1. štev.
V Ljubljani, v trek 25. januarija 8.
Letnik IX.
InMratl se sprejemajo in velja ris'opna vrsta:
i str., če se tiska lkrat.
11 1> »1 11 " H
1| 1,	3 1»
?ri večkratnem tiskanji »• ceia primerno Bmanjfta.
Rokopisi
•e ne vračajo, nefrauhovana pisma se ne sprejemajo.
N .roonino prejema opravniStv^ («a»' nistracija) in eksredieija na Dunajski cesti št. 16 v Medija-tovi kiSi, II. nadstropji.
Po pošti preiemar veli« :
Za eeio iuto , 10 gi. — Kr.
ta poiietu (a četrt ieta
50
Političen list za slovenski mM
V administraciji velia:
7-n eeio leto . . S gi. tO kr. za poi icta .J- .. 20 „ «a četrt ieta	'» ,, 10
V Ljubljani na oom pošili/& velja KO kr. več na leto. Vredništvo
5t' 5'	vxvr.
■ zhaia on "rifcrat na teoen in'1^'-■urer v toreK, četrtek in sonot.o.
KeČne ulici' .i'*; ..;
•> ' t

0 Ljubljani.
Ljudsko štenje je pokazalo v Ljubljani samo 25 000 prebivalcev; vsi smo mislili, da jih bo več, in naredile so se mnoge stave za 27.000 prebiva-cev. V desetih letih se je komaj za 3000 pomnožilo. Napredek je, pa vendar primeroma majhen napredek. Kje pa so uzroki tega nezadostnega napredovanja?
Povedali bomo kar naravnost, da se Ljubljana od vseh strani na stran poriva in zane marja. Zagreb, ki je bil zmirom manj,š', je zdaj Ljubljano že prehitel, ter ima bojda že 28.000 prebivalcev. Pa kaj se je za Zagreb vse storilo v teh let h! Tam se je ustanovilo hrvatsko vseučilišče, tam so vsi viši uradi za kraljevino ; hrvatska vhda si je vse prizadjala, (iu je tam naredila središče za vse hrvatsko duševno in materijalno življenje.
Nasprotno pa se Ljubljana povsodi odriva, kjer se le more, znabiti zato, ker je slovenske. Celovec je manjše mesto, vendar ima več vojakov. V največo škodo pa je Ljubljani nemški Gradec , ki ima zdaj že 93.000 prebivalcev. Više vojaško puveljništvo je v Gradcu, čeravno bi bila Ljubljana v pogledu na laško mejo veliko bolj pripravno mesto za to; vseučilišče je v Gradcu, in Slovenci so primorani, iz-učevati se v nemškem Gradcu, akoravno bi bili vredni, imeti svoje lastno vseučilišče v Ljubljani ; viša Bodnija za Slovence je, Gradcu, akoravno bi morala biti po natorni legi in v pogledu na narodno ravnopravnost v Ljubljani. Tako je nemški Gradec odjedel Ljubljani najboljše kosti, in se ni čuditi, da Gradec raste, L;ubljana pa naprej ne more. Pa tudi v ma-
terjalnih ozirih se za Ljubljano nič ne stori Kupčija se ne more razcvesti, dokler ni Ljubljana neposredno z Bosno zvezana, kar bi se omogočilo z železnico iz Ljubljane skoz Dolenjsko v Karlovec, in od tod v Banja,'uko in Sarajevo. Za kranjske obrtmjske izdelke skor ni druge poti, ko v nekdanje turške dežele; obrtuija se zato ne more razviti, ker nema odtoka.
Tudi v zemlj šno - kulturnem oziru se nič ne stori. Za dunajsko razstavo so imeli dosti denarja, pa ni nič koristila, tako so tudi za ve liko gledišče na Duuaji našli denar ; za posu-š nje ljubljanskega močvirja pa nemajo denarja. Naša dežela je preuboga, da bi sama \kup spravila potrebni kapital za posušenje m< čvirja ; država pa za kmetijske reči uema j nikoli denarja, čeravno bi se v take kulture denar najbolj koristno in sadonosno naložil. Na cekm močvirji stoji zdaj komaj en par revnih bajt, ko bi se pa ta obširni svet posušil in kultiviral, stale bi tam bogate vasi in na Igu bi se celo mesto naredilo. To bi bilo velikanske važnosti za rast in napredek Ljubljane, 7a število nje prebivalstva kakor tudi za njega blagostanje.
Posušenje močvirja je najvažnejše vprašanje za ljubljansko mesto, za tem pride ustanova vseučibšča , viša deželna sodnija , kine-t jska šola, obrtniška šola, slovenska akademija lepih umetnosti, dolenjsko - bosanska železu ca, više vojaška poveljništvo, velika nova kosama, da se gurnizona p< množi itd.
To sO stvari, ki so zmožne Ljubljano povzdigniti , in za te naj bi se naš mestni
zbor pobrinil, namesto da malenkostno nem-škutarijo upanju, važnih vprašanj pa se ogiblje.
Resnici primerno pa se mora tudi priznati da je tudi v narodnih krogli premalo pod-vzetnega duha. Kar imamo tukaj tovarn , so j h ustanovili tujci , domačini niso imeli razuma ne poguma za to. Ali hočemo še veduo pričakovati, da bodo le tujci pričenjali podjetja pri nas, domačini pa bomo roke križem držali in gledali, kdaj bo začelo zlato samo iz tal rasti? Zlato je pod zemljo, pa treba ga je izkopati; obrtništvo ima zlata tla, pa treba je ravno delati, vagati in boriti se s tujo konkurenco.
Pri kupčiji opazujemo premalo gibčnosti, premalo podvzetnosti, Angleži so res bogati; pa doma si bogastva niso prisede)i; videti jih je po vseh zemljah in vodah; po vseh mr.irj'h plavajo njih barke, vsi civilizirani in vsi divji narodi poznajo augležko zastavo, angležke izdelke; nobena nevarnost ne preplaši Augleža, on se poda na morje, se poda med divjake m človekožice, ne plaši ga strašni morski vihar, De sek ta Indijanca, — tako je angiežki narod bogat posta). Liubliana ima kaj lepo lego med južno in severno, mtd iztočno in zajiadno Evropo; pripravna bi b la za veliko in bogato kupčijsko središče, ako bi nje prebivalci to stvar razumeli m ime i tudi pogum iu murljivost za posredovanje med imenovanimi del) Evrope, med slovanskim, germanskim in •romanskim plemenom.
Pač nas pri vseh rečeh opovira pomanjkanje kapitala. Pa Cehi so si v enakem položaju znaii s tem pomagati, da so denar vkup zložili, in kar posamezrik ni premogel, pre-
Arbanaška in Arbanasi.
Po češki ,,Osveti."
(Dalje.)
Razuu tega živi v Grškej čez 200.000 Arbnasov, skoraj petina vsega prebivalstva. Protežejo se po onej črti, ktero dela Epir do zaliva korintskega, sedaj lepantskega. Tukaj so znamenita mesta Missalungi, Lepanto, Salona, Talaxida. Arbanaški element sega celo v Atiko , kjer je tvoril nekdaj večino prebivalstva athenskega. Od njega izhaja tudi ime staremu gradu ahtem-kemu , Plaka , ki dolazi od atbanaške besede ,.pljak ' star. Kakor so se Gegi v starej Srbiji tako so se tudi Toski razširili na zemljišču stare Hellade posle navale turške, ter za njihovega širenja na poluotoku baikansktm v XIV. in XV. veku.
Znatnih naselbin ima potem tudi po Italiji na zemlji nekdanjega kraljestva napoljskega. Arbanasi in to Toski so se pojavili tukaj naj poprej okoli 1. 1432 vzevši od Alfon.-a I. v leno zemlje za izkazano vojniško službo , po tem so dohajali I. 1<143, 14G1 in 14G7 , ko je v Napolj prišel z veliko družino sin Jurja Ka-striotiča ter tukaj dobil od Ferdinanda I. zem
lje za zasluge svojega očeta, ki je pomagal j potlačiti vstanek tahjansk h baronov. Ko je 1. 1478 Arbania pala pod turško oblast, iskali so krščanski Arbanasi pomoči in zaklona v S ciliji in Napolju, kar je trajalo do padlega veka. Po Camardi ima 100.000 Arbnnasov, od kterih spada na Sicilijo 20 000. ')
V	Avstriji je nekoliko manjih naselbin Arbanasov (Gegov) v slavonskih selih: Vin-kovcih in Hrkovcih pri Mitrovic', potem v Dalmaciji v Zadru, Ploči in Peroju v Istri. Dve neznatni naselbini ste tudi v Rusiji.
V	vsem se tedaj hroji Arbanasov od 1,600.000 do 1,050.000.-)
V	poslednjem ča.m s<: mnogo govori o na-rodnej snagi Arbanasov, jedinstvo in združenje Arbanaške — postali ste obični frazi. Ali tm
') Po liandelovein ipieu o ptujih naselbinah v Italiji (Ilolin J. str. 31) se nahajajo Arbanasi v obeh Kalabrijah, gornjej in dolnjej, v Bagilikntu, Otrantu, doljnih Abruzzili in na Siciliji v vaseh Contesse, Mezzojuso, Pallazzo, Adriano , Piano do (ilici in San Chriatina.
'2) Ilabn in po njem Miklošič sta pogrešila, ker sta vzela broj Arbanasov v Arbanaakej na 1,(500.000, a broj elementa arbanaškega sploh na 1,900.000 duš.
pokazujemo krivi pojem , ter si ravno pokrivamo odnošaje v Arbanaškej zagrinjalom neznanja, mesto da jih odkrivamo našemu oku1 Da si stvorimo pravi pojam o kulturnej stopnji in duševnem stanju Arbanasov, moramo si iz-biti iz glave vse one znamenite povestniške dogodjaje in čine, ki so pri evropskih narodih razširili duševno obzorje iu naobrazbo. Ti do-godjftji. in čini tako močno na uas delujejo, da je treba promotriti njihovo abstrakcijo.
Predstavimo si narod brez znanja o ostalem svetu , nad kterem je historija in tisoče 1-t prošumilo brez vsacega učinka, ki je samo znal, da na nepristopnih mestih more gospodovati po svoje) volji, a na pristopnih podložen biti; — narod, kterega nazor o svetu ni bil razširen niti po odkritju Amerike, uiti po potu okolo Afrike v iztočno Iudijo, niti po ekspe-d:c jah na tečaja zemaljska, na kterega ni delovala niti reformacija, niti revolucija francoska in ameiikanska. Narod, ki nežna, kaj je tisek, kaj knjiga, kaj so časopisi in novice, kteremu so železnice, brzojavi in pošte neznani čudeži, pa videč jih, dalje gre ; — narod , ki uiraa niti pisma, da izrazi svoje misli, nego ono malo , kar jih z n a p i s a t i, poslužujejo
mogel, premogla je cela obč>ua. Tako so napravili meščansko pivaruo v Plznu, tako bo naredili mnoge tovarne za sladkor, ki so zdaj lastnina občinarjev, ne pa kakih tujih bogatašev. Mesto časlova ima na leto 12 miljonov prometa, tako živa je tam obrtuija in kupčija. Zakaj pri nas ni tiste marljivosti, tiste pod-vzetnosti in tistega «a občui blagor vnetega duha?
Tukaj smo v nekter h črtah pokazali za kaj Ljubljana zaostaja, pa tudi pokazali uekai potov, po kterih bi vtegn la do vtčega blago stanje dospeti. Naj bi prijatelji Ljubljane in domoljubi sploh o teh stvareh večkrat premišljevali, in po dobrem prevdarku potem tud delati začeli l
Irska.
(Dalje.)
Daniel O' Connel skušal je sorojake odvrniti od tajnih družb ter združiti jih k boju skupnemu in očitnemu za svobodo cerkve in za pravice narodu Bvojemu. Podpirali so ga tudi duhovni irski, kolikor jim je bilo mogoče. Preveč navdušene je miril, hiadnim dajal je pogum, in tako ravnanje bilo je potrebno, kajti Perceval, tedanji minister angleški, je jako pazljivo gledal gibanje na Irskem.
Ko je Jurij IV. (1829) prišel na Irsko, sprejeli so ga Irci slavno; obetal jim je pri tej priliki kralj boljše čase; a nadeje te se izpolnilo niso, ker lord Wellesley, poslan na Irsko, bil je ljudstvu sovražen. Sau; protestant dovoljeval je Orangistom vse proti katoličanom Sploh nam je reči, da so bili večidel vsi na mestniki vladini na Irskem za katoličane brez srca; delali so po tujih vzorih, pri tem pa nico nič ozirali se na deželne potrebe. Treba je bilo toraj odločnega delovanja pri katolikih, sicer je trud ves zastonj. O' Connell je te dobro vedel; vendar s silo in domačo vojsko ni hotel družiti se s francoskimi uporniki. Ponudili so mu ti zvezo, a on jim odgovori: „V provzročevatelji uporov uimate deleža pri delu, kterega želimo izvršiti polagoma a zakonito; vi, ki podirate prestole, ne morete biti prijatelji narodu; vi sovražniki vere , niste dobr pomočniki v boju za svobodo!"
Ustanovili so v to svrbo družbo katoliško 1. 1823, ki je imela nalog delovati po potu
postavnem za pravice katolikov; posebno bra-u ti jih proti Orangistom, ko so trosili hudobije in laži o Irc h po listih svojih. Vspešuo delovala je družba; dobivala je za liste svoje novine iz parlameuta londonskega, protestovala proti lažem protestantov ; skrbela je za vzgojo narodno; razdeljevala revnim Ircem knjige, postavljala cerkve, izrejevala duhovsike ter plačevala dolgo ve za reveže, ki so morali pla čevati dolgove z zaporom. Pazila je tudi na sodišča, da ni bil nikdo obsojen krivično ; ako so je to primerilo, sklicavala se je na namest-oika ali kralja samega.
Da je bila ta družba vladi trn v peti, iz omenjenega lahko sklepamo; skušali so jo tudi zatreti, a zaman; kajti živela je dalje pod drugim imenom. Duša vsemu gibanju tedanjemu bil je O'Connell. Tega moža je vlada gledala posebno težko. Kako rada je t.ora; videla, da so protestanti zaatožili O' Conuella, da misli Irsko odtrgati Aogležki in jo osvoboditi! Takoj so ga zaprli; a ker so bili dokazi o nedolžnosti njegovi preglasni in prejasnii morali so ga izpustiti.
Med tem je I. 1825 stavil Cinning predloge Ircem ugodne v parlamentu, a lordi so lih zavergli. Leta 1828 dal se je O'Connell voliti za poslanca v okraju Clare, dasi so zakoni vrata parlamenta zapirali katolikom. Prvo leto tudi ni prikazal se v zbornico.
A slednjič je vendar prodrlo javno mnenje, da se morajo predrugačiti razmere med katoliki irskimi in državo. Zaradi tega bilo je v prestolnem govoru 1. 1829 omenjeno, naj zbor niča pregleda zakone , ki odrekajo katolikom ravnopravnost z drugimi.
Vladna predloga dovolila je katolikom vhod v zbornico, ker se jim je oblika prisege premenila; prej so prisegali na vrhovno moč kraljeve cerkve anglikanske, katoliki so prisegli varovati sedanje institucije državne ter ne sovražne se kazati cerkvi državni. Po pred-ogu vladarja smeli so postati katol.ki uradniki iržavni; le kancler in namestnik kraljev na Irskem ni smel biti katolik. Ta predloga bila* ,e po hudem ugovarjanji v zbornicah od kralja sprejeta dne 13. aprila I. 1829.
Tem načinom pridobila si je Irska mnogo pravic svojih. Ostale so še sicer nektere krivične določbe, n. p, da so morali katoliki plačevati desetino biskupom protestantskim ; upa-
nje pa so imeli sčasoma izneb ti se tudi te nadloge. A beda agrarska trajala je dalje. V maju 1. 1829 prišel je O'Connell v parlament; a zavržena bila je volitev njegova pri preiskovanji. A vnovič so ga zvolili vdani mu Irci. Prvi nalog mu je bil, da je v parlamentu pred vsemi našteval grozne krivice, ktere je vlada s pomočjo protestautov vporabljevala na Irskem ; temu je oporekal slovesno.
Irski katoliki pa 80 ustavili ¡desetino ter hoteli mirnim potom poiskati si pravice; a skrivno društvo nam že znanih Whiteboys se zopet pokaže; z vso silo napadajo bogatine, kradejo in ropajo; a vse to delajo skrivajoč se za imenom katoliki.	(Dalje prih.),
Politični pregled.
V Ljubljani 24. januarija. Avstrijske drsele Za predsednika državnega sodišča imenovan je uamesto umrlega Kraussa profesor 8.' 112^4*1*, bivši ustavoverni minister; za podpredsednika pa dr. Ilabietinek, bivši pravosodni minister pod Hoheuwartom. Avtono-mističui krogi so pričakovali, da' postane Ha-bietinek predsednik, pa z imenovanjem Ungerja dal je Taaffe centralistom zopet eno tistih koncesij , za ktere mu še nikdar hvaležnosti niso vedeli.
V državnem zboru se je nadaljeval pogovor o postavi zoper oderuhe. Govorila sta med drugimi tudi slovenska poslanca S c h n e i d in Pfeifer. Poslednji je navedel prav drastičae izglede odrtije na Kranjskem, kazoč, kako tukaj manjka denarja in posoje-valnih zavodov, da jemljejo po 5 odstotkov na mesec, pa tudi po 1 odstotek na dan, vrhu tega pa še priboljšek v poljskih pridelkih, tako da posestnik dostikrat zavolj prav neznatnega zneska ua kant pride. Rekel pa je govornik še, da s postavo zoper oderuhe še ni vse opravljeno, ampak da se mora tudi za to skrbeti, da bodo gospodarji poceni posojila dobivali; ob enem pa se morajo postavno braniti tudi pošteni posojevalci. — Tudi nemški poslanec dr. Roser je prav dobro govoril o tej zadevi za kmečke interese. Nasprotno pa je nemški poslanec Sax samo z Greuterjem polemiziral , k stvari pa malo izdatnega povedal. Protestantovski pastor H a ase je čisto po ne-
se z alfabetom grškim, cirilico, latinico ali pa turškim pismom. Predstavimo si to, pa si na-dopolnimo sliko, da je ta narod razdrobljen na množino manjih rodov in plemen, ki se veduo prepirajo in zatirajo ; da je temu uarodu krvava osveta kakor pred vekovi tako tudi sedaj, sveta in sladka stvar; da počaste ptujca, ki bi zašel v njihove gore, da pregleda in obišče njihove vasi ali pada propotuje njihovo zemljo, mesto z gostoljubnostjo s kuglami iz pušk, pa dodajmo, da je ta narod žilov, hraber v bitkah in vojskah, da se ne boji smrti, da je siromašen, hraneč iu vzdržavajoč se b pastirstvom na gorah, poljedeljstvom na ravnicah in vojaško službo. Vse to si predočivši , dobili bodemo pravi pojem in bolji nazor o stanju in življenju ljudij v teh gorskih krajih ob jadranskem morju, teh poslednjih ostankov, ki so se tukaj vzdržali, ostankov starodavnega plemena, ki se je od nekdaj tukaj naselil; ostankov, obkroženih na severju z elementom srbskim, na iztoku bolgarskem in grškim na jugu , ki nimajo na svetu srodnega in jednokrvnega naroda, ki sami, že tako majhni, Bvoj broj po neprijateljatvu manjšajo in zatirajo; ostankov, ki niti neraz-
umijo Evrope, a kterih tudi niti svet, nit: Evropa — sit venia verbo — uerazumi.
Počuimo karakteristiko Arbanasov z vero-zakonom, s krvno osveto in plačaništ.vom , jer je to troje najbolj važno za ta narod. Arbanasi so razdeljeni na tri vere: na islam (vladajoča stranka), ua rimokatoliško in pravoslavno. Odrediti, pa tudi samo približni broj privržencev pojedinih ver, jako je težko, ali čini se, da imata oba krščanska verozakona prevaga nad islamom. Kakor po jeziku, tako se razlikujejo t udi po veri Gegi od Toska; koliko jih je kristjanov, to so Gegi rimokatolici, a Toski pravoslavni. V severnej Arbanaskej so Mirioiti ir Tulati sami rimokatolici, kakor so Mati i Rieni sami muhamedanci; v južnej Arbanaškei izpovedajo Chimara in Suli pravoslavno, a Kurvelješi mohamedansko vero. Muhamedanci so razšireni po celej zemlji, ter so večidel Arbanasi, ki imajo v tem plemenu večino, v onem pa zopet manjino.
Dočim se je pri Siavenih in Grcih vero zakon ozko zvezal z narodnostjo, ter jim bit vodje povBod in vselej, za kterega bi bili vodili krvave vojske, ter je vodil narod na ve
like stvari in na velika podvzetja, ni verozakon na Arbanase nič deloval, niti proizvel kakšno spremembo v narodnem življenju. Pri Arbs-nasih velja izreka: Ke ašt špata, atje besa" kjer je meč, tam je vera — verozakon onega ima vrednost, kteri vlada. Ta izreka dovoljno potrjuje idiferentizem, ki vlada v Arbanaškej glede vere. Tudi ni noben verozakon tako globoko zakorenil se v narodu, da bode naroden, kakor je to bilo sosedih njegovih Grcih , Bolgarih, Srbih. Zato tudi praznoverje in običaji» narodni so vedno več značili, a znače tudi dandanes več in več uplivajo na življenje Arbanasov, nego li verozakon. Je sicer nekoliko izjem, ali tudi te kakor da žele potvrditi, kar smo ravnokar rekli. Tako so obduvali Toski, ki so se naselili okoli Napolja in po Secilij, svojo pravoslavno vero, tako da je Ferdinand IV. utemeljil pravoslavno škofijo za Arbanase v S ciliji, a Kuri III. arbanaško semenišče in pravoslavno škofijo. Ali vse to je bila Arba-uosom deveta skrb, pa niti semenišče, niti škofija ni zadržala imena arbanaškdga , nego je dobila grško, pa tudi tolmačila se je tukaj liturgija grška. Najmočneje plememe Gegov,
potrebnem jude zBgovarjal in grajal protiju dov8ko agitacijo na Nemškem.
Vnanje države.
Bolgarski knez se je zahvalil srbskemu, da se je ta v prestolnem govoru tako gorko iu simpatično spominjal njegovega prihoda v Beligrad.
Pravijo, da bo general IggnatJjcv kmalo zopet v aktivno službo stopil.
V Kusiji so zopet nekaj nibilistov za sačili, pri kterih so našli mnogo orožja, orodje za tiskarno in nekaj ščuvalnih tiskovin. Hoteli bo zarotniki umoriti nekega uradnika, pa prišlo se jim je še za časa na sled.
Turčija hoče Črnogoro zopet goljufati za nekaj zemlje pri določevanji nove meje. črnogorski knez je tem bolj razkačen, ker nektere vlasti po svojih zastopnikih še Turkom prav dajejo-
Izvirni dopisi.
X Dmiajit, 23. januarija. (O mini-sterstvu. — Državna sodnija. — Vitez Kalten-
egger. — Iz državnega znora.
Ljudsko šte-
viljenje.) Liberalni listi še vedno pretresajo premembe o ministerstvu ter zlasti očitajo dopisniku „Politike", da ga je bil grof Taaffe speljal na led , ko mu je par dni prej rekel, da so vse govorice o razprtiji o ministerstvu le prazne časnikarske čenče. Pa reč je bila res taka, kakor je poročala „Politik." Grof Taaffe res ni mislil na to > da bode minister ska kriza tako hitro nastala. Pa ustavoverna ministra sta menda mislila nekoliko siliti grofa Taaffe-a, da bi bili obveljali njuni nazori, ter sta'v ministerskem svetu 14. t. m. ob 11. uri dopoldne izrekla, da hočeta odstopiti, ako jima ne obvelja. Pa ministerski predsednik Be je ravno tako hitro zasukal z rešitvijo, kakor ona dva s ponudbo odstopa, in namesto da bi bil on iznenadjeu valed njunega žugauja, bila sta gotovo iznenadjena ona, ko sta še istega dne ob 11. uri zvečer prejela pismo, s kterim sta bila kot ministra odslovljena. In ravno tako je bil iznenadjen svet, ko je že druzpga dne iz , Wiener Zeituiig" zvedel o premembah v ministerstvu. Dr. P r a ž a k je le začasno pre vzel ministerstvo prava, in sodi se, da utegne
profesor ti a n d a , ki je imenovan za uda gosposke zbornice, postati pravni minister. Pin< je Slovenci m pr morskim znan, ker je bil cesarski uamestnik v Trstu ; bili so ž njim ve i i bo bolj zadovoljni kakor z Depretisom, ket Slovencev ni zatiral. Na vošilo tržaškega društva „Edinost" odgovoril je res tudi slovenski, kar so v.-i liberalni listi povedali. Zdaj je še edin minister Konrad, s kterim večina zbnrova ni zadovoljna, kterega pa tudi manjšina doa'i ne mara. Kourad sam čuti, da bo moral it', in te dni je nekemu poslancu rekel, da je mislil , da bode treba že v januanju pobrat' kopita. Ob enem je obžaloval, da ni ostal cesarski namestnik v Lincu. Ker je to mesto izpraznjeno, ima še vedno priliko iti tje nazaj-Toda govori se, da utegue cesarski namestnik v Lmcu postati grof Franc Falkeubayn , brat ministra za poljedelstvo.
Predsednik državne sodnije je postal bivš minister Unger, namestnik njegov pa bivši minister H a b i e 11 n e k. Uiig;,r velja za enega prvih juristov, ravno tako Habietinik, zato njegovo imenovanje ni osupuilo , dasi je liberalec, zlasti ker je bil že prej predsednikov namestnik. Vstavoverci bi bili raje imeli, da bi bil predsednik omenjene sodo ije postal II y e, ki je kot minister jetnikom odpravil verige-m njih stanje tako polajšal , da Be jim bolje godi, kakor poštenim kmečkim ljudem.
Iz Ljubljane se tukajšnjim listom po roča, da dobi vitez Kalteuegger za tri leta odpusta in da ostane deželni glavar kranj ski. Pa ta novica ni prav verjetna. Minister stvo, ki je hotelo s povikšanjem in prestavo viteza Kaltaneggerja Slovencem skazati uekako ljubav, tega menda ne bode zopet s tem po drlo, da mu da precej za tri leta odpust, in da ostane vse pri starem. Tudi ao naši poalanci že večkrat odločno izrekli, da v ta deželni zbor več ne gredo. In kaj potem ? Ali bo vlada mogla dopustiti zbor, ki bo komaj za silo sklep čen ? Zdi se nam toraj, da se s temi poročili ljubijanški nemškutarji sami nekoliko tolažijo, da jim bo pa vsa ta tolažba silno malo po magala.
Državni zbor obravnaval je v dosedanjih dveh sejah oderuško postavo. Jako iz vrstno je o tej postavi govoril msgn. Gre liter, ki je dokazoval pomanjkljivosti njene ter
kazal na vir, iz kterega oderuštvo prihaja. Govor njegov Bern Vam poslal po stenografič-iem zapisniku in vreden je, da ga objavite celega. Naredil je velik vtis na vse kroge in oroti njemu zginejo vsi drugi, dasi tudi iz-'rstui govori. Greuter je omenjal, da večidel ideruštvo je vzrok mržnje in preganjanja ju-lov, ki se je pričelo na Nemškem in se raz-s rja tudi po drugih deželah. Valed tega dobil K od več strani žugalna pisma od mnogih trugih pa pohvalna. Protestantovski pastor H a a s e je skušal sicer jude zsgovarjati in ie G euterju oč tal pomanjkanje krščanske jubezni, ker je ropotal zoper jude, in poslanec Sax je Greuterju očital, da ni vestno rabil s ojega parlamentaričnega poklica, kar je predsednika pripravilo, da ga jc pokaral, vendar vse to ni moglo izbrisati vtisa Greuterjevega govora. Saxu bo Greuter prihodnjič odgovoril in mu dal po zobeh, ker je bil Sax, prej ko ga je naredil Stremajer za profesorja na praškem vseučilišču, nastavljen pri neki propadli banki, ki je upnike odrla za 15 milijonov goldinarjev!
Izmed naših poslancev sta govorila Schneid m Pfeifer ter tudi prav izvrstno pojasno-vala nasledke oderuštva in pomanjkljivost postave. To pomanjkljivost so povdarjali skoraj vsi govorniki, a prejšnji ministri se niso dali pripraviti, da bi bili privolili v ostrejšo postavo , zato pa ne ostane druzega, kakor za /.daj sprejeti to pomanjkljivo postavo; ako se bo pokazalo, da ne zadostuje, ae bode pozneje poostrila in vlada se potem menda ne bode več brauila taki ostrejši postavi pritrditi.
Pri prvi seji je poročal o tej postavi Poljak Rydzovski. Toda v Četrtek, ko je prišel iz zbornice domu, ga je zadel nenadoma v gostilni „zur ungariscben Krone" mrtud in v dveh urah je umrl. Truplo se bode danes po-poludne ob treh v stolnici sv. Štefana blagoslovilo, potem pa odpeljalo v Krakovo, da se tam v družinski rakvi pokoplje. Star je bil 51 let. — Poljaki' so pa zgubili te dni še enega prav izvrstnega poslanca. V Levovu je namreč v petek zvečer po tridnevni bolezni za pljučnico umrl državni poslanec Krzeczu-n o v i č. Ranjki je bil zlasti strokovnjak v zadevah zemljišnega davka, ter je pri obravnavi o zadnji postavi liberalcem kazal na na-
Miridite, hvale radi njihove verske gorečnosti zato, ker med njimi vlada nače o, da mora Miridit, kten prestopi k lzlamu ti r popuati katolicizem, oditi iz zemlje. Ali tudijto je edino politika, iu samo politika, da mohamedanski element, ki je vladajoči, kakor smo zgorej spomenili, preveč ne ojača. Čini se v ostalem, da bi se islam med Miriditi hitro in na široko razširil. Pa niti muhamedanski Arbanasi niso tako fanatični, kakor so poturice v Bosni, čeravno so se oni vpirali vsem novotarijam in novim uredbam.
Verjetno je, da ee je krščanstvo po Arbanaškej — naravno po mestih pristopnih — širila iz Bizanca in Rima še pred pokrščenjem Bolgarov, ali nimamo zato nobenih povestniš-kih dokazov niti izvorov. Tako sta trdila dva pisatelja v srbskem Belgradu — dva Arbauasa, na vprašanje, ktere sta veroizpovesti , da Bta še od onih, ktere je sv. Pavel pokrstil V X veku je postala Arbanaška , kakor tudi Epiri in Tesalija dieceza bolgarske cerkve 8 sloven-Bko liturgijo. Tukaj je treba spomeniti, da se obseg bolgarske cerkve ne ame stlačiti v politične meje Bolgarske, ker bo te bile nestalne in podvržene neprestanim spremembam. Iz te dobe so se ohranili v Bevernej Arbanaškej ka-
tolicizem, a širil se je tem bolj, čim je Arbanaška dohajala v ožjo dotiko z Benetkami. V XV. veku se je tukaj začel širiti islam. Naj-poprej je sprejelo plemstvo poziv viteza, da si obvaruje svoja privilegija ; potem je sledilo ljudstvo. Sam narodni junak arbanaški Juri Kastriotič, kterega oče je bi' pravoslavne vere, bil je odgojen v Carigradu po muhamedanski. Ko so se v Arbanaškej Osmani po Kastriotiču učvrstili (g. 1478), širil se je islam in napredoval vse jače do dan danes. Popotnika Leake in Povqueville iz prve polovice tega veka sta izrekla bojazen , da se bode vsa Arbanaška kouečno pomuhamedauila, ako se bode postopalo po starem.
Muhamedanski Arbanas si je svest, da so mu pradedi bili kristjaui, pa zna večidel tudi dobo popokolenju povedati , kdaj jim j» ves kraj odpal od krščanstva. Pougueville navaja med ostalim tule zanimiv dogodjaj o povzbu-jah in načini, po kterem je ves kraj odpadel od krščanstva. Na srednjem teku Vojase iztočno od Premeta nahaja se kraj Karamura-tades, v kterem se broji do 36 arbanaških vasi, te vesi so bile do 1. 1760 krščanske, ter so podpadale pod škofijo pravoslavnega škofa pogonjanskega, euffragana škofa arbanaškega
Belgradu, Mohamedanski sosedje v Premetu, Leksikovu in Koloni so vznemirivali prebivalstvo krščansko, ki je zatoraj enoglasno odločilo rečenega leta spomladi, da hoče z največo ojstrostjo in pobožnostjo kakor nikdar poprej vršiti štirdesetdnevni post velikonočni; in ako jim do takrat nepomore krščanski Bog, da Be bodo poklonili turškemu. Do velike noči zares ni bilo nobene poboljšice in Arbanasi so pregnali krščanske duhovne ter dopeljali kadije iu imamo, pred kterim so svečano sprejeli islam. Prvo njihovo delo, kot muhamedancev je bilo, da so navalili na okolico premetsko na Bvoje jednoverce, da se osvete za ono, kar so od njih pretrpeli. Ker se jim je to posrečilo , napali so tudi leksikovsko in kolonsko ¿emljišče. Z mečem in ognjem so opustošili to pokrajino. Vlovljene otroke in žene so predali v robstvo, a tega ne bi drugač storil mo-hamedanec svojemu jednovercu. Njihovo junaštvo jim je privabilo sila drugov iz cele Ar-banaške, ker so kot mohamedanci bili strah celega kraja ter ostali taki do časa Ali-paše v Janini, ki jim je moč njihovo pokončal.
(Dalje prih.)
sledke njene, ne da bi bil kaj opravil. Skušnja zadnjih tednov priča, kako prav je on tedaj imel; žalibog, da mu ni bilo dano včakati izvršitve dela, kteremu je bil takorekoč posvetil vse svoje moči. Bil je 63 let star in silno bogat. Ilohenwartov klub je včeraj sklenil, da Hohenwart, Lienbacher in Schneid danes poljskemu klubu izreko njegovo sočutje, in za Rydzovskemu poleži venec na nj govo trngo.
Te dni pride v davkarskem odseku v razgovor tudi novi hišni davek. Pododsek je do tični vladni predlog jako spremenil v tem smislu, da ta davek ne bode tol kanj hud za manjše posestnike. IL henwartov klub bode jutri pretresal dotične nasvete.
Izmed važnih predlogov, ki jih bode sprožila desnica, omenjam premembe volilnega reda. Glavna določba bo ta , da se v davek vštevajo vse cesarske priklade in da bode imel vsakdo, ki voli za obč nske volitve , tudi pravico voliti za državni zbor. Morda bi se bilo še kaj druzega sprejelo 8 premembo , ali za zdaj je treba ostati pri nasvetih, kteri se lahko sprejmo z nadpolovično večino, ne da bi potrebovali dveh tretjin glasov, ker se teh pri sedanjih okoliščinah ne moremo nadejati. Znano je, da je hotel Kronawetter staviti neki predlog o premembi volilnega reda in zlasti v tem smislu, da bi imeli vsi volilno pravico, ki plačujejo po 5 gld. davka. A ker je Kronawetter podpisal nasvet Scbönererjev o splošnji volilni pravici, bode premembo na-svetoval klub desnega sredisča.
Obrtnijski odsek je včeraj pričel obravnavo nove obrtnijske postave. Levičarji bo zopet pokazali, da bi reč radi zavlekli, pa ve čina jih je krepko zavrnila. Sklenilo se je voliti 3 pododseke po 8 udov, kteri imajo pretresati posamezne dele dotične postave in voliti poročevalca.
Šolski odBek je včeraj razdelil razne peticije. Med njimi jih je bilo nekaj iz spodnjega Štajarskega, da se odpravi nemščina iz slovenskih ljudskih šol. Nasvetovalo Be je jih izročiti g. Klunu, pa liberalci so ugovarjali, češ, da se po dosedanji navadi take prošnje nikdar niso izročile v poročilo poslancem do-tičnih dežel. Vsled tega so se izročile češkemu prefesorju Kvičali, ker se je g. Klun ponudil, da mu hoče dati potrebna pojasnila in prestaviti slovenske vloge na nemški. Sicer pa g. Kvičali tudi sam(ume nekoliko slovensk . Dobil je v poročilo prav enako prošnjo iz Galicije, v kteri se zahteva odprava polj-kega jezika iz ruäinskih šol. Poljaki bo želeli, da bi bil ta prošnjo prevzel Poljak Öerkavsky, pa liberalci so ugovarjali, kakor pri g. Klunu, in večina se je vdala, ker je prepričana, du bode češki profesor Kvičala gotovo kos svoji nalogi.
Naj ltonečno še omenim, da je še ofici-ozna B o h e m i a te dni pisala, da zadnje popisovanje ljudi glede občevalnega jezika in narodnosti ne bode imelo nobene vrednosti, ker se je v tem ozire ravnalo jako samovoljno.
Domače novice
V Ljubljani, 25. januarja.
(Ples pri dežel, predsedniku gosp. Wink-lerji) je v soboto združil lepo število gospode in uradnikov viših stanov in je bilo vse prav veselo.
(Umrla) je v nedeljo tukajšnjemu profesorju gosp. Fr. Levcu soproga Jerica, zapu-stivši mu dvoje otrok. Pogreb je danes popoldne.
(Slovensko gledišče.) Pred razprodano hišo se je v nedeljo akademija na korist Zagrebčanom dobro izvršila. V umetnostnem oziru zasluži 5. točka, romanca iz opere „uu ballo in masehera", kar je v prvi vrsti se ve da zasluga skladatelja Verdi-ja. Gosp. Meden je kakor navadno burno pohvalo žel ter moral pesem ponoviti. — Telovadba „Sokolov1' bila je s pohvalo sprejeta, posebno so se odlikovali gospodje telovadci Kališnik, Krieger in Siovšh. Igra „cče so rekli, da le!" ni ravno predobro pisana; zlasti oseba Avrore Mrak ni z drugim osebjem v nobeni pravi zvezi. Igralo pa se je dobro. Gospoda Komika Kajzelj in Rudolf sta celo igro povzdignila z dobrimi ku pleti. Čitaluiški možki zbor je pel precizno. Marmorni kipi so se občinstvu jako dopadlj. Posebno lep je bil Merkur. Pri Laokoonu pa kače niso bile posebno dobro nabasane. V obče pa je bila cela predstava glasno pohvaljena, in občinstvo zadovoljno.
(Iz odborovih sej družbe kmetijske 12. decembra l. 1. in pa 2. januarija t. 1.) (Konec.) Gosp. Jerič, prvomestnik čebelarskega društva, je odboru izročil poročilo o lanskem shodu nemških in avstrijskih čebelarjev v Koloniji, kterega se je tudi on z državno popotno podporo udeležil; odbor sklene, da bo to poročilo predložil ministerstvu kmetijstva; gospod Jerič pa je obljubil v ,,Čebeli" podati poročilo bistvenih stvari onega shoda. — Vsled poročala kmetijske podružn ce v Senožečah Be sklene, ker je pravilni čas upravništva sedanjega podružn čnega odbora že davuo potekel, da se priredijo nove odborove volitve. — Prošnji dveh novih sirarskih zadrug v Bo-hinji (v Jereki in Podjelu) za državno podporo prvih potrebščin se s toplim priporočilom izročite si. ministerstvu kmetijstva. — Potopis gosp. Mesarja, prvomestnika podružnice kmetijske bohinjske, o sirarskem podučevanji lanskega leta se izreči z računskim poročilom si. ministerstvu kmetijstva. — Ogersko minister-stvo kmetijstva prosi odbor, naj mu naznani, kje in kedaj se bodo na Kranjskem preiskavah privatni plemenski žebci, ker vlada ogerska želi težjih (noriških) žebcev za pleme nakn-piti; odbor je ministerstvu vstregel z odgovorom. — Poročilo g. župnika Kosmača o seno-žeškem močilu se izroči močviskemu odboru v presojo. — Prošnja gospodarja J. Zelka ,iz Male pristave za državno podporo zboljšanega gozda in pašnika se si. ministerstvu kmetijstva izroči s jiriporočilom. — Vsled priporočila gospoda Ogulina, po kterem bi za odvrnitev trtue u£i od dolenjskih vinogradov koristno bilo omisliti si grozdnih pešek amerikanskih trt, -e sklene, od si. ministerstva kmetijstva po-zvedeti, ali bi na podlagi dosedanjih skušinj se priporočala setev amer. gozdov. — Za ude družbe kmetijske so bili spreteti na predlog podružnice metliške gospodje : Jenko Ludovik, kaplan, Malenšek Martin, kaplan, vsi iz Črnomlja, — Ogrinc Viljem, c. kr. okrajni sodnik, Papa Franjo, nadučitelj , Sturm Venceslav, učitelj, iu Trček Mihael, učitelj, vsi iz Metlike; — na predlog podružnice radoliške gospodje: Apih Aoton in Kolman Janez, posestnika iz Zapuš, in Zupan Matevž, posestnik iz Brez niče; — na predlog centralnega odbora gosp. Brulec Franjo, župnik v Veliki dolini.
Itazae reči.
—	Za častnega občana je bil od občine Štepanjske pri Ljubljani izvoljen preč. opat Fridrih pl. Fris.
—	Nesreča. Iz Gorij na Gorenjskem
se nam piše: V torek (18. t. m.) proti po-ludnevu se je zgodila v Gabrji velika nesreča. Drvarji so drva gonili navzdol, in neka bukev zadela je Bedenika iz Gorjan in Kovačevega fanta tako nesrečno na glavo, da st» bila na prvi hip mrtva. Prvi zapusti vdovo a štirimi malimi otroki.
— Z Dunaja se nam piše, da je dvorni svetovalec pri najvišji sodniji g. Franc Kroni er nevarno zbolel. Kri mu vre proti možganom, iu mu je glava tako oslabela, da se sim ter tje hudo meša. — Tudi državnemu poslancu Andreju Hofsrju, vnuku znanega tirolskega junaka, se je te dni zmešalo v glavi m so ga morali odpeljati v norišnico.
Listnica opravništva.
O. g. M. SI., kapi. pri av. M. Nič dolžan; za preteklo in tekoče vse plačano.
O. g. Pr. R., župn. v Z. Zaslužite ravno t» odgovor.
C. g. Gr. H., kupi. v O. S poslanim vse poravnano. Hvala!
Č. g. J. Nep. K., kapi. pri sv. L. Da, vse' plačano.
č. g. J. V., kapi. pri N. c.,Vse v redu; poslano za tek. leto vpisali.
Blg. g. Dr. J. M., v St. Do zdaj vse plačano.
č. g. M. L. v Pt. Prosimo za zadnje četrtletje.
U. g. F. K., v Tr. Za zadnjo polletjo bi ae
radi.
Č. g. V. B., kapi. v S. Enako od Vas; upamo, da ni zmote.
Blg. g. J. S. Bodite brez skrbi, bomo vse opravili.
C. g. M. P. Enako Vam. Nio zamere — morajo biti zidarji in težaki.
C. g. F. K. in J. K. Gospoda, ne moremo. Saj veste: Es gienge wol, aber . . .; pa brez zamere!
Loterijske številke 22 jatiutnja.
V	Trstu: 65, 61, 66, 53, l3.
V	Lincu : 42, 22, 50, 28, 32.
Dolenjsko vino,
pravo, nepokvarjeno, najboljše sorte, priporoča se cerkvenim predstojnikom in tudi gostilničarjem, ki hočejo imeti naravno, zdravo pijačo. Pogleda in pokusi se lahko pri gospodu Neuw:rthu v Martinčičevi hiši na dunajski cesti v Ljubljani, kjer se tudi vse drugo natančneje izve. Vedro po 11 gl.	(2)
Voščene sveče
iz tovarne Luigi Bader-jil v Gorici iz pravega čebelnega voska, brez vsake pritikline, se dobe po 2 gld. 50 kr. kila s poštnino in zabojem vred, kamor koli si jih kdo naroči, in tako, da se plačajo vsaj v teku enega leta brez obresti za dolg, v štacuni
Janeza Fabijana
(5)	na Valvasorjevem trgu štev. 2
v Ljubljani.
Priznano izvrstneg prave
voščene sveče
Iz garantirano neptoarjenep Meliia voska
(15)	prodaja
E* &I&. Scemaini v Ljubljani.
l'eJe(tr«15čiif	»•> ceiu 24 januarija .
Papirna rent« 72 80 — rtraheruH r«nt» 74 — — Zlat« rent« 88 40 — lSOOletno državno posojilo 131.—
Bankini akcije 822 — Kreditna aRcije 285.--London
118.60— — Cen. hr. «afcini o.B6. — 20-franhov 9.38,
J. Bliunifeovi nasledniki v~Ljubljani.
Izdajatelj in odgovorni urednik Filip lladerlap.