MCT GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTV LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajnl odbor SZDL Novo mesto - Izhaja vsak četrtek — Posamezna številka 15 din — LETNA NAROĆNINA 600 din, polletna 300 din, četrtletna 150 din; plačljiva je vnaprej. Za inozemstvo 1200 din oziroma 4 amer, dolar je — TEKOČI RAČUN pri Mestni hranilnici - Komunalni banki v Novem mestu štev. 606-70/3-24 Stev. 16—17 (474—475) LETO X, NOVO MESTO, 24. APRILA 1959 UREJUJE uredniški odbor - Odgovorni ureaiuk Tone Gošnik - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 30 -PoStni predal Novo mesto 33 — TELEFON uredništva in uprave čt. 127 -Nenarocenih rokopisov in fotografi] ne vračamo — TISKA Časopisno podjetje »Slovenski poročevalec ■ v Ljubljani Zgodo vina Partije -zgodo vina ljudstva 8 slovnostne seje Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije ob 40-letnici Komunisiične partije Jugoslavije — 0 štiridesetletnem delu Komunistifine p&rtije Jugo-ilavlje je govoril generalni sekretar CK ZKJ Josip Broz-Tito — Sprejeti sklepi o postavitvi spomenika socfalistične revolucije jupslovrniskih narodov, o ustanovitvi niuzsja revolucije jugoslovanskih narodov ter o postavitvi spomenika Karlu Mancu, Friedrichu Engelsu in Vladimiru Iljiču Leninu Centralna proslavu 40-letnlce obstoja In revolucionarn ega boja Komunistične partije Jugoslavije ae je začela v nedeljo dopolđne s slavnostno sejo Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije v Beogradu. Na njej Je generalni sekretar CK ZKJ tovariš Tito prebral referat »Stlrideset let revolucionarne ga boja Komunistične partije Jugoslavije«, v katerem je v uvodu dejal: T Tovarili in tovarifiicel Pred Itlrldesettmi leti je bi-ta v teh dneh, v času, ko je bila velika oktobrska revolucija ie v razmahu, ustanovljena Komunistična partija Jugoslavije — iz organ i zaci] najbolj tevoJttclonaraega dela ddav -•kega razreda Jugoslavije, pre-izkuSenih v de-setletjih vztraj-nega boja proti t*rezdi»$nwnu hckoiigčanju in proti krivicam, kl so Jth trpole. Pred Stiridese-timl let] sta bili prav tako ustanovljeni Zvcza delavskih ■Jndikatov Jugoslavije in Zveća komunfcticne mladin« Jugoslavije, ki sta bili ves Čas svojega obstoja tuđi Sola za vzgo-Jo đelavcev v revoluclonarnem boju komunfetov, za vzgojo novih članov Partije. Ustanovljena na temeljih znanosti velikih proletarskih mislecev Marxa in Engelsa, je Komunistična partija Jugoslavije smelo ubrala pot avant-garde delavsfeega razreda, pol revolucionarnega boja za izpol-nitev svojega zgodovlnskega poslanstva »rganlzatorja in voditelja vsakflanjih bojev za pravice delavskega razreda, ta narodne pravice in enakoprav-nost vseh narodov Jugoslavije. — svojega poslanstva organiza-torja In voditelja v odlocilnetn boju za uresničenje boljšega in pravionejfiega družbenega sistema, sociallzma. Tovariš Tito je zatem opisal zgodo vinsko nujnost obstoja takšne revolucionarne partije kot je bila Komunistična partija Jugoslavije. Ze leta 1919 bi Jugoslavija brez take partije razpadla, njeni narodi in ozemlja pa bi postali plen im.perialisticrrih načrtov in ba-rantanj. Boj naše Partije je bi! od, vsega začetka izredno težak zaradi razmer v nekda-nji državi in zaradi notranje-ga partijskoga razvoja. Vse do leta 1937, do prihoda novega vodstva v Partiji, so bili v njej h-udi frakcionaški boji, ki jih je napačna presoja Ko-mtnteme o slanju v državi še poslabševala. Po letu 1937 je začela Partija uspešen boj za vpliv v najširših množicah; globoko se je zasidrala med ljudstvom in pognala kore-nine v mestib in vaseh. Postala je edird pravi tolraač teženj Ln koristi naših narodov. Zato je tuđi v najpo-membnejšeim poglavju svoje slavne zgodovine dostojno lz-polnila veliko nalogo organizator ja ln vđditejja narodno-osvobodilne vojne iu. da J« Komunistična par-ty» Jugoslavije izpolnila to svoje zgodovinsko poslanstvo, da je po KP SZ najbolj dosle-dno opravila svojo revoludo-CArno vlogo, tođa oh tem velikom jubileju na.Sc Partije bi •e £elel tsaj kratko ozreli na dolocene đogodke in zgodovin-ski boj KPJ v njenem Štiridesetletnem obfrtoju. Rad bi se kratko dotaknil nekaterih glavnih trenutkov iz naso revolucionarne zgodovine, težav, na katere smo zadevali v naSi revolucionarni družbeni preobra-■bl in dragooene hkušnje, k' amo si jih pridobiH v tem koc-ljivem In težavnem boju. To je potrebno ne le samo zato, da bi nam bilo zgled za naše bo-doče delo, marvec tuđi zato, da bi bilo cgled naSim mladim po-kolenjem, da bi do kraja spoznala, kakSnc t«žave so kalile svetel lik naše Partije in na-lih komnnlstov, lik, ki ga sku šajo. žal, na razne način« oskrunlti ne samo nekak&ni kvazikomunlsti, ki ne poznaj« teSavnega revolucionarne«ra boja in ki Jih je spravila na po? vrfije plima revolucionarnega boja resnlcnlh revolucionarnih sil, marvec tuđi tišti, k] so »I zastavi!} cilj, kakrftnega Imamo tuđi ml — ustvarltev komuni-stlčne družbe. V okupirani Evropi je KPJ prva in edina pozvala ljudstvo k oborože-ni vstaji in sama stopila na čelo boja Naga Partija je «acela osvo-bodilno vojno približno z 12.000 elani ln a kakim! 30.000 5lani Zveze komunistične mladine. Kdor ne pozna značaja naše Par. Uje in revolucionarnih tastnost] njenih elanov. ne more raru-meti, kako »e je mogla nafta Partija t razmeroma tnajhnlm Stevilotn članstva postaviti na INTERNAClONALA Besedilo napisal Eugene Pottier 1871. — Uglasbil Pierre Degevter 1088. Vstanite, v suženjstvo zakleti, ki jarem vas teži gorja. Zdaj pravda stara k borbi sveti. vas kliče za prostost sveta. Ta svet krivičnosti razbijmo, do tal naj boj ga naš podre; nato svoj novi svet zgradirao, bili smo nič, bodimo vse! Nihče ne da nam odrešenja, ne carji, kralji in ne bog; osvoboditev iz trpljenja bo delo naših lastnih rok. Sami razbijmo jarem suznji, ki tlači nas že tisoč let; zdaj kujtno, bratje, kujmo družni človeštvu boljši, lepŠi svet. Mi vse ust var jamo na svetu, zato naj vse bo naša last; zato naj delavcu in kmetu pripada tuđi vsa oblast. Ko vse lenuhe in tirane uniči naša trda pest, krivice bodo vse pregnane, svoboden rod vaši in mest. Refren: 2e se ljudstvo je zbralo, v zadnji boj že hiti, da z Internacionalo prostost si pribori. (Priredi! Mile Klopcič) c«lo Ljudstva v teh prelomn lb dogodkib v začetku osvobodilne vojne. To je mogla storiti zato, ker n,1ena moč ni bila samo v številu članov, marvec Je bila tuđi v vpjivo na množice, v tisočerih novih politično zrelih kadrih, kl jih je vzgajaia v sin-dikatih, v SKOJ iW. Njena moć je bila v tem, kar je predstavljala in hražala, zlastl pa v njeni sposobnosti, da doloci pravilno politično linijo, da pokaže na pravilno pot ln način, kako J« treba izpolniM castavljene naloge. Kolikor je v pogojlh predvojne Jugoslavije revolucija dozorevala kot đružbeno -zgodovinskt proces, toliko «o v vpstah đelavskega razreda, kmetov in izobražencev dozore-val i tuđi uatrez.ni revolucionarni kadri, malodtevilnj jaffinJi znanih raztogov, toda politično zgrajenl, zavedajoč se zgodovin. skega položaja in svojih nalog. Velik« izgube med felani Partije in mladine v prvih letlb vojno so bile kmalu nadoknađene s tisočimi novih članov, Prekaljenih v ognju osvobodilne vojne. Ljudje so umirali s ieljo, da bi jih sprejeli v Partijo, prell-ta kri revolucionarjev pa Je bila borbeni klic ra, nove boje. i» nova junaštva. Ko je Centralni komite Jul i Ja I. 1941 objavit znanj sklep o za. IV. kongres ZKS preložeh na 23. junij Izvršni komite CK ZKS je na svoji seji 17. aprila skleril, da se zaradi tehničnih razlo-gov pričeteik dela IV. kongresa ZKS preloži od 2. juni ja na 23. junij 1959. V torek okrajna konferenca SZDL V torek, 28. aprila, se bo ob devetih dopolđne začela v no-vomeškem Domu ljudske pro-svete okrajna lel^na konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva. Po poročilu predsed-nika okr. odbora SZDL bo rasprava o najvažnejših na-logah SZDL v okraju \n vo-litve novega okrajnega oubora SZDL. Prepričani smo, da se bodo sile socializma navzlic vsem težavam nenehno krepile, da bo žel socia-lizem nove zmage in da bo našel moč in sredstva odstraniti, kar je negativnega SI neskromno reci, da Je malo partlj, ki bi lahko stopile pred mednarodni proletariat s takino bilanco izpolnjevanja svoje in-ternaoionalisticne dolžnosti v 40 letlh dela. Trdno smo prepričani, da bo tuđi na$ »edanjl odpor proti ne-sociaHsticnlm pojavom ln neso-clalisticnl praksi v odnosih med soclalisticniml đriavaml labele-ien v cgodovinl kot svetel zgled obveznosti do lastnega ljudstva in do mednarodnega đelavskega gibanja. Mi snio Po pravici ponosni na svojo slavno pretek-lost ln na svojo sedanjo dejav-nost v Izgradnji nociallzma v naSi đeželi, prav tako pa tuđi na tišti, Ćeprav skromni prlape-vek, kl ga dajemo za razvoj so-ctallzma na svetu. Nesmlselno je razglabati sa protlsocialisttcnk in nacionallstifnJ vsak Izraz po-nosa na uspcbe nafie Partije In naSth narodov. Ml amo res lahko na kaj ponosni, obžalujemo pa samo, da se bodo morali bodoči rodovi v nekaterih deželah, ceprav nedollnt, sra-movatl cedanjih ukrepo\ proti nam. Ml smo prepričani, da se bodo sile socializma vzlic vsem teSavam nenehoma krepile, da bo iel sociallzem nove zmage ln da bo naSel moc ln sredstva, da odstrani, kar je negatlvnega. Življenje In praksa postavljata ob koncu koncev vse stvari na pravo mesto. V mednarođnem đelavskem šibanju vlsda zdaj • Prlhodn|a ^evilka 0 našega tednika b« izfila ^ zaradi prvomajskega od- ^ diha v tlskarnl v cetrtek, % dne 7. maja 1959. i prečeJ*nja Ideolofika smeđa, toda v praksi soclallstične Izgradnje se lomijo zastare!c oblike ln pojavljajo se nove, ki ofoogoca-Jo hltrrjši razvoj proizvajatnih sil, krepltev soclaltsticne demokracije in ustvarjanje pravilnej-iih soclalistlcnih ođnosov med ljudml tako v proizvodnji, ka-kor tudl v družbenib odnosih v celoti. V tej situaciji velike zmede v đelavskem gibanju smo imeli lani VII. kongres Zveze komuni-stov Jugoslavije. Kongres je doloci] naše naloge v nadaljnji Izgradnji socIaH/ma ln sprejel nov program ZKJ. tlveljavljanje programa je važno predvsem za na9o dezelo In njen soctalisticnl razvoj. Tođa hrop, ki je nastat okrog tega programa, kaže, da Je tudl Sirlega pomena za međ-narođno delavsko gibanje. Dej-stvo je, da komunistične In so-clalnodemokratske partije že precej dolgo prežlvljajo tako rekoc programsko krizo. To dej-stvo najbolje osvetljuje primer KP SZ. Natanko pred dvajsetl- Ze štirinajstič borno prihodnie dni v svobodni domovini slavili praznik dela, na§ veliki Prvi maj. Letos ga borno proslavljali s prav posebnim po-udarkom velikih pridobitev in uspehov, ki jih je pod vodstvom Partije izbojeval naš delavski razred in ki jih vsi naši delovni ljudje iz leta v leto vedno znova dosegajo. S 40-letnico ustanovitve Komunistične partije Jugoslavije borno prazno-vali mednarodni dan dela in delavske solidarnosti še tepše in še bolj pomenljivo, saj nas upravičeno prešinja velik ponos svobodnih ustvarjalcev in z zaupanjera zremo v svetio bodočnost. Zato poši-ljamo ob Prvem maju tople tovariške pozdrave predsedniku republike, dragemu tovarišu Titu in vsem delovnim ljudem naSe lepe domovine! Za mir, svobodo in socializem! su so izvollll novo komisijo, na 20. pa tretjo. Komisije so bile izvoljene, programa pa ni. Toda minulih 20 let je prlncslo toliko dogodkov, sprememb, revolucionarnih bojev, raspadanja kolo-nialnega sistema, ražen tega pa ogromen napredek znanosti In tehnike, da je oflvldno potrebno, da zavestne sociallsticne sile Izrekajo svojo sodbo o vseh teh dogodklh ln opozore na procese problemov ln ne oborožuje naprednih sli za nadaljnji boj. Ne smemo misliti, da prinala nai program odgovor na vsa važnejša vpraSanja, da tud] nai program nlma svojih slabih strani. Naš program bo pravza-prav santo tehten prlspevek k spoznavanju problemov ln k njihovemu đelnemu pojasnjeva-nju. To je velik korak naprej glede na sedanje stanje In je pomen programa ZKJ v tem, da v sedanji etapi matno spodbu-ja markslsticno misel, da s« resneje ukvarja s sodobnlmi problemi. To bo pripomoglo, da borno s spIoSniml napori pravilno odgovorili na vpraSanja, kt jlb zastavlja življenje. V tem je pomen dosedanjlh naporov Zveze komunistov Jugoslavije In ml se res lahko ■ ponosom ozremo na slavno Stl* rldesetletno revolucionarno pof Komunistične partije Jugoslavije ter povemo ln pokažemo vsa-komur, da smo zmerom visok« nosili zastavo Manta, Engelsa 1« Lenina. Okrajni odbor za proslavo 40-letnice KPJ vabi na SVEČANO AKADEMIJO v soboto 25. aprila ob 20. uri v Domu ljudske prosvete v Novem mestu Slavnostni govor bo imel tovariš Franc Pirkovič, sekretar okrajnega komiteja ZKS Novo mesto. Sodelujejo: Jože Tiran, režiser Mestnega gleda-HSCa v Ljubljani, France Presetnik, 5lan SNG Ljubljana, in simfonični orkester PD Dušan Jereb, Novo mesto.. Stran 2 ^ »D O L E N .7 S K 1 L I S T« Stev. 16—17 (474—473) Osebna blaginja Od začetka naglega vz'pona jugcklovamtkega gospodarstva, to je od leta 1952, ko smo previagali najhujše težave »pričo ekonomske blokade naše dezele, je življenjski standard pri nas v stalni rasti. Tuđi petletni plan gospodarske* ga razvoja za dobo 1957—1961 je postavil povećanje Uvijenj-»kega standarda med ključne ekonomsko-politične naloge. Ta naloga je vsklajena $ povećanjem skupne osebne potrošnje, ki naj v petih letih naraste za okroo 40 odstotkov. V planu pa je posvećena pol-na pozornost tuđi druibenemu standardu: zgradi tvi stano-vanj, razvoju Sol in zdravstva, torialvemu skrbstvu in tako dalje. Sredtva za družbeni standard bodo do leta 1961 naraslo za okrog 70 odstotkov. Samo v mestih in industrij-&Wh središčih bo zgrajenih 200 tisoč novih stanovanj. Sedaj, ko smo že v tretjem letu ižpolnjev arija plana, si lahko jus\no predočimo naj-vainej&e uspehe pri povećanju Uvljenjskega standarda. VEČANJE FONDA OSEBNE POTROŠNJE Skupni fond osebne potroS-nje je v letih 1957-58 bil pove-tan za okrog 20 odstotkov, kar pomeni, da smo v prvih letih petletnega plana dosegli okrog 50 odstotkov od skupnega predvldenega povećanja, Z le-tošnjfrm predviđenim pora- \ storn potrošnje bo ostvarjeno povećanje približno 27 odstot-kov realnega fonda ™ osebne potrošnje v primeri z letom 1956. Primerjanje gibanja fonda osebne potrošnje v nje-govem fizičnem obsegu od 1952 do 1958 kale iftalnc povećavanje. Fizični obseg osebne potrošnje na enega prebivatca je bil lamA za več k&t 40 odstotkov t>e<*ji kakor leta 1952. Dvig skupnega fizićnega ob-sega osebne potrošnje v minu-lem razdobfa tn uspešno iz- polnjevunje nalog peftletnega plana 50 omogočili izredni re-zrtUarti, doseieni v vsej naši proizvodnji, posebno pa v industrijski. V razmeroma krat-kcm razdohju je prišlo do ne-navadne raznolikosti potroš-nje, to raznolikost je pa hkra-ti apremljal visok porast ka-kovosti in izbora blaga, tako domaće, proizvodnje Jcot uvo-ienega. Potrošnja na>jveijega Števila proizvodov je da-nes viso'ko nad predvojno. Potrošnja mesa, na prlmcr, je bila lani okrog 25 kilogramov na os>ebo (pred vojno 22 kilogramov), masti 10,2 kilograma (pred vojno 6,9), sladkorja 15 kilogramov (proti 5 pred vojno), raznih tkanin okrog 13 kvadratnih metrov na prebi-valca (še leta 1953 samo 6,5 kvadratna metra). Zelo je narasla potroSnja raznih pred-meiov za stanovanje in gospo-dinjstvo: električni štedilniki, hladilniki, radijzki aparati, pohištvo. To velja tuda za ko-lesa, motocikle ta avtomobile. Število rakijskih naročnikov je lani prekoračilo rn.ilijon — 55 aparatov na tisoc" prebival-cev ( pred vojno le deset na tisoč prehivalcev, leta 1953 pa 25). Poraba električne energije je 12-krat večja od pred-voj-ne in 3-krat večja od leta 1953. 294 MILIJARD ZA DRUŽ-BENI STANDARD Leta 1957-58 je bilo vloženo , v zgrudltev objektov družbe-nega standarda (stanovanja, sole, zdravstvo itd.) okrog 177 milijard dinarjev. Do konca letošnjega leta bo v te objekte vtoteno skupno 294 milijard, kar pomeni 54 odstotkov vseh invesiticij, dabočeniih za raz-dobje 1957-61, Ze sedanja ra-ven invesiticij je znatno viSja od tište v prvem petletnem planu, ker se povprečne letne investicije gibl^ejo okrog 90 milijard dinarjev (proti prejš-njim 52 milijardom dinar jev). V prvih dveh letih plama (1957 — 1958 je bilo v mestih in industrijskih središčih zgrajenih skupno okrog 50 tisoč stanovanj, do konca letošnjega leta pa računajo, da bo ta šte-vilka dosegla 80 tisoč novih stanovanj. Vseh šol smo v šolskem letu 1957-58 imeli 16.737 (pred vojno 10.352), učencev 2,758.000 (pred vojno 1,708.000), profesor jev in učiteljev 110.922 — (pred vojno 49.921). Zlasti je treba poudariti povećan dotok kadrov z visokošolsko izobrazbe. Velike uspehe smo v zadnjem d\esetletju dosegli tuđi na področju kulture in pro-svete: razvoj gledališč, kinov, izredno povećano število muze jev, knjiinic. ljudskih uni-verz itd. Uspehi zdravstvene službe se kažejo tako v povećanju zdravstvenih kapacitet k&kor v itevllu zdravnikov in drugega medidnskega osebja. Leta 1952 smo imeli v vseh boinišnicah okrog 55 tisoč po-stelj, leta 1957 se je to števi-lc povećalo na 73.460. Leta 1952 smo imeli « Jugoslaviji 6.558 zdravnikov, leta 1957 pa že 10.340, kar je dvakrat več kakor pred vojno. To }e pa le nekaj podatkov, ki pa nam nazorno pokažejo, kako hkrati z razvojem našega gospodarstva raste tuđi vnš tivljenjaki standard in a kupaj Z družbenim sta/ndardom ustuarja popoje im trdne temelje za osebno blaginjo vseh driavljrvi razjaanitvl nevarnost »lane. V^nadaljnjrm poteku no glede na morebitne krajevne nevihte v tplošnem lepo vre-m«. V.M. ZUHAMJEPOLJTIČNI TEDENSK1 PREGLED Naposled Je puštalo o*ltno, da seda-nji američki zunan.,1 minister Dulles le ne bo mogf] već ostali na svojem položaju. Po oddihu na Floridi se je vrnil v vojusko bolnisnieo »VValter Reed« v Wft. shingtonu, kjer so ugotovili, da Se mu je pojavila nova rakasta tvorba na vratu. Zdravuikl sicer poskušajo vse, da bi ga reSili , čeprav Je malo upanja. Predsed-nik tlsenhower se je odloiil in Imenoval Dullesovega pomoćnika Christiana Her-terja za n&vega »državnega sekretarja^, kakor se urađno imenuje amerigkl zuna-nji miiiister. V ZDA je položaj zunanjega ministra zelo pomemben. V smislu vođenja vsafc-danje politike je zunanjj minlster prav. zaprav naj;važnejSa oseba za predsedni-kom, ta pa Ima v rokah vso izvrgno oblast. Seveda je še tukaj podpredsednik. v lem primeru Nixon, ki pa niti elan zvezne vlade. Res je, da postane podpredsednik v primeru predsednfkove smrti predsed-nik republike in da mu l'hkn predseđnik zaupa važne naloge in delikatne opravite, toda njpgovesa vpliva v vladi po navadi ni (SuliM. Zanimlvo pa je, da postane zu-nanji minlster lahko predseđnik, 8e bi med majidatno dobo umrla po vrsti pred-■tednik in podpredsednik ZDA. To se sicer v »grodovlni ZDA še ni rjr&đHo, kaie pa le na potnen sunanje/ta ministra. (Zadnji primer, da Je podpredsednik post.il av*o-matiSno predseđnik ZDA je bil leta 1945, ko je Roo«evelt — po getrtl fzvoHtvI za predsednika ZDA — umr1 In mu j.e sledil k»( pređsednik đotedanji podpredsednik Truman). V raznih obdobjih z^odovine ZDA se Je pomfin runanjega ministra spreminjal. Spoćetka, ko so vlado pravsaprav sestav-Ijali predseđnik, zunanji minister in vrhovni javni tožilec, je bil položaj zuna-njega ministru zelo pomemben. Takrat so bile pravice posameznih zveznih držav slcer mnogo vecje kot danes, toda ZDA so se Sirile in zunanja politika fe pome-nlla umetnpst, kako si pridobiti nnvih ozemelj. (Znana ^ta na primer Monroc in njegova doktrina.) Toda scasoma ie zače) pomen zunanjega ministra padati. To je bilo obđobje po razglasitvl Monroejevc doktrine, ko se ZDA nišo brigale za Sedanj) predseđnik s« slcer moćno ufcvar-Ja z zunanjimi zadevami, a se Je vendarle v mirslkatcri pomerabni odločitvi zane-set na Dullesov sVet. Napovedujejo, da Herter n« bo tako »močan« zunanji minister, kot je bil Dul-lea. Toda to so n&povcdi. Vsekakor caka novega zunanjega ministra, o kat'erem pravijo, da je prožnejši od Dullesa, prav zdaj mnogu dela. V Parizu se bo 29, aprila udt-ležil konference zunanjih mini-strov zabodnih držav, na k'aterl naj bi do-končno vskladlli zahodna stališča pred NOV WUM\ MINISTER Evropo, ker je bila vsa njihova pozornost posvečena amerišketnu kontinentu in last-nemu razvoiu, in ko so seveda tuđi na-sprotovale vsakrsnemu evropskemu vme-šavanju na američki celini. (Maksimi: Ija-nova pustolovščina v Meliiki.) Ko pa so ZDA, posebno po prvi svetovni vojni, postale svetovna velesila, je položaj zu-nanjega ministra spet postal izredno P»-memben. In takšen je Se danes. Seveda so bili raz|i5ni zunanji ministri. Nekateri so bili »močni«, nekaterl •Sibkin. Odvisno Je pač bilo od tega, ali se J.e predseđnik za-nlmal za zunanjo politiko ali ne, Roosevelt je na pHmer hotel Imeti svoje prste v zunanji polltlki ln zato je pocrostokrat uporabl.ja-1 mimo 'u-nanjega ministra kakn sposobno osebo za zaupne opravke. Pri Rooseveltu je bil to Harry Hopktn.s. OdnoSali med Elsenho-werjem In Dullesom so bili v ravnotežju. pogaianji 2 ZSSR, v Zenevi pa bo sode-loval na konferenci zunanjih ministrov Vzhoda In Zahoda, ki se bo začela 11. maja. Ta kooiferenca bo priprava za seata-nek na najviSjj ravni, ki naj bi ga skll-cali Se letoa poleti. Pravfjo, da Herter nj doktrlnar, da ni zaljubljen v teorije, ampak se skuša rea-l'^tiCno lotevati problemom. V t*tn se razlikuje od »filozofske« narave svojega prednika, ki j.e večkrat zapadel idejarn o križarski vojni proti komunizmu. Vaeka-kor bnmo prav kmalu videli, če je to res. Pozablti pa seveda ne smemn, da bo Dulles — |n verjetno bo to storil — lah-ko, čeprav je bolan, še prav obeutno po. segal vođenje ameriške /unanje politike. Koliko se bo Herter pustll vpllvatf zđaj, ko je posta.] zunanji minister, pa borno tuđi videli. Več sodelovanja potrebujemo Paberkl s plenuma Ob&nskega s'aidikalnaga sveta v Sevnici Projinjl tetrtek je t»u v Sevnici plenum občinskega slndlkalnega »veta, na katsrem so Obravnavall %eWoćt probleme iz gospodarstva, tarifne pravilnike, vohtve v UO podjetij. izobraževanje in pod. Po uvodnem referatu predaed-nika Dušana Breliha se je v pri-»otnosLi predstavnikov ObLO razvila ilvahna rasprava. NajvaineJ-ia je bila vsekakor zahteva s1nd., da tlanl zbor« proizvajalcev pri obćlni poroćajo svojim vo-Uvcem o delu zbOTa in celotnega ObLO. Po kolektivih se namreč opaža da ljudje tploh ne vedo, kaikSno Je stanja v obfiini, kam daje sredstva !z kolektlvov, ker Je za to Pa* PreWalo povezave. Na podlagi razprav« je bil Bprejat iaredno korišten sklep, po Jtat«-rem bodo elani zbora proizvajalcev redno obiskovalj koloktive In Jim porofali o P'^blemih gospodar Jen ju Jtđ. Pravilno je, da vo-livci tega predstavniškega organa dobljo v nekem oMobju poroftUo o zadevah, M J!h Ut organ reSuje. Opaliti Je bilo, đa obSS ni »e-znanjen z vsemi ukrepl, kl se v obCinl podvzemsJ°- Z«to bodo bo-delovanje okrep^l, s temer bo adndii k;ilndm organom omopro6eno laž.ie tolnmčc.njf Ukrepov in ko-rakcv obJ*sM. p'X te.1 vrtložno*« Je bilo tud-i piij».-*ii«iib, Ći\ borftv sla vsa sredstv;i Iz dop^lnilnejja družbenega prtsp«v5ta Izkljuftno lr asfaltiranje ceste. Posebno skjb naj bi imeli sindikati pri letošnjih planlh lnve-BttclJ. V obćlnskem merllu name-ravajo v tem letu investirati olcra-glo 250 milijonov dlnarjev. Ob-staja Dojazen, da kljub temu, da so to v precejšnjj meri lastna siedatva podjetij, le ni vseeno, kje ln zakaj se porabljo, saj so investicije Iz vseh virov enako važne. Stvar vsake sindikalne podružnice posebej Ja, da v okviru me] a podjetja razpravlja o ume-■tnosti posamezalh Investicijskih postavk. fei gredo konćno le iz sredstev podjetja in ponekod rniorda tuđi na Škodio standarda. Konkratnega prlmera za to »lcer ni nihče povedaJ, obstajajo pa resne nevarnostl. Tako se Je ta poučna in obojestranska korlstna točka koncila z razjasnjenlmi poj-mi. ObClnski sindikalni svet Je spre-jel prlporodllo, p0 kat«rem rta.1 bi kolektivi predložili skupni komisiji ObLO in slnddkatov tarifne pravilnike hkrati. ko Jih dajo v razpravo. S tem bi omogočUi ko-m-lsljl, da svoje prlpombe takoj, ko Je tarifni pravilnik 6« v r»7,-pravi. h 6emer bi kakSne grobe napake lahko takoi odstranili. — Prtsotnl so se s priporo&nom strl-njaVi, ■ati J» to le oIb.IAbv^ tw*^ apirejemanjlu tar. ftravilnllta. • z volltvami novih uo *o na obmoć.iu ćele obćjne preeej pozni. Te bodo kljub temu Izvršene pra- vočagno. o lzobraževanju so se pomenili, da bodo ponovno načeli akcijo za većerno Solo za pridobivanje popolne osem letke za de-lavce. Qbi*Aftk; svet Svobod Je to enkrat 2e ^oTikušft.^Al''^"tftpet."-■ Marsikateremu delavcu so pota za nadaljnje Solanje zaprta, dokler nima popolne osemletke. Z veće rno solo »e ta vrzel lahik.0 lz-polni. Obtinslti sindikalni svet je na zakljufiku razpravljal Se o prvomajski proslavi, Prešernovi družbi in o drugih tekućih zadevah-Brez dvoma kaže razprava, da bodo volivci vse pof?osteje kaza« zanimanje, sploh kadar gre za sredstva, ki so .jlh-sa^mi piispevali. V ta namen bt bilo dobro najti naj-ustreznejšo obliko povezave med kolektivom in zborom prolzvajnl-cev, kajtl sluCaji, da bi frlan tega zbor« v lastnem podjetju obSir-neje poročal o njegovem delu, »o verjetno tudl drugoloma. Nezavpst-neea ffa 1e naSel nek dmg "koledar ln takoj ookllcal realni avto Ko le ta nrlsippl poftkodnvanca ni bilo vef tam. Ko '*• brlSel k zavrti, je nekam ortSel- # V toTek 14 aprila 'e Mt v TrnomUu <=pman1i dan 7. G. 1« hotela fez cesto, ne da bi se ore1 ore^>rl^ala. Ce Jp r>rehr>rl moto^ Pr| tem 1o Je rx>f!rl koi car A. J KolesaT Je ostal brez rv>^odb. Z. a pa le bMa laSJe poSkodovann, Objava Okrajni odbor Zvege borcev NOV Novo mesto poziva v»€ bivše borce iz NOV, kl so aktivno delall v Narodni iMHtl ali y l«po»tavl od leta 1944 do osvobođltve, da se pism&no javijo na Okrajni odbor Zveze bo««v Novo mesto najpozmeJe do 10. maja 19B9. V prijavi nai Posameznlki napigejo: priimek ln lm« (tuđi Ilegalno Ime, Ce ga je imel), sedanje bivaliSCe, v katerl enotl Narodne zageite ali izpostave je delal v tem čaeu, kdo je bil njegov nadrejen, kakšno funkcijo je opravlja! ln podobno. Ta rnzpis velja za navedene člane samo za obmotje sedanjega okraja Novo mesto oziroma za vse tište člane, kl ao aktivno delall v času NOV na tem območju. Okrajni odbor Zveze borcev NOV Novo mesto. I IZ RAZNIH STR ANI*] Predseđnik ltalijanske vlade S«gni in zahoditonem&ti kao-cler Acienauer, kl je zdaj na odaihu v Italiji, se bosta se-stala 24. aprila. Pogo var Jala se bosia o mednarodnih zadevah iu odnošajib med NemfLJo in Italijo, Na avtomobllsklh dirkah t argentinski pokrajini Santa Fe Je prlSlo do nude nesreće, ko je avtoinobil z vso naglico zrtl^jal skoxi cilj ln tresli med gledalce. Po prvih poroClh Je bilo ubitlh 10 oieU, prav toliko pa ranjenih. Zastopntk mornarice ZDA Je IzjavU, kvlr, v mejah katerega naj se usUmcve, svobodno in samostoijno giblje-io naiša organizacije, kl pa morajo biti vđe javne, zakonite, prijavljene ravnateljstvu ln izk'ljxi)čno kjulturne .. . V^ako politikovanje naj izostane popolnom« ... Da ne bode zopet vse prepo/.no!« Napredni đijakđ so našli oporo pri profe-sorju Amatu Skerlju, ki se je tuđi ogre-val za socialistlčne idpije. Tako je meseca avgusla 1619 v soctalistlćnl reviji »Demokraciji« ob.ievl'1 razpravo »Novi cilj 1 — nova pota«, v kat&rl ie obsojal kapital Izem ln se zavzemal za koreniter Solsko reformo. Ko je razlagal nameoi uftenja posameznih pred'me-tov, je naglasll, da se bo moral verouk »prei ali &1&1 loMti od §ole« da »ne bp nad resni-coljti'bnoistjo učiteljev vedno vlsel Demoklft-iev meč k-al župan Zure, vulgo Stembur, ki je izpustli \t. vo'lilnega Imenika skorai 30 ne-priljubljenih mu volllcev«. Zato ie komiu/nl-stlčnl dopisnik ponovno opozoril, da so mu »že enikrat' občinarjj jasno pokazali, kako mnenje lmajo o njem kot Županu, ko so ga ob prevratu odstavlli 3 stoička, takrat ko Je krvavi pot potll,..« V 5ent j e r n e)u Ze decembra 1&18 je vzklpelo tuđi med nezadovoljnim i kmetl v nekdanjl šentjer-nejskl O'bĆ'lni ln prišlo do upora. Toda Sele le-ta 1920, ko 3e revolucionarno gibanje *e upadalo, je to spontano gibanje v Sentjer-neij5iki okolici dobilo prvo organizacijsko obi lko. : Prvi komunisti na Sentjernejskl ravni so rj.111: klju-čavničar Jože Pirkccvić, gostHniiar Tone Ma/jze-ij in mlinar Franc Jerele. kl se jim je kmalu pridružil trgiovec Franc Smit, do tedai tajnik krajevnega odbora liberalne stranke, ln mnogi kmet je, TI eo se 1. 1920 povezali s komunlsti^no organizacijo v No_ vem mestu *ln s pokrajinskim vodstvom KPJ v Ljubljeni ter uVanovill krajevno organizacijo KPJ v Sentje.rnelu. kl je žtela okrog 100 članov. »Rdeel prapor« je 20. novembra 1920 oto-lavii prvi dopis \t Šentjemeja, v katerem je dopisnik med drugim plsal: »Tudl tukai je ljudstvo 5r>regleda:lo.. Ljudstvo je bilo le do prevratu silno ogor-, cen0 nad kapitalistlenlmi voditelji, ali le ti so toliko časa zadržavali volitve, da so ga zopet prldoibill v svoje mreže...« 'tt^l6-W ov, ki jib bodo organi OLO in ObLO uremvičili ali pa so ozlr. bodo naloge kmet. zadrug in drugih gospodarskih organlzacij. O kmetijskih vpražanjih in zadružniStvu je poročal pod-predsednik OLO Viktor Zu-pančlć in med drugim dejal, da smo zajeli letos v kooperacijo v akraju približno 3000 ha površin {2a pšenico, hibridno koruzo, krampir in travu i&tvo). Pri koruzi smo dosegli 19% prvotnega plana, pri krompir-ju dobrih 95%. Razveseljlvo je, da več kot 90% skupne površine 1200 ha pšenice v kooperaciji odlično kaže; približno 10% slabših uspehov opažamo tam, kjer je Ikmet špekulira! in vrgel dobro seme v slabo zem-ljo. Ceprav plan ni v cdoti dosežen, je zdaj glavna naloga vseh činiteljev v okraju, zlasti pa občinskih vodstev: da ia~ gotovimo ■ pomočjo strokov-njakov na teh površinah vse tište ukrepe, ki naj prinesejo kmetu, zadrugi ?n skiipnostl pričakovane koristi: večjl pri-delek in boljSi zaslužek- Teh 3000 ha povrlin naj bo osnova ia nove uepehe v jeseni; pridruži naj se jim novih 3000 ha. Zato naj bodo pogodbe v ko- operaciji dolgoročne, da bo kmet 8ipoznal in upašteval koristi, ki mu jih prinaža kooperacija s aodobno proizvodnjo. Da nismo tokrat uspeli do-»eči već, je krivda tuđi v presi abem politićnem delu. Med-tem ko so navodila do občin-skih vodstev prišla in so se tu o nalogah temeljito pomenili, je prišlo premalo tega na osnovne organizacije v vaši, do članov ZK in SZDL. Marsi-kje je zato teren ostal brez prave pobude. Došlej se je v kooperacijo vfcljučilo 5972 kmetov a pribl. ravno toliko parcelaml, ki me-rijo v povprečju 46 arov. Sib-ki smo glede strokovnega kadra, saj prid« zdaj na enega »rrokovnjaka (računajoč tudl vse obč. Inspektor je) približno 42 ha ali 92 parcel, kqr je z ozlrom na raztresfenost Se ved-no veliko. Pri koruzi je šio teže zaradi tega, ker kmet je še nišo navajeni na krmtjenje živine in prailcev 9 hibridno ko-ruao, ćeprav imamo prav tu še ■ velike, nedzkorižčene možnostL Pri krompirju so uspehi veliko večjl, zlasti zaradi ugodnih pogojev In primerne cene. — Zdaj naj bi s kupnimi pogod-bami zagotovili še 400 vago-nov krompirja, da bo ob čvrsti ceni zagotovljena tuđi enot-na odkupna politika in red na trgu v jeseni. Umetna gnojila: samo za kooperacijo I Koristi, ki jih nudi družba posamezniku, naj bo dele^en predvsem tišti, ki žanje skup-nosti spet nekaj nudi. Umetnih gmojil, In reprodukcijskega materiala zadruge zato ne smejo prodajati privatnikom, ki nišo šli v kooperacijo. Stvar je zelo pireprosta: ravna se po znanem redni »daj-dam!« Na-vzlic tak im navodilom pa neka tere zadruge na mejah okraja (n. pr. Sentlovrenc, ki je prodal na področje OLO Ljubljana cei vagon umetmih gno-jil!) prodajajo gnojila kar na prosto ali pa za 4 do 5 din ceneje (KZ Dobova). Zadruge popuščajo, kmetje pa to izko-riščajo v svojo korist Za jesensko selev že zdaj vse pripraviti Medtem ko smatramo v pod-Jetjih aprejete plane vsi za nekaj čvtrstega, dogovorjenega, tega odnosa do planov v kme-tijstvu še ni. Ker dobivajo kmetje in zadruge plane po zadružni liniji, jih jemljejo manj čvrsto. Ceprav so zadruge vedele za plane OZZ že v decembru, oočine sele zdaj sprejemajo družbene plane. Nujno je, da dajo ObLXD proizvodne plane za kmetijstvo v roke zad rugam na}kasneje đo konca, junija (za jesensko setev kot za spomladanske akcije). Naj ne bo odveČ, če pouda-rimo še enkrat, kar so na posvetu s predsedmiki občin po-sebej skleinili: sedanjih 3.000 ha povrsin, s katerimi so Šli kmetje Dolenj-ske in Sp. Posavja v kooperacijo, mora ostati v kooperaciji. Uspehi takega sodelovanja pa naj prepričajo kmetovalca, da ima od tega resnične koristi In večje dohodke kot v anarhični proizvodnji. Brez politične po moči ne bo šio Sekretar OK ZKS Franc Pirkovič je n,a posvetu med drugim zlasti podčrtal ugoto-vitev, da občinska vodstva, predsednilci ObLO, Se vse premalo energično zahtevajo so-delovanje od političnih organi-zacij. Potrebujemo veliko večje eodelovanje med ObLO in političnima organi v občini, kot NOTRANJEPOLIT1CN1 TEDKN8KI PREGLED Ura sisii Pred nedavnim J« fvern* ljudska ikup-IClna aprejela pet i&-konov, ki bodo do-končno uredili stano-vanjske odnose in ata-no vanjsko gospodarstvo v. nali državi. O poiebnoatlh tega sako-na, ki val skupaj ob- : •egajo veS kot 500 61e- : nov, borno naše bralce i lahko ieznanil| Sele pofltopoma, kajti vsak od petih iikonov; sploinl atanovanjskl Eakon, dalje zakon o ■tanovanjaklh skupnogtlh, cakon o atanovanjskih ođnoslh, zakon 0 lastninf posameznih delov poalopij, Eakon 0 upravljanju poslovnih zgrado in prosto rov ter o stanovanjskih xa-drugah, odplra mnogo novih nalog in ureja mnoga vpraSa-nja, ki so bila doslej tierelena. Toda, danes bi ieleli bralce aesnanltl I« i nekaterlml nalogaml, ki nas čakajo na tem podroflju. Potrebni bo nun-reč še predpisi o financiranju stanovanjske gradnje. Sele k zakonom o finansiranju stanovanjske gradnje in drugiml podobnim! predpisi borno sistem stanovanjskih odnosov in gospodarjenja s stanovanji do kraja zaokrožlli. Novi predpisi o finanslranjn stanovanjske izgradnje naj bi povećali tako zanimanje in Štednjo pri refievanju stanovanjskih pro-blemov, kot uredili še druga vp rasan Ja, kl bodo omogočila hltrejšo tn cenejSo gradnjo stanovanj. Ze pred letom smo seznanill braloe s perspektivnim nacrtom. Takrat smo sklenlll, da borno do leta 1961 igradlli kakih 200 tlsoč stanovanj. To pomenl, da bi morali zgraditi povprečno 40 tlsoč stanovanj na leto. V zadnjih letih pa smo zgradili manj, pa feprav veliko stanovanj. Leta 1956 smo zgradili vsega skupa! 20 tlsoS stanovanj, ,leta 1957 nekaj i manj kot 25 tisoč, lani pa okoli 29 tlsoč. Skratka, pri izpol- i njevanju letnih načrtov zaostajamo za perspektivnim nafr- ; tom in zamujeno bo treba dohltetl. Vendar pa se moramo \ zaveđati, da ve5 stanovanj ne borno zgradili s povečano ] gradnjo, čeprav Je tuđi to rešltev. Predvsem bo treba poskiv j beti za znižanje povprečne cene za stanovanje. Podatkl Iz \ preteklih let kažejo, da smo dali Iz leta v leto veije zneske, : vendar pa se število stanovanj ni skladno poveCevalo. Pri- i merjave podatkov kažejo, da ao se stanovanja v zadnjih letih moćno podrailla. Kako urediti to vpraianje? Nedvomno tudl s sistemom stanovanjske gradnje. Tako na prlmer predstavlja sedaj sta-novanjski sklad, v katerega prlspevajo vsl zaposleni, moćno osnovo za gradnje stanovanj, toda ta sistem premalo učinkovito mobilizira dopointlna sredstva za stanovanjsko gradnjo. Ker pod je t ja In posameznlkl premalo sodelujejo pri gradnji, se ne za ni majo kaj posebno za pocenitev stroškov. Dosedanji sistem flttanslranja Je stanovanjsko gradnjo raa-bijal, namesto da bi jo zdruieval. Tako imamo množlco pođ-Jetij, kl vsak zase gradi, kl Je, kot pravimo, samostoj«n Investitor. Zaradi tega Imamo mnogo lo£enih gradbiSč, ne-verjetno veliko število izvajalcev in građbcnlh podjetij, kl ae ukvarjajo s stanovanjsko gradnjo, preveliko število projektantskih organizactj in podobno, kar vse podpira neso-dobno gradnjo, ki ne pelje nikamor drugam, kot do novih pod raži te v. S predpisi bo vsekakor treba bolj podrobno uporabiti ludi uporabljanje skladov za stanovanjsko izgradnjo. Stano-▼anjski skladi nišo namreč za vse, kar bi želei! zgrađlti v neki obfcint. Stvar je v tem, da smo te sklade najprej v resnlci uporabljall samo za to, za kar so bili namenjeni. Kmalu pa smo morali ta sredstva uporabljati tuđi za druge gradnje, kot za osnovne sole, najrazllčnejše komunalne objekte ali ćelo za razširjanje Industrije gradbenega materiala. Tako se postopoma izgublja smoter stanovanjskega »klada, kl ga placujejo đelavci In uslužbencl. V naSih pogojih pomeni ta prispevek placevanje enega dela najemnine za stanovanje, ki ga slcer ne dobi hlšnl svet, paft pa gre v družbeni sklad. No in ker je tako, bo treba stanovanjskl sklad uporabljati predvsem za stanovanje, ne pa za vse mogoče komunalne pa tuđi nekomunalne objekte, kot se to dogaja, Bralce bo Se posebno zanlmal predlog. da bi omogoJSill tištim, ki še nimajo stanovanj, nekakšna pređplailla na stanovanja. Tako bi priSel do stanovanja na podoben način, kot priđeš do knjižne zbirke, ki Jo v obrokih placujefi ze vnaprej. Kdor bi hotel dobiti stanovanje, bi v okviru zadruge ali Podobne organizacije placeval doloSeno vsoto, kl bi bita odvisna od tepa, kako veliko stanovanje želi dobiti. Pred-Plačniki bi lahko dobili tako stanovanje v last ali pa bi si ■ tem pridobili pravico do vselltve. Zlasti slednje, to J* pri-dobitev pravice do vselitve, se nam zdl zelo pomembna ■tvar, kl bi mobilizirala mnoga sredstva. Tistl, ki bi tako Priđobil pravico do vselitve, bi pa« pozneje nekaj let pla-**val manjšo najemnino. Tako bi dobil povrnjeno tlsto, kar ■* prej plačal v oblikl predplacil. Ker takih predplacll ne *' zmogel vsak, razpravljajo oelo 0 tem, da bi lahko prednjačila prcvzela tuđi podjetja ali ustanove. Tistl, ki se bo ••ko »narofil« na stanovanje, pa bo prav gotovo gledal, da ko le-to Um cenejše. Tovarifi IleniC iz Zorencev Je bil izredno zadovoljen s priđelkom hibridne koruze, saj je prldelal 02 stotov koruze na hektar, medtem ko Je pridelal njegov sosed le 17 stotov koruze na hektar. S kmetljskim tehnikom Kuretom si zadovoljno ogleduja tako obilen pridelek. Kako pa tudl ne bi bil zadovoljen, ko ima štlrikrat več koruze kot njegov sosed. Zadovoljno nam je dejal: »Tuđi vnaprej bom sadil samo hibridno koruzo! Se bom Šel v kooperacijo!« (Folo: Jože Skof) Prvi križane?, domaće goveje pasme V letu 1958 smo zaieh v Suhi krajini osemenjevati pOe- [ menlce tuđi s semenom uvože- | nih plemenjakx>v hitrorastne i mesnate pasme aberdeen—*n- I gus. V marcu ao bile prve te- I litve. Za. telitve je znadllno, i da so lahke, brez komplikacii; I te-leta so slcer majhna, toda j hitro prldoblvajo na teži. VaJ- I no je, da bo prlrastek pravilno I Ln lzdatno krmljen, s cimer j« I ta'gotovluen uspeh na prireji. I I Letn' zaključki ; kmetjskih zadrug [ Kmetijske zadruge na pođ- 6, \ roćju o»bčine Zužemberk so !a* ! ni dosegle preko 10,000.000 dl- 3 narjev čistega dohodka, Fhie- 1 tijske zadruge so odkupll,' za I 105,308.000 dinarjev živine^ ven- \ dar so posamezne zadrug* od- | kupile manj živine kator v I letu 1957, pa* pa so vse odku- | pile vern prfs«:rb«?tl prl-merno službo in tudl drugato f V-rbeti zani». Ra?pravljall so Se o letnem t<^ ročilu socialnega varstva u 1|M 195« 5n drugih problemllfc Rešitev: večji učinek! • V Industriji obutve Novo mesto: Podjetje ima 91.7 odstotka veeh del normiranih. Z novim tarifnim pravilnikom bodo plaćani po ućlnikiu *udi mojstrl. Njihovi prejemkl bodo odvlsnl od uresničltve plana oddelka ali faze. kJer delajo. Podjetje dela po normah že od ustanovltv«. Lani marca so jih popravili na »tvarno vlšlno, ker so jih posameznLkl Miatno presegall. Takrat je prl-ćlo med delavci do majhne revolucije, Kljub temu so že lani proti koncu leta presegall popravljene norme za 5,68 odstotka ln letos tuđi za v«4. NovomeSka Industrija obutve lm« v obut-venl etrokl najvlšje norme v republikl, 6e-prav so njeni stroj 1 ž,e močno obrabljeni. Ta-k« Jspehe dosega le z lzboljžano organizacijo dela ln s plačevanjem po učinku. Ko so priveli pripravljati novi tarifni pravilnik. so najprej naredili analizo poslovanja za pretekla tri l&ta- Kakšnl 90 zaključkl? Leta 1&58 so povezali brut0 proizvod za U odstotkov. Glisti dohodek so razdelili takole: 65,49 odstotkov na plače, ostalo na sklade. Postavke lanskega tarlfnega pravilnika so bile za 18 odstotkov pod povprecje-m. Za 10 odsiiotkov so jih povišall lani pri splošnem povećanju minimalnih plač. Letos bodo Pre-jemke z novim tarifnim pravilnikom po-večall za ostalih osem odstotkov. Za osebne dohod'ke bodo porabili 66,97 odstotkov čiste, ga dohodka, torej 1© 1.48 odstotka več kot lani. Produktivnost bodo povezali za 1.73 od-stotloov, nanodn! dohodek pa za 7.77 odstotka, ker Jim bo]J4a organizacija in plačeva-nje po enotj proizvoda »mogočata znižanje materialnih stroikov. Takšen dvlg produktivnosti ln takftno smainjšanje materlalnih stnojkov bodo dosegli kljub tem.u, da bodo letos Imeli tri delavce manj ln dosegli povezano proizvodni z 10.000 produktivniml uraml mani kot lani! Vsak delavec bo pri Izboljšani organizaciji dela ustvari! 7,77 od-stot.ka več dohodka kot lani, za svoje pre-jemke, pa bo od tega porabll 1« 6,69 odstotka, ostanek 1.08 odstotka bo pusti] pod Je t ju. V Industriji obutve bodo ?. novim tarifnim pravilnikom povečall tarifne postavke za o*em odstotkov. delltev Ćlstega dohodka na osebni ln na s'klade pa se bo povečala v korist osebnega dohodka le sa 1.4« odstotka. ker bodo tvlaall produktivnost dela. • V premogovnlku Kanliarica: Premogovnikl «0 btll t« lani v naš I r«pu_ blikj »traka, kl je Imela povprečno najveoji odstotek del normiranih, Kanižarica je lani dosegla 74.6 odstotka. k«r »o ražen jamsklh del normirali tiudl dela na prevoziti ln v se-pairacij. Letx>B so to nadaljevali in Imajio normiranih že 29 odstotkcnr del, ker plaoujejo po uvlaku tudl v&a Jamskl prevoz in izvoz Iz jam«. Prejemkl kanlžarskih rudarjev «0 bili lani med najnlžjlml v premogovnlškl strokl naSe retpu^Uke, le krmeljskl so Imeli ge nl*-Je od njihovih. Z novim tarifnim pravilnikom bodo popravili postavk« pri nekate^rlh dellh povprecno za pet odstotkov, ker to zah-teva praksa. Prj jalovinskih delih. kjer Je težko doseći zasloižek, so zvišali postavke aa deset odstotkov, za »ugrabljen« dober les za 30 odetotkov, ker se to rudniku gospodarsko Izplača, pri tesarjenj'U proge z debelejilm lesom pa za deset odstotkov. Debelejži les j« namreft težko obdelovatl ln r\ vzdrtevanju rovov v jami ln podobno, ne bodo pla-cevali po uclnfcu. Leta 1958 so od *lstega dohodka ponabllI 93 odstotkov za osebne dohodke, ostalih se-dem pa so razdelili na sklade. Letos bodo i investicljami dvlgnlli proizvodnjo za 29 od. stotkov. Delltev «l«tega dohodka na osebne nohod.ke ln sklade podietja s« bo moćno lz-premenila. sai bodo lfrbos porabill za osebne dohodke le približno 71 odstotkov čistega do. hodika. ostalih 29 odstotkov pa za sklade podietja. Ceprav lim postavke lanskega tarifne, ga pravilnika puSfrajo a« 13 odstotkov raz-pona do minimalnih pla£, bodo letos place povećali le z* osem odstotkov. Zato bodo ok-repU 1 sklade In tudl laže reševali vpraSa-nje družbenega standarda v Kanižaricl, — Kri v Oevelandu £• đJj« časa izh&jajo v našem lista spomini Johna Lo-karja, tato ga gotovo vs| p oznate. Ceprav ga je bolezen kmalu po prihodu v staro domovino prilSlemMa na posieJJo, je i« vedno fivahen očanec, poln duhovitosti in Sale. 83 let J* dočaka] t. aprila letos. Kot pionir slovenskih izseljen-cev r Ameriki, Je bil že od prvih dnl boreo naprednoga del»v»k#gra gibanja. Tuđi tam to delavci v spomln na krvavi dogodek v Chtcagu prazno val i 1. maj kot svoj praznik. »L, 1919 J* bUo «no najlepglh v zgodovtni delavskega gibanja v Ole-velandu. Poveclatl morami da tmo imeli takrat več svobo-de pri praznovanju 1. maja, kot jo imajo delavci v Amerlki daiw». Sprevod po mestu je leta 191* organiziralo veft klu-bov »ociallfitLčne stranke. Med njlml je bll tud; naš jugosio-vanski, kl J« Imel itevilko 49. V aprevodu in na ullcah je bilo nad 40 ti*oč ljudi. Nlkdar prej In pczneje ni bilo tolika ude-ležbe. Kora kal[ uno v itlrtetoplh. Na 6e]u aprevoda amo nosili zastavo ZD>A In. rdeio zastavo našega izseljenskega soclali-stičnega Kluba. Delavci raznih •trok »o bili v sprevodu v svojih oblačUih.. Peki, kl so takrat stavkall, so bili v belih ob'ekah, na fcapah so imeflhrdeč trak. Jezdili So na konjih. Vs«k- - do v sprovodu je Imel v rokati rdečo zastavico. Stev Une godb« bo igrale koračnice. PrlSlj so delavci iz vseh bližnjih manj-61); mest. Na glavnem trgu smo nameravali imeti delavsfco »bo-rovanje ^ govori. 2e ko Je sprevod krenll »ko-t\ predmetftje, se nam Jo zdelo ozračje sumljivo mirno. Nihče nas ni napada'l, kar je bilo ne-oblćajno. Bre« »popadov smo po g'avni ulici prišli v sredi&če mesta in na glavni trg. Takrat Je zagrmelo. V nas &e j© zal«-tela toUpa pripravljenih nazaduju kov. Oglasili so »e «treli iz ■iimokreaov In puSk, Rdečo zastavo 30 nam v hipu raztrgal i na koScke Priičeli so padali udarci z gumijevkaml. Blizu mene je stali majhen mozak. Uda-rec »umijevke mu je prlletel na glavo. BrlzgniU Je krt In oSkrapila tuđi mene. V&ndar Ja Pozdiavl za 1. ma] Vse domaće'in Doleajce le-po poađravljajo in jirn čestitaj o za 1. maj: Mirko Sku.be, ki' služi vojaski rok v Skop-lju, Rudolf Stmonič, Danilo AđiunlČ, Janez Fovlrk, Miroslav Gorjan, Anton Koračin, Peter LukatičiS, Mak* Mikel, Franc Jenko, Erneet Kovač, Rudi Herak, Guštin Kakuša, - Rafaol Purkar, Stanko Jare in Jakob Fegoš, ki služi jo voja-ščino v Kragujolna veselja in spro-Sčenega zanosa, polns saetlih želja In nad. Za vs«m tem pa je t stal protil'judski režim, ki jim ja praiznovanije prepovedoval. Skrivati »o se morali ipred žan-d&TTOe-rdjo In oivadtilh!. Oblekiall emo n«>kaj starih r«-volucionaxjev. Povedali eo nam, kako »o praanovali 1. malj pred vojno. »Zaradi žandarmerije etno ga praznovali na tazn* iegaLno Ln llegailoe načine. Sale po šesrbo-Jamiairski diiktaiturl v le*u 1929 Je zaje»lo prasmovanje ftinSl 6b-«eg,« je povedal Janez Zunlt, precLsednik občina Cnnto-melj. »V vfteh v««eh, ikjer Je le bilo ka] mladih fantov, amo postav- lja],! mlaje ln jih čuvaili noft in dan pred nazadnjaki, kl so nam jih većkrat skušall podT&ti. Ko J« leta 1937 privela rasti vojna nevarnost, j« bil 1. maj že pravi delavako-kmetki ptraz-nlk. Zveič«T 30. aprila ramo zaikurlli kresove in obećali rdeče zastave, L©ta 1940 smo se zbrali na KuJčearju pri Podzemlju. Okoli 300 ljudi je prišlo v povorki s pesmijo in ha runom liko na proslavo. Po nalogu Partije sem govoril ztoranina Ljuderrv. Zboro-vanje smo pripravili s po-močjo Dinjžtva kmečklfo fantov ln de-klet iz Oradaca ln Mlake tex kime&ke sokolske čete iz Pomoč-Ja. Ljudem »ein govoril o ne-vftnKKsti hitleriama ln nove vodne, o zatiranju in lakorlAča-n'ju. o praivLcah delovneiga do-veka, in nagovoril udeležence kot nairod Mati Je Gaib<;a. Sku-plnske proslave smo prlrejall v oddaljenib. vaseh, v hrlblh in n& jasah v giozdiovih, da bi 96 Izognlll rasledoivanju orožnl-kov.« »Tuđi v ornoimajljskem koncu nl«mo miirovall« nam le pove-dal Ton« Dvojuaoč. »Moj oče Jož« J« bll star komuni&t, stalno prečih zastav Jn podobno. Pred 1. majem amo ee zbrali, si raz-delili aektorje ter prejeli materi al. Nato amo zvečer in preko no*i oba«ipiH vs* drogove ob cesti z gesli: Živel prvi maj! 21-v*la ZSSR1 Zivela kane<čkode-lavsk* zvema! ier • Tjodobnlsnl, Nekajkrat smo taka gesla otoe- aili tiudl na vrata oroiniških postaj, Lwta 1938 smo v Crnomlju pri kolodvoru obesill rdečo zastavo. Ker so vesf na vrnlškem koncu boLJ odroakinjeme, sq Ijudje praznovali prvi ma'J bolj spro-SČeno kot dr^ugod. Pirej&nji večer smo po vseh vaseh postavili mlaje in zatkurili kresove. Staro in mlado se je zbralo oko/li ognja. Pekli »mo ttidi janjce ter peli In plesali belo-kiranjslke ljudske pleše. VeCkrat B-mo itn.ell na ,takžnih iproslavah komunisti revolucionarne govore.« Tako se spominja prazno-vanja prvegia maja pred vojno Janeg VltkovlČ z Vinice. 2^ v stari Jugoslaviji so ho-dlli praanovat 1. maj v naravo. Zakaj, smo pravkar sHSall. Ta navada je ostala do danes, če-prav »o se okodi&clne spremeni-le. Se vedno pa je prvi maj na'jlejpši zares v pra-vkar ozele-nedi naravi. Proizvojdci občin Trebnje in Novo mesto so volili V soboto, 18. aprila, »o vo-llll proizvajalci industrijske skupine, v nedeljo pa proi2va- Ftmtje pozdravl|a]o Svojim domačira ln bralcom Dolenjskega lista čes'titajo za 1. maj Franjo Dajčman, Jože Pambcrg, Avgust CeJ in Janez Hočevar, ki služijo voja-ški rok v raznih kraj ih države, Stane Hiti, ki služi voja-šftino v Nišu, Milan Vođopi-veo in Marko Surla, ki služi-ta vojsko v Som boru, ln Joie Novak, kl služi vojaški rok v Beogradu. jalci kmetijske skupine. Oglej-mo si udeležbo proizvajalcev! V občlnl Trebnje: industrijska skupina — udeležba 97,5 °/o, kmetijska skupina — udeležba , V občini Novo naesto: indU-S'trljska skupina 86,9 o/o, kmetij-ska skupina 89,9Va. Mnogi voClvcj kmetij&ke skupine nišo "mogli vollti, ker po krivdi O'bCimskih volllnlh ko-mislj in upravnih odborov. kmetijsklh sad rug nls0 bdQl vpiflanl v vol Une imenike. Ta napaka je bila posebno očitna na SmarjeSkem področju v ob-tin! Novo mesto. Rdeči maj na Senovem Prvi nmj «> »enovSkl rudarjl praznovali prvi* I« okoli leta 1920. Kasneje so se pn&znav&nj-u priključili ie driiffi delavci Jn kinetje. Prva leta po uatanovitvi »tare Jugoslavije so tf» praznovali legalno, kasneje pa lle«*ln<>. Prlsluhnlm© kaj pravlJo organtratorji, pobudniki in udeleženci teh prosl»v. # NcivzHc vsem žandarjem! RUDOLF BRENCE, upokojeni »enovSkl rudar, je prvlo praznoval prvi maj leta 1924, Pri d*na*nji rudhllki' hi&i oziroma pri blvSem delavskem domu, ki to ga takrat fiele gradili, so postavili mlsJe, obe-»Ui rdeC« proletarske zasta-ve in parolo »Zivel naj rđe*l maj«. Prišli so StHe *an-darjl ln x*htevall, naj delavci rdeče zastave sn^mejo, toda delavci so se uprli. 2andarji *o malo popuštali in reMi, naj ob«sij4i tuđi Ju«ro«loTan)»ko zastavo. Ker delavci tuđi tega pogoja nl»o sprejeli, so iandarji »borovftnj« po-epovedali. Dclavoi u> E»to zaata-ve sneli, mVa4e pa se«e!ca.li in praznovali 1. maj v nekenn »kritem kraju v Kradu. 0 Let« 1925 smo prarnovali radar}! prvi maj v B^lem pod ReStanJem, je na-daljfrva.1 Ruđolf Brenc«. S hriba na hrlb smo n&ptljali *lco in nanio obe«Hi 6m dolso zasta-vo ter napis »Proletarcl vseh dežel, idru£ite »e!« V bližtni j© bila neka greznica in z njen« vseblno im« na.m»zali ■mrekl, na katerih ,|e bila prltrj&na žica z rastavo ln 8 parolo. Zandarjj so «llIU liudi, naj gredo porezat žico, pa ni Sel nrvbeđe«. Za to đe^o so j'im ponujali 10 di-naj-jev, kar je bilo takrat kar precej, 2ainđar,VJ sami Pa tudl nUo hot«]i gneti sastave, da se ne b] zamarali. Tako je zastava vlsela, do.kle>r Jo ni odnesla buria. Mi smo jo pobrali tn spravili, da smo Jo imeli Se sa ka*nesj&e proslave. Q NajbolJ mt je ostala v spomin„ proslava 1. maia leta 1926. Takrat »mo v stari rudarski koloniji napeljall Žiro med M-Sami StevUka 63 *n Bfl ter obesill narjo rđ'e&o proletarsko zastavo. Žandari so prci'jkali hlSc In na« nekaj, pr\ katerlh so na&li razno komunisti6no literaturo, &£-ti ralt. ^ Kasneje smo Sli za 1. maj na frlct« v bližnin okolico in tam pr&zncvaH rai praznik. Vodil nas je pokojni Ivan Rađl Rudarskim proslavam 1. maja so se k&s-neJe priključili Be druffl delavci tn tuđi kmetje. Ampak recite kar hoče-te — Je v Sali zftklln^il svoie prlpovedva-nje _ to je pa Čudno, da Sandarji In 8e nekat«rl druffl, ne vem šakaj, nlso mogrll viđ*tl rđ«5* b«rr«. O Rdeča zastava na dimnlku centrale £ Najraje smo praznovali 1, maj v hribih, kjer na« žandarji nišo dosegli. Moja najlepSa proslava pa je bila leta 1925. Takrat sem đelal v stari rudniskl električni centrali, ki je bila blizu nove brestanlSke elcktrarne. Na vrh dimnika centrnile si«o obesili rdečo tastavo. Orož. nl&ki stražmo^ter Ko&ar je bil zaradi tega zelo raziburjan — Je povedal ANTON HRUŠEVAR, upokojeni rudar. ^ Buržoazija je ukrenila vse, da bi ra-trla đelavsko gibanje. Leta 1932 je bila v rudniku redukcija delovne sile. Vse kar ni bilo zataje, so o-dpuistili — tuđi mene. Naj. hujSj nasproitnlk Je bi! dr. Benedifei«, ki Je bil fudniški zdravnik, nekaj časa ćelo župan In predsednik ter podpredsednik Orjune. Tuđi ni hotel nuditi zdravniSke Pomoči rudarje.m, ki &o b-ill koliĆkaj na, predno usm«rj,enl. Ne vem katero leto Je hotel postati senator, za kar pa je potre. boval podpise rudarjev in drugih ljudi, da se strinjaio s tejn. Podplse v rudniku je pobiral paznik. imel je neko knjigo in dejal de.l*vcem: »TukaJ se boste vsJ pod-pisalU« — »Zakaj gre?« so vprafiall ne-kateri del*vci. »Za državo,« .te odgovoril. Precej delavcev ni spraševalo dalje ln so po
  • i»aH, Jaz pa nisem. Ko me je doktor Benedijie poklical k s«bi ln me vpr&Sal, zakaj ne podplšem, ko Kre »a državo, sem mu rekel: »Ko Se je šio za državo, »em ju* gkakal s strojnico po koroških hribih I« Spet sem bil bre* dfcla. 0 D'elavstvo se je tidejstvovalo tuđi v »Svo'bodi«, ki pa je btla leta 1934 prepo-veda-na, ln kasneje v »Vza,iemno»ti« ter V drugih delavsklh đruStvlh. • »Bajonet auf« ^ »V imenu zakona morate z menoj.« me je na 1. maja 1925 »povabil« oroSnik. Pustil me je, đa sem se preoblekel, a jo stal vedno pri meni. Tuđi ko sem Šel na stranišče, sem imel poleg sebe stražarja % »bajonet auf«. Na Žandarmerljski postaji nas je zasllft&val orniniSki kapetan Iz Ce-lJa zaradi rdfrče rastave, ki .te visela nad cesto. Obljubll mi je vse, če povem kdo jo Je obesll, dejal Je ćelo, đa mi bo kupU obleko. Prav tako je bilo kot bi otrokn Prvomajski izlet senovških rudarjev leta 1923 na Veliki Kamen. Slikani so pred gostilno Šerbec. Dve dekleti driita v rokah prvomajsko številko delav~ skega lista »Glas svobode«. V zgornfi vrsti, prvi na levi, je pokojni Ivan Radi, Utkratni voditelj senovških rudarjev Udoiezenci tečaja za delavske z»upnike, ki J« bil leta 1936. Ruđarjl so takrat vodili svoje sastopnike-zaupnlke, ki so jih »aatopall pri delođajalelh. Pui&lc* na sllkl kaže lastnika fotografije, ki K je tudl udeleitl tečaja, Jožeta KarlovSka ii Brestanlee KAM ZA PRVI MAJ? Kako bomo prazmovali parvi maj in kam bomo žli letos za ta pnuaniik, fie vpra&ujemo te dni. Poglejmo, kakiine nacrte imajo kaletivi im družbene organizacije, kako ga bodo , praanovali dedovnl ljudje v naž«m* oikraju. Ve^ji delovni kolektivi bodo prkiedlili svečane [proslave v oblik! mitin.gov, kafnor bodo po vabili tuđi okoliške pT-'&bL-valce. Pon-eikod bodo mitingi ftlavnostni, poneikod združeni ■ kulturnim programom in z ljudskim rajamjem. Na vedar pred 1. majem bo-Ćo zagorell po vseh hribih kre-•ovi. Zjutraj bodo godbe na pLhal* in ponekod sirene »bu- ri lle lJudL V občini Videm-Krško pripravljajo slavnostno povorko po mestu. V občini Črnotmelj bo osrednja prire-ditev na Bojancih, kjer bo na ta dan zasvetila v tej znani partizanski vaši elektrika. Sve-fian dagodek bo združen z govori, s kultu^rnim programom in z ljudskim rajanjem. V občini Senovo bosta dve prire-ditvi. Za dei občine jo bo pripravila Elektrama Brestanica s pomočjo dnižb>n..ami, delom itd.) dvignejo vrednost teh d**l, naj-večja.* • 1919r1959 Srečanja z novim svetom (Nadaljevanje In konec) Prišla je Vida TomSič, kar tedaji iseveda ' nilsmo viedell. Priniesla je letake in na« se-zna'milLa s položajem v svetu, ki je bili tadiaj v mnogih dirža-vah pod oiblastjo fašizma. Od tedajj dalje amo Imeli zvezo i na&im vodstvoon v dilogiafli. Si- rili smo letaike na veliko jezo žandarjev, ki dolgo nišo mogli Jnjffieditti z »em Ml po neprevkiniosti enega izmed našiih izdan im vklemijon odgnan v zaipore okrožnega sodišča v Novean me®tu ter obaojem na šest me-secev strogega zapora (13> de- cembra 1940). Nekateri pessni-ki so si prizadevaU, da bi bili čimboli surovi z nami in sa nam pri vsaki priložnosti dali čutiti mržnjo dio aas, političnih zapornikov. Ko so prišli k nam ItaJljani, so se talkoj pozanimali za. nas. Frainc Spehiar je bid brez sod-be ustreljen 28. okitobra 1941. Mene so odipeljali- v internacijo ru Raib. Kmalu srmo se tam anašli in organizirali od-bor osvobodilne fronte; postavili smo zaupnike po vseh ba-rakah in tuđi tairw> eodiišče, ker je bilo med interni-rmci nakaj belogardističndh zlotin-eev. Ti so se primešaii med naše Ij'udd, ker so jirn bila v Slovemljii Ua prevroča- Eden najhy,fSih takih je bil zloglasni Ivan Mohair z Vrsnih sel. Proti nijemu smo še pred 8. septembrotm 1943 ukazali bojkot med našimi. Kjer kali se je pakaaal med naše, so se takoii rizišli in ostal je sam. Videč, da ie polom Italije blizu in da bo prišel v naže roke, je pirijavil ofLcirju na &tm-žarnici, da je ukradel odaiio, misleč da bo odveden pred Vojno sodi&če na Reko. Pa se je zmotil. Oficir ga je dal po voj.akih pruveaaci za dve uri na kol in ostal je še naiproi z nami. Ko smo razorožili Italijane in prevzeli oblast, smo ga tako j aretirali, zaiprli Ln po sod-bi u&trelili. Našega komandanta Cuiulia smo rAZorožili in zaprli ter obsodLU na san rt, tenenta Lui-glja Rosero pa smo po enem tednu aapora izpustili NaA ra-belj Cuiuli si je sodil sam: z žiletkio ^i ie v Crikvenici prereza! vratne žile. Izvedli amo mobilizacijo na prastovoljneim priistopu v Rab-sko brigado ter krenlli na No-tranjsko. V Baibnem polju sem bil poslan na terensko solo in sicer k rajonskemu odboru Vinica. Joie Fortun Na Senovem za 1. maj 30. aprila bosta na Senovem in v Brestanici slavncKstni prvomajski akademiji; 1. maja pa poh°d na Bohor, kjer bo govor ln splošno Ujud-sko rajanje; 2. maja koncert pevcev Svo-bode na Senovem; 3. maja otvoritev vodovoda v Gorici Pri Brastanlci. Ražen teh bo še več manjših proslav na Senovem ln v drugih večjih krajlh oWint. in v Brestanici... ponnjali bonbo»te. Seveda »nisftm vedel« »Ić. PotfBin je spreimcnl] taktiko. Potegnll je sabljo in mi grazil z nj«, pa ni spet »i« do*egel — je povedM FILIP BREZ- NUK. ^ Za neki 1. maj bo me »pet zaprli za tri dni, ker »em z žandarji nekaj »parla-■Dfiintdral« — n»^več pa o tem, Rc na,j bi Tisela polftg prol»tar»kih za^tav tuđi ju. foslovamka trobojnica ali ne. Dejal sem Jdm, da nima smisla obećati tuđi jiugoslo-V&nsko zastavo pol^S delavskih, ker 1. maj ul državni praznik, ampak asuno đelav«ki. Q Žena pa je dodala: — Se poročena nidva bila, pa bo ga že Te6krat odjcnali kam. Bil je na pri.ner v Trbovl^ah, potoni pa mi yt pisal h Celja, tfa ima nevšečnostl, da ga n6kaj čaoan videla, Ln da bo več povedal ustno. Ko to druge žene za praznike pekle i>o-tioo ln Imole df-dcp doma, *o se mj sme-Jale, ker »cm bila Jaz sama. Pa ie mene »0 vpleili v to reo. S pokojnim Radlj,cm rva vft^irat »ktrivala ra-zUčne knjige in jih prenaiala Iz »JtrlvallSĆa v skrtvališie. — 1. maj smo za&ell praznovat| 1922. leta, te me apotnin ne vara, j« po^edal EMIL 8MOLIC, rudarvfcl upokojene«. Vsako leto smo za 1. maj naredili kaj ta-kftga, da bo žandarji skakali. Doktor Be. nedićič ie delal grdo z nami. Bili uno brcz dela ali pa slabo plafa.nl, doCim so imeli orjunaši boJjiše pl»ce in ie premij* bo dobivali. Delavce bo iz.moz#a',j v rud-niku, potem pa jih piutili tudl brea zdrav niske po.moti. |» Dodal pa je fte nekaj 0 žaloatolh do-godkiii v Trbovljah: — 1, juni ja 1924 so Imeli orjunaši pohod v Trbovije. Neslj So zastavo blagoslo. vit. Duhovnik! so se poakrill. Fakln ^lm je iztrgal zastavo. Orjmnaii, ki so bili obo-roženi, so ga vzeli s seboj ter ga prete-pali in na razne nadinc mučili, V Skra-tovi grostiliil so mu vlivali vrelo juho v usta. Potem so ga ustrellli. & Zgradili smo delavski dom JOZE KARLOVSEK, usluibenec elek-trame v Brestanlci, je povedal o 1. maju: £ Leta 1925 smo Imeli sestanek v go-zdu nad »enovško delavsko kolonijo, na katerctn «mo se pogova-rjall, kako borno pra^novali 1. maj. Videl pa nas Je neki rudnički nanift^eoiec ln o^vestll žandar, niprijo. Zvečer j,e okoli 50 zandarjev ob-kolilo delavsJto kolonijo, pregledalo stanovanja in aretiralo vsakega, pri katerem so naJLi komunisijftno literaturo. Pri Brez-nikarju so dobili brošuro o drulbeni ure. d»tvi Sovjeteke zveze, ki je imela ovoj nedoJŽnega ća*apisa »Lovec«. ZasliSevanJe j« vođil oroini§ki kapetan Iz Celja a nas j* moral kmalu pustiii, k«r ni zv^del nić posebne« a. »stega leta fo ta, i. maj obesil na dim-nik stare rudnlške elektrarne rdečo «a-»tavo neki Jwraj, ki se je kasnej« preselil v S'saik. Zandarji so se precej namučili preiBn»tva sindikata rudarjev, z nj«govo po-m>6jo se Je v Senovem vedn0 bolj Sirija sccialistična misei in se dvigala zavest rtdarjev. # Leta 192« In 1927 so za : rvotnajake praznike z.aprli nekaj vodij delavcev ried njim i tuđi mene. S tem so »i hoteli iandarji zagotovltl, da ne bi bilo prvo-najsklh proslav. Vendar delavsfceg* pi-'*nja nlso nrojrll v«č aatreti, niti ustaviti ijegovcga Sirjenja. Leta 1^39 je pred !. majem pokllcal orožniSki nafelnik Mir-tina Zehar^a, našega vodjo, in ga profil naj đelavci ne proslavljajo 1. maja. Zc-har na to n{ prlsta], Oroinlšk] načelnik ie potem prošli, da vsaj ne bi naredili kake uradne proslave. Rckel pa Je še, đa :o bodo tuđi iandarji uđeležlli proslave, te bo manjSa. # 1. maja Je dclavslta ffođha lirrala v zgorn^c-m in spodnjem Senovem budnion. nato pa so krenili delavci z gedbo na Vrhe, kjer so proslavili svoj praznik. Bilo Jih je preko »to. PH*'i *0 tuđi oroRniki, ki nlso bili oboro$eni, ln so se ga tuđi dobro navlekli, • Po slopinfah oEetcv Malo teh starih delavskih veteranov 5e iivl na Senoven in v Brestaniri. Precej se jih je i/.se" lio, ne-kaj pomrlo, nekaj padlo. Leta 1^52 ]e umri Ivan Radi, kl je nkoli leta 1920 in naprej vodil senovSke rtelavce. Res je, vefine starih borcev ia delavske pravice ni več. mladi SenovSani pa gredo nipraj po poti, ki so jlm Jo pokazali njihovi očetje, JO2E PRIMC Prvomajski izlet senovških rudarjev z družinami leta 1937 na Bohor v vas Dobova. Igrala je njihova delavs^ka godba. (Obe jotograiifi sta last tovariSa Filipa Breznikarja s Senovega) Ljudska tehnika v predkongresmh dneh Lanska velika pomlad je pri nas razmah-nila armade mladih ljudi na avto cesti in preko nje tuđi vso Dolenjsko ter jim dala v roke tudl motorje, traktorje, kolesa, fotoaparate itd., te live veje Ljudske tehnike, da so se na njih tuđi pokazali kot tekmovalci in šoferji-amaterji. Dolenjska je znala tuđi jesen ter zimo dodobra izkoristiti in so bri-gadirji z naše velike dolenjske magistrale na,* ' daljevali svoje tehnično znanje v kro&kih, klubih, društvih LT, AMT, fotoseketijah, ob radijskih sprejemnikih, v delavnicah, pri motor jih, ob pouku novega znanja pri traktor jih. Letošnja pornlad nas je pa znova za jela, tokrat v spominu na lansko mladinsko akcijo in še v čast obletnice Partije in SKOJa in III. kongresa Ljudske tehnike Slovenije, ki" bo 25, in 26. aprila v Ljubljani. Že na letoSnji februarski letni okrajni skup-ičini Ljudske tehnike smo sprejeli napo-ved tekmovanja, ki ga je z nekaterimi točkami dal OOLT Ljubljana, to tekmovanje pa se je v marcu izpremenilo v splošno akcijo vseh članov Ljudske tehnike v okraju, od jnoriirjeu v ođređi-h, do druHev LT, AMD in ostalih vej te dejavnosti. Posebno je ie potrdila to našo pomladansko razgibanost LT breiiška napoved UimkajŠnjega obč. odbora LT, ki je pozval vse naše odbore na veliko tekmovanje in zma-go pred HL kongresom LTS. Žal, da je ta poziv sprejelo Ie 5 občinskih odborov LT-Brežice, Novo mesto, Videm-Kr&ko, Zuzem-berk in crnomelj. Vemo pa tudl, da so v ostalih občinah v velikem delu prav najmanj-ši čktni LT-pionirji, mladi tehniki, saj sedaj tekmuje 80 pionirskih odredov ali nad 20.000 pionirjev. Velike so priprave teh 80 odredov na leto&nje rastave, ki bodo v tednu mladosti. Svojo bkrb so ti odbori nudili pri usta-novitvi društev LT v Dvoru, Kostanjevici, v 6 KZ novomeške občine, v proizvodnem v Brežicdh in Kr&kem. Nabava 6 novih kino-projektorjev, ki so jih kupile občine za potrebe naše prosvete, je tuđi del akcije Ljudske tehnike. Ves mesec april predvajajo po vseh naMh iolah in kinodvoranah posebne dokumentarne filme iz dobe borb ZK in NOB. Prikazali bodo na 400 predvajanjih 12 filmov iz tega obdobja ob posredovanju in tehnični pomoći članov LT ter drubtev. V Žužemberku so preko LT nudili svojemu članstvu in prebivalatvu tuđi predavanja iz tehnike in kmetijstva. Tako Žužemberk kot tuđi posavske občine našega okraja prirejajo letos za plonirje predavanja iz prometnih predpisov in ne bo dolgo, ko bo spet opravilo več sto novih pionirjev predpisane izpite in prejelo značke. Ne na zadnjem mestu pa je v tej veliki po-mladanski akciji tuđi skrb za ustanointev vri-narskih in kmetijsklh krožkov ter pionirskih šolskih zadrug, ki so posebeno v Beli krajini in v brežiški občini ter v Krškein pokazale prve uspehe. Na desetine poskusnih gred in na stotine krmilnic.za ptičice pozimi je tuđi uspeh tega prizadevanja in lahko samo zaključimo, da bodo naši delegati vzravnani, veseli fn ponosni, saj je tehnična dejavnost, po izjavah predsednika tov. Mirka Goršiča in sekretarja PrvinSka, na Dolenjskem v letošnji pomladi najboljša v vsej Sloveniji, posebno pa pri pionirjih — mladih tehnikih. Tako smo lahko prepričani, da bodo tuđi naslednjl uspehi in akcije v letošnjem jubi-lejnem letu res velik dar mladine novome-ikega okraja Partiji in Ijudstvul -jtm- Za Praznik dela — v partizansko vas Bojanci! Lepo ln potnenljivo bođo proslavili letošnji 1. maj Slani kolektiva Elektrogospodarske skupnosti Slovenije Iz Ljubljane in ostala podjetja Elektro. Skupno z vasjo Bojanci, kl je med NOB tako rada sprejemala slovenske In hrvatske partizane in Ujer Je bilo v zadnji vojni tuđi nekaj slovitih bitk — naj omen'.mo Ie veliko zmago Tomšičevcev »pomladi 1943 — bodo proslavili veliko gospodarsko zmago. Na pobudo tovariiev Zeleznika, Stajđoharja, direktorja ELES ing. Korošoa in drugih, kl jih belokranjski Ijudje Izza časa NOB dobro poznajo, so kolektivi na svoje stro-ike prevzeli elektrifikacijo Bojancev. V vaši bodo ta dan odkrili spominsko plosco. Proslava v Bojanrlh 1. maja bo osrednja prvomajska prlrcđitev Bele krajine. Dotlej bo gotova tudl cesta med Vinfco in Bojanci. Stari partizanski borci in domačinl se bodo ob đelavskem prazniku spominjali 40-letnlce uslanovitve naše Partije, dneva dela ln nove pomladi, ki je ražen drugega prinesla Bojančanom đolgo prlčakovano elektriko. ObišClte Bojanoe, povesellte se v petek z njiml vred lepega prvomajskega slavja v zavedni partizanski vasici! KULTURA IN PROSVETA Napredno kmetijstvo naj požene korenine že v soli Spet smo sredi dvojne pomladi. Ena se je razbohotila s svojim zelenjem krog naših domov, v gozdovih in na travnikih, mlade roke pa «o prinesle pomlad tuđi v šol-ske vrtove. Praktično delo v naših šolah je letos našlo po-seben odmev na šolskih vr-tovih. Đolenjsko kmetijstvo si srne mnogo obetati od pri-zadevnosti naših šol, ki so se letos moćno zavzele za napredno kmetijsko, vrtnarsko in sadjarsko izobrazbo svojih učencev. Delo je povezano s šolsko zadrugo na šolah. Kmetijska gospodarstva in zadruge morajo videti v tem kvalitetno spremembo v od- nosu do naprednega kmetij-stva, saj bo novi rod lažje doumel, v čem je bistvo no-vega načina kmetijskega go-spodarjenja. Začeti je treba pri mlađem rodu. Izmed mnogih primerov žive zavze-tosti za sodobne kmetijske naloge si oglejmo delo na Šolskih vrtovih na Mirni in v Kostanjevici. Mlado sadiko ravnaj... V četrtek 9- aprila, so se plo-nirjl vižjiiv raaredov mlrenske osemletke zbrall ob 9. uri do-poldine na ustanova! občni zbor fiolske zadruge. Dvorana Partizana je bila polna, aaj se je od ■po ,,^p-«t- n-fK V'i^jih r-i^rp- dov prijavilo kar 115 v šolsko zadrugo. Po pozdravnem govoru ravnatelja osemletke tov. SMvestra Vladimlrja je mladim -tadružnikom spregovoril uprav. nik KZ Mirna Marln Vi3ko. Orl-al ie pomen šolske zadru- ge, kjer se učencl že med Sola-njem navadijo na naprednejši način kmetovanja ter zadruž-nega upravljanja. Z letošnjim letom je prešel šolskl vrt v upravljanje šolske zadruge, ki bo v »odelovanju s KZ Mirna posadi'la na vrtu več vrst krom-ptrja, koruze in rdečega kt>-renčka. Seveda borno vse t© kulKure sodabno gnojili In ob-deilovall, tako da bodo učencl že tu videli prednost boljšega obdelovanja. V iesenl bo vse te pridelke KZ odkuplla po naj-višjih dnevnih cenafo, mladi zadružnikl pa bodo s tem dobili flnančna sredstva za nadaljnjl razvoi svoje zadruge. Namesto starih dreves bodo postopoma posadili, nova. Začetek je že storjen. Na me-*tu nekdanj© zamemarjene dre- vesnice stoji danes nasad prl-tličnlh hrušk, ki jih je z irJa-dimi zadružniki zasadil prizia-ni kmetijsk- su?okovn.jak tov. Gracar, ki bo tuđi poslej rad pomagal povsod, kjer bo potreba. Ze v teh dneh bo tov Gra- I car vodil krožek mlai.h sad-jarjev. Nauči 1 Uh bo raznih vrst ceplj ?nja. Zadružni svet si je za svojega predsednika lzvoll.1 učenca 8. razreda Martina Ka^:Aa. Izmed ( svojih članov jp Izbral enajst klanski upravni cdbcr; predsednik je Jan« Mar;n, tajnik Daširo Berce In bligajn'k Vojko Fotrbin. Po živih ni raz-pravi In po sorej-stj'.i obvrzno-sti za :etos je vs-^k mlad za^-družnik dobil aanim vo knjigo »Več ze enjave — več zdravja*, dar KZ Mirna, O i»»a zadruge !ximo 5e pisali. Vlado Lamut; DOLENJSKA POMLAD (1959) Lutowski: »DEŽURNA SIU2BA« na črnomaljskem odru Po većih nastoplh črnomalj-ske igralsk© družine s kraj Šimi odrskiml deflj Je bila 4. aprila uprizorena tehtnejša odrska predstava Lutowskega »Dežurna služba«. Delo oiiv- U&itel|i raetliške Sole so zborovali V začetku meseca so *e v Metliki aestali učitelji \z celot-ne oboine, da se pogovore o •vojih težavah m uspehih. Tovariš Vilktor SvigelJ je poročal o delu društva učiteljev in profesorjev v zadnjem času, nakar so podrobneje razprav-Ujali o ocenjevanju učiteljstva. Tovari* Ivan Žele je govorll 0 šolskem zakonu, kar je navzo* če zelo zanimalo, ker vs\ še nlso bili seznanjeni z njim. V razgovor je posegel tuđi okraj-ni Solski inspektor tovariš Dućan Muc. Raapravlljai je o reformirani Soli. lja povoj no politično vzduš-je na Poljskem, ko se v okviru zdravniške službe pre-pletajo osebnl čdoveSki In politični problemi v konflikt, ki se ugodno re&j v višji splošno humani ravni. Igra'ld so svoje vloge zaigrali 5 pri zađe vnostjo in ob-čutkom, kar velja zlastl za J. Kramariča, Fr. Kolbezna, Tl-neta Svajgerja 5» Ano Bogataj. Igro je režira! Karei Ster-benk. Q-re ScctaHiem v (iojroxtKne|SIh obtikah postaja zaradi delo-vanja objektivnih zakonov družbenega razvoja in revolucionarnih akcij delavskega razreda svetovni sistem ...........................'"——■—v.v.,....»»»»m,TO..-.- ... .v-.v .....,,.... :.,.,,4.~«i... ,-,: ^(ssR««*«*: x<-*s#ggw V topli gredi presajamo nežne, krhke rastllnice in spoznavamo, kako živi svet okoll nas .., Na Suhorju so se sestali staiSi Suhorska Sola je veilika In lepa, da lahko sprejme veliko Steviio otrok. Toda letos ji primanjkuje ućiteljstva. V začetku leta sta začeli pouk le V dveh dneh: čez 2000 ob skovalcev na tabornšk) razstavi v Navem mestu V nedeljo opoldne so v Domu JLA v Novem mestu odprli za-nimivo razstavo 120 fotografij, makei, ročnih dei in lepljenk iz življenja in dela taborniške organizacije. Razstavo je odprl starosta Partizanskega odreda gorjanskih tabornakov jng. Slobodan Raj ič in pozdravu na-vzoče za njim pa je tajnik okrajnega starešinstva ZTS kratko opisal dosedanji razvoj taborništva v okraju. Ze prvi dan si je razstavo ogledalo nad 1500 ljudi približno pet sto pa tuđi v ponedeljek, 20. aprila. Ze^o zanimivi so odgovori na. anketnih list ih, ki jih iz-poln.ju.jejo cbiskovalci, Razstava bo odprta Se danes In jutri popoldne od 14. do 19. ure. dve- učni moči; nato »o dobili pomoč iz Jugorja In Metlike, Pred kratkim se je težavno stanje vsaj za silo uredilo. Te težave vpllvajo tuđi na učni uspeh, Ob koncu lanskega Sol. leta je padlo od 166 učencev le 17 (10,24%), a letos v I. pol-letju je bilo 39 negativno oce-njenih (26,17%). O t«m in drm-gih vprašanjih defla v Soli Je nedavno tega govorll staržem upravitelj Peter Jankovič, o telesni vzgoji In higieni otrok pa Janez Dragoš. Sola nima lgrifiča, zato je pouk teleane vzgoje težaven. Letos bodo začeli z delj za ureditev igriSča. Potrebno je odkupiti zemljišče, kar bo storjfia občina. Na Suhorju prav zaradi pomanjkanja učiteljev ne more biti popolna osnovna Sola, č©prav si jo star_ šj Žele; mogoče se bo ta želja izpolnila v novem šolskem ^etu. Starši so se na kratko sezna-nili tuđi * novim šolskim zakonom. Roditeljski sestanek je bll ploden in so bl'H z njim stanši zadovoljni. Ni blizu take osnovne sole... Oni dan sem se potepal po Kostanjevici. Kar taiko sem zavil proti osemletki. Vstopll sem. Povsod po stenah hodnlkov slike. Kaj sem zašei v muzej? — Ne to Je Sola, mi je raz-ložjla snažilka. Upravitelj Sole ml je povedal? da so vse slike podarjene. Ne vem, koliko jih je, Vsi hodnikl so polnl. Dobili pa Jih bodo Se nekaj iz Ljubljane. Zavila sva na vrt. Ptičje kletke, rože, ob šolskem zidu hruške, jablane, slive. Brezove klopi in mizice. Malo naprej topla greda, o kateri sta povedala njena »oskrbnika«, učenca Majda 2n-li* in Darko Globevnik; — Lani smo v nj ej gojili le rože, letos kolerabo, cvetačo, paradižnike, papriko in melancane. Gredo sva pripravila tako, da sva dala spodaj konjski gnoj, nanj tlistje in na vrh zemljo. Kadar je veliko dela, nama pomagajo tuđi sošolci. Posejala sva tretjin0 grede, ostali prostor pa je za pr&sa-janje. Gredo zallvava, zračiva in pokrivava s slamo In de-skami. v začetku sva jo enkrat pokrila s slamo, pa je šel potem nanjo ležat pes in je podrobil dve vrsti Sip. Bodočo Solsko radrugo že caka lep vrt, urejen po načrtih inženirja Rada Linznerja. Var-stvo nad vrtom je prevzelo Kmetljisko posestvo Kostanjevi-ca, ki je žolarjem podarilo 200 armov čroega ribezfija. Miren-ska »Dana« se je tudl odrezala, aaj Jlm je poklonila 100 grmov malin. Vrtnarski krožek za lepotlč-ni del vrta skrbi, da so grede pravočasno in pravilno obdeQa-ne ter posajene s cvetllcaml. Vrt je skozi vse leto v cvetju: ko odcveto ene rože, začno cvesti druge. Skoro vse seme so dobili zastonj: nekaj so ga pri-neslj otrocj od doma, nekaj so ga naprosi'H, nekaj pa so ga dobili v zamenjavo 2a Solsko. Ljudje si radi ogledujejo vrtove. Učenci zelo skrbe za šolske rože, saj jih niti ne trgajo. Kadar krožkarji deflajo na vrtu, se pogovarjajo o drugih rastli-naht ki jih &e ne goje, zasle-dujejo pa tudj vrtnarske novost | v časopisju in radlu. Prvo in drugo leto dela krožka 9o imel) vrtnarjl več težav. Naj-hujše Pa je bilo, da so Jlm včaslh krave popasle njihov vrt# ker ni bil ograjen . . . Tudl šolsko kuhinjo imajo depo urejeno in veselje je P°-gledati mlade gospodlnje — učenke z belimj predpasniki In rutami, k( «e vrte po kuhinji. Kuhinjo uporabna tudl gospodinjska Sola, v njej se učljo gospodinjstva višji razredi osemletke, služi pa tuđi za šolsko kuhinjo. Veliko bi lahko Se najteval: delavnica mladih tehnlkov, SoLska ambulanta, vzorno ure« jena straniSča, 'lutkovni oder, tabomlška ^eta tihe Krke In 5* in še. Njihovo Solo rade obiskujejo okoliške in druge Sole. Lani si Jo je ogleda'lo veliko obiskovaU cev, već delegaclj, 260 inozem-cev — med njimi 40 angešklh kulturnih đelavcev trije zastop-niki BBC radia, Be'lgijcl, Švedi, Nemci, Avstrijci in Itali-janl — razne domače prosvetn« delegacije. Solo Pa sf>e ogledaj tydl tovariš Aleksander Ran-kovlč. Vsi obiskova'lci so se o soli zelo pohvalno izrazili, Ne-kateri si z učencj tudj dopisu«« Jejo. Jože Prime Na] živi Zveza komunistov Jugoslavije - organizirana politična sila delavskega razreda In delovnega ljudstva Jugoslavije! VSE SILE ZA MIR, ZA SVO-BODO, ZA S0CIALIZEM1 R A Z P I S REPUBLISKI SVET SINDIKATOV ZA SLOVENIJO razplanje i VPIS V PRVI LETNIK ^ DOPISNE EKONOMSKE SOLE Pogo-j za sprejem je uspešno opravi jena osemletna ■j^novna šola ali njej po stopnji ustrezna splošnoizobra-ževalna iola. Kandidati se lahko prijavijo tuđi za sprejem v II. ali III. letnik: a) će so uspešno zaključili predhodnl razred ekonomske srednje sole, b) če »0 uspešno dokončali predhodnl razred gimnazije ali ustrezno strokovno solo. Ti kandidati pa morajo opraviti dlferencialni izpit, ki se določi glede na naravo sole, za kar je treba vložiti posebno vlogo. Za diferencialne Izpite se lahko vsak pripravi na dopisni način. Vpls ni časovno omejen. Prijave in nadrobna navodila dobite na ob6inskih sindikalnih svetih. Prijave pošljite za Dopisno Solo Ljubljana, Ldkozarje-va 3, kjejr dobite tuđi natančnejše informacije (tek 30-043). Na kostanjeviškem iolskem vrtu: sami sejemo in sadimo... V kmniilnicah stare Jugoslavije so imeli komunisti svojo organizacijo s koimitejem na ćelu. Le-ta je bil v vsaki kaznalpici naj-viišja avtoriteta za vsakega obsojenega komunista: železna partijska disciplina je ve-ljula tuđi tu, med kaznilniškirni zidovi in od vsakega posameznika je zahtevala brez-pogojno pokori ino odločbam kolektiva. Koimite je organiziiral delo za ideološko lizo-bllikovanje, pripravljal je akcije za zbolj-šanje podožajia političnih obsojencev, brigal «e je za prehrano, reševal je medsebojne spore, vzdrževal je zvezo s Partijo zunaj iil -Anti-Duhring«, kl jo je vedno čitial v prostem času. Ražen tega je študiral psihologijo Behtereva. Glavna tema njegovih -predavanj v našem kolektivu je bila Ruska revolucija, ki se je je bi! udeležil. Se Ijubše kot ta njegova predavanju nam je bilo njegovo pripovedovanje o življenju v Rusiji v času revolucije, o bos.ll. n»J ga »pustim Po sred oval sem in spustili so ga, — Jaz ga ne bi nikdar spusti] — sem rekel, — kaj vse Je z nama in ?. drugiml počeli — TI si sektaS, — Je rekel Tito In se sladko naom?Jal. Upravnik Vrabelj mu je neke] prezir-ljivo: — Kaj bo vam, delavcu, filozofija; kladivo v roke, to je za v&s. Bolj kot vse drugo je Tita zanimalo stanje v Partiji, ki se je počasi popravljala od hudih udarcev vojno-monarhistične diktature, ki jih je bila dobila 1, 1929 in 1930. Zato je trdovratno poskušal vzpostaviti zve:o s Birtijo, da bi od zagrebških tova-rišev dobil vsaj kako vest o njenem stanju in delu. Spominjam se, da je kar sijal od zadovoljstva, ko se mu je to po mnogih neu.g!abljal v vsako podrobnost, ki so mu .io tovariši od zunaj sporočili. Trudili smo se, da bi vsak tire-nutek pro-stegs časa čim bolje izkoristili za svojo izobrazbo, toda prav tako smo se trudili, da bi v diskusijah na partijskih sestankih ali pa v krožku izotolikovali enotna stališča v vseh bistvenih vprašanjih iz raznih podro-čij teorije in politike naše Partije. Pri tern, zlasti pri pilitičnem izoblikovan.iu, s,ta nam pomagala dva starejša in izkušena tovariša — Tito in Radomir Vujovič, ki sta imeln za seboj ie prečejšnje število let na odgovornih partijskih mestih. To je bila koristna šola, zlasti za tište, ki so imeli mnogo knjižrega znanja, toda zelo malo lastnih izkušenj iz neposrednega dela v organiza-cijnh ielavskega gibanja naSe dežele. Ediitio O'b nedeljah, po predavanju o določeni temi, smo si dovoli>vali nekoliko razvecrila — peli smo v zboru: Najprej smo odpeli ves tako imenovani revolucionarni repertoar. Začeli smo z Internacio-nalo, potem pa so se vrstile vse revolucionarne ?esmi, ki amo jih poznali — naše in tuje, mjveč ruske. Nadaljevali smo z na- Ikni narodnLmi pesmimj in ta repertoar je bil mnogo daljši. Petje je bilo prepovedano, toda mi se za to nismo brigali. Res smo začeli tiho, toda to tiho petje se je kmalu spremenilo v pravi zbor, ki poje na ves glas. Paznik nas je prišel večkrat opomnit, da je petje prepovedano, mi pa smo — ka-kršen človek je bil pač na straži — izbrali enega od nas, da bi se z njim pogajal. Toda na glede na izid pogajanj se nismo nikdar hoteli odreci temu zadovoljstvu. Nekaj let kasneje — bil sem že v Mos-k*! — sem zvedel, da je bila v Sremski Mitri* vici neka skupina komunistov, med njirnl tuđi Moža Pijade, obsojena na strogo ječ"o, ker je prepevala Internacionalo in druga revolucionarne pesmi. Ce bi nas bili v ma-, riborski kazmilnici obsodilf zaradi prepeva-nja tekih pesmi, bi vsak od nas precej po-dališaJ svojo kazen. Se en spomin v zvezi s petjem. Leta 1935 sem se v Moskvi srečal s Titom v neki družbi. Nekdo je zapel rusko revolucionarno pesem, ki je Titu zelo ugajala. Vzel je beležnico in si zapisa! besede. Ko jih je zapisoval, mi je pomlgnil im rekešl: — Le-pega dne utegne to tuđi našemu Mvolucio-narnemu repertoarju prtav priti. •'— • RODOLJUB COLAKOVI«: SPO»JWI IN SRECANJA . - ,-- PAVLIHOV . KOMPAS- , VZA 150 DINARJEV dobite v vseh trafikah In prt drugih prođajalcih. — Pohitite z nakupom, kaj-tt bre* PAVLIHOVEGA KOMPASA »alđete povsod AKTIV LMS CERKLJk Ta aktiv je delaven na vsch področjlh in ga štejejo med najboljše v oblini. Predknai-kim so pripravili zabavni večer »Pokaži kaj znaš« iv so zelo uspeti. So *esno povezani i gamlzijo v Cerkljah, ki j»m nudi vso pomoć. Priredili so vrsto tekmovamj z bližnjimi aiktivi in dosegli .epe uspehe. AKTIV LMS ORESJE Najlepše usipehe so dosegli na politlčnoideološki vzgioji mladine. Imeli so vrsto preda-vanj; predavali so fllani Zveze komunlstov in pripadnikl JLA. Na vseh sestankih imajo tudl politične preglede, tako da 90 seznanjenl z naiaktunlnejšimi političnim! dogodkl doma in v svetu. Igrali ao že več krajSih lgric. Z drugim! mladinsklml aktivi so v naitesnejših stikih In tekmujeio na vseh področ-jlh. AKTIV LMS BKEZICE-MESTO Brežižka mladina je ravno v predkongresnem tc*kmovan,)u močno zaposlena pri oilepše-volnih dellh m&sta. V organizaciji, kl j© Stevilino na,j moć- ne jSa v občlnl, lani ni biflo ^a-ve dejavnostl. Mladina Je imela najboljše pogole za svole išlo, pa tih 1r premalo Okoristila. Nov^o vodstvo je uspelo ^aa-gibati delo mladine, tako da *• lahko že pohvalljo s stvarnim 1 uspehi. S TVD Partizan so na-vezali najtesnejSe stlke in vkl'ju&ili -precei mladine, kl Jo veseli delo v Sportu. Ustanovili so samostojno strelsko diužlno. kl dobro uspeva. Z upriizorltvl-jo enodejanke ios življenja i* NOB bodo s'kupaj z drugiml o+-ganizacijaml proslavili 40. ob-letnico Partij« in SKOJ. Od- NOVOMEŠCfiNI! VI. mladlnska delovna bripada »KatJa Rupcna« se vrne v Novo mesto v nedeljo, 26. aprila, ob 21. uri 28 minut. Priredimo brigadi, U i je dosegla na avto cnsti odliCne uspe-hc, prksrčen sprejem! Okrajnl komite LMS. ziv mladine Iz brežiške občlne za letošnio zvezno akcijo je bil zadovoljiv. Mladinci redno obl-skujejo studijske sestanke in predavanja. AKTIV LMS .*KOPICE Aktiv stetavlja pretežno kmečka ml-adina. Cendrav so imelj težav& s prostorom, so dosegli lepe usupehe. Priredili so že več pro^lav ob naSih ptaznikih. Zavedajo sb važno,3ti zvezne akcije, zato $0 precej svO'ilh mladineev predlagali za brigade. Preve* bi bilo Ce bi hoteli pisati o deilu vseh aktlvov iz breilške občlne. Omenlli smo samo nekal najvidnejših. U stih, kl so đoslefl pokaizal; največ uspehov. NI re<5e-no. da ne borno v končnl razvrstltvl videli tudl aktive, o katerih danes n!?mo pisali. Vsl ti usnjrhi nam kažemo, da se 1e mladina breziš'ke občine vneto lotl'la dela In hofe na ta način nnoslaviti zgodovinsko obletnico Partiije In SKO-T ter člmvef dof>rinekaže , množiičruKJt te piniijubijene igre, V tem tekmovanju nastop^Jo Štl-ričliunske ekLpe Šahovskih dru-Itev, klubov, sekcij ln aktivov, dalje ekipe množi^ndh organiza-oij, slnddlkalnJh podiiuSnic, razllč-n,lh Sol. enot JLA ltd. Sedaj so povsod v teku 2e zaključna tek-movanja ta prvenstvo posa-meznlh občln im okTajev, medtem ko bo zaključno reipubbi§ko prvenstvo 10. maja v Ljubljani. Tuđi v novomeškl obfrln.i ln V ostalih ob6inah novomefckega okraja le v teku tekmovanje za občlnske prvak«, ki bodo 3. ma- ja naetopill v Novem mestu na rinaLnem tekmovanju za okiajne-ga prvaika. Samo v novomeaKi ob&lnđ se je za tekmovanje prijavilo kar 18 6k!p: dve ekipi SUJ Novo mesto, ŠUri ekipe JLA pet ek>p sindikalnih podruande (OLO, ObLO, Presveta. Pravnik! m Elektro), tri etolp« šahovskih akU-vov SD Novo mesto ((jimjiazua, »Invalid«. »Gozdar«), dve ekipi šahovskih sekcl) DPD Svoboda ter ekipi vajenske Sole ln obrtnim?. Za nosilce skupin so bile doio-Cene najmocnejSe ekipe: Društvo pravrukov, Sl> Novo mesto A, OLO Novo mašto in »klipa JLA I, Rezultati jekm.ovan.1a" trenutno se nl30 znani prav tako tuđi ne re-zniltaifl :prvensitev dstalfiH o»etn novomeSkega okraja. F. M. G0SP0D1NJE! Ce še oklevate, s kakSnim detergentsklm čistilnlm praškom bi ai pomagale pri čišćenju, ribanju ali poliranju najrazličnejgih predmetov, potem ne po-zabite: KREMEN v Novem mesto vam nudi prvovrstnl čASTitni iialuevaiic ma v v&eb trgovinah! prvi t*kml z»nwljlvo prema««U prvaOta koprske podxvexe — Partizana Iz Kanala s S"r toda v na-alednji tekmi 1 mai^^rsk-un Br«-rwkom so mor*u pui^iem za/pu-Btiti ig:rtS*e. BraniJtovca &o i>iU boljii in so zjnagall 8 3:1. Ker so s tem porazom Novomtsćaiia izgubila upanje na prvo m^sto, s,0 v tretji fiialm lekmi I ^K Ljubijano Igrali brez VOlJe \x\ ^nova izgubili z 0:31 z zmAgo nad y.OK Ljubljamo Je mari*>°'>'»ki Branik osvojil naslov pokalncgii prvaka Slovenije ln bo zastoP141 n«4o repu bllko v zveznein M-'Kmovainju, Novome&čani so bili komaj tretji, kar ni ni£ ugodeji anak pre<] za-ftetkom tekmovanja v zveznl od-bojkaa-skd nm, sicer l>a to tekmovanje ne Kmemo iteti kot zajies-ljiv znaik »labe forrtie novomeSke ©kipe, ker je poteltlo v lzredno slabih vremenskih «^«ti&6lnai\. Med tektnovanjem Je n»rarei stalno deževalo. bilo le zelo hladno in ražen tega Je pomembno vlogo Igrala se modna burja, V takih pogojlh ao pai mozna vsa-kovrstna preseneftetnJ*' r. m. Končno dober nogomet ELAN (N. m) ; PARTIZAiST (KoCevJe.) »:l (3:0) Elanova nogometna eiiajstorlca Je v drugi tekml sipomladanskega dela prvenstva z*igra1a nepriča-kovano dobro in občutno pora-z.iLa ekipo kocevskega Partizana. Vsi gledalci, ki so navzUc slabe-mu vremenu preteklo nedeljo pri-fili na Elanovo igriSče (ki J« res v talko žalostnem stanju, da je že skraini oas, da se p'i'iene z naipo-veclanimi deli ali P» ■« "ai vsaj z*silno uredi dohode) ao bili upraviceno zadovoljni s tekmo, saj Elanova enajstorica te dolgo m tako dobro Igrala. Naaprotniik. ki se Je v začetku trdovratno uplral, je kasneje ntocno popustu in koneno dožlvel pravo katastrofo. Posebno dobro ae 'Je odrezala napadalna petorica — I>anilovsk,l, Vesel, Majerle. Babusek in Hro-vat. medtem ko obramba n.\ bdla zanesljiva. Tekmo Je dobro vodll sodnik Oven iz Ljubi jame, Ce bodo Elanovei tudl v pri-hodnjlh tekmah tako zaigrali kot preteklo nedeljo, potem jlm res ne bi smelo niti prvo mesto v ligi. Za prvo meato bo zelo pomembna nedeljska tekma z Borcem Iz Rib-nlce, kl jo bodo Igrali v Ribnld, Pogled na ietni baxeu »CELULOZE« ua Vid mu, U b« ▼ prUaodnJih diiah *p«t callvel Naši pozdravi in čestitke Dalenjski fantje Fra.nc Ho-č*var, Anton Trćek, Franc Re-žek, Ivan Jurjevčlč, Janez Mravinec, Drago Kramarić, Alojz Prah, Jo*e Glavić, AJfonz Jaki, Jože Ceh, A'-oj* Smollč, Anton Volko, Jože Pogorevc in Alojz Felicjan, kl služljo voja-ki. rok pr| VP «5033 v Puli, čestitaj o za 40-letnlco KPJ vsem komunistom. Vsem bralcem DL, graditeljem avto ceste ter de-lovnjm ljudem Dolenjske ln Bele krajine hkrati Ć&stitajo za 1. maj. Pozdrav demač m Vse dornače, posebno pa sestro Marijo, ki nvu ie narofila Dalenjski list, pn/dravlia in jim čestRa za t. maj Jože Bu-far, ki služi voiaš.ki rok v Požarevcu. Vse domače In bralce Do-lenjs'kega lista pozdravljata In jim čestitala za 1. maj še vojaka Ivan Butala in Polđe Fink, ki sta na odsluženju roka v Pirotu, ter mornafrja Miha Majer in Stanko Sivec, ki služita voiaščino v Tivatu pri Boki Kotorski. Visokorodne italifanske pšenice lepo rasto Sedanje stanje posevkov talijanskih sort pšenice, ki so jih kmetovalcj v jeseni sejal] ob sodelovanju zadrug v Suhi krajini, lepo kažejo. Posebno lepo rast z dobrim ukoreninjenjem Je opaziti na območju kmetij-ske zadruge Zužemberk ln Dvor, medtem ko je posevek na obmofju kmetijske zadruje Hi_ nje nekodlko zaostal, vendar pa je zadovoljiv. Površine pod temi posevki se močno razliku-jejo od posevkov domaće pšenice in se dobro pozna jesensko gnojenje, kakor tuđi dognoje-vanje. Korist osemenjevanja V Suhi krajini smo v 'letu 19&8 uvedll oaemenjevanje plemenlc. Ose.menjevanje je zajelo celotno področje občlne, ražen nekaj vaši v okolici Se-la-Sumberka. Anketa je pokazala-, da se je brejost plemenic dvignMa z ozlrom'na leto 1957 za 9fl/o, kar pomenl, da bo v , enem letu 121 telet ve« kakor prejšnja leta. Osemenjevanje tefte v redu, za-kar zasluži veterinarski tehnlk Stane Mtklič vse priznanje. Prvoraajsk' pozdrav Prlsrčno pozdravljam vse domače, znance In prijatelje; vsem delovnlm Ijudem Dolenj-' sike, kolektivu jeseniške že-lezarne in bralceim Dolenj&ke-ga lista pa Čestitam za praznik dela 1. maj. Vojak Sllvo TkaJČič, Novi Sad. 0POZOR IL 0 Iz tehničnjh rassloguv borno podlistek »Spočetje po nafil volji« in »Spomine starega Amerikanca« nad ulje val i v pri-hodnji fitevilki. Gospodarske organ zaci je KOMPLEKSNO LETNO POBOČUO ZA LETO 1958 Se ta mesec bo Zvezni zavod za statlstiko preko Repub-liških in Okra:nih zavodov za statistiko izvedel statistično akcijo, ki bo ^ahtevala od gospodarskih organizacij precej truda in točnosti. Pa bi se omogoćila analiza gospodarskih dogajanj, s« postav/lja stitistikl nalog, da ćim popolrejše spremlja vse v pojave v gospodarskern' življenju. Da bi mogla to nalogo • izpolniti, je statistika primorana reševati problem prikazo vanj gospodarstva s treh stališč: 1. Da "opazuje j?ospođarstvo preko dejavnostl GOSPODARSKIH ORGAN1ZACU, ki se. pojavljajo kot dejanski nosilci gospodarske aktivnosti, ne glede na to, da se ukvar-jajo hkrati z raznovrstnimi dejavnostmi; 2. da npazuje gospodarstvo preko GOSPODARSKIH DE-JAVNOSTI, ki so se izoblikovale v družbenl delitvi dela, no upoštevajoč orsunizacijskib oblik, v katerib potekajo dejav-nosti; 3. da opazuje GOSPODARSTVO NA OŽJIH TERITORI-ALNIH PODROČJIH - okrajih in občinah - kot na.fmanj-ših politlčno-teritorfalnih enotah in naseljih znotraj občin. Da bi zadovoljilf tem zahtevam, je potrebno uvestj posebno statistično poročilo z imenom -»KOMPLEKSNO LETNO POROČILO GOSPODARSKE ORGANIZACUE-h, kl bo omoffofilo, đa se na vseh stopnjali samoupravnih orga-nav in z vseb vid i kov izvaja ustrezna analiza gospodarskih dogajanj. Namen kompleksnega letnega porobila je ustvaritf enot-no osnovo za vsestransko analizo gospodarskih erganizaclj družbenega gospodarskepa st'ktorja. dati enotno osnovo, kl omogofa zadovoljitev osnovnih potreb na vseh stopnjah, vendar s tem. da se z uporabo raznih metod statistične analize prika>e.jo »kupaj cele skupine gospodarskih organizacij, ki so na dolofenem ohmofju, pr[padajo določenim dejavn>« stim ali raznim gospodarskim združenjem. Podatki zn kompleksno letno poročilo se zbiraju po enot-ni metodološki osnovi ki zagotavljn enotnost vsehine, klasi-fikaci.j. definieij in nomenklatur. Naloga Ictnega poroci 1 a je, da na podlagi relativno majh-nega števila pokazateljev zagotovl podlago za primerjanje vseh gospodarskih organizacij, hkrati z upoštevanjem specifičnih karakteristik gospodarskih dejavnosti, kakor tuđi naj-manjših političnoteritorialnih enot. Kompleksno letno poročilo so đolžne predložiti pristoj-nemu Okrajneinu zavodu ssa statistiko vse gospodarske organizacije družhenega sektor ja po Odredbi o uvedbl kompleksnega letnega poročila jrosi>odarskih: organizacij (Ur. I. FLRJ, Stev, 1-58, Odredba fitev. 11765/57): Podjetja industrije in rudarstva, kmetljstva tn ribiStva, gozdarstva in lova. gradbeništva, prometa in zvez, trgovine, gostinstva in turizma ter obrti. Kompleksno letno poročilo vsebuje: splošni obrazec, po-možni obrazec, obrazec za osnovne dejavnostl. posebni obrazec za lastno gradbeno režijo ln obrazec za eksploatacijo gozdov. Za izpolnjevanjc posameznih obrazeev in tabel v njih so posebna na vodila, ki do podrobnosti razlagajo, kako ln od kod se dobe podatki za vnašanje v obrazee. Predviđeno je, da bodo gospodarske organizacije Imele za izpolnjevanje obrazcev časa 14 dnl, računajoč od dneva prejema obrazeev. Dolofeni r*k za dostavo kompleksnoga letnega poročila Okcajnemu navodu za statistiko morajo gospodarske organizacije strogo upoštevati, ker vsaka večja zamuda onemo-goča redno delo pri obdelavi podatkov. Zavod za statistiko pri OLO Novo mesto Dom in š ola V Stvnfci Je bil pred kratkim sestanek staršev ućeneev osnovne Sole, Vabilu so se starši lepo odzvall, sa] je biila dvorana v domu Partizana povsem zasedena. Po uvodnih besedah ■predsednika. Solskega odbora .tpv. &udje, je spjfegovorlLa ravnateljica tov. Slmoft*ičeva. Povedala je, kako nujno je so-đelovanje doma s Solo, ker le v skupnem de^lu bo uspeh otrok boljšt. Samo šola ne more vse-ga opraviti, eaj je otrok večji dei dneva doma StarSi morajo otroka k učenju vzpodbujatl, n« Pa ga od učenja odtegovatl, W prav, da otroka pri učenju mo-tijo, ga preklnjajo ? razniml drobnimi narobili ali mu naia-gajo. večja dela, Utenec mora biti pri delu za Solo zbran, i vsaka motnja mu zmede pozornost ln čas je zgubljen. Naj »« starSj zavedajo, da je *e prlšel čas, ko mora vsak imetl osnovno Izobrazbo, to je, naj bi do« vršil vseh osem razredov, ker ■le potem so mu odprta vsa po-ta do nadaljnjega izobraževa-vanja, bodisi praktičnega V obrti, ' v Industrijski 601 j ali teoretičnega v srednjih Solah. Le malo je poklicev, za katsrs ~'je dovolj sedem razredov ali Se manj. Manjše znanje pa :rod>noosi>obod'ilnim gibanjem. Spomladi 1942 sta Odšla v partizane. Branko, itutlznt strojne tehnike, je padel v roški ofenzivi, Zdenko pa je dočakal oivoboditev. Julija 1942 so na dom pridr* veli fašisti, zgrabili očeta, mater in obe hčerki ter ju od-peijali najprej v novome^Jce zapore, potem pa v internacijo. Bili so še na postaji Straža, kn se )p ria rtrym.nč> ii v, Vavti naši pokazat rdeči pete-lin. Vseh drcmajsit stavb je uni&la fašistična požioalsfca sv&iat, potem ko je izropala, kar je bilo vrednega in odpe-Ijala tiuii vso živino- Ob pogledu na gorečo domačijo je oče padel v nezax>est. »Na.jhv.je mi je bilo, ko sem se s hčerkama vrnila iz iuter* nacije, pa nisem imela kam, pod streho«, je povedala ža-lostno. Kar ni uničil ogenj, so razdejali in material porobili za bunkerje. Mož se je vrnil še pozneje iz internacije. Ni-kjer strehe, niti Hice... Leta 1949 je na posledicah internacije umri očp, leta 1350 pa na tragičen naiin v dveh dneh obe hčerki. Torej udarec ra udarcem, eden hujSi od drugega. Ni čudno, če Dularjeva mama pravi, da ne more biti dobre volje, čeprav je seđaj viogoče iiveti- Mnogo truda in va-porov je bilo trer ba, ria so obnovili domačijo. Mimo dela, katerega na-vz\\c svojim sedmim križem Dularjeva mama Se veđno o-pravlja, so ji v veliko uteho in razvedrilo vnuki, posebno mola Judita, s katero sta' ne-ločljivi. hetos 15. aprila )e Dularje-va mama v krogu svo'rih naj-bUSjlh pra-znovala sedemde-setlptnico rojstva. Ob njen,em življenjskem fubilejii jtl tud.i mi telimo Še mnogo zdravih in zadovoljnih let! P. R. Povšetovemu očetu v spomin Pred kratkim Jfe za zavratno bo-leznljo umri PovSetov ofe ii Pođ-borsta pri Mirni peci — partizan-•ltl oče. 2.n v stari Jugoslaviji je stal veđno v prvih vrstah v borbi ma-lega človeka. Bll Je veC let župan ter trn v peti takratne cluhov5»Mne In klerikalcev. Zato Je župnik ta-kole u£il svoje vertiike: »Ce boste vollli Povseta, vrzlte še križ lz kota.« Bil je oče revežev, saj Je pođplr.T.1 vso revno okolico. Po tnnlni smrti Je ostal sam z osmini 1 otroki, od katerih Je bll n;v|-mlajSi star đve leti. Vzga.jal jlli Je v n^prednem duhu, zato Jb bita vsa njegova hlša trden stPber v času NOB. Njegov sin Jože, vlso-koSoIi'c, jp bll le v stari Jugoslaviji Član KPS in Je takoj po vđo-ru okupatorja prijel za »legalno flelo in ortgovarjal za mirnopesko pođokrožjej bil je eden prvih alctivlstov, kl so bili v letu 1941 povezani s Frato — zlbelkn prvih dolenjskih partizanov našega okra-Ja. Padel je z narodnim herojem Slivom {Jože Slak) leta 1943 v Straži. HPerka Milka je bila ubi-ta pri bombardiranju Novega me-sta ob vđoru Nemcev v Novo mesto. PovSetovo hlSo Je poznal vsak partizan. Saj Je bila tuđi prva točka v zvezi Frata, Orf vrh, Pod-borst. Partizani nlso samo nosili Ist nje, temveC tuđi vozili. Marsikoga Je reSil PovSetov kruh In nasvet. Bfl je trden kmet in mlinar, vendar iz tega ni koval kapitala zase in svoje, temvefc Je 7, odprtlm srcem dajal tlsto, s Cimer Je vedel, da bo najbolj olaj-5al težkl' Cas naSega Cloveka. po-les tega pa Je nesebično razdajal sebe tsega, i. Z. Kidroelektrarna Krško? Zdaj porabimo vsako leto 20 od5totkov ve{ električne energije (v Zahodni Evropi zna&a ta stoprLia 7 odstkov), navzlic: gradnjam veliki^ novih hidro-elektrarn pa naun bo že v pri hodnjih letih gpet primanjkova-lo električne ene.rgi.ie. Zdaj ra.7jmlSl.ia.io o uresnl&itvi nafirta za gradnjo dveh novih hidiro-el&ktrarn v Sloveniji, ki bi )u lahko zgradili v dveh leti.h In pol. najkasneje p« v 3 letih. To sta HE Hajđoše na Dravi In gradnja hidroelektranne pn Krškem na Savi. Pn*a bi daja-la 52.500 kilovatov (približno toliko kot HE Mariborski otok), medtem ko bi HE KrSko daja-la 31.400 kilovatov. Projekti za krSko elektramo *o bili lađela-ni že p icontrolijiale naše enote.in so ga tuđi večtorat napadali sovražniki. Tamošnje bolsko posJopje Je bilo kmalu raaedeno, z^ito je Kreševec nadaljevai p,juk v pnvatni hiSi, seveda z vednostjo partisansklh enot. Z njlml Je sodeloval takoj po njihovem prihodu. Tako je imel stike s Četo komandlrja M1H-voja, s Četo komandlrja Pavijana. ln s 6eto kxwmaindirja Centa. V m-četku leta 1943 je dostavljat našim enotam santtetni material, katere-ga mu je prinaSala njegova sestra, kl je bila zaposlena na klinlkl v Ljubljani. Prve dnd septembra leta 1EH3 Je stopil kot borec v Lev-stikov bataljon. v katererrt je sodeloval kot borec 2. čete a. bata-IJona v raznih borbah, V maju 1914 je bil dodeljen v garnizon VII. korpusa kot nastavnik, kjer je bil do avgusta, ko je odšel v vl$,H oficirski tefraj, ki je bU pri oficirski Soli Glavnega Štaba NOV in POS. Pozneje je bil intendant na DVP. DemobiUairan je bil lebruarja Ift46 tn je še isto leto nastoipil službo kot učitelj v Gor. Sušicah, nato pa služboval v Lazah, Blrčnl vaši in Srnarjeti, Priljubljen je Wl povsod, ?aj Je imel lep odnbs 4© všakega tn v«, ki smo ga poznali, ga težko po-greSamo. Bogomil LiUJa Nekaj sevniških V petek opoldne so se pri spomeniku v Sevnici zbrali vsi u^enci treh šol iz Sevnice, da počastijo v okviru proslav 40. obletnice KP in SKOJ spomin na padle za svobodo. Prišli so tuđi najmlajši iz vrtca. Program je obsegal polaganje ven~ cev in cvetlic, nekaj recitacij in pesmic. Solarji so se s tem skromno a lepo oddolžili borcem za svobodo, hkrati pa je bila to lepa manifestacija vse šolske mladine Sevnice. Hola-hoop se vedno bolj ^rl tuđi v Sevnici. Vidiš ga, pri blokih, na Poljski poti, ondan pa sta ga dva fantiča v taktu koles vlaka vrtela na terasi ob progi ravno ta'čas, ko je mimo vozil potniSki vlak. Verjame-mo, da je to sicer veselje za otroke, toda kaj je z vesttfni, da ie to enostransko razgibalo baje škodljivo za otroke do tega in tega leta? Ali ne bi zdravniki o tem javno sprego-vorili? Morda bo kateri mamici le žal, da je hitro ustregla ne ravno ceneni želji svojega malčka, če res ni bre?. nevar-nosti za pravilen razvoj hrbte-nice? #' Pri zasilnem bazenu v Sevnici bodo kmalu prLčeli graditi to^ilnico. Pravi jo, da bo to še bolj dvignilo veselje in razpo-loženje pri kopanju. Točilnica bo imela tuđi hladilnik, ki bo ob »-pasjih*1 dneh verjetno vedno premajhen. Postaviti jo na-meravajo blizu mostička čez Sevnično, tako da se bo lahko ob njej tuđi make posedelo v prijetni, senci dreves. * ' Ljudi v Sevnici zanima, kdo bo v ribniku" Ribiške družine za Kopitarno zmagal — ali amerL^ke postrvi ali tisoči »pa-glavcev« (mladih žab), ki so se v njemu zaredili. Kaj pravijo na to ribiči? Skrb za človeka... Kdor bi v petek. 17. aprila slu-Cajno zaSel v delavsko menzo v Novem mestu. bt od zafrudenja vzkliknil; »Tj abonenti pa uživa-Jo, ti!« Po mizah je biJio namreč precej mesa, kj ga abonenti nlso pojedll. Le kakšne porcije dobiva-jo ti abonenti, ko puste toliko mesa? Porcije doblvajo seveda povsem normalne, kot se spodobi za abonente; mesa pa nišo pojedi! zato, ker je bilo pakvaijeno. Nekaterl so pusUli tudl maikarone in fižol. ter krompir ln zelje, ker zaradi smrdeče šunke tudj prdteuhe nlso m«eli pojesti . , . EnJ pravijo, da se je Šunka usmrdela z^to, ker ni bila pravil-no nasoljena drugi pa da zato, ker ni bila dovolj prekaiena. Kon^no ni važno žalcaj. Važno pa je to, da abonenti hrano pošteno plaćalo ln da lahko &:Uo zahteva-|o tuđi nepokvarjena hrano! Abonent KOSTANJEVISK1 PABEKHV Kmetijska zadruga Kostanje-vlca je leto« postavila 6,2 ha hmeljevega nasada, k[ ga bo letos posadila. Sadike že imajo. Uvedi} so tudj kolektivno za-varovanje živine zadružnikov, živino je zavarovalo tudj neJcaj nezadružnlkov. RAZPIS JAVNE DRAŽBE G0ZMRSK0 LESNA POSLOVNA ZVEZA NOVO MEST0 bo prodala na javni dražbi nasleđnja osnovna sredstva: v sređo, 0, maja 1959 ob 9. uri v TREBNJEM; 13 raznih moških dvokoles; v «etrtek, 7. maja 1959 ob 9. uri v DOL. TOPLICAH: 6 raznih mo&kih dvokoles; v petek, 8. maja 1959 ob 9. uri v CRNOMLJU: 6 raznih mošk'ih dvokoles; v soboto, 9. maja 1959 ob 9. uri v NOVEM MESTU: 11 raznih moSkih dvokoles in osebni avtomobil Opel Ka-pitfin tipa 39. Kolesa so v dobrem stanju, avtomobil v nevoznem »tamj^u. Pravico do udeležbe pri licitaciji za osebni avtomobil imajo samo predstavniki gospodarskih organizacij družbenega sektorja, za kolesa pa predstevniki družbenlh organizacij in zasebniki. Predstavnik! morajo imeti po-oblaatilo za sodelovanje pri družbi, kakor tuđi potrdilo banke, da fazpolagajo z denarnimi sredstvi za platilo kupljenih prerimetov. Interesenti si lahko ogledajo osjiov-na sredstva pri zadrugah v omenjenih krajih 2 uri pred prlčetk'om licitacije. Naročnikom malih oglasov, obvestil, razpisov in drugih objav Zaradt sprememb v tlskarni Slovenskoga poročevalca obvešCamo vse urade, ustanove, delovne kolektive, organizacije, društva in bralce Dolenjskega lista, da spreje-mamo od 1. maja 1959 dalje naročita za objavo malih oglasov, nujnih objav, obvestil In razpisov do vsakega lorkn do 12, ure Ustanove, podjetja in urade prosimo, da oddajajo naro-ftlla za većje oglase ali daljše objave, razplse in obvestila po možnostl že v soboto ali vsaj v ponedcljek dopolđne. Dolenjskl list bo tuđi vnaprej Izhajal vsak četrtek. UPRAVA LISTA ITčenci semiSke oeemletke de-lajo v rezli'&nih krožkih. Kme-tijski krože-k j« očistU »adni vrt, zd«o Pw ureja giredice; kroAek rotnrih spretnosti elela lutk& za novi Uitkovni ode-r, iz-delujejo pa tuđi okvirje, figure ln pleteni ne; modela ns-k i kro-žek fjrireja tekmovanja radnih modelov ifi. Pripravlja ladelke za ra«stavo ob koncu SoLskega leta. Ustanovili bodo tudl foto-krožek, orgariliipali pou*nl Izlet v tovarno iev ln kol&sar-ake diirke t» Dan mladosti. ■■.■;'" * Proatovotljni) gastlako društvo S0*ml£ .je ruijltAipdiralo >RokCKv- njafte«. Igftfp^io jth v nedeljn 1. aprila, v"Ko*vetn«m domu ' • V S«iml4u #o J»k3t}u*ili voli-tve v osnovne organiiadje ZK. V organizacijo *> aprej^ld B novih ftlanov, JLA je prlreddila Semi^anom koncert. Predvajali pa «, jim tuđi filme o Tito-vem potovanju v Azijske đe*e'e, o jugo»lovan-&ki tolkfiorl ln drugo. DraStvo Parttean «1 je uredilo telovadnico. Nekatj rekvizitov so dobili kot nagrado Republičke zvezs za dobno delo. Prt-p»ravljajo «e na društveni na-stop in T&M. v Beogradu. 27. aprila «e bo ta«*l v Se-rmii6u v bivSi g^tilni Drganc dvornesečnl jtvilj«ki tečaj. Zanimanje za tečaj jfe velko, eaj «« je »amo te obrata IEV proglasilo 40 delavk. Kmetijska zadruga Semi* bo letos vzredila nad 400 pra5i6»v — bekonov prve in druge vrtft*- V želeTniiŠtei postaj Semf« so prebelilj prostor*, Naročen« Imajo tuđi no^* mire. Pred kratkim so dobili svoj avto-matski telefoni, tako da nišo glede zveis vet odviani od noro-meške postaje. • V Semitu *o P^ed kratkiim ustanovili Strelsko društvo, kl pa še ni zaživelo, ker jlm priman jkutje denarnih sredstev. DruStvo Ima dve vojagfci puški in flobertko. * V S&m)6u Je precetj navduie-nih šahistov, k4 pripravljajo uptanovltev svojega društva. Začasao Imajo prostore v biv^ Drgančevi gostilni. Sahktov je dovolj, primanjkuje pa jLm Sa- hov. > m Konec prejžnjega mes&ca 1e bdl v Semlču ustano«' Sobota, 25. aprila — Marko. Ne<}elja, 26. aprila — Zdeslav. iVinedelJek, Z", aprila — Ustan. OF Torek, 2fl, aprila — Pavel. Sreda. 29. aprila — Robert. Cetrtek, 30, apa-ila — Katarina. Petek, i. maja — Praznik đela. Sobota. 2. maja — Boris. Nedelja, 3. majo — Šaša. Fone-đeljak, 4. maja — FloriJan, Torok. a maja — Miran. Sre<"ia. 6 mij.i — .Tanfz CRNOM^UJ: or brez otrok. — Vaa oskrba v hJSl ln dobra plača. PoiKvedbe Novo mesto, Pre-šernov trg 11. MLINARSKEGA VAJENCA sprej-mem taTcoj. Adolf Gričar, valj-&n,i mlin Trebnje. 12 APRILA SEM NA LOKI našla moško uro. Lastnik Jo dobi: Breg 13, Novo mesto. VDOVEC bi rad spozn&l vdovo, pošteno simpatično in dobrega značaja od 45 do 50 let Informacije v upravi lista (308^59). Fotograf Erjavec — Sttčna lzde-luje fotografska dela strokovno po solidnih cenah. Po naročilu fotografiram kjerkoll- Amater ji, pošljite Vaše filme v specdalno razvijanje, odlična izdelava. De-lam povećave, tucH barvne. KopallSCe v novomeikem Domu ljudske prosvete redno obratuje ob Cetrtkth, petkih m sobotah od 15 do 21. ure, čestitka Ljubljeni hćerki poklanjam z* rojstni dan naš Dolenjaka' list ln ji želim še na mnoga zdrava in srečna letaj Najlepšt pozdrav vsem skupaj mama Antonlja Be-sal. Razps javne dražbe Kmetijska zadruga SentJerneJ na Dolcn.isikem bo na javni dražbi v nedeljo 10. maja 19J-9 raz-prodala naslednje stroje: mlatil-nico »Zmaj«, &ir. bobna. 660. elek* tromotor 7 KS, 1250 obr./min, sla-moreznlco »Mura«, motorno in tri rofrne prevozne škropilnice. Pri nakupu Imajo prednost zadrugt tn državna kmetijska posestva. w$z&z%zmm NOVO MESTO V času od 11. do i8. aprila je bilo rojenLh i2 dečkov in V2 de-klic. Umrli sos Gusto KraSe-vec, ftolski upravitelj v pokoju iz Smarjete star 61 let. Ivan Debevc, sin de-lavca iz I>ol. Kamene, star 2 leti. Franči&ka PavUč, družinska upo-kojenka iz Novega mesta, stora 64 let. Frančiška Rajer, poljska de-lavka Iz Praproč, stara 68 let. Anica'Fabjan6ič onemogla delav-ka iit Vinjega vrha, stara 75 let. Drago Jukić. &ofer Iz Crnomlja, star 53 let. Frančiska Hočevar, druzlnska upokojenka iz Novega mesta, stara 70 let. . PoroCUi so se: Janez Perko. Bin kmeta iz Pristave, in Pavlina Ba-čar hči kmeta iz Mlhovca, Alojz Lužar kmet u Sentjemeja. ln Marija Perko, delavka iz Pristave. Bogomil Znideršlć, elektrolnstala-ter. in Sliva Gorenc. uslužbenka, oba [z Novega me*ta. Joie Ulćar, trgovskl pomoćnik, ln Damuška Homec, knjigovodkinja. oba iz Novega mesta. GOTNA VAS Umrlt so: Justlna Ude, užltkarl-ca 1z Smihela, stara 61 let. .lože Hrastar. »obosllkar iz Smihela, star 64 let. VIDEM-KRSKO V mesecu marcu so umrli: Janea Naraglav, posestnik iz Kremena, star TI let. Terezi ja Vouk, taseb-nica iz Kremena, stara 82 let. Marija Planine, poljedelka iz L-ibne, stara 83 let. Ana Umek. h&i delav-ca iz Vrbine, stara 1 leto. Ana ZvegHč, druiinska upokojenka iz Videm-Krškega. stara 71 let. Jo-žefa Grofcina, upokojenka Iz VI-dem-KrSkega, stara 76 let. Alojzi-ja Drobež, posestnica iz Vldem -KrSkega. stara 63 let. Janez Bajec, upokojenec iz Vldem - Krtkega, star 85 let. Rojstev in porok ■ v marcu n) bilo. Pretekll teden so v novomeškl porodniftnicl rodile: Jozefa Urban-Cl« Iz KriSke rebri — deklioo, \'i-Oa• itnamarit .I? Ljubljane — det--lt«r4MWA(« '«HK iz Vmtc« — Hm- kUco, Nežka GregorčiC iz Smole-nje va&i — dečka, Marija Svajger iz Loike — deklico, Barica Cernns iz Zilja — deftka. Alojzlja Radelj Iz Dol. Ponikev — deeka, Katica Prijanovi' Iz TrlbuC — dečka, Jelka Berdav3 1z Vavte vaši — deklico, Marija 2allk iz Koprinika — de&ka, Marija Lavrič Lz Podllpe — dečka, Ivamka Zugelj iz Krope — deklico. Terezija Florjanfri« iz CreSnJevlce — de*ka, Joiefa Eište U Sred.. Grčevja — deklico. Rozi Buikovec Iz Semiča — deklico, Terezija Bajk lz Mrtvic — deČRa, Marija Pintar iz Fratrovea — dečka, FrančiSka Barbič iz Jurne vaši — deklico, Marija Gazvoda ix Rakovnlka — deklico. Vida Stare-§inič iz Kresinoa — deklico. Marija Skedeli iz Sadinje vas! Je rodila deklieo, ne pa Marija StekelJ lz Gradišća, kot je bilo objavljeno v pre.1Sn.1l Stevilki. Iz breziške porođnišn'ce Pretekll teden so v brežiSki po-rodnišnici rodile: Jofcica Martin-ćič iz Podbo^ia — deklico, Ivanka Zičkar iz Drnovega — defka, Marija Trupe) iz Stolovnika — dečka. Mllka Iljaž iz Gor. SuSice — defika. TerezJja Tui'šič iz Zupe-če vaši — deklico, Antonija Cl-zel lz Vel. Obreia — deklico, Ivka Broz iz Klanjca - dečka. Marija Zložnik iz Krškega — dečka. Pa-vla Srbčlč iz Vrhovske vaši — de*ka, Marija Jane iz Trziča — deklioo, Jožefa Lekše iz Ostrca — dečka, Marica Zevn-ik iz Sko-plc — dečka, Neža Kos iz Cur-novca — deklico, Milena CveUco-vlc iz Rigonc - dečka. Marija Ra-dič lz Kale - dečka, Jožefa Ger-jevlč iz Zfi Obreža — dečka. Ro-zalija KoiaT lz Dol. Pirosice — dečka. Ljubica Brkovič iz Star« vas! — deklico. Pavla Drgestin i« Gregovc — dečka, Marija Pire lz Vrhulj — deklico. Anica Molan iz Gab&rja — deklico. Pretekll teden so se ponesrečlll in Iskali pomoći v novome^ki bol-nJSnlci: Ana Kocjan, hči posestni-ka iz Zagrada, je padla in si po-škodovala desno nogo. Peter Fu-gfna, uslužbenec iz Crmošnjlc, je padel s kolesa ln si poškodoval levo koleno. Vinko Kuzma, rudar . iz Sela, je padel s kolesa in si po-Skodoval desno leoleno. BrežiSka kronika 4 nesreč Preteku teden so se ponesreMU in IttnU pnmM v bre^Lškj bolni Snicl: Fmrr Kunu?, sw; t^.,_ ljarja iz Ki - • .. i -.. ■■ poiil z vrelo vodo ter df>bil težke opekline. Budlmir IliC. delavec iz Zadovlnka, si Je pri padcu s kolosa poŠTcodoval glavo. Jože Sto-par, klepar iz ArmSkega. le dnbll pri delu težje notranje poskrdbe. Mariji Kostevc upokojenki iz Kr-5kega 1e padel nn glavo kamen in 1o težko poškodoval. Tri lovske izpod Opatove gere Lovska družina Kostanjevlca unlčuje z zastrupljanjem srake, ki so zelo škodljive našemu kmetijstvu. Položili eo 300 z«-»trupljenih jaje ln s tem uni-člli precej sra.k. Lovska družina je tuđi vso zimo krmila fazane, kl nišo samo škodljivi, lcakor trdijo nekaterj kmeto-valci, ampak tuđi koristni, saj obirajo po rastlinah hrošče ln druge- poljske Skodljlvce, Kostanjeviška iovska družina skrbi za osemletko, saj jl Je že in Ji be že poklonila več na- gatenih živalt, ki jih bodo ućencl uporabljalj pri pouku. Pa tudl šola pomaga lovcem. Sollska uprava je organizirala nabiranje kokošjih jaje, ki so jih potem lovci zastruplll in t njim] unicevall škodljive srake. Prav tako pomaga šola 1°^* cem pri raznašanju vabil in obvestU. L«P 'prlmer Bod«*<>" vanja! Seveda koštan je vi Skj lovci ne zaatrupljajo samo strak ampak tuđi love divjačino Vtasih lov© Po Krakovem In Opatovi gorj divje pražlče ln druge zverine. Pri nekem ta-kem lovu so se lovcu Loj zetu priWižali divji prašiči na nekaj korakov. Pa je Lojze užgal po njih ko sam hudič ln jim namesto svlnca zabH strah v kosti. .. »Tud' dlake jim n\ odbil«, pravijo kostanjevi&kl lovci. Lojze se pa zagovarja: »Kaj hudica bi z nj imi, preveo ku-mm] so bll IU Dober pogledi Pokopali smo Sajnovo mamo 13. aprila smo pokopali pri Treh farah 79 letno partizansko mamico Ano Sajnovo lz Zeleznikov pri DraSičih nad Metllko. Pred njenim domom se Je po-slovll od nje, dobre vaščanke, sosede. aktlvistke ln partizanske mamice tov. Bajuk, sekretar ZB v DraSIČih. MetHSka godba je Igrala Jtalostlnke ln ranogo Belo- kranjcev Jđ Je s Stevilniml vencl in ftopkl spremilo na zadnJo pot. Na pokopallšču pri Treh farah se Je od Sajnove mame poslovll tov. Vergot, sekretar občinskega odbora ZB v Metlikl. S solzami tn žal ost jo v srcu smo se poslovill od nje, na katero nas vežejo spornim lz težkih, a slavnih časov. V naSt revoluciji je Sajnova ma-ma sodelovala z naml. Ko Je okupator hotel podjarmiti našo domovino, je naletel na odpor tuđi pri njej. V NOB je sodelovala aktivno. Kljub nRsllJu okupatorja ln domačih izdajalrev, kljub temu, da so Jo pretepall, preganjali ln ponlzevalS kot. aktlvlstko tn partizansko mater, Je iz dneva V dan z vedno večjo vnemo sodelovala v nadčlovesklh akcijah naših ljudi. Za njeno delo Jo je Zvezna ljudska skupščina odlikovala a Redom za hrabrost. Kot dobro in zavedno partizansko mamo jo pozna marsikateri borec, s katerim je delila zadnji kosček kruha. Njena materinska beseda Je bila nežna ln topla, da se Je partizan počutil pri njej kot pri lastni materi. Za delež, kl ga Je prispevala v NOB, za njeno skrb za nas in za njeno neumorno delo, se ji zahvaljujemo. Naj Ji bo lahka do-mača gruda, za katero Je trpela 1n se borila. K. Praznik železnlčarjev v Bršljinu Prej*njl ponedeljeic so v na-bito polni dvorani Zedružnega doma v BrSljlnu pvjSjUviIj že-lez.ničarjl svoj pra'znik Tega dne 1. 1920 so Po vsej Jugoslaviji oibstali vlakii In lokomotive, jugosiovanskl ž^'eznlćarji so stopili v stavko. V Ljubljani so pu&kkii strell hoteli* zad'U-* i' revolucionarno šibanje. 7-a-■o«kc ces'.o ie pordecila ^ri O t3h dogodkih Je na proslavi oiornika lepo govorll tovnrl* ^'Jd' Mr'?. Med ra-'^cvianV se le zlaati postavila ucsnka Ko-renova. Pe-vski moški zbor ^'D T>iižana Jereba \e ispopolnil program, med tem '„.o le ?alon-?".. orkester istega dntStva e-po odigral neka.i otito'itrR'.nih tf«k SPREJEM UCENCEV V UK Podjetje ELEKTRO NOVO MESTO % obratom* Novo mesto ln Crnome];), bo sprejelo v šolskem leta 1959-60 več ticcnr.ev elektrotehnlčne stroke. Učencl se vzgajajo deloma v Elektrogospodarski Soli za ucence v Mariboru, ki je internatskega tipa, deloma praktično pri podjetju. Za ves čas šolanja prejemajo učenci plačo po uredbi in štipendijio z ozirom na premoženjsko stanje in visino otroških doklad. Pogoj: uspesno dovršena osemletka in starost izpod 17 let. Prijave sprejema uprava podjetja Elektro Novo mesto, Ljubljanska cesta St. 3. IN P fl P I R J fl DJURO S fl L fl J V I D E M ■ DJCJRO SflLflJ VIDEM-KRSKOjKOLEKTIV TOVflRNE TOVARME CELULOZE DJURO SflLflJ VIDEM-KRŠKO ZA PEVI MAJ, MEDNARODNI PRAZNIK DELA IN DAN SOLIDARNOSTI VSEH DELOVNIH MNO2IC SVETA, POZDRAVLJAMO DBLOVNE KOLEKTIVE DOMAĆE OĐCIME, OKRAJA IN VSEH JUGOSLOVAN8KIH REPUBLIK. — NAS POZDRAV OB 40-LJETNICI KOMUNISTlCNE PARTUE JUOOSLAVIJEt V8E SILE ZA ZGRADITSV gOClALIZMA V NAfil DEŽEU! KOLEKTIV TOVARNE CELULOZE IN PflPIRJfl DJURO SALAJ V1DEM-KEŠK0 BORBENE POZDRAVE ZKJ POŠIUAJO: pfupoxo£a se- Kmetijska zadruga >11U \ A »MESMIJfl« M0KR0N0G se priporoCa cenjenim strankam! OBČINSKI LJUDSKI ODBOR BREZICE poSHJaJo borbene pozdrave vsem svojim Članom In vsem obcanom obclne BreSIce ob 40-letntci KPJ in cestltajo xa Praznik đela — 1. maj! Občinski komite ZKS Občinski sindikalni svet Občinski komite LMS Občinski odbor DPM Občinski odbor SZDL Občinski odbor ZB Občinski odbor ZVV1 Občinski odbor LT Občinski svet Svobod in prosvetnih društev Zveza rezervnih oficirjev — pododbor Brezice Jugoslovanski komunisti In vsi delovni Ijudje po-zdravljajo -borbo vseh narodov sveta za ohrani-tev miru, ki je zdaj naj-važnejši mednarodni problem 1 »JUGOTANIN« Sevnica Za praznik vseh delovnlh ljudi pozdravljamo poslovne prijatelje In tnan-ce In se jlm Se nadalje priporoSamot Obljubljamo, đp bomo !e nadalje vzgajali soclallstično zavedne ljudi In da bomo ostali zvestl nafil potl f socializemt OBČINSKI LJUDSKI ODBOR TREBNJE OBČINSKI KOMITE ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE Občfnski odbor SZDL Občinski odbor ZWI Občinski komite LMS Občinski odbor ZB Zivel I. maj — praznik rsega delovnega ljudstva! TOVARNA ŠIVALNIH STROJEV Delovnl kolektiv čestita ob 40-letnlcl KPJ vsera komunistom ter pozdravlja ca 1. maj vsc dclovne ljudi Dolenjske In Spodnjega Posavja! Prrovrstne ilvalne »troje vseh vrit vam nadi »MIRNA« MIRNA NA DOLENJSKEM »Kopitarna« Sevnica ČESTITA ZA DRŽAVNA PRAZNIKA 20. APRIL IN 1. MAJ VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM TER JIM ŽELI MNOGO DELOVNIH USPEHOVI Hkrati obveščamo vse odjemalce, da smo prejeli dva najmodernejso stroja za Izdelavo kopit, na katerih smo v teh dneh pričeli s proizvodnjo. TRGOVSKO PODJETJE TREBNJE S POSLOVALNICAMI TREBNJE - VELIKA LOKA - MIRNA se pridružuje Ćeetitkam ostalih kolektlvov ob 40-letnici KPJ ter iskreno £e?tiita za Praznik dela vsem svojim odjemalcem! Z željo za vtfijim gospodarskim na-predkom, indusiriallzacljo in mehani-v lacijo, skrbimo ta nemoten prenoa ter razdeljevanje električne energije od proizvodnih podjetij d« odjemal-cev % geslom: ZADOSTNO KOLIČINO KVALITETNE ENERGIJE VSAKEJđU ODJEMALCUI »ELEKTRO« KRŠKO Videm ■ Krško Za 1. ma) Čestita svoj kn odjOmalcem in poslovnim prijateljem TRGOVSKO PODJETJE M0KR0N0G ♦ » TRGOVSKO PODJETJE NA DEBELO IN DROBNO »RESA« VIDEM - KRŠKO nudi potroSnikom veliko izbiro raznovrstnega blaga. Vabimo Vas, da obl55ete naše prođajalne In se sami prepričate! Lepo boste sprejeti in kulturno postreženil 2IVEL 1. MAJ — PRAZNIK DBLA! OBCINSKO PODJETJE REMONT M0KR0N06 ima stalno na zatogl betonske izdelke in se prlporočal Za 40-letnlco KPJ in • 1. maj — Čestitamo! „AVTOTRGOVINA" VIDEM-KRŠKO VSEM DELOVNIM LJTJDEM ČESTITAMO ZA PRAZNIK DELA! nudi cenjenim odjemalcem kot pođ-ia»(opnik tovarn TAM, Maribor, CRVENA ZASTAVA, Kragujevao In TOMOS, Koper, vse njihove proizvode, kakor tuđi vse nadomestne dele ia avtomoblle, motorje ter koleba. ' Svoje kvalitetne iiđelke prlporo*a podjetje Vsem kolektivom na Dolenjskem čestitamo k doseženlm delovntm zmagam In jim želimo, da bi z nezmanjšanim poletom nadaljevall delo za tlmprejšnjo izgradnjo »ocializmal »MESOIZDELKI« Pozdrav avantgardi delavskega razreda naše neodvisne dežela —slavni KPJ! ►Keramika« TOVARNA KERAMICNIH IZDELKOV NOVO MESTO TOFLO PRIPOROCA SVOJE KVALITETNE IZDELKE Mizarska produktivna zadruga tel. 34 9 IZDELUJE IN DOBAVLJA £ stllno, luksuzno In moderno pohlštvo 0 sprejema v đelo popolno opremo vil, hotelov, klubov In ostalih dmibenih prostorov Q lzdelava prvovrstna Na željo vam je na uslugo nafi arhitekt i nasveti In a*črtL SEVNICA - SLOVENIJA KZ Brestanica TRGOVSKO PODJETJE nudi za domafii In tu JI trg razna kvalitetna vina in prvovTstno sadje Kit BREZICE VELIKA IZBI RA -NIZKE C E N E P R I PAPIRNO KONFEKCIJO IN KART0NA2NE IZDELKE VAM NUDI Konfekcija papirja podjttj« za predetavo papirja VIDEM - KRŠKO Solidno in poceni opravlja vsa tiskarska dela f alvasorjeva tiskarna VIDEM - KRŠKO TRGOVSKEM PODJiTJU »Sloga« v SEVNICI CENJENIM ODJEMALCEM IN DOBAVITELJEM SE PRIPOROCA KMETIJSKA ZAID>]RUC.A\ VIDEM-KRSKOlevi breg ^^-—-""" Komunala Brezice SE PRIDRI72UJI: CESTITKAM DRUOIH DELOVNIH KOLEKTIVOV Kmetijska zadruga Krško pozdravlja za 1. maj vm odjemalce in dobavitelje! Vse sfle za mir, $vo-bodo in sociallzeml Se mnogo delovnih zmag ftell veeun podjetjem In koloktivoca VIDEM-KRsKO Kmetijsko gospodarstvo s E v *. e a Tuđi v bodote borno skuloti nuditi svojlm odjeimifcem kvalitetni tzdelkt po nlzkih ctnoh Konfekcija Sevnica rtrokovnjakom čestita za 1. ma| — praznik dtlo GOZDNO GOSPODARSTVO BREZICE NAJ ŽIVI 1.MAJ — PRAZNIK DELA! NaJ živi ZKJ, organizirana politična sila delavskega TURIST HOTEL razreda in delovnega IJudatva Jugoslavije) VIDEM-KRSKO ZA I. MAJ POZDRAVLJAMO VSE POTNIKE IN TURISTE IN SE PRIPOROCAMO! Hgroservis BREZICE Vsem cestar j em, đelav-cem in u»lužbencem čestita za 1. ma], želei jlm Se mnogo uapehov, Uprava za ceste LRS- tehmfina sekcija NOVO MESTO SPLOŠNA OBRTNA ' KOVINARSKA ZADRUGA VIDEM - KRŠKO ČESTITA ZA PRAZNIK VSEH DELOVNIH LJUDI IN SE VNAPREJ PRIPOROCA SVOJE IZDELKE. SoclaUzem ja postal materialna iila, ekooomskl, aocialni in kulturni 6tolt«lj, kl odločilno vpli-va na »v«tovnl druibeni razvoji Naj živi to te razvija ZKJ, najj-odloCnej&i pobornik graditv« •ocializmal VSEM DR.OVNIM UUDEM BElE KRAJINE IN DOLENJSKE ČESTITA ZA 1. MAJ Planinsko društvo Črnomelj S^OSNO JJfiUDBENO 5*0DJFLB2 NOV® ASESTO ČESTITA VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM ZA 1. MAJ IN JIM ŽELI TUĐI V BODOCE OBILO DELOVNIH USPEHOV! PODJETJE GRADI VSE VRSTE OBJEKTOV HITRO, KVALITETNO IN POCENI. POSLU2UJTE SE TUĐI USLUG NAS IH OBRATOV; KOVINSKO-MEHANlCNEGA, AVTOPARKA, KAMNOSESKO-CEMENTNINARSKEGA IN OSTALIH. — SE PRIPOROCAMOI Vse sile za socializem! Ob slavni obletnlcl naše Partije obijubijamo, da se borno tako kot doslej z vsem ognjem in nesebičnim prizadevanjem trudili pri uresničevanju zastav-Ijenih nalog na poti nadaljnje-ga razvoja socializma v našJ deželi! 6RADBEN0 PODJETJE )}»2IV2|{t VIDEM KRŠKO Vsem potroSntkom električne energije na področ-ju novomeškega okraja čestita za 1. maj Elektro Novo mesio želež Jim mnogo uspehov pri Izgradnji socializma! Na] Uvi 1. maj - praznik vseh delovnih ljudi! Okrajni ljudski odbor Novo mesto Jugoslovanskl komunisti In vsl đ©-lovnl ljudje pozdravljajo borbo vseh narođov sveta za ohranitev miru, kl je zdaj najvažnejši međnarođnJ problem. Ob 10-letnicl ustanovltve naSe-ga kolektiva toplo pozdravljamo vsc cenjene stranke In se jim še nadalje priporočamo! Vsetn delovnim ljudem iskreno čestitamo za 1. maj! ' Avtotransportno podjetje „PREVOZ" BREZICE CENJENIM ODJEMAL- cem priporočamo svoje usluge in jim Čestitamo za i. maj SPLOŠNO Kleparstvo Črnomelj OKRAJNI KOMITE ZKJ OKRAJNI KOMITE LMS OKRAJNI ODBOR SZDL OKRAJNI ODBOR ZB OB VELIKI OBLETNICI NA SE SLAVNE PARTIJE BO DELAV-SKI RAZRED NAŠE DOMOVINE SE NADALJE Z DEJANJI, NA PODLAGI NACEL PROLE-TARSKEGA INTERNACIONA-LIZMA, 8LU2IL VELIKEMD BOJU DELAVCEV VSEGA SVETA IN VSEH NAPREDNIH LJUDI ZA MIR, SVOBODO IN SOCIALIZEM] KRKA BORBENE POZDRAVE ZKJ, Kl NADALJUJE DRAGOCENA PRIZ1ADE-VANJA ZA MIR IN KREPITEV MDEDNARODNEGA SODELOVANJA! DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE ZDRAVIL Novo mesto ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM, ZLASTI PA SVOJIM ODJEMALCEM ZA 1 MAJ ^_ PRAZNIK DELAt POZDRAV AVANTGARDI DELAVSKEGA RAZREDA NAŠE DE2ELE — SLAVNI KPJ I DOLENJSKA LESNA INDUSTRIJA * TAPETNIŠTVO IN DEKORATERSTVO NOVO MESTO ČESTITA VSEM SVOJIM ODJEMALCEM ZA 1. MAJ TER HKRATI 2ELI VSEM DELOVNIM LJUDEM MNOGO USPE-HOV PRI GRADITVI BOLJSE IN LEPSE BODOCNO.STII »Novoles« Novo mesto POZDRAVLJA OB 1. MAJU VSE DELOVNE KOLEKTIVE IN JIM ŽELI V NADALJNJI IZGRADNJI SOCIALIZMA SE MNOGO USPEMO v i 2IVEL 1. MAJ — PRAZNIK DELAI VSEM PREBIVALCEM NOVOMESKE OBClNE CESTITAJO ZA PRAZNIK DELA: Občinski Novo mesto OBČINSKI KOMITE ZKJ OBČINSKI ODBOR ZB OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI KOMITE LMS SOCIALIZEM RESU.TE VELIKE IN DALJNOSE2NE EKONOMSKE IN SOCIALNE NALOGE. Kl BODO PREOBRAZILE SVET IN ODNOSE MED LJUDMI! TRGOVSKO PODJETJE NA MALO Vsem oenjenim strankara, poslovnim prijateljem In znancem 8 e % % i t a ta Praznik đela NOVO MESTO Industrija motornih Wt đ% V 1 a NAJ WVI PRAZNlK DELA *" * MAJ> DAN de1L0VNega W^ %f Mi m m LJUDSTVA IN NAŠIH DELOVNIH ZMAG! Z osvajanjem novega vozila lastn« konstrukcijo, lzđelave hiđravllčne stlskalnice, servisne opreme, grelcev za avtomoblle, je pridobljena nova 'maga na polju osamosvojitve naše industrije. MESTO VSEM DELOVNIM LJUDEM NAŠE DOMOVINE ČESTITAMO ZA PRAZNIK DELAl OBCINSKI LJUDSKI ODBOR OBCINSKI KOMITE ZK OBCINSKI KOMITE LMS OBCINSKI ODBOR SZDL OBCINSKI ODBOR ZB OBCINSKI SINDIKALNI SVET IN GOSPODARSKE ORGANIZACIJE: BELOKRANJSKA TRIKOTAŽNA INDU- STRIJA »BETI«, METLIKA NOVOTEKS, OBRAT II., METLIKA SPLO9NO MIZARSTVO, GRADAC In obrat 2AGA, SUHOR PECARUA, GRADAC CEVLJARSKO PODJETJE, METLIKA KMETIJSKO POSESTVO, METLIKA SPLOSNO TRGOVSKO PODJETJE, METLIKA SIVILJSKO PODJETJE, METLIKA MESTNA KLAVNICA, METLIKA KOVASKO PODJETJE. METLIKA PEKAR1JA, METLIKA FOTO-KINO, METLIKA KZ METLIKA KZ SUHOR KZ GRADAC DELOVNI KOLEKTIV »I EU« obrat SEMIč ČESTITA ZA 1. MAJ IN POZDRAVLJA OB 40-LETNICI KPJ VSE CLANE ZVEZE KOMUNISTOVI NAJ 2IV1 ZKJ, ORGANIZIRANA POLITIČNA SILA DELAVSKEGA RAZREDA EN DELOVNEGA LJUDSTVA JUGOSLAVIJE I KMETIJSKA PROIZVAJALNA POSLOVNA ZVEZA SVOJE USLUGE PRIPOROCA ZIDARSKO PODJFTJE »REMONT« ŽUŽEMBERK IN HKRATI ČESTITA VSEM DRZAVLJANOM FLRJ ZA 1. MAJI VSE VRSTE SODOBNEGA POHISTVA IZDELUJE ZA DOMACJ IN TUJI TRG „OPREMALES" NOVO MESTO ZA 1. MAJ POZDRAVLJAMO VSE CEVLJARJE . IN CEVLJAPSKE KOLEKTIVE NA DOLENJSKEM IN SPODNJEM POSAVJU INDUSTRIJA CEVLJEV »BOR« DOLENJSKE TOPLICE ZIVEL L MAJ. PRAZNIK VSEH DELOVNIH LJUDI I VSEM ODJEMALCEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM Čestitamo za praznik dela trgovsko podjetje »SUHA KRAJINA« DVOR PRI ZUŽEMBERKU ^7 Cestitkam ostalih delovnih kolektivov se pridružuje KMETIJSKA ZADRUGA AVTOPROMET TUZEMSKA ŠPEDICIJA »GORJA\Ci« NOVO MESTO - STRAŽA i Čestitamo za praznik dela vsem soferjem in potnikom ter pripo-rocaAio svoje usluge cenjenim strankam1 NAJ 2IVI SLAVNA KOMUNISTICNA PARTIJA JUGOSLAVIJE POD VODSTVOM TOVARlSA TITAI Opekarna Prečna 2IVEL 1. MAJ! K 40-LETNICI USTANO- VITVE SLAVNE ZKJ IN PRAZNIKU DELA ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM IN JIM 2ELJ SE NADALJNJIH USPE- HOV V IZGRADNJI SOCIALIZMA — KOLEKTIV...........— INDUSTRIJE PERILA Novo mesto CENJENIM ODJEMALCEM SE PRIPOROCA TRGOVSKO PODJETJE STRAŽA TRGOVSKO PODJETJE „ŽELEZNINA" NOVO MESTO NUDI POTROSNIKOM PO ZMERNIH CENAH RAZNO KOVINSKO BLAGO, GRADBENI MATERIAL, STRELIVO ZA KAMEN, VODOVODNO-INSTALATERSKI MATERIAL, ELEKTROMATERIAL, DOMAĆE IN UVOZENE GOSPO-DINJSKE STROJE, EMAJLIRANO POSODO, MOTORNA KOLESA, AVTOMATERIAL, KOLESARSKE POTREBSCINE, ■ USNJE VSEH VRST, CEVLJ- RSKE POTREBSCINE ITD. — ZA 1, MAJ ČESTITAMO VSEM CENJENIM ODJEMALCEM IN PREBIVALCEM DOLENJSKE TER SE PRIPORO ČAMO ZA NADALJNJO NAKLONJENOST. VSEM SVOJIM ČLANOM ČESTITA ZA L MAJ KMETIJSKA ZADRUGA TPlElBlNJE DELOVNI KOLEKTIV SPLOŠNEGA MIZARSTVA DVOR pri 2užemberku čestita za 1. maj vsem sorodnim kolektivom ln vsem delovnim ljudem, želefi jim Se mnogo uspehovl KMETIJSKA ZADRUGA STRAŽA SE PRIPOROCA CENJENIM STRANKAM PROLETARCI VSEH DE2EL — ZDRUŽITE SE! OBCINSKI LJUDSKI ODBOR OBCINSKI KOMITE ZKS OBCINSKI KOMITE LMS OBCINSKI ODBOR LT OBCINSKA GASILSKA ZVEZA OBCINSKI ODBOR ZVVI OBCINSKI ODBOR SZDL Žužemberk OBCINSKI ODBOR ZB OBCINSKI SINDIKALNI SVET OBCINSKI ODBOR RK OBCINSKI SVET SVOBOD OBCINSKI ODBOR SD VSEM PREBIVALCEM OBČINE ČESTITAMO ZA 1. MAJ! SVOJIM STRANKAM ČESTITA ZA 1. MAJ KOMUNALNA BANKA MESTNA HRANILNltA NOVO MESTO TRGOVSKO PODJETJE PETROL ' LJUBLJANA POSLOVALNICA MESTO IMA STALNO NA ZA-LOG1 VSE VRSTE NAF-TINIH DERIVATOV IN SE PRIPOROCA VSEM POTROSNIKOM — ODJEMALCEM ČESTITAMO ZA 1. MAJt OB 40-LETNICI POZDRAVLJAMO VSE JUGOSLOVANSKB KOMUNISTE IN MARŠALA TITA, PRVOBORCA ZA ENOT-NOST DELOVNEGA LJUDSTVA IN MIRU NA SVETU ZDRAVILIŠČE Dolenjske toplice CENJENIM GOSTOM SE PRIPOROCA ZA OBISK IN JIO VABIMO NA OGLED BAZENA NA PROSTEM, Kl BO V KRATKEM DOGRAJEN 2IVEL 1. MAJ — PRAZNIK DELA! Novomeška opekarna 16 ci 7©^ POSILJA OB PRAZNIKU DELA BORBENE POZDRAVE VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM. Z DVIGOM STORILNOSTI IN KVALITETE — K SE VECJIM USPEHOMl Čestitamo vsem de-lovnim kolektivom in ustanovam k do-se2enim uspehom in se pridružujemo manifestaciji 1. maja gospodarska' poslovna ZVEZA NOVO MESTO TRGOVINSKA ZBORNICA ZA OKRAJ Novo mesto Čestita vsem svojim Članom za đelavskl praznik 1. maj! Pozdrav avantgardi delavskega razreda naSe dežele — »lavni Komunistični partiji Jugoslavije I Taem svojim ođjemalcem ln đo-bavlteljem Čestita ia 1. maj „ROG" TRGOVSKO PODJETJE EN GROŠ — Novomesto VSE SILE ZA MIR, SVOBODO IN SOCIALIZEM — IDEALE SODOBNEGA CLOVESTVA! Okrajna zadružna zveza Zadružna hranilnica NOVO MESTO PRIPOROCA SE TRGOVSKO PODJETJE »DOLENJC« SENTJERNEJ ZlVEt i; MAJ--*■-PRAZNIK DELA! ZIVEL MARŠAL TITO IN NASA KOMUNISTlCNA PARTIJA! Cenjenlm ođjemalcem ln dobaviteljem se priporoča KMETOSKA ZADRUGA Šentjernej PROLETARCI VSEH ĐE2EL ZDRUŽITE SE! toplo pozdravlja » Pr«i-' aik d«la bvoJ« poalovn* prijatelje to znance ter se Jlm Jo nadalje priporoča I Gozdarsko lesno poslovna zveza NOVO MESTO Okrajni zavod za socialno za var ovan je NOVO MESTO g SVOJIMI PODRUZNICAM1 Čestita za 1. maj vsem delovnim ljudem Dolenjske fn Spcdnjega Posavja, želeč j m še nadaljnj h uspehov v izgradnji socializmal Občinski komite ZKJ Občinski ljudski odbor Občinski odbor SZDL Občinski sindikalni svet Občinski komite LMS Občinski odbor ZB VIDEM-KRŠKO VSEM OBCANOM IN DRUGIM DR!^AVL.TANOM FLRJ ISKRENO ČESTITAMO ZA PRAZNIK 40. OSLETNICE OBSTOJA KPJI Socializem rešuje velike in daljnosežne ekonomske in socialne naloge, ki bodo preobrazile svet in odnose med Ijudmi! Stran 16 , »DOLENJSKI LIST« Stev. 18—17 (474—475) Jugoslovtmski komunisti in vsi dolovni ljudje pozdravljalo borbo naše Komunistične partije pod vodstvom maršala Tita za ohranitev miru na svetu! ČL'cbuski -Liuclski ĆMet SENOVO OBCINSKI KOMITE ZKJ SENOVO Občinski odbor SZDL Občinski komite LMS Občinski odbor ZB Občinski sindikalni svet in ostale množične organizacije. Cestitkam se pridruzujejo podjetjai RUDNIK SENOVO ELEKTRARNA BRESTANICA »PRESKRBA« SENOVO MIZARSTVO BRESTANICA KZ BRESTANICA »DOLOMIT« BRESTANICA GOSTINSTVO BRESTANICA IN SENOVO MKZARSKO PODJETJE SENOVO IN BRESTANICA CEVLJARSTVO IN KROJAŠTVO SENOVO KOMUNALNA UPRAVA SENOVO . ZDRAVSTVENI DOM SENOVO Vsem občanom fn delovnim kolektivom v naši občini prisrčne pozdrave za največji p