156 Ventil 13 /2007/ 3 Laboratorij za procesno avtomatizacijo na Inštitutu za avtomatiko Ventil je bil na obisku v Laboratoriju za procesno avtomatizacijo na Inštitutu za avtomatiko, Fakulteta za elektro- tehniko, informatiko in raïunalništvo, Univerza v Mariboru, kjer smo se pogovarjali s prof. dr. Borisom Tovornikom o dosedanjem delu in o vizijah za prihodnost. Ventil: Ali lahko bralcem revije pred- stavite vaš laboratorij in dosedanje delovanje ter dosežke? Prof. Tovornik: Laboratorij za proce- sno avtomatizacijo deluje v sklopu Inštituta za avtomatiko na Fakulteti za elektrotehniko, raïunalništvo in informatiko v Mariboru na podroïju raïunalniške avtomatizacije procesov v industriji, kjer predstavljajo glavne procesne veliïine: temperatura, pre- tok, nivo in tlak. V pedagoškem procesu sodelujemo pri izobraževanju v univerzitetnem in visokošolskem strokovnem programu Avtomatika, kjer se bo v oktobru 2007 priïel izvajati bolonjski študijski pro- gram. Predmeti s podroïja avtomatike, ki jih vkljuïuje laboratorij, so Gradniki sistemov vodenja, Modeliranje proce- sov, Identifikacije, Snovanje sistemov vodenja, Seminar II, Aktuatorska tehnika in Avtomatizacija procesnih obratov. Razen na domaïi fakulteti so- delujemo tudi pri pedagoškem proce- su na Fakulteti za gradbeništvo, smer Promet, s predmetom Simulacijske metode, ter na Pedagoški fakulteti, smer Tehniška vzgoja, s predmetom Elektrotehnika. Raziskovalno delo laboratorija je usmerjeno predvsem v razvoj raïu- nalniškega vodenja procesov, sisteme PLC, SCADA in MES, v avtomatizacijo procesnih postopkov in objektov, meritve neelektriïnih veliïin, inteli- gentne regulacije – regulatorji fuzzy, v modeliranje in identifikacijo procesov, detekcijo in identifikacijo napak ter inteligentne zgradbe. Razpolagamo s sodobno opremo, ki jo v sodelovanju s partnerji neprestano nadgrajujemo, tako smo v zadnjih letih posveïali veliko pozornosti implementaciji, povezljivosti in nadgradnjam sistemov SCADA, vse bolj pa razmišljamo v smeri sistemov MES, ki predstavljajo informacijsko povezavo tehnološkega in poslovnega nivoja vodenja. Na aplikativnem nivoju razvijamo vgra- jene sisteme za potrebe merilne instrumentacije, vgrajene sisteme na procesnem nivoju vodenja, modele procesnih sistemov, uporabljamo moderne komunikacijske tehnologije za povezave v industriji, odprto ko- dno zasnovano programsko opremo za vodenje sistemov ter kompleksne informacijske sisteme za informiranje, distribucijo in alarmiranje. Uspešno delo laboratorija potrjuje preko 400 bibliografskih enot, od tega je veï kot 30 izvirnih znanstvenih in strokovnih prispevkov, prispevkov na konferencah ter mentorstva in somen- torstva veï kot 100 diplomskih nalog, 4 magisteriji in 1 doktorat, kjer so 3 diplomska dela in 1 magisterij prejeli Bedjaniïevo nagrado. Nenazadnje je potrebno izpostaviti še sodelovanje v veï kot 60 domaïih in mednarodnih projektih, organiziranje strokovnih konferenc na podroïju avtomatiza- cije in mednarodno sodelovanja s tujimi izobraževalnimi in raziskoval- nimi ustanovami. Ves ïas se trudimo ohranjati stike z gospodarstvom in okrepiti prenos znanja v industrijo. Ventil: Znanstveno, raziskovalno in strokovno delo v vašem laboratoriju je Îlani laboratorija za procesno avtomatizacijo VENTIL NA OBISKU 157 Ventil 13 /2007/ 3 V sodelovanju s Fakulteto za elektro- tehniko iz Zagreba v okviru projekta Na kvar tolerantan sustav vo enja hidroelektranama izvajamo temeljni raziskovalni projekt Diagnostika na- pak, ki obravnava odkrivanje napak v tehniških sistemih s poudarkom na postopku odkrivanja napak na real- nih industrijskih sistemih. Temeljno raziskovanje poteka v okviru programske skupine. Do leta 2005 smo vodili programsko skupino Avtomatika. V tem srednjeroïnem obdobju pa smo raziskovalne kapaci- tete povezali z Inštitutom za robotiko v skupni programski skupini Meha- tronski sistemi. Ventil: V zadnjem Ïasu se veliko govori o raÏunalniškem vodenju zgradb in hiš. Ali lahko opredelite pomen tega podroÏja avtomatizacije, njegove cilje in možnosti. MogoÏe prikažete kakšne zanimive primere? Prof. Tovornik: Govorimo o inte- ligentnih zgradbah, nekateri jim pravijo pametne hiše. Gre pa za raïunalniško vodenje vseh mogoïih funkcij v zgradbah, ki smo jim v pre- teklosti rekli avtomatizirane zgradbe. Imele so avtomatizirane posamezne naprave, vendar ne povezane in brez raïunalniškega nadzora. îe govorimo o inteligentnem domu, gre Destilacijska kolona usmerjeno predvsem v avtomatizacijo procesov. Ali lahko malo osvetlite dose- danje znanstvene in razvojne dosežke? Prof. Tovornik: Znanstveno, razisko- valno in strokovno delo laboratorija se odraža v številnih aktivnih in uspešno zakljuïenih projektih. V za- dnjih nekaj letih smo uspešno izvedli naslednje projekte: • Testiranje in validiranje sistema za zajem in kronologijo alarmov in dogodkov na TEŠ v sodelovan- ju s podjetjem Metronik; • Mehko krmiljenje digitalnih va- rilnih izvorov za elektroobloïna postopka varjenja MIG/MAG za naroïnika Varstoj; • Destilarna viskija Glen Rothes Destillery, projekt je financiran iz evropskega projekta Eureka v sodelovanju s podjetjem Miel, d. o. o.; • Fuzzy Control for Distributed Systems, projekt Eureka, zak- ljuïen 2005; • Inteligentna hiša, kjer je bil za- snovan in izveden model inteli- gentne hiše na tehnologiji Lon- Works ter medmrežni komu- nikaciji TCP/IP; • projekt IST-2001-32316, INES Industrial Embedded Systems, 5. okvirnega programa EU; • Razvojno-raziskovalni projekti na podroïju števcev elektriïne ener- gije v sodelovanju s podjetjem ISKRAEMECO; • Razvoj optimalnega modela parogeneratorskega procesa za tovarno Zeolitiv v sodelovanju s podjetjem SILKEM, Kidriïevo; • Razvoj sodobnih metod vodenja sistemov ogrevanja in hlajenja bivalno-poslovnih objektov v sodelovanju s podjetjem EVACO Maribor. Smo ustanovni ïlan tehnološke mreže Tehnologija vodenja procesov, ki je ena od štirih tehnoloških mrež v Slo- veniji. V okviru Centra odliïnosti za sodobne tehnologije vodenja izvajamo dva projekta: Tehnologija daljinskega in distribuiranega vodenja ter Sistem za podporo odloïanju pri vodenju proizvodnje. predvsem za udobje in varnost. V velikih zgradbah pa je funkcij veliko veï, saj so raïunalniško vodene in preko interneta povezane z eno- ali dvosmerno komunikacijo funkcije udobja, energetike, varovanja, fi- nanïnega poslovanja, evidence za- log, stanja dvigala, stopnice, nadzor prostorov itd. Podroïje inteligentnih zgradb je v velikem vzponu ne samo pri nas, ampak je to svetovni trend. Kot primer povejmo, da je bilo v ZDA leta 1999 600.000 pametnih domov, v letu 2003 je bila ta številka že 6 mi- lijonov, pri ïemer se moïno poveïuje delež brezžiïnih komunikacij. V Sloveniji je približno polovica vseh projektov avtomatizacije usmerjenih v inteligentne zgradbe zato, ker se veliko investira v trgovske centre, centre zabave, zdravilišïa, hotele. poleg teh se gradijo še poslovne stavbe, veliko manj pa je investicij v proizvodnjo. Posledica tega je, da se veliko podjetij ukvarja z zgradbami. Sem spada tudi brodogradnja, kjer so naša podjetja vodilni partner pri opremljanju ladij v svetovnem me- rilu. Zahtevna sta tudi klimatizacija in nadzor v farmacevtski industriji, kjer so se naša podjetja izkazala kot zelo uspešna. Znaïilni investitorji na podroïju inteligentnih zgradb pa so hoteli in termalna zdravilišïa, kjer se nadzorujejo kvaliteta in tempera- VENTIL NA OBISKU 158 Ventil 13 /2007/ 3 tura vode, pretoki, nivoji, izkoristek sekundarne vode za ogrevanje, omogoïajo vodni efekti, skrbi za varnost. Teh funkcij je toliko, kolikor nam dopušïa naša fantazija. Težava je v tem, da je prav toliko sistemov komunikacij, ki v glavnem še niso kompatibilni med seboj. Ventil: Povezovanje z drugimi znan- stvenoraziskovalnimi inštitucijami Prof. Tovornik: Naše sodelovanje je razširjeno na veï strani. Najbolj intenzivno pa sodelujemo z univer- zami v Zagrebu, Brnu, Bratislavi, Pragi, Kielcu (Poljska), Miškolcu (Madžarska), Plovdivu in Gabrovu (Bolgarija), v Košicah, Splitu, Skopju, Gradcu. To je posledica dejstva, da že od leta 1997 neprekinjeno sode- lujemo in sokoordiniramo projekt CEEPUS in smo v tem ïasu razvili, poleg poslovnih tudi prijateljske od- nose s kolegi iz teh centrov. V okviru CEEPUS-a, ki je eden od projektov, preko katerih se iz- menjujejo profesorji in študenti, pošiljamo študente na enosemestr- ski študij v tujino in jim ob prihodu domov priznamo tam opravljene študijske obveznosti. Seveda smo v zelo tesnih kontaktih s kolegi iz FE Ljubljana in IJS. Ventil: Povezovanje s proizvodnjo v Sloveniji Prof. Tovornik: V Sloveniji veliko sodelujemo z uporabniki in izvajalci. Naj omenim samo nekatere: Miel- Omron, Metronik, Synatec, Liko pris, Iskraemeco, INEA, TELEM, EVACO, Silkem, Talum, Tovarna sladkorja, Lek, Varstroj, AMI, Siemens itd. Skup- na toïka so nam predvsem tehnološki projekti, v katerih smo ali pa še sodelujemo. S slovenskimi podjetji smo povezani tudi preko tehnološke mreže Tehnologija vodenja procesov, ki smo jo formirali leta 2003 in sedaj zakljuïujemo projekte iz prvega razpisa. Prav tako smo povezani preko Tehnološke platforme Vgrajeni sistemi in centra ARI. Sodelovanje ni samo v skupnih projektih, ampak tudi kot svetovanje, sodelovanje v njihovih komisijah, raziskovalnih skupinah, študiju in podobno. Morda je naša vpetost v gospodarstvo tudi omogoïila, da smo do sedaj vedno dobili veliko sponzorjev, ki so radi podprli organizacijo konference AIG. Ventil: Kako povezujete raziskovalno delo s pedagoškim? Kako se študenti vkljuÏujejo v raziskovalno delo labo- ratorija? Prof. Tovornik: Raziskovalno delo in pedagoški proces sta tesno povezana, saj so predavanja in vaje formirane na rezultatih raziskovanja. Veliko pozor- nost posveïamo opremljanju labo- ratorijev, v katere vabimo študente, da delajo tudi v prostem ïasu. Študij avtomatike je organiziran tako, da poleg predavanj in laboratorijskih vaj izvajamo seminarje in študentske projekte. Seminarji so sestavljeni iz veï tem, ki jih ob koncu seme- stra študenti javno predstavijo. Pri raziskovalnih in razvojnih nalogah pa vedno sodelujejo tudi študenti višjih letnikov, ki si na ta naïin pri- dobijo predvsem praktiïna dodatna znanja, poleg tega pa se seznanijo z naroïniki – partnerji in kasneje lažje najdejo zaposlitev. Mnogokrat se študentsko delo nadaljuje v di- plomsko, tako študent opravi obsežno delo, ki mu nudi možnost, da osvoji kompleksno praktiïno znanje. Vse veï diplomskih nalog opravimo kot timsko diplomo, kjer 3–4 študenti delajo na istem projektu, tako da vsak obdela del celote. Pri takem delu se študentje nauïijo timskega dela, ki ga priïakujejo bodoïi delodajalci, in izkazalo se je, da radi sprejemajo tak naïin dela, saj se nauïijo sodelovati in si pomagati. Ventil: Potrebe po opremi za razisko- valno in pedagoško delo? Kako ste pridobili dosedanjo opremo? Prof. Tovornik: Naš laboratorij je ved- no slovel po dobri opremi, da katere smo prišli na zelo razliïne naïine. Najveï opreme smo pridobili tako, da smo jo odslužili z delom. Veliko projektov smo opravili tako, da smo namesto plaïila dobili opremo, na kateri smo izvedli projekt. Veliko predvsem programske opreme smo dobili kot darilo od naših zvestih partnerjev ali pa smo jo kupili po zelo ugodni ceni. Naši zadnji nakupi so bili raïunalniška oprema in popol- na prenova laboratorija, ki smo jih plaïali s sredstvi strukturnih skladov in projektov v okviru Centra odliï- nosti Sodobne tehnologije vodenja procesov. Iz tega naslova je bil tudi naš zadnji nakup sistema MES, ki se Oprema v laboratoriju VENTIL NA OBISKU 159 Ventil 13 /2007/ 3 bo prav tako uporabljal pri vajah in seminarjih. Ventil: Kako vidite nove smernice pri študiju na visokih šolah v smislu bolonjskega procesa? Prof. Tovornik: Na FERI bomo v šolskem letu 2007/08 priïeli z izvaja- nem študijskega programa po novem bolonjsko prenovljenem programu. Leto dni smo pripravljali nove progra- me in jih uskladili z bolonjskim stan- dardom in primerljivimi referenïnimi programi priznanih fakultet. Študij bo potekal po programu 3 + 2. Postavlja se vprašanje, kaj bo z VS programom, ki sedaj teïe na fakultetah. Po novem bomo imeli v paraleli dva enako dolga 3-letna progama UNI in VS. Veïji poudarek novega programa bo na praktiïnih delih, seminarjih in do- maïih nalogah. To bo zahtevalo ve- liko komuniciranja med profesorjem in študentom. Zato že sedaj uvajamo raïunalniške programe, kot je Moo- dle, ki bodo omogoïali vsestransko komunikacijo profesorja s študenti. Na vsak naïin pomeni ta oblika uni- fikacijo in standardizacijo študija, da bi bile diplome bolje primerljive in priznane v globalnem svetu, v katerega smo stopili. Hkrati pomeni delitev uteïenega enovitega študija na dva dela. Študenti bi naj sprotno študirali, redno prehajali iz letnika v letnik in v roku diplomirati. Ta študij zahteva veï resursov denarja, ïasa, prostorov, opreme in tukaj lahko na- stanejo težave. Poïakati moramo na prve izkušnje, da vidimo, kako bo to funkcioniralo pri današnjih študentih, ki so vajeni zelo dolgo študirati. Ventil: Prof. dr. Tovornik, trenutno ste predsednik Društva avtomatikov Slovenije. Ali lahko našim bralcem predstavite društvo in IFAC? Prof. Tovornik: Društvo avtomatikov Slovenije (DAS) je bilo ustanovljeno leta 1989 na Fakulteti za elektroteh- niko v Ljubljani na pobudo prof. dr. Draga Matka. Do takrat avtomatika kot veda v Sloveniji ni bila poveza- na v nobeno civilno družbo in tudi avtomatiki niso bili tako povezani, kot so danes. Nastalo je kot potreba takratnega ïasa, ko smo bili priïa razpadanju Jugoslavije. Avtomatika je vpeta v vse panoge gospodarstva in si brez nje ni mogoïe zamisliti bo- doïega gospodarskega razvoja. Zato so procesi avtomatizacije in uvajanja informatizacije v proizvodnjo, torej uvajanje sodobne tehnologije za vo- denje procesov, vedno bolj intenzivni in množiïni. Cilji in naloge društva so: – prispevati k razvoju in napredku avtomatike kot znanstveno-teh- niïne discipline, – skrbeti za dvig strokovne ravni svojih ïlanov, – stimulirati zanimanje javnosti za avtomatiko s pomoïjo razliïnih medijev in sredstev sodobnih komunikacij, – vzpodbujati vzgojo kadrov s podroïja avtomatike in sodelo- vati pri naïrtovanju vzgojno- izobraževalnih programov, – vzpodbujati sodelovanje razisko- valnihinstitucij,univerz,delovnih organizacij in posameznih strok- ovnjakov pri raziskavah s po- droïja avtomatike, – poglabljati sodelovanje med ïlani društva ter sodelovati z dru- gimi strokovnimi organizacijami doma in po svetu, – vzpodbujati tehniïno ustvarjal- nost, izumiteljstvo, racionaliza- torstvo, konstruktorstvo in razisk- ovalno dejavnost, – podpirati objavljanje strokovnih ïlankov in izdajanje strokovne in znanstvene literature s podroïja dejavnosti društva. Prvi predsednik društva je bil akade- mik prof. dr. Ludvik Gyergiek, za njim pa prof. Matko. 1999. se je vodenje društva preselilo v Maribor in mu je predsedoval prof. dr. Karel Jezernik, 2003 je predsedovanje prevzel prof. dr. Stanko Strmïnik iz Inštituta Jozef Stefan, od jeseni 2006 pa ga vodimo ponovno v Mariboru. Od skromnih nekaj deset ïlanov ob ustanovitvi ima društvo sedaj preko 350 ïlanov. Vsako leto se nam pridruži nekaj novih ïlanov iz vrst bivših študentov in mislim, da se nam ni treba bati za njegovo bodoïnost. Naš najveïji dogodek je konferenca AIG. Tradicionalno pa vsako leto organiziramo strokovno ekskurzijo, ki se konïa z obïnim zborom in družabnim sreïanjem. Teïejo pa še druge akcije, kot so pisanje slovarja strokovnih izrazov, soorganizacija drugih strokovnih in znanstvenih sreïanj, strokovna predavanja itd. Vïlanjeni smo v svetovno združenje avtomatikov IFAC (International Fe- deration of Automatic Control), ki je lani praznovalo 50 let svojega dela. Je globalna organizacija, ki združuje 155 društev iz 118 držav celega sveta in je organizirano v obliki tehniških komitejev posameznih usmeritev. V okviru IFAC-a so organizirane najpomembnejše mednarodne konfe- rence z našega podroïja. Vsako 4. leto organizirajo svetovni kongres IFAC, ki bo prihodnje leto v Seulu. Poleg tega izdajajo znanstvene revije, kot je Automatica in Control Eng. Practice. Vodijo jo najimenitnejši znanstveniki iz vsega sveta. Ventil: Prof. dr. Tovornik, po uspešno izvedeni bienalni konferenci Avto- matizacija v industriji in gospodar- stvu AIG’07 nam osvetlite pomen tovrstnih konferenc za razvojno raziskovalno delo in za udeležence konference. Prof. Tovornik: Konferenco Avtomati- zacija v industriji in gospodarstvu smo prviï organizirali leta 1999 na pobudo takratnega predsednika društva prof. dr. Karla Jezernika. V slovenskem pro- storu smo zaïutili praznino, saj ni bilo sreïanj, ki bi povezovala gospodarstvo in akademsko sfero. To je bil osnovni cilj, kajti bile so le konference, ki so jih obiskovali samo raziskovalci iz fakultet in inštitutov. Želeli smo povezati avto- VENTIL NA OBISKU 160 Ventil 13 /2007/ 3 matike, ki delujejo na raznih podroïjih, da bi se sestali in navezali medsebojne kontakte, strokovne pogovore in da bi prišlo do sinergije vseh vrst profilov od projektantov, inženirjev izvajalcev in uporabnikov do raziskovalcev. Kajti pogovor in druženje, torej komunika- cija, sta motor napredka. In to nam je uspelo. Obiïajno se zbere od 130 do 170 obiskovalcev. V sosednjih državah, ki so veïje od nas, jim to ne uspeva. Ob zakljuïku letošnje konference lahko opazimo velik napredek v kva- liteti referatov, saj na prvi konferenci inženirji iz gospodarstva niso bili vajeni pisati referatov in na ta naïin poroïati o svojem delu. Sedaj pa ni veï težav niti s pisanjem ali s pred- stavitvami referatov in ne z razume- vanjem navodil, kar je eden od naših rezultatov. V zadnjem ïasu se spet poveïuje zanimanje za organiziranje strokovnih sestankov in razstav, kar je dober znak. Morda smo celo komu dali idejo, da se s tem zaïne profe- sionalno ukvarjati. Kajti naše delo je povsem volontersko in rezultat želje nas ïlanov društva, da prispevamo k razvoju stroke. Na letošnji konferenci smo opazili rahel upad obiskovalcev uporabnikov. Analiza vzrokov je pokazala, da si strokovnjaki želijo obiskovati take prireditve, vendar jim delodajalci to vse manj omogoïajo z obrazložitvijo, da ni denarja in da imajo preveï dela. Kar je velika škoda, saj se prav na teh sreïanjih vzpostavi veliko strokovnih in osebnih kontaktov, iz ka- terih se razvije kasnejše sodelovanje. In to je pomen konference. Hvala za odgovore in uspešno delo še naprej. Dr. Dragica Noe VENTIL NA OBISKU