rano. Odpri-mo liudstvu in s.eb; oči za tc grozovite po-
sledice vojne. Slovenski narod se mora zavedati, da mu je sedaj socialno-karita-tivno delo prva in najvažnejša skupna naloga. Iz našega naroda mora izginiti stran-karstvo, sovraštvo, sirovost in medsebojna sovražnost, ki je doslej dostikrat zavrgla tudi plemenite ideje, čc ro prišle iz nasprotnih vi st, Zdravljenje socialne bede mora biti tisti zlati rr.ost, k i nas zopet medsebojno zbliža. Ali pa bo tako majhen narod zmcgel rešiti te velike naloge? Ohranimo vero svoj n?rod, držimo se pravičnosti in vse bo zmagala — ljubezen.
Mis jonar dr, Alojzij Z d e š a r je govoril o
»Nravni propadlo:'! in sredstvih zoper njo.«
Pravijo, da se dvema nc gnusi nobena stvar, materi in zdravniku; prvi pri njenih sladkih nadlogah, drugemu pri bolnikih. Tema se pridruži še tretii, ki se mu ne gnusi še tako gnojna in grda rana. Ta tretji je — krščanska ljubezen; ta je danes privedla obile zborovalce pomagat — našemu narodu. Govornik nato odkriva posamezne rane, ki jih je našemu ljudstvu vsekala dolga vojna. Prva je brezver-s tvo. Ni to banalna fraza, s katero hitro taksiramo vsakega, ki se ne pokori duhovščini, ampak pod to besedo umevamo upor proti božji avtoriteti, ki nam je razodel gotovo število resnic o našem razmerju do njega in do bližnjega. Kot prvo in bistveno dolžnost nam je naložil, da se tem resnicam pokorimo. Med vojno so prišli naši ljudje v doliko z vsemi mogočimi elementi, pri katerih so našli polno ugovorov proti veri in jasnih dokazov brezverstva in ro-ganja verskemu čutu. Al: ni vse to omajalo verskega prepričanja marsikoga naših vojakov? Mnogi niso znali moralno prenesti šibe vojne. Vsako nazadovanje v veri pa pomenja ravno toliko korakov nazaj v barbarstvo; to uči zgodovina. Tej kršitvi božjega nravnetfa reda mora nujno slediti občutna kazen. Druga rana je p r e-k 1 i n j e v a n j e, ki se grozotno širi med naše vojake od laške, madžarske in žal tudi hrvatske strani.
Pred vojno smo premalo pazili na poglavje: »Ne kradi! Nc goljufaj, ne delaj škode nikomur; bodi pošten pri kupčiji in prodaji!« Po vojni bo treba temeljite remedure, zakaj veliko bo zapeljivih prilik raznolikim tatinskim talentom, Naj-gnusnejša in najbolj grozeča rana pa je pohotnost. V tem pogledu sta v javnosti dve načelni zmoti. Prva je ta, da jim to sploh ni nenravnost, k večjemu malenkostna človeška slabost; druga pa ta, da so ti ljudje izgubili vero v čistost. Ker so sami sužnji, si ne morejo misliti, da so drugi svobodni. Izraz angeljska čistost jim je humbug in hinavec jim je, kdor hoče biti čist in čistost zahteva. To močvirje spolnih izgredov pa se zbira iz alkoholizma in posebno modernega militarizma. V tem pogledu je videl govornik strašne stvari v svojem ujetništvu na Francoskem. Zahtevati bomo morali, da vojaška služba ne bo okuževalnica naših ljudi. Vsled nezdravih socialnih razmer mnogo poklicev in doraščajoča mladina sploh ne more zajemati vztrajnosti proti strastem iz virov, ki jih je dal Odrcšenik človeštvu. Mesarjem, brivcem, nedorastlim vajencem sploh, železničarjem, natakaricam itd. je često sploh nemogoče v nedeljo prihajati v cerkev. Pa pregreha ima žc v sebi hudo kazen — venerične bolezni. Pišejo in govore, da je okli 60% našega vojaštva okuženega s temi grdimi, nalezljivimi boleznimi, Kaj bo posledica? Goljufane žene, hiravo potomstvo, zapisano smrti, omejeno po razumu, po volji, po značaju, nagnjeno k vlačugarstvu in zločinstvu, skozi in skozi propadlo. Kaj bo z našim malim narodom? Vojska jc razdrla marsikater zakon, ki bi moral biti po božji idcii čist
in svet vir telesno lA duševno zdravih in krepkih otrok. Po vojni še ne bo kmalu konec bede. AH bodo hoteli starši, zlasti tisti, ki so se navzeli svobodomiselnega nazuv.-ija o znkenu, po vojni še kaj potomstva? Ali ne bodo na najbolj zločinske načine, ki bodo merili lc na poliotnost, morebiti preprečevali rojstvo otrok? Če krenemo na to pot, stojimo tik pred nar.odno smrtjo. Ena največjih ran je še vedno alkoholizem, pijanstvo med nami, ki žre narodno zdravje in premoženje, polni pa ječe, norišnice in najbolj pali pohotnoet.
Strahoten je pogled v bodočnost, pa j vendrr "imamo izdatnih sredstev zoper to smrt. Predvsem se mora temu propadanju ustaviti duhovščina, ki bo s knezoškofoin nn čelu gotovo izpolnila svojo nalogo. Pa tudi vsak lajik mora pomagati, kjer le moro. Uresničiti moramo idejo lajiškega apo-stolata.
Z velikim odobravanjem so bilo sprejete govornikovc resolucije:
Predlaga resolucije.
1.	Vsa naša karitativna organizacija naj se osnuje na najširši podlagi. Merilo ji bodi le širjava in daljava, širokost ip visokost, veličina in globina — bede, V ta namen naj pritegne k skupnemu delovanju duhovščino in lajike in med temi zlasti vse tiste poklice, ki so posebno v tesnem stiku z ljudstvom, n, pr. učiteljstvo, sodišča, zdravnike. V svoj delokrog vzemi vsa karitativna vprašanja.
2.	Karitativna organizacija pozdravlja hvaležno in z veseljem že započeto akcijo naših poslancev za ohranitev verskih in nravstvenih dobrin naših vojakov in jih zajedno prosi, da delajo z vsemi silami na to, da sc doseže čimpreie korenito zbolj-
i šanje žalostnih verskih in nravstvenih razmer med vojaštvom in da se s primernimi postavami prepreči grozeča spolna nevarnost.
3.	Zasnuje naj se po vzoru drugih narodov tudi pri nas organizacija za boj proti prostituciji in nenravnosti sploh
4.	Šolske oblasti se naprošajo, naj posvečujejo pri vzgoji mladine, zlasti srednješolske, svojo posebno pozornost nravstvenemu vprašanju, posebno nevarnosti, ki ji preti od alkoholizma in pohotnosti.
G. K o c m u r povdarja, da so javne oblasti v prvi vrsti poklicane v boj zoper nenravnost. Toda naša zakonodaja ne ščiti čuta nravnosti. Glavarstva ne podpirajo občin, ljudstvo samo bi marsikaj storilo, pa se ima bati kazenskih paragrafov o »predolgih jezikih«. Gledati moramo, da zboljšamo zakonodajo, pri javnih oblastih zbudimo misel za to in za-tremo pohujšljive inserate in reklamo.
Presvetli knezoškoi poudarja, da so se naše organizacije oziroma njih člani,. Orli, Marijine družbenke in drugi v nrav-nem oziru v teh velikih, cela leta trajajočih poskušnjah jako dobro obnesli. Bila jc res sreča, da smo v pravem času ustanovili Marijine družbe. Te so poklicane tudi v bodoče, da po posameznh župnijah vodijo delo zoper nenravnost, — Mesoca novembra bodo škofovske konfercnce na Dunaju. Pri teh je na dnevnem redu tudi točka: javna nravnost.
Stolni vikar Š k r b e c opozarja na veliko nevarnost, ki jo imajo na otroke izložbe'in kino. Največ se otroci ustavljajo pred takimi izložbami in okoli kinematografske reklame. Ustanoviti je treba poseben odbor, ki bo pobijal take vrste nevarnost za mladino.
Predsednik dr. Gruden omenja, cla se je ljubljanska duhovščina žc večkrat raz-govarjala o tej stvari.
Konzist. svetnik K a ! a n naznani, da bomo poskusili r tako organizacijo in pozivom k pristopu. Opozarja, da se odlok v varstvo doraščajoče mladine premalo izpolnjuje, zato prosi deželnega predsedni-
ka, da primemo vpliva na podrejene organe.
Vadniška učiteljica gdčna. Š t u p c a omenja, da bo treba zapreti šole, ker manjka premoga in luči. V kinematografe pa uvažajo premog in imajo dovolj lučL Kadar bi morali zapreti šole, zaprite kinematografe, zabavišča in kavarne in dajte premog in luč šolam.
Resolucije so bile sprejete.
Deželnosodni svetnik M i 1 č i n s k I je govoril o
Vojni in mladini.
Glavne misli so bile: Sila je dvomljivo vzgojno sredstvo; ker naj vladata svet pamet in srce, je bila dopustna le v skrajnem slučaju silobrana. Kdor ne veruje katekizmu, naj veruje kazenskemu zakoni-ku.
Prehaja na vpliv vojne sile posebe in sicer zlasti za mladino konstatira, da bo mogla šele prihodrjost pokazati, ali je imela vojna na njo kaj ugodnih vplivov ter navaja vzgled, kako se je izkazal v enem slučaju navidezno dober vpliv vojne na mladega človeka kot laž. Ugodni vpliv na mladino glede požrtvovalnosti, varčnosti in skromnosti pa ce bo moral šele pokazati, Zli vpliv vojne na mladino pa sc nam jasno kaže že danes v prav obilni meri. Prva, poglavitna in najmerodajnejša vzgoja v rodbinskem krogu je v premnogih slučajih onemogočena, ker jc vojna vzela deri očetov poduk in očetov strah ter se mali vsled borbe za kruh ne utegne toliko pečati z deco. Vojna je nadalje zaprla šole, ali pa poduk vsaj skrčila. Tudi ta skromni peduk, ki jc ostal, jc negotov, ker cleca nima časa, ker mora stati in čakati na mleko, na sladkor, krompir itd, in ker prihaja v šolo lačna. Brez prehrane pa ni vzgoje. Telesna beda ovira vzgojo in je hkratu močen vir zločinstvu. Vojna je vrhu tega pa prinesla strahu in groze, no samo onim, ki so vsled ■ vojnih dogodkov morali zaputUti domove, marveč tudi nam za bojnim poljem. Strah pred eksplozijami in sovražnimi letali je storil mladino v obilni meri nedovzetno za poduk. Vojna je seznanila mladino z neusmiljenim divjanjem človeka zoper človeka in mlade duše so se privadile tem dojmom kot vsakdanjim pojavom brez važnosti, Lahkoživje, koristolovstvo, oderuštvo, nepoštenje, vse se je odprlo mladini. Beda in pohujšanje obdajata mladino, vzgojni vpliv pa sc vedno manjša, zato je naravno, da se je zani-krnost med mladino sila razpasla. Način pokvarjenosti je isti, toda obseg je večjL Tako zlasti pri tatvini. Mladina navzlic velikemu pomanjkanju navadno ne krade iz bede, marveč iz zanikrnosti, V mestu se združuje tatinska mladina v klape ter postopa pogosto prav predrzno. Pri tem ima svojo šolo v detektivskih predstavah kinematografov. Take klape ne kradejo lc po hišah, posečajo tudi prodajalne ter vprizarjajo v njih pogosto prav rafinirane prizore, da preslepe prodajalca in odvrnejo njegovo pozornost. Tudi rope in celo umore izvrše taki funtini, kar nam pričajo dan na dan slučaji, o katerih beremo v časopisih. Nov poiav mladinske zanikmost* pa jc uhajanje k vojakom. Zlasti začetkom vojne se je pogosto dogajalo tudi v našem mestu, ca so se pridružili dečki odhajajočim vojakom, da so se potem v vojaški uniformi, včasih celo kot Sarži potikali
F)o svetu, prihajali v bolnišnice in sleparili judi. Tudi se je zgodilo, da so pristopili laki mladiči strelcem ter so to pogosto dosegli z lažmi in potvorjenimi podpisi. Predavatelj opiše nekaj takih slučajev.
Iz statističnih podatkov navajamo:' L. 1913., torej pred voino, je biio na ljubljanskem dežc'ncm sodišču obsojenih 64 mladostnih oseb od 10—18 let, leta 1914. je le število naraslo na 71, leta 1915. na 79 ln
leta 1916. na 101; pri okrajnem odišču »o
te številke rasle od 86 na 145, 165 in 190. V Meidlingu so poskočili delikti mladostnih tako; prvo leto vojne od 132 na 590. Pri graiiki policiji se je posebni oddelek za mlado: ine pečal leta 1914. s 315S slučaji, leta 1915. pa že s 4755, Še bolj žalostni so izkazi iz Berlina.
Končno je morala tudi oficielna javnost priznati resnost te prikazni, dasirav-no je izpočetka ni hotela uvidevati. Deželna predsedstva, oziroma namestništva pa so pričela lani izdajati ukaze za varstvo do-raščajoče mladine, za Kranjsko 20. septembra 1916. Ustanovila so se dnevna zavetišča, ki naj umaknejo šol. mladiao pogubnemu vplivu ceste. Začeli so se tečaji za izobrazbo skrbnic. Prišla je amnestija za manjše pregrehe mladostnikov in letos so se dala sodiščem celo na razpolago znatna denarna sredstva, da se ogrožena ali zanemarjena mladina ne rešuje le na papirju, ampak se ji res lahko nudi boljša .vzgoja v pošteni zasebni oskrbi, v zavodih ali v poboljševalnicah, Sedaj se nam obetajo še trije, za vzgojo ogrožene in zanemarjene mladine velevažni zakoni, o mladinskem kazenskem pravu, o oskrbstveni vzgoji in o izbrisu kazni ter bodo te predloge brez vsakega dvoma sprejete. S temi ■zakoni bo odpravljena neusmiljena nedoslednost, cia smo zanemarjeni mladini dostikrat brez njene lastne krivde, dajali me-,eto vzgoje — kazen, mesto šole — ječo. Ti ■zakoni bodo ustvarili trdno podlago za vse nadaljno delo. Dasi je vse to hvale vredno, #ie more šc biti uspeha, ker ni ljudi, ki bi nadzirali in izsilili upoštevanje vseh ukazov, pa tudi vzgajališč ni. Imeli smo sale-zijanski zavod na Rakovniku, vzelo ga je iVojaštvo in šele jeseni 1916 so se prostori Heloma vrnili svojemu namenu. Podobno Se drugod. Priznavamo z vso hvaležnostjo idelo naše vojske, razumemo, da so vojni joziri prvi ter se brez ugovora klanjamo .tem zahtevam, vemo pa tudi, da je za resnično uspešno delo v prid naše uboge mla-idine poleg z,akonov, gmotnih sredstev, flrzgledno rrejenih zavodov treba še nekaj, to je mir, sicer ostane vse naše delo le potrebna, toda nezadostna krparija. Vojna Zreča je danes na naši strani, a dan na dan izgubljamo bitke doma aa telesnem in duševnem zdravju prebivalstva in zlasti mla-dine. Tako je tudi pri sovražnikih. Mi se tega zavedamo. Naj se zbudi vest še pri nasprotnikih, da nam skoro napoči dan miru in omogoči v popolni meri delo za mladino, delo za našo bodočnost.
Profesor bogoslovja dr. J a n e ž i č
jomenja, da manjka vsestranskega sodelovanja. Oblasti dostikrat ne razumejo ljudstva in zato nastanejo nesporazumljenja in najlepše postave ostanejo na papirju. Opozarja tudi, da ljudstvo samo dostikrat ne reagira proti kvarnim pojavom. Zato nam bodi prva skrb, da dvignemo dobri duh v sebi in ljudstvu, Najprvo je, da sami sebe .varujemo, da ne pojdemo navzdol. Ohranimo, kar je dobrega,
Spiritual Alojzij Stroj pravi, da se med vojno najde tudi nekaj dobre mladine, ki kaže večjo vedoželjnost in dovzetnost za dobre nauke. Opozarja zlasti na težave pri obrtnih vajencih. Mnogo mojstrov ne more dajati vajencem hrane. Ravno smo mislili zidati vajeniški dom za 300 .vajencev, kar izbruhne vojna. Sedaj bomo .v »Rokodeiskem domu: provizorično otvo-rili vajeniški dom v manjšem obsegu. Mojstrom in javnosti moramo povedati, kolike koristi so taki domovi, ko nimamo obrtno-nadaljevaimh šol. Vsa javnost naj podpre to akcijo, da dobimo veliko število dobrih obrtnih vajencev, ki bodo z dobrim vzgledom vplivati na svoje tovariše po delavni-pah. Tako bomo zacelili vsaj eno rano.
Podžupan dr. T r i 11 e r izvaja, da jc izkušnja pokazala, da so dnevna zavetišča najboljše nadomestilo hišne vzgoje. V štirih ljubljanskih zavetiščih je nad 700 otrok. ITo je premalo, pa manjka denarja. Dnevna zavetišča stojijo izključno na ramah mestne občine, ki je lani izdala za to 15 tisoč kron in razun tega 4000 kron za obutev. T u mora odpomeči država, ki nam je .vzela šole. Pozivamo vlado, da izdatno gmotno podpre dnevna zavetišča. — Edino dobro, kar nam je vojna prinesla, je ublažitev naših strankarskih razmer. Rešitev naše mladine je tako skupna zadeva, da tega vprašanja ne sme nobena stranka napeljevati na svoj mlin. Pri reševanju mladine se lahko najdemo vsi skupaj, — V Ljubljani so brez 3tvarne potrebe pobrali šolska poslopja za vojaške pisarne. Seveda ima vsak rad lepo pisarno, pa nc pomisli, da je s tem vrgel 300 otrok na cesto. Zahtevati moramo z vso odločnostjo, da sc vrnejo šolam vsa poslopja, ki ne služijo izključno vojaškim zdravstvenim namenom.
Oskrba vojnih sirot.
Poročevalec župnik Mer kun izvaja:
Za bodočnost naroda je silne važnosti vzgoja vojnih sirot. Te se je treba lotiti temeljito in podrobno, kar naj velja tudi za otroke vojnih invalidov. Ne čakajmo skrajne sile in opravljajmo oskrbe le včasih in v posameznih slučajih. Kako naj pričnemo praktično delo? V vsaki župniji in občini. Tu so prebivali padli očetje, tu pre.
bivajo njihove družine, tu se mora dognati takoj vsak slučaj novih sirot. Tu zadeva dolžnost v prvi vrsti duhovnega pastirja, ki je poklican, da presoja razmere ter gospodarske ter vzgojevalne zmožnosti materine. Duhovnik najlažje vpliva na sorodnike, da pomagajo.
Razločujemo dvoje vrste sirot: Pol si rote so tiste, ki so izgubile samo očeta ali mater, popolne pa tiste, ki so izgubile oba. Tem je treba nemudoma pomagati. V prvi vrsti je potreben dober v a r i h , ki naj se izbere po skrbnem preudarku, ker je od tega dostikrat odvisna vsa otrokova bodočnost. V prvi vrsti so za to častno dolžnost poklicani sorodniki. Otroke je spraviti — če lc mogoče — v družinski krog. Če ni sorodnikov, naj se poiščejo sposobne družine. Le v skrajnem slučaju naj sc oddajo otroci v kak zavod.
Pri pol sirotah, ki imajo Se mater, naj velja pravilo, da otroci ostanejo pri materi, ki naj skrbi za gospodarstvo in vzgojo. Materina ljubezen veliko prenese. Potreba pa je materain-vdovam pomagati ne le besedo, marveč tudi v dejanju, izboljšati jim gospodarski položaj z boljšo službo ali podporo. — Le če je mati za vzgojo nesposobna ali če ja pohujšljivka svojih otrok, jc potrebno, da se ji otroci odvzamejo in oddajo dobrim družinam. Le v skrajnem slučaju naj sc nastanijo v zavodih.
Posebnega oskrbovanja so potrebni nezakonski otroci, katerih očetje so padli. Marsikatera nezakonska mati ne more skrbeti za otroka, ker je v službi, ali pa nima sposobnosti za to.
Paziti bo dalje na one sirote, katerih mafere-vdove se bodo pomožile. To bo marsikaki siroti v korist, drugim pa v škodo.
Apelirati moramo na narodno zavest, človekoljubje in krščansko ljubezen med našim narodom, da se bodo našle družine, ki bi sprejele sirote. M&rsikaka družina ni dala nikakega krvnega davka, zato je opravičeno, če taka družina nekaj žrtvuje in sprejme vojno siroto v svojo oskrbo. Med tako priglašenimi družinami je treba izbrati p r a v e , ki ne bodo otroka izrabljale, marveč ga pošteno telesno oskrbovale in lepo versko vzgajale. Časopisje naj bi vplivalo, da zakonski ljudje brez lastnih otrok posinoviio ali pohčerijo vojne sirote.
Družine, ki bodo sprejele sirote, bo treba nadzirati. Duhovniki in dobrodelna društva ter odbori bodo tu imeli hvaležnega in lepega posla. — Omeniti je, da vojne sirote dobivajo tudi rento, ki pride v prid družinam, ki bi sprejele sirote.
Za oskrbovanje vojnih sirot pride, v prvi vrsti v poštev »Palronat za mladino«, ki je že doslej hvalevredno vršil svojo nalogo, Društvo »Dobrodelnost«, ki jc imelo tudi tak smoter, je svoj delokrog izročilo »Patronatu«.
Največ skrbi je obračati otrokom, ki še niso zmožni za telesno delo. Patronat naj se upelje po vseh župnijah ter razširi po vseh slovenskih škofijah, V poštev pridejo So okrajna društva za otroško varstvo, od katerih n, pr. ljubljansko prav vzorno deluje. Letos se je ustanovila za Kranjsko podružnica avstr. voj, zaklada za vdove in sirote v Ljubljani, ki ima tudi namen pod-ipraii sirote, in sicer prod vsem zavode, ki se pečajo z mladinsko oskrbo.
Po vojski bodo največji narodni zakladi otroci. Zato skrbimo, da noben otrok in nobena sirota ne propade. Ponudimo vse svoje moči za rešitev mladine!
Predlaga sledeče resolucije:
1.	Ustanove naj sc lokalne organizacije (dobrodelni odbori) po župnijah, ki naj prevzamejo skrbstvo in nadzorstvo nad sirotami svojega okrožja.
2.	Obstoječim društvom, ki se pečajo z mladinskim skrbstvom, naj se priglašajo družine, ki bi prevzele kako siroto.
3.	Družinam, ki nimajo otrok ali katerim so sinovi padli v vojski, se priporoča, da posinovijo ali pohčerijo kako siroto.
4.	Časopisje se naproša, da vzbuja med ljudstvom zanimanje in sodelovanje za si-rotinsko skrbstvo in da ljudstvo društva in zavodo, ki se pečajo z mladinskim skrbstvom, tudi gmotno podpira, ker ravno v tem času potrebujejo obile podpore.
Tajnik »Društva za otroško varstvo« dr, K r e j č i se strinja z vsemi poročevalčevimi predlogi; poudarja potrebo krajevnih organizacij in na potrebno previdnost pri izbiri varuhov. V prvi vrsti naj bodo varihi sorodniki, sicer pa strokovno pripravni možje. V vsaki občini naj se vzgoji vsaj enega moža, ki dobro pozna razmere, pa tudi vzgojna sredstva. Končno pohvalno omenja uspešno delo sedanjih organizacij v varstvo otrok,	*
ICnezoškof dr. Jeglič izjavi med velikim odobravanjem, da bo avtorita' odredil, da sc take organizacije ustam. po vseh župnijah.
Socialna preskrba invalidov.
Višek celega dneva pa je bil referat vladnega svetnika, ravnatelja obrtne šole Ivana Š u b i c a t Socialna p r c -
c Ir v t« « i n „ • I S J * .. M.. .1:1 ,1 _ . . •» ■» .k, «	v> ». naši m tU nam je Z
živimi barvami žalostno stasnjo sloven; kc-
ga invalida, kateremu je vzela vojna vero
v življenje, mladost ln predpogoje do človeka vrednega življenja. Za invalida je država slabo skrbela. Navaden prostak-vojak, ki je žrtvoval za državo na primer desno roko, dobi komaj 22 K na mesec invalidne podpore. Kako bo s tem živel? Čakata ga beda in obup in nič drugega kot beraška palica in lajna. Država bo morala tu priskočiti človeku, ki se je zanjo žrtvoval, na pomoč. Državni zbor mora prijeti vso zadevo v roke. Treba bo pa tudi, da diferenciramo med poškodbami
Poleg državnih podpor so namenjene skrbstvu za invalide še druge ustanove in naredbe. Tako na primer imamo na Kranjskem kranjsko deželno komisijo za pre-skrbovanje vračajočih se invalidov. Ta komisija, kateri načeljuje visok častnik, skrbi za invalidno šolstvo, za delo invalidom in daje podpore.
Invalidsko šolstvo je sredstvo za izbiranje dela. Ni je pohabljenosti, če ima človek železno voljo. Zato ima šolstvo poleg praktičnega tudi moralen moment. Naši ljudje se branijo večkrat hoditi v tako šolo. In sicer navadno iz sledečih vzrokov: 1. Invalid si misli, čemu bi delal in se trudil, saj me je država dolžna rediti. 2. Boji se, če bo zahajal v šolo in dobil delo, da mu vzamejo pokojnino in 3. se boji, če bi delal, da mu porečejo, naj gre zopet k vojakom. Taki ugovori so brez podlage. Zato svetuje komisija našim ljudem, naj uporabijo to priliko in se oklenejo šol.
Seveda za invalida, ki govori samo slovenski, nimamo šole. Že marca 1915 smo se trudili, da bi dob H slovensko invalidsko šolo v Ljubljani, Toda do sedaj zaman. Minister Trnka nam je žel zelo na roko. Na njegovo prigovarjanje je sezidala oblast tri lepe barake pred obrtno šolo. Toda pri "fenajst.i laški ofenzivi so služile te barake za ranjence.
Moramo dobiti čimprej Invalidsko šolo centru Slovenije za vso Slovence, brez razlike pokrajin.
Za posredovanje dela invalidom imamo poseben urad. Veliko invalidov je že dobilo tu delo. Dosedaj sc je oglasilo 360 ponudnikov-delodajalcev za delo. Toda zahtevajo veliko — plačajo pa zelo malo. Tako je hotel nek veleposestnik ln tovarnar iz ljubljanske okolice imeti izučenega vrtnarja-invalida, plačal mu je 2 K na dan; toda invalid si je moral sam skrbeti za irano ki stanovanje. Neka banka je plačala 3 K na dan. Tudi erar ni nič boljši. Poštni urad plačuje pomožnim uradnikom-inval>dom po 2 K 40 vin. na dan. Kako naj invalid živi! Sicer pa dobe dobri inva-idi službe brez posredovalnice. Veliko pa nam škoduje tudi birokratični sistem, ki je metodična zavlačevalnica. — Pri posredovalnici se je oglasilo do sedaj 34.4 invalidov, Devetdeset odstotkov invalidov zahteva lahke službe. Za tako službo pa je -samo 50 odstotkov ponudb. Posredovalnica je dobi'a v 60 slučaj'h invalidom stalne službe. Tudi primorskim inval.idom-Slo-vencem brezpogojno radi pomagamo. Invalidom preskrbujemo proteze. Vsak invalid ima pravico do dveh protez, Toda te proteze se racte pokvarijo. Treba ja popravila in večkratnega popravila. Ustanovili smo v Ljubljani vojaško delavnico za popravljanje protez invalidom. Toda treba Ido v Ljubljani stalne delavnice, ki bo popravljala proteze invalidom.
Tudi podpore dajemo pri tej komisiji. Istotako preskrbujemo invalidom obleke. Do sedaj smo dali podpore 43 invalidom.
Toda po vojni nas čaka šele največje delo za naše invalide. Takrat bodo tisočeri in tisočeri invalidi prišli domov. Tu bo moralo človekoljubje poseči vmes. Treba bo osrednjega odbora za skrbstvo invalidov, in sicer za vse slovenske pokrajine.
Predlagatelj stavi naslednje resolucije, ki se sprejmejo soglasno:
1.	Invalidske penzije in ranjeniške doklade je z državnimi zakoni primerno re-gul'rati in zvišati, pri tem je napraviti večje število kategorij poškodb, kakor jih pozna sedanji zakon.
2.	Skleniti je zakon, ki nalaga avtonomnim uradom, javnim podjetjem, akcijskim družbam, bankam itd., da morajo vzeli določeno število invalidov v službo, pri čemer je invalidom zasigurau minimalno mezdo.
3.	Država sama naj pri oddaji svojih služb v večji meri nego zdaj upošteva invalide,
4.	Ustanoviti je v Ljubljani iz vseh strank sestavljen ocibor, ki bi v soglsteju s tozadevnimi državnimi in drugimi akcijami imel v rokah osrednje vodstvo vseh zadev, ki se tičejo preskrbo invalidov, st^r nujočih po slovenskih pokrajinah.
5.	Prizna se nujna potreba invalidskih Sol s slovenskim učnim jezikom, v prvi vrsti šol kmetijskega in obrtnega, a tudi trgovskega značaja.
6.	Ustanoviti jc v Ljubljani trajno protez no deJaynioo, ki bo oskrbovala poprave proiez vodnim invalidom, oziroma izdelovala nove proteze.
7.	Invalidom, ki po superarbitriranju bolehajo in trpe na posledicah svojih ran, je dati brezplačno zdravniško pomoč in brezplačna zdravila,
8.	Šolske oblasti naj odrede, da se bo pri pouku na ljudskih šolah mladina pri raznih prilikah opozarjala na zasluge in žrtve invalidov in se učila spoštovati (no zasmehovati!) pohabljene junake.
Naši slepci.
Mesto radi parlamenta zadržanega dr K r e k a, ki bi imel poročati o domačijah za invalide, poroda svetnik Janez Kalan o naših slepcih. Poročevalec se je mudil te dni v Gradcu v zavodu za slepce. Sestra Klara je povdarjalai Preskrbeti morate slepcem eksistence. Toda slepci nočejo biti v zavodih, oni hočejo imeti svoj lastni dom. Vsak hoče biti prost. Vsak in-valid-slepec sanja o hišici z zemljiščem pri nji in si želi skrbne ženke. Male domačije hočejo slepci. Za Štejerce, nemške in slovenske narodnosti jo kolikor toliko preskrbljeno. Sami moramo skrbeti in nabirati za ostale Slovence, Društvo »Sveta vojska« ima sedaj 5500 K nabranega za slepce. Deželni odbor je nabral veliko več. Toda zavoda potrebujemo samo za slepe otroke; odrasli slepci pa nočejo zavoda. Majerska dežela ima poseben fond za slepce, katerega sama upravlja. Naš fond pa Ima na Dunaju poseben kuratorij. Dobiti moramo denar domov. V Gradcu je 16 slepih Slovencev, Toda veliko jih imamo po raznih krajih raztresenih, (Tržni nadzornik Ribnikar: krog tisoč.) Treba bo zbrati statistike potom domačih župnih uradov.
Treba bo knjig za slovenske slepce in sicer predvsem nabožnih, potem zabavnih, Slovenske gospe in gosoodične na delo!
Dalje omenja govornik glede invalidov: V Kočevju imajo Nemci invalidsko šolo, Slovenci pa nimamo nobene.
Treba samostojne dalekosežne slovenske akcije. Paragraf je mrzel, srce je gorko.	'
Naši irvelidi v tujini.
Isti govornik nadaljuje ter dalje opo< zarja še na neko vrsto naših invalidov in bolnih ter ranjenih vojakov, za katere se doslej slovenska javnost ni prav nič zani-dunajskib in drugih bolnišnicah. Prebere dunajskih in drugih bolnišnicah. Posebno pismo nekega slovenskega inteligenta-vojaka, ki opozarja na usodo teh sinov našega naroda. Iz pisma, ki kaže vso bedo in zapuščenost naših mož in fantov po tujih bolnicah., posnemamo:
Za slovenske invalide po dunajskih in drugih bolnišnicah v tujini se nihče ne zmeni, Prepuščeni so samim sebi; in vendar so tudi ti koščič našega narodnega telesa. Grozna bi bila statistika onih Slovencev, ki so iz ruskega ujetništva izmenjani prišli na Dunaj umret. Ko se vračajo invalidi iz Rusije, jih rojaki z ljubeznijo sprejemajo in poskrbe, da po možnosti pridejo v domovino, Le za Slovence se no briga nihče, razun par dobrih dunajskih duš, Raztreseni so po vsej monarhiji brez dušne oskrbo in telesno zanemarjani,
Trelja bi bilo pred vsem doseči to-Ie:
1.	Preskrbi naj se pregled vseh .naših invalidov, ranjencev in vojakov v tujini.
2.	Organizira naj se stalna ambulantna misijonska služba. V ta namen naj deluje zadostno število slovenskih vojnih ku-ratov, ki naj bi bili prosti pisarniškega dela ter se posvetili le dušnemu pastirstvu.
3.	Poseben odbor naj vodi dobrodelno stran ter nabira darove, ki bi jih ti vojni misijonarji delili med slovenske reveže po bolnicah.
4.	S pošiljanjem čtiva.je K. T. D. doslej storilo veliko delo telesnega in dušnega usmiljenja. To je bila doslej tako rekoč edina vez teh revežev z domovino. Na to je treba obračati pozornost tudi v bodoče,
5.	Da pa bo ta organizacija lažje uspela, naj bi se naprosili slovenski škofje za skupno intervencijo pri merodajnih oblastih.
6.	2eljam vseh invalidov bi dali duška, ko bi bilo mogoče doseči, da se vsi ti reveži spravijo skupno kam v domovino. Saj ima dovolj lepših in zdravih krajev.
Zborovalci so z velikim in vidnim sočutjem sledili temu pisanju. Upanje je, da se bo morda posrečilo tudi za naše uboge rojake koj ukreniti, kar bi bilo v njih duš no tolažbo in telesno dobro.
(Konec v glavnem listu.)
F. Mil. (prsi i! M) [4*3, M tri ii.
Mofika ln žonskn dvolnolfisa :le s staro pnevmatiko, Šivalni ln iifsavnl stroj*, nrair.oionl, električne žepno svetilke - Nafboljio bateriie. Posebno nizko cene za preprodajalce. 1775
Mehanična delavnica na S.araai trgu 11
l!L
Podpisani javlja č. g. duhovnikom ln slavnemu občinstvu, dn som radi oprostitve vojaščine zopet znčel izvrševati svojo obrt, ter so prav toplo priporočam za cenjena naročila — lipotovljen imam kip Morije čist. spočet.., visok 182 cm ln kip I urdslie Marijo, visok 1!>0 cm. katera so laliiio takoj po primerni ceni od>2«sts,
2327 Fr. Ks. Tonfilt poter, Kamnik, Gorciiisko.
W Radi preselitve prodam:
Hredcneo (orehov losj^n Ionsko visoko oglednto, jedilni, kavni, čaint serv.s, zimsko suknjo, »Welt-aU und uucnsr.hheii«, »Csierr. Rociit«. Vse (lobro ohranjeno. Naslov pri upravi *Slov.c pod 2452.
Nnznanilo kolesarjem I
Novo!--došlo — — Novo!
Nadomestilo plaSčev in tračnih cevij za dvo-kolosa. Za eno kolo stane K 17-—, najnovejši elastiCni modeli K 38 —. Nove žepne električno svetilke brez baterij, dajo lepo trajno svetlobo K 30-—. Več različnih šivalnih strojov po ceni. Moška in žouska dvokolesu žo s staro pnou-matiko.	2310
F. Batjel, Ijubljana, Stari trg 28. KupUm
Cena do 30.000 K. Ponndbo so prosi na upravo lista pod šifro »K-upovaleca 2J51.
Večja množina izvrši "e^a, garantirano pristnega
Jo naprevdal pn ALBINU VOBISEK. trgovina B sadjem in sadnim moštom na delielo Ljubljana Spodnja šiška 139.
P "fl	pleskarski
ozet I uci in aknrski
J	mojster
Uui&SJaKe, Rimska cesSa
se priporoča conj. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. Solidna in loOsin poslrnžjjn Jamčim, da delam samo s pristnim firnežem.
nad 10 cm, franko vagon. — Ponudbo z navedbo ceno in želozn. postnje pod „Domači kostanj 2412" upravi Slovenca.
suhe gobe, kurnno, med, vosek, sveže in suho sadje, smrekova storže, sploh vse deželne in gozdne pridelke, knitor tudi vinske sode in vse vrste praznih vreč kupi vsnko množino po najvišjih cenah veleirgov/na Anton Koleno, Celjo.	J854 (l)
KmpIih a!i vzamem ¥ i?ai@en


na Kranjskem ali na Sp. Štajerskem. Ponudbe so prosi na upravo lista pod šifro »Hišna.
vsake vrste, Sia&ae gobe, kumno, janež in druga semena kupuje vedno in v vsaki množini in plačuje po najvišjih dnevnih cenah firma: J. KUŠLAN. KRANJ, Gorenjsko.
8290
81
Isgpssm^fegj
MHBHB9KBBBB9Kiaas3saaRsaMagsBKaaBaaaBssi
nove in stare SciEBSbl vsako množino
tvrdka JELAČIN & Ko. Ljubljana ljubij,an3ka industrija probkovih zamaSkov.
v prijetnem kraju na Spod. Štajerskem. Naslov pove iz prijaznosti upravništvo Slovenca pod št. 2361 (ako znamka)
saknene odrezke stare in nove, kakor vse vrste bombažastih ln volnenih cunj, žskijevino, odeje, vrvi itd. v vsaki množini in po najvišji ceni
kupuje: E. Kotzbek, Kranj.
__2388__
Proda se dobro ohranjen
za jako nizko ceno. Poizve so pri Jožefu Kogovšek, Boh. Bistrica 131.
Suho, efotsp© cSa&oraSo
kupi Mat. Dežman, Ljubljano, Kopitar* jeva ulica 6.
za konje še dobro porabne so na izbiro v »Tovarni za kioj« (Leimfabrik) v L ubijam.
M
lW
«
rjj
O
M
S ®
N o
nmt
S % •1-1
O. ,M O « W %
lil
Ser
sadjevec razpošilja A.Oset, p GnStanj, Koroško.
so rolo ugodno, popolna, izborno ohranjen«, lepa
za nalo s^ecerljsko trgovino;
tudi se odda
tirni a liMBTan'8 l^ m n pnhriio.
Ogleda so lahko in pojasnila dajo pri tvrdki
5o. K. SfarlsaasfiEi nssi. Hsg. TessaSil!, ikK&li&iKa.
V službo se sprejme s 1. oktobrom
miiitiiiMiiiiiiuimliiKrtinnimiiiiiiiMii
ki ima vesolje, privaditi so v boljfll kuhinji ali v sobah. - Naslov pove uprava „Slovenca" pod č.t. 24C7, ako so priloži znamka za odgovor
, i§sai@
odstrani prav naglo dr. Fleach-a Izvir. „rujavo mazilo". Mali lonček K 1-60. veliki K3 — porcijar.a rodbino K 9-—. Zalogo za Ljublmno In okolico: Lokama pri 'i?n«em lelenn, Ljubljana, Marijin trg.1032 E
ceriveno orotl o, cekina cerkvene j---:--1 .............-■-
dobavlja najcenejše JOSIP VEND, specialna trgovina, Gafcl ob Orlici, češko.
Zaloge v Ljubljani: fl. Žapabon in dulius Elberfc.
mlado zaraščen, ali posestvo, obstoječe iz njiv, travnikov in gozda, s hišo in gospodarskimi poslopji, blizu železnico najrajši s trgovsko hi§o kje na Dolenjskem ali na Štajerskem. Ponudbo se prosi na upravništvo lista pod Trgoveo št. 2422.
Kupi se vsaka., tudi najmanjša množina, dobro posuSenih
lirmSels 3n Jabolk
vsako posebej, po 2 K. in dobro posuSene
isfilšsSs eib pašnih
po 80 vin. kg. Ponudbe in pošiljatcv se prosi na tvrdko Franc Kos v Liuftbani.
mmmm!msmmwmmmKmmtr Autamntf&nn pasi tsw®5"E5^ro^i^na^i
Atffctii&tii za podgana K 3 80,, m miSI K 4 00 lovo Iirez nadzorstva do 40 živali v eni noCl, »e zapnato nikaho »ledi in se farne zopet nastavijo Past za ščurke ^^»♦-'S^.r' »:tap!d« vjame na tisoče ščurkov v eni noči, po fc d 70, Pust za muhe »Nova« komad K U-80. Povsod najboljši uspehi. Mnogo zahvalnic. Pošilja po po pov-ZC.1!1'._ pr0" PieJl'lafilu- Poštnina80 vin. Izvoz, tvrd. T ntner, litina) IU. 130 Nou:inyflf..-26
na Gorenjskem, s približno 200-400 oralov zemlje, se kupi. — Ponudbe pismeno pod »VeSeposcstvo« na upravništvo.
14
let
do 16 staro, se sprejme v v službo takoj. Oglasi naj se na
Sv. Potra nasipu 39 I. nadstr. na levo.
ttttt^tttttt^tfttt i
,za 1 dopisnico) Vas stane moj glavni cenik, ki se Vara dopošljo na zahtevo brezplačno. —
Prva tovarna nr JAN KONRAD,
c. in kr. dvor. založnik Brux št. 1552 (Češko.)
Nikbl ali lakisue ure na sidro K j'—, V —, 8-_.
V opio - spominske mkoln ah loklene uro K 11*_j
IC2-— urinaiin.) radii ule ie nikl|n ali okla K is —' Jilsivne srebrne tioshopl remont. uro s sidrom K 18 — li20 - Budilko, atedshu in uro »a rtoialo « voliti izbori po nizkih conilli IIletno pismeno iamatvo Pošilja po povzetju Zitmonn dovoljena nli denar nazai

vseh vrst za urade, društva, trgovce itd.
graver in izilsiovatelj
kavčuk - štambilijev
s Dvomi Srg št. L
kupnje po dnevnih cenah za c. in kr.
vojaško oblast edino pooblaščonatvrdka
tlllifrnlla PaalinlKer
Pražakova nlšoa štev. Ljubljana,
katera tudi želečim izda dovoljenje za pošiljatev.

marij
oddelka m očesne bolezni
iežefne bolnice
s
• ^ Vti
je ctvoril svoj an-^tufatorij
v Seeifi ovnovt ufici ši. 6.
0r5)iniru o^ 10. bo 12. ob 2. bo 3.
M	M. MMTM*
Razpis SJl3ŽfoQ 2483
v Sludeaom pri ront^fni. Nastop 1. novembra
Župni uratl v Stadenem,
une 25. septembra 1917.
za kuhanje žganja cclflaja v večjih in manjših množinah tvrdka 2354
mm, Eioiissi i
Nabirajte zelišča!
Dobava v sep emli.ru.
Bratje Mssnz
Don«S XIX. P«'rtorr.y55assc	7 plačajo za dobro posušeno
fagodove liste.........«
robidove ...........k 3-—
nmSJnove...........K 'Z--
česnfeve „ .........U 1-50
višnjeve „ .........Ei j.50
groTnijlCeve I5s!e.......k 2-—
ajijresove ,, , ......k 2-—
IresUUSne .........k
JfpOJfleVe .........k 21—
dresnjeve .........li 2-—
lipove	„ .......K i-20
deteti nc (medene) Jlsle ....	M 2-—
pnprovc incic ........Hi 1*20
rnfflJernc dwSJee........k
čcšminievo !5.st;B.......K 1-20
š:pcit..............K 0-60
ecšir.inje............K 0-80
za SiP.oijram žetve 5917 PriTOmoz to k potrebščinam domov'neI
li
\nmti ^fir
da se brez pranja, brez škrob-Ijenja ter brez likanja lahko očisti vsak ovratnik in manšete. Dobiva se v vsaki trgovini. Glavna zaloga pri tvrdki
v Ljubljani, Sv. Petra cesta 30.
Istotnm dobivate krtače za l ribanje.
1917
100 litrov zdrav« tiou&Co pijačo obvožujočo. doliro m 10,0 gr.saOu si Inh ko vsuk (»m priredi z mitllml »t.rolki V kiilopi bo bnovi zu ananas, J&bolčnUl, grcrafllne, mallnovco, j:oi;rova mota, mtiiltr.telec, p omorc-ncnll., aiseCa; er-ia vlšiijevcc. Skaziti b« 110 moro. 'i'ti (ion. m a piiniln se lulihnpljb pol et 1 tilndnr, foziml Huli vrofa namesto rum« uli itpimiu Snovi r, nntund. navodilom stanejo ii 12- Iran po povzetju JAN GF.CLICH drožert)a pri angelo, 2IINO 64 Morava.
600 bron v zlaiu <ie no odstrani kreina Grolich 1 praven »pBdaJoiim 1 ralnlm pi aSkom vfio coln6no pe^o, marosp, šolnine opehllne, oaroe, obratno t-tleSloc Itil. in 110 obrani kozo mladostno □ vezo in nožno. Cona 6'G5 8 po* atnino vred. .Tporoijo stanejo JC 17' — , o porcij K 3:.'50. Vso brez Itakili 7iudal|Uib biroriknv" rtar.lov za naročiln
JAN GROLICH, drožeriia pri angela. Črno 64. Morava,

DUnmiintl za ro zarje »telila za steltlcvrjo ln domačo rabo.
Dijamante za stoklarjo morem dobaviti
sedaj lo
št. 4 po K 11*70. in št. S',', po K 161-, kar je dovoz prekinjen in se moro surovo bla-dobiti lo teAko in no visi kih cenflb-1'ovzotje 85 vinar, ven fca roolno in »o. iidno bln"0 lainčl JAK GKOMCH, flro. ž arij a pri angela, 2ŠK3JO f-4 Morava
^».»»^»viTriir**? io sredstvo za pomlaienj« ff ra!lMy®Ofl las, ki rdot«. svetlo in sive la«e iu UraCe za ir.ijno temno pobarva i stoklellio« s poštnino vred K 2-70.
"Ry«lyosr/0»?vnoat%vr0dae?i
oluda Uoa. Lcinek 10 čudovit. I stekleniea b poštnino vrori K 2 46. 1'ovzotje M vinar ve6. Naslov za naročila!
JAN iROLIGH. drožeriia pri cnfjolu, Brno G4', Morata.
za razpošiljanje
saje a^ sac8ia2
.	postne
En vsj^nopoiTitne

»Si!,

f• —
vseH veS^Hostih priperec® KartGRas. «evarna
i
V

Stran 10.
»SLOVENEC«, dne 29. septembra 1917.
Vloge v »Ljudski posojilnici« so popolnoma varno naložene, acr posojilnica daje denar na varna posestva na deželi in v mesiih.
lIlIilllllililliilllilillllliallillligilElfl'
za izdelovanje drv, kakor tudi gotova drva, se kupi po visoki ceni na Kranjskem, no predaleč cd železniške postaje.
nekdanje jtfvovarne v Mengša z vodno močjo ?5 EP, stanovanjskim poslopjem, hlevi in zemljišči, okroglo 92 oralov, ce proda.
Ponudbe je nasloviti na Ljudsko posojilnico v Ljubljani, Miklošičeva cesta.
Ponudbe: Ljubljana - poštni predal 151

o-
44*
Ustanovljeno 1842. — Telefon šl. 154.
št 56 (Kavkovo) s prostorno kletjo, vrtom in velikim travnikom zraven,
Prodam oljnatih barv, lakov, firneža, čopičev, barv za umetne in sobne slikarje, barv za zidovje, sploh vseh v najino stroko spadajočih predmetov v priznani najboljši kakovosti, pri točni in vevStni postrežbi.	lou
Ponudbe je nasloviti do 8. oktora 1917 na
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 6
SELENBURGOVA ULICA ST. 1
IZVfiSUjE VSE BAMČNE TRANSAKCIJE NAJRULANTMEJE
FINANCIRA VOJAŠKE DOBAVE IN APROVIZACIJSKE KUPČIJE. DAJE PREDUjME NA BLAGO. :: ESKOMPTIRA MENICE, FAKTURE IN TERJATVE r\r*	POSPEŠUJE TRGOVINO, INDUSTRIJO TER UVOZ IN IZVOZ
j	VLOGE NA KNJIŽICE OBRESTUJE PO 4%. s VLOGE NA TEKOČI RAČUN PO DOGOVORU.