Leto LXV1I foSfofna platna v gofovfnt V Ljubljani, v sredo, dne 20. decembra 1939 Stev. 290- Cena 2 din Naročnina mesečno 25 Din, za inozem-•tro 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, ca inozemstvo 120 Din Uredniitvo je v Kopitarjevi u 1.6/111 SLOVENEC Telefoni uredništva ia ■ prave: «MH, 4048, 40-08, 40-04, — Izhaja vaak dag sjntra) razen ponedeljka in dneva po praznika Čekovni račun; Ljubljana itevilka 10.650 in 10.349 za inserate. U prava: Kopitarjeva ulica itevilka 6. Govor grofa dana Preteklo soboto je imel italijanski zunanji Jninister grof Ciano dolgo napovedani in od Evrope gotovo nestrpno pričakovani govor o folitiki Italije v sedanjem trenutku. Sicer je talija že preje s pomočjo kratkih uradnih ob-Ijav ali na usta v to pooblaščenih časnikarjev v polslužbenih glasilih zunanjega ministra in končno teden dni pred Cianovim govorom v sklepu velikega fašističnega sveta izpovedala smernice svoje zunanje politike in obrazložila razloge svojega zadržanja. V tem pogledu Evropa ni pričakovala nobenih razodetij. Pač pa Ije z ozirom na vlogo, ki jo Italija kot velesila ima v sklopu sedanje evropske vojne, pričakovala utemeljitve tega zadržanja in nadaljne načrte italijanske zunanje politike za obnovo miru in za preureditev političnega reda v Evropi v smislu trajne ohranitve miru, kadar bo dosežen. Po govoru grofa Ciana, ki že od junija 1936 Vodi zunanjo politiko Italije po Mussolinijevih navodilih, je slika o zunanjepolitičnem zadržanju Italije do ene podrobnosti jasna. Nekoliko meglice je ostalo samo še okrog odnošajev imed Italijo in Sovjetsko Rusijo, o kateri grof Ciano iz razlogov, ki jih je gotovo sam pretehtal, ni govoril s tisto izčrpnostjo in jasnostjo, s katero je ožigosal delovanje Kominterne. Toda italijanski polslužbeni tisk, ki je zadnje čase dostikrat povdarjal z veliko odkritosrčnostjo, da sta delovanje sovjetske vlade in Kominterne istovetni, ker prihaja iz istega skupnega vira, ga usmerjajo in izvajajo isti ljudje in zasleduje pri vporabljanju različnih sredstev enake revolucionarne cilje, je izpopolnil to edino vrzel v Cianovem govoru, ki je bil v ostalem mojstrsko delo. Iz govora italijanskega zunanjega ministra, Ifjer je zapopadena vsa zgodovina zunanje po-ljtike Italije zadnjih treh let, pa s posebno (jasnostjo izhajajo tri značilne ugotovitve. Prva je ta, da je zunanja politika Italije Jjrežeta od neuklonljive volje in trmaste vztrajnosti, da koristi predvsem Italiji, narodu tako kakor državi. Italijanska zunanja politika je stvarna in hladna. Sentimentalnosti v njej ni nobene več. Svoja zunanjepolitična sodelovanja meri po merilih izključno italijanskih koristi, ki jih pa hote podreja velikim splošnim, moralnim in duhovnim vrednotam, kot je Mussolini sam podčrtal, ko se je izrazil, da italijanske zahteve niso takšne narave, da bi bilo zavoljo fljih potrebno podirati temelje človeške omike. Težnje italijanske zunanje politike so danes iste, kot so bile pred tremi leti. Sredstva za njihovo dosego, so ciljem podrejena, Zunanjepolitična delovanja se smotreno urejajo po njihovi vrednosti za dosego teh ciljev. To dej-sivo je pri zasledovanju italijanske zunanje politike treba imeti vedno pred očmi, pa ne bomo pri presoji zadržanja Italije v teh ali onih okoliščinah nikoli prišli v nevarnost, da bi se pustili premotiti od nebistvenih čuvstve-nih pričakovanj. Ce se je Italija odločila za sodelovanje z iNemčijo in če se bi odločila, da to sodelovanje prekine, bodo njene sklepe narekovali stvarni razlogi italijanskih potreb. A prav isto velja tudi glede Anglije in Francije, oddaljevanje od katerih in približevanje h katerim bodo izključno odločevali praktični oziri na državne in narodne potrebe Italije. Nekatere države so v zadnjih letih mislile, da so upravičene k pritožbam na naslov Italije. Ako tako mislijo, so same krive, ker niso računale s tem osnovnim gibalom zunanje politike. Drugo dejstvo, ki izhaja iz Cianovega go-Vora je, da je zavezništvo Italije do Nemčije ostalo neskaljeno. Italija še vedno misli, da bo svoje težnje, ki ležijo v prvi vrsti okrog in okrog Sredozemskega morja, dosegla lažje, ako bo svoje sodelovanje z Nemčijo nadaljevala. Seveda je obseg in način tega sodelovanja spet pomerjen samo po stvarnih koristih italijanskega imperija, koristih ki so grofa Ciana jeseni 1937 napotili, da je z Nemči jo podpisal prve listine o sodelovanju, koristi, ki so Mussolini.ja prepričale, da je prav, da podpiše z Nemčijo pakt proti Kominterni, da se ne zoperstavlja priključitvi Avstrije, da zapre oči k priključitvi Sudetskih dežela in k ustanovitvi češko-morav-skega protektorata, koristi, ki so italijansko vlado pripravile, da je majnika 1939 v Milanu z Nemčijo podpisala pogodbo o zavezništvu na življenje in smrt, in ki so ji po izbruhu vojne med Nemčijo ter zahodnima velesilama narekovale, da se borbe ne udeleži, marveč, da stoji pripravljena s puško v roki za nastop v katerikoli smeri, kjer bi bilo treba varovati življenjske nujnosti Italije. Nekateri so mislili, da se je Italija zadnje čase nekoliko oddaljila od Nemčije uprav zaradi njene sovjetske politike. Govor grofa Ciana je jasno povedal, da so se zmotili. Oddaljila se ni Italija in se ne želi oddaljiti. Ako so na nekaterih področjih postale razdalje večje, so krivi tisti, ki so se od prvotnega prostora odmaknili. Toda čeprav se Italija borbe ne udeležuje, ker ne vidi potrebe za to, pomaga svoji zaveznici na političnem polju, ker čuva nad južnovzhodno Evropo, kamor se vojna ne sme razširiti, da ne bi ta prostor iz- fubil svojega pomena kot dragoceno gospo-arsko zaledje Nemčije, ki jo od morske strani zapirata Anglija in Francija. Tretja ugotovitev Cianovega govor« tiče Južnovzhodne Evrope, kjer leži tudi Jugoslavija, o kateri je italijanski zunanji minister govoril v izredno toplih besedah. Južnovzhodna Evropa, to sta 1'odonavje in Balkan, mora ostati izven vojnega meteža. A tudi izven vseh revolucionarnih preizkušenj, ki jih namerava Sovjetsko Rusija in ki edini bi mogli tudi v to področje zanesti plamen vojne vihre. Grof Ciano je nekako prevzel jamstvo v tem smislu in so posebno ta del njegovega govora balkanske države, ki iskreno želijo ostati nevtralne, rade poslušale. Posebno, ker so slišale v razločnem podglasu povdarek kulture proti grožnjam razdejanja, ki prihajajo iz države, ki je Igrof Ciano ni hotel imenovati, „Krivda za razmah Sovjetije po Evropi ne zadene Italije" Zelo pomembni glasovi v italijanskem tisku K zgodovini nemšho-sovjelskega pakta Rim, 19. decembra, t. Havas. Z veliko pozornostjo so mednarodni krogi danes v Rimu brali izjave nekaterih polslužbenih listov, ki dajejo pomembne razlage k govoru italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana preteklo soboto. Iz teh člankov izhaja, da fašistična Italija ne prikriva več, da se zaradi tega ne udeležuje vojne, ker da je po njenem mnenju to vojno povzročila Nemčija, drugič pa zato ne, ker je Nemčija svoj dogovor s Sovjetsko Rusijo sklenila brez vednosti italijanske^ vlade. V tem duhu piše na primer »Tribuna«, ki navaja dva vzroka, da se Italija vojne ne udeležuje. List pravi: »Dvoje novih dejstev slišimo iz govora zunanjega ministra grofa Ciana. Prvo dejstvo je, da je nemška vlada postopala neodvisno in se ni ozirala na obveznosti, ki sta jih obe, Nemčija in Italija podpisali. Drugo dejstvo pa je, da svojega namena, sklepati prijateljsko pogodbo s Sovjetsko Rusijo, Nemčija ni sporočila italijanski vladi, marveč jo je postavila pred gotovo dejstvo. Italijansko vlado je obvestila šele na predvečer podpisa nemško - sov jetskega pakta v Moskvi.« Podobno piše »C o r r i e r e P a d a n o« (ki je glasilo maršala Balba), ki pravi, da Italije ne zadene nobena krivda za razmah Sovjetske Rusije v Evropo. To je izključno zadeva Nemčije same. S stališča politike »osišča Rim-Berlin« nenadni na- stop Sovjetske Rusije, Italije ne briga, ampak samo Nemčijo, kajti Italija je bila o nemško-sovjetski pogodbi informirana šele dne 21. avgusta, medtem ko je bila pogodba že dne 24. avgusta podpisana v Moskvi. Italija se ni oddaljila od osišča. Italija je spoštovala duh in besedo italijansko-ncm-škega pakta, ki je predpisal, dn se morata obe vladi vedno med seboj posvetovati, preden katera začenja kakšno pobudo v zunanji politiki.« V mednarodnih krogih v Rimu se sprašujejo, kaj naj ti glasovi polslužbenega tiska pomenijo. Ali oznanjajo nove zanimive razvoje v zunanji politiki Italije.., Značilna govora v Atenah Atene, 19. decembra. A A. Atenska telegrafska agencijo poroča: Italijanski minister za narodno prosveto Botta-i je v svojem govoru, ki ga je imel o priliki, ko je bila odprta razstava italijanske knjige ob navzočnosti kralja Jurija in prestolonaslednika, dalje predsednika ministrskega sveta Metaxa, italijanskega poslanika Grassia in ostalih uglednih osebnosti, izjavil med drugim, da gresta Grčija in Italija v miru in redu dalje po poti starodavne slave. Pripomnil je, da se civilizacija Grčije in Italije med seboj izpopolnjujeta. Bottai je zatem go- voril o velikem prijateljstvu med Grčijo in Italijo od starih časov do danes. Tudi danes čutimo in z zadovoljstvom potrjujemo pred vašim Veličanstvom, da bi močno sredstvo za mir in red mogel najti vznemirjeni svet, ki nas obdaja, po večnem zgledu, ki nudita svetu dve neumrli mesti Atene in Rim. Ministrski predsednik Metaxas pa je v svojem govoru med drugim dejal: Z zaupanjem gledamo v bodočnost grško-italijanskih odnošajev. Politični odnošaji ki so danes zelo prijateljski med obema državama, pomagajo največjemu razvoju njunih kulturnih stikov. Današnjo kulturno svečanost — jc končal predsednik Metaxas — smatramo kot novo srečno znamenje tega razvoja. Grška vluda je priredila sinoči slavnostno večerjo na čast italijanskemu prosvetnemu ministru Bottaiju. Po večerji jc bil sprejem. Italija-Romunifa Bukarešta, 19. decembra. AA. Štefani: Glasilo zunanjega ministra »Timpul« poroča, da se itali jansko - romunska trgovinska pogajanja v Rimu lahko smatrajo za končana. Romunsko zastopstvo se bo v nekaj dnevih vrnilo v Bukarešto. Romunsko-itali jonska trgovinska pogodbo po podpisana v Rimu, potrjena pa pozneje od strani obeh držav. Odločilne ure za Finsko Finci sa pri Snosalmiju zdrobili 17.000 mož močno rdečo armado Rdeča poročila London, 19. dec. AA. Havas. Vojni urednik »Timesa« piše, da se približuje odločilni trenutek na Finskem. Verjetno — tako pravi v tem članku — rdeča armada nikdar ne bo prekoračila Mannerheimove črte na Karelijski ožini. Sovjetske čete so skoro vsak dan napadale te utrdbe, nikdar pa niso dosegle niti najmanjšega uspeha. Medtem sovjetske čete prodirajo počasi na severnem bojišču in silijo pri Salmijaerviju proti jugu. Na tem področju divjajo srditi boji. Značilno je, da so se tu pojavile bolje oborožene in bolje opremljene sovjetske čete. Finci so kljub vsemu temu zelo začudeni nad pomanjkljivimi izkušnjami in taktiko sovjetskih pehotnih častnikov. Tak položaj v sovjetski vojski si razlagajo edino s tem, da je tam bilo izvedeno »splošno čiščenje«. Finska poročila Helsinki, 19. dec. t Reuter. Danes je 18 sovjetskih bombnikov priletelo nad Helsinke in metalo bombe. Bombe so padale po predmestjih. Finska protiletalska obramba je 14 bombnikov odgnala, predno so mogli priti nad mesto. Samo štirim je polet uspel. Tudi drugod na južni obali so sovjetski bombniki metali bombe. Napadli eo Viipuri, kjer pa so Finci sestrelili dvoje letal. V Viipuri 60 bombe razdejale tamkajšnjo bolnišnico. Od Suomisalmija javljajo velik sovjetski poraz. Poročila govore, da so Finci tamkaj zdrobili sovjetsko moč 17.000 mož. Vsi so ali ubiti, ali ranjeni, ali zajeti. Nasprotno pa javljajo s severne fronte, da sovjetske čete vedno napredujejo. Tako so Sovjeti zasedli mesto K o s k a m o, toda še le po največjih naporih in izgubah in s pomočjo ogromnega števila tankov, ki so prodirali z neverjetno naglico 70 km na uro. Napravili so po 40 km na uro. Finci so dobili nekaj svežih čet. Toda sovjetskega pohoda proti Pitkajaervi do opoldne niso mogli zaustaviti. Južno od Ladoškega jezera se je začel sovjetski napad na Mannerheimovo črto. Finci jo še vedno drže. Sovjeti uporabljajo pri tej ofenzivi veliko število tankov in težko topništvo. Helsinki, 19. dec. A A. Reuter. Tri sovjetske bombe, ki so jih vrgli sovjetski letalci v okolico Helsinkov, so bile težke po 600 funtov, ostale bombe pa od 200 do 400 funtov. Sovjetska letala, novi štirimotorni bombniki, so leteli v višini 500 metrov. Iz letal so metali tudi letake. Ko je nastopilo protiletalsko topništvo in začelo streljati na sovjetska letala, je ljudslvo hitelo na ulice, čini pa so se oglasile sirene, so ljudje hiteli v zavetišča ter so ulice spet ostale čisto prazne. Protiletalsko topništvo je bombnike, ki so se pojavili nad Heleinkijem, pregnalo. Nemška poročila Stockholm, 19. decembra. AA. DNB. Švedsko časopisje trdi, da postaja položaj na severnem Finskem čedalje nevarnejši za finske čete. Močnim sovjetskim oddelkom, ki jih podpirajo veliki tanki, se je posrečilo priti vse do Salmijaervija. Če se bo njihovo prodiranje nadaljevalo v istem tempu, bo severna Finska po mnenju švedskih listov v najkrajšem času odrezana od južnih pokrajin. Časopisi poročajo, da sovjetske čete istočasno prodirajo tudi proti Savukov-skemu, severovzhodno od Salmijaervija. Pri Kini-jaerviju so finske čete zgradije močno utrjene postojanke. Potrjujejo vesti, da so sovjetski oddelki včeraj zelo uspešno napredovali v smeri od Petsama. Švedski listi danes prvič govore o tem, da so Finci izgubili bitko na reki Kaskamo, južno od Pitkajaervija. Prav tako finski listi pišejo, da so sovjetske čete pretrpele poraz pri Su-sumuseliju. Vsi napadi sovjetskih čet na Karelijski ožini so bili odbiti. Helsinki, 19. dec. c. Severno od jezera Ladoga pri Sumi so danes finski oddelki uspešno odbili sovjetski napad in uničili Sovjetom 62 tankov. Moskva, 19. decembra. AA. DNB. Poročilo generalnega štaba ljeningrajskega vojaškega okrožja pravi: 18. decembra so sovjetske čete, ki prodirajo od Murnianska, zasedle kraj Pitkajarvi, 85 kili južno od Petsama. V drugih odsekih so bili samo manjši spopadi. Na karelijski morski ožini živahno topniško streljanje. Sovjetska letala so nastopila v več krajih. Skupina ladij vzhodnomorskega brodovja je obstreljevala finske obrežne baterije v pokrajini Bjerka. Posvet pri Stalinu Moskva, 19. decembra. AA. Štefani. Stalin je imel snoči dolg razgovor z Molotovim in zastopniki vojske. V diplomatskih krogih mislijo, da so govorili o operacijah na Finskem. Na finsko fronto sta se odpeljala neki politični komisar in šef GPU, da izvršita preiskavo o zadnjih uporih sovjetskih čet. Newvork, 19. dec. AA. DNB. Bivši angleški mornariški minister Duff Cooper je imel tu govor, v katerem je med drugim dejal: Anglija stori vse. Pomagati more Finski. Če bi Finska morala pod-leči, bo Velika Britanija napovedala vojno Sovjetski Rusiji. Protest 21 ameriških držav Angliji, Franciji in Nemčiji Zaradi pomorske bitke pri Montevideo Poljaki organizirajo svojo oboroženo silo London, 19. dec. t. Reuter: Major Ilinski je imel v Londonu predavanje o prizadevanjih poljske vlade, da zbere svojo lastno armado v borbi proti Nemčiji. Povedal je, da ima Poljska majhno vojno brodovje, sestoječe iz treh rušilcev in dveh podmornic, ki je dodeljeno angleškemu vojnemu brodovju. Poljsko letalstvo je na tem, da se organizira. Kopenska armada pa vidno raste. Mnogim poljskim vojakom se je posrečilo priti iz zasedene Poljske na francoska tla. Nadalje pa ima Poljska veliko izseljencev, ki jih je poklicala pod orožje. V Združenih državah Severne Amerike je 4 milijone Poljakov, v južni Ameriki jih je pol milijona, v Kanadi 150.000, na Francoskem 600.000. Iz vseh teh virov se zbira kopenska vojska, ki bo mogla nekega dne odločilno poseči v borbo za osvoboditev domovine, je zaključil major Ilinski. Buenos Aires, 19. decembra. AA. Reuter: Argentinski zunanji minister je včeraj izjavil, da bo danes objavil skupno noto 21 ameriških dr ia v, ki je bila poslana vojskujočim se državam in ki vsebuje pritožbo zaradi kršitve nevtralnoslnega pasu, kakršen je bil določen na panamski konferenci. Minister je pripomnil, dn so tudi ostale države pristale na to, da se ta nota danes objavi. Poročajo, da omenjena nota zelo ostro obsoja »Bitko pri Montevideuc, ki je zbudila veliko nezadovoljnost v vseh ameriških državah. Te države so se zaradi tega odločile v bodoče preprečiti takšne dogodke. Panamska izjava, ki jo je sprejela vseameriška konferenca meseca oktobra 1939, je določila varnostni pas 300 milj okoli vse Amerike. Razen tega je argentinski zunanji minister Cantillo časnikarjem sporočil, da je argentin- ska vlada sklenila internirati 1039 častnikov in mornarjev z ladje »Admiral g r,af v. Spee«, izvzemši ranjencev. Ti bodo poslani na otok Martin Garcia na reki La Plata. Zaradi varnostnih ukrepov, ki so jih izdale krajevne oblasti, ni bilo nobenih incidentov pri izkrcavanju teh Nemcev. Velika množica ljudstva je bila navzočna pri tem dogodku. Vse nemške častnike in mornarje so nastanili v izseljeniških domovih, dokler ne bo sprejet končnoveljavni sklep o njihovi usodi. Oni bodo med tem časom dobivali od argentinske vlado svoje redne prejemke, od katerih se bodo odbili stroški za prehrano in stanovanje. Argentinske oblasti zanikajo vest, da je bilo na čolnih, s katerimi so prispeli častniki in mornarji z nemške bojne ladje, veliko število zaboje* z eksplozivno snovjo. (Glej nova poročila o bitki na 3. strani.) Predsednik turške vlade se |e vrnil nazaj s sovjetske meje Ankara, 19. decembra, b. Predsednik turške rebublike se je vrnil v ponedeljek dopoldne s svojega obiska vojnih oporišč v vzhodnih delih Turčije. Najdalje se je zadrževal v Erzeru-mu in na turško-sovjetski meji okrog Kavkaza, kjer ie pregledal najmodernejše utrdbe. Njc-gov obisk sovjetsko-turški meji je vtbudil veliko pozornost pri tukajšnjih diplomatskih krogih zarodi napetosti med Moskvo in Ankaro. V spremstvu generala Orbava se je Izmet Ineni posebno dolfo mudil pri pregledovanju vojnih središč in prometnih sredstev. Zagrebška vremenska napoved: Nestalno, precej oblačno z blagimi temperaturami. Zemun, 19. decembra. A A. Vremenska napoved za 20. december: Topleje. Po veČini oblačno v vsej dr/avi. Ponekod bo tudi deže-Val o, p »*0(J i-cpin r jrojjnrjn j polovici« Nu pj"j- morju močan jug. V ostalih krajih pa južni ali jugovzhodni veter. JNS In SDS v Sloveniji Kakor znano, je bilo v Mariboru započeto gibanje, ki naj bi na Slovenskem na mesto JNS postavilo za napredne Slovence SDS. Ta akcija je obetala Se nekaj uspeha, zlasti ker je SDS zdaj v vladi. »Jutro« z ustanovitvijo ni bilo zadovoljno. Tudi JNS, ki skrivaj izdaja svoj znani narodno-politični vestnik, je zdaj vsa iz sebe ter se zlasti huduje na gospoda Ribnikarja, češ da je on njej in g. dr. Kramerju skuhal to kašo. Takole piše tisti »skrivni« jnsarski listič: »Člani akcijskega odbora za obnovo SDS v Sloveniji pravijo, da žele z obnovo SDS koncentrirati napredne Slovence. Mi vemo, kateri prej ljubljanski, sedaj mariborski gospod (to je g. Ribnikar), stoji za tem »koncentriranjem«, ki ga hoče doseči z nadaljnjim cepljenjem naših moči. Disidenti (g. Ribnikar) ne morejo imeti legitimacije in pravice nastopati z neko koncentracijsko zastavo. Mi ne verujemo, da bi v ozadju te mariborske akcije stalo vodstvo SDS, s katerim je vodstvo JNS (mišljen je tukaj seveda g. dr. Kramer) v najboljših odnošajih. Mi se samo bojimo, da bi pod naslovom SDS nastopajoča skupina med Slovenci ne vplivala kvarno na odnošaje med strankama JNS in SDS kot celotama.« — Torej se g. dr. Kramer res boji, da bi utegnil izgubiti ljubezen SDS kot glavni tajnik JNS. Za Slovence in Hrvate v Nemčiji ni preseljevanja »Koroški Slovenec« piše: »Hrvatske novlne«, glasilo gradiščanskih Hrvatov, prinašajo v svoji zadnji številki posnetek govora, ki ga je imel nek tamošnji okrožni vodja narodno socialistične stranke. Okrožni vodja je govoril tudi o preseljevanju. Dejal je med drugim: »Neznani krogi vznemirjajo Hrvate, češ da jih bo država izselila. Te vesti so docela izmišljene. O preselitvi Hrvatov ni govora. Srečni smo, da ste pri nas. Če pa bi vam še kdo hotel natvesti bedastočo o preselitvi, iztrgajte iz najbližjega plota kol ter izženite dotičnega iz vašega selak — Velja pač tudi za naše prilike! Dopolnilo zakona o zaščiti javne varnosti na Hrvatskem Dopolnilo zakona o zaščiti javne varnosti je zdaj razširjeno tudi na ozemlje banovine Hrvatske, ker je hrvatski ban dal to dopolnilo razglasiti v uradnem listu banovine Hrvatske. Ker so komunisti zavzeli organizacijo SDS Včeraj smo poročali, da je glavno tajništvo SDS v Zagrebu razpustilo krajevno organizacijo SDS v Bjelovaru. — V »Hrvatski Straži« od 19. t. m. pa beremo, zakaj je bila ta organizacija raz-puščena. List namreč poroča: »Zvedeli smo, da je bila organizacija razpuščena zaradi tega, ker so v njej docela prevladovali komunisti, in sicer ne le Srbi, marveč tudi Judje.« Zagrebški vlsokoiolcl izključili komuniste Kakor znano, so v Zagrebu pri volitvah v di- faSke strokovne klube zmagali komunisti e pomočjo tujih in nehrvatskih dijakov le na medicinski fakulteti. Povsod drugod so zmagali hrvatski na-cijonalisti ali pa HSS. Zdaj pa je medklubski odbor zagrebških visokošolcev sklenil: »Nova uprava medicinskega kluba je izvoljena z nehrvatski-mi in protihrvatskimi glasovi, ki med hrvatskimi tnedicinci zastopajo manjšino ter po tem takem ne zastopajo mišljenja in volje hrvatskih medicincev. Nikjer na svetu in na nobenem drugem vseučilišču v naši državi ne morejo tujci odločati, kdo naj zastopa vseučilišče tistega naroda. Stoječ na tem načelu je medklubski odbor hrvatskih vseuči-liščnikov soglasno izključil iz svojega članstva klub medicincev, ker misli, da morejo v njem biti zastopani le zastopniki hrvatskih visokošolcev.« — To izjavo, ki jo prinašajo hrvatski listi, so podpisali vsi klubi zagrebške univerze. Demokratski dijaki v Belgradu Kakor smo poročali, je demokratska stranka razpustila svojo dijaško organizacijo na belgrajski univerzi, ker so se v njej vgnesdili komunisti. Zdaj je bila izvoljena nova uprava demokratskega dijaškega kluba, obenem pa je bilo sklenjeno: »Demokratski dijaški klub naj takoj stopi v zvezo z drugimi dijaškimi skupinami na belgrajski univerzi, ki so na demokratskem in nacionalnem stališču, da se ustanovi širša dijaška enota. Dijaški demokratski klub bo začel izdajati svoj list, ki se bo imenoval »Demokrat, list dijaške demokratske mladine«. Izjava ministra dr. Budisavijeviča V nedeljo 17. t. m. je bilo v Sarajevu zborovanje SDS, ki je na njem govoril njen predsednik ter minister za socijalno politiko dr. Srdjan Budisavljevič, ki je med drugim tudi takole rekel: »Mnogo jih je, ki so v skrbeh zaradi usode Srbov v Bosni in Hercegovini. Jaz vas pa vprašam: Ali je ta strah opravičen? česa vam pa v tej banovini manjka? Obšel sem vse srbske vasi v banovini Hrvatski ter sem se prepričal, da so se pošteni kmetje oddahnili od terorja raznih gojencev iz Lepoglave. Vržen je v svet tudi klic: Srbi na okup! Toda čemu in zoper koga? Pač pa je treba zakli-cati: »Skupaj vsi pošteni Srbi in V6i pošteni Hrvati, da branimo svojo skupno hišo pred tistimi, ki jo hočejo razdejati!« Po dr. Markovičevem zborovanju Preteklo nedeljo je pravosodni minister dr. .oazar Markovič sklical v Belgrad zborovanje svojih radikalov, katerim je govoril o tem, zakaj je šel v vlado. Na koncu je predlagal obširen akcijski odbor, v katerem je najmanj 100 ljudi. Zdaj pa je politika v torkovi številki prinesla izjave nekaterih mož, ki jih je dr. Markovič predlagal v svoj akcijski odbor. Bivši minister Andra Stanič, Mita Dimitrijevič, Sava Mitič iz Obrenovca ter Ava-kum Perišič iz Sarajeva izjavljajo vsak za se, da 6e tistega sestanka niso udeležili ter da ne sprejmejo izvolitve, ker so zwsti glavnemu odboru radikalne slranke pod vodstvom g. Ace Stanojeviča. Osebne novice Belgrad, 19. decembra. AA. V imenu Nj. Vel. kralja in z ukazom kr. namestnikov je bil na pred. log ministra za socialno politiko postavljen za pomočnika ministra za socialno politiko in ljudsko —J.— «:« J- n~nilrr\ ^Uiannvi^. avetnik /.Ul O * j«. M" . h -----• -- — - I ..ur.* banovine Hrvatske. Oster nastop zoper komuniste na Hrvatskem »Hrvatski Dnevnik« napoveduje ostre ukrepe — Med komunisti so bili tudi nekdanji četnikl Z ozirom na zadnje komunistične demonstracije v Zagrebu, na Sušaku in v Splitu, prinaša Hrvatski Dnevnik, glavno glasilo dr. Mačka, uvodni članek, kjer ostro naslopa zoper komunistične poskuse ter pravi) »Vsa hrvatska javnost je odločno obsodila po-skušene demonstracije v Zagrebu, na Sušaku in v Splitu. Hrvatska javnost je vedela, da pri teh poskusih ne sodelujejo ljudje, ki bi jim bila pri srcu domovina Hrvatska. Vedeli smo, da so le demonstracije započeli tisti, ki jim ni do tega, da bi bila obnovljena Hrvatska izgrajena, marveč jim je bilo do tega, da bi se razdrlo tudi tisto, kar danes imamo. Vprašanje je le bilo, v čigavem imenu, naj bi se fo započelo. Pa tudi na to vprašanje je bil naglo dan odgovor. Po delih smo jih spoznali! V sredi Zagreba so kričali: >Doli Hrvatskal« Na Sušaku so klicali: »Živijo Stalin!« v Splitu so pozdravljali s stisnjeno pestjo. Bilo je torej jasno, odkod prihaja njihovo razpoloženje in navdušenje. Bilo je jasno, da so kolovodje omenjenih poskusov agenti nereda, ki bi z ognjevitimi gesli radi zapeljali malega človeka, naše izmučene delavce. Vedeli so, da nimajo kaj iskati med kmeti, ki bi iim odgovorili, kakor gre. Danes po izjavah inž. Ko-šutiča v Splitu in dr. Krnjeviča v Varaždinu je hrvatska javnost zadovoljna, ker ve, s kom ima opraviti. Dr. Krnjevič je povedal, da so med temi kolovodji ljudje, znani pod imenom četnikov, ki so ubijali hrvatske sinove, ko je ves hrvatski narod bil v boju za svojo svobodo. Ti ljudje mislijo, da je težki zunanji položaj, ki se odraža tudi v na- ših razmerah, ugoden čas, da se preseka pof, po kateri je hodil hrvatski narod. Ni pa težko reči, da so se prevarili. Ni dvoma, da bo hrvatski narod tudi ob teh novih poskusih pokazal isto odločnost in drznost ter bo razbil njihovo razdiralno akcijo. To dokazujejo besede inž. Košutiča v Splitu, ki je dejal, da bodo tisti, ki so zašli, v lepih besedan klicani, naj se zavedo in se povrnejo k svojemu narodu. S tistimi pa, ki mislijo v kalnem ribariti, bo znal hrvatski narod obračunati kakor bo obračunal z njihovimi marksističnimi izmišljotinami in od zunaj prinesenimi ideali. Dr. Krnjevič pa je dejal, da je na Hrvatskem svoboda za vsakogar, da pa mora vsakdo vedeti, da ni svobode brez reda. Hrvatski narod je jasno pokazal, kako svobodo hoče. To pa, kar je narod rekel, morajo drugi poslušati in spoštovati. To velja tudi za tiste, ki menijo, da bi nam mogli vsiliti kako tujo ideologijo, kakor tudi za tiste gospode, ki govore, češ da so edini čisti Hrvati. Po teh opozorilih se ne bo nihče več mogel izgovarjati, češ da mi ni_ bilo znano stališče vsega hrvatskega naroda in njegovega političnega vodstva. Prav tako upamo, da bodo tudi v inozemstvu znali preceniti besede naših odgovornih prvakov, ki je skozi njihova usta govoril hrvatski narod ter še enkrat obsodil ter zavrgel vse tisto, kar ni njegovo. Tisti, ki mislijo, da zdaj po vseh teh izjavah še vedno morejo nadaljevati svoje razdiralno delo, bodo nosili tudi vse posledice tistih ukrepov, ki bodo odločno izvedeni!« Huda polemika med nemško narodno manjšino v Jugoslaviji 2e nekaj kratov smo poročali o polemiki med Nemci v naši državi. Zadnje dni vodita najhujšo polemiko med seboj glasilo hrvatskih Nemcev, ki jih vodi di. Altgayer, »Slawonischer Volksbote« in pa glasilo katoliških Nemcev »Die Donau«, ki izhaja v Apatinu. Prvo glasilo je urejevano docela v duhu nemške obnove (Deutsche Erneue-rung) ter je zadnjič osebno v hudem tonu napadlo urednika lista »Die Donau«. Zdaj pa ta list prinaša odgovor, ki je brezobzirnemu napadu takole odgovoril: »Prijatelj, ti postajaš surov, torej nimaš prav!« Nato pa »Die Donau« raziskuje razloge, zakaj je list »Slawonischer Volksbote« tako surov in sovražen, ter sklepa: »Torej ti »gleichschaltani« lističi in njihovi novopečeni pisci sploh ne morejo prenesti nobene kritike. Mislijo pač, da so se vsi ljudje zato odrekli pravici misliti, da bi tistih nekaj propadlih študentov, polizobraženih trgovskih pomočnikov in razdraženih vajencev za svoja duhovna prežvekovanja dobilo trapaste zbore, ki bi jih poslušali. Mislijo pač, da so dosegli že toliko uspehov s svojimi otročjimi poskusi, da morejo s svojim duhov- nim terorjem vse držati na uzdi ter da so dobili izključno pravico monopola, da v boju za svetovni nazor smejo le samo oni govoriti. V svoji nadutosti sploh ne morejo opaziti, kako naglo ugaša zvezda tako imenovane obnove in obnovitvenega gibanja. Ker pa jih »Die Donau« na to posebej opozarja, so ti mladiči začeli psovati in blatiti.« Nato »Die Donau« vnovič naglaša ter opozarja svoje nasprotnike pri listu »Slawonischer Volksbote«, da je ta list še pred kratkim pisal, da je v vrstah »tovarišev, ki marširajo«, mnogo lahkih kreatur, ki hočejo iz narodnega boja dobiti le koristi zase. To je res, potrjuje »Die Donau« ter naglaša, »da gre pri tem za »patentirane Nemce, ki sploh ne marajo nič slišati za kako resno opravilo svojega poklica, pa morajo vendar le živeti. Toda od kričanja »Heil«, od ponočnega mazanja zidov in od večnega marširanja vendar le ni mogoče živeti!« Kakor sklepamo iz te hude polemike, so med nemško manjšino v Jugoslaviji hude notranje razprtije ter zelo različno gledanje na sodobno dogajanje v svetu. Letalska bitka nad Helgolandom Različna angleška in nemška poročila V drugi izdaji je »Slovenec« včeraj poročal o veliki letalski bitki nad nemškim utrjenim otokom Helgolandom. O teh bojih 6ta ponoči izšli tako nemško kakor angleško uradno poročilo. Nemško uradno poročilo pravi: 44 angleških bombnikov je skušalo napasti nemška letalska in pomorska oporišča na otoku Helgolan-du. Napadlo jih je takoj nemško protiletalsko topništvo. Nemška lovska letala pa so jih 34 se6trer lila. Med bojem sta bili poškodovani ramo dve nemški letali. Angleški napad nd povzročil nobene Škode. Angleško uradno poročilo pravi: Oddelek angleških bombnikov je napravil izvidniške polete nad Helgolandom, da bi napadel kakšno nemško vojno ladjo in jo potopil. Letala niso srečala nobene nemške vojne ladje. Prišlo pa je do borbe z nemškimi letali, kjer je bilo 12 nemških letal vrete »Me6serschmidt »setreljenih — torej polovica. Od angleških bombnikov se jih 7 ni vrnilo na svoja letališča. K nemškemu uradnemu poročilu o napadu nemških bombnikov na angleško obalo, kjer trdijo, da 6o potopili 4 petrolejske ladje, izjavlja angleško letakko ministrstvo, da to ni resnično. Nemci so najbrie petrolejske ladje zamenjali z ribiškimi ladjicami, katerih je bilo zares 6 potopljenih. London, 19. dec. t. Reuter: V neko škotsko pristanišče sita se privlekli dve ribiški ladji »Grim-sby« in »Etruria«, ki sta bili napadeni od nemških letalcev s strojnicami. Prebivalstvo si je ogledalo ti dve neoboroženi ladjici, ki nosita mnogo vidnih znakov preizkušnje, ki sta jo morali prestati. ! Nemško poročilo o letalski bitki Berlin, 19. decembra. A A. DNB. Letalski podpolkovnik Schumacher, poveljnik letalske eskadri-le, ki je včeraj sestrelila 34 britanskih letal nad Severnim morjem, je po svoji vrnitvi izjavil časnikarjem: Dan je bil diven. Sporočeno nam je bilo, da dve angleški bojni eskadrili letita v smeri proti naši obali. Obe eskadrili sta šteli 4-1 bojnih letal istega tipa, s kakršnimi so Angleži 14. decembra poskusili svoj brezuspešen napad. Vremenske razmere so bile boljše kot tedaj. Ko sem dal povelje svojim eskadrilam, naj gredo v boj, sem se vsedel v svoj Messerschmitt, da bi pomagal svojim lovcem. Nad zemljo je ležala megla, v višini 500 m pa je bil zrak zelo čist. V višini tisoč metrov sem videl, kako so se moji lovci z največjim naletom vrgli na Angleže. Približno 3000 m visoko sem opazil nekaj razgnanih britanskih letal. Angleži se niso več branili, pač pa 60 poskušali pobegniti. Toda moji Messerschmitti so bili hitrejši. Ujel sem te Angleže in začel streljati na eno njihovih letal, ki je brž zatem strmoglavilo v globino. V istem trenutku se je nekemu drugemu letalcu posrečilo večkrat zadeti v moj bencinski kotel. Na vprašanje kakšne izgube so pretrpeli Angleži je Schumaher izjavil: Od 44 angleških bombnikov, tipa Vickers in VVellington, smo sestrelili 34 letal. Prepričan pa sem, da so Angleži vsega skupaj izgubili vsaj 40 aparatov. 2elje angleških delavcev Berlin, 19. decembra. AA. DNB: Nemški listi citirajo danes glavni laburistični list =D s i! 7 H s -r a 1 d«, ki pravi: »Prenehajte že govoriti o mirovnih pogojih! Razbite Nemčijo na kose, storite, da bo Ren zahodna meja, Odra pa vzhodna meja Nemčije in da dobi Holstein Danska. Vzemite Hunom vse možnosti za obstoji Listi poudarjajo, da je ta »božična poslanica« laburističnega lista zelo značilna. Toda Nemčija se bo borila, da se prepreči, da se ne uresničijo ti načrti laburistov. Prva kanadska divizija prišla v Anglijo London, 19. dec. AA. Reuter: Snoči so uradno sporočili po radiu, da se je včeraj pripeljala in izkrcala v neki britanski luki neka kanadska divizija. Pripeljala se je z velikim spremstvom vojnih ladij. Znano je, da so se kanadske čete v pretekli vojni najbolje borile in da je zgodovina popisala najlepše strani ravno o kanadskem vojaštvu. Njihova tako zvana lahka pehota je delala na zahodnem bojišču v svetovni vojni prave čudeže. Kanadski vojak se je boril tudi pod najtežjimi razmerami odločno in hrabro. V naskoku ni bila kanadska vojska nikdar odbita. Vsak njen napad je bil uspešen, ker se kanadski vojak ni ustrašil ničesar in je videl le pot pred seboj naprej. Zagon in hrabrost kanadske vojske ter njena borba zlasti v gozdovih je očarala vse vojne strokovnjake. Nad junaštvom kanadskega vojaka je strmel ves svet. Znana so junaška dejanja kanadskih čet pri napadu na zahodnem bojišču. Že ko je bilo na tisoče žrtev strupenih plinov, tedaj so kanadske čete dobile nalog, da z naskokom zavzamejo sovražne strelske jarke, od kjer je prihajal strupeni plin. Kanadska vojska ni gledala na svoje žrtve in se ni ustavila pred protinapadi sovražnika, temveč je v silovitem sunku zavzela sovražne strelske jarke in uničila vse priprave za spuščanje strupenih plinov. Na ta način so kanadski vojaki rešili na desettisoče angleških in francoskih vojakov strahotne smrti. Kanadska divizija, ki je prispela v Anglijo, bo v kratkem prepeljana na francosko bojišče. Ta vojska je odlično izpopolnjena in organizirana ter je opremljena z najmodernejšim vojnim materijalom, ki so ga prepeljale iste ladje, kakor vojsko. Značilne opazke francoskih pomorščakov »Računi nemške admiralitete se niso obnesli« Pariš, 19. dec. t. (Est Radio.) V francoskih mornariških krogih so z velikansko pozornostjo zasledovali zadnjo borbo in konec nemške oklop-nice »Admiral Graf Spee«. Pravijo, da bo ta »nekoliko teatralni konec« pospešil koristna razmišljanja v vseh pomorskih krogih. Nemčija je zgradila v okviru predpisov versajskega miru tako imenovane »žepne oklopnice«, to se pravi ladje s težo križark, a z močjo največjih oklopnic. »Nobena večja ladja ne sme bili hitrejša, nobena hitrejša pa močnejša«, to je bilo geslo nemških pomorskih strokovnjakov, ki jim je šlo mnogo bolj za to, da zgradc mogočno lovsko ladjo za daljne pohode, kakor pa križarko za obrambne boje pri Slovenija in SUZ0R SUZOR ali Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu ima zavarovanih vsega skupaj 706.000 delavcev, od teh kakih 109.000 ali 15% v Sloveniji. Iz ozemlja sedanje Hrvatske je bilo zavarovanih 30%, iz drugih krajev pa 55% delavcev. Dohodki SUZORja so znašali vsega skupaj kakih 700 milijonov, od katerih je iz Slovenije 16.5%, iz Hrvatske 32%, iz drugih krajev države pa 51.5%. SUZORjevih nepremičnin je vsega skupaj za kakih 235 milijonov, od tega na Slovenskem le 12.5%, na Hrvatskem 46%, drugod pa tudi le 37.5%. Hi-potekarnih posojil je od SUZORja v Sloveniji 18.5 milijonov, na Hrvatskem 53 milijonov, v Srbiji in Vojvodini 43 milijonov, državi pa je bilo danih 53 milij. din. Izmed vseh Okrožnih uradov v državi sta od leta 1922 do 1934 bila na ozemlju Hrvatske aktivna le dva, vsi drugi pa so bili za 29.?b milijonov deficitni. V tem času pa je ljubljanski OUZD bil za 21.72 milij. aktiven. Dobiček slovenskega zavarovanja pa je po postavi šel za kritje pasivnih okrožnih uradov, ki jih je največ na Hrvatskem. Vsi hrvatski okrožni uradi so v tem času bili za 65 milijonov deficitni. Te podatke je sestavila ljubljanska Delavska zbornica, ki zato zahteva, naj se delavsko zavarovanje preuredi. Hočemo v delavskem zavarovanju avtonomijo brez SUZORja, ki ga niti Hrvatje več ne marajo. Sklepi demokratov v Topoli Na zborovanju demokratov v Topoli je govoril tudi g. Radmik Stojiljkovič, ki je med drugim naglasil te le zahteve demokratov: »Zahteva po tretji srbski enoti je spločna. Ker je ta zahteva dane3 tako neodložljiva, je ni mogoče drugače uresničiti, kakor je bila uresničena prva, to je hrvatska enota. Kar pa se tiče činiteljev, ki naj neodložljivo izvrše to vprašanje tretje enote, kakor tudi njenih odnosov do državne celote, je docela naravno za demokratsko stranko, da so to tisti činitelji, ki jih je demokratska stranka ves čas predlagala: zastopniki zbranih političnih skupin, ki so v ljudstvu zakoreninjene, naj se zbero z najvišjim ustav« nim činiteljem. To je edini forum, ki ga demokratska stranska smatra za res merodajnega tudi za odločbe o političnih zakonih.« Belgrajske novice Belgrad, 19. decembra, m. Davi se je vrnil v Belgrad gradbeni minister dr. Miha Krek, ki je na nedeljski slavnosti ljubljanske Univerzo zastopal prosvetnega ministra dr. Maksimoviča. Z njim sta dopotovala v Belgrad senator Smodej in ljubljanski župan dr. Juro Adlešič, V Belgrad se je vrnil tudi minister za socialno politiko in ljudsko zdravje dr. Budisavljevič, ki je vodil zborovanje samostojnih demokratov v Sarajevu in Mostarju. Belgrad, 19. decembra m. Zaracfi pravoslavnega praznika je v Belgradu danes počivalo delo v vseh državnih in samoupravnih uradih. Na današnji dan ima pol Belgrada slavo. Zaradi tega je počivalo tudi delo v vseh privatnih uradih. Krstno slavo pa je imelo danes tudi več ustanov, med njimi tudi Rečna plovidba. Slavi sta prisostvovala odposlanec kralja minister inž. Bešlic in minister Tomič. Belgrad, 19. decmebra. m. V Belgrad so iz vseh 'krajev prispele skupine dijakov VII. gimnazije razreda, ki so v isti starosti kakor Nj. Vel. kralj Peter II. Ža časa bivanja v Belgradu bodo vsi kraljevi gosti. Njim na čast bo v Bel- f^radu več prireditev. Med drugim se bodo ude-ežili prireditev ob »matericah« v dvoru. Belgrad, 19. dec. AA. Razstava nemške knjige v muzeju kneza Pavla je podaljšana za 3 dni in bo trajala do 21. decembra. Belgrad, 19. dec. AA. Predsednik ministrskega sveta Dragiša Cvetkovič 20. t. m. ne bo sprejemal strank. Bukarešta,c 19. decembra, b. V ministrstvu za narodno gospodarstvo je bila včeraj podpisana nova pogodba med Jugoslavijo in Romunijo. V imenu romunske vlade je trgovinsko pogodbo podpisal resorni minister Angelescu, v imenu jugoslovanske vlade pa veleposlanik na romunskem dvoru Jovan Dučič. svoji obali. Omogočili so tej ladji, da dela ogromna potovanja brez pristanka, dali so ji tudi velikanske topove. Njihovi načrti so zgrajeni na domnevi, da Anglija in Francija nikoli ne bosta imeli zadosti velikih oklopnjač, da bi mogli z uspehom preganjati te nove nemške ladje po vseh svetovnih morjih, in da so vse združene križarke Anglije in Francije preslabe, da bi bile kos tem nemškim oklopnicam, ki so za križarke neranljive. Konec oklopnice »Admiral Graf Spee« pa je pokazal, da so bili ti računi krivi. Pokazal je, da imata Anglija in Francija danes številne križarke, ki so po topovih sicer slabše kakor nasprotnikove oklopnice, ki pa so vendarle v stanju postaviti se oklopnjači po robu in ji prizadeti ob izpostavitvi seveda svojega lastnega obstoja in življenj svojih posadk vsaj tolikšne poškodbe, da je nezmožna za nadaljnji boj, dokler da ne prihite na pomoč oklopne ladje, ki jo potem šele pokončajo. Konec nemške oklopnice »Admiral Graf Spee« je pokazal nadalje, da imata Anglija in Francija na daljnem južnem morju takoj pri rokah zadostno število ladij, da uničita nasprotnika. Zanimivo je bilo tudi — pravijo v Parizu —, da se je nahajala pred pristaniščem v Montevideu na preži tudi velika angleška matična ladja za letala »Are Royalc, tista, ki je bila po nemških trditvah že dvakrat torpedirana in zaradi katere potopitve so bili nemški mornariški časlniki visoko odlikovani. Božična doklada v Nemčiji Berlin, 19. decembra. AA. DNB: Svet ministrov za obrambo rajha je odredil, da se vsem osebam, ki so pod zastavo in niso zaposlene v javnih upravnih službah ali podjetjih, za mesec december povišajo dotacije v višini 8 mark za vsakega otroka pod 16 leti. Ta božična doklada se bo izplačala tistim, katerih dohodki ne znašajo več kakor 300 mark na mesec. Drobne novice Pariz, 19. dec. A A. Havas: Vojno poročilo od 19. dec. zjutraj se na kratko glasi: Nič važnega ni. Rim, 19. decembra, c. V Južnem Tirolu se mudi sedaj državni podtajnik v notranjem ministrstvu, ki osebno vodi odhod nemških prebivalcev v Nemčijo. Sklenjeno je bilo, da morajo nemški prebivalci oditi čim hitreje. Moskva, 19. decembra. A A. DNB: Vrhov, m ruski sovjet je imenoval Puškina za sovjetskega poslanika na Slovaškem. Rim, 19. decembra. A A. Štefani: Kralj Viktor Emanuel in kraljica bosta v četrtek 21. decembra ob 10 dopoldne svečano odšla v Vatikan na obisk k sv. očetu Piju XIL Črni dnevi za vojne ladje Churchill pripoveduje o pomorski bitki pred Montevideom in o uspehih angleških podmornic - Strašne podrobnosti o bitkah na morju London, 19 dec. t. Reuter: Angleški mornariški minister (prvi lord admiraJitete) Winston Churchill je imel po radiu govor, v katerem je popisal okolščine bitke pri Punta d'Esto pred Montevideom med nemško oklopnico »Admiral Graf Spee« in tremi malimi angleškimi križarkami. Angleški minister je uvodno pripomnil, da sta tako angleška, kakor tudi rvetovna javnost z veliko zadovoljnostjo sprejeli poročilo, da se je nemška oklopnica »Admiral Spee« sama sebe potopila. Ta nemška lovska ladja ije dolge tedne napadala trgovske ladje in jih mnogo uničila. Sedaj je ta nevarnost mimo in pomorska trgovska pota so 6pet varna. \ Kako ie bilo pri Montevideu Minister je nato pripovedoval, kako so tri cbižcu/i * Papež je odlikoval dubrovniškega odvetnika. Sv. oče Pij XII. je odlikoval dubrovni-škega odvetnika dr. Vicka Svilokosa, ki je predsednik bratov Hrvatskega zinaja, z redom velikega viteza sv. Silvestra. Odlikovanje bo odlikovancu ob posebni svečanosti izročil du-brovniški škof Carevič v nedeljo, 24. decembra. " Lepa karijera somborskega kuharja. Te dni so v Somboru pokopali kuharja Aleksandra Horva-toviča, ki je imel za seboj zelo zavidljivo kuharsko karijero, saj je kuhal za cesarje in kralje, — Horvatovič se je rodil v Somboru kot sin hotelirja. Oče je hotel, da bo fant študiral, toda dečku ni bilo do latinščine in grščine, nego je čutil v sebi, da je rojen za čisto drug življenjski poklic. Dečko se je najrajše vrtil po kuhinji in opazoval kuharje pri njihovem delu. Slednjič je tudi oče obupal nad njegovim študiranjem in tako je Aleksander nekega dne opasal bel predpasnik in si nataknil belo čepico ter vstopil v kuharsko šolo. Ko se je izučil še po nekaterih velikih evropskih hotelih, je dobil službo v carski kuhinji v Petro-gradu. Ko je izbruhnila svetovna vojna, se je vrnil domov, kjer pa ni ostal dolgo. Kmalu je našel nameščanje v neki dunajski restavraciji. Potem je prevzel kuhinjo v Mirabell-hotelu v Salzburgu, kjer so bila jedila iz njegove kuhinje skoraj prav takšna privlačnost za mednarodno občinstvo kakor salzburške slavnostne predstave. Roooeveltov sin je bil nad njegovo kuharsko umetnostjo tako navdušen, da ga je hotel angažirati za kuharskega šefa v Beli hiši v Washingtonu. Toda Horvatovič se ni odzval tej zapeljivi ponudbi, ker je medtem že sprejel direktorsko mesto v kuhinji hotela Win-ston v Londonu Tam je ostal delj časa. Da je bil med kuharji res umetnik, dokazuje najbolj to, da so mu ob priliki kronanja angleškega kraljevskega para 12. maja 1937 poverili sestavo jedilnega lista na banketu v buckinghamski palači. Takrat je dobil tudi neoficielen naslov »kralj kuharjev«, kakor v Angliji imenujejo šefa dvorne kuhinje. Letos spomladi je Horvatovič zapustil London in odšel v Budimpešto, kjer je prevzel velik hotel in restavracijo, ki je postala pravi paradiž za sladokusce. Horvatovič je ves čas svoje kuharske karijere posvečal posebno pozornost raznim srbskim jedilom, ki jih je povsod znal popularizirati. Njegove recepte so zelo iskali. Pred kratkim je Horvatovič, ki je bil star šele 47 let, umrl. V teku svoje kuharske karijere si je nabral precej lepo premoženje, ki pa ga ne bo mogel uživati. Njegova zadnja želja je bila, da njegovo truplo prepeljejo v domovino in ga pokopljejo na somborskem pokopališču. * Ogorek od cigarete je povzročil smrt očeta in sina. V Trsatski ulici v Zagrebu je stanoval 40 letni šofer Matija Pohardt s svojim petletnim sinčkom. Pohardt je bil že delj časa brez posla in je večino dneva presedel po gostilnah, kamor je vodil s seboj tudi sinčka. V družini ga je vseskozi zasledovala smola. Poročen je bil dvakrat, toda obe ženi sta ga zapustili. Od treh otrok je ostal pri njem le petletni sinko, katerega je oče imel rad na poseben način. V noči od sobote na nedeljo sta Pohardt in njegov sinko preživela spet vso noč po gostilnah. Ko sta se zjutraj vrnila na svoj dom, je Pohardt legel na slainnjačo, sinka pa je položil na klop, kjer je ves utrujen hitro zaspal. Pohardt pa je na postelji kadil še cigareto. Med kajenjem pa je tudi njega dohitel spanec in cigaretni ogorek je padel na slamnjačo. Slama je pričela tleti in pri tem je soba kmalu postala polna dušečega dima, ki sta ga speča vdihavala. Oba pa sta tako trdno spala, da nista nič čutila, kaj se dogaja z njima, šele zvečer ob 7, ko ie iieki znanec prišel obiskat Pohardta, so odkrili tragedijo. Oba, oče in sin sta bila že mrtva, in tudi takojšnja zdravniška pomoč ju ni mogls. več priklicati v življenje. * Petstodinnrski bankovec je požrla. Neki zagrebški uradnik je v soboto popoldne staknil neko ptičico. s katero sta prekrokala noč, v nedeljo popoldne pa sta sklenila napraviti izlet v Samobor. V vlaku pa je kavalir, utrujen zaradi neprespane noči, zaspal. V tem je prišel sprevodnik in zahteval vozne listke. Brez oklevanja je dekle seglo po listnico svojega ka-valirja, toda naenkrat se je spomnila, da ima karte v svoji torbici. Kljub temu pa je knva-lirjevo listnico kar pridržala. Ko je sprevodnik odšel, je pričela pregledovati listnico. Našla je dva stotaka, ki ju je spravila v svojo torbico, bankovec za 500 din pa je skrila pod svojo nogavico. Vse to je videla neka kmetica, ki je takoj po prihodu vlaka v Samobor sporočila službujočemu organu, kaj je videla. Stražar je dekle prijel in jo pričel izpraševati. Po daljšem oklevanju je vendar priznala, da je ukradla 200 din. Ko se je slednjič posrečilo prebuditi kavalirja, so dognali, du manjka še 300 din. Deklina pa za teli 500 din nikakor ni hotela priznati da jih je ukradla. Zato so jo odpeljali na policijo. Med potjo tja pa je presenetila spremljajočega stražnika s hitro kretnjo, s katero je segla pod nogavico, privlekla na dan bankovec za 500 in ga v naslednjem hipu zmečkanega pogoltnila, preden je mogel Ljubljana,20. decembra Gledališče D ram« t Sreda, 20. dec.t »George Dandin«, Red Sreda. — Četrtek, 21. dec.! »Tri komedije«. Red Četrtek. — Petek, 22. dec.: zaprto. Opera; Sreda, 20 dec.: »Madame Butter-fly«. Gostovanje ge. Zlate Gjungjenac. Red A, — Četrtek, 21. dec.i »Nižava« Premiera. Premierski abonma. — Petek, 22. dec. ob 15: »Glumač Matere božje«. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah. Drugi programi Sreda, 20. dec.: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Iz čeških oper (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Polke in koračnica (plošče) — 14 Poročila —< 18 Mladinsku ura; a) Senčne lutke — najlepša domača zabava (prof. N. Kuret); b) Smučar in vreme (Janko Sicherl) — 18.40 Narod in narodnost (prof. E. Kocbek) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: Predavanje državne obrambe — 19.40 Objave — 19.50 Lfvod v prenos — 20 Prenos opere iz ljubljanskega gledališča; v 1. odmoru: Glasbeno predavanje (V, Ukmur); v 2. odmoru: Napovedi in poročila. Radio Ljubljana Sreda, 20. decembra. Belgrad: 20 Opera — Zagreb: 20 Ljubljana — Bratislava: 20 Zabavni koncert — 21 Igra — 21.30 Hunimlove skladbe — 22.15 Ciganski orkester — Sofija: 19.50 Opera — Beromiinster: 20.10 Božične pesmi — Budimpešta: 20 Racine-ova drama »Phedre« — 22.05 Orkestralni koncert — 23.20 Ciganski orkester — Bukarešta: 19.15 Komorni koncert — 20.15 Bachov »Božični oratorij« — Stockliolm-Horby: 20.80 Stara glasba — 21 Lahka glasba — 21,40 Dobussvjeve skladbe — 22.15 Plesna glasba — Trst-Milan: 17.15 Plesna glasba -- 21 Igra — 22.20 Izbrana glasba — Rim-Bari: 21 Igra — Florenca: 20.30 Filmska glasba — 21 Igra — Sottens: 20.35 Simfonični koncert. Prireditve in zabave Prosvetno druStvo Trnovo priredi drevi ob 8 V društvenem domu božični prosvetni večer. Na sporedu bodo pevske točke in skioptično predavanje g, dr, Andreja Snoja: »Božič v Betlehemu«. Vabimo vse članstvo in prijatelje k obilni udeležbL Predavanja Pri sadjarski ln vrtnarski podružnici Ljublja-mesto bo predavanje drevi ob 7 posvečeno vprašanju: »Zakaj sadno drevje v mojem vrtu ne rodi več in lepših plodov?« Predaval bo g. Ivan Bre-celfnik, upravnik drevesnice Kmetijske družbe. Predavanje bo v kemijski dvorani I. drž. realne gimnazije (realke) v Vegovi ulici. Po predavanju vprašanja in odgovori. Vstop prost. Člani in gostje vabljeni. Ljudska univerza, Ljubljana, Kongresni trg. Danes, 20. t. m. bo predaval v mali dvorani Filharmonije ob 20. univ. prof. dr. Fran Štele o temi: Umetnost pri zapadnih Slovanih, II. del. Vstop prost. Lekarne Nočno službo Imajo lekarne; mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt. Gosposvetska c. 4 in mr, Bohinec ded., Rimska cesta 31, din za glavo. Pokupili sta že več sto konj. * Svedrovci - veščaki na delu. V Sun ji so v eni preteklih noči doslej še nepoznani svedrovci na strokovnjaški način vdrli v veliko, jekleno blagajno veletrgovine Vranešič in Budisavljevič. V blagajni je bilo nekaj nad 70.000 din denarja, ki je postal pler vlomilcev. Po znakih sodeč so bili na delu strokovnjaki, kajti nad blagajno so se spravili s svinjsko nogo in so najprej prevrtali zunanjo železno steno, nato pa še notranjo, ki je jeklena. Morali so tudi dobro poznati razmere v hiši, kajti za to delo jim je bil potreben mir vsaj nekaj ur. Anekdota V stari armadi je bilo veliko stotniških mest, razmeroma malo pa majorskih. Zato je bila pri izpitu, ki je določal o napredovanju, večkrat popolna polomija. Od desetih stotnikov je prišel pogosto samo eden čez majoiski most, devet jih je pa moralo v pokoj. Tako je prišel nekoč pred visoko komisijo tudi stotnik, ki ni bil posebno priljubljen pri svojih predpostavljenih. Stavili so mu naslednje vprašanje: »Vi stojite s svojo stotnijo na dolgem mostu čez široko reko. Zadaj strelja na vas topništvo, spredaj vas pa napada konjenica, Kaj boste naredili?« »Gospod general,« je dejal stotnik, »jaz grem prostovoljno v pokoj!« Zimska meda 1939. stražnik to preprečiti. Ker pa je bilo petsto-dinarskega bankovca res škoda, da bi na takšen način napravil konec, si v samoborski bolnišnici poskrbeli z učinkovitim sredstvom, da se je bankovec iz dekletovega želodca po isti poti, kakor je prišel noter, vrnil spet na beli dan. * Francozi kupujejo konje za svojo vojsko. Po Medinurju in Prekmurju hodita dva belgrajska trgovca, ki na kupujeta konje na račun francoske armade. Plačujeta no 4 do 6000 1 LJUBI JANA Lep obrtniški jubilej Štirideset let je preteklo, odkar je poln upov in nad v lepo bodočnost odprl svojo brivnico na Bregu št. 100, kjer 6toji danes Blaznikova tiskarna, takrat še mladi brivski mojster Ivan Kosec. Ivan Kosec je bil eden prvih domačinov, ki so se posvetili tej lepi obrti in prvi Ljubljančan, ki je v rodnem mestu pričel z brivsko obrtjo služiti si kruh. Takratni Ljubljančani so znali to mnogo bolj ceniti. Kosčeva brivnica je postala v tistih časih priljubljeno shajališče trnovskih in krakovskih grč. Z Brega je Ivan Kosec preselil svoj lokal na Dunajsko cesto, kjer je obratoval polnih 33 let, dokler mu niso zaradi moderniziranja Ljubljane podrli 6trehe nad glavo. Jubilant je zaradi svoije ljubeznivosti povsod izredno priljubljen in je bil dobro poznan tudi izven Ljubljane. Slovel pa je kot izvrsten delavec in strokovnjak v 6Voji obrti, ki se je je izučil v Gradcu. Lepo število samostojnih brivskih mojstrov, ki imajo zdaj svoje delavnice križem Slovenije in tudi izven nje, 6e je izučilo pri njem. Vsi slove kot izvrstni delavci in solidni moj-str. Zaradi starosti in drugih nevšečnosti je tradicijo svoje obrti prepustil svojemu starejšemu sinu, ki je lani pričel obratovati na Miklošičevi ce6ti štev. 18, Sedanji lastnik salona Ivan Kosec ml. je brivski obrti svojega očeta pridružil tudi frizerski 6alon. Zvest tradiciji 6vojega očeta 6lovi tudi on po Ljubljani kot prvovrsten strokovnjak, soliden in dober delavec. Poleg svoje obrti pa je v prejšnjih letih našel tudi časa, da se je marljivo udejstvoval tudi drugod, zlasti v športnih organizacijah. Polnih pet let je bil športni sotrudnik našega uredništva. Neustrašeno se je boril za lepše razmere v slovenskem športu in marsikaj tudi dosegel. Načelo njegovih prizadevanj je bilo priznanje in osamosvojitev sloven. 6portnih organizacij. Slednjič pa, ko je uvidel, da v takratnih športnih organizacijah ni mesta za idealne in nesebične ljudi, se je razočaran umaknil in se poslej posvetil le še 6voji obrti. Obema jubilantoma, starejšemu in mlajšemu Ivanu Koscu, iskreno čestitamo in želimo, da bi dočakala še lepše obletnice. Zborovanje sadjarjev in vrtnarjev Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva Ljubljana I. je imela svoj redni občni zbor, na katerem se je predsednik dr. Spiller-Muys najprej spominjal v preteklem letu umrlih članov kmetijskega svetnika Viljema Rohrmana, trnovskega župnika Janka Cegnarja in strokovnega učitelja Antona Smerdela. Nato so odborniki poročali o delovanju te največje podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva. Predsednik se je še posebno zahvalil vsem podpornikom: banski upravi, mestnemu županstvu in Osrednjemu društvu za podpore, ravnateljstvu I. drž. realne gimnazije in Kmetijski družbi za prepustitev predavalne in sejne dvorane t™r časopisju za objavljanje podružničnih poročil. Podružnica je v preteklem letu v zimskem času prirejala redna tedenska predavanja, spomladi in poleti pa nudila praktičen pouk o vrtnarskih in sadjarskih delih, posebno o zatiranju škodljivcev, Njen vrtnarski oddelek je priredil na letošnjem ve-lcsejmu vsestransko uspelo cvetlično razstavo. Število članstva se je pomnožilo na 376. Po odobritvi poslovnih poročil in po soglasno izglasovani raz-r:šnici dosedanjemu odboru je bil z vzklikom soglasno izvoljen nov odbor, in sicer za predsednika dr. Fran Spiller-Muys, za podpredsednika prof. Anton Lovše, za tajnika asistentka mestne vrtnarje Roza Barletova, za blagajnika Teodor Drenik, za gospodarja Avgust Ložar, za odbornike pa Josip Jermolj, Anton Kaluža, inž. Jože Levstik, Josip Olup, Vinko Šimenc, Josip Štrekelj in Franc Ze-lcnik, za pregledovalca računov Anton Šušteršič in Josip Šlajmar. Končno je občni zbor na iniciativo predsednika sprejel samostojni predlog za občni zbor osrednjega društva, da je treba posvečati nadprodukciji zelenjave v Sloveniji, posebno v Ljubljani in okolici posebno pažnjo, in sicer v dveh pravcih, prvič, da osrednje društvo začne propagando za povečanje konzuma zelenjave med delavskim in kmečkim ljudstvom, in drugič, da osrednje društvo izposluje na merodajnih mestih, da se pospešuje in organizira prevoz zelenjave iz Slovenije v južne in posebno primorske kraje ob času, ko tam primanjkuje svežine, v Sloveniji jo je pa preveč, ter da se omogoči tudi izvoz v inozemstvo. Občni zbor je bil mnenja, da bi se vse to dalo doseči najbolje z ustanovitvijo posebne zadruge, podobne švicarski vrtnarski zadrugi. NECKEN Najnovejša poročila Uspešen odpor finske vojske Oktjabrska revolucija" potopljena? n Helsinaki, 19 dec. AA. DNB.i Finsko vrhovno poveljništvo je izdalo sledeče sporočilo: Sovražne čete 60 bile znatno ojačene ter so izvršile napad na raznih delih bojišča na Karelijski ožini. Napad je bil izvršen po močnem topniškem ognju. Finske čete so odbile vsak poskus sovražnika, da se približa njihovim pozicijam. Posebno srdite borbe so bile v pokrajini med jezerom Muole in jezerom Kauka. Sovjetske izgube 60 velike. Na vzhodnem bojišču 6mo pri Koirinoji in jezeru Agranotra odbili sovražni napad tako uspešno, da so finske čete prešle v protiofenzivo, ujele veliko število sovražnikov in zaplenile velike količine vojnega materi-jala. Ob finski obali je finsko topništvo posebno pri Koivistu vodilo 6rdito borbo s sovjetskimi letali. Sovražne križarke in letala 60 bombardirala več finskih otokov. Sovražno letalstvo je bilo v toku današnjega dneva zelo aktivno ter na raznih krajih metalo bombe, ki pa niso napravile nikjer večje škode. Finsko letaUtvo je izvedlo uspešne izvidniške polete. Sestreljena so bila štiri finska letala. Verjetno je, da je bilo zbitih še več sovjetskih letal. Helsinki, 19 dec. t. Reuter poroča: Finci so z obrežnimi topovi pri Kovisto v Kareliji streljali in potopili sovjetsko veliko bojno ladjo »Oktjabrskaja Revolucija«, ki ima 23.000 ton. Vest še ni potrjena. Cenzura je dovolila, da se potopitev obelodani in službeni krogi pravijo, da najbrž odgovarja resnici. Helsinki 19. decembra. AA. Havas: Finske obalske baterije so potopile sovjetsko vojno ladjo »Oktjabrska revolucija« Potopljena ruska vojna ladja je imela 23.370 ton. ZlatO nalivno PGVO ima vse prednosti zato ga darujte! Cene neizpremenjene! Izbrano lepa božična darila Novosti pisemskih papirjev. 1 Zamrznjene vodovode tali brez razkopava-nja zidu z električnim aparatom Cokert Avgust, klepar, vodovodni inštalater, Gregorčiče- B va 5, telefon 24-70. 1 Združenje brivcev in frizerjev v Ljubljani uljudno obvešča cenj. občinstvo, da bodo poslovalnice za praznike sledeče obratovale: sobota, 23. 12., od pol 8—19 z opoldanskim odmorom: nedelja, 24. 12., od pol 8—17 brez opoldanskega odmora; ponedeljek, 25. 12., cel dan zaprto; torek. 26. 12. (sv. Štefan), od 8—12; sobota, 30. 12., od pol 8—19 z opoldanskim odmorom; nedelja, 31. 12., od pol 8 do 19 z opoldanskim odmorom; r>onedeljek, 1. 1. 1940, cel dan zaprlo; sobota, 6. 1. 1940, (sv. Trije Kralji), od pol 8—12; nedelja, T. 1. 1940, cel dan zaprto. 1 Za jubilej 100.000 kosil in večerij v stari cukrarni je poslal g. Fric Eberle, lastnik naše ugledne zlatarske in juvelirske tvrdke Jos. Eberle, 5.000 din s čestitkami gospodu županu dr. Adle-šiču k uspehom na socialnem polju in z željo naj ta njegov dar olepša božično proslavo tega prelepega jubileja stare cukrarne. Omeniti moramo, da g. Fric Eberle redno podpira mestne reveže tudi z izdatnimi mesečnimi prispevki prostovoljni soci/ilni davščini in najde vsako priliko za izkazovanje še posebne dobrote. Neimenovan ljubljanski podjetnik, ki je za reveže poslal še nekaj tisočakov, je spet izročil 1.000 din za staro cukrarno. Prav tako je upravni odbor ljubljanskega Rotary cluba mislil na božič v stari cukrarni in v ta namen daroval 2.000 din. Tvrdka Julij Meinl d. d. na T^ršeivi cesti 2 je pa v isti namen poslala 30 kg riža in 30 kg testenin, a veletrgovec g. Ivan Je-lačin je daroval za cukrarno 47 kg riža, 10 kg orehovih jederc, 10 kg leče in 1 zaboj rozin, da bodo naši najbednejši imeli za praznike tudi potice. A tudi naši vinski trgovci in gostilničarji so se spomnili mestnih revežev s priboljškom za praznike. G. M. Barbič, trgovec z vinom v Malenškovi ulici 7 je poslal 3Q litrov vina, g. Pio Radonič s Stare poti pa 15 1 vina, brez dvoma bodo pa drugi posestniki kleti posnemali te dobrotljive prijatelje revežev. Da je pa o božiču mraz, se je spomnilo že več naših dobrosrčnih trgovcev in spet je poslal veletrgovec g. Karel Prelog iz Židovske ul. 2 najbednejšim 80 moških srajc, 50 parov otroških nogavic in 50 robcev. Mestno poglavarstvo pred božičem dan za dnem z večjim veseljem ugotavlja pogostejše dokaze usmiljenja z mestnimi reveži, zlasti pri naših trgovcih in obrtnikih in sploh pri gospodarstvenikih, ki na tako plemenit način izkazujejo svoj socialni čut in dajejo dobre zglede vsem slojem prebivalstva. Ko mestno poglavarstvo izreka najtoplejšo zahvalo vsem dobrotnikom tudi v imenu podpiranih, smatra za svojo dolžnost, da vse domače in tudi podeželsko kupujoče občinstvo opozori, naj pri svojih nakupih upošteva one, ki svoje dohodke dele z manj srečnimi bližnjimi. Bitka v zraku pri Helgolandu Berlin, 19. dec. AA. DNB.: Štab poveljništva letalstva objavlja sledeče podrobnosti o letalskih borbah, ki eo se vodile dne 18. t rn. ob nemški obali. V ponedeljek, 18. dec. popoldne so poskušali Angleži napad velikega obsega na nemško obal.' Poleta se je udeležilo 44 najmodernejših angleških letal. Sovražna letala so poskušala napasti več točk nemške obali, toda nemška lovska letala 60 ustavila in razpršila nasprotna letala severno od Helgolanda, še preden so prispela do nemške obali. V nemškem zalivu so se vodiie ogorčene zračne borbe. Po doslej zbranih poda".kih je bilo v teh borbah zbitih 34 angleških letal. V to številko ni6o vštete izgube, ki so jih Angleži po vsej priliki pretrpeli pozneje, ko so se vračali v Anglijo. Morje je vrglo na obal nemških otokov že več ostankov angleških letal. Samo nekaterim angleškim letalcem se je posrečilo prebiti se do Wil-helm6haf«a. Toda tu so jih napadle nemške protiletalske baterije, tako da niso mogla vreči niti ene bombe. Nemška lovska letala, ki so izvojevala to zmago, pripadajo eskadri Schumacher, ki je sestavljena iz letal znamke »Messerschmidt«. Ta eskadra se je odlikovala že v borbah 14. t .m., ko je odbila napad 20 angleških letal, pri čemer jih je sestrelila 10. Svečan pogreb admirala Guepratta Pariz, 19. dec. AA. Posmrtni ostanki admirala Guepratta, ki so ležali včeraj vse popoldne na mrtvaškem odru v Napoleonovi kapelici, 60 bili dane6 na najsvečanejši način pokopani v grobnici guvernerjev. V cerkvi invalidov, kjer se pokopu-jejo najslavnejši francoski vojskovodje, je opravil zadušnice kardinal Verdier. Poleg predstavnikov francoske vlade in tujih poslaništev se je zadušnice udeležila tudi zelo številna jugoslovanska delegacija s poslanikom dr. Puričem na čelu. Prisoten je bil tudi jugoslovanski vojaški ataše, polk. Dragutin Savič, ter predsednik Združenja bivših jugoslovanskih bojevnikov, ki živijo v Franciji, Ste-van Jankovič Med številnimi venci, ki so bili položeni na mrtvaški oder pokojnika, je bilo opaziti prekrasen venec Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla, dalje venec jugoslovanske vlade ter venec jugoslovanskega vojnega ministra generala Nediča. Nocojšnji francoski tisk naglaša, da je bilo med številnimi tujimi delegacijami po6ebno opaziti jugoslovansko delegacijo. Drobne novice London, 19. dec. AA. Reuter: Nemška letala so metala bombe in streljala s strojnicami na tri angleške vlačilce. Vlačilec »Zilus« se je potopil, posadka pa se je po 13 urni vožnji v rešilnih čolnih rešila v neko luko na vzhodnem Škotskem. Drugemu vlačilcu »Astrosu« se je posrečilo doseči brez poškodb neko angleško lulto, tretji vlačilec »Ocean View« pa je bil lažje poškodovan ter je priplul v neko drugo angleško luko. Devet članov posadke je bilo ranjenih. Moskva, 19. decembra, b. Zadnje dni so bili v Črnem morju manevri sovjetske mornarice. Na manevrih so sodelovale podmornice, ribiške ladje, minonosci, torpedni čolni in letala, lz manevrov je bilo videti, da imajo predvsem obrambni značaj sovjetske strategije na Črnem morju. Berlin, 19. decelbra. b. V zadnjem času se je moralo zagovarjati pred posebnim sodiščem večje število oseb, ki so poslušale tuje radijske postaje ter nato razširile neresnična poročila. Revolucionarni tehnični izum Mariborčana Dieselovi vozovi bodo vozili s plinom Maribor, 19. decembra. Mariborski mestni avtobusni promet je bil ustanovljen 26. decembra 1926 in poteka torej te dni 13 let, odkar so počeli voziti prvi mariborski mestni avtobusi. Ta avtobusni promet je bil po presledkih dviganja in padanja leta 1935 na tem, da se ali ustavi ali pa popolnoma preustroji. Mestni občinski upravi se je posrečilo, da je od decembra 1935 dalje pa do danes mestni avtobusni promet docela prenovila, in sioer tako uspešno, da so se odpravili vsi dotakratni nedostatki in da je bilo podjetje postavljeno na pravilno gospodarsko podlago. Od 19. marca 1936 do danes so Mestna podjetja nabavila 21 novih modernih avtobusov, in sicer z Dieselovimi motorji Od starih avtobusov sta ostala danes samo še dva kot rezerva. Zelo umesten in dalekoviden korak je bil napravljen že leta 1937 s tem, da so bili preurejeni vsi takratni bencinski motorji na pogon z zemskim plinom, metanom, t. j. z domačim gorivom, ki ga imamo dovolj na razpolago. V tem oziru so se mestna podjetja mariborska docela osamosvojila in so si nabavila tudi lastne jeklenke za prevoz metana. Letošnjo jesen pa so nastopili nepredvideni dogodki, ki so se pokazali pri avtobusnem prometu v tem, da je bilo predvideti poleg drugega tudi pomanjkanje plinskega olja za Dieselove motorje. Znano je, da doslej še ni bilo nobenega načina, kako bi se dalo preurediti Dieselove motorje na pogon s plinom, ne da bi bilo pri tem treba na motorju večjih in dragih sprememb. Mestna podjetja so iskala takoj ob nastopu nepredvidenih dogodkov način, kako bi si zagotovila že v naprej nemoteno obratovanje mestnega avtobusnega prometa. Delali so se razni poskusi, proučevala so se razna mnenja in kočno se je posrečilo tehničnemu vodji avtobusnega prometa g. Princlu Viktorju, da je dne 2. novembra t. 1. uspel s poskusi postopka za pogon Dieselovih motorjev s plinom. Izum je bil prijavljen takoj Upravi za zaščito industrijske svo-jine v Belgradu, ki je že registrirala Princlovo patentno prijavo. Na osnovi dobljenih izkušenj so MP preuredila prvi Dieselov motor na pogon z metanom, in sicer tako, da ni bilo treba preurediti niti najmanj Dieselovega motorja samega. Poskusi so se dobro obnesli, ker je poskusni avtobus prevozil doslej že preko 800 km brez vsakih motenj in z najodličnejšim uspehom. Preurejeni Dieselov motor sta preizkusila na poskusnih vožnjah z vso strogostjo in objektivnostjo dva strokovna inženirje vsak zase. O postopku samem tukaj ne moremo govoriti, ker je to interna zadeva Mestnih podjetij, oziroma izumitelja g. Princla. S tem upamo, da se bo Mestnim podjetjem posrečilo, da bodo lahko tudi v naprej vzdrževala svoj avtobusni promet v dosedanjem obsegu razen morebitnih malenkostnih redukcij, ki so pač nujne kot posledica raznih zaprek v sedanjih izrednih razmerah. Mestna podjetja bodo usposobila s časom avtobus za avtobusom na pogon z metanom, da bi se tako omejila poraba tekočega goriva na najmanjšo mero. 1 Rezervni častniki so vabljeni na zaupni sestanek v četrtek 21. t. m. ob 20 v dvorani Delavske zbornice, Miklošičeva cesta, na katerem bo imel važno predavanje brigadni general za gene-ralštabne posle g. Čedomir Sketič, ki bo pri tej priliki kot odposlanec g. ministra vojske in mornarice dal posebno sporočilo za rezervne častnike. Vstop proti častniški legitimaciji. — Pododbor Ljubljana. Ne kupujte maika v vreli! Ne pijte kisle vode, ne da bi pazili, katero pijete! Vaše zdravje je toliko vredno, da zahtevata Radensko tisto z rdečimi srd, našo najboljšo mineralno vodo, Isrocno v originalnih steklenicah! 1 Veliki posli v zemljiški knjigi. Zemljiškoknjižni urad zaznamuje letos že prav veliko število raznih zemljiškoknjižnih poslov. Včeraj je urad dosegel že poslovno številko nad 9000. Značilno je, da zadnji mesec Priv. agrarna banka dnevno bombardira urad s svojimi predlogi glede prenosa raznih terjatev, ki so jih banki odstopili ljubljanski denarni zavodi in ki so bile vknjižene na okoliških kmečkih posestvih. PAB se vknjižuje glede ostankov ter terjatev, vknjižuje pa se tudi za celotne zneske. Samo ta mesec je banka poslala uradu do 300 predlogov za prenos terjatev. 1 Zlomljeni cvet drugič v kinu Unionul Ta prekrasni film z Dunajčanko Louiso Rainerjevo je morala uprava kina Uniona že drugi dan po ljubljanski premieri staviti s sporeda, ker se je pri izposojevalnici filma zgodila pomota in je film moral biti vrnjen. Prošnjam občinstva, da bi film še videli, je unionska kinouprava sedaj ugodila in bo predvajala lepi, vsebinsko globoki film od danes naprej 3 dni. da ga bodo mogli videti najširši krogi ljubiteljev lepih filmov. Zlomljeni cvet je res prvovrsten, krasen film, ki zasluži pozornost občinstva. 1 Žalosten življenski jubilej 91 letnega trgovea. V Ljubljani biva 91 letni bivši trgovec, ki je v svetovni vojni izgubil vse svoje veliko premoženje in danes živi v največji bedi in v velikem pomanjkanju. Takole nam pripoveduje: Edino, kar mi je ostalo, je moje veliko zaupanje v Boga in njegovo pomoč. Zadela me je nesreča, da sem na desno oko oslepil, na levo pa tudi slabo vidim, ne morem čitati, ne pisati. Obračam se na dobra ljubljanska srca za pomoč. Zlasti se obračam na trgovski stan, da bi se me za moj 91. božič spomnili in mi olajšali moj žalostni položaj bodisi z denarjem ali blagom, ker nimam sredstev za nakup niti najpotrebnejšega za zimo. Za vsako najmanjše darilo ee že naprej zahvaljujem vsem dobrotnikom ter jim obenem želim vesele božične praznike in srečno novo leto 1940. Darila sprejema iz prijaznosti uprava »Slovenca«. 1 V gostilni napaden trgovec. V neki ljubljanski gostilni so se stepli pijani gostje. Tisti hip je šttipil v'gostilno neki ljubljanski trgovec, ki ga je eden izmed pijancev tako močno udaril po nosu, da je moral trgovec iskati zdravniške pomoči v bolnišnici. Celjske novice c Valen sestanek LKB, krajevne organizacije v Celju, je bil v nedeljo v Narodnem domu. Predsednik g. Janko Brišček je navzočim obrazložil rešenje vojnega ministrstva z dne 81. okt. 1939 zaradi priznanja prostovoljstva koroškim borcem in nošenja kolajn. Aktivni koroški borci in orožniki bodo nosili odlikovanja na rdečem traku, vsi ostali, ki so kakor koli sodelovali pri zasedbi Koroške, kakor razni propagandisti — civilisti in neborci pa na plavem traku. Članom so se ob tej priliki razdelili obrazci, ki jih mora vsak član izpolniti do 1. januarja 1910. Nato bo vse to poslano vojaškemu okrožju v Celju. To bo spiske natančno pregledalo in zbralo podatke za priznanje dobrovoljstva, nakar bo vse to poslano IV. armadni oblasti v Zagrebu zaradi končnega priznanja. LKB v Celju je naslovila na razne imovitejše kroge prošnje za podpore, da bi obdarilo svoje najrevnejše člane. Prihodnje leto bo LKB priredila veliko efektno loterijo v korist gradnje novega doma. c Dekliški kroiek ima drevi ob pol 8 v Domu svoj redni sestanek. Vabljenel c Šolski upravitelj g. Vrtačnik Vid iz Vojnika je bil prestavljen na II. deško osnovno šolo (okoliško) in je včeraj prevzel posle šolskega upravitelja na tej šoli. c Fantovski odsek Celje 7. vabi vse starešine, članstvo, mladce in naraščajnike, da se polnoštevilno udeleže drevi božičmee v Domu v Samostanski ulici. Posamezni člani in starešine lahko razvesele kakega revnega člana, mladca ali na-raščajnika s posebnim darilom, katerega naj oddajo pred pričetkom božičnice predsedniku odseka. Vabljenil Ptuj Pogreb p. Bernardina Šalamuna. V ponedeljek dopoldne so spremili pokojnega p. Bernardina Šalamuna na njegovi zadnji poti na pokopališče na Rogoznico številni njegovi znanci, sobratje in številni verniki minoritske župnije. Ko so pokojnikovi sobratje opravili v cerkvi molitve za umrlega, je kapucinski gvardian g. p. Lacko Hazemali v krasnih besedah orisal lik pokojnega patra Bernardina Sledila je sv. maša, ki jo je ob asistenci daroval minoritski gvardian g. p. Mirko Godina. Po sv. maši se je razvil dolg sprevod, v katerem je bilo tudi zastopstvo ptujskega Fantovskega odseka v krojili in s praporom na čelu, dekliška Marijina družba z zastavo in razne druge organizacije. Sprevod je vodil ptujski prošt g. Ivan Greif z velikim številom duhovščine. Na pokopališču je g. prošt opravil pogrebne molitve, nakar je imel globoko občuten govor p. Bernardinu v slovo. Pevski zbor »Cecilije« je zapel krasno nagrobnico. Na željo cenjenega občinstva ponavljamo prekrasni film, ki smo gm nedavno morali iz tehničnih razlogov staviti s sporeda I m xm m ________ «• • _ M. /a i > Ta slisjnl film, pretresljive vsebine s lepo Dnnsjflanko LuIIbo Balner-tevo jr»IOTYI liom ppoRorniea biiio morali nenadno druifl dan po premieri odstopiti drugemu kinematografu in sJfi V*M. ■. JL ■ JL Ji ▼ ^^ K Frou Frou) B« »<"lnj ponavljamo, ker smo prejeli ir, krogn nnfllh obiskovalcev mnogo pro- SenJ naj pa za pnr dni ponovno stavimo nn spored! Ob in.. 19. in 21. uri Izkorlsine prSiiko in u g i e j i e si ia iiiml KING MMOS tel. 22-2S KULTURNI OBZORNIK Razstava nemške knjige v Belgradu V soboto, 9. decembra je bila v Muzeju kneza Pavla v Belgradu odprta reprezentativna razstava nemške knjige. Hazstavo je odprl knez namestnik Pavle v prisotnosti kraljevega namestnika Slan-koviča, predsednika vlade Dragiše Cvetkoviča, predsednika senata dr. Korošca, desetih ministrov, nemškega poslanika in predstavnikov diplomatskega zbora. S tem so razstavi vtisnili njen uradni, svečani značaj. Nemško propagadno ministrstvo je kot stvarni organizator hotelo predstaviti vse knjige iz starejše in moderne književnosti, ki so gradile pozitiven odnos med našo in nemško kulturo, oziroma njenimi predstavniki. Poleg tega ima razstava namen pokazati vse smeri, stroke, obseg in oblike najnovejše nemške literarne produkcije od 1933 dalje, torej knjige, ki so neposredno ali posredno inspirirane od duha današnjega nemškega nazora. V teh novih petih letih so Nemci izdali okoli 10.000 znanstvenih knjig in okoli 40.000 beletrističnih. (Spomnimo se ob tem, da ima vsa slovenska povojna produkcija 12.000 knjig; v številčnem odnosu prebivalstva pride na enega Slovenca približno 00—70 Nemcev.) Seveda niso mogli razstaviti vseh teh knjig, ampak le najznačilnejše, najpomembnejše od njih, skupno po številu 4000, torej le minimalni izbor knjig, ki lahko reprezentira značaj in obseg po-edine vrste knjižne produkcije. V glavni sobi ji bil ravno razstavljen izbor tistih knjig, ki so od početka do danes sestavljale most medsebojnega zanimanja. Tu je razstavljena Dalmatinova biblija, Trubarjevi artikuli in druga dela naših protestantov. Dragocen dokument je tudi razstavljeno originalno pismo Goetheja Karadžiču. Znano je, da se je Goethe tako živo zanimal za srbsko narodno poezijo, da je sam prevedel nekaj pesmi kot n. pr. Ilasanaginico. Kakšno uslugo nam je s tem Goethe naredil, je pravilno poudaril nemški profesor na otvoritvi, ko je dejal, da se pravi pokazati svetovno vrednost neke narodne kulture, obenem pokazati tudi politično vrednost tega naroda, naroda, ki živi na »starem, tragičnem z božjo milostjo obsijanem Balkanu«. V posebni vitrini so razstavljeni nemški prevodi Prešerna, tako Funtkov prevod Sonetnega venca iz 1901, Germanikov prevod Povod-njega moža 18G6, prevod Krsta pri Savici. Tu je treba omeniti tisto zamenjavo med pravim Prešernom in nekim pustolovcem llrinrichom Prešernom. V sredi vitrine sta namreč med drugimi prevodi Prešerna razstavljena tudi dva, dokumenta, katera so organizatorji očividno s posebno skrbjo vstavili med Prešerninna. Na enem se zahteva naj policija izvrši nadaljnje poizvedbe za tem Heinrichom Prešernom na podlagi drugega dokumenta, datiranega s 10. junijem 1804, ki poroča, da se tedaj mudi na Dunaju Heinrich Pre-šern, ki je pred petimi leti podedoval od strica, ki mu je umrl v Trstu 200.000 forintov. Nato je s tem denarjem igral veliko vlogo v pariškem ,lockey-klubu. Slednjič je v dvoboju baje pred domenjenim znakom ubil nasprotnika in ga zaradi tega zasleduje pariška policija. Po tem dogodku se je napotil v Orient, Kairo. — Naprej se ne da več brati, ker je ostalo na drugi strani lista. Ker je nad tem listom natipkano navodilo 7. naslovom: Polizei-Nolizen iiber den Aufenthalt des slovvenischen Diehters Heinrich Prešern in ker je med ostalimi Prešernovim; knjigami ne more bili dvoma, da so na ta nflčfn zinottio identificirali oba moža in našemu Prešernu natovorili tako dvomljivo kariero in to 15 let po njegovi smrti. Ker večina obiskovalcev te razstave mogoče ni čisto natančno poučena o pravi resnici, si utegne na podlagi tega ustvariti zelo malo častno mnenje o našem največjem pesniku; medtem ko je malo častno, da tako očitno zmoto in neznan-stvenost trpe na razstavi. V istem prostoru so razstavljene tudi najnovejše knjige, ki se bavi jo z vprašanji Jugoslavije in opisujejo naše kraje in ljudi. Berlinski bibliotekar, ki me je iz ljubeznivosti vodil po razstavi me je opozoril posebno na dramatizirano pesnilev Roberta Weegeja Die Nemanjiden. Ta jugoslovansko-nemški del je torej razdeljen v knjige in dokumente iz preteklosti in moderne knjige. V ostalih prostorih so razmeščene razstave po strokah. Omenil sem že, da gre tu le za knjige, ki so izšle po letu 1933. Zelo skrbno je prirejena Goelhejeva razstava, katere obisk bo za specialne ljubitelje Goelhejeve umetnosti prava naslada. Moderna nemška bele-tristika je predstavljena v zapeljivih oblikah po sobi z naslovom Novi nemški romani. Poleg nje so razstavljene mladinske knjige. Prav tako imata svojo razstavo Nemška pokrajina in umetnost. Zelo obširna in zanimiva je zbirka knjig pod naslovom: »Kultuncissenschaftt. Dalje je treba omeniti razstave pod naslovi: Nemški preporod, Tehnika in arhitektura, Zdravilska veda. Medicina, Zgodovina in svetoma politika. Posebnega zanimanja je vredna razstava tipografije, kjer so razstavljeni nemški tiski iz preteklosti in sedanjosti. Tu so pokazali Nemci, do kakšne estetske višine so dospeli v tiskarstvu z najelementarnejšimi sredstvi: barvo, papirjem in črko, posebno v kombinaciji barve papirja in črke. Na koncu razstave so razstavljene knjige iz področja filozofije in pedagogike. Poudarjena je smer razvoja od leta 1933 dalje, smer knjige B. v. Schiracha: Revolucija vzgoje, ki naj predstavlja novo teorijo in prakso pedagogike v sedanjem nemškem mladinskem gibanju. V filozofskem kotičku je razstavljena nova, obširna izdaja Herderja, tistega Her-derja, ki je v narodih zbudil narodno individualnost in je postavil vrednost svetinje. Kako je danes priljubljen v Nemčiji Kant priča krasna izdaja njegovih del v 22 v usnje vezanih zvezkih. Seveda zavzema častno mesto tudi Nietzshe. — Omembe vredna se mi zdi tudi originalna Wech-Clerjevu primerjava med nemškim in francoskim duhom, z naslovom: Iisprit und Geist 1927. Da bi bil ta pregled natančen, bi ga moral sestaviti za vsako stroko poseben strokovnjak; meni pa naj bo dopuščeno, da izrazim vtis o zunanji, estetski plati razstave. Predvsem je bilo vidno, da je arhitekt, ki je vodil razporejanje knjig strogo pazil, da niso bile police prenatrpane. Kjer koli je mogel, je pokazal tudi notranjo stran knjige. Razstavljalne mize so bile okusno obrobljene z belim pasom. Poleg tega so prostore posrečeno izpolnili z dobrimi keramikami, vazami in steklom. Nemški poslanik je dejal na začetnem govoru, da ima razstava namen poka7.ati umsko delo nove Nemčije in s kakšno ljubeznijo in predanostjo se trudijo v Nemčiji, da tudi zunanjo opremo knjige spravijo v sklad z vsebino. Znano je, da Nemci v razliki s Francozi neprimerno bolj pazijo na samo zunanjo estetiko knjige. Francoz kupi knjigo, da jo prebere, zato je lahko broširana in poceni. Nemec pa zahteva lepo vezano knjigo, da jo postavi v omaro za dolgoletni okras sebi in potomcem. To stremljenje po čim boljši estetski izpopolnitvi zunanjega videza knjige je bila prav tako očito na tej razstavi. Broširanih knjig skoraj nisem videl. Pogled v kakršno koli sobo je nudil tako pestrost kakor mozaik. Posebne užitke pa še nudi ogled opreme posamezne knjige. Čeprav obsega ra7,stava le knjižno produkcijo Hitlerjeve ere, mora biti obiskovalec hvaležen prirediteljem,- da so mu dali priliko na enem prostoru ogledati si vršičke glavnih vej današnje nemške kulture. M. H. JEGLIČEV AKADEMSKI DOM BO SPOMENIK POKOJNEMU SLOVENSKEMU VLADIKL VSI ZAVEDNI SLOVENCI, DARUJTE OB TRET. JI OBLETNICI NJEGOVE SMRTI V TA NAMEN Svetovni prostor se širi Počasi, pa brez odmora, prodira človeški duh v vesoljstvo. V zadnjih desetletjih so se naši pojmi o svetovnem prostoru temeljito izpremenili. v začetku tega stoletja smo še mislili, da je rimska cesta s svojimi slutenimi sonci zadnja meja, kakor nekaka lesa, za katero je potem samo še neskončen prazen prostor, danes pa vemo, da je le ena izmed mnogih, ki so ji enake in segajo bogve kam. Naš svet je postal večji, človeško oko si ga je razširilo. Odkar zvezdoslovci fotografirajo nebo, se je število meglic, ki so na posnetkih le majhne, medle točke, silno pomnožilo. Danes že moremo opazovati prostrani svetovni prostor, po katerem gredo svojo neskončno *pot številne meglice in rimske ceste, ki so enake tej, ki jo poznamo od naših otroških let. Nizozemski raziskovalec dr. de Sittart je izračunal, da je takih rimskih cest nič manj kot 80 milijard, naši daljnogledi pa jih doslej dosežejo samo kaka dva milijona. Drugi zvezdoslovec dr. Ilubble pa je odkril, da fotografska plošča pokaže večje število rimskih cest, če je dalj časa izpostavljena svetlobi, ki prihaja iz svetovnega prostora. Iz teh dejstev nekateri sklepajo, da so vsi ti svetovi enakomerno razdeljeni v globino, čeprav se nam na prvi pogled zdi, da so nakopičeni. Drugo odkritje pa je, da vse te meglice ali rimske ceste tem hitreje beže od nas, čim bolj so od nas oddaljene. Tako imenovani »galaktični sistemi« hitijo izpred naših oči v svetovni prostor s hitrostjo 11.000 km na sekundo! Pač hitrost, ki je niti primerjati ne moremo z nobeno hitrostjo na zemlji. To znanstvenikom velja za dokaz, da se svetovni prostor širi, da je vsak dan večji. Svef torej ni neizpremenljiv, ampak se njegove mere raztezajo. Svet pa se ne širi samo v eno smer, ampak enakomerno v vse smeri, kot krogla. Opazovalne naprave so namreč že danes tako izpopolnjene, da se more opazovati, da se zvezdne meglice ne oddaljujejo samo od nas, ampak tudi druga od druge, da torej z velikansko naglico silijo vsaksebi — kakor če bi na gumijasto žogo zarisali točke, pa bi žogo napihnili: točke bi se v nekem razmerju oddaljevale naprej in narazen. Cimdalj torej beže zvezdni sistemi od nas in drug od drugega, tem večje je svetovje. Po računih so ugotovili, da je premer svetovja v začetku našega stoletja znašal 100 milijonov svetlobnih let, danes znanstveniki smatrajo, da znaša že trikrat toliko in da smo zdaj na drugi stopnji tega razvoja. To raztezanje svetovja izvira iz dinamičnih sil, ki nam jih razodevajo energije, ki iz ozvezdij. bruhajo v prostor. To stanje pa po mnenju zve-zdoslovcev ne bo trajalo večno, ker čimbolj se svet razteza, tembolj izgublja na notranji energiji in v nekem času mora priti do pokoja. Kako dolgo pa bo trajalo to naraščanje svetovja, seveda ni mogoče prav nič prerokovati; pa tudi ni prazna domneva, da bo po tej dobi — morda po več milijon letih -- nastopila druga doba: krčenje svetovja. Eno pa je gotovo: svetovje je v neprestanem dihanju in raste in upada kot pljuča. Pa tudi če se naša misel, utrujena od silnih dimenzij, ki jih težko doume, ustavi in ne ve več kam, narava se ne ustavi: nove neskončnosti stopajo pred nas in nihče ne ve, kje se konča »nebesna vojna«. ŠPORT športni drobiž FIS -ine tekme bodo odpovedane. Kakor poročajo iz Osla, bo norveška smučarska zveza v prvih daeh leta 1940 reševala vprašanja glede odpovedi FIS-inega smučarskega svetovnega prvenstva, katero bi morali izvesti Norvežani v ča6u od 24. februarja do 3. marca v Holmenkollnu in Rjukanu. Beccali, izborai italijanski lahkoatlet, ki je bil leta 1932 olimpijski prvak na 1500 m, ter leta 1936 tretji na isti progi ter drugi evropski rekorder v teku čez zapreke na 400 m, ne bo prihodnje leto nič več nastopal Beccali jc s tem zaključil dolgotrajno športno kariijero, kajti bil je že od leta 1928 olimpijski tekmovalec. Jack Medica, ameriški plavalec, ki je 1. 1936 na berlinski olimpijadi zmagal v kravlu na 400 m, je postal profesijonakii športnik. Medica deluje na kolumbijski univerzi kot plavalni učitelj. gtroiki kotiček SLON SAMBO (197) Fanta sta slednjič prispela v neko votlino. To pot bi bila pač bolje storila, če bi bila odšla z Arabcem, ker bi se jima bilo vse lepo izteklo. A nista ga bila prav razumela in spet ju je obšla groza, če ne bosta nemara zaprta. Zaslišala sta tudi korake mimo votline, vendar sta čutila, da sta na varnem. (198) Potem sta stopila spet ven. Pot je bila zmeraj hujša in slednjič se je zgodilo nekaj strahotnega. Povsod so ležali veliki kamni. »Tod morava priti čez,« je Jan sklenil. Spletal je čez veliko skalo, in preden sta vedela, kaj in kako, je zašel Jan v jamo, lezel vanjo globlje in globlje, in Filip ni mogel svojemu ubogemu prijatelju nič več pomagati. V Nemčiji imajo dovolj smučarskih učiteljev ter je zato ministrstvo odredilo, da se do nadaljnjega ne pripusti noben kandidat v triletni tečaj za izvežbanje smučarskih učiteljev, Nemški in češki lahkoatleti se bodo pomerili prihodnje leto v svojih lahkoatletskih sposobnostih. Nastopili bosta izbrani moštvi Nemčije in češkega protektorata. Tekme bodo v Pragi. Nogometaši se snidejo v Budimpešti. Madžarska nogometna zveza je povabila zastopnike Jugoslavije, Nemčije, Italije, Romunije in Češko -Moravske k zasedanju, ki bo 13 in 14. januarja prihodnjega leta v Budimpešti. O priliki tega zasedanja se bodo obravnavala važna vprašanja glede bodočih meddržavnih tekem, pokalnih tekem ter glede ureditve mednarodnega nogometnega športa vobče. Pred tem pa pojde madžarski zastopnik v Rim, kjer bo stopil v stik z vodilnimi italijanskimi nogometnimi krogi. Prve mednarodne zimskošportne tekme bodo v času od 24. do 28 januarja v Beljaku. Te tekme smatram Nemci za zelo važne ter se jih bodo udeležili Italijani, Jugoslovani, Madžari, Nemci in morda tudi Romuni in Bolgari, Snežne razmere Uradno poročilo Tujskoprometnih zvez v Ljubljani »» Maribotru JZSZ in SPD 1. decembra 1939. Ratele-Planica 870 m: —5 delno oblaftno. mirno, om prsifia na 29 podlago, skakalnica uporabna Plamca-Slatna (Dom Ilirija) 905 m: —4, delno oblačno, 20 cin pršiča na 30 podlage, drsališče uporabno. Peč.Pctclnjak lilo m: —7, delno oblačno, 40 em pršiča na 40 podlage. Kranjska gora 810 m: —3, barometer pada, delno oblačno, 35 cm snega, pršič, sankališčo uporabno. Vrsti 1515 m: 80 cm snoga, pršič. Bled 501 m: —4, barometer pada. delno oblačno, mirno, ,t<) cm snega, pršič. Pokljuka 1300 m: —3, delno oblačno, mirno 90 cm snega, prslč. Bohinj-Sv. Janez 53o m; —1, delno »hlačno, mirno, 60 em snega, pršič. Buhinj-Zlatorog 530 m: —1, delno oblačno, mirno, SO cm snega, pršič. Dom na Knmni 1520 m: —3, delno oblačno, mirno, 70 cm pršiča na 80 podlage. Gorjuše 1000 m: —3, delno oblačno, mirno, BO em snega, pršič. Valvazorjev dom 1180 m: —2, delno oblačno, 30 cm pršiča na 20 podlage. Velika planina 1558 m: —4, delno oblačno, 15 cm pršiča na 60 podlage. Kamniška Bistrica 601 m; —1, delno oblačno, 25 cm pršiča na 10 podlage. Polievo 620 m: —3, oblačno, 2(1 cm snega, pršič. Jezersko 800 ni: —5, delno oblačno, mirno 25 cm pršiča na 15 podlago. Bloke 900 m: —4, barometer pada, oblačno, 39 cm snega. Radovljica 470 m: —4, barometer pada, oblačno, 30 cm južnega snega. Vesti športnih zvez, klubov in društev Občni zbor SK Planine bo v petek 22. decembra t. 1. ob 8 (20)zvečer v prostorih Akademskega doma na Miklošičevi cesti. Dnevni red: Či-tanje zapisnika zadnjega občnega zbora, poročila odbornikov, volitve, predlogi in slučajnosti. Pozivajo se vsi načelniki sekcij, da pripravijo poročila, članstvo pa, da se občnega zbora polnoštevilno udeleži. Seja odbora zaradi razgovora o občnem zboru bo v četrtek 21. t. m. ob 8 (20) v Akademskem domu. Lov z letalom »Kopačo pa le imava, in ta nič manj ne zaleže. Sicer pa lahko še kaj poiščeva. O, ko bi imela vsaj srečo!« »Glej, Jock, ali ni tole na steni stara svetilka?« še preden mu je užigalica pogorela, jo je snel. »Tudi nekaj olja ima še.« Rabljena že več mesecev ni bila, zato je bila vsa umazana in zaprašena in komaj sta jo prižgala, da je vsaj za silo brlela. »Tlak iz opeke,« reče Tim. »A s kopačo ga lahko izdereva.« »To gre preveč počasi in dela preveč hrupa. Poskusiva pri vratih.« Prijel je kopačo, ostrino zogozdil med vrata in steno ter jo pritisnil Rosk je reklo, odletela je iver lesa, a to je tudi bilo vse. Poskusil je še enkrat in to pot je odletelo toporišče. »Na, zdaj pa imava!« je zastokal Tim. »Z vrati ni torej nič,« ugotovi Jock. »Kaj, če bi se lotila strehe? Med šaro je nekaj zabojev.« Naložil je tri zaboje drugega vrh drugega, in tako dosegel streho. Stropa ni bilo. Opeke so bile z žeblji pribite na letve. Jork jih je več poskusil in dobil eno, ki se je bila odločila. Brž jo je potegnil ven, potem pa jih z lopato izpulil še nekaj. Podaljul jih je Timu, ta pa jih deval na tla. V desetih minutah je imel Jork tolikšno luknjo, da je mogel zlesti skoz njo. Tim mu je sledil. . »Pokvarila sva mu streho,«je rekel Jock, nn naj sam sebi pripiše!« Splazil se je do roba strehe in tiho skočil na tla, enako tudi Tim. »Tim, počakaj malo tu. moram pogledati, je li vse varno. Grdogled jc morda postavil stražo in ni treba, da bi ji padla v kremplje.« Tiho je izginil v temi, in Tim ga je nestrpno čakal. Kmalu se je vrnil. »Zrak je čist,« je poročni. >Na koncu dvorišča so vrata. Kar tja pojdiva!« Bilo je zelo temno in močno je pihalo. Srečala nista nikogar in sta nemoteno odšla. Dospela sta do žive meje in šla ob nji. Nenadoma je pred njima nekaj poskočilo, da je Timu kar zugomazelo po hrbtu. »Vol,« reče Jock, ko je žival obstala in ju neumorno gledala. »Gozd pn še vedno gori.« Nad gričem je sijal temno rdeč žar. Prišla sta do gozda. Grmovje se je kadilo, jelke pa so žarele kakor velike plainenice. »Ni čuda. da je bil Grdogled ves divji.« je rekel Tim. »Moral bo ves gozd znova zasaditi. Bogve, je li Finch že nazaj?« »Redovo letalo je še tam,« je povedni Jock, ko se je preril skozi živo mejo. Fincha Hanleya še ni bilo nazaj, in fnntn sta tuhtala, kaj naj bi storila. Finch jc bil mnenja, da je Red žc davno odšel, in Jock bi mu skoraj pritegnil. »A navzlic temu poglejva naokoli!« je dostavil. »Bolje bo, da sva skrajno previdna.« ga zavrne Tim. »Če naju namreč zopet ujame prijatelj Grdogled, se mu ne bova več tako lahko izmuznila.« »Prav imaš, zato se tudi skrijva pred ža- rom! Tu bi naju namreč Grdogled izpazil pol milje daleč.« Napravila sta velik ovinek okoli gorečega gozda in prispela na severni rob, kjer ni gorelo. Tu so se tla prevalila v dolinico s potokom na dnu, z drugega konca doline pa je prihajal šum lomečih se valov; morje je torej bilo komaj miljo daleč. Veter je pihal s krepkimi sunki, sem in tja pa so padale mrzle kaplje dežja. Jock se je razgledni. »Čudno! Ni ceste ne steze, le v katero smer sta potem krenila?« »Ena stvar je čisto gotova, namreč da sledov v tej tenu ni mogoče iskati,« reče Tim. »Jock, knr lepo nazaj pojdiva! Saj mora Finch vsak čas priti.« Tedaj ga pa Jock brez besede pograbi za roko in potegne za grmovje. »Dva človeka se bližata,« mu šepne na uho. »Opazil sem ju pod drevesi v svetlobi požara. Splaziva se do tistegale grma, potem bova pn igraje prišla v dolino, je dosti kritja.« Neslišno kakor dva rdeča Indijanca sta se fanta tihotapila skozi noč. Na dno doline jima pn ni bilo treba hoditi, kajti takoj sta naletela nn razsežno nizko bodičevje, ki ju je docela zakrilo. Ulegla sta se vanj in skozi vrzeli opazovala. Veter in bučanje v daljavi sta bila tnko močna, dn nista slišala korakov, pa tudi svetlobe ni bilo skoraj nobene. Tedaj pa v gozdu nekaj trešči po tleh. Neko drevo, že skoraj pregorelo, je zgrabil sunek vetra in ga zagnal po tleh, tako tla so ognjeni zublji šinili kvišku in v temno noč posvetili s strahotno rdečo lučjo. Jock je hlastno prijel Tima za roko. »Glej!« A Tim je že sam zapazil dva moža, ki sta prihajala naravnost proti njima, le da sta se ognila bodičevju. Eden je šepal in se opiral na debelo palico. »Red in Marko,« dahne !ock. «Saj sem ti pravil, da sta se skrivala v gozdu.« • »Kam neki gresta?« »Proti morju Gotovo imata v bližini zasidrano kako motorko. Za njima!« 17. V tajni lukl. Sledila sta brez težave. Reda je bolela noga, zalo ni mogel hitro hoditi, veter je pa tudi urno ,naraščal v pravcati vihar, zato je zlahka dušil neznatni šum, ki sta ga delala fanta. A Jock je bil navzlic temu zelo oprezen. Vedel je, da ima Red dober vid in sluh, zato mu je sledil le zdaleč. Ni se bilo bati, da bi roparja zgrešila, kajti očividno sta morala iti zn njima proti morju. Tim je rekel Jocku na uho: »Fincha bo skrbelo, kom sva izginila.« »Seveda, pa kaj moreva za to?« »Ali mi ne bi pustilo sporočilo?« »Za pisarije zdaj ni časa!« »Kaj pn, če bi jaz privezal svoj robec na ta le grm? Ima moje ime?« »To pa žc, jaz bom pa svojega nekoliko dalje.« Na bregu reke je raslo vse polno bodečega grmovja. Privezala sta vsak svoj robec nanj, tako tla ju je moral videti, kdorkoli bi prišel no tem potu. Dobro in prijetno reprodukcijo uoka, stabilni preiem na vseh valovnih dolžinah, solidno izdelavo in lepo zunanjost, automa-tično izbiranje postaj Vam nudi KOMPAS MEDIJATOR RADIO Zastopniki v vseh večjih krajih. — V Ljubljani: ..TEHNIK" Josip Dantal, "K'17" Izdelovalnica likerjev, desertnih vin, sirupov in žganjarna $akob Perfjavec Maribor - Gosposka ulica štev. 9 Telefon 25-80 Nadrobno in na debelo Rum, konjak, likerji, slivovka, brinjevec, droženka, klekovača Specijaliteta: GRENCAK in VERMUT Mali oglasi V maltb oclaslh valja Taaka beseda I din: »enltovanjskl •glasi I din Debelo tiskane naslovne besede se računalo dvojno. Najmanjši snesek sa mali ovla* U din. • Mali •crlasi ne plačujejo takoj pri naročilu. • Pri oglasih reklamnem značaja se računa enokolonska. S mm visoka petltna vrstica po S din. • Za pismene odgovore (lede malih oglasov treba prlloilU snamko. . Žagarski mojster za veneelanskl Jarmenik, ki zna samostojno delati na žagi ln vršiti' popravila, se sprejme. - Žaga leži ob prometni cesti v večji bosanski vasi. Ponudbe z referencami poslati v upravo »Slovenca« pod »Pllanekl majstor« št. 19634. Upoštevajo se; samo izkušeni mojstri. mi\ Mesarski pomočnik Seli premenltl službo. — Kralj Janez, pri g. Klep-cu, Črnomelj. [jluibodobe Dva hlapca ea prevoz lesa s konji, takoj potrebujem. Lovro Rozman, Vošče 2, p. Radovljica. Pletiljo B svojim obrtom, Iščemo ea takojšnji nastop. Dober ln etalen zaslužek. Ponudbe v upravo »SI.« pod šifro »Izurjena« št. 19644. Jtanoianja ODDAJO: Enosobno stanovanje parketirano, z vsemi prltiklinaml ln souporabo vrta, oddam z januarjem. Fredjamska ulica št. 74» Rožna dolina. IH3LE3I Pozor! Priložnosten nakup 1 4 radio aparate amerlkanske, 6 cevne, po 2000 din, tovarniško nove, od špediterskega skladišča - prodam. Ludvik Ileršlč, Ljubljana, Rimska cesta 13. iuid^nBt^sftSRS^^sf Stenografija ln strojepisje. «mesečni tečaj. Začetek januarja. Trgovsko učillšče Robida, Ljubljana, Trnovska ulica 15. Seibt-super-radio ca razvajenega poslušalca, 5 cevni, T okrožij, t valovne dolžine, po 8300 din, modeli 1940. — Zastopstvo : Ludvik Ileršlč, Ljubljana, Rimska cesta St. IS. Radio-aparat! Minerva, Eumlg. Saba so najlepše darilo za Ml klavža ln Božič. Dobite pri Kleindienst & Posoh Maribor Aleksandrova cesta 44. Naročajte in širite »Slovenca« ! f? Eelimo kupiti dva autobusa z 20 do 30 sedeži, rabljena, toda v dobrem stanju. Ponudbe s sliko in opisom kakor tudi tehničnimi podatki poslati na »Publicitas« d. d., Zagreb, Ilica 9, pod štev. »152«. + Uprava občine Mengeš sporoča, da je danes dopoldne, * 88. letu starosti, umrl gospod Franc Orel bivši župan trga Mengeš, načelnik hranilnice itd. Pogreb blagopokojnega bo v četrtek, dne 21. decembra, ob 10 dopoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče sv. Mihaela v Mengšu. Velezaslužnega moža ohranimo v trajnem spominu. Mengeš, dne 19. decembra 1939. Uprava občine Mengeš. Hranilnica in posojilnica v Mengšu naznanja žalostno vest, da je njen soustanovitelj in dolgoletni načelnik, gospod Franc Orel posestnik, cerkveni ključar, bivši župan itd. danes dopoldne, v 86. letu starosti, izdihnil svojo blago duflo. Pogreb blagopokojnega bo v četrtek, dne 21. decembra, ob desetih dopoldne iz njegovega doma na farno pokopališče sv. Mihaela v Mengšu. Mengeš, dne 19. decembra 1939. Hranilniea in posojilnica, t. Mengeš S. I B. fc, Avtobusna vožnja na progi LJubljana—Bloke—Prezld—G ero vo — Su- šak z odhodom iz Ljubljane ob 6.40 zjutraj ter odhodom iz Sušaka ob 13 - je začasno ukinjena. Dvignite ponudbe v upravi »Slovenca«: Dobro srce, Edlnec, Gotovina 1897J, J. J., Park, Plačam tako). Ros agilna dobra moč, Bora, Takoj denar, pareela. Ugodno, Gumbnhe, gumbe, plise, monograme, entel. ažur 'ino \»< ' Z ZNAMKO ZVEZDE ser M 4vdoviwxtiam J^obfjo «tfieh bojnih (rgjvUiaJi J urami Ali ste že naročili letošnje Mohorjeve knjige? Razpis Občina Ljutomer razpisuje mesto občinskega tajnika Prosilci s popolno srednjo ali njej enako strokovno šolo in oni z vsaj nekoliko prakse, imajo prednost. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami no čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti do 1. junuarja 1940 pri tej občini. Uprava občine Ljutomer, dne 13. decembra 1939. ■L Potrti globoke žalosti naznanjamo * vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je Vsemogočni poklical k Sebi našega ljubljenega soproga in dobrega očeta, gospoda Vinka Pavlina čin. nadz. telegrafa Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek ob 15.30 iz mrtvašnice na Po-brežju na frančiškansko pokopališče. Maribor-Vrhnika, 19. decembra 1939. Globoko užaloščena rodbina Pavlin + Dotrpela je najina draga mama v starosti 67 let, previdena s tolažili svete vere. Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo, dne 20. decembra, ob 16 iz mestne mrtvašnice na Pobrežju. Maša zadušnica se bo brala 21. t. m. ob 7 v magdalenski cerkvi. Maribor-Jcsenice-Krško, 19. XII. 1939. France Weissensteiner, sin Anica por. Humar, hčerka loške zimske suknje hubertuse in razne dežne plašče nudi najceneje tvrdka F. 1. GORIČAR, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 29 Najdragocenejše božično darilo STEINWAY KLAVIR Forster, Seiler, Stingl — pri M. Bfiuerle - Marlbof Tyrševa ulica 24 Poceni in dobro kupite damske plašče, moške suknje, obleke, pum-parice, damsko in moiko toplo perilo, nogavic« in rokavice — pri Kolbezen Franc, Celje Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramariž Izdajatelj: ini Jože Sodja Urednik: Viktor Cenlil r| LlllBI14N/i Lep obrtniški jubilej Štirideset let je preteklo, odkar je poln upov ki nad v lepo bodočnost odprl svojo brivnico na Bregu it. 100, kjer stoji dane« Blaznikova tiskarna, takrat Se mlada brivski mojster Ivan Kosec. Ivan Kosec je bil eden prvih domačinov, ki so se posvetili tej lepi obrti in prvi Ljubljančan, ki je v rodnem mestu pričel z brivsko obrtjo služiti si kruh. Takratni Ljubljančani 60 znali to mnogo bolj ceniti. Kosčeva brivnica je postala v tistih časih priljubljeno shajališče trnovskih in krakovskih grč. Z Brega je Ivan Kosec preselil svoj lokal na Dunajsko cesto, kjer je obratoval polnih 33 let, do. kler mu niso zaradi moderniziranja Ljubljane podrli 6trehe nad glavo. Jubilant je zaradi svoje ljubeznivosti povsod izredno priljubljen in je bil dobro poznan tudi izven Ljubljane. Slovel pa je kot izvreten delavec in strokovnjak v svoji obrti, ki se je je izučil v Gradcu. Lepo število samostojnih brivskih mojstrov, ki imajo zdaj svoje delavnice križem Slovenije in tudi irven nje, se je izučilo pri njem. Vsi 6love kot izvrstni delavci in solidni moj-str. Zaradi starosti m drugih nevšečnosti je tradicijo svoje obrti prepustil svojemu starejšemu sinu, ki je lani pričel obratovati na Miklošičevi cesti štev. 18. Sedanji lastnik salona Ivan Kosec ml. je brivski obrti svojega očeta pridružil tudi frizerski salon. Zvest tradiciji svojega očeta slovi tudi on po Ljubljani kot prvovrsten strokovnjak, soliden m dober dela- ____________vec. Poleg svoje obrti pa je v prejšnjih letih našel tudi časa, da se je marljivo udejstvoval tudi drugod, zlasti v športnih organizacijah. Polnih pet let je bil eportni 6otrud-nik na Sega uredništva. Neustrašeno 6e je boril za lepše razmere v slovenskem športu in marsikaj tudi dosegel. Načelo njegovih prizadevanj je bilo priznanje in osamosvojitev sloven. športnih organizacij. Slednjič pa, ko je uvidel, da v takratnih športnih organizacijah ni mesta za idealne in nesebične ljudi, se je razočaran umaknil in se poslej posvetil le še svoji obrti. Obema jubilantoma, starejšemu in mlajšemu Ivanu Koscu, iskreno čestitamo in želimo, da bi dočakala še lepše obletnice. 1 Zamrznjene vodovode tali brez razkopava-nja zidu z električnim aparatom Čokert Avgust, klepar, vodovodni inštalater, Gregorčičeva 5, telefon 24-70. 1 Združenje brivcev in Irizerjev v Ljubljani uljudno obvešča cenj. občinstvo, da bodo poslovalnice za praznike sledeče obratovale: sobota, 23. 12., od pol 8—19 z opoldanskim odmorom; nedelja, 24. 12., od pol8—17 brez opoldanskega odmora; ponedeljek, 25. 12., cel dan zaprto; torek, 26. 12. (sv. Štefan), od 8—12; sobota, 30. 12., od pol 8—19 z opoldanskim odmorom; nedelja, 31. 12., od pol 8 do 19 z opoldanskim odmorom; ponedeljek, 1. 1. 1940, cel dan zaprto; sobota, 6. 1. 1940, (sv. Trije Kralji), od pol 8—12; nedelja, 7. 1. 1910, cel dan zaprto. 1 Za jubilej 100.000 kosil in večerij r stari cu- krarni je poslal g. Frie Eberle, lastnik naše ugledne zlatarske in juvelirske tvrdke Jos. Eberle, 5.000 din s čestitkami gospodu županu dr. Adle-šiču k uspehom na socialnem polju in z željo naj ta njegov dar olepša božično proslavo tega prelepega jubileja stare cukrarne. Omeniti moramo, da g. Fric Eberle redno podpira mestne reveže tudi z izdatnimi mesečnimi prispevki prostovoljni socialni davščini in najde vsako priliko za izkazovanje še posebne dobrote. Neimenovan ljubljanski podjetnik, ki je za reveže poslal še nekaj tisočakov, je spet izročil 1.000 din za staro cukrarno. Prav tako je upravni odl»or ljubljanskega Rotary cluba mislil na božič v stari cukrarni in v ta namen daroval 2.000 din. Tvrdka Julij Meinl d. d. na Tyrševi cesti 2 je pa v isti namen poslala 30 kg riža in 30 kg testenin, a veletrgovec g. Ivan Je-lačin je daroval za cukrarno 47 kg riža, 10 kg orehovih jederc, 10 kg leče in 1 zaboj rozin, da bodo naši najbednejši imeli za praznike tudi potice. A tudi naši vinski trgovci in gostilničarji so se spomnili mestnih revežev s priboljškom za praznike. G. M. Barbič. trgovec z vinom v Malenškovi ulici 7 je poslal 3() litrov vina, g. Pio Radonič s Stare poti pa 15 1 vina, brez dvoma bodo pa drugi posestniki kleti posnemali te dobrotljive prijatelje revežev. Da je pa o božiču mraz, se je spomnilo že več naših dobrosrčnih trgovcev in spet je poslal veletrgovec g. Karel Prelog iz Židovske ul. 2 najiednejšim 80 moških srajc, 50 parov otroških nogavic in 50 robcev. Mestno poglavarstvo pred božičem dan za dnem z večjim veseljem ugotavlja pogostejše dokaze usmiljenja z mestnimi reveži, zlasti pri naših trgovcih in obrtnikih in sploh pri gospodarstvenikih, ki na tako plemenit način izkazujejo svoj socialni čut in dajejo dobre zglede vsem slojem prebivalstva. Ko mestno poglavarstvo izreka najtoplejšo zahvalo vsem dobrotnikom tudi v imenu podpiranih, smatra za svojo dolžnost, da vse domaČe in tudi podeželsko kupvjoče občinstvo opozori, naj pri svojih nakupih upošteva one, ki svoje dohodke dele z manj srečnimi bližnjimi. 1 Rezervni častniki so vabljeni na zaupni sestanek v četrtek 21. t. m. ob 20 v dvorani Delavske zbornice, Miklošičeva cesta, na katerem bo imel važno predavanje brigadni general za gene-ralštabne posle g. Čedomir Sketič, ki l>o pri tej priliki kot odposlanec g. ministra vojske in mornarice dal posebno sporočilo za rezervne častnike. Vstop proti častniški legitimaciji. — Pododbor Ljobjjana. I Veliki posli v zemljiški knjigi. Zemljiškoknjižni urad zaznamuje letos že prav veliko število raznih zemljiškoknjižnih poslov. Včeraj je urad dosegel že poslovno številko nad 9000. Značilno je, da zadnji mesec Priv. agrarna banka dnevno bombardira urad s svojimi predlogi glede prenosa raznih terjatev, ki so jih banki odstopili ljubljanski denarni zavodi in ki so bile vknjižene na okoliških kmečkih posestvih. PAB se vknjižuje glede ostankov ter terjulev, vknjižuje pa se tudi za celotne zneske. Samo ta mesec je banka poslala uradu do 'SOO predlogov za prenos terjatev. 1 Zlomljeni cvet drugič v kinu Unionul Ta prekrasni film z Dunajčanko Louiso Rainerjevo je morala uprava kina Uniona že drugi dan po ljubljanski premieri staviti s sporeda, ker se je pri izposojevalnici filma zgodila pomota in je film moral biti vrnjen. Prošnjam občinstva, da bi film še videli, je unlonska kinouprava sedaj ugodila in bo predvajala lepi, vsebinsko globoki film od danes naprej 3 dni, da ga bodo mogli videti najširši krogi ljubiteljev lepih filmov. Zlomljeni cvet je res prvovrsten, krasen film, ki zasluži pozornost občinstva. 1 Žalosten življenski jubilej 91 letnega trgovca. V Ljubljani biva 91 letni bivši trgovec, ki je v svetovni vojni izgubil vse svoje veliko premoženje in danes živi v največji bedi in v velikem pomanjkanju. Takole nam pripoveduje: Edino, kar mi je ostalo, je moje veliko zaupanje v Boga in njegovo pomoč. Zadeia me je nesreča, da sem na desno oko oslepil, na levo pa tudi slabo vidim, ne morem čitati, ne pisati. Obračam se na dobra ljubljanska srca za pomoč. Zlasti se obračam na trgovski stan, da bi se me za moj 91. božič spomnili in mi olajšali moj žalostni položaj bodisi z denarjem ali blagom, ker nimam sredstev za nakup niti najpotrebnejšega za zimo. Za vsako najmanjše darilo se že naprej zahvaljujem vsem dobrotnikom ter jim obenem želim vesele božične praznike in srečno novo leto 1940. Darila sprejema iz prijaznosti uprava »Slovenca«. 1 V gostilni napaden trgovec. V neki ljubljanski gostilni so se stepli pijani gostje. Tisti hip je stopil v gostilno neki ljubljanski trgovec, ki ga je eden izmed pijancev tako močno udaril po 'nosu, da je moral trgovec iskati zdravniške ponrtiči v bolnišnici. ZlalO nalivno pero Ima vse prednosti zato ga darujte I Cene neizpremenjenel Izbrano lepa božična darila NOVOStl pisemskih papirjev. Zborovanje sadjarjev in vrtnarjev Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva Ljubljana I. je imela svoj redni občni zbor, na katerem se je predsednik dr. Spiller-Muys najprej spominjal v preteklem letu umrlih članov kmetijskega svetnika Viljema Rohrmana, trnovskega župnika Janka Cegnarja in strokovnega učitelja Antona Smerdela. Nato so odborniki poročali o delovanju te največje podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva. Predsednik se je še posebno zahvalil vsem podpornikom: banski upravi, mestnemu županstvu in Osrednjemu društvu za podpore, ravnateljstvu I. drž. realne gimnazije in Kmetijski družbi za prepustitev predavalne in sejne dvorane ter časopisju za objavljanje podružničnih poročil. Podružnica je v preteklem letu v zimskem času prirejala redna tedenska predavanja, spomladi in poleti pa nudila praktičen pouk o vrtnarskih in sadjarskih delih, posebno o zatiranju škodljivcev. Njen vrtnarski oddelek je priredil na letošnjem ve-lesejmu vsestransko uspelo cvetlično razstavo. Število članstva se je pomnožilo na 376. Po odobritvi poslovnih poročil in po soglasno izglasovani raz-rešnici dosedanjemu odboru je bil z vzklikom soglasno izvoljen nov odbor, in sicer za predsednika dr. Fran Spiller-Muys, za podpredsednika prof. Anton Lovše, za tajnika asistentka mestne vrtnarije Roza Barletova, za blagajnika Teodor Drenik, za gospodarja Avgust Ložar, za odbornike pa Josip Jermolj, Anton Kaluža, inž. Jože Levstik, Josip Olup, Vinko Šimenc, Josip Štrekelj in Franc Ze-lenik, za pregledovalca računov Anton Šušteršič in Josip Šlajmar. Končno je občni zbor na iniciativo predsednika sprejel samostojni predlog za občni zbor osrednjega društva, da je treba posvečati nadprodukciji zelenjave v Sloveniji, posebno v Ljubljani in okolici posebno pažnjo, in sicer v dveh pravcih, prvič, d% osrednje društvo začne propagando za povečanje konzuma zelenjave med delavskim in kmečkim ljudstvom, in drugič, da osrednje društvo izposluje na merodajnih mestih, da se pospešuje in organizira prevoz zelenjave iz Slovenije v južne in posebno primorske kraje ob času, ko tam primanjkuje svežine, v Sloveniji jo je pa preveč, ter da se omogoči tudi izvoz v inozemstvo. Občni zbor je bil mnenja, da bi se vse to dalo doseči najbolje z ustanovitvijo posebne zadruge, podobne švicarski vrtnarski zadrugi. MARIBOR Revolucionarni tehnični izum Mariborčana Dleselovl vozovi bodo vozili s plinom •,. .i • Maribor, 19. decembra. Mariborski mestni avtobusni promet je bil ustanovljen 26. decembra 1926 in poteka torej te dni 13 let, odkar so počeli voziti prvi mariborski mestni avtobusi. Ta avtobusni promet je bil po presledkih dviganja in padanja ieta 1935 na tem, da se ali ustavi ali pa popolnoma preustroji. Mestni občinski upravi se je posrečilo, da je od decembra 1935 dalje pa do danes mestni avtobusni promet docela prenovila, in sicer tako uspešno, da so se odpravili vsi dotakratni nedostatki in da je bilo podjetje postavljeno na pravilno gospodarsko podlago. Od 19. marca 1936 do danes so Mestna podjetja nabavila 21 novih modernih avtobusov, in sicer z Dieselovimi motorji. Od starih avtobusov sta ostala danes samo še dva kot rezerva. Zelo umesten in dalekoviden korak je bil napravljen že leta 1937 s tem, da so bili preurejeni vsi takratni bencinski motorji na pogon z zemskim plinom, metanom, t. j. z domačim gorivom, ki ga imamo dovolj na razpolago. V tem oziru so se mestna podjetja mariborska docela osamosvojila in so si nabavila tudi lastne jeklenke za prevoz metana. Letošnjo jesen pa so nastopili nepredvideni dogodki, ki so se pokazali. pri avtobusnem prometu v tem, da je bilo predvideti poleg drugega tudi pomanjkanje plinskega olja za Dieselove motorje. Znano je, da doslej še ni bilo nobenega načina, kako bi se dalo preurediti Dieselove motorje na pogon s plinom, ne da bi bilo pri tem treba na motorju večjih in dragih sprememb. Mestna podjetja so iskala takoj ob nastopu nepredvidenih dogodkov način, kako bi si zagotovila že v naprej nemoteno obratovanje mestnega avtobusnega prometa. Delali so se razni poskusi, proučevala so se razna mnenja in kočno se je posrečilo tehničnemu vodji avtobusnega prometa g. Princlu Viktorju, da je dne 2. novembra t. 1. uspel s poskusi postopka za pogon Dieselovih motorjev s plinom. Izum je bil prijavljen takoj Upravi za zaščito industrijske svo-jine v Belgradu, ki je že registrirala Princlovo patentno prijavo. Na osnovi dobljenih izkušenj so Ptuj Pogreb p. Bernardina Šalamuna. V ponedeljek dopoldne »o spremili pokojnega p. Bernardina Šalamuna na njegovi zadnji poti na pokopališče na Rogoznico številni njegovi znanci, sobratje in številni verniki minoritske župnije. Ko so pokojnikovi sobratje opravili v cerkvi molitve za umrlega, je kapucinski gvardian g. p. Lacko Hazemali v krasnih besedah orisal lik pokojnega patra Bernardina. Sledila je sv. maša, ki jo je ob asistenci daroval minoritski gvardian g. p. Mirko Godina. Po sv. maši se je razvil dolg sprevod, v katerem je bilo tudi zastopstvo ptujskega Fantovskega odseka v krojih in > praporom na čelu, dekliška Marijina družba z zastavo in razne druge organizacije. Sprevod je vodil ptujski prošt g. Ivan Greif z velikim številom duhovščine. Na pokopališču je g. prošt opravil pogrebne molitve, nakar je imel globoko občuten govor p. Bernardinu v slovo. Pevski zbor »Cecilije« je zapel krasno nagrobnico. MP preuredila prvi Dieselov motor na pogon z metanom, in sicer tako, da ni bilo treba preurediti niti najmanj Dieselovega motorja samega. Poskusi so se dobro obnesli, ker je poskusni avtobus prevozil doslej že preko 800 km brez vsakih motenj in z najodličnejšim uspehom. Preurejeni Dieselov motor sta preizkusila na poskusnih vožnjah z vso strogostjo in objektivnostjo dva strokovna inženirje vsak zase. O postopku samem tukaj ne moremo govoriti, ker je to interna zadeva Mestnih podjetij, oziroma izumitelja g. Princla. S tem upamo, da se bo Mestnim podjetjem posrečilo, da bodo lahko tudi v naprej vzdrževala svoj avtobusni promet v dosedanjem obsegu razen morebitnih malenkostnih redukcij, ki so pač nujne kot posledica raznih zaprek v sedanjih izrednih razmerah. Mestna podjetja bodo usposobila s časom avtobus za avtobusom na pogon z metanom, da bi se tako omejila poraba tekočega goriva na najmanjšo mero. • m Zadružni tečaj v Mariboru. V četrtek, petek in soboto bo v dvorani hotela Novi svet v Jurčičevi ulici v Mariboru zadružni tečaj, na katerem bodo govorili predavatelji iz Ljubljane in Maribora. Mariborski in okoliški zadružniki vabljeni. m Kongregacija za gospe ima jutri popoldne ob štirih sestanek. m Dekliški krožek v Mariboru je za vdovo Kerenčičevo in njeno številno družino daroval 100 dinarjev. Posnemajte! m Združenje pekovskih mojstrov v Mariboru sporoča, da pekovski obrati delajo v soboto, v nedeljo in ponedeljek pa ne obratujejo. Prodajalne bodo odprte v nedeljo predpoldne, na božični dan in na Štefanovo pa bodo ves dan zaprte. Občinstvo naj to upošteva, ker se morajo mojstri strogo ravnati po predpisih. m Smrt blage gospe. V mariborski bolnišnici je umrla gospa Ana VVeissensteiner v starosti 67 let. Pokojnica je bila mati magistrat-nega uradnika g. Franca Weisensteinerjn. Bila je blago, srčno dobra gospa, velika dobrotnica siromakov. K počitku je bodo položili danes, v sredo ob 16 na Pobržju. Naj počiva v miru, svojcem naše globoko sožalje. m Obrazce za prijavo obratnih motorjev po novi ministrski naredili dobijo lastniki obratnih motorjev, bivajoči v območju mesto Maribora pri predstojništvu mestne policije, soba št. 4-1. Izpolnjene prijave se morajo oddati najkasneje do 29. t. m. m Naše eksportne cigarete kade v Siegfriedovi črti. Opaža se zadnje čase, da kupujejo v Mariboru Nemci zelo veliko naših eksportnih cigaret, katere jemljejo s seboj čez mejo. Ugotovilo se je, da pošiljajo potem te cigarete kot darila svojim sorodnikom na zapadni nemški fronti. m Tri dni so čakali na slabo zaklenjena vrata. Včeraj smo poročali, da je pojasnjen vlom v Laliovo trgovino na Glavnem trgu. Policija je tri storilce zaprla, četrtega pa še išče. Zvedeli smo o tem še nekatere zanimivosti. Vsi trije vlomilci, ki so aretirani, so sami mladoletni fantje, eden nimn niti 16. let. Le Mihelič. I N* željo cenjenega občinstva ponavljamo prekrasni iilm, ki amo gm nedavno morali iz tehničnih razlogov stavi ti Zlomljeni cvet irs; reda! Ta sijajni film, pretresljive vsebine r. lepo Dunajčanko I.u|Iko Ralner-Jevo smo morali nenadno druiri dnn po premieri odHtopltl drugotno kinematografu In ga sedoj ponavljamo, ker smo prejeli Iz kroga naSih obiskovalcev mnogo pro- I ■ fpo ko bal KINO UNION tel. 22-21 Ob 16.. 19. in 21. url Sonj naj ga 7.0 par dni ponovno stavimo na sporedi Izkoristite priliko irs oglejte si ia iilm i ^Mfe Me kupujte malka v frefl! Ne pijte kisle ne da bi ^^r pazili, katero pijete! Vaie zdravje Je toliko vredno, da zahtevat* Radensko tisto s rdečimi srd, našo najboljSo mineralno vodo, liracno v originalnih steklenicah I katerega iščejo, je že starejši okorel vlomilec 111 tat. Vlom je zasnoval bivši sluga pri trgovcu Lahu, ki je vedel, da /upirajo glavna vrata na trgovini med opoldanskim odmorom včasih bolj površno, tako du se dajo brez ključa odpreti. Na podlagi tega je potem napravil načrt zu vlom. Vlomilci so tri dni oprezovnli med opoldanskim odmorom, kdaj bodo vrata slubo zu-klenjena. Dvakrat so prišli zastonj, tretjič pa so imeli bspeh. Slugu je tudi vedel zu šifro registrirne blagajne v trgovini, tako da so to blagajno lahko odprli brez orodja. m 21 obtožencev — vsi oproščeni. Pred malini senatom muriborskegu okrožnega sodišča ie bilu včeraj velika ru/.prava — na zatožnih klopeh je sedelo nič munj kot 20 obtožencev. 1 ovabljemh je bilo 23, pa je eden od teh umrl, dva pa nista prišla. Bili so to sami mali kmetje in kočarji iz Sv. Lovrenca v SI. goricah in iz Polenšuka, ki so se zagovarjali zaradi številnih tatvin in vlomov. Te tatvine so se dogajale v navedenih krajih leta 1933 in 1934. Tatovi so kradli največ kuretino in prašiče ter vino iz kleti. Nekateri so bili obtoženi tudi zaradi požiga. Pri ruzpravi je nastopil kot glavna obremeni na priča eden izmed obtožencev, ki pa je podal tako zmedene izpovedbe. da sodišče ni moglo priti na čisto, ali so obtoženci krivi ali pa nedolžni. Zaradi tega je potem sodišče oprostilo vse osumljence. m Va£on kamenja ukradel. Nenavadna fatvina je bila prijavljena orožnikom v Zgor. Doliču. Posestnik Franc Turnšek je prijavil, da mu je nekdo ukradel 10.000 kilogramov nalomljenega kamenja, katerega je pripravil pri cesti za prodajo. Kamen je bil kremenjak ter vreden 1100 din. Ugotovljeno je bilo, da je odpeljal kamenje na svojem tovornem avtomobilu neki posestnik ter ga uporabil za svojo stavbo. Gledališke Sreda, 20. dec.: zaprto. — Četrtek, 21. dec., ob 20: »Lepa Vida«. Red C. Zadnjič. — Petek, 22. dec.: zaprto. Celjske novice c Valeri sestanek LKB, krajevne organizacije v Celju, je bil v nedeljo v Narodnem domu. Predsednik g. Janko Brišček je navzočim obrazložil rešenje vojnega ministrstva z dne 31. okt. 1939 zaradi priznanja prostovoljstva koroškim borcem in nošenja kolajn. Aktivni koroški borci in orožniki bodo nosiii odlikovanja na rdečem traku, vsi ostali, ki so kakor koli sodelovali pri zasedbi Koroške, kakor razni propagandisti — civilisti in neborci pa na plavem traku. Članom so se ob tej priliki razdelili obrazci, ki jih mora vsak član izpolniti do 1. januarja 1940. Nato bo vse to poslano vojaškemu okrožju v Celju. To bo spiske natančno pregledalo in zbralo podatke za priznanje dobrovoljstva, nakar bo vse to poslano IV. armadni obiasti v Zagrebu zaradi končnega priznanja. LKB v Celju je naslovila na razno imovitejše kroge prošnje za podpore, da bi obdarilo svoje najrevnejše člane. Prihodnje leto bo LKB priredila veliko efektno loterijo v korist gradnje novega doina. c Dekliški kroiek ima drevi ob pol 8 v Domu svoj redni sestanek. Vabljene! c Šolski upravitelj g. Vrtačnik Vid iz Vojnika je bil prestavljen na II. deško osnovno šolo (okoliško) in je včeraj prevzel posle šolskega upravitelja na tej šoli. c Fantovski odsek Celje 1. vabi vse starešine, članstvo, mladce in naraščajnike, da se polnoštevilno udeleže drevi božičnice v Domu v Samostanski ulici. Posamezni člani in starešine lahko razvesele kakega revnega člana, mladca ali na-raščajnika s posebnim darilom, katerega naj oddajo pred pričetkom božičnice predsedniku odseka. Vabljeni! c Mestna oblina razpisuje nabavo omar iz hrastovega lesa za vojni referat. Ponudbe je vložiti do vključno 30. decembra. c Katoliško prosvetno društvo v Mozirju priredi na Štefanovo popoldne v Majerholdovi dvorani »Logarjeva sinova«. c Primerna božična darila: ogledala vsake vrste, najmodernejši okvirji za slike, gobelini in krasna ročna dela, velika izbira po zelo ugodni ceni pri Kristalija, Celje, Za kresijo 14. c Živilski trg v Celju je z vsemi živilskimi potrebščinami prav dobro založen. Tendenca cen je obrnjena vendar močno navzgor. Lahko se trdi, da so se vse življenjske potrebščine v zadnjih treh meapcih podražile za 20 do 30 odstotkov. c Grebenšek in tovariši pred sodiščem. Včeraj ob 8 se je pričela pred velikim senatom okrožnega sodišča, kateremu predseduje g. dr. Farkaš, razprava proti 40 letnemu pekovskemu pomočniku brez stalnega bivališča, pristojnemu v Velenje, Grebenšku Alojzu, 25 letnemu posestniškemu sinu Zganku Avgustu iz Založ pri Polzeli, 28 letnemu zidarju Zganku Andreju iz Ločnice pri Polzeli, 31 letnemu zidarju Arhu Pavlu iz Založ pri Polzeli, in 20 letni Terčič Julijam, natakarici v Med-logu pri Celju. Ze pred 8 se je zbralo pred palačo okrožnega sodišča precej občinstva, da bi prisostvovalo razpravi. Občinstvo namreč najbolj zanima to. ali so obtoženci res zagrešili zločinv Med logu pri Celju, ker je Časopisje Že poročalo, da je prišlo pri preiskavi do okolnosti, ki so omajale obtožbo proti Grebenšku. do bi bil on morilec pokojne Rozalije in Antona Ocvirka. Nekaj minut pred 8 so pripeljali v veliko dvorano Andreja Zganka in Avgusta ter Arha. Spremljali so jih trije pazniki. Točno ob 8 so pazniki pripeljali v dvorano uklenjenega Orebenška, takoj nato pa je stopila v dvorano Julka Terčičeva. Senat je proglasil razpravo za tajno. Da ne bi bilo navala od občinstva, so postavili pred vrata sodne dvorane paznika t nasajenim bajonetom. V dvorani sta bila na razpolago tudi oudaril nemški profesor na otvoritvi, ko je dejal, da se pravi pokazati svetovno vrednost neke narodne kulture, obenem pokazati tudi politično vrednost tega naroda, naroda, ki živi na »starem, tragičnem z božjo milostjo obsijanem Balkanu*. V posebni vitrini so razstavljeni nemški prerodi Prešerna, tako Funtkov prevod Sonetnega venea iz 1901, Germanikov prevod Povod-njega moža 1866, prevod Krsta pri Savici. Tu je Ireba omeniti tisto zamenjavo med pravim Prešernom in nekim pustolovcem lleinrichom Prešernom. V sredi vitrine sta namreč med drugimi prevodi Prešerna razstavljena tudi dva, dokumenta, katera so organizatorji očividno s posebno skrbjo vstavili med Prešerniana. Na enem se zahteva naj policija izvrši nadaljnje jioizvedbe za tem Heinrichom Prešernom na podlagi drugega dokumenta, datiranega s 16. junijem 1864, ki poroča, da se tedaj mudi na Dunaju Heinrich Pre-šern, ki je pred petimi leti podedoval od strica, ki mu je umrl v Trstu 200.000 forintov. Nato je s tem denarjem igral veliko vlogo v pariškem ,Iockey-klubu. Slednjič je v dvoboju baje pred domenjenim znakom ubil nasprotnika in ga zaradi tega zasleduje jiariška policija. Po tem dogodku se je napotil v Orient, Kairo. — Naprej se ne da več brati, ker je ostalo na drugi strani lista. Ker je nad tem listom natipkano navodilo z naslovom: Polizei-Notizon iiber den Aufenthalt des slowenischen Dichters Heinrich Prešern in ker je med ostalimi Prešernovimi knjigami ne more biti dvoma, da so na ta način zmotno identificirali oba moža in našemu Prešernu natovorili tako dvomljivo kariero in to 15 let po njegovi smrti. Ker večina obiskovalcev te razstave mogoče ni čisto natančno poučena o pravi resnici, si utegne na podlagi tega ustvariti zelo malo častno mnenje o našem največjem pesniku; medtem ko je malo častno, da tako očitno Zmoto in neznan-rttvenost trpe na razstavi. V istem jirostoru so razstavljene tudi najnovejše knjige, ki se bavijo z vprašanji Jugoslavije in opisujejo naše kraje in ljudi. Berlinski bibliotekar, ki me je iz ljubeznivosti vodil po razstavi me je o|>ozoril posebno na dramatizirano pesnitev Roberta Weegeja Die Nemanjiden. Ta jugoslovansko-nemški del je torej razdeljen v knjige in dokumente iz preteklosti in moderne knjige. V ostalih prostorih so razmeščene razstave po strokah. Omenil sem že, da gre tu le za knjige, ki so izšle po letu 1933. Zelo skrbno je prirejena Goethejeva razstava, katere obisk bo za specialne ljubitelje Goethejeve umetnosti prava naslada. Moderna nemška bele-tristika je predstavljena v zapeljivih oblikah po" sobi 7. naslovom Novi nemški romani. Poleg nje so razstavljene mladinske knjige. Prav tako imata svojo razstavo Nemška pokrajina in umetnost. Zelo obširna in zanimiva je zbirka knjig pod naslovom: »KulturirissenschafU. Dalje je treba omeniti razstave pod naslovi: Nemški preporod. Tehnika in arhitektura, Zdravilska veda. Medicina, Zgodovina in svetovna politika. Posebnega zanimanja je vredna razstava tipografije, kjer so razstavljeni nemški tiski iz preteklosti in sedanjosti. Tu so pokazali Nemci, do kakšne estetske višine so dosjieli v tiskarstvu z najelementarnejšiml sredstvi: barvo, papirjem in črko, posebno v kombinaciji barve papirja in črke. Na koncu razstave so razstavljene knjige iz področja filozofije in pedagogike. Poudarjena je smer razvoja od leta 1933 dalje, smer knjige B. v. Schiracha: Revolucija vzgoje, ki naj predstavlja novo teorijo in jirakso pedagogike v sedanjem nemškem mladinskem gibanju. V filozofskem kotičku je razstavljena nova, obširna izdaja Herderja, tistega Her-derja, ki je v narodih zbudil narodno individualnost in je postavil vrednost svetinje. Kako je danes priljubljen v Nemčiji Kant priča krasna izdaja njegovih del v 22 v usnje vezanih zvezkih. Seveda zavzema častno mesto tudi Nietzshe. — Omembe vredna se mi zdi tudi originalna Wech-IJlerjeva primerjava med nemškim in francoskim duhom, z naslovom: Esprit und Geist 1927. Da bi bil ta pregled natančen, bi ga moral sestaviti za vsako stroko poseben strokovnjak; meni pa naj bo dopuščeno, da izrazim vtis o zunanji, estetski plati razstave. Predvsem je bilo vidno, da je arhitekt, ki je vodil razporejanje knjig strogo pazil, da niso bile police prenatrpane. Kjer koli je mogel, je pokazal tudi notranjo stran knjige. Razstavljalne mize so bile okusno obrobljene z belim pasoin. Poleg tega so prostore posrečeno izpolnili z dobrimi keramika mi, vazami in steklom. Nemški poslanik je dejal na začetnem govoru, dn ima razstava namen pokazati umsko delo nove Nemčije in s kakšno ljubeznijo in predanostjo se trudijo v Nemčiji, da tudi zunanjo opremo knjige spravijo v sklad z vsebino. Znano je, da Nemci v razliki s Francozi neprimerno bolj pazijo na samo zunanjo estetiko knjige. Franeoz kupi knjigo, da jo prebere, zato je lahko broširana in poceni. Nemec pa zahteva lepo vezano knjigo, da jo postavi v omaro za dolgoletni okras sebi in potomcem. To stremljenje po čim boljši estetski izpopolnitvi zunanjega videza knjige je bila prav tako očito na tej razstavi. Broširanih knjig skoraj nisem videl. Pogled v kakršno koli sobo je nudil tako pestrost kakor mozaik. Posebne užitke pa še nudi ogled opreme posamezne knjige. Svetovni prostor se širi Počasi, pa brez odmora, prodira človeški duh | svetovni prostor širi, da je vsak dan večji. Svet v vesoljstvo. V zadnjih desetletjih so se naši pojmi torej ni neizpremenljiv, ampak se njegove mere o svetovnem prostoru temeljito izpremenili. V za- | raztezajo. Svet pa se ne širi samo v eno smer, četku tega stoletja smo še mislili, da je rimska cesta s svojimi slutenimi sonci zadnja meja, Kakor nekaka lesa, za katero je jx>tem samo še neskončen prazen prostor, danes pa vemo, da je le ena izmed mnogih, ki so ji enake in segajo bogve kam. Naš svet je postal večji, človeško oko si ga je razširilo. Odkar zvezdoslovci fotografirajo nebo, se je število meglic, ki so na posnetkih le majhne, medle točke, silno pomnožilo. Danes že moremo opazovati prostrani svetovni prostor, j>o katerem gredo svojo neskončno pot številne meglice in rimske ceste, ki so enake tej, ki jo poznamo od naših otroških let. Nizozemski raziskovalec dr. de Sittart je izračunal, da ie takih rimskih cest nič manj kot 80 milijard, naši daljnogledi pa jih doslej dosežejo samo kaka dva milijona. Drugi zvezdoslovec dr. Hubble pa je odkril, da fotografska plošča pokaže večje število rimskih cest, če je dalj časa izpostavljena svetlobi, ki prihaja iz svetovnega prostora. Iz teh dejstev nekateri sklejsajo, da so vsi ti svetovi enakomerno razdeljeni v globino, čeprav se nam na prvi pogled zdi, da so nakopičeni. Drugo odkritje pa je, da vse te meglice ali rimske ceste tem hitreje beže od nas, čim bolj so od nas oddaljene. Tako imenovani »galaktični sistemi« hitijo izpred naših oči v svetovni prostor s hitrostjo 11.000 km na sekundo! Pač hitrost, ki je niti primerjati ne moremo z nobeno hitrostjo na zemlji. To znanstvenikom velja za dokaz, da se Pa ampak enakomerno v vse smeri, kot krogla. Opazovalne naprave so namreč že danes tako izpopolnjene, da se more opazovati, da se zvezdne meglice ne oddaljujejo samo od nas, ampak tudi druga od druge, da torej z velikansko naglico silijo vsaksebi — kakor če bi na gumijasto žogo zarisali točke, pa bi žogo napihnili: točke bi se v nekem razmerju oddaljevale naprej in narazen. Cimdalj torej beže zvezdni sistemi od nas in drug od drugega, tem večje je svetovje. Po računih so ugotovili, da je premer svetovja v začetku našega stoletja znašal 100 milijonov svetlobnih let, danes znanstveniki smatrajo, da znaša že trikrat toliko in da smo zdaj na drugi stopnji tega razvoja. To raztezanje svetovja izvira iz dinamičnih sil, ki nam jih razodevajo energije, ki iz ozvezdij bruhajo v prostor. To stanje pa po mnenju zve-zdoslovcev ne bo trajalo večno, ker čimbolj se svet razteza, tembolj izgublja na notranji energiji in v nekem času mora priti do pokoja. Kako dolgo pa bo trajalo to naraščanje svetovja, seveda ni mogoče prav nič prerokovati; pa tudi ni prazna domneva, da bo po tej dobi — morda po več milijon letih — nastopila druga doba: krčenje svetovja. Eno pa je gotovo: svetovje j'e v neprestanem dihanju in raste in upada kot pljuča. Pa tudi če se naša misel, utrujena od silnih dimenzij, ki jih težko doume, ustavi in ne ve več kam, narava se ne ustavi: nove neskončnosti stopajo pred nas in nihče ne ve, kje se konča »nebesna vojna«. ŠPORT športni drobiž FIS-ine tekme bodo odpovedane. Kakor poročajo iz Osla, bo norveška smučarska zveza v prvih dneh leta 1940 reševala vprašanja glede odpovedi FIS-inega smučarskega svetovnega prvenstva, katero bi morali izvesti Norvežani v ča6u od 24. fe- V Nemčiji imajo dovoli smučarskih učiteljev ter je zato ministrstvo odredilo, da se do nadaljnjega ne prifmsti noben kandidat v triletni tečaj za izvežbanje smučarskih učiteljev, Nemški in češki lahkoatleti se bodo pomerili prihodnje leto v svojih lahkoatletskih sposobnostih. Nastopili bosta izbrani moštvi Nemčije in češkega bruarja do 3. marca v Holmenkollnu in Rjukanu. , protektorata. Tekme bodo v Pragi n____i: "I___i !1_!!!___1,1 1.1.1---« , : > t_:1 Nndnmef a£i ep en! rt f Is, - C„rli Beccali, izbora! italijanski lahkoatlet, ki je bil Čeprav obsega razstava le knjižno produkcijo ieta 1932 olimpijski prvak na 1500 m, ter leta 1936 Hitlerjeve ere, mora biti obiskovalec hvaležen prirediteljem, da so mu dali priliko na enem prostoru ogledati si vršičke glavnih vej današnje nemške kulture. M. H. JEGLIČEV AKADEMSKI DOM BO SPOME-NIK POKOJNEMU SLOVENSKEMU VLADIKL VSI ZAVEDNI SLOVENCI. DARUJTE OB TRETJI OBLETNICI NJEGOVE SMRTI V TA NAMEN tretji na isti progi ter drugi evropski rekorder v teku čez zapreke na 400 m, ne bo prihodnje leto nič več nastopal Beccali je 6 tem zaključil dolgotrajno športno kariijero, kajti bil je že od leta 1928 olimpijski tekmovalec. Jack Medica, ameriški plavalec, ki je 1. 1936 na berlinski olimpijadi zmagal v kravlu na 400 m, je postal profesijonalfli športnik. Medica deluje na kolumbijski univerzi kot plavalni učitelj. Otroški kotit&k SLON SAMBO (197) Fanta sta slednjič prispe-- '*« la v neko votlino. To pot bi bila pač bolje storila, č« bi bila odšla z Arabcem, ker bi se jima bilo vse lepo izteklo. A nista ga bila prav razumela in spet ju je obšla groza, če ne bosta nemara zaprta. Zaslišala sta tudi korake mimo votline, vendar sta čutila, da sta na varnem. (198) Potem sta stopila spet ven. Pot je bila zmeraj hujša in slednjič se je zgodilo nekaj strahotnega. Povsod so ležali veliki kamni. >Tod morava priti čez,« je Jan sklenil. Splezal je čez veliko skalo, in preden sta vedela, kaj in kako, je zašel Jan v jamo, lezel vanjo globlje in globlje, in Filip ni mogel svojemu ubogemu prijatelju nič več pomagati. Nogometaši se snidejo v Budimpešti. Madžarska nogometna zveza je povabila zastopnike Jugoslavije, Nemčije, Italije, Romunije in Češko -Moravske k zasedanju, ki bo 13. in 14. januarja prihodnjega leta v Budimpešti. O priliki tega zasedanja se bodo obravnavala važna vprašanja glede bodočih meddržavnih tekem, pokalnih tekem ter glede ureditve mednarodnega nogometnega športa vobče. Pred tem pa pojde madžarski zastopnik v Rim, kjer bo stopil v stik z vodilnimi italijanskimi nogometnimi krogi. Prve mednarodne zimskošportne tekme bodo v času od 24. do 28 januarja v Beljaku. Te tekme smatrajo Nemci za zeio važne ter se jih bodo udeležili Italijani, Jugoslovani, Madžari, Nemci in morda tudi Romuni in Bolgari. Snežne razmere Uradno poročilo Tujskoprometnih zvez v Ljubljani in Maribotru JZSZ in SPD 1. decembra 1939. * Hate?r-Ptanlca 870 m: —S delilo oblačno, mirno, 30 cm pršiča na 20 podlage, sknknlnlea uporabna. Planica-Slatna (Dom Ilirija) 905 m: —1, delno oblačno, 20 cm pršiča na .30 podlage, drsališče uporabno. Peč.Petelnjnk lilo m: —7, delno oblačno, 40 cm pršiča na 40 podlage. Kranjska gora S10 m: —3, barometer pada, delno oblačno, 35 oin snega, pršič, sanknlišče uporabno. frlil 1515 m: 80 cm snega, pršič. Bled 501 m: —i, barometer pada. delno oblačno, mirno, 30 cm snega, pršič. Pokljuka 1300 m: —3, delno oblačno, mirno 90 cm snega, pršič. Boliinj-Sv. Janez 530 m: —1, delno oblačno, mirno, 60 cm snega, pršič. Bohinj-Zlatorog 530 m: —1, delno oblačno, mirno, 00 cm »nega, pršič. Dom na Komni 1520 m: —3, delno oblačno, mirno, 70 cm pršiča na 80 podlage. Gorjuše 1000 m: —3, delno oblačno, mirno, 60 cm snoga, pršič. Valvazorjev dom UHO m: —2, delno oblačno, 30 cm pršiča nn 20 podlage. Velika planina 75.58 m: —t, delno oblnčno, 15 cm pršiča na 60 podlage. Kamniška Bistrica 601 m; —4, delno oblačno, 25 cm pršiča na 10 podlage. Pollevo 620 m: —3, oblačno, 20 cm snega, pršič.. Jezersko 890 m: —5, delno oblačno, mirno 25 cm pršiča na 15 podlage. Bloke 900 m: —1, barometer pada, oblačno, 39 cm snega. Badovljica 170 m: —4, barometer pada, oblačno, 30 cm južnega snega. Vesti športnih zvez, klubov in društev Občni zbor SK Planine bo v petek 22. decembra t. 1. ob 8 (20)zvečer v prostorih Akademskega doma na Miklošičevi cesti. Dnevni red: Či-tanje zapisnika zadnjega občnega zbora, poročila odbornikov, volitve, predlogi in slučajnosti. Pozivajo se vsi načelniki sekcij, da pripravijo poročila, članstvo pa, da se občnega zbora polnoštevilno udeleži. Seja odbora zaradi razgovora o občnem zboru bo v četrtek 21. t. m, ob 8 (20) v Akademskem domu. Lov z tetatom 15 »Kopačo |>a le imava, in ta nič manj ne zaleže. Sicer pa lahko še kaj poiščeva. O, ko bi imela vsaj srečo!* »Glej, Jock, ali ni tole na steni stara svetilka?* še preden mu je užigalioa pogorela, jo je snel. »Tudi nekaj olja ima še.< Rabljena že več mesecev ni bila, zato je bila vsa umazana in zaprašena in komaj sta jo prižgala, da je vsaj za silo brlelo. »I lak iz opeke,« reče Tim. »A s kopačo ga lahko izdereva.* »To gre preveč počasi in dela preveč hrupa. Poskusivu pri vratih.« Prijel je kopačo, ostrino /ogozdil rned vrata in steno ter jo pritisnil, Resk je reklo, odletela je iver iesa, a to je tudi bilo vse. Poskusil je še enkrat in to jjot je odletelo toporišče. »Na, zdaj pa imava!« je zastokal Tim. »Z vrati ni torej nič,* ugotovi Jock. »Kaj, če bi se lotila strehe? Med šaro je nekaj zabojev.* Naložil je tri zaboje drugega vrli drugega, in tako dosegel streho. Stropa ni bilo. Ojieke so bile z žeblji jiribite na letve. Jock jih je več poskusil in dobil eno. ki se je bila odločila. Brž jo je potegnil ven, jiotem pn jih z lojiato izpulil še nekaj. Poduljul jih je Timu, ta pa jih deval na tla. V desetih minutah je imel Jock tolikšno luknjo, da je mogel zlesti skoz njo. Tim mu ie sledil. . . , , T , * n..i_____-.m mu slrphn t ie reke lock. »i Olivama ■-"" ----! .J . »vendar pa naj sam sebi pripise!« Splazil se je do roba strehe in tiho skočil na tla, enako tudi Tim. »Tim, počakaj malo tu. moram pogledati, je li vse varno. Grdogled je morda jiostavil stražo in ni treba, da bi ji padla v kremplje.« Tiho je izginil v temi, in Tim ga je nestrpno čakal. Kmalu se je vrnil. »Zrak je čist,« je jioroeal. »Na koncu dvorišča so vrata. Kar tja pojdiva!« Bilo je zelo temno in močno je pihalo. Srečala nista nikogar in sta nemoteno odšla. Dospela sta do žive meje in šla ob nji. Nenadoma je jired njima nekaj poskočilo, du je Timu kar zagomazelo po hrbtu. »Vol,« reče Jock, ko je žival obstala in ju neumorno gledala. »Gozd pa še vedno gori.« Nad gričem je sijal temno rdeč žar. Prišla sta do gozda. Grmovje se je kadilo, jelke pa so žarele kakor velike plamenice. »Ni čuda, da je bil Grdogled ves divji,« je rekel Tim. »Moral bo ves gozd znova zasaditi. Bogve, je li Finch že nazaj?« »Redovo letalo je še tam,« je povedal Jock, ko se je preril skozi živo mejo. Finclia IIanleya še ni bilo nazaj, in fanta sta tuhtala, kaj naj bi storila. Finch je bil mnenja, da je Red že davno odšel, in Jock bi mil skoraj pritegnil. »A navzlic temu poglejva naokoli!« je dostavil. »Bolje bo, da sva skrajno previdna,* ga zavrne Tim. »Če naju namreč zopet ujame prijatelj Grdogled, se mu ne bova več tako lahko izmuznila.« »Prav imaš, zato se tudi skrijva pred ža- rom! Tu bi naju namreč Grdogled izpazil pol milje daleč.« Napravila sta velik ovinek okoli gorečega gozda in prispela na severni rob, kjer ni gorelo. Tu so se tla prevalila v dolinico s potokom na dnu, z drugega konca doline pa je prihajal šum lomečih se valov; morje je torej bilo komaj mil jo daleč. Veter je pihal s krepkimi sunki, sem in tja pa so padale mrzle kaplje dežja. Jock se je razgledal. »Čudno! Ni ceste ne steze, le v katero smer sta potem krenila?« »Ena stvar je čisto gotova, namreč da sledov v tej temi ni mogoče iskati,« reče Tim. »Jock, kar lepo nazaj pojdival Saj mora Finch vsak čas priti.« Tedaj ga pa Jock brez besede pograbi za roko in potegne za grmovje. »Dva človeka se bližata,« mu šepne na uho. »Opazil sem ju pod drevesi v svetlobi požara. Splaziva se do tistegale grma, potem bova pa igraje prišla v dolino, je dosti kritja.« Neslišno kakor dva rdeča Indijanca sta se fanta tihotapila skozi noč. Na dno doline jima pa ni bilo treba hoditi, kajti takoj sta naletela na razsežno nizko bodičevje, ki ju je docela zakrilo. Uleglo sta se vanj in skozi vrzeli opnzovala. Veter in bučanje v daljavi sta bila tako močna, da nista slišala korakov, pa tudi svetlobe ni bilo skoraj nobene. Tedaj pa v gozdu nekaj trešči po tleh. Neko drevo, že skoraj pregorelo, je zgrabil sunek vetra in ga zagnal po tleli, tako da so ognjeni zublji šinili kvišku in v temno noč posvetili s strahotno rdečo lučjo. Jock je hlastno prijel lima za roko. »Glej!« A Tim je že sam zapazil dva moža, ki sta prihajala naravnost proti njima, le da sta se ognila bodičevju. Eden je šepal in se opiral na debelo palico. »Red in Marko.« dahne !ock. «Saj sem ti pravil, da sta se skrivala v gozdu.« »Kam neki gresta?« »Proti morju Gotovo imata v bližini zasidrano kako motorko. Za njima!« 17. V tajni luki. Sledila sta brez težave. Reda je bolela noga, zato ni mogel hitro hoditi, veter je pa tudi urno naraščal v pravcati vihar, zato je zlahka dušil neznatni šum, ki sta ga delala fanta. A Jock je bil navzlic temu zelo oprezen. Vedel je, da ima Red dober vid in sluh, zato mu je sledil le zdaleč. Ni se bilo bati. da bi roparja zgrešila, kajti očividno sta morala iti za njima proti morju. Tim je rekel Jocku na uho: »Finclia bo skrbelo, kam sva izginila.« »Seveda, pa kaj moreva za to?« »Ali mi ne bi pustila sporočilo?« »Za pisarije zdaj ni časa!« »Kaj pa, če bi jaz privezal svoj robec nu ta le grm? Ima moje ime?« »To pa že, jaz bom pa svojega nekoliko dalje.« Na bregu reke je raslo vse polno bodečega grmovja. Privezala sta vsak svoj robec nanj, tako da ju je moral videti, kdorkoli bi prišel po tem potu.