15 Vsaka reč meni, Maihen čas terpi Sej so vejste, Farmani, Službo sirn gor dau, v' ti sim dobro stau, Vselej vam bom hvala dal, Mojmu Sinu sim je z'roču, Vam ga bom tud' perparoču, Od vikših je zbran, debo stregu vam, Ima zaupanje k' vam. Sim se zamiru kej, Odpustite mi zdej Oben brez falerje nej. Dolg sim bil per vas, Lubil vsaki čas Molit hočim tud' za vas. Tud vi za mene mollite, Dušo Bogu izročite K' bote z'vedli tu, de sim že mertu Prosite, de pridem k' Bogu. Zdej še rečem tu, zdihnem gor v Nebu, Danes k Marii serčnu: O Marija glej, Na nas srote z'dej Kir si bla v'z'eta v' sveti Raj De Bog odverne nadloge Vojske, punte, bolezen, kuge Prosi Jezusa, de nam še en mir da, Enkrat pridt k' teb v' Nebesa. Amen. Matheush Krazmann Stari Organist. Druga , Slovo". pa je njegova zadnja pesem Ljubi farmani šmarski znanci in prijatli Peršel je zdej tisti čas, ko bom šel od vas. Vas poznam po fari, De ste me imeli prav radi, Tudi jest vas serčnu Hvala bod' Bogu. Gospodom sem stregu, Bogu, kar sem vedu, Hodil sem orglat in pet sedem in petdeset let. Tudi tisto, kar sem najbolj ljubil tudi tisto sem že zgubil, Ženo in nekaj otrok, je k sebi vzev večni Bog. Tisti, ki so k meni v šolo hodili, eni med njimi so srečo storili, so v duhovski stan stopili, Deb zame Boga prosili L. 1853. Amen. M. K. senior. Tak je bil torej ton, v katerem se je pelo. Pozneje ob priliki priobčimo posamezne njegove pesmi. Pisanih se je ohranilo primeroma malo. Star mož mi je pravil: Stari Kračman bi bil rad na stara leta zakrožil Še marsikako in je zmiraj „klanfal", posebno v zadnjih dveh letih, ko je bil že v pokoju. Pa njegov sin mu je rekel, naj pusti to rajše pri miru, češ da se ljudje smejejo. Seveda, časi so se izpremenili in narod se je vedno manj zmenil za Kračmanove pesmi, mlajšemu rodu pa so postale predmet za šalo. Mož, ki je s tako resnostjo pel svoje pesmi, je prišel kmalu le tuintam na misel starim ljudem, ki so vedno trdili svoje: „Stari šomašter je znal, takega ne bo več!" Naj ga te vrste in njegove pesmi rešijo pozabljenosti!